DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 104. CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, MAY 2nd, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Vesele in žalostne vesti iz življenja naših rojakov po Ameriki Joseph Matičič, vrl društveni i delavec v Pittsburghu, je dobil iz domovine vest, da mu je umrl v Brezjah pri Cerknici njegov oče Gregor Matičič, rosti 93 let. V Mercy bolnici v Pittsburghu je umrla Katarina Pavlakovič, rojena Foršek, stara komaj 36 let. Zapušča soproga in 5 otrok. 252 fantov in deklic je bilo bir-manih v slovenski župni cerkvi v Sheboyganu pretekli teden. Mr. Anton Gradišar, ki je do- Romunija se nahaja pred težkimi dnevi. Kralja skrbi bodočnost V nedeljo, 3. maja, bomo imeli kar dva jugoslovanska radio programa v Cleveland«. Od tretje ure popoldne do četrte bodo igra- , . , . , „ , , . i. v , , . , , v. j ,, , slej bival v Barbertonu, Ohio, li hrvatski tamburasi od kluba , , , , »» . v. , ' , : zadoščenja nasi domači slovenski umetnici in napolnimo dvorano v nedeljo. Saj ima tako divno krasen program, in vstopnina, je nizka dovolj za vse. smo Narodni Dom za Toda jeza slednjega se ni še polegla, in ko sta ženski Znamenit pisatelj pravi, da smo barbari London, 30. aprila. — Znameniti angleški pisatelj in humorist Gilbert Chesterton, ki se je baš vrnil z daljšega obiska v Zedi-njenih državah, je izjavil, da se počuti, kot da bi prišel iz dežele barbarov. Hiše v Ameriki so umazane, v New Yorku vlada grozovit položaj, prohibicija pa povzroča zločine, katerih niti ka Postavili nibali nis0 p0Znali-prospeh naše slovenske kulture v Ameri- vstopili v sobo, je znova zapela in y Jg d ko khko metla, dokler m dospela >Pohci-, r £ da gmo prispevali po ja m naredila konec neprijetnim ^ tej nag. kultm.. pridite prizorom. ^ delavci in trgovci. Imeli bo- Nekaj drobnih novic iz ste par uric lepega užitka. Poka-Barbertona, O. zali boste, da znate ceniti uspeh naše slovenske mladine v Ameriki na kulturnem polju! -o- V pondeljek večer, ko je šel iz kar je pobegnil iz Buenos Airesa dela, se je težko ponesrečil Anin se uspešno skrival dve leti, ton Stopar. Neki avtomobilist Ko je mislil, da je že vse pozab-! se je zaletel v avto, v katerem se ljeno, se je vrnil v Buenos Aires, je vozil Stopar. Odpeljan je bil pa ga je spoznal neki rojak, ki;v bolnico, kjer se še nahaja, žeje bil navzoč pri umoru in ga je|limo mu seveda, da skoro okre-ovadil policiji. Kambič pravi, da va. — John Ujčič iz Tuscarawas je ustrelil Perinčiča v silobranu. Ave. se je par dni strašansko j rakatj po gt Q|air Ave d() 55 Kambič je prišel v Argentino J --— pred tremi leti in je star 21 let. -o- Zapuščena mati Neko mlado dekle je imelo pred dnevi dati življenje neza konskemu otroku. Prišla je a mestno bolnico, kjer je pa, niso sprejeli, češ, da njen slučaj ni nujen. Odšla je in porodila v nekem zasebnem stanovanju, j Gov. Roosevelt se smatra Blazni zločinci v državnih kot kandidat za pred- zaporih so umorili straž-sedniško mesto nika in pobegnili New York, 1. maja. Governer Lima, Ohio, 1. maja. Dva države New York, Franklin D. blazna zločinca v tukajšnem dr-Roosevelt, je imel sinoči govor žavnem zavodu za kriminalce, ki pred nekako 4,000 zbranimi mla- so blazni, sta napadi a danes dimi demokrati. Tekom govora stražnika Louis ICiehl, ki je star je zagovarjal svojo administra- 48 let. Stražnika sta zadavila, cijo, govoril je o uspehih bivše- nakar sta skušala pobegniti, ga governerja Al Smitha in stra-! Eden izmed zločincev, Samuel hovito udrihal po administraci- Nelson, 19 let star, zamorec, je ji predsednika Hooverja. V po- pobegnil, dočim je bil drugi, litičnih krogih se splošno sma- John Powell, 25 let star, iz Co-tra, da je ta govor kot nekak pr- lumbusa, še pravočasno prijet, vi poskus governerja, da ga de- i Kot se je izjavilo vodstvo blaz-mokratska stranka smatra za nice sta oba omenjena napadla predsedniškega kandidata v le- stražnika Kiehla, ko je nadzoro-tu 1932, dasi je governer sam val jetniške celice. Vlekla sta ga to zanikal. Roosevelt je izjavil, neko stransko sobo, kjer sta ga da Zedinjene države niso imele (zadavila. Pri tem je prišlo seve-še bolj "žalostne administraci- da do večjega ropota in drugi je" kot jo ima priliko ameriški stražniki so prišli na lice mesta, narod sedaj uživati: Izjavil je, da Vjeli so Powella, ko je ravno so republikanci "pogoltnili" vse hotel pri oknu skočiti na prosto, svoje volivne. obljube, in da je Nelson je pa medtem hitro posedaj vrsta na ameriškem naro-1 begnil. Ravnatelj zaporov, dr. du, da popolnoma spremeni cen- Vorbau, se je izjavil, da prevla-tralno vlado. dujejo strašne razmere v blazni- -o-:— jci, ki je hkrati ječa za osebe, ki se Višje davke na dedščine! nahajajo tam. Prostori so prena-bodo naložili polnjeni. P on a j več se lahko sprejme in varuje do 350 oseb v Washington, 30. aprila. Kon-! zavodu, dočim se jih tam nahaja grešni odbor za davke se bavi z 450. načrtom, da upelje večje davke j __0_ na zapuščine in da upelje tudi Prvi ITI^i davek "na darila." Razni boga- T , v ,.11V J ti ljudje so imeli namreč nava-l 3 Jff1«1 ',rvi muJ ,e 1,0 vsfh do, da so pred smrtjo podarili: ?efc1^ sv?ta Prf« ™»u>Pote-večje vsote sorodnikom, da so seikcL, P°rof se' df f bll° le pet s tem izognili davkom. Zvezni osfb ublt\h m nekaJ™ 5° zapuščinski davek znaša sedaj mh" Kjerkoh Je P™1" do n kjer s0 imeli kratke govo_ re, kričali so: "doli s kapitalizmom" in "živijo sovjetska Rusija," na\ in 7,ipušča tu soprogo padel na tla na dvorišče neke in tri otroke, Ano Recihert, farme blizu Elyrije. Oba zra-, Charles in August ter 8estro Dete in mati sta bolna. Mestna j koplovca sta bila pri tem težko |Mrg> Mary gadcr Ran jki je bil vlada preiskuje, zakaj je bil de- Poškodovana, dočim se potni- doma iz vasi Luže pri Kočevju, kletu zabranjen vstop v bolnico. kom ni pripetila nobena nesreča. Kikel je imel SV0J-e dni gostilno Plinova družba 1 in je bil lastnik prve slovenske Plinova družba v Clevelandu društvene dvorane. Bil je usta-je po svojem predsedniku Gal-jn0Vnik društva sv. Janeza Krst-lagherju zavrgla resolucijo ele- nij4a) gt. 37 JSKJ in društva Slo-velandske mestne zbornice, gla-1 venija ket društva Srca Jezusom katere bi morala plinova so\§jga. Pegreb se vrši v torek družba znižati cene naravnemu zjutraj pod vodstvom Jos. žele umoril councilmana Wm. Potter-j Springfield, 111., 1. maja. Naj-1 pcselnih iz vseh delov države ja, nakar je bil spoznan krivim ;vi§ja sodnija države je odločila, i Ohio. Zahtevali bodo v Colum-:ja Srpan, stara 52 let. Zapušča umora in obsojen v dosmrtno je-; da je protipostavno, ako se na busu od državne postavodaje ta-1 moža in več otrok in enega bra-čo, je dobil delo v zaporih v od- S0dnij0 kličejo ženske kot porot-; kojšno pomoč brezposelnim. Pa-j ta v Jugoslaviji. V Chisholmu, dila en dolar, ako gre v šumo in nabira cvetlice. Dekle je to storilo, nakar sta moška prišla za njo in jo kriminalno napadla, plinu za približno 12 procentov. jn sinovi. Naj bo neutrudnemu Krik otroka je končno prepodil Toda kompanija ne izjavlja po- j delavcu ohranjen naj blažji spo-zločince. tega ničesar drugega, namreč j m}n t Vest iz domovine da želi- da se 0 cenah Ponovno j Tako >tako #., obravnava ali da bo šla korapa- Spoznala sta se v plesni dvo-nija na sodnijo in tožila. rani. On je bil visoke postave, Kandidati j suhega stasa, bujnih las, laska- Mrs. Sarah Taylor, 1880 >Rey-, ve govorice, in dekleta padajo za burn Rd., je naznanila svojo kan-,takimi. Tri dni sta se poznala. Mrs. Frances Okorn, Geneva, Ohio, nam naznanja, da ji je umrla v Nadlesku sestra Mari- delku za izdelovanje srajc. Iz domovine Jos. Gimpelj nam naznanja, da je dobil iz starega kraja žalostno vest, da mu je umrla edina sestra Alojzija Garbus v Drga-njem Selu pri Toplicah na Do-denjskem. Zapušča moža Janeza in štiri male otroke. Naj ji bo lahka domača gruda! V bolnico Poznani rojak John Lube Jr. 1084 Addison Rd., se je moral podati v bolnico sv. Aleša, kjer se bo moral podvreči operaciji, želimo mu' seveda, da bi čimprej okreval. nice, ženske se bodo pritožile na S zvezno sodnijo. rada je bila zelo mirna in prišlo Minn., pa zapušča brata Matt in ni do nobenega incidenta. ranjki Vest iz domovine Mr. John Klančar, 1094 E. 66. St., je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je 27. marca umrla mati Marija Klančar, v vasi Zaboršt, fara šmarjeta na Dolenjskem. Stara je bila nad 80 let. Bodi ji ohranjen blag spomin. Iz bolnice Na svoj dom na 1048 E. 62nd St. se je te dni vrnil rojak Joseph Levstik, ki se je nahajal v Emergency bolnipi. Korporativna udeležba Kot smo že poročali včeraj je "Ljubljanski Klub iz Notting-hama in Euclida sklenil, da se korporativno udeleži koncerta Miss Perdanove v nedeljo, 3. maja. Sedaj se nam pa poroča, da je poznano in priljubljeno pevsko društvo "Soča" v četrtek na svoji seji sklenilo, da se istotako korporativno udeleži koncerta Miss Perdanove. Pač znak velikega zanimanja za nastop mlade umetnice. didaturo za mestno zbornico v, To je bilo v marcu mesecu. Pa 4. distriktu. Enako Joseph Le- sta se poročila tako, da le sanja-vandowski, ki vam je mogoče po- ta, da sta se poročila. In sedaj znan, ker je bil oznanjevalec te- ona toži za razporoko pred sod-kom poljske ure na radiu. On nikom Silbertom. Pravi, da ji "mož" pač ugaja, toda denarja ; pa ne da od sebe in mora ženica Jožefa Preveč. Naj bo ohranjen blag spomin. Ribolov Governer White je včeraj pod- kandidira v 2. distriktu. pisal postavo, glasom katere mo- j Ni plačal rajo imeti ribiči, ki prihajajo iz I Včeraj je bil aretiran John stradati. Silbert je dovolil raz- Smonas, 29 let star, ker ni pla- j poroko, čal $200 kazni, katero je dobil Lepi darovi radi kršenja prohibicije. Smo-! Direktorij Slovenskega Doma nas je povedal sodniku, da je pla- na Holmes Ave. se iskreno za- drugih držav v državo Ohio ribe lovit, posebno licenco, ki velja $2.00. Državljanska šola Pouk o državljanstvu se bo vršil prihodnji teden dvakrat, in sicer v četrtek in petek, 7. in 8. maja, v javni knjižnici na 55. cesti in St..Clair Ave. Pričetek je vselej ob 7. uri zvečer. čal nekomu $175.00, da bo zadevo "pofiksal" za njega. Sodnik hvaljuje dramatičnemu društvu Lilija in Slovenski Narodni či-» je sedaj dal aretirati "fiksača." talnici za podarjene darove* Do-* Banditje so v Chicagu odne- mu. Vsakdo izmed omenjenih sli kožuhovinarju Bailenu za 18 j društev je darovalo $50. Iskre-tisoč dolarjev blaga. Sna hvala! AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NIW8PAP1R Published daily except 8und»ya and Holidays NAROČNINA: ta Ameriko Id Kanado na leto ....>5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po polti, pol l«ta IS.60 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto 15.60; pol leta 11.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta |3.$0. Posamezna Številka S cente. ▼•a pisma, dopise in denarne pošiljat ve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1831. JAMIH DEBEVIC and LOUI8 J. PIRC, Editor* and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Ofllce at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sra, 1871. 88 No. 104. Sat., May 2nd, 1931. Glede potovanja v domovino Odkar je ustavljeno naseljevanje iz stare domovine, so pa začeli ameriški, tu nastanjeni Slovenci in Hrvati toliko pogosteje zahajati na obisk v domovino k svojcem. Redki so bili včasih pred 15. ali 25. leti ljudje, ki so šli tja na obisk. Kdor je šel, je skoro gotovo tam ostal. Zlasti pa organiziranih izletov nismo imeli še, kot smo jih dobili zadnja leta. Tudi letos se pripravlja več enakih potovanj, izmed katerih bo največje skupno potovanje, ki ga priredi Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota. Slovenci iz vseh krajev Zedi-njenih držav bodo skupno odpotovali z velikim parnikom Cunard linije, da obiščejo svoje raznovrstne kraje v rojstni domovini. Ne vemo kako, toda zadnje čase so se razširile med ljudmi popolnoma neosnovane vesti, da jugoslovanske vojaške oblasti delajo neprilike obiskovalcem, da, nekateri so celo govorili, da one, ki niso ameriški državljani, vtaknejo v vojaško suknjo. Vse te govorice so absolutno izmišljene neresničnosti, in pravzaprav zlobna trditev, da se sramoti jugoslovanska vlada. Vsem onim, ki mislijo potovati v staro domovino nu obisk, naj povemo enkrat za vselej, da jugoslovanske oblasti obiskovalcev ne samo, da ne bodo nadlegovale, pač pa gredo v vseh ozirih na roke. Nihče, ki je bival v Ameriki, in ki gre na obisk v domovino, ne bo siljen k ničemur, najmanj pa za vojaško službo. Da, jugoslovanska vlada je sama pripravljena skrbeti za vaš varen povratek nazaj v Ameriko. Tozadevno smo pravkar dobili pismo generalnega štaba jugoslovanske armade, katero pismo je bilo narekovano od vojnega ministra Jugoslavije. Iz pisma posnemamo sledeče važne točke; rra temelju ustave, člen 45, ki govori o ustroju vojske in mornarice Jugoslavije, imajo izseljenci pravico priti v domovino vsaka tri leta, in sicer na privatni obisk in po privatnih poslih. V rojstni domovini se smejo zadržati tri mesece, potem se pa morajo vrniti v deželo, iz katere so prišli. "Medtem je pa yojno. ministerstvo zvedelo, da se nekatere občinske,'Oblasti ne držijo teh predpisov, pač pa se je pripetilo par slučajev, da so občinske oblasti obiskovalce v domovini takoj po njih prihodu prijeli ali pa predno je po tekla gori omenjena doba treh mesecev ter so obiskovalcem tako preprečili, da niso mogli pravočasno oditi. "Tako postopanje je kršenje jugoslovanskih postav kot tudi zapostavljanje jugoslovanskih konzularnih oblasti, ki so potoni tujezemskega časopisja osobito povdarjale, da imajo obiskovalci v domovini omenjeno prednost in da jih nihče ne more prisiliti v vojaško službo. Tako postopanje naših oblasti preprečujejo prihod izseljencev v domovino, in s tem se preprečuje, da pride znatno manj denarja v domovino. "Tako postopanje je vse obsoje vredno, ker preprečuje stalno vez enega milijona oseb naše narodnosti .z njih sorodniki v domovini. Radi tega pa vojno ministerstvo prosi ministra za zunanje zadeve, da nemudoma podvzame vse potrebne korake pri banskih upravah, odnosno pri občinskih oblasteh, da se kaj takega nikdar več ne bo godilo. Obenem prosi vojno ministerstvo, da se vojaški zakon napram izseljencem čim bolj liberalno tolmači tudi v takem slučaju, če so obiskovalci prekoračili že omenjeni trimesečni rok obiska, ako to ni bila njih krivda. "In ne samo, da se oblasti strogo držijo predpisane postave, pač pa je tudi dolžnost oblasti, da gredo obiskovalcem v domovini v vseh zadevah kar najbolj na roke, da nikakor ne ustvarjajo potežkoč z raznimi administrativnimi gestami, pač pa da vselej čim najhitreje ustrežejo njih prošnji za povratek in za potni list." Iz tega pisma je vse razvidno. Tisočkrat neumna in nevedna bi "bila jugoslovanska vlada, ako bi šikanirala in preganjala obiskovalce v domovini, kajti s tem bi sama sebe najbolj udarila in tepla. Obiskovalci prinesejo s seboj sto-tisoče dolarjev, kar silno koristi Jugoslaviji, potrošijo mno-gostotisočev na potovanju, v trgovinah in drugod. In kdor bi pljuval v skledo, iz katere se živi, ta ni pri zdravi pameti, jugoslovanska vlada to dobro ve in zato je v vseh ozirih skrajno kulantna, prijazna in postrežljiva napram obisko-valceip. Nasprotne govorice širijo nasprotniki države ali pa oni, katerim stvar ni znana. Pojdite brez skrbi v domovino na obisk, saj imate samo eno rojstno domovino, in ta je lepa, krasna ter vas vabi k obisku z odprtimi rokami! pa jedrnat. Sodelovala je tudi gdč. Jeanette Perdanova, ki je s svojim mičnim nastopom in lepim glasom takoj pridobila av-dijenco. Gotovo je, da bodo ljubitelji petja posetili njen koncert v nedeljo 3. maja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Imamo mnogo muzikaličnih diletantov, ki se semintja pri-klopijo posameznim orkestrom. Vse premalo pa' se povspenjajo do višje glasbene umetnosti. Zato moramo tem bolj pozdravljati novo moč, ki je zrasla med našim narodom. Zato bo zelo na mestu, da v nedeljo napolnimo dvorano pri koncertu Jeanette Perdanove. Da se vrnem k poročilu koncerta, naj omenim, da je bil med pevci prvi, tu rojeni fant, ki je nastopil, po imenu Fr. Marzli-kar, ki naj bi bil za zgled staršem "in tudi onim fantom, ki se potikajo po vogalih in delajo zdražbo. Po lepo uspelem koncertu v spodnji dvorani, se je' razvila prijazna domača zabava v zgornji dvorani, ki se je zaključila, kakor je bilo opaziti, zadovoljno za udeležence. Zato pa jim kličem : Na veselo svidenje prihod njič! Član Soče. polni truki vsipali v našo okolico. Mogoče se jim kterikrat tudi Jaka. pridruži in bo tudi on dobil lep šopek. (Takist pa že, takist! Op. Jakata). Sicer že malo pozno, ali bolje kot prehitro, se moram zahvaliti vsem mojim sorodnikom, prijateljem, znancem in rojakom, ki so me v tako obilnem številu obiskali na proslavi mojega rojstnega dne, ki se je vršila v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd. v Euclid, Ohio, ali novi, beli Ljubljani. Nimam dovolj besed, da bi se izrazila, kar mi je na srcu. Ne morem drugače, da na tem mestu izrečem najglobokejšo zahvalo Mrs. Juliji Kren in Mrs. Louis Heffron, ki sta bili tako požrtvovalni, da sta me s tako lepim številom darov presenetili ,da sem bila vsa iz sebe in da mi je zmanjkalo besed za zahvalo. Iskrena bodi hvala Mr. John Gabrenja kot stoloravnatelju in za lep nagovor za moj rojstni dan in za tako lep program, ki ga je vodil, čeravno ni bil nanj pripravljen. Srčno zahvalo izrekam č. g. Rev. Bombaču, ki so v izbranih besedah v angleščini voščili še na mnoga leta. Tudi našemu priljubljenemu županu, DOPISI Cleveland (Collinwood), O. —Kot je bilo razvidno iz naznanil zadnjega tedna, je pevsko društvo "Soča" obdržavalo svoj koncert v nedeljo 26. aprila v Slovenskem domu na Holmes Ave. To je bil "Soče" prvi koncert po več letih, člani, ki so bili ustanovitelji društva v letu 1917. so še v vrstah. Priznati pa je treba, da so v manjšini, kajti opaziti je bilo precej novih moči v zboru, kar je pa toliko bolj razveseljivo, kajti dorast pevcev v zboru je najboljša garancija vzdrževanja i p obstanka. Razumljivo je, da je "Soča" še po-pulfarna, to je pokazala udeležba. Sedeži so bili zasedeni vsi, kar j£ bilo pevcem v priznanje za njih trud. Program je bil bolj kratek in Hon. Charles Ely-u bodi izrečena lepa zahvala za lep govor. Da ne pozabim tudi našega marljivega in vnetega Mr. Krist Sto-kelna, ki nam je obetal, zlate čase, kadar nas prosperitete brezposelnost zapusti. Zahvaliti se moram za lepe pesmice, katere nam je prepeval kvartet društva Jadran iz Col-linwooda. želim, da bi se še mnogokrat odzval z nastopi v javnosti in prepeval iz duše naše narodne pesmice, ki jih tako z veseljem poslušamo. Nastopila je tudi naša domača Zorislava z ubranim mešanim zborom, kot ga ima le ona. Dobro se je izkazala in pokazala s tem, da je zmožna nastopiti ob enakih prilikah. Hvala jim. Ne morem vsakega posameznika objaviti, ker jih je bilo toliko, pač pa se vsem skupaj iz srca in najiskrenejše zahvalim za tako lepo udeležbo, ker si nisem nikdar predstavljala, da imam toliko prijateljev in znancev, želim, da bi se ob enakih prilikah še skupaj zbirali in veselo zabavali. Bodite mi vsi skupaj iz dna srca pozdravljeni in dobro mi došli vsak čas. Vam vedno hvaležna Fanny Pušnar, Ivan Ave., Euclid, O. Euclid, O.—Dne 12. aprila smo imeli tukaj v Euclidu veliko umetniško predstavo s čarovnijo, igro in godbo, katero so brezplačno priredili John Grdina in njegova družba v Roosevelt šolski dvorani na E. 200th St. Predstava se je vršila v korist cerkve sv. Kristine in se je vršila pod pokroviteljstvom Oltarnega društva sv. Kristine. Najlepša in srčna zahvala vsem, ki so sodelovali pri tej predstavi in pomagali ,do tako velikega in lepega uspeha. Hvala J. J. Grdinj in dr. Wm. Lauschetu za tako lepo urejen in izvrsten program. Mrs. Josephine Lausche-Welf in Miss Mary Udovjch sta nam zapeli toliko ljubkih pesmic, za kar jima srčna hvala. Ravno tako Louis Grdina, dalje Williams Hawaian trio od radio postaje WJAY. Nadalje Mr. M. J. Grdina, Mrs. A. Grdina-Jakšič, Mr. Frank Drašler, Miss Vera Grdina, Miss V. Kmet, Miss'F. Gr-danc, Mr. Ed. Simončič (Hojer), gedba Euclid Troubadurs. Lepa hvala.Rev. Bombachu, ki se je toliko trudil, da je spravil skupaj vse te umetnike. Zahvala tvrdki Grdina in Sinovi za posojeno pohištvo na odru. Hvala cenjenemu listu Ameriška Domovina in tudi dekletom, ki so delale v dvorani. Ravno tako zahvala članicam Oltarnega društva, ki so bile vsaka na svojem mestu in vsaka pri svojem delu in ki so tako pripomogle k prireditvi in z darovi za veselico. Ker je ta prireditev prinesla tako lepo Vsoto denarja naši pre-pptrebni cerkvi sv. Kristine in to v sedanjih slabih časih, je zahvala toliko bolj iskrena in hvaležna. Vsem članicam in posameznim osebam, ki so dale za Veliko noč denar in cvetlice za .okras božjega groba in oltarjev, se društvo vsem najlepše zahvaljuje. Za Oltarno društvo sv. Kristine : Katie Robert, predsednica. Frances Pire, zapisnikarica. Združena društva, kontest se prične 11. maja Euclid, O.—Novic v naši prijazni in priljubljeni naselbini je več kot kje drugje, akoravno je malo mesto, je pa toliko bolj priljubljeno. Tudi oni, ki nas obiščejo iz mestnih, zaprašenih ulic, se počutijo pri nas, kakor doma v rojstni vasi na deželi, kjer je zrak kot zrcalo. Toliko bolj še sedaj, ko nam v lepi spomladanski naravi tako lepo ptički poj o, rožice cveto, vrtove ob-delavamo in vsakovrstne rastline sejemo, da jim bomo imeli za prikuho, cvetlice pa za šopek postavnim fantom, kadar nas obiščejo. O dekletih ne bom pisala, ki so vesela in radovedna, ke-daj jih bpdo sami fejst fantje obiskali, da bodo šopke delila. Sedaj, ko se bliža sezona piknikov, jih bo dovolj in se bodo kar Piše A. G. V sredo večer se je vršila že četrta seja odbora združenih društev fare sv. Vida radi kon-testa v prid nove cerkve. Poleg odbora se je udeležilo tudi več zastopnikov in zastopnic, kakor tudi onih, ki so se prijavili za kontest. Navzoča sta bila tudi gospoda duhovnika. Rev. B. J. Ponikvar in Rev. Matija Jager. Na vrsto so prišla razmotri-vanja glede otvoritve kontestne kampanje, ki je bila že naznanjena, da se ima pričeti z dnem 1. maja. Rev.1 Ponikvar je podal pojasnilo, da. je ravno za prihodnji teden v škofiji razglašena kampanja za katoliško zavetišče v Parmadale, radi česar se v tem času, po običaju v farah. ne vrše točasno nobene druge kampanje, ki bi imenovano kampanjo ovirale. Radi tega se je soglasno določilo, da se počaka za kontestno otvoritev do 11. maja, ker bo z 10. majem zaključena kampanja katoliškega zavetišča za revno sirotčad. O tem par besedi pozneje. Seja je bila vseskozi zanimiva. Ponovno je bilo razloženo o nagradah, ki jih dobe lahko oni, ki se podajo v kontest, kakor tudi oni, ki so lahko srečni, če kupijo srečno številko, kakršnih bo več. Uredilo in naznanilo se je, da se bodo oni, kateri se podajo v kontest, lahko obrnili po knjižice k sledečim uradnikom al) uradnici: Mr. Frank Bogovič, 6701 Schaeffer Ave., Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60th St., in August Kolander v uradu John Miheliča v S. N. Domu. Tudi podrobnejša pojasnila bodo podali onim, ki se priglase za kontest. Imena kontestnikov in kon-testnic bodo razglašena v javnosti z istim dnem, ko se otvori kontest, namreč 11. maja; do tedaj pa je čas, da se še drugi priglasite. Odbor združenih društev želi, da .se čini več kandidatov in kandidatinj priglasi za ta kontest, ki se bo izplačal, ali z drugo besedo, ki je vreden, da se ga oprimejo vsi oni, ki imajo le količkaj korajže, dobre volje in poguma. Odbor pričakuje, da se bo za tako velike dobitke in za tako blag namen odzvalo najmanj 50 oseb, moškega in ženskega spola, fantov in deklet, mož in žena. Kontest se bo vodil skrajno tajno. Osebe, ki bodo imele \ rokah kontest, ne bodo smele imeti ničesar opraviti s konte-stom ali s prodajo listkov, zasebno ali za druge. Tako tudi ne bodo smele ničesar poročati drugim o uspehi drugih. Na ta način bo ohranjen v tekmi mir in zadovoljstvo med tekmovalci. Kdor bo šel v kontest, si bo lahko najel svoje prijatelje, da mu pomagajo prodajati listke. Vsak, ki bo sam prodajal, kakor tudi oni, ki bo pomagal prodajati, bo deležen 10% od gotovine; ako bo prodal za 100 dolarjev, bo njemu ostal desetak. Pri tem bo še lahko srečen z nagrado. To je vendar vredno, da se slednji zavzame za kontest. In ker ima vsak tudi svoje prijatelje, ni dvoma, da ne bi uspel. Ako bo kontestantov več. tem več bo tudi življenja! Radi tega naj bodo ti dnevi do 11. maja vam na razpolago, da sc odločite in priglasite za kontest pri določenih uradnikih, kakor zgoraj omenjeno. Predno pa se prične kontest, se vrši, kakor je bilo že zgoraj omenjeno, Charity Corporation Drive Pisec teh vrstic je bil navzoč / torek večer, ko je bilo sklicano posvetovanje zastopnikov katoliških fara in onih, kateri so drage volje pripravljeni zbirati za zavetišče revnih otrok, ki so brez vseh sredstev, prepuščeni na milost zgoraj imenovanemu katoliškemu zavodu, ki obstoja v veliko uteho za malčke, ki nimajo staršev ali rednikov, že 12 let. Govorniki tega večera so poročali o težkočah in pomanjkanju, ki je to leto v zvezi s temi problemi. Razumeli so tudi dobro položaj depresije in brezdelja, ki vlada sedaj v Ameriki, toda prošenj za pomoč za take sirote je toliko, da se mora ponovno apelirati na ljudstvo za iriilodare in da ni na noben način mogoče misliti, da bi se moglo vzdrževati z manjšmii dohodki, kakor je bilo vzdržano prej šnja leta. V splošnem imamo v ta namen v Clevelandu Community sklad, toda ta ne odgovarja \ splošnem. Katoličan je so zadnjih 12 let upeljali še posebej to akcijo, ki je pričela dosegati lepe uspehe in je storila mnogo dobrega za deco katoliških in drugih družin in drugih otrok, ki so po zavodu katoliško vzgojeni. V ta namen ima na Parmadale 100 akrov zemlje in potrebna, poslopja, kjer so otroci, v tako lepem redu, da je vesel vsak, ki obišče ta zavod. Kaj je lepšega in človekoljub-nejšega! Preskrbljeni so otroci, za katere se je umirajoča mati ali oče tako strahovito bal, kaj bo ž njimi, komu bodo prepuščeni, ko roditeljev ne bo več med živimi! Trepetaje jih zapuščata oče in mati v težkih skrbeh, komu bodo prišli v roke po njih smrti! Toda, ko bi slednji iz- med rojakov videl, kje in v kako lepem kraju so, skoro bi rekel v raju so ti otroci, katerih mati in oče že počivata v hladni zemlji, ali pa se morda, brezrsč-ni oče in brezsrčna mati klatita po sVetu, ne zavedajoč se svojih roditeljskih dolžnosti. To naj bi slednji pomislil te dni za časa kampanje za revne otročiče. Ni ga lepšega cilja in večje dobrodelnosti, nego je ravno to, kar zamoremo storiti za one, ki so brez staršev. Oni sedaj kličejo v imenu zastopnikov, ki bodo trkali na vaša vrata, oni bodo govorili besede o svojih zastopnikih. Nikar ne preslišite tega glasu, darujte, kolikor morete. Ne gleda se na vsoto, marveč na dobro voljo ter število onih, ki bodo darovali. Dobro voljo pokažite; če je podarjen četrt dolarja, je dobro, kdor ne more darovati dolarja. Pomagalo bo. Stotisoče nas je, četudi bodo mali darovi, bo končno vseeno lepa vsota, ker nas je dosti. Oni pa, ki jim je mogoče dati več, naj dajo več, kajti ravno sedaj se stokrat bolj potrebuje pomoč, nego se je kdaj prej. Odbor kampanje je poročal na posvetovanju, da je bilo prej navadno do 900 takih družin, ki so prosile družbo za podporo, toda sedaj jih prosi nad 9000. Torej iz 900 je zdaj narastlo število na 9000, kar je vredno premisleka ; to je glas, ki tako glasno kliče na nas, da ga mi ne smemo preslišati. Kako bodo po kampanji veseli oni črvički v zavodu, ko bodo slišali, da smo zložili zanje, kai* jim gre po božji postavi. Pokazali bomo, da smo kulturni in zavedni, da smo si malo pritrgali in bomo v ta namen drugje hranili. Otroci bodo vse svoje življenje darovalcem hvaležni za. vzgojo, takorekoč za življenje, ki jim je bilo na ta način ohranjeno. Hvaležni tudi za izobrazbo, ki jo bodo prejeli v takih zavodih. In še lahko bi rekel: — Njih starši bodo gledali z onstran groba na vaša radodarna srca, polni hvaležnosti, kajti oni jim sedaj ne morejo pomagati, V duhu vere pa smemo misliti, da je njih duh ž njihovimi dragi-imi otročiči. Kar se torej stori za te male, je rekel monsignor McFaden na posvetovanju, se stori za Izveličarja, ki je javno rekel in zabeležil: "Kar storite za te moje male, ste storili zame." Kampanja se torej začne v nedeljo, 3. maja in se konča v nedeljo 10. maja. Dajmo se malo potruditi; če ne pridejo zastopniki v vaše hiše, potem izročite darove v svojih farah, kajti čas je kratek in morda ne bo mogoče vseh obiskati na domovih. Vsak naj pa daruje v svoji fari, kajti tako dobi ona fara za darove kredit. Tako bo tudi lož-je pomagati upeljati take malčke potem potom priporočila fare v imenovani zavod Catholic Charity Corporation. Slovo pianistinje in sopranistinje Jeanette Perdanove I z m e d slovensko-amielriških pevk najbolj nadarjena in. glasbeno strokovno naobražena umetnica Jeanette Perdanova se poslavlja od svojih rojakov s koncertom v nedeljo 3. maja, ob 8:15 zvečer v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. Kdo je Jeanette Perdanova, ni potrebno posebej omenjati. Kdor zasleduje glasbeno-kulturna poročila ameriško-slovenskih časopisov zadnje mesece, mora kon-štatirati z veseljem, da smo dobili v osebi Perdanove že dolgo iskano umetniško silo, na katero mora biti ponosen vsak ameriški rojak. Naša nadarjena pevka dosega na svoji pevsko-kon-certni turneji izredne uspehe in z zadovoljstvom moramo priznati, da je popolnoma naša. Ameriški Slovenci smo imeli doslej nekaj sposobnejših pevskih sil je pri prireditvah več ali manj lokalnega značaja in pomena, kajti v splošnem je manjkala večini tako potrebna temeljita glasbena izobrazba. Nismo pa imeli moči, katera bi si za svoj poklic izbrala resno pevsko umetnost. Perdanova je to-raj naša prva pevska poklicana moč, katera se je z vso resnostjo posvetila težki in trudapolni pevski umetnosti. Kot taka se je podala prva na uspešno štirime- sečno pevsko koncertno turnejo, katera glasom slovenskih in angleških poročil uspeva zelo lepo. Kjer je nastopila, povsod je žela presenetljive triumfe s svojim lepim, simpatičnim, izvežba-nim sopranom ter s svojim nastopom in umetniškim predavanjem programa. Poslavlja se od ameriške Slovenije. želja po izpopolnitvi jo žene v Evropo, kjer se bo posvetila izpopolnitvi težkega poklica pevske umetnosti. Program je sestavljen nadvse umetniško, je izredno zanimiv in bo nekaj popolnoma novega. Perdanova bo pela poleg sloven ščine in hrvaščine v raznih svetovnih jezikih kakor v francoščini, nemščini, angleščini in ita-ljanščini. Nekaj pesmi bo spremljal g. Eppich na flauto, kar bo dalo izvajanju še posebno zanimivost in privlačnost. Kot izvrstna pianistinja bo podala tudi nekaj krasnih koncertnih točk. Manjkale seveda ne bodo naše prekrasne narodne pesmi, katere bodo poleg ostalih točk programa popolnoma nove in prvič javno izvajane. Naj ne bo ob slovesu rojaka, ki bi ne posetil njenega poslovilnega koncerta v Slov. Nar. Domu 3. maja ob osmih zvečer. R. S. -O- Društva Slovenske Dobrodelne Zveze v Collinwoodu Pod tem naslovom danes deluje šest društev v dobrobit Slovenske Dobrodelne Zveze kot celoti, lahko pa rečem, da delujejo za svoje članstvo. Ni nam potreba ponavljati, da imamo 10. maja skupno veselico, ker to je že znana stvar. Tajnik šestih društev imajo vstopnice, katerih je mnogo že prodanih, toda še ne dovolj. Zadnja skupna seja zastopnikov, dne 24. aprila je odredila in usmerila vse delo do izvršitve. Naravno je, da vsak posameznik, ki je prevzel kako delo, naj bo na mestu s pomožnimi močmi, ki se bodo rabile. Predvsem pa je važno za vse članstvo sledeče: Vstopnice se prodajajo po 50c, ž dvema žrebalnima listkoma. Ker se vse to vrši v namenu, da se pomaga brezposelnim, apeliram na vse take člane, da gredo do svojih tajnikov in naj gredo na delo z razprodajo vstopnic. Ako hočemo uspeti, moramo v tem slučaju bolj kot kedaj poprej sodelovati vsi. Odborniki, nabiralci .trgovci, vsi so pokazali, eni še več kot dobro voljo. Se- daj pa kličemo tudi onim, ki še I niso pomagali, da vstopijo v vr-jste. Prodajte vstopnic vsak po svoji moči in uspeh je gotov. Veselica se bo pričela s programom na odru, ki bo pravočasno označen, nakar se razvije ! splošna zabava. Vsakega bodo pa gotovo zanimali tisti dobitki, i ki jih je 75. Velikodušna darila naših trgovcev obsegajo toliko različnih predmetov, da bo mnogo srečnih. Zato pa: na delo vsi! Za odbor: M. I. L. ZNAK NEVIHTE Vsak, kdor ima radio aparat doma, bo vedel, da kadar se na-pravlja zunaj k nevihti, se pojavijo v zraku zračni nemiri in v aparatu začne pokati, piskati, godrnjati, tuliti, da človeka kar ušesa bole. To je pa sedaj prav prišlo našemu farmerju, ki po teh znakih na radio aparatu spozna, če se bliža nevihta, kar mu pri njegovem poljskem delu zelo prav pride. I*Oan Z^orman: '"Pota, ljubezni" Ko v temini črni tava, solncu kroži pesmi svoje. To so začetne vrste pesniške zbirke, ki je izšla te dni iz srca slovenskega naroda v Ameriki, in ki je pravi konfiteor slovenske duše v tujini. Kar neverjetno značilne so se mi zdele te besede za našega človeka sredi blodenj današnjega civiliziranega sveta, ki so našle vrhunec ravno v tej nenavadni zemlji. Ves navidezni blesk in grandijoznost in groza temnih tovaren ter pošastnih kač tekočega jekla ni zastrla našemu človeku pogleda v solnčnost svoje duševnosti v mehki pramen njegove lirično-sti in sanjavo poveličujočega pogleda na domovino njega in njegove krvi. Dejstvo, da je večina pesmi Posvečena domovini in sanjam o njej, se mi zdi več kot značilno za človeka izseljenca, ki kljub temu, da je svoje življneje pustil v tem svetu, se boril ž njim in ga doživljal, vendar mu ta svet ni dal zadoščenja, ne njegove prave domovine. Kdor je kdaj doživel samoto svojega duha v tujini, temu ne bodo te besede srca, ki išče svoj izvor, sentimentalna gesta, temveč globoko doživetje. Doživetje kot ga je malokdo občuti v domovini. . čudno gotovo za marsikoga, če sliši peti pesem roži, pesem ptičkom ter oblakom na nebu sredi rezkega sikanja strojev, tuljenja siren, ob neugnanem dirjanju moderne tehnike in pod težo železne pesti, železnega sveta. Vendar je ravno to znak zdravja in moči resničnega človeka. To je živ dokaz, da človek še ni postal stroj, njegovo *srce 'še vedno ne samo gonilna sila za gotovo dobo življenja, da še ni postal manj kot njegova tvorba: stroj in vsa moderna tehnika. Saj ni zdravje, če klečimo pred lastnimi vstvaritva-mi, pred lastnim duhom — ni to znak moči, temveč slabičeVstva, bolezni in umiranja. Izredno sem vesel, da je slovenski duh naših izseljencev našel odraz v zdravem izražanju samega sebe, in da vse, kar ga obdaja, gleda skozi oči svojega srca, ki je polno ljubezni in tihega solnca. Ves zunanji svet našemu človeku ni pravo življenje. On živi svoje samolastno življenje nemoteno, in ko se iztrga iz verige stroja, ima še toliko moči, da začenja šele svoje pravo življenje, tedaj zazveni v njem ona pesem, ki je rešila že nekajkrat našemu človeku ravnotežje in moč do samolastnega življenja. Koliko življenjske sile leži v narodni pesmi, in ta se nadaljuje v umetni, ki ponaro-duje. Verjemite mi, da je ravno pesem bila tista, ki je priklicala v zadnjem trenotku nazaj v naročje naroda marsikoga, ko ga je mamila tujina. Zorman je v tej abirki svojih pesmi postal živ izraz našega našega človek a, dasiravno tu vzrojen in tu vzrasel in je doživel vso takoimenovano "sodobnost" (ki le tako rada zapelje imetnike vseh dežel, ki žive le v fantaziji s sodobnostjo) je ostal, enako vsem našim izseljencem, zvest samemu sebi in je globoko spoznal vrednost lastnega elementa, ubral je struno, ki je globoko v zemlji njegovega rodu. Zorman je močan dokaz, da naš narod v tujini še ni umrl in ne bo — kot je močan dokaz cela vrsta narodnih domov, ki jih je zgradila ljubezen do domovine naše pesmi, naše besede — da ohranijo svojo individualnost pred potopom v tujem morju, če vzamemo dejstvo, da je Zorman zrastel tu, se le čudimo do kake popolnosti je vzplamtela njegova govorica v popolni odrezanosti s slovenskimi kulturnimi krogi, koliko vroče ljubezni do naše besede in zemlje je rodilo cvetove, ki nam jih je poklonil ravno te dni. Sem ob slovesu z vami, dragi Vojaki, in povem vam, da z lahkim in veselim srcem zapuščam to novo zemljo. Ne zapuščam jo v bolestnem spoznanju potap- lanja, izginjanja, temveč prepričan sem, četudi se bo zdelo marsikomu drzno, da vstaja tu novi mladi rod, ki bo in že ve spoštovati krvno, srčno tradicijo svojih mater in očetov, in ki bo nadaljeval započeto delo v zmagoslavno pesem vseh, ki so našega rodu. Saj smo šele zaživeli svoje samolastno življenje, zakaj bi klonili glave? Niso samo milijoni, ki rešujejo vrednote človeštva, enako so poklicani vsi mali, da dodajo svoj delež. Kot je v vsponu slovenska kultura v starem kraju, tako raste tudi tu v svojo specifično formo, čije prvina je prava slovenska lirika, izčiščena v spoznanju sveta. Stara slovenska odpornost, ki se je izkazala tako zmagovito v vsej naši preteklosti, živi še vedno in vedno znova prikazuje svoje uspehe. "Življenje trdo je kovalo srce slovensko in razum, izbičalo iz duš nam plahost, užgalo nam ponos, pogum, Hitimo v mrzlična tržišča, v gozdove, k plavžem, na polje... "Vživeli smo se v nove čase. . ." a vendar njih duh je nepokojen: "A ko na zemljo dahne noč in z bajno nas močjo objame, nam duh, v mladostna leta zroč, pozdravlja ljubo domovino — kjer v solnčnem bregu grozd zori, kjer vetre zlato klasje ziblje, kjer slavec v tiho noč žgoli." Nato v preroškem pričakovanju poje: Nenavadno je dejstvo, da sem našel tu v tujini celo vrsto ljudi, in to tudi med tu rojeno mladino, ki nima nikakega direktnega stika s staro domovino, a pozna bolj slovensko pesem nego marsikateri doma — kjer tako bohotno napreduje importi-rani jazz in vsa tuja navlaka pod pretvezo "sodobnost." Ravno ta oddaljenost je kriva, da se zdi vsa tako zmaličena "sodobnost" v svetu tako neverjetno zanimiva in čudovita. Slovenci, mi nimamo prav nobene potrebe importirati to mentali-teto, ki je našemu bistvu tako strašno nasprotna. Zdi se mi, da naši tvorci takoimenovanih "sodobnosti" še nikdar niso doživeli, kar je res naše in kar je naša dolžnost da damo svetu! Ni več kot par dni od tega, kar je donela slovenska in jugoslovanska pesem v svoji nepokvarjeni obliki in v globokem razumevanju iz ust tu rojene Američanke — iz njenih ust je padla težka obsodba smešnosti naše nevlake iz zapadne "kulture." Torej tujec in naši v tujini so tisti, ki so spoznali našo lastno vrednost, medtem ko pri nas gotovi bolni prenapeteži hočejo "modernizirati" slovenski obraz. Nikakor ni moje mnenje, da zaostanemo v razvoju, kot bi mogoče kdo napačno razumel. Razvoj je potreben, samo v kašno smer, to je drugo vprašanje. Potrebno je temeljito prebavi j an je vsega, kar se prinese od zunaj ter dati temu lastni pečat. Slediti imamo liniji, ki sta jo započela Prešeren in Cankar in pred njima naša narodna poezija. Slovenska duševnost hrani toliko zakladov in nenavadnih lepot, da nam ni treba hoditi drugam na posodo. Ravno v tem oziru je Zorma-nova poezija najlepši primer: dal je svoje najboljše in v najboljšem smislu in razumevanju slovenskega duha. Zbirka je razdeljena na pet ciklov. V prvem ciklu obravnava sam s seboj splošna človeška vprašanja. V drugem ciklu zadiha narava svojo pesem sredi sajastih mest. Neka srebrna intimnost vibrira v teh verzih. Tretji cikel je raz-giben, zaljubljen in poln prave slovenske, skoro narodna lirike, četrti cikel je pa srečanje z domovino, on tu se izpoje v globokem občudovanju in ljubezni do vsega, kar je na domačih tleh. "Sijajni plašč lepote tvoje pred mano zopet se blišči:" in za slovo: » "Le malo dni je moj tvoj raj. Iz moje duše ne izgine podoba tvoja vekomaj." Doživlja vso intimnost narave: "Zarja večerna je gozd pozlatila, žametno pesemeo pticam vdahnila." V petem in zadnjem ciklu pa poje o sladkostih in bridkostih izseljenca: ' "da dveh svetov sokovi močni obilen sad nam obrode, da v narodov domovju novem živelo naše bo ime." In da bo naši mladini: "narod naš, ime slovensko: moj ponos in moja čast." \ In da bo: "osrečil nam drznega duha z dobroto slovenskega srca." Ko v sveti noči sedi za orgla-mi in tajinstveno zvene sveto-nočne melodije pod stresljaji njegove roke v srca zbranih izseljencev, moli: "Daj, božji Sin, še dolgo nam živeti — mladina naša krepko naj zajem-jemlje iz naših dedov močnega srca, da v nas ostal bo ogenj njih duha, da v nas ostal bo sok slovenske , zemlje!" Vmes poseže grenka pesem pionirju, ki ga je ogoljufala tujina, pesem tisočerim trpinom naše krvi, ki so šli za "tujin« sladkim glasom." "Tujina skopo meri dni, oblastno jemlje nam moči." Vendar slovenska vedrost pre žene težke misli: "Vrag vzemi naših src bridkost daj, vince, žarko veselost!" Poln je navdušenja nad no vim rodom, ko piše očetu: "Da bi Ti videl zdaj slovenskega dekleta! Kot vrtnica ameriška žareča, in kot slovenski rožmarin dehteča: v obeh svetov lepoto je odeta." Vesel srečava rojake v Narodnem domu: "ko s pesmijo je v duši vsak bogat iti v duhu spet na rodni je poljani. Tedaj izplahne v nič vsa skrb in dvom, tedaj več nismo novih časov plen. . ." t Težka resignacija in resnobno je spoznanje v "Pesemci za marsikoga," tragedija mnogoterega izseljenca: "Siva cesta, je obetala: 'Kruh obilni in cekine krepkim rokam trosi svet.' " izrednih časih, ko stoje dolge kolone brezposelnih ob temnih zidovih, je usoda izseljenca vse prej nego solnčna. Z vsemi temi čuti naš pesnik, saj je šla njegova lastna pot preko trdih spoznanj. Ob njem podoživi jam vsa ona nepozabna doživetja med rojaki, pa najsibo tam gori na severu ob vratih Aljaske ali ob Zlatih vratih San Francisca ali doli v peščenih puščavah južne Calif ornije in ob hrumenju Pacifika ali pa na ameriškem vzhodu sredi nebotičnikov in črnih tovaren — povsod kjer je odmevala naša pesem. Ves sentiment teh nemirnih romarjev je zajet v tej zbirki. Saj živi ž njimi in doživlja sam, kar doživljajo oni. V prostih urah sem ga videl na piknikih, ko je obkrožen s starimi in mladimi rojaki, čijih oči so bile uprte v daljo, pel pesem našega srca z vso sveto ljubeznijo in ognjem hrepenenja. Vi- del sem ga govoriti starim zbranim izseljencem v vznesenih a vendar preprostih besedah — videl sem ga navduševati in vlivati spoštovanje do vsega, kar je naše, v duše najmlajših, ki naj sprejmejo dediščino naših mater in očetov in bogato dediščino, ki jo pripravlja on sam. Za zbirko pesmi, ki so res pota ljubezni moramo biti Zormanu vsi globoko hvaležni, vi rojaki v tujini kot tudi mi v stari domovini. Ta zbirka je dragocen dokument močnega in zdravega življenja našega človeka v Ameriki. Naj preidejo te pesmi v Vaša srca in naj postanejo Vaša last in Vaš ponos, da se izpolnijo poslednji verzi te poti ljubezni : "DA V NOVE ČASE, V NOVA BO OBZORJA PONESEL SIN PREDRAGO DEDIŠČINO IN Z VNUKOM ČUVAL JO ŠE POZNIH LET!" f Božidar Jakac. Cleveland, Ohio, 30. aprila 1931. Toda nje: prišlo je trdo spozna* ". . .Trde žulje dal je svet in cekinov pičlo svoto. . ." Kakor zmagovite čete so besno podili pomladanski nestrpni vetrovi temne oblake, bežeče po širnem nebu tja doli čez Florido in na morje, kjer bodo imeli mir pred preganjavci. V raztrganih vrstah so bežali pred neprestano gonečim vetrom, ki jih je gonil, kakor v strahu, da se povrnejo. Nebo se je očividno pripravljalo za nekaj imenitnega. Hotelo je biti jasno in čisto, zato ni trpelo te ap rilo ve sodr-ge. Pa ne samo nebo je hotelo gledati prizor. Tudi vaščani iz newburške okolice so vedeli, da je danes izredni dan. Newbur-ške mame so postajale v malih skupinah, v tem, ko so se sre-čavale, idoče ali prihajajoče iz mesnic in trgovin. Postale so za kratek čas in pokramljale danes samo za kratek čas, in odhitele so, da čim prej vse pospravijo doma in se preoblečejo v pražnje. Nevvburški očanci, ki niso šli na delo, so kadili svoje pipe ter ogledovali na videz novo vsejano travo ali pa drevesa pred hišo, v resnici pa so le čakali, da vidijo imenitno svatbo, ki se ima danes vršiti tukaj. Medtem pa so se pri Kaplano-vih vrteli po hiši že od ranega jutra. Rezika je tožila, da ni mogla spati. No, temu se ni čuditi. Katera nevesta pa more tik pred poroko. Da, Rezika Ka-planova je danes nevesta, že je vsa belo oblečena, s pajčola-nom in šopkom cvetlic opremljena. Samo ženina je še treba. Ženina je še treba! Ojejhata, ženina smo pozabili! Kdo pa je tisti srečni ženin? Poglejmo malo naokoli. Pri Resnikovih je vse mirno, torej tukaj ga ne bo. Pri Plutovih in L. Kužnikovih nimajo sploh nobene osebe, iz katere bi se moglo napraviti ženina takoj. Pri Jernejčičevih, Stražarjevih, Lindičevih, Cer-kvenikovih ga tudi ni. Aha, že vidim, pri Perkotovih je vse pokonci. Tam bo nekaj. , Da, Perkotov Jože je! Ga že imamo! že je nabiksan kakoi sam španski kralj. Louis, brat njegov, mu bo za druga, John bo pa danes gospodaril v trgovini, Francka bo stregla pri mizi. Zofka pa mati bosta pa gospodarili. Oče, kje je pa oče? Ni ga, Bog ga je odpoklical, toda od tam gotovo blagoslavlja svojega sina, prvega, ki gre od hiše. Tudi Kaplanovega očeta ni doma, je namreč v bolnišnici iz katere se kmalu povrne. Danes ga nadomestu je starejši sin John Jr. On je mesto očeta pospremil Reziko v cerkev in jo je pred oltarjem izročil ženinu. Dostikrat še tega ne, našel je le svoj prezgodnji grob po dol-ki poti preko Kal vari je modernega industrijskega delavca ali rudarja. Posebno v današnjih kam bo stopil, kako bo odgovoril, kje in kdaj se bo poklonil. Prav lepo je teklo vse in poroka je bila ena najlepših, kar smo jih imeli. Dostojno obnašanje, dostojne obleke, pobožno prejemanje sv. obhajila od vseh: ženina, neveste in prič. Ravno glede sv. obhajila naj bi se vedno ljudje ravnali čisto naravno, če priče želijo pristopiti k sv. obhajilu iz svojega lastnega nagiba, vse lepo in pravilno. Siliti jih k temu, pa ni prav, ker sv. obhajilo ni samo za ceremonije, ampak mora biti sprejeto vredno, spoštljivo in iz pravega namena. Maša je bila slovesna. Prišel je Father Bombač, dolgoletni prijatelj Perkotove družine in je pomagal, da se je sv. maša izvršila slovesno. Po maši'Tri" čez dan so se zabavali z raznimi zadevami. Zvečer pa je prišlo obilo ljudstva v dvorano Narodnega doma, kjer se je vršila slavnost do drugega dne. Danes je ta "drugi dan" in zato veste, da ne morem veliko pisati* Godba mi šumi po glavi, da bi še danes stopal po taktu. Tudi se mi bodo, to vem, urinile pomote. A pričakujem, da mi boste oprostili. Saj veste, kakšen je "drugi dan." Novemu paru naj sije solnce sreče in za-dovoljnosti. Kje pa je dekle, ki bi moglo reči "nak," če pride fejst fant in jo prosi za roko? Ni je take, pa naj še tako trdi, da se nikoli ne poroči! Tako se prav nič ne čudimo Zupančičevi Angeli, da je sprejela ponudbo, ko je prišel Frank šraj tem gori od St. Clairja in vprašal, če bi hotela postati njegova tovarišica skozi življenje. Frank je fejst fant, ki bi bil sposoben za generala med vojaki. Poleg tega pa je priden in v svojih dosedanjih letih ni tratil, ne časa, ne drugega. Angela pa je sjlovensko dekle, ki je zrasla na domačem vrtu, v tej naselbini in je bila ve(J-no poštena in pametna. Pred dvemi leti ji je umrla mati in od takrat je gospodinjila doma. Ta leta gospodinjstva in odgovornosti so ji gotovo prinesla mnogo izkušenj, katere bo sedaj lahko porabila. Ne vem sicer, kam bo odpeljal Frank svojo nevesto. A kjerkoli bosta, naj ju spremlja božji blagoslov in sreča. Popolne sreče na zemlji ni. Sicer je je precej, in ta je največ taka, kakršno si sami ustvarimo, želimo temu novemu slovenskemu paru, da bi pobiral samo med ob potu skupnega življenja, vse drugo pa pustil. Bog bodi z vama! Ne smete pa misliti, ljudje Mr. in Mrs. Vičič iz Roowooda. Frank Marinčičeva družina ima novo članico, Karolino, Marijo, katero sta prinesla Mr. in Mrs. Zupančič s 77. ceste. John in Ana Primožič sta prinesla Marijo, Frančiško Matko, s 76. ceste. Je pa rekel George Gregorčič Jr., "tudi mi imamo nekaj za krst. Ime ji je Joanne, Constance, in Mr. in Mrs. Emil Mores j i bosta kumovala." "Pri nas jih imamo pa kar en par," je rekel Ignac Zupančič. Kadar je že enkrat s tem posel, naj jih bo več skupaj, saj danes gre vse na efficiency in production." — Mary Dolores, Ann; in pa Dorothy, Marie, jima je ime. Frank in Mary Zupančič sta botra. Bog blagoslovi te male in njih starše! Naj bi bile vse te deklice enkrat v veselje in pomoč staršem. Prijazno je bi|p zadnjo nedelja v dvorani. Dvorana je stokala pod težo udeležbe, vsak kot je bil vzet. Igralci so pa tudi svoje vloge prav skrbno in dobro izvedli. Najlepša zahvala vsem skupaj! Idejo za tako skupno prireditev je sprožil tajnik cerkvenega odbora, Mr. J. Resnik. Povabljeni so bili razni klubi in društva, in tako se je potem ideja razvila v zelo lepo predstavo, ki je cerkveni blagajni pomogla do $200.00. še enkrat: hvala vsem! Društvo sv. Rešnjega Telesa se pridno pripravlja za nedeljski piknik. Vi-emenski prerok bo menda odnehal z mrazom do nedelje in tako pričakujemo izvrstno zabavo v nedeljo v Maple Gardens. Vsi ste vabljeni! šmarnice smo pričeli. Vsak dan se bomo zbirali zvečer, ob pol osmih, šmarnični oltarček so omogočili darovi, katere so pobirala dekleta iz Sodality, ali pa jih še bodo. Prihajajte k tej šmarnični pobožnosti vsi, tudi vi od daleč, kakor iz Randall, Maple Heights in od drugod. Saj se je sedaj v pomladanskih večerih prijetno peljati malo ven. Naložite celo družbo in pridite. Pa pojte pri šmarnicah. Vsi pojte! Kje nekje se je držal klub "Ohajčan' 'vsa ta leta? V nedeljo smo ga prvič slišali. Zakaj bi ne mogel prav ta klub stopiti včasih pred orgle v cerkvi in porabiti svoje krepke glasove tudi Bogu v čast? Če ni drugače, bomo pa postavili liter prednje. Slišali smo tudi mlade glasove. "Serenaders," "Crasprs," poleg tega pa izvrsten bariton, katerega je pokazal Jos. Mauer. Kje so vsi ti glasovi ob nedeljah? To bi ljudje radi vedeli. MATERINSKA PROSLAVA ORLA V cerkvi so pozdravljali okin- božji, da bo pri nas zmanjkalo čani oltarji novoporočenca. Na- deklet. Zadnjo nedeljo smo jih bralo se je številno ljudstva, da j vpisali šest novih v župnijo. Šest prisostvuje tej slavnosti dobro- krstov na eno nedeljo je danes znanih mladih ameriških Sloven- prav redek dogodek. Toda šest, cev. Perkotov Jože se je vedel in vse deklice, to je pa še redkej-prav pogumno. Vidi se, da jelši. Družina V^l.enčič je poslala imel vse naprej preračunano, j Marijo, Magdaleno h krstu po Ta proslava, ki jo priredi Orel 10. maja v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma, postaja dan za dnem bolj zanimiva. Vse je v polnem teku; igra, petje, deklamacije, godba in druge vaje — vse gre v redu naprej. Program je tako bogat in obširen, da prekaša vse Materinske proslave v stari domovini, kjer se tudi trudijo, da čim bolj počastijo in proslavijo dan naših mater. Zato pa mislim, da tudi mi Slovenci ne bomo zaostali v tej novi domovini in bomo enkrat v letu skazali priznanje in čast našim dobrim mamicam. Torej ne prezrimo "tako lepega' večera in prihitimo na omenjeni dan v S. N. Dom in pripeljemo svoje mamice s seboj in jim poklonimo par uric lepe plemenite zabave, ki jim je namenjena. Tu je cel spored in ga lahko prečitate in vam bo gotovo ugajal; izrežite si ga in ga prinesite na omenjeni večer s seboj in se boste prepričali, da se je natančno izvršil v vašo zadovoljstvo. Slapnik in Sinovi sp nam obljubili, da bo dvorana izgledala kot lep vrt in bo polno duhtečih vrtnic; obetajo nam tudi prav lepe šopke za naše mamice. Spored materinske proslave: 1. Mati slovenska, deklamira Anna Miklavž. 2. Kiy boš ti tičica, poje zbor deklic. 3. Solza (D. Gorišek), deklamira Jennie želko. 4. Slovenska mamica, poje zbor deklic. 5. Tebi, o sestra Slovenka, (Evstahij), deklamira Anna Skala. 6. Trobentice (Adamič), poje zbor deklic. ^ 7. Pričetek igre "Bele Vrtnice" v štirih dejanjih. Po prvem dejanju: 8. Materi (Gorinšek) deklamira Mary Modic. 9. Nastop najmlajših, proste vaje, potem pričetek drugega dejanja. Po drugem dejanju: 10. Sirota (L. Poljanec) deklamira Josephine Modic. 11. Gor čez izaro, poje Rose Miklavž; potem pričetek 3. dejanja do spremembe. 12. Materam (Gorinšek), deklamira Sophie Lah. 14. Na tujem (Adamič), poje Rose Miklavž; potem pričetek spremembe. Po spremembi: 15. Mati (Gorinšek), deklamira Frances Kasunič. 16. Vrnitev (Sardenko), deklamira Josephine Legat. 17. Četrto dejanje igre "Bele Vrtnice.,' Zaključek. Vse deklamacije in pesmi, ka- kor tudi igra je izbrano od najboljših pisateljev in pesnikov in so pripravljene z namenom, da se rabijo za materinsko proslavo. Vse pevske točke so s sprem-ljevanjam klavirja, ki ga igra Miss A. Antončič. Tamburaški zbor pod vodstvom Mr. Kushlana bo pa tudi udarjal lepe komade med odmori in bo spremljal najmlajše v prostih vajah. Zadnje čase se je tamburaški zbor precej dvignil in to bomo videli na materinski dan. Vsi igralci in igralke se prav zanimajo za igro, ki je v resnici nekaj lepega, in prav pridno' zahajajo k vajam in so porok, da bo cenjeno občinstvo prav zadovoljno — saj nam že samo beseda 'Bele Brtnice' pomenijo nekaj lepega, pravi pomen kaj pomenijo 'Bele Vrtnice, boste pa videli na Materinski Dan, 10. maja v dvorani S. N. D. Samo pridite in se boste prepričali. F. S. --o- Gostu predsednika se ne mudi domov Washington, 1. maja. 13 letni Bryan Untiedt, iz države Colorado, ki je v blizardu rešil 16 otrokom življenje in bil povabljen od Hoover j a, da je njegov gost, se nahaja še vedno v Beli hiši. Tri dni je že gost predsednika, s katerim skupaj kosi in večerja, in spi v Beli hiši, kjer je nekoč spal Lindbergh, ko se je povrnil s poleta preko Atlantika. Ogledal si je že vse washington-ske zanimivosti. Zlasti ga je zanimalo, ko so ga peljali v tiskarno, kjer se dela denar. Poleg tega ga zanimajo psi in harmonike. Preko dneva se igra z vnuki predsednika Hoover j a. Vozi se po Washingtonu v predsednikovem avtomobilu in obdan je od tajne policije. Preiskava radi levinje, ki je napadla otroka Cincinnati, Ohio, 1. maja. Ko je William Harwood, krotilec zverin in govornik prišel danes v prostore Whittier šole v tem mestu, da pokaže otrokom levinjo in več medvedov, je levin j a naenkrat skočila proti 6 letni Vivian Leischner in jo nevarno rabila. Zverine so pripeljali v šolo, da otroci spoznajo razne živali. šolski ravnatelj je upeljal preiskavo. Dekle je nevarno ranjeno. V slabih časih so tudi poroke poceni Jackson, Tennessee, 30. aprila. — Tukajšnji pastor dr. Pen-nick naznanja, da bo radi slabih časov poročal zakonske pare za 15 centov. Ako se pa oglasita dva para naenkrat pri njem, tedaj bo opravil poročne obrede za 25 centov. od $2.25 do $12.75 Oglejte si naše $5.50 obleke vse svilene, crepe in georgette Obhajilne tančice, napravljene po naročilu, $1.25 in več Grdina Shoppe 6111 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio, dne 29. aprila, 1931 1889 1931 Naznanilo in zahvala HENRIK SIENKIEWICZ POTOP iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE s*. Soba se da v najem ženski ali moškemu. 1128 E. 63rd St. zgorej, spredaj. (104) £lllllllllllllllMlllllllllllllllllimilllllll!l£ ™ —_ jj 5 ^fc EDAJ se nahaja naša — 5 trgovina nasproti A. S Grdina in Sinovi Furniture = Store, na 15302 Waterloo Rd. FRANK JELERČIČ riiiiiimiiiHiimiimiiimiiiiiMimimimi? SLOVENSKA BRIVNICA Frank A. Gredence 6124 ST. CLAIR AVE. (prej J. Ropar) Jeanette Perdan sopranistinja in pianistinja V AVDITORIJU S. N. DOMA NA ST. CLAIR AVE. V NEDELJO 3. MAJ A,'31 ob 8:15 zvečer Vstopnina $1.00, 75c, 50c Rezervirani sedeži pri Mrs. Kushlan ' j?- ---= VAŽNO PRIPOROČILO Frank V. Opaskar ODVETNIK 1U9 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. 93d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1X06 E. 64th St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W "Oba Radzivila," je rekel, "sta ljubila spletke, a knez Boguslav je še prekosil pokojnega bratranca. Gospodje, spominjate se Kmitica, ali pa ste vsaj slišali o njem. Torej pomislite, da je ono, kar je razglasil knez Boguslav, da se mu je Kmitic ponudil, da položi roko na kralja in gospoda našega, laž!" "Vendar je pomagal Kmitic Janušu pobijati dobre junake!" "Da, Janušu je pomagal, toda naposled se je streznil, a ko se je streznil, ni le zavrgel službe, marveč, kakor veste, je bil predrzen človek, se je še vrgel na Boguslava. Baje je mlademu knezu kaj trda predla in je jed-va odnesel življenje iz Kmitiče-vih rok." "Kmitic je bil velik vojak!" so se odzvali številni glasovi. "Knez pa si je izmislil iz maščevalnosti tako kleveto, ki se radi nje duša razburja." "Hudič bi si boljšega ne mogel izmisliti." "Vedite, da imam dokaze v rokah, črno na belem, da je bilo to maščevanje za Kmitičev odstop." "Tako osramotiti koga ime! Edino Boguslav je zmožen kaj takega!" "Takega vojaka uničiti!" "Slišal sem," je nadaljeval gospod hetman, "da se je Kmitic, videč, da mu ne preostane nič drugega, umaknil v čenstohovo in si tam pridobil znatnih zaslug in da je potem njegovo veličanstvo kralja z lastnimi prsi obvaroval." Ko so to slišali oni vojaki, ki bi bili še pred hipom Kmitica razsekali na drobne kosce, so se čimdalje laskaje izražali o njem, "Kmitic mu tega ne daruje, on ni tak človek, on se še vrže na Radzivila." "Vse vojake je knez konjar osramotil, ko je tako osramotil enega samega." "Kmitic je bil svojevoljnež in okrutnež, a ne podlež!" "On se bo že maščeval." "Mi se prvi maščujemo zanj!" "Ker je gospod hetman s svojim dostojanstvom porok zanj, je že moralo tako biti!" "Tako je bilo!" je rekel hetman. "Na zdravje hetmanovo!" In ni manjkalo mnogo, da niso pili na Kmitičevo zdravje. Sicer, kar je res, so se oglašali tudi mogočni glasovi proti njemu, zlasti med nekdanjimi Razdivi-lovskimi oficirji. Ko je hetman opazil to, je dejal: "Ali pa veste, gospodje, kako mi je prišel ta Kmitic na misel? Ta Babinič, kraljevi glasnik, mu je namreč zelo podoben. Sam sem se v prvem hipu zmotil!" Tu je začel gospod Sapieha nekako strogo gledati in govoriti z veliko resnobo : "Sicer pa, če bi sam Kmitic prišel, bi se jaz, ker se je vrnil, ker je sveti kraj z neizmerno hrabrostjo branil, zavzel zanj z vsem svojim hetmanskim dostojanstvom ; zato vas prosim, gospoda, da mi ne delate nikakega hrupa ob prihodu tega tujca. — Prosim vas, da ne pozabite, da je prišel semkaj v kraljevem in hanovem imenu. Zlasti pa priporočam to gospodom ritmoj-strom črne vojske, ker je tam težje z disciplino." Ko je gospod Sapieha govoril na ta način, se je svoj čas edino gospod Zagloba drznil mrmrati pod nosom, vsi drugi pa so sedeli kakor trupi. Tako so sedeli tudi sedaj, ko pa se je zopet razjasnil hetmanov obraz, so se razveselili tudi drugi. Drugi dan zjutraj je poslal gospod Sapieha Anušo v Grod^ no z gospodom Kotčičem. V tem mestu, ki ga je že davno zapu- stil Hovanski, je stanovala voj-vodova rodbina. Uboga Anuša, ki ji je lepi Babinič nekaj glavo zmešal, se je zelo čuvstveno poslovila od njega, toda on se je držal strogo in šele pri samem odhodu ji je de-jal: "Če bi he bilo onega zla, katero mi kakor trn sedi v srcu, bi se bil gotovo vate zaljubil do smrti." Anuša si je mislila sama pri sebi, da ga ni ivera, ki bi ga ne mogel pri vztrajnosti z iglico iz-dolbsti, a ker se je tudi nekoliko bala tega Babiniča, ni rekla nič — le vzdihnila je tiho in odpotovala. XXXVII. še teden dni po Anušinem in Kotčičevem odhodu je stal tabor Sapiehov v Biali. Kmitic, ki je bil poslan s Tatarji v bližnje Ro-kitno, je tudi počival, ker je bilo treba nakrmiti konje po dolgi poti. Dospel je v Bialo tudi njen lastnik, knez stotnik Mihael Kazimir Radzivil, mogočen gospod, ki so govorili o njem, da je njegova linija podedovala po samih Kiških sedemdeset mest in štiristo vasi. Ta ni bil v ničemer podoben svojim bir-žanskim sorodnikom. Morda ne manj slavohlepen od teh, toda različne vere, vroč domoljub in pristaš pravega kralja, se je z vso dušo pridružil tišoviecki konfederaciji in jo je podpiral, kolikor je mogel. Njegova velika posestva so bila res v zadnjih vojnah s severjani zelo uničena, vendar je stal še vedno na čelu znatnih sil in je pripeljal hetma-nu precejsnjq pomoč. Vendar ni moglo število njegovih vojakov toliko odtehtati na skodelici vojne sreče, kakor dejstvo, da je tu Radzivil proti Rad-zivilu; zakaj na ta način so bili vzeti BogUslavu zadnji vzroki pravice in njegovo postopanje je nosilo na sebi očito značaj napada in izdajstva. Radi tega je tudi gospod Sapieha z veseljem sprejel v svojem taboru kneza stotnika. Sedaj je bil prepričan, da premaga Boguslava, ker ga je tudi po moči prekašal. Toda po svoji navadi je načrte razmišljal polagoma, se zadrževal, pretresal in klical oficirje na posvetovanje. Pri teh posvetovanjih je bil tudi gospod Kmitic. Tako je sovražil radzivilsko ime, da se je stresel pri prvem pogledu na kneza Mihaela od groze in zlobe, toda Mihael si je znal pridobivati ljudi s samim obrazom, na katerem sta se parila lepota in ljubeznivost. Kdor ga je poznal, ga je boral vzljubiti. Temu čuv-stvu se ni mogel vzlic prvotni mržnji ustaviti niti vročekrvni Andrej. Naposled si je vendar pridobil knez njegovo srce s svojimi nasveti. Svetoval je namreč, naj ne izgubljajo časa, naj se le spustijo proti Boguslavu in naj se ne spuščajo v dogovore ž njim, temveč naj takoj udarijo nanj, naj mu ne dajo priložnosti, da bi poiskal gradove, da bi se odpočil, ne, vo-jevati je treba ž njim po njegovem lastnem načinu. V takem sklepu je videl knez naglo in gotovo zmago. "Ni mogoče, da bi se tudi Ka-rol Gustav ne dvignil proti nam, zato moramo čimprej imeti proste roke, da bi mogli iti čarnec-kemu na pomoč." Istega mnenja je bil tudi gospod Kmitic, ki se je moral že tretji dan boriti z nekdanjimi napadi samovolje, da ni šel naprej brez povelja. Toda Sapieha je bil navajen delovati zanesljivo ter se je bal vsakega nepremišljenega koraka ; zato je sklenil čakati na temelj itej še novice. KI GA PRIREDI VABILO NA KONCERT Oprezni hetman je poslal svoje poizvedovalce na vse strani in čakal poročil. A naposled so vesti dospele, a podobne blisku in še tem bolj, ker so po posebnem naključju dospele vse isti večer. Na bialskem gradu se je ravnokar vršil vojni posvet, ko je vstopil ordonančni oficir in oddal neko pismo hetmanu. Jedva ga je vojvoda preletel z očmi, ko je naenkrat prebledel in dejal navzočim: "Moj sorodnik je v Javarovu popolnoma pobit od samega Boguslava. Komaj si je rešil življenje!" Nastal je hip -molka, ki ga je prekinii šele sam hetman: (Dalje prihodnjič). -o- * Oba sina angleškega kralja sta se vrnila domov s potovanja po^ Južni Ameriki. * Predsednik nemške republike, Hindenburg, je že šest let v uradu. Mlad fant prost šole, bi rad dobil delo, naj-sibo že kar hoče. 6313 St. Clair Ave. (106) Priporočilo Priporočam se rojakom, da mi poverijo, da jim preračunam stroške novih stavb. Pa tudi vsakovrstna popravila sprejemam. Vse delo se izvrši točno in po nizkih cenah. Lorenc Rokave mizar, gradbenik in stavbenik. 705 E. 162nd St. Tel. Glenville 8860. (Sat. May 16). Sprejmeta se dva poštena fanta na hrano in stanovanje. Vprašajte na 1434 E. 49th St. (105) Štiri sobe zgorej, se dajo v najem. Garaža. Kdor želi majhno najemnino na mesec, naj se zglasi na 8514 Vineyard Ave., blizu Turner Rd. (104) MALI OGLASI Tri sobe se dajo v najem. Kopališče in gorka voda na razpolago. Vprašajte na 1106 E. 64th St. Slovenska šivilja se priporoča ženam in dekletom. Izdeluje obleke po najnovejši modi in to po najnižjih cenah. Oglasite se na 1128 E. 63rd St. zgorej, zadej. (104) • JOHN SRAKAR 669 E. 159th St. GLenville 4152 stavbeni mizar, izvršuje po nizkih cenah vsa dela v popravila na vaših hišah. Točna postrežba! The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD Stari Cimpermanovi prostori HEnderson 5798 ODVETNIK Soba se da v najem ženski ali moškemu. 1128 E. 63rd St., zgorej, spredaj. (104) Sprejme se enega ali dva fanta kot partnerja v pečlariji. Vpraša se od 6. do 7. ure zvečer na 1099 E. 64th St., spodaj, zadaj. (104) Lepa prilika Naprodaj so štirje Ford "tires," s "tubi" in železjem, 30x3 l/g. Vse skupaj za $18.00. Istotam se da v najem stanovanje, tri sobe, spodaj. 982 E. 63rd St. Žalostni in potrtega srca.naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da smo v težki nesreči izgubili nadvse ljubljenega soproga, očeta in brata Mathew Molk Vsem Slovencem in Hrvatom Clevelanda in okolice naznanjam, da imamo v zalogi vsakovrstni SLAD in HMELJ. Posebno priporočam sedaj, ko prihajajo vroči dnevi takozvani LIQUID MALT. Tega vam ni treba ne kuhati, ne greti, vam ga pripeljem na dom še gorkega. Samo pokličite po telefonu in vam postrežem, kakor želite. Se vam toplo priporočam. A. BAVETZ Tel. KEnmore 2976-R. CLEVELAND, OHIO Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK Čez dan: 513 ULMER BUILDING Zvečer od 6. do 8. 6411 ST. CLAIR AVE. Soba št. 7. Tel. RAnd. 5105 in sicer dne 12. aprila. Pokojnik je bil rojen 1889 leta v Logatcu ter je prišel v Ameriko pred 24. leti. Tem potom se najiskreneje zahvaljujemo vsem za tako krasne vence, ki ste jih položili h krsti predragega pokojnika in sicer: družina Jalen, družina M. Kolar, Jr., Mr. Louis Kolar, Miss F. Jerich", družina J. Štrukel, družina J. Plevnik, družina A. Lapuh, družina J. Tomle, Albert Tomle, družina S. Roli, družina F. Dragolich, družina R. Terhlen, družina J. Debevec, družina A. Kaušek, družina John Janchar, družina J. Žele, družina F. Rupert, Mr. Joe Kuhar, družina F. Vesel, družina J. Jert, A. F. Svetek Co., družina L. Starman, Mr. J. Fakult, Mr. F. Lampel, družina Menart iz Norwood Rd., družina M. Leonardi, družina L. Skok, Mr. L. Hoffner, Miss M. Oražen, družina L. Eršte, družina Terezija Zakrajšek, družina M. Živoder, družina Frank Jelerčič, Mr. in Mrs. W. Mc-Cauley, družina F. Soder, družina J. Eisner, Klub "Ljubljana," društvo "Slovenec" št. 1 SDZ, društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ, samostojno društvo Srca Jezusovega. Za svete maše so darovali: B. Plevnik, A. Plevnik, E. Plevnik, P. Plevnik, J. Plevnik Jr., F. Novak, F. Sure, H. Gerdon, Ana Kramar, družina Zott, J. Sesek, J. Benchin, J. Toni, F. Suhadolnik, družina Kožel, N. Lushin, A. Švigel, M. Zalar, S. Bizjak, F. Kova-čič, J. Intihar, J. Medved, F. Gabrenja, N. Tekavec, A. Tekavčič, J. Lenarčič, J. Glavach, J. Martinčič, A. M. Jakopin, Jacob Janchar, M. Sodnik, L. Srpan, J. Kolar in neimenovan. Hvala Mr. John Uršič, ki je prišel h pogrebu iz Herminie, Pa. Dalje se najlepše zahvalimo vsem, ki so nam dali avtomobile brezplačno v poslugo. Najlepša hvala g. Rev. Bombaču za ganljiv govor ter pogrebne obrede. Dalje hvala pogrebnemu zavodu A. F. Svetek Co. za lepo urejen pogreb. Prisrčna hvala tudi g. Svetozar Banovec, Rudolph Perdan, Ogrin in Leo Križman od Ljubljanskega Kluba, ki so prišli zapeti žalostinko, ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru. Končno bodi izrečena tisočera hvala vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč v teh težkih dneh, posebno pa se zahvaljujemo družini Kolar, družini Štrukel, družini Plevnik, družini Roli in družini Schmitz. Dalje pogrebcem in onim, ki so ga prišli pokropit ter ga spremili na zadnji zemeljski poti. Ti, dragi nikdar pozabljeni soprog, oče in brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja! Žalujoči ostali: 449 E. 157th St. A. J. ŽUŽEK Urad: 210 Engineers Bldg. Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Main 80S8 — Kenmore 2857-J MARY, soproga Mathew, sin; Mary Jalen, sestra; France in Matija, brata v starem kraju. Tel. CHerry 3982