——— S | ? ClTATELJIt Prosimo 5 | številke poleg naslova ^ t- I Vaša naročnina poteče. 9 ~ g splošnega povišanja c« g \ je Ust Vaše sodelovanji 3 I' imeti naročnino vnapr« J No. 7. — Štev. 7. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 12,1943. - TOREK, 12. JANUARJA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LI. 109 BIU0N. DOLARJEV ZA VOJNO GEN. GIRAUD, VISOKI KOMISAR V AFRIKI PREDSEDNIK ROOSEVELT JE KONGRESU POSLAL POSLANICO, V KATERI ZAHTEVA $108,903,047,923, OD KATERE VSOTE BO IZDANIH 100 BILJONOV ZA VOJNO V POSLOV. NEM LETU, KI SE PRIČNE 1. JULUA Po predsednikovem proračunu bo znašal narodni dolg ob koncu junija prihodnjega leta $210,549,150,549; primanjkljaja pa bo $71,047,679,923, ako bodo davki ostali na dosedanji višini, toda predsednik je rekel, da je narod popolnoma solventen in ta davek more biti plačan in bo tudi plačan. Do sedaj je kongres za narodni dolg določil mejo 125 bdljo-nov in predsednik je rekel, da bo morala ta meja biti zvišana. Afo davčna postava ne bo pre-menjena, je rekel predsednik, tedaj si bo morala vlada izposoditi $75,719,007,888 v poslovnem. leta, ki se prične 1. julija. Obresti javnega dolga bodo znašale okoli 3 biljone dolarjev. Vojni izdatki za prihodnje poslovno leto bodo za 23 biljonov dolarjev višji, kot pa so bili za letošnje poslovno leto. Na časnikarski konferenci je predsednik časnikarjem v soboto rekel, da so ti izdatki najvišji, ki jih je mogel določiti, kajti armada in mornarica sta zahtevali nad 100 blljonov dolarjev, toda predsednik in njegovi smnenja, je največ mogoče izdati le 100 biljonov dolarjev. *N Koliko bo denarja od 100 biljonov izdanega .za tanke, aeroplane, topove, bojne ladje in drugo orožje, predsednik ni povohal, pač pa je rekel, da ni mogoče natančno izdelati proračuna zaradi mnogih in med seboj tako O*tdaljenih front. V splošnem pa bo po pred- sednikovem mnenja denar izdan naslednje: 66 biljonov dolarjev za municijo, 21 biljonov za vojaške in civilne plače, vzdrževanje in prevoz armade približno 9,700,000 mož, 2 bi-ljona za industrijske zgradbe in 6 biljonov dolarjev za drujge vojne namene. Tako visoko vsoto bo vlada skušala nabrati potom zviža-nih davkov in potom prisilnega varčevanja. To varčevanje bo obstojalo v tem, da bo vlada od vsakega davkoplačevalca zahtevala, da gotovi odstotek svojega zaslužka posodi vladi, vlada pa bo za gotovo dobo let ta dolg odplačevala. Celo zadevo glede davkov in prisilnega varčevanja je predsednik prepustil kongresu. Dalje je predsednik pojasnil, da davki najbrže ne bodo nikdar več padli na predvojno višino ter je zato priporočal, da kongres olajša pobiranje davkov tako za davkoplačevalce kot za davčne urade, zato je priporočal, da kongres sprejme postavo, po kateri bi se pri vsaki plači odtegnil gotovi odstotek za davke. Pomorska bitka je rešila konvoj London. — Plotila angleških rušilcev je pretekli teden tekom ene najspretnejših pomorskih bitk odbila napad nemškega pomorskega škadrona na konvoj, ki je bil na poti v Rusijo. Nemški napadalni oddelek je vključeval lahko bojno ladjo, krišarko z 8-centimeterskimi topovi in rušilce. — Konvoj je nadaljeval svojo pot v Rusijo. Admiraliteta je podala po- drobnosti o tem spopadu na morju in iz teh je razvidno, da se je angleška flotila najprej spoprijela z nemškim pomorskim škadronom pri North Cape, na najskrajnejšem robu Norveške. IZ razmeroma majhno topovsko silo, je povedal kapitan, „, Robert St. Vincent Sherbrooke R° ^oma P™l>Mevali in izpu svojo flotilo v akcijo, nakar so i Mrsalvo za salvo 12 kor so jo smeli stroji normalno produsirati. Obstojala je nevarnost, da bodo kotli eksplodirali vsak trenotek. Končna zmaga je prišla, ko so rušilei odprli ogenj na cel skadron sovražnika iz razdalje 14 tisoč metrov, nakar so se PROTEST PROTI NOMINACIJI EDV. J. FLYNNA ZA MINISTRA ZA AVSTRALIJO Edvard J. Flynn, vodja Demokratskega narodnega odbora, je bil po predsedniku Roo-seveltu nominiran za ameriškega ministra v Avstraliji in tozadevna nominacija je bila predložena senatu. Nominacija je takoj povzročila kritiko in opozicijo. Wendell Willkie je podal naslednjo izjavo: "Nominacija Flynna je tako cinična, da se mora upreti vsakemu dostojnemu državija-f nn. Razlika med visoko^toje-čimi izjavami in izreki v govorih predsednika Roosevelta in podpredsednika Wallaee-a, ter med aktualnimi političnimi dejanji administracije, je v resnici tragičen paradoks. "Upam, da ne mislijo ustvariti smelega novega sveta navadnega človeka s pomočjo takega orodja. Tudi se ne more nominacije opravičiti z vidika želje, da se dobi novega demokratskega vodjo, da se z njim začne delovanje za četrti termin. "Jaz častitam senatorju MoNary-u," je dejal Willkie, 4'in senatorju Taftu, ker sta naznanila, da bodeta podvzela in-vestigacij^ zadeve. Nadejam se, da bodejo republikanci, kot mnoei dennokratje podpirali njuno akcijo." Medtem pa je v Washingto-nu tajnik Bele hiše, Stephen Early, dejal, da je Flynn .prehitro naznanil svojo nominacijo v dobri veri, da je ta že pred senatom. — Senat pa v petek sploh ni zfborovaL Flynn je bil pred sodiščem v Bronxu, N. Y., sicer oproščen vsake krivde v zadevi tlakovanja dvorišča svoje pristave z mestnim materijalom, toda ofodolžitve in način poteka procesa je postil svoje politične sumnje. Francoski gdneral Henri Honore Giraiid kot vojni ujetnik v Koenigstein v Nemčiji v spremstvu nemškega častnika. Ubil moškega pod ženino posteljo New Britain, Conn. — Howard W. Smith, star 49 let, se bo moral zagovarjati zAradi u-rnora prvega reda, ker je ustrelil moškega, katerega je našel pod posteljo svoje žene, ko se je nepričakovano vrnil v hišo po svojem odhodu na delo. Policiji je moz^povedal, da se je vrnil domov, ker je pozabil službeni znak in to je v spalnici iskal srajco, na rokavu katere je bil pustil tisti znak, je videl, da *?e pod posteljo nekaj premika. Dejal je, da je bila tista premikajoča se stvar pod posteljo skrita za kosom odeje in on je potegnil samokres, ter brcnil pod posteljo, rekoč, naj se skrivale« pokaže na svetlo. Na moževo povelje se je spla-izrpod postelje 35 let stari James Thompson, katerega je Smith ustrelil y levo oko in se je takoj zgrudil mrtev. — Žena Smith a je stara 4& let in poročena sta 30 let. Rusi osvobodili 6 mest V svojem prodiranju proti Rostu rdeča armada zelo naglo potiska Nemce nazaj ter je včeraj osvobodila 6 kavkaških mest, med njimi Georgijevsk, Mineralnije Vodi in Pija-tigorsk. Te pridobitve je rusko vrhovno poveljstvo naznanilo v svojem posebnem poročilu. Redno polnočno poročilo, kij ----— je sledilo nekaj ur posebnemu poročilu, tudi naznanja, da so Rusi napredovali 25 milj ob Staliingrad-Tihoreck železnici, južno od Donovega kolena, od Zimovnikov do Ktiberle. Četudi pa rusko vrhovno poveljstvo že drugi zaporedni dan ni navedlo nobenih zavzetih mest ob dolenjem Donu vendar pa praVi, da armada stalno napreduje v smeri proti Rostovu. Po zadnjem poročihi se je rdeča armada nahajala kakih 60 milj od Rostova. Druga važnejša mesta, ki so bila zavzeta na Kavkazu, so: Kislovodsk, 42 milj jusrozapadno od Geor-gijevska, Žleznovodsk, 9 milj jugozaipdno od Mineralnije vodi in Budenovsk, okoli 100 milj severovzhodno od Georijeveka. Med temi mesti pa je bilo o-svobojenih tudi več drugih krajev. Vsi ti kraji se nahajajo blizu Rostov-Baku železnice. Rusi se pri tem večinoma poslužujejo obkoljevabie taktike" in Nemci so se morali naglo u-makniti sikozi Armavir proti Roatovu. Ofenziva na severnem Kavkazu je stara šele 18 dni, toda odkar so Rusi vstavili Nemce pri Orjonikidze, so napredovali 112 milj. Kot v poveljnik v sedanji ruski ofenzivi se omenja general Maslemkov, ki je lansko leto o-svdbodil Kalinin, s katero zmago je bila tudi rešena Moskva. Prva večja zmaga generala Maslenikova je bila naznrfhje-na 3. januarja, ko je zavzel Moždok, ki se nahaja blizu petrolej skih vrelcev okoli Groznega. Pozneje je rdeča armada prodirala skozi Nalčik in Pro-hladnajo. Omenjenih je tudi še več generalov, ki so dodeljeni generalu Maslenikovu, med njimi general K. A. Korotejev, general V. A. Homenko, general P. S. Kozlov in general G. P. Lo-banov. Fronta na Kavkazu se je skrčila na 200 milj in skoro na; polovico, ko so Nemci dospeli do Tuapse ob roibu petrolej-skih polja pri Groznem ter do tramskavkaške vojaške ceste. Rusi na nekaterih krajih prodirajo čez cela ortirežja rek in potokov. Severno rusko krilo operira po ob=ežnih planjavah in na?lo napreduje, center in .levo krilo pa zadevata na mnoge naravne ovire in ne moreta tako naglo napredovati. Moskovska radijska postaja naznanja, da je rdeča armada Ob dolenjem Donu zadela na nek kraj, katerega je branila i-taljanska posadka, ki se je borila pod nemškim topovskim ognjem. Italjani so se hoteli u-makniti pred silovitimi roškimi napadi, toda na nje je pričela streljati nemška aretileri-ja. z nasprotne strani pa Rusi, tako da so bili vsi Italjani pobiti. Pozneje pa so bili tudi pobiti vsi Nemci. si stale nasproti 4.7-centime-terske cevi njegovih topov in osem centimeterske cevi križar k tipa Admiral Hipper, ter 11-centimeterske cevi nemške bojne ladje. Že te dve ladji bi bili mogli uničiti flotilo rušilcv. ki je bila v primeri z njima skoroda brez močna, potem pa je bilo treba vpoštevati še skupino rušilcev, na nemški strani. Če bi bili nemška bojna ladja in križarka zašli med vrste konvojskih ladij^Ji^lg mcgle s svojimi topovi uničiti cel konvoj, kajti zgodilo se je, da je bila ob času ko se je približal nemški skadron. pred konvojem samo ena križarka in pa ena korveta, toda nevidno stražo so tvorili angleški rušilci, ki so se držali v primerni razdalji, da jih ni bilo mogoče opaziti. V jutru 31. decembra je posadka flotile prvič opazila sovražni skadron in upanje za re-rešitev konvoja pred napadom, je bilo neznatno. Kljub temu je kapitan Sherbrooke porazdelil svoje sile, ter nemudoma poslal dva rusilca proti dvema nemškima rušilcema, ki sta krila ostalo nemško silo v ozadju. Kanitan je prepustil protek-cijo konvoja pred napadi podmornic korvetam in se je v zgodnjem pol svitu zore, ko je mračilo ozračje naletavanje snesra, podal s svojimi preostalimi rušiloi naravnost v akcijo proti nemški križarki in bojni ladji. Začela se je bitka, ki .ie sli-čila zgodbi o spopadn med Davidom in Golijatom. Vršila se je ta bitka nekje vzhodno od Bear Islanda. Dve uri so si rušilci kapitana Shebrooka prizadevali, da prepreči jo nemškemu škadronu do s ton do konvoja, ki je plul po vodovju v ospredju. Med spretnim napadanjem, umikanjem in svitanjem sem-tertja, so polnili zračne valove klici na pomoč, ki so dosegli droge britske rušilce, kateri so takoj hiteli v navedeno smer. Pod krovi rušilcev so strojni častniki, v strašni vročini, vodili delo kurjačev in drugih, ki so skrbeli, da je bilo proizvajane dovolj gonilne sile za dovr-Šitev neenakega spopada; ki je zahteval toliko urnosti in hi-trice v zavračanju napadov od strani sovražnika, kakor tudi v taktiki napadov na sovražne ladje. Vodilni rušilec kapitana Sherbrooka je ob času napada dvignil svojo gonilno silo za 5 tisoč enot konjske sile več, ka- 9 tisoč metrov. Nemške ladje so dobile težke poškodbe in so ?e pričele umikati in ko so se britski rušilci ni rušilec potopil nemškega rusilca tipa Maas, katerega izgubo so Nemci Že priznali. Pripravljeni za nadaljno akcijo proti sovražnikovi premoči, so stražniki konvoja kmalu zaznali, da se jim sovražnik u-mika in izginja v megli proti norveški olbali, odkoder je prišel. Flotila junaških mornarjev je izgubila v bitki enega od rušilcev in več mož popadke je bilo ubitih in ranjenih, toda konvoj je plul naprej v ruski pri- sfoirali za nov napad, je vodil-! stan brez vsake izgube GLAS NARODA A slfltfefislaft cfefavcerr AmerffiL -******** - Beemmd ***** ******* tstk. W » the P-t Otflee - Hvm t, wa4er ^ * Cmtgnm mt toh U4, 1X1*. IIA NEKAJ TOČ KOT ^ na dan dobirato.. • . ))C 'GLAS NARODA" J/ PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (' 1 Oanruanži wbH. tWl hi pnmalkm ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA na. Ko je bila večerja pri kra-j ju, se je vojak poslovil in odšel na postajo, da se odpelje naprej, kamor uro -retevata služba. CARLO TRESCA VSTRELJEN Carlo Tresca, mednarodno poenani revoluojonarni pisatelj in časnikar, bojeviti vodja p rotifašis tiskih Italjanov in slikovita osebnost v ameriških radikalnih krogih zadnjih 50 let, je bil sinoči ob 9.40 vstre-ljen na vogalu 5. Ave. in 15. u-lice v New Yorku. Tresca je ravno prišel iz u-rada italjanskega protifašističnega tednika "H Martello" (kladivo) v spremstvu svojega prijatelja Giuseppe Callabi. — Oba sta šla tez ulico. Tik pred njima se nenadoma vstavi avtomobil, iz njega stopi mož m odda. na Treslo tri strele. Morilec nato skoči v avtomobil in se odpelje po 15. ulici v zapa-dno smer. Tresca, ki je bil zadet v glavo in hrbet: se opoteče, napravi nekaj korakov proti napadalen, nato pa se zsrrudi na tla. Ko je avtonnobil odpeljal, je Callnbi z nekaterimi drosimi dvignil Tresco, ki pa je bil mrtev. Pet tisoč nremogarjev se vrnilo na delo TVilkes-Barre, Pa.. 11. jftn. —Okrog 5 tisoč premogarjev se je vrnilo na delo v premo-gorove antracita, a 10 tisoč drulgih še vedno vztraja na stavki, ki traja že trinajst dni in katera je povzročila zelo kri-tiično pomanjkanje trdega pre-mosra. Glavni vzrok stavke je povišanje linijskih prispevkov, katere je konvencija v Cincinnati, v zadnjem oktobru, zvišala za 50c mesečno. Majnerji pravijo, da niso bili na konvenciji pravilno zastopanL Hočejo tudi imeti 2 dolarja dnevne ara po-viška plače. Vladne oblasti pritiskajo na premoga rje, pa j se vrnejo na delo in pristanejo na sporazum brez nadaljne g a stavkanja. DEMOKRATIČNA MRS. ROOSEVELT Washington. — Naslednje je preprosta zgodba o prvi ženi naše demokracije in prostaku v armadi te demokracije: »v/jaiv, jjiu^iitK prvega reua, po imenu Harold R. Chrisman, iz Syracuse, N. Y., dodeljen vojaški policiji, je imel šest ur časa med vlakom ur je~posedaT (P krog so čakalnici Union postaje v Wa^hingtinu, ko je prišla na postajo Mrs. Eleonora Roosevelt, ki je pričakovala prihod svoje hčere in zeta iz Seattle, Wash. Med čakanjem se je pričela razgovarjati s vojakom, ki je imel pred seboj še dolge ure čakanja na vlak in ko je izpre-videla, da ima vlak, ki je imel pripeljati njene pričakovane goste zamudo, se je odločila, da otiide, ker je imela dogovorjen sestanek v Beli hiši. Chrisman je iz vljudnost dejal, da rad pospremi predsednikovo ženo do poulične železnice pred postajo. "Čutila se bom počaščeno, ako me bo spremljal član vojaške policije,'* je odgovorila Mrs. Roosevelt. Poulična se ni hotela tako kmalu prikazati in Mrs. Roosevelt je dejala, naj vzameta z ' vojakom pot pod noge. In sta ! šla. Pot je bila dobro miljo in I pol dolsra. toda vojak je pozne-I je dejal, da je vkljnb slabemu vremenn bil zelo vpsel, ker je mogel biti tako dolgo v pogovoru z prvo ženo dežele in pristavil je, da, če je imela od te-; ga hoda toliko zadovoljstva I predsednikova žena, kot on, te-! daj je bilo na oibeh straneh prav. "Mrs. Roosevelt." je rekel vojak, "čvrsto in hitro hodi, ter sem jo komaj dohaial. Med potjo je "First Lady" opozorila svojega spremljevalca na vse važne stavbe in točke i Washingtona, ki mu je bil tuj , in ko sta dospela do Bele hise, I se je Mrs. Roosevelt obrnila k »njemu, ter ga vprašala, če bi hotel večerjati v Beli hisi. Vojak se seveda ni dal dvakrat vprašati. Večerja je bila servirana v drugem nadstropju in na mizo je prišel pečen puran. Mrs. Roosevelt je dejala, da je bil poslan, prepozno za Bo-' žič, pa je bil porabljen pozneje. I Pri večerji je bita med dru-jgiimi gosti tudi žena Harry Hopkinsa in njesrova-hči Dia- -GLAS NABODA" — Ntm Ymk 9f TUESDAY, JANUARY 12, 1943 VBTANOVLJEN L Ifll NikoTa Tesla, čarovnik elektrike, -—je inettSS let—— ImašeV je ittdilkofijski motor in ved od 900 drugih izumov na polju elektrike. ETJBUA IN JAPONSKA Uradno poročilo i« Čunkinga, glavnega mesta Kitaj rite, pravi, da ima Japonska v severni Mandžuriji ali- Mančulkiio en . . miljon vojakov. Japonci ob sibirski meji gradijo utrdbe tako ™ Um™ CI:sto sam Pod tem naslovov je "New York Herald Tribune" prinesla o priliki smrti tega jugi* slovanskega znanstvenika in * iz-joaiditelja naslednji- članek: Nikola Tepla, isnajditelj na polju elektrike, nstvaritelj indukcijskega motorja in več od 900 dragih, naprav, ki je naprej zaslutil radio, televizijo, letalo in mnogo drngih iznajdb, •dolgo prodno so bile uresničene, je umrl to noč v hotelu New Yorker. Bil je 85 let star. j Gosjpad Teela, ki je prišel sem v svojem 27. letu iz Jugoslavije, je bil zadnji dve leti slabotnega zdravja: Eo je njegovo zdravje oslabelo, se je nmaknil v svoje stanovanje in je le redko spreje- tajno, da kitajske delavce, ki so delali na kaki utrdbi, kratko-malo pomore, da tajnosti ne-bi izdali. Poročila o tem so največ prinesli Amerika no«, ki so priili k Man&aAraa. Ti Amerikanei pa opozarjajo na dvomljive odnoeaje med Japonsko in Bosi jo, navzlic temu, da ste si ob nemškem vpadu v Rusijo obljubili medsebojno nevtralnost. Temeljna politika* in voja&ka strategija Japonske je, da si mora najprej osvojiti Avstralijo in vzhodno Sibirijo do Baj--kalskega jezera, ako hoče postaviti4'Veliko vzhodno Azijo" kar bi pomenilo začetek za japonsko* svetovno nadvlado. Avstralija in vzhodna- Sibirija ste strateško najvažnejši deželi za odpor proti najmočnejšim nasprotnicam. Združenim državam, Rusiji in Angliji, ki se nikakor nočejo vkloniti japo-«ki volji. Zlasti pa je Vladivostok močna zagvotzda v Japonsko morje in obrnjena v osrčje Japonske. Japonska je dolgo kolebala med dvema odločitvama: ali naj vdari proti severa, ali pa proti jugu. Ko je sklenila nevtralno pogodbo z Rusijo; se je obrnila^ proti jngn in poledica ♦ega sta bila Pearl Harbor in Smgapur. Nadaljnje prodiranje proti Avstraliji pa so vstavili Amerikanet in Avstralci na Salomonovih otokih in- na Novi Guineji. In ravno zaradi tega, ker so bili Japonei vstavljeni na jugu, so v Mančukuo postavili armado miljon mož. Že leta 1904 je skušala Japonska pregnati Rase iz vzhodne Sibirije in je vsled tega prišlo do rusko-japonske vojne, , ki je bila končana« a porazom Rusije. In Rusija se ima zahvaliti samo tedanjemu ameriškemu predsedniku Tbeodorju Rooseveltu, da Japonska ni pograbila vzhodne Sibirije. Toda Japonska od tedaj ni opustila svojega pohlepa po tej ruski provinci. Lenin je namerav vsej njihovi čudovU tosti vendar temeljile na zdravem In resničnem ženiju iznaj-ditelja. V zvezi z odpošiljanjem električnih tbkov okoli oboda zemlje, je Tesla dolgo pred Marko-nijem prerokrfval razvoj modernega' radia in to z nezaslišano preciznostjo. Nazval je to "transmisijo vesti brez žic" in zaslutil obenem tudi ^brezžično transmisijo sile. ■Mnogi izmed onih, ki so ga poslušali z največjimi dvomi, so mu posvečali teta 1937. spoštovanja polno pozornost, ko je jtrd.il, da je medplanetna zveza mogoča in izražal prepričanje, da smo že prejemali signale 'prebivalcev Harsa. Ob istem času približno je tudi oznanil načrt za konstrukcijo aparata, ki !bi prodnciral radium za ceno približno en dolar za funt. Sodelovanje z J. F. Morgan-om Na svoj rojstni dan je pona-vadi povabil časniške retpor- vno šolo je dovršil v- Go&piou, realko pa v Karlovem. Štiri leta je bil na polrtehničnl šbli! v Oretcteu, kjer je spoznal veliki Z. T. Gramme-jev električni dinamo. Posrečilo se mu je poz^ neje, ta dinamo naptaviti bolj enostavno. Obiskoval je praško univerzo skozi dve leti in tudi tam posvetil največ svojega časa fiziki, matematiki in elektriki. Tesla &i zgradi lasten laboratorij Leta 1881. je začel delati za avstrijsko vlado in sicer v te-legrafični stroki; v onih. treh letih, predno se je izselil v Ze^ dinjene države, je izvedel različna izboljšanja telefona, zgradil svoj prvi električni motor v Strassburgu m vršil različne elektro-iuženirske posle v Budimpešti, Parizu in Londonu,' terje na svojo proslavo m ve-kjer je prisostvoval poiskusom dno povzročal senzacionalne Lorda Rayleigfo-a. I nivioe. Leta 1924. je trdil, da je Tesla je bil nekaj časa pri izvedel metodo za brezžično Edisonu, pozneje pa je v New transmisijo električne sile za-Yorku ustanovil svoj lasten la- dostno za pogon ladij, zrako-boratorij na Houston Street-u. plovov in razsvetljavo izolira Slovenski narodni muzej v Clevelandu . ..Konec Toda laboratorij je -postal plen požara in Tesla se je umaknil v svoje privatno stanovanje in v hotele. V teku let je Tesla postal znan kot čarovnik elektrike, naslov, ki je bil Čedalje bolj primera, ko so se vrstile druga hodu, je naletel na svojem potu za drugo njegove iznajdbe in se v mesto na Broadwayu na sku- kopičile. Več od 960 patentov pino delavcev, ki.so popravlja- nosi ime Nikola Tesle. Iznajd-li električni motor. Plačali so be, ki so mu prinesle največ mu 20 dolarjev za popravilo. slave, so: Teslov transforma-To je bil le«p začetek, toda za tor; indukcijski motor, v k&te-njim je prišel težji čas, v kate- rem se spreminja električna rem je Tesla zasluzil po dva do- enercrije v mehanično silo z larja ntf dan, pri- kopanju jar- mnoero večjim učinkom, nego kov: Pozneje je vstopil v labo- pri direktnem toku; princip ro-ratorOe Thomas A. Bdisona v tirajočega magnetič. polja, ki Orange, N. J. V Času, bo je Te- je uoorablien v transmisiji e- da tam dfelkl načrte za* motorje in generatbrje, ga je Edison preprovorii, d* si sam cisti svoje čevlje, kar je'morda nekoliko spremenilo ritem, ako ne splošne smeri iznajčHteljevega "pro-izvaianja, Tesla je bil rojen v Smiljanu, Jugoslavija, leta 1857 v meseca juliju. Njearov oČe je #1 svečenik pravoslavne cerkve, znan pisatelj in govornik; jezikoslovec in matematik. Njegova ma- NT©potrebno trofenje denarja v vojnam času j* podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vsi« dols*g*i isto kupujte vojne bonde, namesto, da tro&te denar po nepotrebnem Z". T.. t!*l- ŽENSKIH DOBE PELOJ IrVAEKf VESCE, NA KLOBUKIH, PRI- S3MOO HAT Oa. 28 W. 38th STREET ^ NEW YORK, N. Y.. &IVALKE izvežbane na' slamnikih, dolga sezona^ dobra plača, iiie —-SCHAGHTBR HA^DS 1 W. 3dth Stt^ 9tb Floor New Yorie, Ni Y. • i i: > 5x1 lektrične sile iz Niagara pad-ceV; sistem bk)čuie za-razsvetljavo;, neštevilni dinamo transformatorji in drugi električni aparati. Ko je živel v tej deželi pri-bM*no 10 let, je povzročil prvo veliko senzacijo*— kateri je sledilo mnogo drcwrih — ko je oznanil, da je odkril kozmični žarek. Lrodje so se smehljali, ko je Tesla prihajal z vedno novimi presenečenji, toda po- nih hiš. Velik generator naj bi ustvaril energijo za* ves svet in vsakdo, ki bi bil v posesti posebnega "ključa*', bi mogel po potrebi odpreti vir te energije. S podporo pokojnega J. P. Morgana, je zgradil Tesla visok jeklen stolp za brezžično oddajo v poskusne svrhe, toda ko je veliki denarnik leta 1913. u- Že v začetku sein omenila, da se z muzejem največ trudi rojak E. Goree in opazita sem, dh . o zelo zanima Z-t.' stvar tudi nj^ova prijazna soproga, ki me je povedla v muzej, ker je bid njen mož ob istem Času popoldne na delu. Seveda je prišel s dela naravnost v muizej in da. ste #a videli, kako ga je hitro minila utrujenost, ko je pričel z razkazovanjem in razlaganjem tega in onega. In rav-notako je Matija Pogorele, ki je sicer nekaj tarnal, da ni več tisti, kot je svoj čas bil, hodil okrog od predmeta do predmeta in nas opominjal še na to in ono, 'kar smo spotoma prezrli. (Frank S. Tavčar iz Ghlcage si je istočasno ogledoval muzej in nekaj časa nam je delal družbo tudi Janko Rogelj.) Ker se nobena stvar ne vzdržuje sama od sebe, naj. povem, da je muzej smatrari, kot splošna narodna ustanova in je zato odvisen od podpore naroda, ako naj se lepo razvija naprej. Uradno je bil muzej ustanovljen 12. januarja. 1939 in pod strebo era je vzel, kot ze omenjeno, Slovenski narodni dom, katerega direktorij je pooblaščen, da sme apelirati za finančno pomoč na slovenske, odno-sno jugoslovanske ustanove mrl, je ta projekt »propadel, in društva, domove, itd., in ker-tovarna je bila porušena. Leta, koli je v ta namen nabranega 1915 je Tesla govoril o tem, da' gre seveda v poseben *Iad za bo "odvzel oceanu njegovo upravlianje in razvijanje usta-strahoto", s tem da bo osvetlil, nove, ki je, vsaj po mojem mno odveč ne bo, če ponovim še jaz, naj se potrudi vsak, ki ima kako posebnost v tem oziru spravljeno na svojem domu, da jo spravi v naš muzej. Tako bo ohranjeno marsikaj dragocenega slovenskemu potomstvu v tej deželi, ki bo kaj rado pogledalo nazaj, da vidi, Če so imeli tudi Slovenci kaj zanimanja vrednega in. če so od tega kaj spravili kam, kjer bi se dalo o-gledatL Za časa Slovenskega narodnega kongresa je obiskalo muzej okrog sto ljudi, morda: bi jih bilo še več. če bi bili na to opozorjeni, bodisi v listih ali drugače. Priporočljivo za muzej bj. bilo, da bi po priliki skušali imeti za obiskovalce kako spominsko stvar, katero bi lahko vsak kupil in odnesel s seboj za skomin na naš muzej v Glevelan-du. Slike kakih izredno zanimivih predmetov bi se mogle napraviti in prodajati; v obliki razglednic, ki bi imele kak primeren slovenski izraz, verz ali' kaj slieneara zaspi sanesra na zad-nii strani. Tako stvar vsak rad kupi m hrani za spomin »— saj smo na božjih potih v starem kraju kupovali tiste svetle" "pildke". zakaj pa ne M tukaj podprli nekaj narodneara z nakupom lepe razglednice? V dbglednem času se bo naš ljudi za mrliče s starega brito- mraeyx Cleveland^ razvil v še fa, ki Še zavriskati in zar»eti ne j ^^ interesantno narodno u-znajo. kakor se spodobi lau- gtanovo, katero bo šel vsak rad dem. ki imajo res kaj življenja v s<4>i. pogledati, kadar bo na obisku v naši metroooli — meni b» bilo Glasom resolucije, ki ie bila ^ & bila zamudila, sprejeta z oezirom na Sloven- • ko ?em tam. No ja. domači ski narodni imrzej, je bilo skl^ pa so nekateri sami rekli, da si ■ Se niso vzeli časa, da bi pogle- dali 11 tisti naš muzej" in tako I>ne 10. juli ja 1937, ko je imel vidite, bomo nemara mi od zn-90 let, eta prišla poslanika Ju- naj povedali našim Cleveland-goslavije in -Čehoslovaske iz čatiom kako zanimive stvari i-Washingtona in prisostvovala majo tamkaj — potem bodo šli njegovi vsakoletni prireditvi. pa Se sami gledati, če je Po nalogi svoj^ vlad sita mu p^ ^rez šale, mislimo vsi pripela najvišja odlikovanja včasih na naš slovenski mnuej' obeh dežel. Jugoslavija mu je m skrt^mo; da se bo lepo raz-poklonila veliki kordon Bele- vijali in širil, posebno sedaj, ga Orla, a CehoslovaŠka veliki fco sovražnM našega naroda red Belega Leva. V naslednjem pravijo, da moramo izginiti letu ga je označil National In- brez sledu, stitute of Emrnigraut Welfare j Ne bomo. doklerna«? je še kod kot enega svojih kandidatov za kaj, da lahko spravimo skupaj" Award of Merit. j muzej! KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEP1T VSEM NARODOV oa Stane samo 2: ^"Knjiga je trdo vežana in ima 821 strani"^ »pti bo napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, Id mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega-za one, ki s* zanimajo sa kuhanje in a* hočejo v njem čimbolj »veibaU in-lipopolnitl pri KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING GO Wast Mtb Street N«w Tijrt K T "GLAS NARODA" .__«■ - . iVHCB IV flB-fSOPISt Owned ad PuhUrtwd br Howie Oiwr«is. (A Oorporttloa) Pn* Senr. niilllal; Bad*, TV«—i«; Jooepti r«pBlw. 8m. Bm* aC twIii— at Um oorpomtka and addreewe at abow otflww: 2Id WB8T 18th S^BEBT. SttW tOltX. N. X. 50th Year "GIm Ntmda" la lamed eraay day except SaMrdaya, Sunday* ■ad Hottdkya. Sabacrfptlao Taarly fd. Adrertlaannat on ApecML Sa c*k> leto valja Uat aa Ameriko la Kaaado SS.—; aa pol lata J aa fiatit lata — Za New York aa celo leto »7.— ; sa pol lata fWW. Sa ImiiaiiaHii »celo teto J aa pal leta S&fiO. *QU> Naroda" lthaja tmM dan lirtemM aobot. nedelj In pcaanltor. ■OUS NABODA", SIS-WEST 1Mb WKLM', NEW YOSK, N.1 tMilliiii: flMwa f WX RAZGLEDNIH Piie Anna P. Krasna TRGANJE IM- BOLS&IKS V M1UCAH? Ha» mmt MW •> M*OM*hi*% to gm ytB tfa^ Jya ra!.'" il_!jl' ^ i tf^& jF ttMUU. /gj PAJN.EXPB'LLER man mitwvmi aja«M Tcmiaka1 Na planlncab—nIW Atv. NRI «w pto» ar-oft* JDIW N^WflRCffih Amk Wwt «lm M»a Twl -GLAS NARODA" — New Vsrk TUESDAY, JANUARY 12, 1943 VBTANQVUEN L. UN IVAN CANKAR: Kod pač sem hodil, kje sem živel to.iko dolgih let? Kaj se mi je prej vse le sanjalo in sem žele zdaj prav izpregledal? Bil sem med ljudmi ves čas, brez števila sem jih spoznal po imenu in zdelo se mi je, da jih poznam do-dobrega tudi po lica« in srcu. Zdaj pa mi je otito, da sem fado-dil med samimi sivimi sencami, ki so se motale brezoblične in nestalne pred menoj, napo) spečim; in kar sem lahkoveren gledal in poslušal, obtipal in občutil, je bi.a časih daljna prispodoba resnice, ponavadi pa je bila potvora in laž. Tako bi bil p reci remal svoje dni do konca, na* zadnje bi bil tiho ugasnil med sencami, senca tudi sam, sirota sleporojena, gluha in nema, be-težen starec, ki nikoli otrok ni bili Ali roka božja se je prikazala iz nebes in je postavila na zem jo ogromno ogledalo, ki se z gorenj im robom opira samih zvezd; sloni s spodnjim na dnu morja ter sega na obeh straneh od• jutranje zarje do večerne. In vse, kar je živega na zemlji; se je kakor uročeno ozrlo v to silno božje ogledalo, vtelesilo se je v njem po svoji pravi pohodi, brez lišpa in nakita, brez Žide in žameta. Grešni človek je stopil pred sodnika in pravični sodnik je sodil brez besed. Kaj si to ti? Saj to nisi ti, prijatelj moj, gromovnik nad gromovniki, ne poznam te! Ne-j koč je živel mlad fant ki je nosil; široko črno pentljo, zavozlano na! tak način, kakor so jih svojčak nosili umetniki in brivci. Nav-| dušen je bil brez mere in kraja, i navdušen takorekoč že iz gole navdušenosti. Ljubil je domovino, da se je razjokal že ob samem imenu njenem;, na očitni cesti ji je ponujal svojo srčno1 kri in trpel je hudo, ker nI bi'oj tistih dob nikakšne priložnosti za plemenito junaštvo. Pa da bi si vendarle ne mogel očitati brezdelja in mlačnosti, je stikal po skrivališčih za strahopetci, tiholazci in sebičnezi in kogar je zalotil, ga je zgrabil za ovratnik ter ga vlekel brez milosti na kamen sramote. Kadar je stopal med ljudmi z napetimi koraki, visoko čelo ovenčano s svetlimi kodri, so kazali za njim, šepetali: "Glejtfe ga, to je tisti, to je on!'' — in svet je spoštljivo postajal, se je razmikal, da mu napravi pot... Kaj si to ti, prijatelj moj? V kotu ogledala, sama vase zakrknjen, ubog, si-roten, od lastne ničevosti oblje-■van, tre peče nag človek, ki mu je bil strah, ta nizki, telesni, p'a-horepi strah nagrbil kožo, da se osramočena opleta stokajočih kosti... .Stran se obrnite, oči, v lepši kraj poglejte; v drago lice! Poznal sem suknjo svoje dni, ki je bila spoštljiva od vrha do ta!. Imela je širok ovratnik od žlahtne bobrovine in lepo napeta je bila na trebuhu. Kamorkoli se je prikazala ta spoštljiva suknja, so se ji odkrivali in priklanjali, pozdravlja.i jo prisrčno; marsikatero oko se je orosik> od prečudne ginjemosti, kakor se O rosi oko človeku, kadar odpre zjutraj okno ter po dolgih dneh puščobe in mraka ugleda nad vzhodnimi hribri svetlo zarjo nebeško. Ta suknja je že od daleč razodevala, je na vse štiri strani škropila dobrotljivost in blagomilje. Ni trosila cekinov iz širokih rokavov, ni delila pogač iz gosposkih žepov, toda smehljala se je ljubo in prijazno, božala je top'o, zavzdihnila časih; in ta njen smehljaj je bil siromaku zlata miloš&ria, vdovi frf Siroti sladka tolažba. Beseda je šla pred njo, kakor gre cerkovnik s kadilnico pred župnikom': "Pokleknite, hva'ite jo do nebes, to suknjo; zakaj milost sipi je, blagor daje, koder hodi, kamor pogleda !...'* Kaj se ni ta široki obraz košatil nekoč iznad tiste spoštljive suknje? Tam strmi iz ogledala, strmi z rumenim vo1-Čjim pogledom; lica so do kosti raz jede na od pohlepnosti, zobje obrušeni od zlata, ki so, da bi grizli in glodali. In suknje ni nikjer, ni je spošt.jive suknje s širokim ovratnikom od žlahtne bobrovine, nI je, ki je rosila blagomilje na vse štiri strani; razgaljen stoji tam, v svoji sramoti prezebajoč; v rokah, jastrebovih kremplj*h, tišči mošnjiček Jude-žev in ta mošnjiček je nabasan, do vrha poln; tišči ga trepetaje, da sika blatna kri izpod nohtov, skril bi ga rad, ga skriti ne more... Uboge oči ve moje, stran se obrnite! Stran se obrnite, uboge oči ve moje, ali ne tja, ne tja, grozota je tam, da ji ni primere celo ne v tem strašnem ogledalu! Videi Slabo gospodarstvo v mestnih šolah New Yorka Z Rdečim Križem v Novi Kaledoniji . . . 'Nadaljevanje. Moja glavna naloga je postreči fantom, tako da se čutijo kot da so doma, da z£njjmi govorim, da jim poslužim z igrami, pisalnim papirjem in knjigami, ako jih imamo. Sedaj imamo približno j 20 knjig za vse fante tukaj. IJ-pam, da naprosite vsakogar, naj nam pošljejo revije, knjige in drugo berilo. Pa poš.jite to v . malih omotih, da jih dobimo, j kajti ladije ne prevzemajo veL-1 kih kišt. ] V sredo je morala biti otvoritev za vojake, pa izbruhnila je tu nekaka revolucija m vse se je moralo zapreti, tudi naš klub ; Š:o je za razpor med pristaši I Svobodne Francije in V.chy-ja. Prebivalci so napolnili vse ulicc, bile so demonstracije in govori. Ni bilo ua nikakih nasilnosti, vs. VAŽNO ZA NAROČNIKE Pole* ontrn to rm Id bo Maj imate plačano naročnino. Prva ItevUka poaaent mm. druga dan In tretji par leto. Da nan prthra alte nepotrebnega dela In stro&kov, Vre prosimo, da tfcniM* ou«M-ao pravočasno poravnati. Po« J i te naročnino naravnoat nam aU je (M plaCo J to nrVana zastopnike r V afere kraja al! pa kateremu lamed ■aetopnlkov, ko jI h Imena eo tlakam« a debelina! Črkami, ker ao upsnrt-fenl oblaka ti tttdt drage naaelbine, kjer je kaj rojakov naaa- ijealb- Zaatopoik bo Vam lsročil potrdilo an lepoti ne bilo približalo z brezbožnim poljubom niti samo rosno solnce jutranje. Ce je šla preko polja, so se oz.rale za njo cvetice in so jo pozdravljale. In kamor se je smehljaje ozrlo nje-no oko, je senca ugasnila, je bil madež izpran. Tako je prepevala med nami mladost, š a je mimo nas in njeni šohai se niso dotek-nili tal... Ena sama ostudna, gnila rana se razkazuje tam, išče kraja, kjer bi bila najbolj očitna; dvoje temnih, zeleno obrobljenih oči, dvoje brezsramnih grehov vabi izpod oskrunjenega venca, v "nabrekle ustnice so se bili zajedli polnočni poljubi in kličejo po tovariših... Ne več! Ničesar več! O, ničesar več! Toda to so uro-čene, da ne trenejo ne za hip, da-gledajo verno tja, kamor jih je gledajo strah in sram. Kolikor sem jih kdaj poznal obrazov, milih in nemilih,-se vsi nezaslišano, grozotno pre tvor j eni v svoje spake; in komaj časih, kakor samotna vešča nad močvirjem, se'zasveti tiha lučka, trepetajoča, belo ice, ki ni bilo o-škropljeno, čisto srce, ki je šlo skozi medeno goro greha in ga ni okusilo. V božjem ogledalu je laž z zobmi šklepetaje slekla u-kradeno oblačilo resnice in gleda le svojo nagoto. Videl pa nisem le posameznih obrazov sem jih spoznal tmdoma, z lestno slutnjo; videl sem obilo-številne gruče ljudi, roječe od hriba do hriba, češčene prej in imenitne, svetu vodnice in vzgledniie, zdaj. kup smeti poleg kupa' gnoja. In videl sem dolge procesije ljudstev* predpustne procesije, kjer ni bilo s pisanimi capami našemljenih, pijanih teles, temveč so bili Kurentovi romarji brez cunj in trakov, brez krink in zvončkov, vsi goli, našemljeni edinole z iz prs visečimi, vsej cesti v izg^edovanje odprtimi srci, v katerih so bili pljunki namesto krvi. In'videl sem narode, silne, sijajne, človeštvu duh in pest, v izobilju, modrosti, slavi in mogočnosti Bogu kij Hirajoče; vide! sem jih. _ 0-či, kaj nimate več solz? Ce jih imate še, zdaj jih iztisnite do zadnje! Kdo strmi tam •name iz ogledala, med zadnjimi, med skritimi, osramočenimi ? Kaj ga nisem videl že, lepšega, vse čistejšega, vse močnejšega, zdavnaj, zadavnaj v svoji mla-defeti? Ce imate še solz, oči, iztisnite jih do - žadnje!.Kaj bi tožil? Spomni se, da si rekel sstn: Grešni človek je stopil pred sodnika in pravični- sodnik- je sodil brez' besed___ POTOPLJENE AMERIŠKE LADJE Mornariški urad je sinoči naznanil, da je bila v bitki pri Santa Cruz otoku na Pacifiku 2CL oktcibra potopljena matična ladja Hornet. Ko je bilo objavljeno prvo poročilo o tej bitki, je bilo povedano, da je bila potopljena ena matična ladja in rtrsilec Porter. V bitki, v kateri je bila potopljena matična ladja Hornet, je bila za Japonce zelo draga. Medtem ko so Amerikanci izsru-ibili samo dve ladji, so bile hudo poškodovane naslednje ja-i ponf?ke ladje: dve matični ladji, ena oklopnica in pet rušil-ccv. Polet? teaja f=o v raznih bitkah pri Salomonovih otokih bile ipotopljene naslednje ameri-effe 'Bojne ladje: Križarka Northampton*, kapitan Willard A: Kitts. Križarka Juneau; kapitan Lyman Knute Swenson. Križarka Atlanta; kapitan Samuel Power Jenkins. Rnšilec Monssen: eonvman- so prijazni napram Amerikan-cem, pa nismo bili v nikaki nevarnosti. Naša zgradba ni nmogo velika, morda drži kakih 100 mož. Ves dan v soboto in nede/jo imamo tukaj velik naval ljudi. Vo-žaki prihajajo, da bi tu pose-davali, pisal! ali igrali na viktro-li. Včasih je toliko ljudi, da komaj stojijo, kamoli sedijo, kajti ta prostor je tukaj edini, kamor lahko gredo pod krov — razun šotorov in spalnic. Danes, pa tudi včeraj sem imela dela čez glavo. Včeraj je pošta prišla, kar pomenja delo z fanti od 9 do 9 — smrtne vesti, poročila o denarju, ki so ga družine prejele, novine o otrocih, porokah in razporokah — sploh nimate pojma, s kolikimi problemi se moram pečati. Jaz poslušam, povem svoje mnenje in, kakor mi je neki fant danes priznal; srečni so, da jim kdo kaj reče. Rekel mi je, da najprej ni maral, da hi mu kdo rekel, kasneje pa je po razgovoru priznal, da se je čutil bolje pri duši šolah ?amih, ker v vseh mogočih oddelkih je našel nepotrebno in nespametno trošenje ma- m- . ki tllliillllillllllllllllitllllilllllllllliillllinjH bo- ^HiiitiiiiiiniifiiiiintiifiiuiiiiiiuiHis ^sfc^MNWfc«^^^ - M' jg Note 1 P I A NT O -HARMONIKO wl i KLAVIR BI1EEZES OF SPKLNU TIME oF BLOSSOM jOretM CaSft S S 8LOVENSKI FANTJM VSE BO Al PRODALA VO JEZERU KOLO srrxtxE na?''Saturn " braid in milon pri slamnikih potrebuje: BERWICK HAT CO. 54 "West 39th Street ♦ (19ttr floor)1 NEW. 50BK CITY OHIO VALLEY STLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN* WIXTZ OEKLE NA VRTU OJj MARIGKA. PECLJAJ BARČICA MLADI KAFFTTA-NTP GREMO WA ŠTAJERSKO štajebi8~ HAPPY POLKA ČE NA TOJBM 35 centov komad: __ 3 za $T. MOJA^DRKT/RJE 9D MLADA P® We I NaroWta prt jKKJlCJ ATINI sinvuNic Piui ismNf. ro tit Wrtt 18tH St., Maw Vorl. inuiiuitiiiiniuiiHiiJiiiuiimuuiajiiiiu der Charles Edward McCombs. Rušilee Oushing"; commander Edward N. Parker. Rnžilec Benham: commander John Edward Taylor. Rušilec Preston; commander Max C. Stormes. RumIoc Walke; commander Thomas Edward Fraser. Rusilee Barton; commander Douglar Harold Fox. Rušilec ILaftey; commander "William Edwin Hank. Mason, Kitts, Jenkins, Mc-Combs, Parker in Taylor so bili rešeni, ostali pa so utonili, s svojimi ladjami. in dobil nazaj svojo korajžo. To delo je lepo, kadar se šalite s fanti, težavno pa, kadar pride z doma kaka brzojavka o smrti v družini. Naša naloga je, da jim to povemo. Imela sem včeraj fanta, ki mu je mati umrla. Prišel je noter v treh presledkih, posedaval in jokal, pa vi znate, kakšna sem. Jaz tega ne morem dolgo prestati, pa sem začela sama jokati. Zares kruto je za nje dobivati take novkse. Skušajo, da se moško držijo z drugimi fantti, ali —. Lahko razumem, zakaj Rdeči Križ pošilja ven dekleta, pa, dasi je za-me skoraj enako hudo kakor za nje, vsaj co mi daje občutek, da lahko pomagam ' razbremeniti'' njihovo dušo. Potrebuje več žensk v vojski, da le poslušajo fante, ko izlivajo svojo tugo, ako za nič drugega. Da bi videli mojo sobo, kot1 je sedaj, bi mislili, da je kaka klet — jajca, kava, sadje vseh vrst, slaščice, biškoti, cigarete (10 kartonov) — kakor jabolko za u-čiteljico podarjeno od vojske in mornarice. Jajca so tukaj skoraj nekaj nezaslišanega, dobila' pa sem jih nekoliko tucatov od mornarice. Dala sem napraviti neka) sladoleda s tucatora jih in ga prinesla k fantom v bolnišnici. . - Neverjetno, koliko več zvezd je tu na nebu. Zlasti ena, kak planet, ima tak sijaj kot luna. Ko ljudje govorijo o "troplčnih nočeh", ne pravijo nikakih bajk. Sedaj vem, kaj mislijo; noči so zares prekrasne. Mesec nad oceanom, gore na treh straneh, ladije zasidrane v luki, bilijoni zvezd, grič zelene trave, kjer sedimo ob igrajo?! vlktroli, šum morja ob obali — in to imenujejo vojno? Ta so baje precej vroča tla in nikdar ne vemo, kdaj je kaj izbruhne, do sedaj pa vz'ič umivanje krožnikov vse je dobro šlo. DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica Id poljudna navodila, ktbo ameriški državljan. Poleg rpraSanJ, ki Jih navadno sodniki stavijo pri Izpita za državljanstvo, vsebnje knjižica SO r IL dela nekaj važnih letnic 10 zgodorise Zedinjenih drtav, t IIL dol«' pod naslovom Rasno, pa Proglas neodvisnosti, Ustava Zedl-njenlh drtav, Uncotnov govor r Gettysburgn. Predsedniki Zedinjo. nih drŽav In Poedlne države. Ceao knjižiti Jo samo 50 centov. ta ao dobi prit SLOVENIC PUBLISHING CO. SIC Wort 184b St., Htm Yorfc ZA KLAVIB: Bori pridejo. — Karatni«* — — KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. a*6 West 18th Street, Hew York, H.V. Kratka Dnevna Zgodiva Ogledalo terijala in denarja, V neki šoli so imeli dovolj pisalnega papirja za štiri leta, v drugi pa radirk pet let in ■zopet v tretji so imeli nakopičenih tipkalnih trakov za deset let. | Ena šola je imela dva tisoč dolarjev deficita, ki je bil označen. kot "trošek za poštne znamke. ■' Višek jrospodanske nes^osoft)-; nosti administracije šolstva j morda predstavlja šola, ki ima nakopičenih dovolj tipkanih form za dnevno vpisovanje u-čencev za prihodnjih 29 let. j Herland je dejal, da je za te nezaslišane in škandalozne go-^podarsko-upravne ra-zmere odgovoren Mestni šolski svet. ki je dovolil, da se je vgnezdilo v-upravo tako neodgovorno vodstvo. Now York, N. Y. — Mestni preiskovalni komisar H & r-1 lands, je predložil županu La Guardiji poročilo, v katerem, je navedeno škandalozno trtt-j še nje denarja za Šokke potreib-; ščine in slične stvari v šolskem! sistemu mesta New York. Herlands je pregledal in preiskal knjige Šolskega sveta za dobavo potreh5čin, kateremu je na cehi G. L. Groof, o katerem je Herlands dejal, da je navadna figura, ki se niti ne; zaveda napak, ki so -se vgnezdi-le v njegovo organizacijo. Za take nastavljence pa je, po njegovi izjavi, odgovoren mestni šolski svet, ki daje prednost gotovim.brokerjem in agentom, kar stane mesto težke tisočake letno. Za primer je navedel zadevo prevažanja otrok v šolo in domov na bnsih, katere plačuje mesto. To je povnfbno družba, ki se imenuje, Children's Bus Service, Inc. Kontrfck za prevažanje otrok je imela že od leta 1934 firma John J. Flan-nery—ta'moz je tudi Zvezni porotni komisar za vzhodni dis-trikt New Yorka. Omenjena firma plačtuje glavnemu lastniku, Flannervu. 10 tisoč do^ar-1 jev letno, dalje plačuje njegovi ženi šest tisoč letno in nVorov sin je prejel lansko leto 15 tisoč dolarjev. Dobiček podjetja je bil 50-odvtoten. ' Herland je dejal, da je našel veliko potrntnost in nesposobnost upravljanja v vseh ozirih. ter je navedel samo najvidnejše slučaje potrate in trošenja davkoplačevaičega denarja. — Tako je rekel, da je našfl v eni šoli 26 tisoč učnih knjig, ki jih šola. ni potrebovala^ v druel jih ie našel 20 ti^oč. v tr^t;i 9 tisoč, itd. Na njesrovo priporočilo se je ustavilo naročila, za. knjige in nepotrebne potrebščine za tekoče heto, ter je bilo s j tem prihranjenih 450 tisoč dolarjev. V šolah uče m^dino buM-nessa, a Heriand je deinl. dn je našel veliko pomanjkanje te-j lueljnega ra'zumevania princi-! po v dobrega gospodarstva v šolah samih, ker v vseh mogočih oddelkih je našel nepotrebno in nespametno trošenje ma- Glovelond. Anton Bobok, Oba Km Glrard, Aaton Na«oda Loraln, Looia Balant. i oho KomM* Toaagstosm. Anton KiteU • »RJCOON: O foton 0Ry. J. robiat PWTNSXLVANIA : Besaeinor, Joba Jemikar Oonemancb. A Brmrct Ooverdale In okolica, Joa. Pv>rne) Export, Ladi Sopnntfl farrelJ. Jerry Okorn roroot C»ty, Math Iiali tr. BI od nikar QraMwgi fituk NMH^ Honor City. Fr. Forenobak Imperial, Pence Palcicb Jobnatown, Jobs Psianti Krayn, Ant. Tanbai) Loaerao, Frank BnMoob Midway. Juu* £nat PlttMmrgb In okolica, Ml* Proca flteeltoa. A. Hren Tnrtto Crook, Fr. Sdrifm Woot Now ton. Jovaa WISCONSIN. t. i MUwonlnov Wen AilM, Pr. Mob* WTOMIWO: iMMMndvHia. rtsr- M. kntoro jo nrelo!. x-.u^ik* ufs i vraava *oiii «imdi OAL^ORNIA: COLORADO: Poewio, Polar Cull«. INDIANA: Indianapolis: Fr. Markioh ILLINOIS: Chicago. J. BovCtb Cknoo. A Fabian (Cbiengo, Own ln> Illinois i Mlot, Jennie Bambteb La Saiia. J« m ill i > Mascontah, Martin Dole^ic Nnrtb Cbtcaco In Waakapaa. MnSb MABXLAND: MICHIGAN; MINNBSOTA: J. My. Joa. J. Pisbii ■veleth. Loo Is Goals ..Gilbert, bonis VoobM Hlbblng. John Povfls MONTANA: Bonndnp. M. M. Panlnn Wasboa, L. Cbaapa ^^ Brodsriek TOU: Brooklyn I »inj 0oo* flaw anils Mart WIiiiIMm .ri«»e Fslhi Pranfc Masi« >'KKbt) J P V ANKO : Zjutraj..................... sioTanska ..................... I'KTKH JKKEB. PeUn reto: VAK1 LU MIRK Podokolr*........St M>UKo I'RELuVEC futrar St- ..............ai Slara lielu .................. Hit. VffUBlC: Kuiimrin, JOS PAVClC: Potrkan ples ......M IZ ŠTABE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Vmerlfika slovenska Ura, (bobnar) M Orlovske blmne (Vodoplvee)__M Slovenski akordi, 22 aaeftanlh In aioških tborov (Kart AiiblO .1» Trije aseftaai - sbatl (Glasb t na Mk- ti ca)____________ M V pepelnMnl no«, kaatate ta salo, zbor In orkester, (SnMnert— M Mladini, pesmi za mladino s klavir-Jena (E. AdvsU)---- 41 Dre pesmi, (Prelovee) sn HiM zbor bi artn........................ M Nafti triurni, dvujUsns--- M Gorski odmevi, (Labaraar), KL svosob, saoMrl sbsrl .............. JI ZA TAMBURIJCE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podponri slovenskih narodnih pesmi za tambnrioe, zložil Mar . ko Bajnk........................7§ Slovenske narodne pesmi ta tnmbb-rnMd ibor (Bajak) ---—- •»' Bom Sel na planince, (Bajak). pn#nri__M 1A CITRE: Poduk sn dtn. — o-sveski— (Boietlsld) _ L- ZA KLAVIB: Bnri pridejo. — Koratolon — — PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KAIaIJE. SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Udaln Glasbena Matica o Cieveiandn. Cena — $L5« Karil AdamM—1C JUGOSLOVANSKIH NAHODNIH PESMI va maMri sbor......................... >EST NARODNIH PESMI xn molki zbor .................... A® SEST NARODNIH PESMI n me- tanj zbor Ab Frane Vwitnrtnl—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOBOV ......M ferdo Jnvaneo—li. MLADIH LET. arnftkl zbori ..................^ Pater Jereb—OSEM ZBOROV {m** m is mtanil ••«* JI —_y »' ' Molki zbori • iSKAK DBV: Barčics; OJ, moj Socol .,0 lov; Kam mL fantje, drav ▼ vaa po)- •nnnnnnnoonan«annnnno« OSKAB DET: JSveteo, Uubca moja; Ko ptttl-ca na tujo gre; Soči: MoJ očka ma konjiča dva; Doblv sem pisemce; Slovo; Je vplbnlla lo« -41 EMIL ADAMIČ: Modra devojka (belrAranJska.. 2« Vso noč pri potocl ............Ju Jnrjeva ..............••••••••JI Bodi Mleka domo; Ks J drugega hočem; Zdraviea ........JI VASILIJ MIRK In A. GBOBMING: Votrlfi: Po gradlol ..........J« •GLAS NARODA" — New Verb TUESDAY, JANUARY 32, 1945 Islandski ribic ROMAN — Spisal PIERRE LOU. 46».— Bo-li r€B odhajal tudi v prihodnje? Upala je pač, da ga bo znala pridržati doma, toda sedaj se mu ni upala o tem govoriti ... In vendar, Jan jo je zelo ljubil; ta ljubezen je bila v>a drugačna nego 00 prejšnjih njegovih ljubic; bila je tako k'!oboka in vedno sveža, da so se mu zdeli isti poljubi in isti objemi vedno netkaj novega. In vsako noč je naraščala slast njune ljubezni, in ko je prišio jutro, nista bila nikdar nasičena. Kar jej je na njem najbolj ugajalo, je bilo to, da je bil tako mehak in otroški, tisti Jan, ki je včasih tako silno prebral dekleta, 'ki so bila zaljubljena vanj Ž njo pa je bil vedno ljubezniv, kar se je zdelo na njem čisto naravno, in oboževala je tisti dobri smehljaj, ki mu je zaigral krog ust vselej, kadar •sta se ■spogledala. Ti priprosti ljudje poznajo neko posebno prirojeno spoštovanje do "soproge". gUbok prepad loči to od ljubice, ki je samo stvar zabave in ki se jej z zaničljivim nasmehom vi že nazaj v obraz poljube pretekle noči. Marjetica je bila njegova, "soproga", in po dnevu se ni več spominjal njenega ljubkovanja, tako malo važno mu je bilo to, tako trdno sta bila združena za celo življenje. ! . . . Bala ee je za svojo mlado srečo, zelo bala; zdelo se jej ;e, da je prišla preveč nepričakovano, da izgine kakor sanje... Pred vsem, bo-li ta ljubezen pri Janu trajna T . . . Včasih je opomnila njegovih ljubic, njegove naglosti, njegovih doživljajev, in talkrat s? je vstraSila: bo Ii vedno hranil zanjo to tUoboko nežnost, to sladko spoštovanje? . V resnici, sest dnij zakona za tako ljubezen, kakršna je i«:la njuna, to ni bilo nič; nič, samo majhno predplačilo za živ-\ —ki bo morda še tako dolgo! Toliko da sta se videla, <' ta govorila, da čta spoznala, da živita drug drugemu. _ 1 1 v>e svoje načrte o skupnem življenju in tihi sreod sta morala odložiti do tedaj, ko se povrne ..." O, prihodnja leta mu mora za vsako ceno zabraniti, da ne T> vde na Island! : . . Toda kako to doseči? In s čim se bosta j otom žrvila, Iter sta bila oba tako malo premožna? ... In potem, Jan je tako ljubil svoje morje . Iz Slovenije Ljubljansko "Jutro" je prineslo pred nedavnim časom navodila za pošiljanje zavojev, namenjenih ujetnikom v koncentracijskih taboriščih. POŠILJANJE OBLEK CIVILNIM INTERNIRANCEM Ustanovljeni bodo posebni u-radi v Ljubljani Novem mestu, Kočevju, Črnomlju, na Grosupljem in v Logatcu . . . Ljubljana, 21. oktobra- — Visoki komisariat sporoča, da so na pobudo pristojnih poveljstev posadke v teku priprave za ustanovitev vojaških u-radov v občinah Ljubljana, Novo mesto, Kočevje, Črnomelj, Grosuplje in Logatec, za pošiljanje civilnim interni rančem s strani njihovih svojcev paketov z obleko, to je paketov, ki bodo lahko vsebovali sa mo oblačila (obleke, površnike, majce, srajce, spodnje hlače, nogavice, čevlje, itd.) % absolutno izključitvijo živil, knjig, časopisov, dokumentov, pisem, cigaret in drugih etva ri. Oprema paketov mora biti taksna, da jamči za dobro o-hranitev vsebine za čas, dokler bodo paketi v uradu in na vožnji. Zaradi tega ne bodo sprejeti paketi, ki ne bodo dovolj solidni in trpežni. Odspošiljatelj bo moral pri ključiti paketom sledeee navedbe: •Gentralije in odpošiljatelje-vo bivališče. Generalije naslovljenca ter pora >' • ze T oda skušala bo vkijub vsemu, da ga pridrži doma; rabi vso svojo voljo, ves svoj razum in vse svoje srce v to oje srce. Bi- a klanskega ribiča, gledati vsako leto z žalostjo, kako koncentracijsko taborišče, v katerem se nahaja. Bruto teža paketa s seznamom vsebine. V paketu mora biti listek, na katerem smejo biti le omenjene navedbe. O vsakem paketu, ki bo predložen in sprejet, bo pošiljatelj obveščen. Paketi morajo biti predloženi uradu odprti in bodo zapr ti v odpošiljateljevi prisotnosti. i. Odjpošiljatveni urad v Ljubljani ima svoje prostore na Miklošičevi cesti št. 22 A in posluje v naslednjih uradnih urah: od8:30 do 11 in od 16. do 18.30 (ob nedeljah ne uraduje). Razdeljevanje racioniranih živil za November Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata v Ljubljani poroča, da bodo prejeli potrošniki v novembru na vsako živilsko nakaznico'1.50 kg testenin, 0.50 kg riža, 0.20 kg surovega masla in 2 del. olja, Vse ostale količine, živil ostanejo np ispremenjene. (J. L C., New York.) -p Mila pomlad, preživeti v strahu vsako poletje, — ne, sedaj, ^o ga je ljubila bolj nego si je mogla kdaj misliti, jo je o\>-i Mala prevelika bojazen, ee ee je zmislila na ta dolga leta negotove bodočnosti. . . Imela sta en sam pomladen dan, jeden sam. Bilo je na dan pred odhodom, na ladji je bilo že vse v redu, m Jan je ostal ves dan ž njo. Sprehajala sta se po potih, roko v roki, tesno drug ob drugem, kakor zaljubljenca ter si prepovedovala tisoč stvarij. Dobri ljudje so se smehljaje ozirali za njima: — To je Marjetica in veliki Jan iz Pors-Evena . . . Novo poročen parček! Resnična pomlad ta poslednji dan! Skoro čudno je bilo yideti,.kako je hipoma nastala velika tišina, in niti madeža ni llo več na nebu, kjer so se poprej vedno podili gosti oblaki. Od nobene strani ni bilo čutiti vetra. Morje je bilo zelo mirno; to\Tsod je imelo isto bledo-modro barvo, in niti genilo se ni. Solnce je bleščalo v mogočnem, svetlem sijaju, in bretonska zemlja ;e bila polna toplih žarkov. V zraku je vladala prijetna toplina, ki je spominjala na poletje, in človek bi bil rekel, da mora to vedno tako ostati, da ne bo nikdar več temnih, vihar-nh dnij. Predgorja in zalivi, nad katerimi se niso več podile >» nce temnih oblakov, so iztezali svoje velike obrise na toplo >olčno luč; zdelo se je, da tudi oni počivajo v tej splošni, brez-:onrni tišini . . . Kakor da hoče v*e to osladiti in podaljšati v brezfkončnost praznik njune ljubezni; — in že je bilo videti zgodnje cvetlice, primavere so rastle ob jarkih, in vijolice, se blede in brez vonja. Včasih ga je Marjetica vprašala: « — Kako dolgo me bos ljubil, Jan? v Tedaj jej je pogledal s svojimi dobrimi, odkritosrčnimi o -mi v obraz ter začuden odgovoril: — Ali vedno, Marjetica. . . In ta odgovor je bil verjeten in prepričevalen, —kajti gla-j-j] ee je tako priprosio. Naslonila se je na njegovo roko. Vse njene želje so se iz- lai le, m vsa srečna se jo oklepala svojega Jana. Ali hipoma je zopet domislila prihodnjega dne: — odleti jej Jan kakor ono velike morske ptice . . . Jutri bo že daleč na širnem mar- j'i! . . . In za sedaj > bilo prepozno, ničesar ni mogla storiti, da bi ga pridržala. . . S teh skalnatih potij, po katerih sta se sprehajala, je bilo videti vse tja po obrežnih tleh, M so bila brez drevja, pora-fM -a z uizkim boditčjem in posejana s kamenjem. Ribiške hišice so stale tupatam, naslonjene na skale, s svojimi starimi granitnimi zidovi in visokimi slamnatmi strehami, ki je poganjalo po njih novo zeleno mahovje. In tam v skrajnih daljavah se je svetilo morje kakor prosojna prikazen ter širilo svoj brezkončni, večni krog, kakor bi hotelo vse objeti. Pripovedovala mu je čudovite stvari o Parizu, kjer je ne-:oč živela; toda nič ee ni zanimal za to, nič mu ni bilo kaj v5eč. — Tako daleč od obale, je dejal, in toliko dežela, toliko dc-žela ... to mora biti nezdravo. Toliko hiš in toliko ljudij . . . V teh mestih morajo vladati de bolezni; ne, jaz bi ne hotel živeti tu, jaz ne. - In smehljala se je ter se čudila, kakšen otrok je ta velik Ko smo šli V MORJE BRIDKOSTI se imenuje knjiga, ki je prav kar Izšla. — Spisal Rev. K. Zakrajšek po tem, kar je sam videl in skusil doma.— Knjiga ima 207 strani in je vezana v platno/Stane $2.50. — Naroča se pri pisatelju: Rev. K. Zakrajšek 302 East 72nd Street New York, N. Y. Knjiga "Ko smo šli v morje bridkosti'' pripoveduje, kako je Hitler nastavljal 4'limanee in zanjke" in pripravljal ''strup" za Jugoslovane in njihovo državo že dolgo prej kot jo je napadel. Z napadom je odprl zatvornice, skozi katere se je pričelo razlivati "morje bridkosti" na Slovenijo in ostalo Jugoslatijo. Kakor strašni "lintverni" so Nemec, Italijan in Madžar planili na naše ljudi in njihovo zemljo. Na ovitku knjige je slika v barvah, ki jasno izraža strahote, ,ki so prišle na naš slovenski narod. Prepričan sem, da sem svojim ameriškim rojakom zelo u-stregel s tem, da sem to popisal, kako je do vsega tega prišlo in kako se je godilo. Kjer po Ameriki sem o tem predaval, so mi bili poslušalci hvaležnima ta pojasnila. Ta knjiga pa omogočuje, da bodo ta pojasnila prišla v vse naselbine. NOVA IZDAJA' Dobri Atlas je nujno potreben ■ s pn ravno v 1 H AMMON DO VEM NOVEM Svetovnem Atlasu MO- NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. VSEBINA ATLASA Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam tebe popravlja, ima rešiti marsikatera nasprotujoča al vprašanja, Id nastanejo v raxnib razgovoru. Strani so skladišče svetovnega tnanja in podajajo raa- eežnost sem) je, prvine sončnega sestava, pokrajine in cloboflno oceanov in jezer, dolgost naj-daljSili rek in prekopov, površino poglavitnih otokov ln visokost svetovnih gora. To so odgovori na mnoga dnnaSuja vprašanja. Naročite pri: PODTALNI PREGLED RAZMER V NEMČUI Washington. — Overseas News Agency poroča, da tisti Nemci, ki tvegajo svoje življenje s tem, da poslušajo tuje radijske programe, so ob Novem letu lahko slišali splošen pregled podtalnih aktivnosti v na-cijski Nemčiji in pa poročilo o razmerah v Nemčiji tekom leta 1942. podtalni radio je zaključil s'siarilom, naj bo Nemčija letos pripravljena na revolucijo in obenem je bilo podano geslo za tekoče leto, ki je: "V letu 1943 bomo uničili Hitlerja!" Prograbi je bil podan dvakrat, to pa zato, ker, kakor je pojasnil govornik, se prvega poročila in pregleda razmer ni prav dobro čulo v Wuerttem-bergu in v nekaterih delih Šle-zije. Oddajo je povzela Federalna Inteligenčna služba za tuje radio-oddaje. Radijska oddaja je bila poda na po "Nemški delavski postaji." Pregled je vključeval poročilo o uspešnosti delavskega (J^trati "zi znak šibkosti na zavlačevanja produkcije s po- djske stranke, ki hoče s teror- NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO STETJEr-Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. 7rtnijrpi««rt netmlni odbor Je Izbral Izmed rti tlaoi Bilk uat najboij&e barvane sHke— obhodno potrebna tekom vojne in po vajnL Vključeni so nanaslednjl zemljevidi: — »vet, Impa osrednja Evropa (ob Izbru- ha vojne), Ansleiko otočje. Francija, Nem-Uja. Italija. Švica, Holandaka, Belgija, Švedska, Norveška, Danska, Unija sovjetskih ooeja-thtKnlh republik. Bolgarska, Rmanmka, Jugoslavija, OrSka, Albanija, Azija, Turilja, Sirija, Lebanon. Arabija, Vzhodno Indijsko ototj« in Malajski polotok, Indija, Bonna, Kitajska, Japonska. Pariflk Jof na Amerika (severni dol), Jnfna Amerika (JoinI del), Afrika, Severna Amerika, Kanada, Zdroiene driave, Mehika, 0-Hvdnja Amerika in Zapadna Infflja. SEDAJ 40 centov PO POSTI V URADU — 35 CENTOV 48 VELIKIH STRANI Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. demonstriranja s strani nemškega ljudstva v prilog ujetnikov, političnih jetnikov in ž-i dov. % Najbolj pa je bilo poudarjeno to, da se širi in veča odpor tovarniških delavcev in izjavljeno je bilo, da zanje pasivna resistenca svoje uspehe vljub krutim in strogim kaznim in postopanju, katero se more časnim delom, dalje je bilo navedeno, da je bilo tekom leta 1942 ubitih več kot 90 visokih častnikov elitne garde, ter lokalne policije. Število podtalnih delavcev se je poosmerilo in navedene so bile posamezne saibotažne akcije v več kot 250 vojnih tovarnah, v prometu in administraciji. DelaMcd, ki so sodelovali pri teh odporih, so se proti vili čez-umemu in nočnemu delu, ter so 'skupno nastopili proti tovarniškim policajem in fašističnim delovodjem. Vsaka država ima takoimeno-no 44kvoto neodvisnosti" za prodajo vojnih bondov. Ali investirate 10% vašega zaslužka ali dohodkov za varno bodočnost neodvisnost vaše družine! jem preprečiti neizogibno. Omenjenih jejbilo 237 slučajev organiziranega odpora delavcev v velikih tovarnah. — Vsak naročnik njige dobi tudi ZEMLJEVID ŠUOVENI-JE, na katerem je zaznamovana in pojasnjena meja med Nemci in Italijani. Zemljevid bo gotovo veliko ^pripomogel k lažjemu razumevanja preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov v Tajna oddaja je trdila, da je (biila najuspešnejša šepatajočaj kampanja proti nacijem, ter daj je imelo najboljši efekt geslo, fant. (Nadaljevanje prihodnjič.) Sloveniji. Naročite knjigo "KO SMO SLI V MORJE BRIDKO STI" takoj, ker je število knjig omejeno. Naroča se pri pisatelju na zgoraj navedenem naslova. Prvih sto iztisov knjige je avtografiranih, to je, pisatelj jih je- lastnoročno podpisal. Kdor torej želi knjigo s pisateljevim podpisom, naj še posebno hiti z naročilom. Adv. razširjeno po vsej Nemčiji in ki se glasi: "Obrnite se okrog s: svojimi puškami, sovražnik stoji za vašim hrbtom." - V pregledu je bilo rečeno, da je nacij&ka stranka utrpela precejšnje nazadovanje tekom lanskega leta, ter da se število gestapovskih poraagačev oez-dalje bolj manjša. Dalje je bilo rečeno, da kaže vsa nemška javnost bolj in bolj odprto, da je proti nabijem in v potrdilo tega je bilo navedenih nekaj slučajev odprtega ZNIŽANA CENA za koračnico JBLDIEBS ONi ?PARADE Ker želi, da se tim bolj rasfitri xa PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" |e Mr. Jerry W. Koprivšek uredil t založnikom, da rojaki lahke dobe skladbo po mlianl ceni, to ja Sedaj 35c Dva komada aa 71 centov. NaroČite lahko todl pri: * i* Slovenic Publishing Co. 216 West 18th St., New York Mojitveniki v krasni vezavi importir&ne iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (it. SH) 2% X 3* lnCev — 224 itrani v belem eelolidn Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415 2H x 8% later — 224 itrani Cena 75 eentov I RAJSKI GLASOVI — («. H8) 2*i x 4 i nCev — 206 »traal ratevil Sr. Kriiev Pat Cena $LM [RAJSKI GLASOVI—It. 415) 2*4 X 4 inCev — 255 atranl ratevil Sr. Kriiev Pat Cena $LN NEBESA NAS DOM—(it. 415) 2% k 4 Vi infiev—3S4 atranl [NEBESA NAS DOM — (it. 415) 2% x 4% Infer — 884 infer Cena 75e 75e (Ker we nam jo poarefillo dobiti te molltvenlke po celo nitki ceni, jih tudi moremo prodajapo *ori o-raaCeni cen L Zaloga pa nI posebno velika, a to jih naroČite čimprej, da Vam botao mogli i njimi po- Angleški molitvenlkl: (ZA MLADINO) KEY OP HEAVEN fino veaano .............. jg v nanje veaano ......... .TI Slovenic Publishing Company 2tt WEST 18th STEEET NEW YOBK, N. T.