ZU. Stnlltm.
f umm • brnel 14. ttptHBfti bil
xuv. leto.
.Slovenski Narod
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta
četrt leta na mesec
12 — 6 — 2-—
velja:
v upravništvu prejeman:
celo leto......                        .   K 22*—
pol leta.......„ 11*—
četrt leta....... 550
na mesec......, 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5 (v pritličju levo), telefon SL 34.
Ishafa vsak dan zvečer izvsasmsi medalfe ta
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserti jah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
ras številka valja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon S*L 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25-—
pol leta....... • 13*—
četrt leta    .  .  .  4  .  . . 6*50
na mesec..... , 2*30
za Nemčijo:
celo leto .
K 28-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistro: Knaflova nltea Si. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon st. BJ5
Začetek politične Kampanje.
Dunaj, 13. sept.
Razglašen je cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori: i-rški. uižjeavstrijski, predarlski in tržaški k jesenskemu zasedanju. S tem se je politična kampanja tudi formalno pričela in cela vrsta vprašanj, ki segajo deloma v same korenine državnega življenja, je zopet zadobila značaj največje aktualnosti. Oči vse političue javnosti so obrnjene na Češko, kjer se naj v praškem deželnem zboru pokažejo dne 20. septembra prvi dejanski pojavi 5eško-nemške sprave ter ustvarijo predpogoji za mirni in uspešni potek politične sanačne akcije, katero je pod-vzel baron Gautseh, da odtrga državo (Ki roba propada, kamor jo je privedla nesrečna roka njegovega prednika.
Ključ za rešitev te velike naloge leži baje v formuli, ki je zadobila ve-ljavo političnega aksioma: Češko-nemška sprava je predpogoj, da se ustvari v parlamentu velika delovna večina, ki omogoči ministrstvu svojega zaupanja uspešno proizvedenje upravnih in zakonodajnih akeij, katere postajajo čim dalje nujnejše.
A' smislu te formule si sme baron Gnutseh vsekakor zaračunati že prvi uspeh, ki obstoja v tem, da je »mogel češki deželni zbor sploh iieati, ne da bi bili Nemci postavili pred tozadevni cesarski patent svojo obstrukčno barijero. Kakor znano, so .Nemci s svojo obstrukcijo v češkem deželnem zboru ustavili skoraj ves dt'žeinoupravni aparat, oropali deželo, ki se svojega budgetnega prava ni mogla poslužiti milijonov, privedle najvažnejše institute zlasti humanitarne zavode in pa ljudsko šolstvo na rob propada. Na Češkem so začeli i/puščati iz norišnic blazne, poganjati iz bolnišnic bolnike, odstavljati provizorne ljudsko - šolske učitelje in s tem izganjati iz šole otroke — le ker Čehi ne marajo in v interesu svojega narodnega obstoja ne morejo privoliti v prenapete nemške zahteve, ki hočejo v češkem delu dežele uvesti popolni utrakvizem v mešanih okrajih pa zagotoviti absolutno vlado nemškega jezika in uradništva. — Bogata češka dežela je propadala in javna beda je postajala neznosna. Obupni kriki nemškega učiteljstva, pritožbe obrtnikov in trgovcev, vrve-
nje v kmečkih vrstah — saj je vsem odrekla deželna uprava — so tudi najradikalnejše Nemce iK>dueile, da »svaka sila do vremena«. — Zamotana državna notranje politična situacija, iz katere s sedanjo majorite-to ni najti izhoda, so nagroinadile Nemcem toliko odgovornosti, da je po padcu ministrstva Bienerthovega spoznanje o nujnosti, da se pritegne Čehe k parlamentarni večini potom novih pogajanj v praškem deželnem zboru, postalo tudi v najradikalnej-ših vrstah splošno. Nemci so tudi tukaj omejili svojo pripravljenost na najnujnejše. Javno priznavajo potrebo narodnega miru, ki je predpogoj sanacije celega državnega položaja in kateri bi še-le tvoril temelj boljše bodočnosti avstrijske monarhije — toda v svojih dejstvih so ume-li zožiti pojem narodnostnega mim na češko - nemško razmerje, omejiti ga na praški deželni dvorec, v nadi, da bodo koncesije, ki jiii privolijo Čehom, desetkrat odtehtane z ojačeno nadvlado nad ostalimi Slovani, ki so danes nemški »državni ideji« še izročeni. Pod krinko narodnostnega miru bo postal nemški pritisk na jugu še silnejši, ako se )>osrečijo spravna po*rnjanja, ki se pričenjajo v Pragi pod pritiskom vabljivih obljub in pretečih groženj. »Der Wirt in Osterreicb ist deutsch«, ta prineip ostane za nas Jugoslovane v veljavi in bo tem spi osne jše priznan, čim se Čehi a kom odirajo oni formuli, ki smo jo zgoraj navedli. V praški »Union« je slovenski dopisnik pred par dnevi pravilno poudarjal važnost nemško-jugoslovanske sprave. Treba bi bilo, da na Češkem prodre politična ideja, ki je za bodočnost monarhije in za veljavo in ugled slovanskih narodov v njej edino prava: češko - nemška sprava, kakor je potrebna in dobra, ne more in ne sme pomeniti izstopa Cehov iz bojnih vrst avstrijskega Slovanstva proti nemškemu režimu in gospodstvu v državi, tudi tedaj ne, če bi se spravna pogajanja končala s ]K)polnim uspehom in bi na Češkem zagospodovala ravnopravnost. Kajti eliminirati Čehe iz nemške nadvlade, se še ne pravi uvesti v upravo države narodno pravičnost in objektivnost. Jugoslovani imamo kot narod iste pravice, kakor Čehi, smo po naši geografski legi najvažnejši član cele monarhije, v etnografskem oziru oni del države, od katerega zadovoljnosti in prospevnnja je odvisna varnost države, nje | rivlač-
na sila, nje politična veljava na ee-lem slovanskem jugu, torej baš tam, kjer čakajo državo po splošnem mnenju še velike naloge. Jugoslovani pozdravljamo češko - nemško spravno akcijo kot začetek narodne sprave v monarhiji, obžalujemo jo pa v trenutku, ko bi na pokazalo, da j>omenja le spretno potezo Nemcev v smislu starega »divide cd impera«, kateri bi Čehi v nespozuanju njenega bistva brezpogojno privolili.
Danes se je v Pragi sestala konferenca čeških deželnih poslancev pod predsedstvom dr. Škarde. Skoraj gotovo ho v splošnem sprejela posredovalni predlog cesarskega namestnika kneza Thuna, ki proponira kot začetek novih spravnih pogajanj, da se izvoli v deželnem zboru predvsem perinanenčna narodno - politična komisija ter posebni šolski komite, da bi bilo delo tudi v času, ko deželni zbor ne zboruje, omogočeno. Komisija se naj podstopi predvsem onih točk, glede katerih je bil pred letom dni že skoraj dosežen sporazum in katerih kompleks se označuje navadno s terminom »mala sprava«. Je to predvsem reforma deželnega reda, ki se tiče narodne delitve deželnega odbora, uvedba narodnostnih kurij in določitev narodnostnega ključa za deželno uradništvo. Šolska komisija pa bi se naj predvsem bavila z vprašali jem nujne regulacije učiteljskih plač. Tako bi bilo sedaj zasedanje češkega deželnega zbora predvsem formalno ter le v tem oziru dalekosežnoga pomeua, ker je novi začetek spravne akcije, katera se vrši pod ugodnejšimi avspieijami, kakor njene prednice.
Cesarski patent, ki danes skli-enje češki deželni zbor, postane najbrž velikega historičnega ]>omena. Natanko pred štiridesetimi leti je izšel (12. septembra 1871) znani re-skript, v katerem priznava vladar državno - pravno individualnost čeških dežel in obljublja kronanje s krono sv. Vaclava. Takrat so Čehi odgovorili s svojimi 18 fundamental-kami, ki so s svojimi posledicami za-temnile jasni dan kraljevskega re-skripta ter eliminirale Čehe za dolga leta kot faktorja državne politike. Pred novo historično, dalekosežno odločitvijo stoji danes češka politika — naj bi našla pravo pot v spoznanju, da je danes bolj kakor kedaj usoda slovanskih narodov v monarhiji nerazložljivo spojena in da zasledujejo na jugu monarhije skrbne oči poga-
janja, katerih uspeh bo globoko zarezal svoje črte na tablo ne le češke, temveč slovanske politične zgodovine v Avstriji sploh.
K j&orouiinju „SMmnrhr, v Cellu
Celje, 12. septembra.
Zborovanje »Siidmarke« v Celju je bilo v tehničnem oziru tako razdeljeno, kakor so si to uekaterniki želeli letos v »Slovenskem Narodu« glede zborovanj Ciril - Metodove družbe: prvi dan zbor delegatov, na katerem se vrši natančna — in ker več glav gotovo več ve -— tudi plodonosna debata o delovanju društva v preteklem in bodočem letu; drugi ilan pa slavnostno zborovanje, katerega potrebe ne zanikajo slednjič tudi oni, ki jim ni ob tako resnih prilikah za kakšen, kakor Nemec pravi, »pflanc«. Saj pridejo ob takih prilikah skupaj zlasti ljudje z mej in iz ogroženih krajev, katerim je treba mnogo navdušenja in mnogo duševnega bodrila, da vztrajajo na svojih težavnih postojankah. Potreln) take razdelitve dela na občnem zboru našega najvažnejšega obrambnega društva uvidevamo premnogi — in zato nas je skoro zabolelo, ko se je — kakor sklepamo iz časniških poročil — tozadevni predlog obravnavalo maio-dane bagatelno. Ali se naj važna in potrebna narodno - obrambna vprašanja razpravljajo samo na dijaških enketah, ker na občnih zborih Ciril-Metodove družbe v sedanji obliki za nje ni časa in tudi ne pravega mesta?
Kolikor moremo razbrati iz raznih poročil, se je gibala debata na zl>oru »Sudmarkinih« delegatov minulo soboto okrog dveh glavnih točk: omejiti naseljevanje nemških kolonistov na slovensko - nemških mejah in utrditi nemško in nemškutarsko obrtništvo. Na narodno - obrambni enketi slovenskih visokošolcev je ravno teden dni poprej razpravljal gosp. Reisman o oči vidnih neuspehih »Siidmarkine« kolonizacije v Št. IIju. Ti kolonisti so leni ljudje, ki glede obdelovanja uaših hribovitih krajev daleč zaostajajo za domačini. Zato se bo naseljevanje nemških kmetov v prihodnje omejilo. Načelnik »Siid-markinega« naseljevalnega odseka Fraiss celo ni več voljen v novo na-čelstvo — sicer v prvi vrsti zaradi
svojega vseneinškega mišljenja. (Isto se je zgodilo tudi dosedanjemu društvenemu blagajniku Miillerjn.i
Neki Sclierbaum iz Nižje Avstrijskega je lansko leto potoval p<> Južnem Štajerskem in Kočevskem ter je stavil sedaj v Celju sledečo predlog«' za okrepitev nemškuti\rske-ga obrtništva: 1. Sestavitev nacijo-iialucga obrtniškega katastra na narodnih mejah. 2. Odgojo primernega obrtniškega naraščaja. Y ta namen naj i>osreduje »Siidmark za name-ščenje sirot pri nemških obrtnikih in njihovo oskrbo. Podpiranje domov za obrtniški naraščaj skupim /. nemškim »Schulvoroinom . .*!. Dobavo eeiH'inga kredita nemškim obrtnikom. Vse tozadevne stroške naj nosi "Siidmark(. Zlasti ako gre sa .opro-ščenje« obrtnika iz »krempljev« slovanskih denarnih /avodov. 4. Naseljevanje nemških obrtnikov na narodnih mejah in v ogroženih' krajih. 5. Dobavo orodja in st rajev i pomočjo »Siidmarke proti odplačilu v. 10. letih. Snhega denarja se naj v ta namen ne daje. 6. Vsaka podružnica »Siidmarke« naj voli poseben narodno - gospodarski odsek, ki naj natam-no zasleduje narodno - gospodarski razvoj svojega okoliša in | mm a ga obrtnikom dejansko in i dobrim svetom. Ta predlog jo bil /. doatai kom, da naj »Siidmark< sploh preskrbuje nemškim obrtnikom učenec, soglasno sprejet.
Vidi se. da uaši Neinei pojmijo tok časa in naše razmero. Kmetijstva na Spodnjem Štajerskem je slovensko, ti je konkurenca zaradi talnih in podnebnih razmer teško mogoča. Pač pa nas hočejo sedaj Nemci zadeti na naši najslabši točki, to je pri obrtništvu. Načrt, kakor M sj ga sestavili IS kakor sem ga ravnokar podal, je zaradi svoj«' BO varnosti VSf> ga uvaževanja vreden. Gkvvofi i u kaže pa tudi nam, kje se bo treba V najkrajšem času lotiti energičnega dela.
___ L,
Politična kronika.
Ministrski svet j«' imel včeraj )hh\ predsedstvom ni iniM r>keg;i predsednika sejo. Bavili so so s tt-kočiini. vprašanji, tako tudi s mesnini vprašanjem, predvsem z zvijanjem srbskega kontingenta. Ogrska vlada bo v najkrajšem času dobila tozadevno predloge avstrijsko vlade. Skoraj gotovo bo tudi ogrska vlada pritrdila
LISTEK.
Llubejen in sovraštvo.
Povest.
(Spisal Anton Antonov.)
(Dalje.)
Kontrolor Maček je sicer vedel - kom ima opraviti, ko se je zapletel v pogovor z Zgovornom, a na tako odločnost še ni bil naletel pri njem. Zato je sedaj jel kar divjati po pisarni ter razmetavati telefonske in brzojavne zapisnike, da se kar kadilo. Jezilo ga je, da ni mogel v ničemur ujeti Zgovorna ter znositi svojo krivično jezo nad njim.
»Kako pa je kaj z vami, gospod Slamnik.« vpraša Slamnika seveda nemški, kakor je sploh govoril z vsakim bodisi v uradu, bodisi izven njega.
»Hvala, gospod kontrolor, bo že bo ž>,« odgovori Slamnik.
»O, dober dan, gospod Alpenstein«, odzdravlja kontrolor vstopiv-šemu Alpensteinu, ki se mu je že od zunaj začel priklanjati. »Kako kaj gre. Ali se že veselite preselitve in premestitve?«
»Da, gospod kontrolor,« de Al-penstein, »v enem oziru grem prav rad od tu, v drugem pa aopet ne.«
»Vsekakor vas razumem, gospod Alpenstein,« mu reče prijazno kontrolor ter ga povabi v načelnikov kabinet. Kaj so notri govorili med seboj, zvemo šele pozneje.
Zgovoren se je zelo veselil, da je kontrolorja tako odločno zavrnil ter mu pokazal, da se rz njim ne da sitnariti in tudi ne pometati, kakor bi se zazdelo njemu. In to svoje veselje je izrazil tudi Rženn.
»Vidiš, s takimi-le ljudmi se boš moral boriti, mu pripoveduje Zgovoren, ko sta se vračala z raztirja v pisarno. Naduti so, nesramni in izdaj-ski, da je groza. Če te dobe enkrat v pest. pa kar sleci železniško uniformo. Mečkajo te toliko časa, da te Ogoaobe popolnoma. Zato pa glej, da jim pokažeš svojo možatost z odločnim, a vedno dostojnim nastopom proti njim in z vestnim službovanjem. Nekoliko časa se bodo zaganjali v tebe, kako ose v hrastovo deblo, a ko vidijo, s kom imajo opraviti, pa odjenjajo k večjim s kakim ukorom.«
»Vražji človek je ta Maček,« meni Ržen, ko sta ravno dospela pred pisarniška vrata.
»Pravi satan v človeški podobi,« pripomni še Zgovoren ter vstopi v pisarno, Ji žen pa za njim.
»Gospod Maček je v načelniko-vem kabinetu z načelnikom in Al-pensteinom,« pove natihoma Slamnik vstopivšima tovarišema. »Skoraj
gotovo imajo važno posvetovanje, na katerem obsodijo enega izmed nas.«
»Žal. da nimajo še četrtega v svoji sredi,« zašepeta Zgovoren Rže-nu in Slamniku.
»No, saj so vseeno sklepčni,« de ironično Slamnik. »Poznam Alpensteinu in Seelenheinia. Dve telesi ena duša.«
»Kaj pa načelnik,« vpraša Ržen.
»On je stara obrabljena metla.« meni Zgovoren. »Sicer je Slovence v privatnem življenju, ali v službi je zelo priden kimovec.«
»Strela naj ga« ... je hotel zakleti Slamnik, a se odpro kabinetova vrata, in cela trojica stopi v pisarno.
»Kedaj ima brzovlak prihod v Zavinku,« vpraša ošabni kontrolor Maček Zgovorna.
>ČVz deset minut dobim najbrže znamenje zanj s sosedne postaje,« odgovori hladno Zgovoren.
»Tedaj pa prosim, da greste z menoj na raztirje,« povabi nekoliko milejše in prijaznejše načelnika in Zgovorna.
»Prosim.« rečeta oba obenem. In odšli so, Alpenstein pa se je napotil proti nemški restavraciji.
In prirohnel je brzovlak, se vstavil v Zavinku za eno minuto, sprejel kemtrolorja Mae-ka v službeni voz ter zdrčat proti Trstu.
Prišla je šesta ura, odbila tudi sedma, in Grivo najdemo samega v
pisarni. Prešteval je denar v osebni blagajni. Enkrat se je zmotil pri tem štetju, ker se je ravno /.mislil na Svoje lepe dekle. In začel je iznova preštevati bankovce, zlatnike, srebrnjake in drobiž. Vse se je ujemalo s pismenim nakazom njegovega prednika. Zato je skleni? nič več se ne pečati nocoj z ljubezenskimi mislimi.
Če je -zares vstrajal pri tem svojem sklepu, nam ni znano, ali z veliko zanesljivostjo lahko trdimo, da je vendar-le še kak trenutek posvetil svoji srčni kraljici tisti večer.
m.
Ržen, Slamnik in Zgovoren so sli skupno na večerjo k materi Jeri.
»Nocoj je že vse pripravljeno.« jim reče Jera, ko jih je pozdravila, kakor vedno. »Vem, da se vam danes zelo mudi.«
»Kako to,« jo vpraša Zgovoren. »E, deležnik je skoraj cel trg povabil na svoj predgodovni večer. Zato sem mislila, da tudi vas ni izpustil.«
»Uganili Rte,« ji reče Ržen. »Povabljeni smo in pojdemo.«
»Jera, ali bi se vi skazali.« če bi danes vodili kuhalnieo pri Zelezni-ku,« pripomni Slamnik, ko je sedel za mizo ter jel obirati pečenega piščanca. Seveda se ga tudi Zgovoren in Rržeu nista branila. Jeri se je dobro zdelo Slamnikovo govorjenje, a ni nič rekla.
Po večerji so šli takoj v svojo pristavo, da se oblečejo v salonske phleke.
Pri Zelennikovik is bilo ol» osmih že vse urejeno. In ob osmih pa petnajst minut j«' is prisopihal ik» kamenitih stopnicah trebnšasti sodni svetnik Alojzij Pravica s svojo ludi is dokaj rejeno ženo Agato. Njuni hčeri Olga in Dana sta se še šetali l>o glavnem trgu v spremstvu notarskega kandidata drja. Slavoja Repni-ka, ki je tako hrojieiuve in k«»pmeće iskal Olgi ne roke, a mu jo je ona vedno izmaknila.
»Mislim, da sva midva z ženo ša dokaj točna,« reče svetnik po običajnem pozdravu gospodični Mili, ki |st imela nocoj nalogo sprejemati goste.
(iospod svetnik, vi ste najtoč-nejši izmed vseh,u mu prijazno in dvorljivo pritrdi Mila. »Mama je y mali sobici na levo. Prosim, blagovolite se t je potruditi.«
In š!i sta obilni o**ebi v omenjeno sobico. Od tam ju je peljal.« Že-leznikova mama v svetli salon, y, slavnostno dvorano.
Za sodnikovo debelostjo je sprejela Mila trška učitelja in učiteljici. Učitelja sta se pisala za Oeepka in Ogrizka, pri krstu sta dobila oba svetega Florijana za patrona. Učiteljici pa sta bili gospodični Gabrijela ;n Angela.
Dasi »e ni prav dobro godilo tej pedsgogiški četvorici  v, gmotnem
tem predlogom, ker se je tudi v ogrskih mestih začelo gibanje zoper visoke mesne cene. Ministrski svet se je nadalje bavil tudi z gibanjem na-stavljeneev državnih železnic in se namerava v najkrajšem času pečati z vprašanjem, kakšne koncesije se morejo dovoliti, da bi se promet nemoteno vršil in da bi se s tem preveč ne obremenile državno finance.
• m
m
Med turškim vojnim ministrom in ostalimi ministri vlada še vedno lindo nasprotje. Vojni minister nikakor noče odnehati od svojih pretiranih zahtev, popustiti hoče kvečjemu 200.000 funtov. Naučni minister je izjavil, da pusti zapreti vse šole, če bi se še nadalje reduciral šolski proračun. Ministrski svet se je v torkovi seji bavil tudi s tripolitanskim vprašanjem. Sklenili so, da se čim preje vojaško zasede Tripolis. V torek so odposlali 150 zabojev streljiva v Tripolis. Poslanec za Tripolis, Sadik, zahteva v »Taninu«, naj se, kakor hitro mogoče odpošlje provijant in •streljiva za najmanj 50.000 mož regularnih čet in ustanovi milica, ki naj obstoji iz najmanj 25.000 mož. — Neki visoki uradnik turškega zunanjega ministrstva je sledeče izjavil poročevalcu časopisa »Jeune Tur-•quie«: Istega dne, ko bodo Italijani JV Tri polisu izkrcali vojaške čete, bodo pretrgane vse diplomat i ene zveze porte z Italijo, vsi Italijani bodo iz Turčije izgnani in italijanska trgovina bo uničena. Zoper italijansko trgovino se je že začelo resno gibanje. »Jeni Gazetta« poroča, da so v Tripolisn. Homsu. Misrati. Derni, Džebelioharhiju in Benghasiju proglasili bojkot proti Italiji. Kakšen vpliv ima Italija na trgovino v Tri-lK>Iisu, to opisuje poslanec za Tripolis, Sadik bej, v nekem pisanu, ki ga je naslovil na časopis Tanin-. Veliki vezir. Hakki paša je ofieijalno priznal : Banco di Koma«, ki ima v Tripolitaniji V2 l'ilijalk. Najprvo je dobila »Banca d i Roma« vso trgovino v svoje roke. Domači trgovci bi morali fali rat i. Potem je začela Banca di Roma« nakupovati zemljišča. In tako ima danes ta banka v Tripolitaniji za več nego 100.000 funtov zemljišč. Iz tega je razvidno, da se je Italija dobro usedla v Tripolitaniji.
Zaradi      maroškega vprašanja
vlada navzlic vsemu pomirjevanju splošno vznemirjenje. V Nemčiji se je borza sicer nekoliko pomirila, toda runi na denarne zavode se nadaljujejo. »Dailv Telegraph« prinaša nepotrjeno vest. da so bili nedaleč od Aga-dirja umorjeni trije Nemci. Posebno vznemirjena zaradi eventualne vojne je Belgija. Soeijalistični poslanec Troclet je priglasil interpelacijo, kako se namerava vojni minister pripraviti za morebitno mobilizacijo in kako hoče zajamčiti nevtraliteto Belgije proti napadu te ali one velevlasti. Ta nervoznost, ki vlada v Belgiji, slika jako značilno »Vossische Zeitnng«: Ko je prebivalstvo mesta Tjiegesa zagledalo pešce, ki so se vračali z vaj in so imeli nove čepice, podobne nemškim, so začeli klicati, da je nemška vojska udrla v mesto. — A' Franciji se neprenehoma piše o možnosti francosko - nemške vojne, (lovori se, da bi nemška armada ne udrla direktno v Francijo, ker so vzhodne meje zavarovane z najmodernejšimi utrdbami, temveč skozi Belgijo. Izhod nemške vojske bi bil Ahen. Vznemirjenje }>ovzroča v Franciji tudi nemško - špansko zbliževanje proti Franciji. Pred par dnevi je priplula v A gadi r španska ladja. Posadka te ladje se je pobratila s
posadko nemške vojne ladje, ki je vkrcana v agadirskem pristanišnu. Da je cesar Viljem dal španskemu poslaniku v Berelinu rod ernega orlu, pripisujejo tudi veliki politični pomen. Baje jo to dokaz, da obstoji med Nemčijo in Španijo gloda Maroka gotov dogovor.
a e
Španske osle so bile v Maroku poražene. V dvanajst urnem boju so Rifkabili popolnoma uničili en španski pešpolk. Z ozirom na ta poraz je španska vlada odredila mobilizacijo. 16.000 mož se je že vkrcalo. V Ca-dixu, Barceloni in Algecirasu ni skoraj nič vojakov. Tudi na zahodnem bregu reke Kert so Maročani napadli Špance, toda Španci so jih premagali. Maročani so imeli 700 mrtvih in morali bežati. Španci so imeli 18 mrtvih iu 77 ranjenih.
Stolersko.
Siidmarkino« zborovanje v Celju. Z mestnega urada je došlo povelje in prilično dve tretjini nemških hišnih gospodarjev je okrasilo svoje hiše s frankfurtaricami. Vendar je bilo videti velike vrzeli, večinoma slovenska posest. Na glazijo so vozili mestni vozovi in mestni delavci gradivo /a ljudsko slavnost, katero je sicer dež popolnoma pokaži 1. Med obiskovalci jih je najmanj j>oloviea govorila slovenski — bili so to vojaki in služinčad. Kakor vedno ob takih prilikah, pokazal nam je predvsem magistrat svoje zobe. On se nikoli in tudi sedaj ne ozira na to, da i ni a v mestu močno slovensko manjšino, ki šteje v svojih vrstah največje mestne davkoplačevalce. A naš (nagistrat ne prezira samo manjšine, on jo naravnost zasmehuje, i rankl urtarice na mestnih poslopjih so udam v obraz vsakemu Slovencu. Udarec v obraz, ki mora vzbuditi vsakega zaspanca in nas združiti na Težavno pot, ki 1k> prišla in ki vodi na celjski magistrat. Celje je narodnostni ključ 7a Sp. Stajer — ne zgubimo izpred oči velike naloge, ki je imamo glede njega! Ali udarno v obraz so nam bile tudi frankfurturice na hišah sodnikov in javnih funkcijonarjev. Državni pravdni k Raver je imel na svoji hiši kar dve taki veleizda jalski zastavi; visele so tudi pred okni njegovega urada. Tstotako je okrasil okr. sodnik Gallinger, nekdanji slovenski Kapun. torej renegat, na svoji hiši frank furtarico. On je vodja slovenske okrajne sodni je v Celju! In svojo dobro stran je tudi imelo to nemško lice mesta: ljudje so videli, kje bivajo njihovi sovražniki — in danes je bolj zavedno naše prebivalstvo kot je bilo dosedaj!
Cnknlada v Petrovčah. Tz Žalca nam pišejo: Poročili »Slovenca« in »Straže« o čukuladi v Petrovčah ste polni naravnost smešnega pretiravanja. Nas, ki smo celo čukulado videli od začetka do konca, je lonr.l honterični smeh, ko smo čitali ti poročili. »Slovencev« poročevalec ie videl po Petrovčah in vseh »bližnjih gričih polno zastav. V resnici je viselo v klerikalni petrovški vasi komaj 5 zastav na hišah najbolj zagrizenih Korošce vi h pod repni kov. Na »bližnjih« gričih je bilo videti zastave menda le na glasovifem Mi-rasanu, Friedrichovi bivši posesti. Uvrstitev čukov j>red kob dvor v vspored je trajalo celo uro, dasi je šlo komaj 200 ljudi. »Telocnik jih je kar suval sem in tja. Sli so pa po va--i v koraku kakor šolarji. O ^krasil ili«■ postavah govoriti, je tako smešno, da bo zgubila »Straža<c ugled ce-
lo pri najbolj vernih Marijinih devicah, ki so ae mnogim grbaetim in sevjavim čukom v obraz smejale. In tak pohod bi   nam   naj po »Strašti-
nem« poročilu vzel vso sapo! Ljubi čnkci, naši ljudje so vidah za sokol* stvo neštetokrat in vodo, kako nastopi! »Burne pozdrave« Čukom po Petrovčah si je »Slovencev« poročevalec samo — mislil, kajti bilo jih žalibože nrav nič ni. Publiko so tvorili namreč večinoma hribovski romarji, ki prihajajo vsako lato v Petrovce in ki še ne vedo, da ae mora ob taki priliki pozdravljati! O telovadbi pravi vendar previdnejši »Slovenec«, da »nima prostora navajati vseh krasno vspelih vaj.« Verujemo, da so »liberalci kar zijali«, kakor piše »Straža«, ko so gledali »telovadbo« čukov, ki je bila slal>ša ko telovadba kakih zanemarjenih šolarjev. »Straža« si vkljub temu upa pisati, da so »orli glede telovadbe na daleko višji stopnji nego vsi slovenski Sokoli«! Škoda, da ti izborni telovadci niso šli letos v Turin! Pisarenje v takih hiper-bolah dela na nas vtisk, da so vsi ti čukovski voditelji malo — prismuknjeni. Naj bi pošteno priznali, da se s kmečkimi fanti ne da glede telovadbe kdovekaj doseči, ker ni mogoče imeti rednih vaj in tndi ni telovadnic — pa bi ne imeli nobenega povoda, ds bi kaj rekli. Tako pa staviti pošvedrane hribovske fantaline in napol pohabljene bogomolce z našimi izvežhanimi in discipliniranimi Sokoli v isto vrsto in še višje — to zasluži pošten odgovor. Ustanovila se je v Petrovčah nekaka čnkarska poditonfl za Štajersko. Predsednik je dr. Verstovšek iz Maribora, načelnik pa — srhbne Seelen finden sirli i m mer — neki Culk iz Št. Ju rja Vb Taboru, kateri je menda dobil tud' tiste hmeljevke na slavnostnem prstom zastonj kod iz Kranjskega. T* dva vzor-značaja bodeta sedaj vodila čn kari jo v boj za »vero« proti liberalcem. Smo radovedni na uspehe! Ce svojim čukom vtepe jo v glavo, da so pipci ori takih verskih in raznih neverskih ponočnih boli h prepovedani — bi bil že lep uspeh, samo ne verujemo, da bi ga — Verstovšek in Culk kdaj dosegla.
Iz Maribora nam poročajo: »Untersteirische Votk«tzeituncr« .i« prenehala izhajati. Slovenski klerikalci, ki sn bili lastniki teera lista, sa gra orodali nemški Wastianovi kitki. Tako bo list. ki je že ob zadnjih volitvah za denar slovenskih duhovnikov pisal v prid kandidaturi > Siidniarkinega« predsednik* Wa-stiana. postal najbrže oreran nem-kih radikaleev proti vsenemŠki »Marbur«?er Zeitnng«.
Iz Dobrne. Zadnjič smo čitali v »Slov. Gospodarju« zasmehijiv dopis, da se je preselil trgovec Firm iz "Dobrne. A cr. Firm se je preselil svojevoljno k Sv. Jurju ob Taboru. Zanimala pa bo klerikalno zadružništvo sledeča vest: T^ dni je zginil mesar in erostilničnr Ignac \Vreger iz Dobrne Vzel je s seboj samo najpotrebnejše stvari. Wregg je bil najemnik hotela »Stvrije«, ki je last klerikalne posojilnice. PrThodnii dnevi bodo vsekakor pokazali, kaj in kako je s to čudno zadevo.
Fz Maribora. Kakor smo že poročali, prirodi Mariborski Sokol v nedeljo, dne 17. t. m. v tukajšnjem Nrrodnem domu javno telovadbo ter voli ko ljudsko veselico v vseh prostorih Narodnega doma. Spored je sledeči: 1. Javna telovadba na vrtu iu sicer: proste vaie. ženska telovadba na bradlji, telovadl>a na orodju in skupine. 2. veselica na vrtu in v dvoranah s petjem, godbo. kegljanje na dobitke,    srečolov, cvetlični
Olgi na uho pri vstopu svoje žene in mladega zdravnika.
Krasna je bila Ana. Ornolaska in črnooka je bila in vitka kot mlada jelka v črnem gozdu. Vse, prav vse je kar drgetalo na njenem mladem telesu. Dvoje otrok je povila davkarju, dečka in deklico, a je bila stara komaj enaindvajset M. Vse na njej je hotelo življenja in ljubezni, a davkar je bil prest rasten lovec in premlačen mož. Zato se niti čudili niso nekateri v trgu, da sta se Ana in zdravnik zaljubila drug v drugega.
Gospodična Mila je spet odhitela iz dvorane. Prihajali so kot zadnji gostje Zgovoren, Slamnik in Ržen. Zardevalo je radosti Milino lice in oči njene so kar žarele, ker se je izmed vseh gostov teh zadnjih najbolj razveselila. ~
»Sero venientibus ossa,« jim zakriči svetnik, ki se je kaj rad ponašal s znanjem latinskih pregovorov.
»AH pa ,dona divina'« reče Zgovoren prijazno.
Tisti, ki so razumeli latinski jezik, so se prav prisrčno smejali, ker so vedeli, kakšen donum divinum ima Zgovoren v mislih. Oni pa, ki niso vedeli pomena latinskih besed, so se smehljali, ker je že taka navada v moderni družbi.
(DeUe prihodnjič.)
paviljon, vinarna, vineka trgatev, sladseioarna, kavama itd. Svira godba slav. Glasbenega društva r Mnribora. Začetek ob 3. popoldne* Zvečer ob 9. ples. Vstopnina 40 v. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Sodelujejo vsa mariborska narodna društva; posebno nas hoče tukajšnji delavni klub »Pipec« presenetiti x izredno program no točko. Ker je čisti dobioak namenjen za zgradbo So-kolekega doma v Mariboru, vabimo slav. občinstvo k obilni udeležbi.
Is Vranskega. Ob 251 etnici tukajšnje požarne hram-b e. Cetrtstolet je vsakega društva se primerno proslavi — če tudi ne sijajno vendar pa v vsaki neznatni gnreki vasici. V našem prijaznem trgu je prišlo mesto jubileja požarne hrambe istotam do sramotnega — poloma. Nisem imel časti vpogleda-ti v arhive tega prekoristnega društva, vendar si bom dovolil nekoliko kritizirati, ne društva samega, temveč nekatere posamezne osebe, ki so krive tega čina. Sicer me ne votli pri tem osebna ali i>olitična strast, gre tu samo za stvar, kar naj blagovolijo tiste osebe, ki jih zadene moje pero, mala S S ti. ker če se pri nas komu kakšna nepremišljenost očita, nastane revolucija po trgu od župana do zadnjega občana. Dasi pride pri vsakemn društvu vedno kaj navzkriž, se je vendar naša požarna hramba pod načerstvorn enega izmed najzaslužnejših mož za naš trg, g. Simona Oseta, katerega se je kratko-inalo nehvaležno preziralo, vzdržala vsikdar tako, da je bila v čast in ponos našega no rodnega trga. Po ua-stopn novega g. načelnika in njegovega namestnika pa je takoj po preteku dveh let začela nazadovati. Prišlo Je tako dalef-, da se je vsled nekaterih preveč častilačnih udov, tižani zasmehovali. Jaz mislim, da ni v interesu nobenega društva, če udje društva po gostilnah zasmehn-;ejo svoj*» društvene odbornike in hoče vsakdo toliko zapovedovati kot načelnik društva. Ne bom v javno«rt opravljal vseh tistih neprijetnosti, ki so se dogodile ob priliki raznih javnih nastopov in požarjev. Pač pa moramo pribiti, da je zelo grdo od odbora, da je poslal samo obe. sloga v odlikovanji k tistim vrlim možem ki so skozi 25 let stali vedno v smrtni nevarnosti — v pomoč svojemu bližnjemu, ne vprašaje kdo in kaj je. Sveta dolžnost načelstva in ostalega odbora je bila, da bi priredil kakšno skromno slavnost. kjer bi se naj javno pripele tem junakom častne kolajne od okrajnega glavarstva, ne pa, da jim raznosi kak občinski sluga, kakor podporo obč. nbozcem. Slednjič se je tudi obč. predstojništvu zdelo, da nekaj ni prav. Namignil je odboru požarne hrambe, naj se društvo razpusti. Res, pred približno tremi tedni je bila požarna hramba ob 25-letnici razpuščena. Torej tri tedne je imovino oskrbavala obč. uprava. V nedeljo >o se požarniki nanovo sestali, izvolili stari odbor in novega načelnika. Društvo je prepojeno, odbor naj gleda sedaj povsod na ugled društva, gg. odborniki z načelstvoin pa naj žive primerno svojim »šar-žam«, saj veste, da je naše občinstvo naravnost babje in spravlja razne osebne, malenkosti od člana do člana ne razločujoč osebe od stvari. Z moštvom pa. ki mu je .vsaka zapoved osebno razžaljervje, je treba postopati strožje.
Iz Celja. G. dr. Slavič je vzel, kako** vidimo iz dopisov v »Slovencu«, zopet pero v roke. Ce se kot nemški pridigar krega s svojim stanovskim tovarišem, protestantskim pastorjem Mavem, je opravičeno in razumljivo. Tudi nimamo ničesar proti temu. če konstatira, na katerih najbolj znanih nemških trgovinah v Celju so visele minule dni nemške frankfurtarice. Če pa že hoče storiti nekaj dobrega za naš narodnogospodarski napredek v Celju, ne sme v isti sapi dolžiti naprednih Slovencev, da hodijo samo v nemške trgovine. Da to ni res, ve v Celju vsak otrok; ve pa tudi. da ravno naši katoliški kmetje nosijo svoj denar v nemške trgovine in gostilne in da se jih doslej ni dalo v tem ozirn spreobrniti. Naj to stori g. dr. Slavič in njegovi stanovski tovariši, ki imajo tako velik vpliv na deželi —- potem pa ima pravico prijeti vsakega naprednjaka, ki bi kedaj prestopil prag kake nemške trgovine ali gostilne. Veselilo nas 1k>, če bodemo začel' konkurirati, kdo bo v tem oziru bolj dosleden.
Iz Celja. Napovedan skupen izlet celjskih narodnih društev v Bukov-žlak se preloži na nedeljo 1. oktobra t. 1. popoldne, ker je ta mesec itak preobložen s prireditvami ter M vsled tega utegnila udeležba trpeti.
Iz Celja. V torek, je došlo pred »Skalno kletjo« do velikega šundrn. Neka pijana družba znanih celjskih poulienjakov se je vračala z grada in ob tej priliki pred »Skalno kletjo« naravnost živinsio tulila. (Nekateri trdijo, da je bil dirigent med temi junaki celjski odvetnik dr. Zangger).
Metali so Nemci tudi kamenje na »Skalno klet« in ubili dve šipi. Do-šlo je. tudi do pretepa z neko *t)ovensko dražbo,   pri katerem so nemške
barabe rabile late in — nože. Ca4, nemški kulturi! Okoliško občino prosimo, da pa^i nekoliko na znano neu:-škutarsko gostilno blizu »Skalne klati« in na ta del okolice sploh, da nas v bodoče enaki divjaki ne bodo nadlegovali.
Iz Gradca. Ker je Strannkv odleteli se ponuja sedaj Gradcanom y 2. volilnem okraju dr. Emanuel Wei-denhoffer za državnega poslanca. Mož se je na Nitjem Avstrijskem tako pri!jubil, da so se zvezali proti njemu socijalisti in klerikalci ter ga vrgli. Tndi proti temu nemSko-radi-kalnemu vsiljivcu se je začel v Građen hud odpor.
Drobne novice. Umrl je prt Sv. Barbari nad Mariborom S. septembra Janez Majhen, gostilničar in posestnik, star &4 leit. Zadela ga je kap. -— V Šoštanju pri Celju je umrla gospa Marija Paradiž, žena da\čntga asistenta. Truplo so odbijali v Gradec. — Iz Slovenj-gradca nam poročajo: Driska \* mestu in okolici nikakor noče ponehati. Mnogo zakrivijo ljudje sami, ker hodijo navzlic policijski in orož-niski prepovedi v take hiše. kjer razsaja bolezen. Seveda se na tak način bolezen lahko razširja dalje. Okrajno glavarstvo je sedaj nekatere take neubogljivce naznanilo sodni i", da posvari druge. — V Studen ^ e i h pri Mariboru je zbolel neki Ferš. kateri M je pravkar vrnil | velikih vojaških vaj pri Ljubljani, na bolezni, ki je kazala znake kolere. Natančna preiskava pa suma, is gre za kolero, ni potrdila. — 1 • Vranskega nam poroeajo, da fs kmečki fant Franc Klančnik v Prekopi tokom nekega domačega prepira očeta tako pretepel, da se je pred hišnimi vrati VOS krvav zgrud'1. — Iz Celja SI letni čevljar Franc Piki iz Ljubnega, kateri je ponoči vdrl v stanovanje tamošnje pošti** SSpilBllliaja in jo bil in davil, d;i T>? jo mogel posiliti, je bil obsojen na 5 let težke ječe s trdim ležiščem vsako čet H W je.
KoroiKo.
Tatvine. Iz ročne ženske torbice, ki je visela na kolesu v veži noke hiše v Celovcu in je bila last dotiene hišne posestnice. je ukradel neznan tat 7 bankovcev po '20 K. — Trgovcu s premogom Burgstallerju pa je ukradel nekdo iz gostilniškega vrta v Št. Petru pri Celovcu kolo. Tatu so pravočasno opazili in skočili za njim. Vzeli so mu kolo, toda on je ubežal.
Pazite na otroke! Ana Ta[>ečnik, v okolici Celovca, je pustila svojega poldrugo leto starega otroka samega v kuhinji. Na ognjišču je vrel lonec mleka. Otrok se je splazil k loncu in ga prekucnil. Vrelo mleko mu je poparilo noge. Otrok je vsled silnih bolečin kmalu umrl.
S požigom je grozil v gostilni pri »Hoislnu« v celovški okolici neki Valentin Urbane, rojen v Radovljici. Ker mu gostilničar ni hotel dati prenočišča, je začel Urbane razgrajati in vpil: »Dvakrat je že pri tebi gorelo, pa bo tudi še tretjič.« Urban ca je orožništvo aretiralo in odpeljalo v Celovec na deželno sodišče.
Zakrinkani napadalci. Predsnoč-njim ob I. ponoči sta napatila dva zakrinkana napadalca na Marije Terezije trgu v Celovcu nekega deželnega uradnika. Pobila sta ga na tla in ga hotela oropati. Preplašila pa sta jih dva došla pasanta. Napadalea sta zbežala po cesti proti Feldkirclt-nu.
Nesreča na Velikem Zvonarju.
V nedeljo ob 2. popoldne je padel vsled neprevidnosti čez rob nekega prepada na Velikem Zvonarju nemški turist Paul Otto iz Reieheuhalla. Mesto, kjer se je Otto ponesrečil, ni nevarno. Dobil je težke poškodbe na glavi in po životu.
Smrtna nesreča. V nedeljo se je peljal na izprehod s svojo družino zidarski mojster in posestnik v Radcut-heinu Franc Isola. Na povratku se je tik pred domačijo splašil konj in prevrgel voz. Pri padcu se je Isola tako poškodoval, da je umrl še tisto noč. Žena in 4 otroci so ostali nepoškodovani.
Obesil se je na stranišču svojega stanovanja 361etni železniški delavec SelcT v celovški okolici. Bil je oženjen in zapušča ženo in 4 nedoletne otroke.
Primorko.
Iz Kozjan   pri Pod gradu nam
pišejo: Pri nas nimamo Še ljudske šole, vsled česar je nad 60 otrok brez pouka. Ze pred dvema letoma sme dobili od rajnkega župana Kastelica ozir. od olK-inskega odbora naročilo, naj najamemo in opravimo šolsko sobo. To se je zgodilo. Zdaj pa že dve leti plačujemo najemnino od šolske sobe in ravnotoliko časa že stoje Šol-
oziru. vendar so vsi štirje prihajali v zelo razposajenem razgovoru. Zla-st5 zabaven je bil in glasan gospod Ogrizek, ki je vsakemu dekletu po-mežikcval. In ravno to ga je spravilo marsikaterikrat v velike in zelo kočljive zagate, kar ga je tudi zadrževalo, da se nista z Angelo mogla spopri jazu iti z mislijo, da bi stopila pred oltar. Florijan Ocepek je bil mirnejšega značaja, vsled česar je imel večjo srečo pri ženskah. Krč-marja hčerka z doto treh tisočev stare avstrijske veljave mu je prijazno prikimala, ko jo je poprosil za njeno srce in tisočake. Cez tri mesece se bo ze lahko veselil zmešane zakonske sreče. Ali danes je menda pozabi! nevesto, ker sc je trdno oklenil roke svoje stanovske tovarišiee Gabrijele, kateri je kar drhtelo že nad trideset let staro srce od tesne Oeepkove ljubezni.
»Ho, ho, kar dva zaljubljena para naenkrat,« ]>ozdravi debela svetli ikova visokost učiteljsko četvorico zmerno v visokosti in debelosti, katero je privedla med hihitanjem in krohotanjem gdč. Mila.
»Klanjamo se,« zaori pedngogi-ški kvartet ženskega in moškega spola.
In prisedli so k svetniku ter se pogovarjali o vsakdanjih stvareh, katere so posebno dolgočasile gospoda Pravico. On je ljubil in zelo spo-
štoval pogovor o cipah, od katerih sc mu je posrečilo v celem njegovem dokaj doltrem življenju ustreliti dva mladiča. Pogovor sedanje nocojšne družbe pa se je sukal le okoli ognjišč domačih hiš.
Gospodična ^lila je kmalu odšla iz dvorane. Začula je bila neko veselo razgovarjanje pod oknom. Ker je menila, da so prišli železniški uradniki pred vežo, je kar zabrzela po stopnicah v vežo. Ali zmotile so se njene misli. Dohajal ni nihče drugi, 'kakor dr Slavoj Repnik z Olgo in Dano.
Za temi jo je primahal kar sam brez vsake družbe sodni pristav Franc Piš. Prišedši v dvorano spodobno pozdravi navzočo družbo ter prisede k svetniku gospodu Pravici, ne da bi opazil plamtečega Daninega pogleda.
Tudi g. davkar je prišel sam brez žene ter sedel med Dano in Olgo. Zadnja se ga je zelo razveselila, ker je znal tako izborno lagati o svoji lovski sreči. Kmalu za njim pripelje gospodična Mila krasen par v dvorano.
Okrajni zdravnik dr. Anton Dren in davkarjeva žena Ana sta bila ta par. ki je celo dvorano spravil v zadivljenost. Vsi so blagrovali zdravnika, le davkar ga je klel.
»Ustrelim ga, kakor pred tremi tedni velikega jelena,«   je povedal
ske klopi prazne. Vprašamo o. kr. okrajni in deželni šolski svet, kdaj jiam mislita dovoliti toliko potrebno ljudsko šolo. Ali naj se naši otroci še vnaprej vzgajajo v analfabete, ali naj naše ljudstvo še vnaprej tava po temi nevednosti. Upamo, da ta glas ne bo ostal glas vpijočega v puščavi.
Kolera. Llovdov parnik Briinn, ki je odpeljal ob 2. popoldne rz Trsta je moral v višini svetilnika ustaviti. Zbolel je namreč nenadoma za kolero sumljivimi znaki neki laški potnik III. razreda. Parnik je bil namenjen v Carigrad in ni gotovo, če bode mogel potovanje nadaljevati. Na vsak način pa bode moral počakati, da se izvrši bakterijologična preiskava, ki določi, če ima potnik kolero. To je trajalo najmanj 12 ur. Preiskava je pokazala, da potnik n i ni a kolere. Parnik so pred odhodom temeljito desinfieirali. — Iz Malte je prišlo v Trst poročilo, da so tam mesto Trst in okolico razglasili kot kolere prosto mesto.
Tatvina v tobaknrni. Ker se je tobak podražil, hoteli so si ga nabaviti neznani vlomilci ceneje. Udrli so predsnočnjem v tobakarno ua korzu v Trsta. Prevrtali so od zadaj zid. Iz tobakarne so odnesli za 300 kron različnega tobaka in smotk.
Prckinorski   promet   v Trstu.
Snoči je prišel v Trst parnik sirske črte »Marija Terezija« in pripeljal zelo veliko Grkov in Arabcev. Ti gredo iz Trsta v Ne\v York in v južno Ameriko. Iz Trsta je odpeljal v Ameriko parnik »Francesca«. Med potjo pa se bode ustavil v Benetkah, kjer bo izložil veliko množino mesa, ki ga ima v hladilnicah in ga v Trstu ni smel izložiti. Meso gre iz Benetk naprej v Švico. S tem je precej oškodovana južna železnica. V Carigrad je odplnl Llovdov parnik > Briinn«, ki je imel toliko potnikov, da so morali prirediti za potnike tudi častniške kabine. Med njimi se je odpeljal tudi turški armadni nadzornik Ghazi Ahmet Mnktarpasa s 3 spremljevalci. V Kalkuto pa je odplnl tudi Llovdov parnik »Trieste«, ki je imel med potniki 50 indijskih zlatovezcev. ki se vračajo domov. Popoldne pa je odphi! parnik Čunu rd Line »Ultonia« v Peko, kjer sprejme nad 1000 izselnikov v Amerike .
Znižanja    železniških blagovnih
pristoibin. Iz Trsta {>oročajo. da bo objavila 105 številka lista »Verord-nu^igsblatt fiir Eisenbahnen and Scbifffahrt« znižane pristojbine za prevoz moke iz žita in stročnih sadov za progo iz Ceute v Trst.
Oproščeni Garibaldisti. Pred nekaj časa smo poročali, da so zaprli v Trstu 34 Garibaldistov, ki so hoteli iti kot prostovoljci na pomoč Albancem. Konfiscirali so jim garibaldij-ske uniforme in precej orožja. Včeraj pa so izpustili na prosto vse te boja željne prostovoljce.
Premeščen je. C. kr. okrajni tajnik Viktor Bacher je premeščen od namestništva v Trstu k okrajnema glavarstvu v Poli.
Imenovanja. Za deželnega sanitetnega nadzornika v Istri je imenovan dr. Gvidon Beben. Za okrajnega živinozdravnika istotam pa živino-zd ravni k Grefe.
Toča. V Rocu v Istri je padala v nedeljo toča. Bila je zelo gosta in dobili so med njo kose, ki so bili debeli kot oreh. Padala je skoro pol ure neprenehoma. Napravila je ogromno škodo.
Nezgode. Ivan Alt, 251etni uradnik je pustil zvečer odprt plinov vijak. Našli so ga zjutraj napol zadušenega v postelji. Zdravniki upajo, da ga bodo oteli. — Baz 4 metre visoki zid je padla včeraj 7Ietna Pal-nivra Dornavi. Prebila si je lobanjo in močno pretresla možgane. Odpeljali so jo v boluico. — Razletel se je ŠpSritov samovar 201etneinu finančnemu stražniku Ivanu Milovaeu. Dobil je znatne opekline. — Zastrupiti se je hotela z oetovo kislino lSletna Marija Debek. Odpeljali so jo v bolnico.
Zaruhljeni       igralci. Parnik
Triestc<, ki je odplul včeraj iz Trsta je imel nalog pristati v Pulju in vkrcati skupino laških potujočih gledaliških igralcev, obstoječo iz 00 oseb. Med potjo pa je dobil parnik ukaz, rla ni treba pristati v Pulju, i i r morajo ostati igralci v Pulju, kjer so jim zarubili dolžniki vso gledališko opravo.
Kubo ]e prlilo do umora srfijkuja kralla Aleksandra ln Kraljice Drase?
vir.
Pridobitev   generala  A tanac ko vica. J
Eden najboljših in najuglednej-> si h srbskih oficirjev  je bil general Atanncković. Umljivo je torej, da so zarotniki storili vse,   da pridobe za zaroto tudi tega uglednega moža.
Novaković piše v svojih me-•rnoarih o trudu pridobiti Atanaeko-viča za zaroto tako-le:
»Ve^.el sem, da je bil general nepomirljiv nasprotnik kraljeve ženit ve, vedel sem, da je padel v nemilost pri kralju Aleksandru zato, ker je obsojal ta nepremišljeni kraljevi korak, vedel sem, da je belgradska policija vsekakor na željo kraljice šikanirala, ko je bil general na potovanju, celo njegovo soprogo, takisto pa seir. tudi vedel, da je Atanacko-vič resen in strogo lojalen človek in da si je težko predstavljati, da bi se pridruži! kakršnikoli, najmanj pa taki avanturi. Toda moja želja, da ga pridobim za zaroto, je bila vendarle močnejša od vsega.
Ko je nekega dne prišel k meni v vinograd, sem se odločil, da spregovorim y njim resno besedo.
Pričel sem tako-le: »Ti si danes v penziji, ker si kot pošten mož iu iskren prijatelj kralja in dinastije obsodi? njegovo ženite v. Ti si kralju rekel, dii je Draga Mašin nevredna, da nosi srbsko krono, a on je naravno to povedal kraljici in ti si danes radi tega vpokojen. Ti, general Atanackovič, eden najodličnejših srbskih oficirjev, prepričan prijatelj dinastije Obrenovičev — danes si njen neprijatelj. Pa to še ni vse: niti tvoje hiše ti ne puste na miru. Ko si se nedavno tega mudil v Krajini, je vdrla policija v tvojo hišo in šikanirala tvojo rodbino. A te sramote ne trpiš, kakor veš, ti sam, marveč trpi jo vse, kar je še ostalo poštenega v tej zemlji. To, kar delajo kralj Aleksander, kraljica Draga in njih privrženci, ni samo njihova sramota, nego sramota vseh nas, to je sramota cele zemlje. Ako nas na kraju krajev ni sram pred svetom, mora nas biti sram pred našimi predniki, pred našo zgodovino.
Čuj, prijatelj, kot Srb, kot eden najuglednejših srbskih oficirjev, kot pošten mož ne smeš več ravnodušno gledat: na ono sramoto in pokoro* Temu z1 u se mora enkrat napraviti konec!«
General je z veliko pazljivostjo poslušal moje besede, na to pa pripomnil :
»Za boga, kum, kaj vendar govoriš?! Ali ne vidiš, da ta naš veseli srbski narod vse prenaša in vse odobrava. Tisti neznatni del njegov, ki povsem upravičeno revoltira, je podoben mišim, ki so skenile, da prive-žnjo mački zvonec, da bi jo slišale, kadar bi se ji pribižala. Toda ostalo je pri tem sklepu, ker ni bilo nobene miši. ki bi bila tako pogumna, da bi navezala mački zvonec«
Ta generalova basen mi je dobro došla, zato sem brzo spregovoril: »Motiš se, prijatelj, našla se je miš, ki bo mački navezala zvonec. Vidiš, prav to je. kar sem ti že tolikokrat hotel povedati, a ne vem, zakaj sem vedno odlagal, dasi sva o si vari govorila takorekoč vsak dan. Da. da, prijatelj, trideset najinteli-gentnejsfh in najpostenejsib srbskih mladik oficirjev je že tu, ki so sklenili, da napravijo, če tudi za ceno svojega življenja, konec temu neznosnemu stanju in tej operetni predstavi, ki jo izvajata kralj Aleksander in kraljica Draga v naši nesrečni domovini na radost in zasmeh vsega kulturnega sveta. V kratkem bo število teh oficirjev še naraslo. A šestdeset inteligentnih, poštenih in junaških oficirjev bo vendar, to boš verjel, kos svoji nalogi, da s pomočjo armade izvedejo to, kar žele, to tembolj, ker vodi njihovo podjetje ideja reši t v s njihove osramočeno domovine.' 1
Temu razgovoru sta napravili konec rnjini ženi, ki sta se nama na šetnji pridružili. I
Dnevne vesti.
-j- Jugoslovanski minister. Baron Gautsch namerava svoje ministrstvo rekonstruirati, ker si drugače ne more zagotoviti zadostne večine v državnem zboru. Naravno je, da je pri ti priliki zopet prišlo na {>ovršje vprašanje o jugoslovanskem ministru. Nase informacije sicer pravijo, da jugoslovanskega ministra ne bo: 1. ker ga nemški nacijonalci absolutno nočejo dopustiti in že groze Gau-tsehu z najhujšo opozicijo, če bi se ne ravnal po njihovi zapovedi; 2. ker sodi vlada, da se Jugoslovani sploh ne bi upali nasprotovati hrambnemu zakonu, finančni reformi pa ne bodo nasprotovali, ker je z ozirom na obupne finance kranjske dežele sami potrebujejo; 3. ker so slovenski klerikalci tolikrat in tako decidirano izjavili, da jugoslovanskega ministra -rojaka absolutno ne marajo in hočejo le resortnega ministra, katerega jim pa Gautsch pri najboljši volji ne more dati. Ministra - rojaka bi se pri sedanji konstelaciji morda dalo doseči, kajti to bi bilo nečuveno in vne-hovpijoče, če bi Nemci, ki imajo že itak vso upravo v oblasti, dobili še posebnega ministra za narodnostne zadeve, ki bi odločeval tudi na slo-
S vanskem jugu, Jugoslovani pa bi ga I ne dobili. Toda kakor rečeno, kleri-I kalei so se tolikrat in tako odločno in I principi jal no izrekli   proti jugoslo-I v anskemu ministru, da so jim zdaj i vlada in Nemci res hvaležni, ker so I lahko nanje sklicujejo in jih z last-I nim orožjem   zavrnejo. — Tržaška I »Edinost« je mnenja, da ]M>ložaj ni 1 bil še nikdar tako ugoden, kakor je zdaj in upa, da bi Jugoslovani dobili I ministra, če bi se jugoslovanski po-I slanci združili v enotno parlamen-I tarno organizacijo. — ČJe je položaj I res tako ugoden,    kakor sodi »Edinost«, in je - li enotna parlamentarna organizacija  poglavitni predpogoj, da dobe Jugoslovani ministra, tega že z ozirom na prejšnja naša izvajanja ne bomo preiskovali. Tudi mislimo, da se Dalmatinci ne bodo dosti branili enotne organizacije, dr. Ravnihar je pod jako dobro streho, drugi jugoslovanski poslanci pa že tako vsi slede tir. Šusteršiču. Glavni namen razmotrivanjem tržaške »Edinosti« je pa bil, sprijazniti jugoslovansko javnost z mislijo, da postane j slovenski   klerikalec jugoslovanski i minister. V tem oziru imajo od loče-I vati pač Dalmatinci, kajti slovenski naprednjak i imamo   enega samega ■ postanca, dočim ne bodo Šustersieevi pristaši brez   Dalmatince v ničesar dosegli. Ker pa sentimentalno jahanje principov v politiki nič ne velja, povemo »Edinosti« na njena izvajanja odkrito, kaj pričakujemo od slovenskega klerikalca, če bi postal jugoslovanski minister: da bo slovenske nacijonalnc koristi zamenjaval za klerikalne strankarske koristi in da ne bo zastopnik slovenskega naroda v svetu krone, nego samo zastopnik klerikalne stranke. Zdaj nas tepejo klerikalci z bičem,   če dobe še ministra, nas bodo s škorpijoni.
— Dragoceno priznanje, ali kako klerikalci bi je jo sami sebe po zobeh. Včerajšnji »Slovenec« je priobčil uvodnik »Pomožna akcija vsled suše«, ki je znamenit zategadelj, ker potrjuje vse, kar je naš list pisal v polemiki zaradi »Gospodarske zveze« proti »Slovencu«. V članku se pravi med drugim:
»Draginja že sedaj tare revnejše sloje prebivalstva. Na zimo in pomlad bode draginja pa še mnogo hujša. Otave kmetovalci ne bodo pridelali skoraj nič, krompirja, repe, pese in korenja pa jako malo. Vsled tega splošnega pomanjkanja krme in piče bodo živinorejci splošno prisiljeni pod ceno odprodati govejo živino in prašiče. To bode zopet hud udarec za našega kmeta, ki že ob dobrih letinah komaj izhaja. Posledice slabe letine pa bodo čutili konsument-je sploh, ker se bodo — žal — podražila vsa živila. L'radna poročila potrjujejo naša izvajanja. Vsled pomanjkanja vode so letos morali tudi s planin preje odgnati živino v domače hleve, kjer jim morajo pokladati suho seno vsled nezadostne paše na zelenem. Ponekodi morajo vsled kuge na gobcih in parki jih že dolge tedne in mesece imeti živino v zaduhlih hlevih in jo krmiti s prvo košnjo. Na zimo in pomlad pa bodo svisli prazne, izpraznili se bodo tudi hlevi. Od revnega kmet ane moremo zahtevati, da drago kupuje krmo in tako ohrani svojo govejo živino in prašiče.
Cena živine in prašičev bode seveda jako padla, toda žalostne posledice letošnje suše se bodo pokazale    šele    tekom prihodnjega
leta.«
Tudi mi smo do pičice isto trdili v raznih člankih in noticah ter dokazovali, kako brezvestno je postopanje klerikalne »Gospodarske zveze«, da \ kljub notorično grozečemu pomanjkanju krme in živil kupuje na kmetih seno in krompir, ter ga v tisočih vagonov izvaža v inozemstvo. A »Slovenec« je bil tisti, ki je to postopanje »Gospodarske Zveze« ne samo zago varjal, nego tudi izrecno odobraval pišoč,   da   bo   Gospodar. Zveza« še nadalje nakupovala seno za izvoz, ne da bi za to iskala patenta pri »Slovenskem Narodu«. In ko smo pozivali državne oblasti, na naj v eminentno ljudskem interesu preprečijo, da se ne bo lahkomiselno prodajala niti krma, niti živina, je »Slovenec« frivolno pisal, da se sploh ni bati pomanjkanja krme in živil, in da vsled lega tudi    državne   oblasti nimajo vzroka postopati proti izvozu krme in živil v inozemstvo. Včerajšnji »Slovenec« pa sedaj postavlja samega sebe na laž, pišoč: »Zato morajo poklicani faktorji že sedaj brez odlašanja storiti vse potrebne korake, da se prepreči razprodaja živine za vsako ceno .. . Vlada naj bi Čimpreje določila izdatna denarna sredstva za nakup krmil in najpotrebnejših živil; zniža naj vsaj za polovico prevozne tarife železnic za krmila ter zniža tudi carino privozu krmil iz sosednih držav.« — Vsekakor je lepo, da so klerikalci prišli do prepričanja, da grozi v deželi splošno pomanjkanje krme in živil. Pričakujemo sedaj, da bodo nastopili proti svoji »Gospodarski
i
Zvezi«, ki hoče grozečo nesrečo ljudstva izrabiti v svoje samopašne in malopridne namene ter g tem oškodovati vse prebivalstvo, predvsem pa ubogega kmeta.
+ Ciril . Metodova skupščina v Tržiču. Iz našega poročila od ponedeljka je izostal pasus, ko konstatira prvomestnik vzroke, zakaj je umestno, da se izloči iz vodstva prost Ein-spieler v Tinjah. Prvomestnik gosp. šolski svetnik Senekovič je konstati-ral, da rabi družba delavnega vodstva in ne rabi članov samo na papirju. Prost Einspieler pa je bil od leta 1900 naprej pri seji navzoč samo 27. februarja 1900 in še takrat je prišel samo na posebno vabilo. Svojo odsotnost je opravičil dne :j. februarja 1904 in je bil zopet navzoč pri seji dne 14. februarja 1906. Od leta 1900 pa prost Einspieler sploh ni prišel k nobeni seji več, kljub temu, da je bil na skupščini leta 1908 v Ptuju zoj>et izvoljen v vodstvo. Od leta 1906 naprej se tedaj prost Einspieler ni niti enkrat udeležil vodstvene seje, niti opravičil svojo odsotnost. Na tej podlagi je prišlo družbeno vodstvo do spoznanja, da je za Koroško skrajno potrebno, da pride v vodstvo mož, ki ne bo v vodstvu samo na papirju, marveč se bo tudi v resnici zanimal za svoj delokrog in ima tudi ljubezen za družbo. Zato predlaga družbeno vodstvo Matija Prosekarja, ki se je izkazal v nadzorništvu zelo delavnega in je prihajal skoro k vsaki seji, gotovo pa vsaj k vsaki drugi ali tretji seji nadzorništva, ter je to porok, da se bo, če bo izvoljen v vodstvo, vodstvenih sej tudi redno udeleževal.
+ Občinske volitve v Tržiču. V kratkem se imajo vršiti v Tržiču občinske volitve, ki bi naj napravile konec dosedanjemu nemškemu gospodstvu. Pametni možje obeh strank so delovali na to, da bi se občinske volitve izvršile brez boja na temelju kompromisa, ki bi ga naj med sabo sklenili obe slovenski stranki. Ta kompromis je bil že takorekoč sklenjen, in sicer tako, da bi dobili dve tretjini odborniških mest klerikalci, eno tretjino pa naprednjaki. Toda slovenski Tržičani so delali račun brez krčma rja. Nedavno tega je namreč prišel v Tržič škof Anton Boua-ventura ter imel s tvomičarjem Gas-serjem dolgotrajno konferenco. In posledica te konference je bila, da se je klerikalcem zaukazalo, da morajo skrbeti za to, da pridejo v novi občinski odbor 3 Nemci, med temi Gas-ser in tudi sedanji nemški župan Mali v. Povsem naravno je, da je s tem razbit med obema slovenskima strankama sklenjen kompromis, in župnik Potokar je že pridno na agitaciji za Gasserja in Mallvja. S tem pa, da se župnik Potokar zavzema za Nemca Gasserja in Mallvja. nečemo trditi, da odobravajo škofove in žup-nikove načrte tudi vsi tržiški klerikalci. Nasprotno, mnogo uglednih Tržiča nov je, ki so z vso odločnostjo izjavili, da izstopijo iz klerikalne stranke v tistem trenotku, ko sprejme njihovo vodstvo v kandidatno listo Gasserja in Mallvja.
+ Iz ljudskošolske službe. Pro-vizorična učiteljica v Starem kotu, gdčna. Ana Rakovec, je imenovana za suplentko na enorazredni ljudski šoli v Telečjem vrhu.
-!- Iz ljudskošolske službe. Su-plentka v Rožnem dolu Marija Sajo-vic je imenovana za provizorično učiteljico na enorazredniei v Trste-niku. Maks Komnu je imenovan za provizorienega učitelja v Domžalah, Avguštin Berglez za provizoričnega učitelja na nVazredni ljudski šoli v Spodnji Siski. Ivan Kržišnik pa za provizerlenega učitelja in vodjo na enorazredniei v Šent Lenartu.
— »Slovan« je svojo zadnjo številko posvetil Josipu Jurčiču, o katerem je objavil več prav zanimivih člankov in spisov. Po Trubarju, Vodniku in Prešemu je pač Jurčič prvi, ki bi zaslužil vsaj skromen spomenik.
— Zadnji splošni sestanek narodnih dam in gospodičen za cvetlični dan se vrši v četrtek, 21. septembra t. 1. točno ob 6. zvečer v damski sobi »Narodnega doma«. Kakor že objavljeno, je nedelja 24. t. m. določena za cvetlični dan, za katerega se bo razdelil o vse delo in odkazalo vsakemu sodelovalcu primeren delokrog. Cenjenim damam je odbor za cvetlični dan v Ljubljani razposlal pismena vabila, ker pa je več kakor naravno, da se je pri tolikem delu morda prezrla kaka dama, vabimo In prosimo tem potoni vse narodne gospe in gospodične, da se vse dame, ki hočejo sodelovati pri e vet ličnem dnevu, udeleže sestanka 21. t. m. Popolna udeležba je za vae neobhodno potrebna.
— Za naše gledališče! Piše se nam: Se malo dni in otvorila se bodo vrata onega — v letni vročini tako tihega* — umetnosti posvečenega hrama, kjer se po rojenih in izobraženih umetnikih predstavljajo tako raznolična čustva človeške notranjosti. Ljubezen in sovraštvo, zavist, napuh, bahaštvo, prevara, zapeljivost — prevzetna nasičenost vsega dobrega na tem piv^rrešnem
svetu: zraven tega pa vidimo predstavljene najlepše čednosti: čisto nedolžnost ljubezen do roditeljev, domovine in neveste, hrabrost in odločno požrtvovan je tudi samega* sebe za izvoljene ideale! — Tudi smehu in radosti je posvočen Talijht hram, kjer najdejo celo nedolžna otroška srca priličnih, časih primernega razvedrila in veselja! Vsak prosvitljeni narod je ljubil iu bode tudi v bodoče visoko cenil kulturni pomen gledaliških predstav! Ako bodemo Slovenci premalo čislali ati> pa celo zanemarjali svoje edino ume|n:ško mesto, t. j. slovensko gledališče I premajhnimi in redkimi, obiski —- potem nam bode naš naduti in kulturno prenasičeni nasprotnik S dobrini povodom predbaeivtnl in zasluženo očital nekulturnost in nezrelost za višje smotre človeškega, bitja!! Zato pa pokažimo vsi Slovenci — tudi zunanji! — s polno, da nabito hišo pri prvi predstavi v bodočo soboto, da ljubi m o in visoko cenimo kulturni pomen edinega domačega gledališča! V soboto vsi k gledališki predstavi, osobito naj napolni vse prostore naša zlata mladina, nase upanje in nada /a boljšo bodočnosti! Osebnostne ozire pustimo zunaj svetišča! Mentor.
Narodni dom in Čitalnica v Ljubljani. Kadar smo se nekdanji srednješolski dijaki vračali ■ počitnic na deželi v središče, v belo Ljubljano, Ja se zopet posvetimo I nabranimi, >vežimi močma na pornem m , duševnemu delu - vedno smo našli, šolske prostore lepo pobeljene. .-.o!>e> vestno očiščene in za marsikoga največji strah. Šolske de*ke >o bile vse na novo poslikane in /ajieljivo svit-le, da -e lahko ogledal vanje kakor v kako zrcalo! Nekako taki občutki so me obšli te dni. ko sem yio veČiedVnski odsotnosti iz metropole povrnivši se vanjo prišel zopet v. tvoj stari zaviču.j. v Narodni dom. Napis na pročelju mi je pričal, da se je prenovi' in da sedaj, ko je >inje-črnkast bolje služi svojemu namenu, nego njegov prednik z zlatimi črkami, ki pa radi rumene zidne boje niso prišle do cela do veljave! Cela fasada sc je prenovila in popravila, ■notranji prostori pa so se vsestransko počistili iu po potrebi preslikali, Inka da naprav I jajo na gledalca bla-gotvoren vtisk. Vsi lestenci v mali I j t vidiki dvorani so dobili Is ■pošalidl čisto ii()\>. najmočnejše žarnice, kar omogućuje sobane ča-robnobajrio razsvetliti. Narodna čitalnica bode praznovala meseca rte eembra letos svoj petdesetletni jubilej in SC bode dosedanji odbor, kakor hitro se vrnejo v>i gg. odborniki na M a Ino bivanje v Ljubljano, tpopolnil 1 raznimi elan'1 izmed občinstva in se konstituiral v razne odseke. —- V-c se pripravlja mirnim HI tihim potom na velikopomembni trenotek. ko bode naša častitljiva majka Čitalnica mogla liki presrečna babica objr-ti in zagrliti mnogobrojne goste od blizu in daleč pri-šed^e v svojih pripravljenih In okrašenih prostorih! V jesenskih, Is dolgih večerih M rabijo gg- pravi člani ta njih prijatelji, da pridno povečajo   naše   < itamične prostor*,
kjer jim leži na razpolago blizu dO raznih listov, revij in brošur v raznih jezikih pisanih. Vsi vedo/eljni ljubljanski Slovenci dobrodošli!
— Slovenskemu rodoljuliju! Odbor društva Branibor- prosi -lov. rodol julije, da mu prepušča prebrane slov. časopise, katere razpošilja; naše društvo vsaki teden v ogrožene kraje in na meje slov. dežel. S tem razpošiljanjem vrši naše društvo važno narodno delo; naj bi se izobrazba širila — kolikor je Hi potom časopisja mogoče -~ tudi v zadnji gorski vasi, naj bi imeli s tem naši bratje v ogroženih krajih, ki dostikrat iz gmotnih o/arov ne morejo biti naročeni na kak list, lepo priliko, da se jih polagoma vzgoji do zavednih in značajnih Slovencev. V to« svrho zbira naše društvo predvsem napredno časopisje in iskreno je želeti, da se slov. javnost v veliki meri odzove naši prošnji. Časopisi se i nabiraj o vsako sol»oto, in sicer se jih lahko odda v sledečih trafikah: Će-šark. Šelenburgova ulica; Dolenc Prešernova ulica; Kleinstciii, dure i če v trg in V cika v rh. Št. Jakohski trg. — Odbor društva »Ilrauibor«.
— Noli langerc    eirculo* meo*! Preti kakimi    štirinajstimi dnevi jo sedel v Zvezdi majhen možiček v črni obleki s črnobelim kolarjem. Zraven njega je sedel za ljubljen parček, ki se je radoval    le|>ega    dneva In mlade ljubezni in ki ni štedi! z dokazi    inedsebojne  ljubezni. Črnega možička je to ljubimkovanje grozno jezilo — ne vemo, ali iz nevoščljivo-Ssl ali i'z kakega    drugega vzroka. Tej svoji jezi je dal možiček v glasnih besedah duška. Najbrže so bile pa te v sveti jezi izrečene besede nekoliko preostre, morda tudi presi rove, kajti slabejša polovica tega za-ljr.bljenega   parčka je vznevoljena vstala in poučila z močno roko, ki je prišla v dotiku z obrazom ornega m o-
zič-ka, kako se ima obnašati napram
zaljubljenim ljudem. Crni možiček jo je z rdečim obrazom odkuril čez Kongresni trg.
— K poročilu o odborov i seji obrtne nadaljevalne šole z dne 12. t. m. je le toliko popraviti, da ni ma-gistratni svetnik g. Lah nasvetoval, «la se naj pouk vrši od 7. do 12., marveč da je bil ta predlog K r e g a r -Likozarjev. Nasvet svetnika g. Laha je bil, da bi se nanovo vpeljana deveta ura pouka vršila v četrtek po* lK)ldau. Ker so pa temu nasvetu odborniki, kakor tudi navzoči šolski voditelji ugovarjali, ni prišel ta nasvet na glasovanje in je obveljal predlog Kregar-Likozar, da se naj pouk vrši za .višje razrede v četrtkih od 7. do m. ure dopoldne.
— Odličen gost. Naše uredništvo je posetil g. Georges B 1 o n d e 1, profesor »a T Ecole des Sciences politi-oues et a 1' Ecole des Hautes Etudes eomnierciales« v Parizu. Profesor Blondel je velik prijatelj Jugoslovanov in je že prepotoval vse jugoslovanske zemlje. Na Slovenskem je že a drugič. Slovenske zemlje mu izredno ugajajo, zlasti Gorenjska, zato l>o skrbel, kakor je rekel, da poseti naše kraje čim največ Francozov. Iskreno pozdravljamo odličnega francoskega gosta v naši sredini!
— Football-tekma »Rapid«-»Ilirija«. Kakor smo že poročali, se vrši v nedeljo popoldne ob pol 5. pri vsakem vremenu na igrišču ob Latter-mannovem drevoredu football-tekma med graškim moštvom »Rnpid« in ljubljanskim S. F. K. »Ilirija« in sicer proti vstopnini. Vstopnina je opravičljiva s tem. da mora ljubljansko moštvo plačati Gradcanom vožnjo, jim preskrbeti prenočišča itd., tako da je taka tekma združena s pre-<*ejšnjimi stroški ia naše moštvo. Zato so se tudi določile sledeče vstopnice: Numerirani sedeži po 2 K, navadni sedeži po 1 K in stojišča po 30 v, katere vstopnice se dobivajo do nedelje opoldne tudi v predprodaji in sicer v sledečih trafikah: V Češar-kovi v Selenburgovi ulici, v Dolenčevi v Prešernovi ulici, v Kušarje\ i na Sv. Petra cesti in v »Unionski« na Miklošičevi cesti. Na dan tekme se bodo dobivate od 4. ure naprej vstOljnice tudi pri blagajnah ob igrišču. Vstop na travnik brez vstopnice ni dovoljen, ravno tako tudi ne poslužiti se sedežev z izkaznicami za stojišče. Občinstvo naj se blagovoli podvreči odredbam rediteljev, ki bodo nosili na levem rokavu bel trak z zeleno zvezdo. Glede tekme same nam je še pripomniti, da je moštvo »Ra-pid« imelo v zadnjem času mnogo tekem na Štajerskem in tudi na Ogrskem, da je sedanje njih tekmovalno moštvo pravzaprav sestavljeno iz Ha nov dveh graških moštev in da zadnja strokovna poročila posebno hvalijo njih dobre tekače in jako hitro ter živahno icrro. Zato naše domače moštvo ne bo imelo tako lahkega stališča in bo gotovo igra polna jako zanimivih, morda naravnost razburljivih momentov in zato bode tudi občinstvo s tekmo lahko zadovoljno.
— Z ozirom na notico o suplent-skem mestu na II. državni gimnaziji nam javljajo s kompetentnega mesta, da je dr. Marinko aprobiran za latinščino in francoščino kot glavna predmeta, za grščino pa kot postranski predmet.
Ubegli kaplan. V dunajskem listu »Die Zeit« čitamo pod naslovom: »Die Flucht eines slovenischen Ka-plans« to-le vest: »Za Kočevje imenovani kaplan Jožef Koželj, ki je v soboto dospel v Kočevje, je v nedeljo na vse zgodaj izginil. Vse poizvedbe 7>o njegovem bivališču so ostale brezuspešne. Sedaj je poslala kaplanova sestra z Dunaja župnemu uradu pismo, v katerem ga obvešča, da je Koželj prispel na Dunaj. Koželj je izjavil, da ne more v Kočevju ostati, češ, da mu ni mogoče imeti nemških pridig, ker ni vešč nemškega jezika. To pomanjkljivo jezikovno znanje ga je baje napravilo tako nervoznega, da se je odločil pobegniti.« Tako »Die Zeit«, mi pa menimo, da so vzroki njegovega bega iskati nekje drugod.
Mlad vtihotapec. Neki, komaj 11-letni kajžarjev sin iz Kozar i j je izpadi! priložnost, ko pri Pleškovih niso bili doma, ter se splazil v hišo, kjer je ukradel iz nezaklenjenega predala srebrno uro. Skril jo je pri jezu v Gradaščici pod kamen, odkoder pa je '/lopei izginila.
Nezgode. Posestnikov sin Miha Keržmanc iz Jezice je udaril po neki patroni, ki jo je našel ter si pri tem poškodoval kazalec leve roke. — Osemletna čevljarjeva hči Amalija Križnar iz Orehka pri Kranju je prijela, ko je čuvaj spuščal železniške rampe, za verigo; ta ji je potegnila roko na zobčasto kolo in ji jo precej močno poškodovalo. — Premikač Ivan Zupančič, zaposlen na Južnem kolodvoru, je padel, ko je skočil z nekega voza, tako nesrečno, da si je poškodoval desno nogo. — Šestletna Polonica Jurjavčič iz Idrije je gledala, kako je cepil njen oče na dvorišču drva. Pri tem ji je priletelo po-
leno v desno oko in je težko poškodovalo. — Posestnikovemu sinu Franu Rusu iz Travnika je mlatilni stroj odtrgal tri prste desne roke. — V kočevskem premogokopu je stri voziček, ki se je nenadoma začel premikati, delavcu Leonardu Horvatu 7. t. m. desno roko. — Roko je strlo tudi posestnici Frančiški Zagorec iz Tep v občini Polšnik, ko je 7. t. in. prišla v mlinu med kamne. — Hlapca Luko Blažiča iz Potoka v logaškem okraju je zgrabila mlatilnica za levo nogo in mu je odtrgala tri prste na nogi. — Čevljarski vajenec Štefan Jakopin iz D. M. v Polju se je šalil te dni s 131etno hčerko svojega delodajalca Vilfana in jo vrgel na tla. Deklica pa je padla tako nesrečno, da si je težko poškodovala desno roko in desno nogo. — Posestnikovega sina Frana Habiča iz Sostrega v dobrunj-ski občini je 9. t. m. udarilo padajoče drevo s tako močjo v hrbet, da je dobil težke poškodbe.
Z Muljave. Jurčičeva veselica z narodno igro »Deseti brat« dne 8. septembra je vkljnb raznim neprili-kam in oviram nepričakovano dobro uspela. Muljava je oddaljena eno uro od železnice; razumljivo je torej, koliko težkoč in stroškov je bilo treba, da se je priredila igra in veselica. Čistega dobička se je izkazalo 108 K 47 v. Določilo se je. da se nakaže 58 kron podpornemu društvu za slovenske visokošolee na Dunaju, ostalo pa podpornemu društvu za slovenske visokošolee v Pragi. Odbor izreka tem potom vsem, ki so posredno in neposredno pripomogli k uspehu, najlepšo zahvalo. Veselica je dosegla svoj namen: proslavili smo Jurčičev spomin, kakor se spodobi rojakom. In to naj bo vsem šoti ud nikom najvišje zadoščenje.
Iz Šmartna pri Uri ji. V nedeljo, dne 10. t. m. priredilo je pevsko društvo »Zvon < dobrodelni koncert za ]k>gorelce trga Mokronog. Čistega dohdka je bilo 115 kron in se tem potom vsem darovalcem prav toplo zahvaljujemo. Da bi bilo vreme lepše kazalo, gotovo bi bila svota večja. — Pevsko   društvo »Z v o n«.
Skupni krok. Te dni je pilo v neki gostilni v Lokah v litijskem okraju več delavcev skupaj sodček piva. Ivo se je sodček že nagibal h koncu, sta se sprla delavca Reklavc in Koci. Rekla ve je potegnil nož in zabodel svojega nasprotnika v levo ramo. Ker pa je mahal tudi še potem s svojim nožem okoli sebe. ga je neki tretji delavec, z imenom Bobinae, udaril s stolom parkrat po glavi in mu izbil nož iz rok.
Cene letošnjemu vinu? Iz Toplic nam pišejo: Kakor sem izvedel od dobro poučene strani vinogradnikov samih se bodo nastavile letošnjemu vinskem e. pridelku te-Ie cene: liter po a8 do 20 kr. = 36 do 40 v, in sicer zato, da ne bi bili ne producent je in ne kupovale i - krčmarji preveč prizadeti! Kajti v Beli Krajini bode letos mnogo in pa jako dobrega vina pri tistih viničarjih, ki so jx> predpisih škropili, gnojili in obdelovali svoj e vin ograde!
Vsled opeklin. 251etni Josip Er-man. dninar v radovljiškem sodnem okraju, je padel 8. t. m., ko je pomagal gasiti neki gozdni požar, v ogenj in dobil na celem telesu hude opekline. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljano, kjer je 10. t. m. podlegel svojim opeklinam.
Za občino Breznieo na Gorenjskem se bodo koncem tega meseca vršile volitve. Čudno se nam pa zdi, da še do danes ni razpoložen volilni imenik Radi bi vseeno pogledali, kako se je pod klerikalnim gospodarstvom sestavil ta imenik. Navada klerikalnih občinskih načelnikov je namreč, da prikroje volilne imenike popolnoma v smislu klerikalne ♦politike. Sedanji občinski svet brezniški je popolnoma v klerikalnih rokah. Vsi občinski možje so pristni klerikalci. Med vsemi temi se pa najbolj odlikuje mož, kateremu se pravi po domače Muhovčev Matevž iz Žirovnice, ki hoče celo postati župan v novem občinskem svetu. Ne bomo preiskovali, če ga njegova preteklost kvalificira za častno mesto, kakor je ravno mesto obč. svetovalca oziroma župana, dovolj je, če pravimo, da ga tudi njegove duševne zmožnosti no kvalificirajo za to mesto. Imamo pač drugih mož dovolj, ki so po svojem neomadeževanem imenu in po svoji izobraženosti poklicani, da vodijo upravo naše občine. Sicer pa priporočamo Muhovčemu Matevžu naj se preveč ne peha in preveč ne agitira pri občinskih volitvah.
V občini Ovsiše pri Podnartu je bil dne 9. septembra enoglasno županom izvoljen gosj>od Anton Pogačnik iz Podnarta, sedaj že v petič, za svetovalce pa Ivan Bohinc, Peter Sitar, Ivan Vovk, Ivan Potočnik in Ivan Rakove, katere je občina na dan volitve častno pozdravila.
Čista ljubezen. Ko je bil kurjač K. še pri vojakih, si je pridobil pri neki kuharici srce in ljubila ga je tako, da ga je gmotno podpirala. Ko ga je pa predvčerajšnjem v neki gostilni opomniki na povrnitev denarja, ji
je splačal s tem, da Jo je tako pretepel, da jo je na glavi lahko telesno poškodoval. K. bode moral to svojo ljubezen zagovarjati pred sodiščem.
Brez dovoljenja sta včeraj popoldne lovila na Poljanskem nasipu ribe dva ključavničarska vajenca, katera je stražnik zasačil ter jima kon-fiskoval trnke.
Izgubljeno in najdeno. Ga. Marija Rothova je izgubila zlat prstan. — Ga. Irma Ballogbova je našla zastavni listek.
»Slovenska Filharmonija« konvertira jutri, v petek, v park-hotelu »Tivoli«. Začetek ob pol 5. popoldne, vstop prost.
Za jecljajoče. Znani dunajski specialist za motenje izgovora, Edvard Ledel, ki je imel v bližini opravka, pride na svojem potovanju tudi v Ljubljano, kjer bo na mnogo-stransko željo zdravil jecljajoče. Minili so časi, ko so jecljanje smatrali samo za navado in mu iskali vzroka v zanikarnosti govorjenja; vedni neuspehi te teorije niso mogli zdržati. Gospod Ledel, bivši jeeljavec, smatra za vzrok jecljanju neko duševno al-teracijo. Vse pobliže o zdravljenju, trajanju itd. se izve 18. in 19. t. m. od 9. do 12. in 3. do 6. v hotelu »Union«.
Slovenski starši, vpišite svoje otroke
v slovenske sole!
narodno obrambo.
Ob veliki skupščini   družbe sv.
C. in M. v Tržiču plačal je rodoljub »Podbrezijski« 200 K za en obranil ni kamen. Zivio!
Šentjakobsko - trnovska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima od svoje vrtne veselice, z dne r?. t. m. 607 K 04 v čistega dohodka. Izpolnujoč svojo prijetno dolžnost izreka podružnični odbor najiskrenejšo zahvalo slav. pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za njegovo priznano izborno petje, posebno pa ljubeznjivim gospom in gospodičnam za njih ljubko in požrtvovalno sodelovanje pri raznih paviljonih itd., kakor tudi vsem onim, ki so pripomogli na kakoršnikoli način do tako lepega gmotnega uspeha, ter slav. občinstvu za muogobrojni obisk.
Društveno naznanilo.
Prijateljski sestanek s prosto zabavo priredi »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v nedeljo 17. t. m. ob 3. popoldne v gostilni pri Mokarju na Barja. Vstopnine ni nobene. Peli bodo veseli ljubljanski pevci, pa tudi godio ee bo. Na sestanek so vabljeni pred vsem prebivalci iz Črne vasi, Ilauptmance, Ilovice, Karolinške zemlja in Dolenjske ceste, pa tudi drugi, ki radi napravijo lep sprehod na prijazno Barje.
Iz Knežaka. Ljudska veselica, ki jo je priredilo prostovoljno gasilno društvo v Knežaku. je uspela krasno nad vse pričakovanje. Štejemo si torej v prijetno dolžnost, da se tem potom najuljudneje zahvalimo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k zaželjenemu uspehu. Pred vsem se zahvaljujemo cenjenim Sokolom in Sokolieam iz II. Bistrice in iz Št. Petra za blagodušno sodelovanje, pevcem in gasilnim društvom iz Zagorja, II. Bistrice in iz Št. Petra. Iskrena hvala tudi krčmarjem in krčmarica m, dalje narodnim damam, zlasti gdč. Anici Milavec in gospem: TJr-bančičevi, Tomšičevi in Štainearjevi za izvrstno postrežbo gostom. Laskave simpatije hvaležnih src domačim dekletom - gospodičnam: Smrdeljevi, Strletovi. Zgoncovi, Kastelčevi in Škrljev;. Srčna hvala vsem darovalcem lepih dobitkov, županstvu za brezplačno podelitev licence in oskrbni št v u Schneeberske graščine za krasne mlaje, vsem cenj. darovalcem za preplačila in prostovoljne izdatne doneske v denarju. Končno pa izrekamo vsem častitim gostom in slavnemu občinstvu iz občane in okraja m mnogobrojno udeležitev in za izkazano naklonjenost in požrtvovalnost najiskrenejšo zahvalo. Na zdar! — Odbor.
Zabavno in podporno društvo »Zvezda« na Dunaju se prav resno pripravlja na bodočo seaono. Nesporazum ljenja, ki so nastala lansko leto in ki bi kmalu privedla društvo na rob propada, so poravnana m novi odbor se trudi po svojih najboljših močeh, dvigniti zopet društvo in zbirati v vedno večjem številu dunajske Slovence. Nalogo, ki so jo stavili vrli ustanovitelji društvu, biti zbirališče Slovencev v tujini, jim nuditi domačo zabavo s petjem domaČih pesmi, s poljudnimi predavanji itd., ter jih na ta način ohraniti svojemu narodu, je izpolnjevala j »Zvezda« dolgo vrsto let v polni me-I ri in vsak zaveden Slovenec,  ki ja
prisostvoval tem prireditvam, se je moral radovati, ko je videl zbranega toliko odličnega in tudi priprostega občinstva. Vse je prešinjalo navdušenje za našo slovensko stvar in komaj so pričakovali prihodnjega sestanka . . . Tako je bilo! Zal, da je bilo! Naš stari narodni greh, prepir, je tudi »Zvezdi« mnogo škodoval. Razventega so še slabi lokali in pa elementi, ki nikakor ne spadajo v dostojno družbo (po večini nedru-štveniki), škodovali ugledu društva, tako da s>e je veliko število navdušenih društvenikov popolnoma odtegnilo. Kakor uvodoma omenjeno, se začenja za »Zvezdo« nova doba. Odboru se je posrečilo pridobiti za sodelovanje lepo število uradnikov-Slovencev, ki bodo oživili društveni pevski zbor. Razume se, da se bodo tudi akademiki povabili, da pristopijo temu zboru in v družbi z damskim zborom, ki se bo tudi skušal pomnožiti, bo imel društveni odbor na razpolago izvrstne in pridne sodelavce za društvene prireditve. Razventega je najel odbor za celo sezono krasno dvorano v I. dunajskem okraju, tako da ne bo nihče imel vzroka, odtegovati nadalje dru-
štvenim prireditvam. Seveda ima odbor zelo velike stroške in sveta dolžnost vsakega res zavednega dunajskega Slovenca je, da pristopi društvu in da poseča njegove prireditve! Četudi pa se hoče društvo dvigniti na boljše stališče in privabiti v društven krog boljše in najboljše dunajsko slovensko občinstvo, vendar pa je navzlic temu dobrodošel ■vsak, ki ima zanimanje za stvar in se hoče v dostojni družbi dostojno in dobro zabavati! Pokažimo tedaj, da vemo ceniti stremljenje odborovo in pridimo v oktobru vsi na prvo društveno veselico v tej sezoni! Zal nam ne bo, saj bomo dali odboru moralno in gmotno pomoč, ki jo tako zelo potrebuje! Tedaj — pridimo!
Prosveto.
Slovensko    deželno gledališče.
Sezona 1911/12 se otvori v soboto, dne 16. t. m. zvečer z veliko historično dramo ;>Ruy Blas« v petih dejanjih, ki jo je spisal najslavn^j-i francoski romantik Vietor Hupro. Dejanje se vrši okoli 1. 169n v Madridu na dvoTu kralja Karla IL. ko je bila Španija pred razpadom. Vlogo kraljice igra ga. Setfilova, vojvodin je ga. Bukšekova, Časi Ide ga. II i-čieeva. Ruy Blasa gosp. Nuoič. don Sallnsta g. Skrbiiišek, don Caesarja g. Danilo in don Guritana g. Povhe. Predstava se vrši za par - abonente. Overi uro. ki je nalašč konponirana za ^Ruv B'as« od slavnega komponista »Mendelssolm - Bartholdvja« svira celotni orkester Slovenske TV-harmonije. Slavno občinstvo se torej opozarja, da pride pravočasno v gledališče, ker drugače zamudi overtu-ro. V nedeljo popoldne, izven abon-nementa, za lože par, se vrši javna produkcija dramatične šole ter se vprizori A nzengruber jeva ljudska igra »četrta zapoved« vseskoz le z gojenci in gojenkami šole. ki jo je vodi! gospod režiser H. Nueič: — zvečer s<* v prizori prvič v sezoni Et-bina Kristana najdovršenejša drama »Samosvoj« z g. Verovškom in g. Kućicom v glavnih vlogah. Ta drama je dosegla koncem minole sezone, ko se je mogla igrati le enkrat, najlepši uspeh. Predstava se vrši za nepar-abonente. — Dramsko osobje je pripravilo ia vpri7oritev H. Lavedano-vo komedijo »Sire«, K. Schonherro-vo komedijo »Zemlja«. G. Giacose dramo »Tristi amori« in J. Nestrove-vo burko »Taiismau«. Te igre se vprizore še tekom septembra zapored, tako da bo noviteta sledila noviteti ter s tem se dvigne zanimanje za dramsko umetnost. Opera pripravlja Verdijevega »Rigoletta«, operete pa Straussovega »Cigana barona« in Gilbertovo »Suzano«.
Slovensko gledališče in abonen t -je. V proračunu slovenskega deželnega gledališča za sezono 1910/11 je bila vpisana najemnina na sedeže z 9000 K. a doseglo se je le 8182 K, najemnina za lože je bila vpisana z 12.000 K, a doseglo se je le 10.613 K, dohodki predstav so bili preračunani s 06.000 K, a doseglo se je le 64.440 kron, gaze so znašale 66.368 K, dnevna režija predstav 18.396 K, razsvetljava je veljala 4744 K, repertoire 5984 K, godba 16.196 K, zavarovalnina m davek 2740 K. Že te številke kažejo, kako silno naraščajo vzdrževalni troski gledališča in kako zelo zaostajajo dohodki za proračunom. Ravnateljstvo more zato le z največjo štednjo vzdrževati ravnovesje ter mora biti veselo, da pri dosedanjih dohodkih ne pade v velik deficit. Končni blagajniški primanjkljaj minole sezone je znašal 98 K 08 v. Ksr pa se plačujejo razni manjši računi (garderoba, klavir, materijali i. dr.) nazaj, t. j. za me pre tečen e sezone, znaša s pasivnimi zaostanki vred primanjkljaj minole sezone skupaj 604 K 71 v, ki as je prenesel na ra-
čun bodoče sezone. Ta primanjkljaj je prav malenkosten, ako vpoštevarno naše dohodke, in naravnost niče-ven, ako primerjamo ogromne deficite drugih gledališč z velikanskimi subvencijami. A tudi pretekla sezona bi bila izkazala suficit, ako bi bile abonirane spočetka sezone vse lože. Toda že spočetka minole sezone je ostalo 16 pol - lož neahoniranih in k tem sta med sezono zaradi rodbinskih nesreč prirasli še dve, tako da je bilo lani 18 pol - lož ali 9 celih lož neahoniranih. Dasi je bila predlanska sezona prav dobra ter sta bili opera in opereta izvrstni, nam je lani ostalo 9 celih lož neoddanih. Povodom tega žalostnega dejstva BO bile nastale neosnovane govorice, da. se naše gledališče s 1. janntrjeiu 1910. zapre. Zaradi teh govoric so se nekateri, ki so bili celo že abonirani, ložam iz bojazni zaradi bodočnosti zopet odpovedali. S tem pa so se dohodki, na katere se je moglo trdno računati, nepričakovano zmanjšal;. Da se izognemo takim bojanill v nameni občinstvu za bodočo sezono, izjavljamo iznova, da je bodoča sezona do :S0. marca popolnoma zagotovljena, da so vas pogodbe definitivno sklenjene do konea marca 1912 ter. da je tudi za bodoče obstanek našega gledališča docela zagotovljen. Treba je le. da se slovensko občinstl <> v največjem številu odzove našemu vabilu na abonnement lož in sedežev. Naj hi ne bilo letos prav nobene lože neoddane! Saj je gotovo, da bomo imeli letos zopet prav izvrstno opero in opereto ter prav krasno dramo v najlepšim repcrtoirjsau, Abonirati se je pri gospej CeSarkovi uli pa pri gledališkem blagajnika, r. Danilu Šaplji (magistrat).
Kazenske razprave pred okrajnim sodiščem. Draga ženitev. Ljubezen je bolezen — poje naše ljudstvo — ni doktor ni padar nič ne pomagata. Se « najmodernejša šintarica izgubi tu svojo čudodelno moč z zagovorjenimi raznimi žavbami. tavžentrožami in korininicami. Huda je ta bolezen pri mladih, še hujša pa je, ce se pojavi pri starih, kar se jako pOffOStO d<»gaja. Seveda ostajajo taki škandalčki navadno javna tajno-t dotičnega kraja. Vsak jo i>ove zaupno namreč le svojemu prijatelju. Včasih pa postanejo te stare cvetke vedno mlade ljubezni naravnost žrtve razmer in večkrat se odigravajo radi tega šmentanega poželjenja jako tragikomični prizori. — Bilo je v gostilni pri Hlebšu, tam gori V Zgornjem Kaslju. Vesela in že malo vinjena jo malo da ne priukala v gostilno radostna ženica, še precej krepka, 52-letna vdovica A. B. SpremIjevala sta jo mlada tovarniška delavca P. F- in J. K. Posebno priljubil se ji je F., katerega si je izbrala vesela ženica v svoji mladostni navdušenosti za svojega bodočega hišnega očeta. On je bil s tem zadovoljen in zgovorili so se, da mu bode šel za moža k poroki prijatelj K., v knr je ta rade volje privolil. Njej pa bode pričeval neki P., katerega je šla navdušena trojica tudi takoj klicat. Na poti k P. pa se je F. naveličal svoje neveste in jo ostavil. Kmalu za njim jo je popusti! seveda tudi njegov mož in revica je ostala sama v gozdu. No, pa to bi končno še ne bila taka nesreča. Hujše je bilo dejstvo, da je pogrešala V žepu denarnico, v kateri je imela okoli 80 kron denarja. To je ženic i takoj streznilo. Šla je k orožništvu in naznanila svojo i/gubo. Osumila Je zvestega ženina. Toda tega ni povedala samo orožnikom, marveč tudi drugim ljudem in sicer jako neprevidno. Proti tem je namreč dozdevnega ženina naravnost obdolžila tatvine. Eanta sta pred sodiščem natanko povedala celo storijo. Deuarja f>ri njej ni videl nobeden. Tudi gosti In i-čarka je potrdila, da je vdovica pač naročila vino, plačala je pa ni. Tega pa ji gostilničarka seveda ni zamerila in jo tudi ni terjala, ker ženo pozna in je bila prepričana, da je pozabila plačati le radi veselega razburjenja in da gotovo plača drugič. Nesrečna nevesta, ki sama prizna, da ga je mecken imeva — v glavi namreč -— ne ve, kdo bi ji bil denar vzel. Spomni se le, da jo je spremljal samo eden fantov, kar pa tudi ni res. Sodnik ja obtoženca F. moral v očigled temu dejanskemu stanju seveda oprostiti. S tem je bil končan prvi del te tragikomedije. V drugem delu pa toži nezvesti ženin vdovo radi žaljenja časti, povzročenega s tem, da ga je vdova obdolžila tatvine. Sodnik je ženici prijateljsko svetoval, naj obdol-žitev javno prekliče, ker je že itak dovlj izgubila. Toda ona tega ne mara in pravi: »Naj bom pa enkrat štrafana, bom pa zaprta, saj še nisem b'la!« Dokazovanje je jasno pokazalo dejanski stan žalitve in nesrečna nevesta je dobila poleg izgube denarja in stroškov še tri dni zapora. Nič ui rekla, tudi pritožila se ne bo, in z I mirno, a sveto jezo je odšla iz sodna
ivorane.    Kaj je sklenila v svojem
srcu, ali poboljšanje ali maščevanje, ho pokazala prihodnjost.
Izpred deželnega kot vzklicuega sodišča.
Na gugaluici.   Prišli so v Litijo potujoči   glumaei in postavili lično javno gugalnieo. Pela je lajna, zvonil je   zvonec,   ropotale   so deske, škripale vezi, in med hrupnim veseljem in razposajenim smehom so se gugali fantje in dekleta. Med fante je prišel tudi neki I. 2., slekel si suknjo in se šel gugat s svojim parom. Punica njegova je bila tako navdušena, ds je za fanta celo plačala gu-galno pristojbino. Med guganjem pa tnn zakiiče naenkrat neki tovariš, če ni zgubil svoje denarnice. Z. je potrdil izgubo in spravil črno denarnico, ki mm jo je dal pošteni najditelj j\, C.   Vcdoma ali nevedoina   pa je prezrl Ž.,   da najdena denarnica ni njegova, marveč je laot neke punice M. V. ki se je tudi udeležila te proste zabave. V denarnici je bilo 15 kron 18 v denarja. Pač je imel tudi Ž. tej podobno,     tudi   črnorjavo, toda manjšo denarnico in jo je torej prvi hip lahko zamenjal, toda vrnil jo tudi posne je ni. Fant, ki mu je denarnico dal je videl natanko, da je bilo v najdeni Z. izročeni denarnici 10 do 18 kron. on pa je imel v svoji denarnici, ki jo je malo pozneje navzočim pokazal le nekaj čez S krone drobiža. V a ovadbo oškodovane M. V. je bil rZ. obsojen na teden   dni zapora. S kaznijo nezadovoljen, se je fant pritožil.    Vzklicno sodišče je zaslišalo od njega ponuđeno pričo, ki je sicer res potrdila, da v denarnici Ž. ni bilo toliko denarja. Ker pa je možno, da je Z. najdeno denarnico skril in pokazal le za nalašč  mojo najdeni nodobno in gotovo,   da je on denarnico 6 13 kronami   prejel ter izključujejo vse okoInoMi resničnost obtožen čevega zagovora,    je vzklicni sena1 vzklie zavrnil    in potrdil v pol-nein obsogn sodbo prvega sodišča.
Razne stvari,
* Kolera. Na Dunaju se je raz-ttesla včeraj vest, da so oddali neko dninarioo, z imenom \Vikotin v kužno bolnišnico ker so se pri njej poja-i-ili znaki kolere. Ta vest se j*» izkazala kot neresnično. Delavka je zbolela /■< trebušnim legarjem. — Iz Pr-na poročajo,   da so na neki postaji i z vagoni rali     ruskega mesarskega pomočnika Frana Honkega, ker so se pojavili i»ri njem znaki   kolere. — I lirknlar pomorskega urada v Trstu određuje   za   vse   provenijenee iz Burgana in Soluna uporabo za odvr-nitev kolere predpisanih sanitarnih določb. —  Iz Nove Pešte poročajo, a je nevarnost   kolere   tam preeej i zneiuirliiva.   Vse osobje tamošnje bolnišnice je zbolelo  in je ze i vratar Aleksander Kelecsenyi, men tem, ko je njegova žena tudi že sbolela za koTero.   Do včeraj je bila zdrava vsaj še ena strežnica, včeraj -<> morali pa tudi že njo izolirati, ker se pri njej pokazali znaki kolere. :-"l<-> je strašen nered- Včeraj zjutraj so morali poklicati desinfek-ciiski oddelek, da je prišel desinfici-rat prostore.   Mestna uprava je za-da  od nunskega    reda »Ljube-pet strežnie. ker drugega osob-ja no more dobiti. V torek popoldne molel v Budimpešti v vrtu narodni uze ja neki sprehajalce. Vse ►e, ki so bile takrat v tem vrtu - • takoj desinfieirali.   Tudi v vozu električne cestne železnice v Buclim-5< je primeril sumljiv slučaj in tudi tu vse   ljudi desinfieirali. bolnika pa so oddali   v kužno -nico. V torek je zbolela v No-i tudi še neka tovarniška de-lavka za kolero.   Umrl   pa je tam v ižni bolnišnici tudi še kurjač in je rUolela njegova žena. —   V Skopi ju ♦ /bolelo v torek 10 oseb za kolero in umrlo G oseb.   Tudi v Mitroviei bolezen močno napreduje. Ljudje ?e stavijo v bran sanitarnim odredbam in pogosto   tudi   zamolčc obolenja.
rško vojno ministrstvo razglaša glede slučajev kolere med vojaštvom v karanteni v Selviburnnu pri Beikosu, da so se pripetili med vojaki, ki so se vrnili iz Albanije med transportom in v karantenski štaci« .i 203 slučaji kolere, od katerih je imelo 96 slučajev smrtni izid. Iz Soluna poročajo, da dolži turško časopisje vojnega ministra, da je on kriv r-'zširjenja kohn-e. ker ni odredil ni-}i najenostavnejših varnostnih odre-deh za omejitev nevarnosti. Vojni minister je na te obdolžitve odgovoril s tem, da je zapovedal strogo l;r< iskavo proti onim častnikom, ki jih zadene kaka krivda. Častniki pri-fif.io pred vojno sodišče. V Solunu f» ^onstanrali v zadnjih 4 dneh 68 slučajev kolere, od katerih je imelo 83 ^lučajev smrtni izid. Mnogo prebivalcev beži iz mesta, mol amedan-°i pa jih prisilijo skoro vse. da se vrnejo. Kdor bi se ustavljal, tega kamenjajo.   Vsled kolere je nastala v
Novem Pazaru mod prebivalstvom velika panika« Prebivalci mest bese
t rumom a v majhne vasi. Na dan umre za kolero kakih 80 ljudi in so v nekaterih krajih izumrle cele rodbine. Po oficijalnib poročilih se je pripetilo med vojaki, ki so nastanjeni v bližini Kosa in na 2 ladjah, ki sta v karanteni, 12 slučajev kolero in sta umrli 2 osebi. — Iz Bukarešte javljajo, da je zbolel v pristanišču Oltenica kapitan nekega iz Braile prihajajočega parnika. V Izlazu, kjer so zbolele predvčerajšnjem 3 osebe, sta umrli dve osebi.
* Monna Lisa. Od vseh sledov, ki jih sedaj zasleduje pariška policija, je najresnejši oni iz Cavenna pobeglega zločinca Rivesa. Rive« je prišel pred nekaj mesecu v Pariz in je našel zavetje pri več ljudeh, med njimi tudi pri nekem uradniku. Popoldan je hodil Rive« vedno v Luver, kjer se je izdajal, ker je znal dobro angleško in nemško, za vodnika. Rives Je tudi sploh zelo omikan in v umetniških vprašanjih izvežban človek. Svojim prijateljem je očito priznal, da je prej, predno je prišel k njim stanovat, pogosto prenočeval v Luvru, češ da je zelo lahko priti ponoči v Luver in se tam skriti. Meseca maja t. 1. je Rives naenkrat začel nastopati telo elegantno in je imel tudi mnogo denarja. Kdor se je za to zanimal, — vsakemu je pravil, da mora v New York, kjer ga čaka na-iogn, ki ga utegne za vselej rešiti materijalnih skrbi. Od tedaj je Rives izginil. Samo to vedo o njem, da ga je poznal neki pariški trgovec s starinami, čegar ime je prišlo med svet tudi pri cerkvenem ropn v Anvcrgui. Preiskovalni sodnik je mnenja, da je Ri ves izvrši! tatvino »Monne Lase« po naročilu nekega bogatega Amerikanca. Kakor poročajo sedaj iz Pariza, manjka v narodnih muzejih nič manj kakor 323 slik in sicer 1-18 iz francoske. 108 iz italijanske. 6 &s Španske in 20 iz holandske šole. Vse te slike so delg velikih mojstrov. Poročevalec pa pristavlja, da niso vse te slike so dela velikih mojstrov. Po-v podstrešjih muzejev ali pa so si jih »izposodili« uradniki v ministrstvih in poslaništvih, da z njimi okraje svoja stanovanja.
* Požari. V Sangerbergu pri Marijinih varili na Češkem je izbruhnil včeraj velik požar, ki je uničil 40 hiš. Nad sto rodbin je brez strehe. Mesto samo ima 201 hiš in 1947 prebivalcev. Škoda je samo do polovice krita z zavarovalnino. — Iz Komorna poročajo, da je v kraju Guta poiar uničil 25 hiš in gospodarskih poslopij ter vse pridelke. Pred par dnevi je tam zgorelo 17 hiš. — Mesto Paks na Ogrskem je v plamenu. — Požar lesnih skladišč v Antwerpnu, o katerem smo včeraj poročali, se je posrečilo omejiti. 7 oseb je bilo ranjenih, zgorelo je 9 hiš.
* Oragmja. V večini severnih departementov na Francoskem je bil včerajšnji dan miren. V Lorientu pa ,ie bil shod. katerega se je udeležilo oOOO oseb: prišlo .-je do pouličnih kra-valov in je moralo posredovati vojaštvo. Na obeh straneh je bilo več ranjenih. Tudi pred delavsko borzo v Saint Etiennu je prišlo do divjih nastopov. Delavci so predrli kordon dragoncev in je bila konjenica končno prisiljena izvršiti pravo atako, da je izpraznila ceste.
* Etna. Lava iz Etne je uničila velike gozdove pinij na vznožju Etne in velik del vinogradov ter pretrgala tudi okrog gorsko železnico. Lava ;e pretekla že 10 km. Iz mnogo krajev so prebivalci pobegnili. Ravnatelj observatorija na Etni sponka, da se je napravilo med kratrom, ki se je bil napravil leta 1879 in med vrftom Monte roso 54 razpok, 20 jih je na vzhodni strani, 3 so v središču. Lava prihaja iz dveh nižje ležečih razpok. Iz osrednjega kratra se vali gost dim in bitu vata krater velikanske množine pepela, ki se usipa na Catanijo. Do sedaj je mogoče konstatirati, da prihaja pepel in lava iz 20 razpok. Izbruhe spremlja podzemeljsko bobnenje. Od torka popoldan sem se zliva lava še v drugem mogočnem toku proti kraju San Felice.
* Grozen umor. Iz Londona poročajo: Neki pohabljenec z imenom John Vaughau v vasi Cukoo je razstrelil posteljo, na kateri sta spala njegova žena in njegov sin. Vaugha-na samega eo zadeli kosci razstrelje-ne postelje in so ga našli par ur pozneje s razdrobljeno čeljustjo na nekem skednju. Kmalu nato je umrl. Med tem je zgorela hiša in oba mrtveca, ki sta bila grozovito razmesarjena. Vzrok temu grozovitemu činu je bila ljubosumnost pohabljenca na nekega znanca, ki je bil nekoliko preveč prijazen z njegovo ženo.
* Kazen osmib milijonov kron. Kakor poročajo poljski listi, je izdal neki bivši uradnik tvrdke Singer & Co. proti obljubljeni nagradi 80.000 rublje v, da imenovana tvrdka oškoduje državo za kolkovno pristojbino pri prejemanju are v znesku 10—20 rublje v za stroje, ki jib proda na obroke. To manipulacijo izvršuje ba-
je na ta način, da aro, ki jo je plačala stranka, kvitira v knjižici a petimi znakami po 2 rublja, ki imajo razne datume, čeprav sprejme aro na en dan. Odjemalci to lahko dokažejo. Tudi knjigovodstvo je po tem urejeuo. Izguba države znaša v poslednjih desetih letih baje najmanj 800.000 rubljev, vsled česar bi država lahko zahtevala po veljavnih predpisih desetkratno kazen.
* Misterjjozna ljubavna drama.
Pred par dnevi se je pred belgraško trdnjavo zgodil zelo dramatičen slučaj. Carinski stražniki, ki stražijo na trdnjavskeiu zidovju ob Donavi, so zagledali, kako plove od železniškega mostu, ki veže Zemun z Belgradom, čoln, v katerem sedi par oseb. Ko se je čoln približal, so stražniki opazili, da i j udje v čolnu ne vesljajo, vsled česar so mislili, da so tihotapci. — Stražniki so torej začeli klicati, toda iz čolna se ni nihče oglasil in čoln je plul dalje, ne da bi se ustavil. Nato so stražniki oddali par strelov proti osebam v čolnu, ki so jih smatrali za špijone ali pa za tihotapce. Toda čolu je plul navzlic temu naprej. Stražniki so začeli nato zasledovati ta sumljivi čoln, katerega so kmalu dohiteli. V svoje veliko začudenje so pa našli v čolnu dva mrtveca, nekega mladega moža in pa neko mlado deklico, ki sta imela več ran. Stražniki so zadevo takoj naznanili in zdravniki so konstatirali, da se je mladi par ustrelil z revolverjem. Stražniki so torej streljali na mrtvece.
* Ali more vihar prevrniti vlak.
Pred nekaj tedni je ustavil hud vihar v Ameriki osebni vlak in ga zadržal na ravnini celo uro na enem mestu. Pri razgovarjanju o tem slučaju je stavil nekdo vprašanje, če li more prevrniti vihar vlak. Dokazali so z raznimi slučaji, da vihar vlak ustavi, če se upre veter naravnost v lokomotivo v nasprotni smeri vožnje. Ce pa pritisne veter vlak od strani, mu znatno zmanjša hitrost, ali ga pa tudi prevrne pri zadostnem pritisku. Vendar se to redko kedaj zgodi. Leta 1868. je prevrnil vihar tovorni vlak francoske južne železnice. To se je zgodilo med postajama Leucate in Fitou. Veter je pritiskal na vozove s silo, ki odgovarja pritisku 150 kg na kvadratni meter. Na tiru je obstal samo en tovorni voz, ki je bil izredno velik in težko obložen. Ta voz bi bil vihar prevrgel šele če bi pritisnil z močjo 254 kg na kvadratni meter. V novejšem času se je zgodil podoben slučaj na Angleškem blizo postaje Ulverstone. Vihar je polomil brzojavne drogove in vse signalne naprave ob progi. Na viaduktu blizo Ulverstone je odpovedala zračna zavora. Strojevodja je vlak ustavil, da bi popravil zavoro. V tem trenotku pa je pritisnil vihar s tako silo. da je padel cel vlak na sosedni tir. Če bi bil vozil vlak po krojnem tiru viadukta, bi ga bil vrgel vihar v globok prepad. Vlak je imel 10 osebnih voz v katerih ja bilo 34 potnikov. Poškodoval se ni nihče. Hitrost vetra so cenili navzoči na 160 do 190 km na uro, pritisk pa 160 do 200 kg na kvadratni meter. Tudi pri ,nas se mora vpo-stevati nasprotni veter in tudi veter v smeri vožnje pri hitrosti vlakov, vendar takih viharjev nimamo, da bi bili toliko nevarni, da bi prevrnili vlak. Kako vpliva močan veter na hitrost vlakov bi vedeli veliko povedati pri nas posebno železničarji, ki vozijo po južni progi iz Trsta v Na-brežino. ali po loku pri Bivio naravnost proti Gorici ali obratno, kajti ravno tam se upre burja najmočneje v vlak.
* Samomor zaradi poljubov. Pred kratkim so prinesli v bolnišnico v St. Louisu nekega Filipa Nichol-sona, ki si je prerezal žile na roki. Zdravniki so ga rešili smrti. In tako je tudi lahko povedal vzroke samomora. Mož je izjavil, da ga je gnala v smrt prevelika ljubezen njegove žene in njena nenasitnost v poljubo-vauju. Sam jo baje zelo ljubi in zahteva to tudi od nje. Toda po njegovem mnenju mora imeti zakonska ljubezen tudi svoje meje. Njegova žena je bila preveč ljubezniva. Hotela mu je neprenehoma sedeti na kolenu ter ga poljubovati. Tega bi se vsakdo naveličal. Ni mu dala niti trenot-ka miru, ni mogel vzeti časopisa v roke, ni mogel kaditi in ne pisati. Žena mu je vzela vse iz roke in nadomestila to s poljubi. To se mu je pa tako zastudilo, da je sklenil umreti.
* Strah pred taščo. Strah pred hudimi taščami, ki ga opazujemo tudi pri nas, in ki tvori poleg tega tudi predmet nebroj dobrim in slabim burkam in dovtipom, je posebno vko-reninjen pri Indijancih. Tam meji ta strah pri mnogih narodih že na sovraštvo in najskrajnejše preziranje. Navaji, rod Apahov v Novi Mehiki, se izogibajo na vse mogoče načine materam svojih žena. To se zgodi večkrat tudi pri nas. Toda tam gredo še dalje. Ce se spozabi kak nesrečnež, da celo govori s svojo taščo, Žaluje radi tega cela rodovina več tednov. S tem se je zameril namreč zet Veli-
kemu duhu. Za pokoro se mora tak grešnik po več dni strogo postiti. — Večkrat zbeži sicer močan in predrzen vojnik v najtemnejši kot svoje celice, če ugleda od daleč svojo taščo. Ta strah opažajo skoro pri vseh prvotnih narodih Severne Amerike. Se-minoli na otoku Florida tašče niti ne pogledajo. Ce sreča zet taščo, obrneta se vsak v drugo stran, kajti tudi tašča, ki se zaveda svojega razmerja napram zetu, ga noče spravljati v skušnjavo in se raje obrne od njega. Ce ima zet tašči kaj jjovedati, ali narobe, ne zgovorita se nikdar sama, marveč rabita dosledno posredovalca. Pri Indijancih Tinnch mora zet pozabiti celo taščino ime. Gorje mu, če ga izreče vpričo navzočih sorodnikov ali tovarišev. Ce se pa le spozabi in je imenuje, vrže se takoj v orali in mirno tarna in prosi Velikega duha za odpuščanje. Če bi tega ne storil, napravile bi se mu po celem telesu, posebno pa po obrazu in rokah grde srage, otekline in garje. Da ima tašča hud pogled in da napravi človeka, posebno pa zeta aH mlado ženo vročno, tega ne verujejo samo Indijanci, marveč tudi nebroj drugih narodov. Take tašče a vročnimi pogledi se dobe baje tudi v Evropi. Pri Indijancih Tatu velja še sedaj pravilo, da zet in mlada žena ne smeta nikdar pogledati pogiihonoani tašči v obraz, marveč se morata gibati vedno v primerni oddaljenosti Od nje. Sicer danes niso tašče več tako nevarne, kot takrat, vendar pa je ostal strah pred hudimi taščami, ki je ponajvečkrat opravičen, še do danes, in sicer ne v tem smislu iu obsegu, podedovan že od najstarejših rodov naših pradedov. Podobne razmere med zetom in taščo ne opažajo namreč samo med Indijanci, m-«rveč so jih zasledili tudi pri vseh ostalih prvotnih narodih.
Shod državnih uradnibov.
Združene organizacije ljubljanskih tlržavnih uradnikov in učiteljev sklicujejo manitestaeijski shod na nedeljo 17. septembra. Po vsej širni Avstriji stopa državno uradništvo s svojim klicem pred javnost in vlado, da vlada izpolni že enkrat svoje dolžnosti napram tistim stanovom, ki nimajo nobene samoobrambne sile proti svojemu gospodarju. Rešitev uradniških opravičenih zahtev se ne da več zavlačevati, postala je najnujnejša državna potreba. Uradniki vseh kategorij! Pripravite se ta za shod, udeležite se ga se vsi! Le mogočen, solidaren nastop more nam prinesti pomoč! Uradniki z dežele! Pridružite sc nastopu ljubljanskih tovarišev! Naše zahteve so obenem Vaše in pomoči zahtevamo za Vas, kakor zase!
Jugoslovanski zdravniški kongres v Bel gradu
se vrši v že določenein času. Vesti, da se je ta kongres odgodil, niso resnične.
Telefonsko in brzojavna poročila,
Kandidatura VVeidenhoferja odklonjena.
Gradec, 14. septembra. Kandidatura nemškega nacijonalca VVeidenhoferja, ki je hotel kandidirati v Gradcu za II. Wastianov mandat, velja za odklonjeno. Iz Gradca so mu sporočili, da hoče kandidirati za ta mandat graški občinski svetnik dr. Gargitter.
Novi vojni minister.
Dunaj, 14. septembra. Imenovanje novega skupnega vojnega ministra bo imelo za posledico tudi druge osebne izpremembe v vojnem ministrstvu. Odstopil bo namreč I. sek-cijski šef fcin. Krobatin, v prezidi-jalni biro pa vstopi poveljnik 27. peš-polka v Ljubljani polkovnik Adolf Bog.
Budimpešta, 14. septembra. Opozicijonalni listi zahtevajo od ogrske vlade, da zaradi odstopa skupnega vojnega ministra in vsled tega izpremenjenega položaja, odtegne brambno predlogo iz parlamenta.
Češko - nemška   sprava in češki deželni zbor.
Dunaj, 14. septembra. Češki cesarjev namestnik knez Thun je prišel danes opoldan iz Prage na Dunaj in je imel takoj daljše posvetovanje z ministrskim predsednikom Gau-tsehera, v kateri mu je poročal, da je upati na podlagi njegovih konferenc s češkimi in nemškimi politiki na miren potek dežel nozborskega zasedanja, ki bo 20. t. m. Češki deželni zbor bo zasedal tri dni in bo izvolil nacijo-nalno-politično komisijo in šolsko komisijo. Knez Thun je odgovoril z ministrskim predsednikom tudi predloge, ki jih bo vlada izročila nacijo-nalno-politični komisiji v razpravo. Knez Thun se vrne še danes y Prago.
Praga, 14. septembra. Češka mesta sprejemajo te dni resolucije, v katerih pozdravljajo odkrito in pošteno spravo med obema narodnostima na Češkem na podlagi absolutne ravnopravnosti obeh narodov ter zahtevajo v svojih resolucijah, da Nemci pripuste češkim minoritetam svoboden razvoj.
Angleški gosti na Dunaju.
Dunaj, 14. septembra. Včeraj so imeli angleški gosti na Dunaju v ro-tpvžu slavnostni banket, katerega sa se udeležili poleg župana in angleškega poslanika še ministri Stiirgkh, Zaleski, Hochenburger, Meyer in VVickenburg. Župan je nazdravil gostom z željo, da l>odijo medsebojni od* nošaji med obema državama tudi nadalje neizpremenjeno prijateljski. Zahvalil se mu je lord major. K banketu, katerega se je udeležilo J>6 oseh, so se pripeljali angleški gostje v svojih slikovitih historičnih nošah. Nazdravil je pri banketu župan angleškemu kralju in avstrijskemu cesarju.
Zaradi draginje.
Dunaj, 14. septembra. V Modlin-gu so vprizorili socijalni demokrati demonstracije proti draginji. Demonstranti BO prišli pred stanovanje nemško - uacijonalnega poslanca S< huriTsu, od koder pa jih je pregnala poli raja. Nato so šli pred hišo župana Tamutsina, kjer so s kameni pobili skoro v^<- >ipe. Končno j** policija demonstrante razgnala. županova Sena je vsled Mrahu zbolela.
Državne železnice in Južna železnica.
Dunaj, 14. septembra. V nocruče-nih krogih se zatrjuje, da se bodo gibanju državnoželezniških uradnikov pridružili tudi uradniki Južne železnice, ki so se izjavili z državnoželez-niškimi uradniki solidarne. O bi tedaj državne železnice ne izpolni Is zahtev svojih uradnikov, bodo podpirali južnoželezniški uradniki na enak način težnje svoji}) kol«*gov na državnih železnieah.
Podražcnje piva. Praga, 14. septembra. Centralna zveza avstrijskih pivovarcn je sklenila zvišati cene pri hI piva za - K 40 v, katro zvišanje stopi v veljavo že 20. t. in. Plzcujske pivovarne zvišajo ceno pri hI za 9 K navzlic temu, da SO še včeraj zatrjevale gostilničarjem, da zvišanje ni definitivno določeno.
Hmelj.
Norimberk, 14. septembra. tfOO, 400, počasneje, kupovanje zelo trdno 300/75.
Obstrukcija \ ogrskem parlamentu.
Hndimpešta, 14. septembra. V budimpeštanskih demokratičnih krogih se govori o novem [M'>*redovalncm predlogu med vladno večino in opozicijo. Demokrati zahtevajo, da vlada takoj predloži parlamentu volilno reformo in da šele potem, če bi obstrukcija i>onehala, nastopa proti nji z vso strogostjo. Ministrski predsednik pa je izjavil, da bo obstrukcijo stri tudi brez posredovanja.
Nobene   krize v turškem kabineta.
Carigrad, 14. septembra. Vojni minister se je izrazil, da je zadovoljen, da se črta iz rednega vojnega proračuna postavka enega milijona funtov, vsled česar iz budgetuega vprašanja ne bo nastala kriza v^tur-škem ministrstvu.
Francosko - nemški spor.
Pariz, 14. septembra. Snoči je bil odposlan francoski odgovor na nemške zahtev*' v Berolin, kjer jih francoski poslanik izroči jutri nemški vladi.
Etna. — Potresi.
t atanija, 14. septembra. Lava se steka z Etne s hitrostjo 120 m v uri in f>00 m na široko ter 15 m \ i>oko. Mnogo vinogradov je tok lave že ]*>-kril in uničil. Neprestano pada z neba kamenje.
Florenea, 14. septembra. Včeraj ob pol 12. ponoči so čutili po \ se j Zgornji Italiji precej močne potre*!ie snnke. Zlasti močni so bili sunki v Florenci in Sieni. Škode ni napravil potres nobene.
Kolera.
Trst, 14. septejnbra. Bakteriolo-gična preiskava na parniku »Briiun« zbolelega Straniera je dognala, da no gre za kolero.
Solun, 14. septembra. V zadnjih 24 urah se je zgodilo med civilnim prebivalstvom 5 novih slučajev kobre med vojaki pa 6 slučajev. V Bito-Iju so napadli prebivalci sanitetnega nadzornika. Vali se je uklonil zahtevana ljudstva in je dopustil umivanje mrličev ter njih pogreb pod duhovniško asistenco. Tudi je dal zopet odpreti zaprte vodnjake in dovolil prodajo svežega sadja.
Zopet generalna stavka železničarjev na Angleškem.
London, 14. septembra. Zveza angleških železničarjev je razglasila, da železniške uprave niso popolnoma ugodile zahtevam železničarjev kakor so to obljubile. Za slučaj, da tega ne store v najkrajšem času, groze s ponovno generalno stagko,
GOSPOđflTCtVO.
O bistvu alkoholnega vrenja (ktpe-nja) in o uporabi čistih droi pri pri-delovanju vina.
Spisal ravnatelj   kmetijsko - kemijskega  preskuševališČa  za Kranjsko ing. ehein. J. T u r k.
Uvod.
Znano bi utegnilo biti ze splošno, da sedanji položaj vinarstva ni ravno preugoden. Ako je letina dobra in vinski pridelek obilen, potem vino navadno nima cene in se ga že zaradi tega ne izplačuje pridelovati, če pa je vinska letina slaba, potem je premalo vina, da bi se dalo izkusiti kaj prida iz njega. V obeh slučajih je torej gmotni uspeh vinarstva eni in isti in se z velikim trudom in delom, ki ju zahteva trtoreja, niti primerjati ne da. Prezreti pa se ne sme tudi težavnega boja, ki ga bije za svoj obstanek vinarstvo z žganjar-stvom in pivovarstvom in povrh tega še proti alkohol nega gibanja, ki ga mora zmagovati- Vse to so prav slabi upi vinarstva za bodočnost in to še zlasti zategadelj, ker na izboljšanje svojega položaja niti misliti ne sme; pač pa mora računati vinogradnik z dejstvom, da se bo z vedno večjim pomanjkanjem delavske sile in z naraščajočo občo draginjo še izdatno poslabšal njegov položaj.
Zato pa bi bilo jako nespametno, ako bi delali na to, da se vinogradništvo razširi in da se povečajo že obstoječi vinogradi. Naša skrb mora marveč biti, da se bodo v obstoječih vinogradih, v kolikor se dajo le - ti ohraniti in dobičkanosno uravnati, pridelovali boljši od dosedanjih vinskih pridelkov, ki so zaradi svoje višje cene v stanu poplačati in povrniti vinogradnikov trud. V dosego tega namena pa je potrebno, da se vinogradnik temeljito pouči o bistvu al-oholuega vrenja ter seznani z modernimi sredstvi, s pomočjo katerih se da to vrenje pravilno in čisto uravnati. Naslednje poljudno pisane vrstice naj služijo torej v tem oziru za razvedbo in naj obenem nekoliko pojasnijo to, za umno vinarstvo zelo važno vprašanje.
Iz  zgodovnie  alkoholnega vrenja.
Izkušnje o pojavih vrenja so prastare, ker se je že od nekdaj opazovalo, da se vinski, sadni, ili pa jagodni mošt, ako je sam sebi prepuščen v posodi, prav kmalu in temeljito izpremeni in da postane tako iz njega opojna pijača. Zato pa so vsi kulturni narodi poznali najrazličnejše opojne pijače. Po različnosti svojih šeg in navad, po načinu življenja ter primerno kraju in podnebju so se ti narodi udajali raznim naslajam in so častili zdaj eno, zdaj drugo teh opojnih pijač. Pri nas v Evropi pa je veljalo vino za najžlahtnejšo opojno pijačo in še danes se posveča vinski trti, ki ga rodi, največjo pozornost in skrb.
Kljub temu pa, da so bile opojne pijače od pamti veka znane po vsem kulturnem svetu, je pravilno pojmovanje tega, kar se pri kipelnem postopku vrši. prodrlo še-le v najnovejšem času do spoznanja. Pojavili so se sicer zdaj tu, zdaj tam v raznih dobah časa učeni možje, ki so izku-šali pravilno tolmačiti kipelni postopek. Vendar pa se je še-le Cagniardu-L a to uru, Schwannu in Kiitzingu posrečilo, razumevanje alkoholnega vretja spraviti na pravi tir. Na podlagi svojih opazovanj, ki so jih napravili istočasno in neodvisno drug od drugega koncem tridesetih let pre-tečenega veka, so spoznali ti učeni možje, da je kipelni postopek proces vitaličnega izvora in da ga torej povzročajo živeče stvari. To odkritje pa ni imelo uspeha, ker je med tem ustanovitelj kmetijske kemije Justus pl. Liebig sam ugotovil novo teorijo o kipelnem postopku ter ji s svojo mo-močno avtoriteto pripomogel do velike veljave. Na podlagi te teorije so se sicer smatrale droži za vzrok alkoholnega vrenja, toda z domnevom, da predstavljajo le neko dušikovo organsko telo (zakvasec), ki svoj razkroj prenaša na sladkor ter ga raztvarja. O drožeh kot živih stvorih pa v Liebigovi teoriji ni bilo niti govora, kakor da bi med vrenjem in življenjem drož ne bilo nikakšne vezi. Potreba je bilo torej moža, kakršen je bil veliki francoski raziskovalec Louis Pasteur, da se je prišlo na čisto z dotlej vladajočimi zmešnjavami v nazorih o kipelnem postopku. Opiraje se na izredno znanje iz kemije, rastlinske fiziologije in mikroskopije, je ta duševni velikan posvetil z lučjo svojega bistrega duha v to temno stran naravoslovnega raziskovanja. V svojem poročilu, ki ga je leta 1860. predložil pariški akademiji, je na podlagi točnih opazovanj in natančnih poizkusov doprinesel ne-ovrgljiv dokaz, da povzročajo vse ki-pelne postopke nizki organizmi in da so budilke alkoholnega vrenja droži. To velikansko odkritje Pasteurjevo pa je dobilo praktično veljavo še-le potem, ko je Emil Kristijan Hansen is Kodanja izvedel okoli 80. leta pre-
točenega veka svoja važna preiskovanja. Temu učenjaku je bilo namreč dano, osamiti posamezne budilce vre-I nja ter jih preizkusiti na njih posebnosti, način življenja in delovanja. S tako dobljenimi in preizkušenimi či-storejnimi d rožni i je bila dana podlaga za nadaljni razvoj kipelne obrti, ki se je vsled tega tako močno razvila, kakor bi se ne bilo poprej nikdar pričakovalo. S tem pa je biolo-gično raziskovanje poseglo tudi v vinarstvo in si je je popolnoma osvojilo.
Droži, njih ustroj, način življenja in delovanja.
Droži, kot budilke vrenja, so silno majhni živi stvori, ki so obdarovani z vsemi lastnostmi živih bitij in se torej rede in množe. Po svojem značaju so droži nizko - organizovane rastlinice, ki jih je prištevati k pravim glivam in ker prebivajo predvsem in poglavitno v sladkih tekočinah in sokovih, se imenujejo sladkorne glivice (Saccharonivces).
Ustroj drož je prav enostaven. Njih telo obstoja namreč iz ene same okrogle, podolgaste, oziroma mehovi te, večinoma pa jajaste stanice, ki jo imenujemo kvasno stanico. Ta stanica je izredno majhna, saj meri v premeru le Viooo do Vioo milimetra. Prav kakor kurje jajce lupina, tako obdaja kvasno stanico popustna in prožna stanična kožica ali membrana. Vsebino stanice tvori zdaj bolj, zdaj manj prozorna in sluzna-sta protoplasma imenovana tvarina. Protoplasma sestoja po vsej verjetnosti iz neke beljakovini slične snovi, v kateri se opazujejo skoraj vedno male, ostro obrobljene votlinice. Te votliniee ali vaknoli so izpolnjeni s staničnim sokom, v katerem so raztopljene rudninske soli in neorgan-ske snovi, ki služijo za hranjenje, razmnoževanje in za ostalo življenjsko delovanje kvasnih stanic, ker povzroča in vzdržuje vse življenjske pojave drož.
Prav tako enostavno, kakor njih ustroj, je tudi način razinuožitve (razploditve) drož. Ta postopek se da prav lepo opazovati, ako se spravi kvasna stanica v kapljico kipelne tekočine in se jo potem opazuje pod drobnogledom pri približno 500kratni povečavi. Prav kmalu je videti iz-premembe na kvasni stanici. Te iz-premembe obstojajo v tem, da dobi kvasna stanica na enem ali večih mestih, večinoma pa na izbočenem kraju trebušast izrastek. Ta izrastek postaja čedalje večji, dokler ne doseže obliko in velikost matične staniee ali matice. Na onem mestu, kjer se je prikazal izrastek, se stanica skupaj zategne tako, da na novo nastala mlada stanica ali mladica le še prav rahlo visi na matičnem telesu. Potreba je zdaj le neznatnega sunka, da se od matice loči mladica, ki se potem kot samostojni stvor dalje razvija in na čisto podoben način hrani in množi. Ta postopek imenujemo razmnožitev ali klit je kvasnih stanic. Ako sunki po ki it ju drož izostanejo, potem stvarjajo mladice z maticami najrazličnejše klitne zvezi ali naseli šča.
r Dalje prihod nji*-*
99
Domovina"
posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška j stanovanja, da iavijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko J obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje gosp. prof. Anton Jug, Ljubljana,  Dalmatinova  ulica 3 I.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. septembra: Jernej Matevže, posestnik, 80 let, Opekarska cesta 47.
Dne in. septembra: Terezija Vo-easek, vdova gledališkega gardaro->arja, 79 let, Marije Terezije cesta št. 11.
Dne 14. septembra: Evgenlj Tanko, sin kaznilničnega paznika, ;i mesece, Bohoričeva ulica 10.
Od leta 1868 naprej so Bergerji kot rano v a mila v Avstro-Ogrski in po vseh kulturnih državah rabijo za umivanje in kopeli proti izpuščajem j na koži in nečistostim ko2e. Vsaka etiketa mora imeti znano varstveno znamko in podpis tvorniške firme G. Hell A Comp., ker sicer mila niso pristna, že 40 let v prometu uvedena.
Mnenje gospoda dr. Rudolfa Eisen-mengerja * Szassvaros.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Sporočam Vam, da rad pripisujem Vase Serravallovo kina - vino z železom pri malokrvnosti — toliko primarni kakor sekundarni — kjer manjka tek in bolniki ga radi jemljejo. Krvno stanje, kakor tudi tek se v vsakem slučaju boljšata.
Szaszvaros, 7. maja 1909.
Dr. R. Eisenmenger.
Kajenje ceneje. Ker ne moremo posamezno odgovarjati na vsa pri-znalna pisma, ki smo jih dobili odkar so se podražile narejene cigarete, prosimo vse številne kadilce, ki so od 1. julija naprej prešli na papir in stročnice Abadie, naj tem potom sprejmejo najtoplejšo zahvalo za njih prijazne dobrohotnost in naj še v bodoče naklanjaio svoje zanimanje našim znamkam. Vsekdar se bomo trudili, da z izborno kakovostjo svojih papirjev opravičimo v nas stavljeno zaupanje. — Societe a responsabili-te limitee. Societe papirja Abadie.
K'ntA
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
ftajikiintj!* iasrto. OKlromi cestki brusilno.
K. čamernik
Ljubljana, Dinajska cesta 9.
fottial. tiisfiM $ telesih pun. Mi.
Izpooojevanje koles.
Borzna poročila«
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uriiil kirzl tfaaajske »sne 14. septemtra !9il.
Islelsesl peelrll.
4 o majeva renta .... 4*2° „ srebrna renta .... l*/f avstr. kronska renta . . 4° o ogr. „ „ . . 4 , kranjsko deželno posojilo 4*, k. o. češke dež. banke .
Srečke Is 1.1860 '/,   . . u   n m 1864. .  . .
„ Uske.....
zemeljske  1. izdale
ogrske hipotečne . „   dan. komunalne „    avstr. kreditne . . „    ljubljanske  .  . .
avstr. rdeč. krila . .i   ogr. h „ bazilika
tarike .
ii
Oefnloe.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zaveda . Dunajske bančne družbe . Južne Železnice , . . . Državne železnice . . . Alplne-Moatan .... Češke sladkorne družbe . Zivnostenske banke. . .
taista.
Cekini.......
Marke.......
Franki.......
Lire........
Robiji. .......
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 14. septembra 1911.
Termin.
Pšenica 2aoktobcr 1911.  . za 50 kg 1170
Rž za oktober 1911 ... za 50 kg 1018
RZ za april 1912..... za 50 kg 11 96
Koruza za maj 1012 .   .   . za 50 kg 828
Oves za oktober 1911   .  . za 50 k*  9 23
Neteorologllno poročilo.
Denarni	Blagovni
92 —	92-20
9560	96*60
92-	92 20
90-85	91 05
9410	95-10
9365	94 65
421-	433 -
606 —	618 —
305 —	317*-
294 —	3C0 —
277 75	2x3 75
24850	254Č0
503 —	515 —
502 —	514 —
8275	8875
69-	75-
46 25	52 25
3560	39 60
248-45	251 45
470--	474 —
D48-—	649 —
547*-	548 —
117-90	118 90
738-40	739 40
827-—	828-—
334-—	335 50
280*75	28175
11-37	11 41
117-77*	117-97«
95*70»	95-87*
9470	9490
254 75	255 75
Vikina nM ■•rim M*2.
SrataM if&Cal tlak M-7faai
septcm. I	Čas opazo-»«Bj.	Staoje barometra v mm	• o a« iai B S £2	i t Vetrovi	Nebo
13 a>	8. pop. 9. zv.	7404 7402	25*6 18-0	si. jjzah. si. szah.	brezoblč. w
14.	7. zj.	739-2 ■	117,	sr. svzh.	w
Srednja včerajšnja temperatura 17*4% norm. 152\ Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Zahvala.
Vsem, ki so nam izkazali ustmeno ali pismeno sočutje ob smrti našega ljubljenega soproga, oziroma sina, brata, svaka, gospoda
Frana Podboja
c. ar. poštnega asistenta
izrekamo svojo najiskrer.ejo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo preblag, gospodu poŠt. nadoskrbniku Štruklju, gg. kolegom za Častno spremstvo gg. pevcem, deputaciji Ljublj. Sokola in sploh vsem, ki so predragega rajnika spremili k zadnjemu poCitku tako v Ljubljani kakor tudi v Ribnici! 3144
Bog povrni!
Ljubljana-Ribnica 13. sept. 1911.
Žalujoča rodbina Podbojev*.
DiiaiH izliiai oiiteljiti gidle miiiiit
igranje na gosli
po Sevčikovi metodi.
Ponudbe  na uprav. »Slovenskega Naroda« pod šifro „Učiteljica godbe." 3131
Službo išče
26 let star samski moški kot gozdni manipulant ali Platzmeister ali pa
kot pOSlOTOdJn  pri  kaki lesni trgovini, ker je popolnoma vešč te stroke. Vprašanja   dO   1. Oktobra na
uprav. »Slov. Naroda«. 3138
i
ia franke dobi aa zaktrvo vsak maj glavai kaialag z okoli 4#M illkaai darilnih in vaek mt •preitMUf za hiše o raka. — c ta kr. dvorni dobavitelj Jana Mosi it. 1165 (Ćeske).
Sodnijska ulica, 5. III. desno.
3143
Lepo sobo
:-:    s postrežbo in hrano išče :-:
učiteljica godbe. — Ponudbe na uprav-ništvo »Slovenskega Naroda« pod Šifro v,Učiteljica godbe." 3132
Dober
učitelj za klavir
:: tajt pik pi sira sli as (m. :
Kdo, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3136
Na Cojzovi cesti v bližini obrtne
sole in  realke  SO  Oddda  takoj ali
:  pozneje velika, lepo meblovana
mesečna soba
m posebnim vhodom.
Več se izve v I. nadstropju  štev. S.
3135
čine.
• ■ v*
3110
le in
ne ordinira
od 15. do 23. septembra.
3141
idi
Mesečni honorar 3 K. Stari trg 28. II. nadstr. levo.
s: DIJAKE
iz boljših hiš
se sprejmejo na hrano in stanovanje
pod skrbnim nadzorstvom. Cena 44 K. Več pove   iz   prijaznosti  g. Fran
Iglic, Mestni trg št. 11. 3133
3140
ii i:
_ Jecljanje _
odstrani v vseh slučajih Edvard Ledel
specialist ia motenje izgovora — Dunaj III., S tro h g. 18.
17. in 18. t. m. od 9.—12. In od 3.   6. se bodo
Ljubljani, v hotelu Union sprejemali v zdravljenje jecljajoči
in tudi  osebe z drugačnimi pomotami izgovora.
:: ::
3139
Ob pricetkn šolskega leta priporočam svojo
trgovino
papirja, zvezkov, pisalnih, risalnih in vseh drugih šolskih potrebščin.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 04 vplačili.
a a
*9
•jamno zavarovalna banka v Pragi
K sa,7Sa^sM4. - Irplaeans odšhodsdne hi kapitaUis E U5,3t0.S03Sl.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
trnnia otastn i LMa
čigar pisarne so v lastne! baatnej hiši
i fifllfiki iBd Hn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj ln najkulantncjc Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
42
4434
D0C
2-3dijaki
SI mm S POPOM 0*00 N ttlMIHJe v KoUzeln št «5, I. nadstropje (Marile Tereti)« cest« lt| am
V Gorici se sprejme 1 ali 2
dijaka
na hrano in stanovanje pri boljši
slov. družini 3071 Kje, pove upravn. „Slov. Naroda44.
Stanovanje
s 3 sobami, v sredini mesta se pa niski ceni 3107 takoj mm m nove Natančneje ▼ trgovini
3109
dijakov
na dobro brano m stanovanje.
Strogo nadzorstvo. — Naslov pore upravništvo   »Slovenskega Naroda«.
Zahvala.
Moj pokojni soprog Karel Poienel, kovač Ia krtaar v
dvoru prt Žužemberku jo bil pri banki „Slavili11 a poUoo it. 165102 za K 2000-— zavarovan za slučaj doživetja la smrti šele od 15. decembra 1909. Ranka „Slavlja" pa ml Je po njegovi smrti brez zadržkov kulantno Izplačala vos zavarovani kapital K 2000-— nemudoma, ko so JI bilo predložene potrebne listine.
Za hitro in točno izplačilo so
banki „Slaviji"
javno zahvaljujem ter vsakomur najtoploje priporočam vsakoršna zavarovanja le to slovansko zavarovalnico.
Dvor pri Žužemberku, 10. septembra 1911.
3,34 Jožefa Poženel.
Št. 26815.
fSJIZGLAS.
3122
V smislu § 6 zakona z dne 23. maja 1873 [št. 121 drž. zak.] se daje na znanje, da bo razgrnjen
prvotni imenik porotnikov za leto 1912
od srede dno 13. do incl. srede dne 20. septembra 1.1. ? mestnem zgjaMeiii uradi
ob uradnih urah na vpogled, kjer se lahko naznanjajo morebitni ugovori proti njega sestavi.
PorotniŠke obveznosti so po §. 4 omenjenega zakona oproščeni:
1. )   Tisti, ki so že prestopili 60. svoje dobe za vedno;
2. )   udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3. )   osebe, ki niso v dejanski službi pa so podvržene vojni dolžnosti, za
čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4. )   osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki
in ranocelniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik za nje potrdi, da jih ni mogoče utrpeti za sledeče leto;
5. )   vsak,  kdor je  prejetemu pozivu v enem  porotniŠkem razdobji kot
glavni ali namestili porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega koledarskega leta.
Mestni magistrat ljubljanski.
dne 7. avgusta 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetaik;
Laschan I. r.
Anton Šare, Ljubljana
Izdelovanje perila, pralnica In svetlolikalnlca
z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-Z      litino izdelano perilo po nizkih cenah. ::
Opreme za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti,  prtiči,  nogavice, maje.
Perilo „TETRA"
za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta 2  ::     poskušnja vsakega zadovoljila.     :: S
Donašalec
in eventualno 30M
zajutrkotalm marker
se sprejme v vetji kavami v Ljabljaai.
Kje, pove oprava »Slov. Naroda«.
opasti radi kelezni. Gona 2000
Naslov pove uprav. »SI. Nar.«
cvv
JContoristinja
veši*a slovenskega in nemškega je-rJka, samostojna knjigovodkinja W dobra korespondentinja, pridna, poštena, stara ne pod 25 let,
st sprejme i vetje pedjetje n Štajerskem.
Nastop lahko takoj. — Kje, pove iz prijaznosti uprav. „Slov. Naroda." 3079
Ponudbe z navedbo cene (franko vago* kolodvor Ljubljana) pod WW. W. 77" na upravništvo »Slovenskega Naroda.« 3114
Na prodaj je
zaradi preselitve, dobro upeljana več :: :: let obstoječa :: ::
trgovina z gostilno
in malim posestvom, edina blizu velikega premogokopa ter dve 'minuti oddaljena od železniške postaje Velenje v Šaleški dolini, pod ugodnimi pogoji. Natančneje pri lastniku: Ivanu S eni C a Starava«, Velenje. 3040
Doktor
3130
je odpotoval.
Grofovski
2818
kolegij Valdsee
Gorica.
Edini moški zavod z nemško ljudsko Solo koneesijonirano od e. kr. šolsko oblasti.
Sprejmejo se tudi mladeniči, ki obisku jejo v mestu srednjo šolo. — Letna pensija 500 K za ljudsko, 700 K za srednješolske učence. — Natančna po-jasnila daje lOTM****
se odda
vod stanovanj, mesečnih sob, gostilna
: 1 In poster a itfajaln :
• L HfMkNI t L
VeČ osebno pri lastniku v hotela ►Vega«   ali  ▼   Ljubljani. Metelkova
3105
ali ▼
ulica štev. 19.
Kromp
brezhiben, lep ter prebran m
kopa je v vsak množini rdka 3v. fi. Jtartraann naslednik ji Jomažič
Ljubljana, Marije Terezije cesta.
L kr. notar Hiio Požun
3137
vljudno naznanja, da
je začel redno poslovati
» Gornji Radgoni.
.............._.......,„,„......jbj trg M. l
Pravica javnosti ppjtljna z odJobu c kr. ministrstva za bopiastje in rt z m 20. avgusta Htt Hm. 21137
Sprejemno naznanilo.
učenci
V dvorazreduo Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo še sprejemati
dne IS.
t.!. od 10. do 12. ure
V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole.
V L letnik se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo v I. letnik le učenci, ki so dovršili 4. razred kake srednje šole aH ki so vsaj z zadostnim uspehom dokončali popolno meščansko Šolo.
K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter
naj prineso seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K 15 vpisnine in prispevka k učilom.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1911.
3038
Ravnateljstvo.
R Šolske knjige
za ljudske in srednjo šole, učiteljišče in licej, za obrtne in strokovne šole m
ima v najnovejših izdajah
v zalogi
v Ljubljani,
v Prešernovi nlici štev. 7.
prodaja ii penija n potom sratji Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki S
273
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
oainiika glavnic« k 3,0004)0«. Stritarjeva alica Stav. s.
Podruinice v Spajata, Celovca, Trsta, Sarajeva ta Sorici.
Sprejema vloge ia tapet a ni tcbfi rata ter tt
•krntije od lie vloge po Batih
Zaaajt ta proiaja srtftt ta
OJ^o^OO kv^ona
|MpvTJC vicb vrst
^421
66
25
5991
B:A
N4
r
svetiljka
je lajaMSa ii uivanelia vstk AMriltt mtillL
»43 Zalega ia predal«:
Franc Železnik, Ljubljana, Sodna ulica 6/1.
rw>
n
■Ml M
si Najcenejše in najboljše se nakupi
v trgovini papirja *w
Iv. Bonaca v Ljubljani,
Šelenburgova ulica (nasproti glavne pošte).
i "----
^Jjjl^^J^^^     «S1 ■    veliko zalogo koles z originalno znamko
%^ ,,Puch 1911"
fr. Čubnu,     v fjubljani
PreseniOVa   tlHca - samo nasproti frančiškanske cerkve.
Baznih znamk kolena od S 110-— naprej vedno V saloni
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschiff.
<>18
Edino
Pouk za veieoje s strojem brezplačno.
Ceniki zastonj in poštnine prosto, psivo za Kranjsko! ^
Turoma
Qrieetr $ )Y(ejae
£j/H^{ jana,  ^ooe^nova 14 lica       5 +
-p&i-pocočci
DVOJO vcfffiattolio ^a^fcHjo z?<^otov>£jc\xi4v otrtstt
koYifykcVyidarne u* defitice.
Solidna in ločna poslzteka, na)nii>)t cene.
Vse
Denar po 6°|0
■HaaM—umnima
Ponudbe pod Šifro na upravištvo „S1ov. Naroda."
Ca
3067
no
sc sprejmejo na hrano in stanovanje«
Klavir, vrt. - Streli*** nliea 18.
31 Id
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dal* nu»tta*ko vino 233
najboljše srodstvo.
4 steklenice (5 kg)  franko  K 450
Br. Novakovič, Ljubljana«
se
v Zagorju ob Savi.
Velika na novo urejena hiša z reno mirano gostilno, obsegajoČo 10 najemninskih sob, velikim hlevom in pripadajočimi lokali, uporabnimi za 6 stanovanj, skoro 11.000 kvadrat metrov sveta, ki je primeren za stavbišća, velikim svinjakom, kozolcem itd. Fo-goji jako ugodni. — Pojasnila da'e
Josip Rossi v Zagorju ob Savi.
Štedilniki Trini
Tvornice Triumph, dr. t om. z. WolS| flor. Avstr. isi3
Katalogi zastonj in  poštnine rrosto.
Službe išče
44 letni bivši trgovec, zmožen slovenskega , hrvaškega, nemškega in italijanskega jezika, absolvent nekdanje deželne vino- in sadjerejske šole.
Je splošno trgovsko izobražen, vešč slovenske in nemSke korespondence in knjigovodstva. Dobro izurjen v kletarstvu, sadjereji in pogojzdovanju. Vešč v žitni stroki in v trgovini z nUevskimi izdelki. Ima veselje do trgovskega potovanja po Gorenjskem in Notranjskem, kjer je že potoval.
Sprejme službo oskrbnika, skladiščnika, kletarja, trgovskega potnika ali kaj primernega sploh.
Nastop službe lahko i. oktobra 1.1. Cenjene ponudbe se prosi nasloviti do 20. t. m. na upravništvo »Slovenskega Naroda" pod geslom: »Zanesljiva vstrajna moč".
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane QQ
jj šolske knjige jj
v predpisanih izdajah, v veliki množini vedno v zalogi g|
j knjigami in muzikalijami    j j
■i      —j ------------~
■5 Ljubljana, Kongresni trg 2.
^ Hy Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. Jtb&
*** ----nfffiV
.'. Prvi slovenski.-. fotografski atelje
D. K0V5EK
33
v Ljubljani Kolodvorska ulica 32 a.
(Jstanodjen teta 1890.
Usposobljenostim izkušnja gfgi";
za enoletno prostovoljsko službo v vojski!
Mladeniči, ki še pravočasno žele napraviti omenjeni izpit, dobe v to pri podpisanem zavodu uspešno pripravo. V ta namen se otvarja
z 18. septembrom posebni naučni tečaj. „Prvi zagrebški vojaško pripravljalni zavod'*
Zagreb, Kukovićeva ulica štev. 15. 2934
Starši!
Starši!
Ko pridete s svojo deeo v Ljubljano,
TpoAtotaitc
novo trgovino z oblekami
Maček & Komp.
franca Jožefa cesta 3 (v obližju glavne pošte).
Znano reelna postrežba. — Solidno blago.
w-------
Prva največja eksportna Ma ur. zlatnine in sretni?
. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra cesta 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna „     ff „     „      „ §-70
14 kar. zlata   „ .....„ „44-— „
Nikelnasta damska „ z verižico   f, „ 8*50
9-50 20- „ 1-80 4-50
ti
19
Prava srebrna „     „ „ 14 kar. zlata  „     „      . . Uhani zlato na srebro   .   .   . „
14 kar. zlati uhani.....„      4*50 § £g—«#0^
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
Telefon it 273. Telefon št 237.
r.
j Šolske knjige j
m za vse šole -
v najnovejših predpisanih izdajah ter
_    vse šolske potrebščine
I       v   najbopi priporOĆa   po I
J - zmernih cenah —— J
! L. SCHWENTNER!
v Ljubljani
^ Prefernova ulica sten.) (poslopje ..Mestne Mlini. .
Lastnina ia tisk »Narodne tiskarne«.
9870
76^6
74
K0
0601
8X