Narodni Gospodar
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE.
Člani „Zadružne zveze" dobivajo list brezplačno.	± Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; 5 vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. *	večkratno insercijo po dogovoru.
Posamezne številke 20 vin.
Telefon štev. 216.
V Ljubljani, 25. maja 1906.
C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 16.648
Vsebina: Zadruga: f Josip Jeglič. Našim zadrugam u Dalmaciji i na kvarnerskim otocima. Nabava vojaških potrebščin za leto 1906/07.
Dokolekovanje inozemskih vrednostnih papirjev. Razglas. Ljudska posojilnica. Računski zaključki Občni zbori. — Gospodarsko berilo : Napoved (prognoza) vremena in naš kmetijski slan (Konec). Kako nam je zdraviti rano, katero je dobil konj na kolenu ? Varstvo iznajdb. Spravni sodnik. Kurji in golobji gnoj k zelenjadi. Kdor si hoče ohraniti zdravje. Inserati.
DRUGA
Našim zadrugam u Dalmaciji i na Kvarnerskim
otocima.
Nase zadruge u Dalmaciji te na Kvarnerskim otocima, k oj o se bave prodajom ili kupnjom pšenice, mješovitog žita, pleva, kukuruza, ili prosa, opozoru-jemo na carinski cjenik sa 13. veljače 1906. Točka 23 tog carinskog cjenika dolučuje za uvoz pšenice, mješovitog žita i pleva na 100 kg 7*50 K, točka 27 za uvoz kukuruza na 100 kg 4 K točka 29 za uvoz prosa na 100 kg T75 K carine.
Za Dalmaciju i Kvarnerske otoke dozvalja pak carinski cjenik od carine prosti uvoz u točkama 23, 27 i 29 spomenutih vrsta žita putem tamošnjih carinskih ureda te uz primjerenu kontrolu. Dozvolje-nje pristoji c. kr. vladi i to: u obziru kukuruza do najvišje množine godišnjih 50.000 mtc, pšenice i prosa pak do najvišje množine godišnjih 30.000 mtc.
Nabava vojaških potrebščin za leto 1906/07.
Najtežje breme, ki ga nalaga država davkoplačevalcem na rame je naša vojska. Za tri leta je treba oddati sina, koje v najboljših letih, ko bi doma največ zaslužil, mu dajati denar in poleg tega pa še plačevati davek, da cesar vsak dan more nasititi na tisoče lačnih vojaških želodcev in dati dosti dobre krme toliko izpočitim konjičem.
Naravno je torej, da vojaška uprava mora vsako leto nakupiti ogromno množino živil za ljudi in živino. Do novejših časov je nakupovala svoje potrebščine večinoma, skoro izključno le od bogatih judovskih prekupcev, ki so seveda vselej napravili izborne kupčije, in se bogateli.
Velika zadružna misel, ki je razgibala naše poljedelce in vlila novega življenja v temeljni stan človeške družbe, pa je prodrla, četudi težko, tudi do vojaške uprave, da je izprevidela, da bo dobila naravnost od poljedelca boljše in cenejše blago kot od židovskega prekupca in takorekoč na drugi strani vrnila poljedelcu nekaj davkov, ki jih je težko plačal.
Sicer je ta misel le bolj še na papirju in bo najbrže še dolgo večino dobička vlekel krivonosi žid, vendar mora veseliti vsakega prijatelja zadružništva, da so gospodje pri zeleni mizi prišli do te misli.
Da je temu tako, priča nam spet odredba c. in kr. vojnega ministerstva z dne 17. aprila 1906, ki določa direktive, na katere se bo oziralo letos pri nabavi potrebščin za vojno. Odredba pravi: Kot načelo naj velja, da se kupi le od onega, ki prodaja lastne izdelke. Oddaja kupljenega blaga, namestu lastno pridelanega, sme se zgoditi le v slučaju, da producentu ni mogoče oddati lastnega pridelka iz zunanjih, od njegove volje neodvisnih vplivov, recimo, da mu je pobila toča ali mu uničila kakšna druga
nezgoda pridelke. Tudi ne sme nihče prevzete oddaje odstopiti kakšnemu podjetniku. Te določbe bodo obsegale pogodbe, ki jih bo sklenila vojaška uprava s posameznimi producenti.
Taki producentje, ki bi oddali le iz dobička-željnosti kupljeno blago namestu lastnih pridelkov, sploh ne dobe naročil ali pa le v slučaju,rda'ponudijo pravi producentje premalo blaga.
Ponudbam (ofertam) je pridejati — posebno pri predkupih — izpričala, iz katerih ni razvidno samo, koliko ima producent lastnih pridelkov, ampak tudi koliko zemlje ima za obdelovanje dotičnega sadu itd. V izpričevalu mora biti tudi povedano, je-li ponujalec lastnik ali najemnik zemljišča, katerega pridelke ponuja, je-li se ponujalec peča z žitno kupčijo kot pro-tokolirani trgovec ali ne.
Izpričevalo sestavi poljedelcu zadruga, koje član je, ako pa ni zadružnik, pa okrajno glavarstvo. Občinam in zadrugam ni treba izpričeval, pač pa naj prilože prepis dotičnega sklepa občinskega sveta, odbora itd. ali izvleček iz trgovskega registra ali pravil.
Dokolekovanje inozemskih vrednostnih papirjev.
Finančno ministerstvo je uredilo dne 16. maja 1906, da se izpremeni § 8 naredbe finančnega ministerstva z dne 17. nov. 1892. drž. zak. 1. št. 224, zadevajoč izveden je zakona z dne 18. sept. 1892, drž. zak. 1. št. 171 o plačevanju kolekovin od inozemskih akcij, rent in zadolžnic. Omenjeni paragraf določa sedaj sledeče: Dokolekovati nezadostno kolekovane inozemske vrednostne papirje so upravičeni sledeči uradi:
V Dalmaciji c. kr. glavni davčni uradi v Zadru, Spljetu in Dubrovniku;
Na Štajerskem c. kr. deželni finančni eko-nomat v Gradcu, c. kr. glavni davčni uradi v Bruku na Muri, Ljubnem in Mariboru;
Na Koroškem c. kr. glavna davčna urada v Celovcu in Beljaku;
Na Kranjske m c. kr. glavni davčni urad v Ljubljani;
Na Primorskem c. kr. dohodninski in kole-kovni urad v Trstu in c. kr. glavni davčni urad v Gorici.
Razglas.
Posojilnica in hranilnica v Poljanah na Škofjo-loko je sklenila na zadnjem občnem zboru znižanje obrestne mere za hranilne vloge i. s. od 41/2°/o na d1/*0^.	Načelstvo.
„Ljudska posojilnica" v Ljubljani.
„Ljudska posojilnica11 v Ljubljani prvači v jugoslovanskem zadružništvu, ona ni le samo največja slovenska posojilnica — ona je splošno največja denarna zadruga na celem avstrijskem jugu.
V	preteklem letu t. j. 1. 1905. utrdila si je „Ljudska posojilnica11 še bolj svoje stališče, ker je v vsem svojem poslovanju znatno napredovala.
Njen denarni promet zrastel je do ogromne svote K 54,418.440"28 ; stanje hranilnih vlog se je povečalo v letu 1905 — torej v enem samem letu — za K 1,337.014-76, zvišalo se je stanje posojil, pomnožila se je lastna glavnica.
Zaupanje v „Ljudsko posojilnico11 raste, njen delokrog se širi.
Ricer pa priobčujemo naslednje cel računski zaključek „Ljudske posojilnice11.
Računski sklep „Ljudske posojilnice11
reg. zad. z neom. zavezo,
za deseto upravno leto 1905.
V	upravnem letu pristopilo je na novo 269 zadružnikov in izstopilo 31. Stanje koncem leta 1905: 1983 zadružnikov z opravilnimi deleži v skupnem znesku K 7.932. Stanje glavnih deležev je bilo koncem upravnega leta K 5.000
Denarni promet.
Sprejemkov...........................................K 27,257.141-29
Izdatkov............................................ , „ 27,161,298 • 99
Skupna svota prometa ... K 54,418.440-28
Denarni promet za leto 1905.
Prejemki	Kron	v.	Izdatki	Kron	v.
Račun glavnih deležev: vplačila . . .	200		Račun inventarja : nakup inventarja	10	
„ opravilnih deležev: vplačila .	.	1.076	—	„ opravilnih deležev : vrnjeni deleži	124	—
„ hranilnih vlog: vloge ....	4,207.627	92	„ hranilnih vlog: vzdignjene hra-		
,, tekoči: vloge, vzdignen naložen			nilne vloge		3.297.910	20
denar in vrnjena posojila .	.	.	20,399.547	81	„ tekoči: posojila, vzdignjene vloge		
„ posojil; vrnjena posojila .	.	.	1,157 656	26	in naložen denar pri raznih za-		
„ menic: plačila		649.467	68	vodih		20,892.026	32
„ nepremičnin : sprejemki .	.	.	48943	33	„ posojil: izplačana posojila .	.	1.404 269	98
„ prodanih nepremičnin: sprejemki			,, menic: eskomptovane menice .	613.605	70
na kupnini		1.839	64	,, nepremičnin: plačila, nakup in		
„ pro diversi: Razni sprejemki	168.071	37	investijski stroški		644.097	82
,, pristopnine: vplačila ....	269	—	„ prodanih nepremičnin: prodane		
„ posojilnih obresti: plačila.	.	.	343.157	79	nepremičnine		10.088	—
„ tekočih obresti: prejete obresti .	228.602	18	,, pro diversi: razna izplačila .	.	168.079	91
„ efektnih obresti: prejete obresti	1.550	—	„ obresti hranilnih vlog: izplačane		
„ zamudnih obresti: prejete obresti	8.398	58	obresti		28.656	16
„ meničnih obresti: prejete obresti	11.678	55	„ posojilnih obresti: vrnjene obresti	1.834	26
„ upravnega prispevka : prejemki.	29.055	18	„ tekočih obresti: izplačane obresti	46.742	45
Gotovina v blagajni začetkom leta 1905	95.629	38	,, meničnih obresti: povrnj. obresti	52	13
			„ davkov in pristojbin: plačani		
			davki in pristojbine		12.112	12
			„ dividend: izplačana dividenda .	150	—
			,, upravnih stroškov: izdatki .	.	37.539	94
			„ razpoložnega zaklada: vzdignjeno		
			za penzijski zaklad uradnikov .	4.000	—
			Gotovina v blagajni koncem leta 1905	191.471	68
	27,252.770	67		27,352.770	67
		,			
— 160 —
Račun zgube in dobička za leto 1905.
Debet	Kron	vin.	Kron	vin.	Kredit	Kron	vin.	Kron	vin.
Račun obresti hranil-					Račun posojilnih ob-				
nih vlog:					resti:				
izplačanih .....	28.656	16			prejete obresti leta				
kapitalizovanih . .	427.297	04	455.953	20	1905 		343.157	79		
E-ačun inventarja:					predplačila 1. 1904	27.543	46		
10°/o odpisa od					zaost. obres. 1.1905	126.172	38		
K 6.918-39. . . .	691	84				496.873	63		
10°/o odpisa od					zaostale obresti 1. 1904				
K 10 — , . . . .	1	—	692	84	predplačila 1. 1906 in				
Račun davkov in pri-					povrn. obresti 1. 1905	190.474	98	306.398	65
stojbin:					Račun tekočih obresti:				
izplačani davki . .	12.112	12			prejete obresti . .	228 602	18		
zaostali davek. . .	703	29			izplačane obresti .	46.742	45	181.859	73
	12.815	41			Račun menič. obresti:				
zaostali davek za					prejete obr. 1. 1905				
leto 1904 ....	1.177	73	11.637	68	in predplačila leta	13.926	02		
Račun efektov:					1904 					
kurzna izguba. . .			262	50	povrnj. obr. 1. 1905				
Račun uprav, stroškov			37.539	94	in predplač. za leto				
Račun bilance:			41.692	80	1906 		1.921	77	12.004	25
dobiček						Račun efektnih obresti:				
					prejete obr. 1. 1905				
					in zaostal, obr. leta				
					1905 		1.938	31		
					zaostal, obr. 1. 1904	246	14	1.692	17
					Račun zamudnih obr.			8.398	58
					„ uprav, prispev.			29.055	18
					„ pristopnine . .			269	—
					„ nepremičnin . .			8.101	40
			547.778	96				547.778	96
									
VABILO
k
OBČNEMU ZBORU
Kmetijskega društva v Velikih Laščah,
reg. zadruge z om. zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. junija 1906 ob polu 3. uri popoludne v hiši št. 15 v Velikih Laščah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev letnega računa za leto 1905.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
VABILO
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Žužemberku,
reg. zadruge z neom. zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. junija 1906 ob pol 4. uri popoldne v dvorani novega poslopja poleg župne cerkve v Žužemberku.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1905.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število
zadružnikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih.
Račun
z dne 31. decembra 1905.
Debet	Kron	vin.	Kron	vin.	Kredit	Kron	vin.	Kron	vin.
Račun posojil:	4,553.274				Račun glavnih deležev			5.000	
na vknjižbo ....		95			„ opravil, deležev			7.932	
na poroštvo ....	1,515.422	19	6,068.697	14	,, hranilnih vlog:				
Račun tekoči:					stanje		10,646.327	11		
naložen denar. . . posojila		648.256	11			kapitalizov. obresti	427.297	04	11,073.624	15
	4.039.087	57			Račun meničnih obresti			1.869	64
	4,687.343	68			„ dav. in pristojb.			703	29
pri nas vloženo. .	703.001	63	3,984342	05	„ dividend ....			110 20.307 78.756	731/* 803/4
Račun terjatve od prodanih posestev . . . Račun menic				8.248 193.875 101.993	36 05	,,	IlZuv. naklada . „	razpolož. zakl. „	posebne rezerve				
„	efektov ....				60	za zgube 				62 719	Wj4
„	nepremičnin .			659.110	66	Račun posebne rezerve				
„	inventarja. . . 10°/o odpis od K	5.544	71			za zgube iz hipotekarne kupčije .			25.981	6OV2
6928-39 in od 10 K kakor v 1. 1904 . .	692	84	4.851	87	Račun penzij. zaklada „ zgube in dobička : dobiček				10.725	84
Račun posojil, obresti: zaostale obresti na								41 692	80
vknjižbo	 zaost. obresti proti	117.761	36							
poroštvu		8.411	02							
	126.172	38							
za leto 1906 pred-									
plačane obresti .	22.864	45	103.307	.93					
Račun efektnih obresti			388	31					
„ pro diversi . .			2.410	52					
„	blagajne .... „	penz. zaklada:			191.471	68					
last. knjiž. št. 8388	10.350	09							
obresti		375	75	10.725	84					
									
			11,329.423	01				11,329.423	01
					|				
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Velikih Laščah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 10. junija 1906 ob 3. uri popoludne v hiši št. 15 v Velikih Laščah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1905.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
na
XII. redni občni zbor
„Hranilnice in posojilnice v Trnovem46, reg. zadruge z neom. zavezo,
kateri se bode vršil v nedeljo, dne 10. junija 1906 ob 3. uri popoludne v prostorih „Gospodarske zveze".
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje letnega računa za leto 1905.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
VABILO
k
OBČITBMTJ S BOBU
Posojilnice t Marnbergu, reg/: zadruge z neom. zavezo,
ki se bo vršil v četrtek, dne 7. junija 1906 ob 11. uri dopoldne v prostorih posojilnice na „stari pošti11.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1905.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Ker na dan 17. maja 1906 sklicani občni zbor ni bil
sklepčen, sklepa ta občni zbor pri vsakem številu udeležencev.
VABILO
na
VI. REDNI OBČNI ZBOR
I.	Kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano,
vpisane zadruge z omejenim jamstvom, ki se bo vršil v soboto, dne 26. maja 1906 ob 4. uri popoldne v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1905.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
6.	Prememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Načelstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
Kmetijskega društva v Dobrepoljah, registrovane zadruge z omejeno zavezo,
ki se vrši v nedeljo, dne 10. junija 1906 ob pol 4. uri popoldne v društvenih prostorih na Vidmu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za leto 1905.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.	Načelstvo.
VABILO
k
OBČNEMU ZBORU
Mlekarske zadruge na Vrhniki, registrovane zadruge z omejeno zavezo,
kateri se bo vršil v pondeljek, dne 4. junija 1906 ob 3. uri popoldne v prostorih „Katoliškega doma“ na Vrhniki.
Dnevni red:
1.	Potrjenje računskega zaključka za I. upravno leto.
2.	Volitev odbora in nadzorstva, za II. upravno leto.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Knežaku,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. junija 1906 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih št. 68 v Knežaku.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Odobritev računa za leto 1905.
3.	Poročilo načelstva.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih.
VABILO
na
redni občni zbor
Konsumnega društva v Eicmanjih, reg. zadruge z om. zavezo.
ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. junija 1906 ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računa za leto 1905.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Prememba pravil.
8.	Slučajnosti,	Načelstvo.
Računski zaključki.
Hranilnica in posojilnica v Cerkljah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VIL upravno leto 1905.
Člani: začetkom 1. 1905 183, v upravnem letu pristopilo 31, odpadlo 3, koncem leta 1905. 211.
Deleži: začetkom l. 1905. 183, v upravnem letu prirastlo 31, izplačano 3, koncem 1. 1905. 211; odpovedano: 0. Denarni promet: K 394.160'91.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži	 Hranilne vloge s ka-	62	—	Deleži	 Vzdig. hranil, vloge	6 56.948	33
pitalizov. obrestmi	128.797	75	Dana posojila .	.	36.966	—
Vrnjena posojila Tekoči račun z zvezo	28-607	27	Tekoči račun s zvezo	93 468	04
	31.001	68	Inventar premični .	276	8/
Inventar premični .	522	95	Obr hr. vi. izplačane	406	ot
Obresti tek. računa	2.468	05	Obr. hran. vlog kap.	5 828	93
Plač. obr. od posojil	4.324	55	Obresti pos. vrnjene	45	64
Upr. in urad. prisp.	236	14	Upr. in urad. stroški	1.518	11
Pristopnine . .	.	74	60	Rent. dav. i. nep.pr. Delež „Zadr. zvezi11 Got. koncem 1. 1905	53	13
Gotov, začetkom leta	2.148	82		400 2 326	72
	198.243	81		198.243	81
					
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva) I K		h
Posojila	 Tekoči račun z zvezo Inventar premični . Zaost. obresti posojil Delež pri Zadr. zvezi „	„ Ljud. posoj Terjatev na kupnini Gotov. konc. 1 1905	86.566 74.264 601 1.554 800 4 4 784 2.326	42 64 23 56 40 72	Deleži	 Hranilne vloge s ka-pitalizov. obresti . Predplač.obr. posojil Rez. zaklad z obresti Cisti dobiček . . .	422 167 490 269 1 053 1.666	96 13 78 10
II	170.901	97		170.901	97
				1	
Hranilnica in posojilnica v Dolskem,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za I. upravno leto 1905.
Člani: začetkom leta 1905. —, v upravnem letu pristopilo 23, odpadlo 0, koncem leta 1905. 23.
Deleži: začetkom leta 1905. —, v upravnem letu prirastlo 23, izplačano 0, koncem leta 1905. 23; odpovedano: 0. Denarni promet: K 79.209-76.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		46		Vzdig. hran vloge .	8.140			Posojila		4 940		Deleži		46	
Hranilne vloge s ka-			Dana posojila .	.	8.136	—		Tekoči račun z zvezo	16.815	35	Hran. vloge s kapit.		
pitalizov. obrestmi	31.182	93	Tekoči račun z zvezo	21.718	70		Inventar premični .	480	90	obrestmi .	.	.	23.042	93
Vrnjena posojila	3.196	—	Inventar premični .	480	90		Delež pri Zadr. zvezi	200	—	Čisti dobiček .	.	.	69	60
Tekoči račun z zvezo	4.903	35	Obresti hr. vlog izpl.	57	43		Gotov. 31. dec. 1905	722	28			
Obresti tekoč. rač. .	304	30	Obr. hr. vlog kapital.	429	93							
Plač. obr. od posojil	286	85	Upr. in urad. stroški	54	01							
Upr. in urad. prisp.	19	19	Vstanovni stroški .	26	77							
Pristopnine .	.	.	23	—	Delež pri Zadr. zv.	200	—							
Za vrnjene tiskovine	4	40	Gotov, konec 1. 1905	722	28							
	39.966	02		39 966	02			23 158	53		23 158	53
						|		1		1		
Hranilnica in posojilnica v Hrenovicah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1905.
Člani: začetkom leta 1905. 232, v upravnem letu pristopilo 43, odpadlo 6, koncem leta 1905. 269.
Deleži: začetkom leta 1905. 232, v upravnem letu prirastlo 43, izplačano 6, koncem leta 1905. 269, odpovedano: 4. Denarni promet: K 112.190-90.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži	 Hranilne vloge s kapital. obrestmi Vrnjena posojila Tekoči račun . . . Plač. obr. od posojil Upr. in urad. prisp. Pristopnine . . . Zamudne obresti Got. začetkom leta .	215 35.292 9.240 7.540 3 948 131 43 38 699	11 37 90 10 89 67	Deleži	 Vzdign. hranil, vloge Dana posojila . . Tekoči račun.	.	. Obr. hran. vlog izpl. „	V	» kap. Obresti tek. računa Obr. pos. povrnjene Upr. in urad. stroški Rent davek in nep. pristojbina .	.	. Delež pri Zadr. zv. Naložen denar .	. Got 31. decem. 1905	30 15 630 24 340 10.919 158 2 456 504 28 359 20 200 393 2.107	88 88 79 07 06 46 41 97 34 18		Posojila.	.	.	.	. Inventar premični . Zaostale obr. posojil Delež pri Zadr. zvezi Delež pri „Lj pos.“ Rez. zaklad (vloga) Got. 31. decem. 1905	75.431 174 1.299 600 4 1.007 2.107	80 06 84 33 18	Deleži	 Hranilne vloge s kapital obrestmi Tekoči račun.	.	. Predpl. obr. posojil Rezervni zaklad Cisti dobiček . . .	1.345 65.625 12 040 227 1 007 378	27 37 28 33 96
	57.149	04		| 57.149	04			80.624	21		80.624	21
								|				
Posojilno in hranilno društvo v Ricmanjih,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo za VI. upravno leto 1905.
Člani: stanje začetkom leta 1905 172, v upravnem letu pristopilo 26, izstopilo 9, koncem leta 1905 189.
Deleži: stanje začetkom leta 1905 172, v upravnem letu prirastlo 26, odpadlo 9, koncem 1. 1905 189; odpovedano: 3, Denarni promet: K 89.028"81.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		130		Deleži		175			Posojila		31.333	75	Deleži		1.295	
Hranilne vloge s kap.			Vzdig. hran. vloge .	210	—		Inventar premični .	463	57	Hranilne vloge s kap.		
obrestmi .	. .	687	57	Dana posojila . .	25.098	—		Inventar nepremični	20.474	81	obrestmi....	603	39
Vrnjena posojila	12.174	20	Inventar premični .	16	85		Zaost. obr. od pos.	656	17	Tek. rač. z „Zvezo1	61.017	83
Tek. račun z „Zvezo1	28.884	66	Inventar nepremični	15.103	11		Vrednost tiskovin .	350	—	Predpl. obr. posojil	351	72
Inventar premični .	180	—	Obr. hran vlog kap.	15	57		Delež pri Zadr. zv.	400	—			
Plačane obr. od pos.	1.710	17	Obresti tek. računa	2.155	87		Terjatve na blagu .	6.924	33			
Upr. in urad. prisp.	207	15	Upr. in urad. stroški	925	48		Nepovr. ekspenzar .	737	27			
Pristopnine . . .	48	—	Rent. dav. in nepo-				Zguba 		721	19			
Razno		410	22	sredna pristojbina	11	10		Got. koncem 1. 1905	1.206	85			
Povrnjena najem. .	65	40	Doplač. deleža „Zv.1	200	—							
Got. začetkom 1.1905	620	46	Got. koncem 1.1905	1.206	85							
	45.117	83		45117	83		- .	63 267	94		63.267	94
	|							|				
Hranilnica in posojilnica v Smledniku,
registrovana zadruga z omejeno zavezo za III. upravno leto 1905.
Člani: stanje začetkom leta 1905 34, v upravnem letu pristopilo 16, izstopil 2, stanje 31. decembra 1905 48. Deleži: stanje zač. 1. 1905 34, v upravnem letu prirastlo 16, odpadel 2, koncem 1. 1905 48; odpovedano: 2. Denarni promet: K 59.550-77.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		32	_	Deleži		4			Posojila		11.460		Deleži		96	
Hranilne vloge s ka-			Vzdig. hran. vloge .	6.018	81		Tekoči račun z zvezo	32.046	59	Hr. vlog. s kap. obr.	43 640	76
pitaliz. obrestmi .	20.956	60	Dana posojila.	.	.	6.840	—		Inventar premični .	256	77	Predpl. obr. posojil	146	56
Vrnjena posojila	5 180	—	Tek. rač. z „Zvezo1	15 356	71		Zaostale obr. posojil	12	14	Rez zaklad s prisp.	126	42
Tek. račun z „Zvezo1	1 947	16	Obr. hran. vlog izpl.	26	05		Delež pri Zadr. zv.	400	—	Čisti dobiček .	.	.	167	15
Obresti tek. računa	1.192	58	Obr. hran. vlog kap.	1.447	86		Gotov. 31. dec. 1905	1	39			
Plač. obresti posojil	623	62	Obr. pos. povrnjene	14	54							
Upr. in urad. prisp.	32	85	Upr. in urad. stroš.	58	83							
Pristopnine . . .	16	—	Rentni davek in ne-									
Gotov, začet. 1. 1905	—	27	posred, pristojbina	12	89							
			Doplačilo deleža	200	—							
			Gotov, 31. dec. 1905	1	39							
	29.981	08		29-981	08			44176	89		44 176	89
	1 1						II					
Posojilnica pri Sv. Križu pri Kostanjevici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VIL upravno leto 1905. člani: stanje začetkom leta 665, v upravnem letu pristopilo 144, odpadlo 52, stanje koncem leta 757.
Deleži: začetkom 1. 1905 674, v upravnem letu prirastlo 144, odpadlo 52, koncem 1. 1905 766, odpovedano: 0. Denarni promet: K 430.58443.
Prejemki (Debet)	K	b	Izdatki (Kredit) i	K	h		Imetje (Aktiva)	1 K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		2 076		Deleži		624			Posojila ....	320.330	94	Deleži		10.216	
Hranilne vloge .	.	143 381	09	Vzdig. hran. vloge .	56 413	85		Inventar ....	213	02	Hranilne vloge s ka-		
Vrnjena posojila. .	52.920	27	Dana posojila	153.403	85		Zaostale obr. posojil	380	74	pital, obrestmi .	305.704	10
Plačane obr. od pos.	18.524	59	Obr. hran. vlog izpl.	448	56		Naložen denar . .	1 520	—	Predpl. obr. posojil	3 902	39
Upr in uradn. prisp.	282	24	Upr. in urad stroški	496	84		Obr. nalož. denarja	40	—	Rezer. zaklad s prisp.	6.063	27
Pristopnine . . .	288	—	Rentni davek in ne-				Gotov. 31. dec. 1905	8.592	77	čisti dobiček . . .	5.191	71
Zamudne obresti .	48	82	posredne pristojb.	127	14							
Gotov, začet. 1. 1905	4.135	18	Nagrada .	. .	1 549	18							
			Gotov, začet. 1. 1906	8.592	77							
	221.656	19		221.656	19			331.077	47		331.077	47
			II	1							II	1		
Posojilnica in hranilnica v Sv. Križu pri Litiji,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za X. upravno leto 11)05.
Člani: začetkom 1. 1905 342, v upravnem letu pristopilo 19, odpadlo 8, koncem leta 1905. 353.
Deleži: začetkom 1. 1905. 342, v upravnem letu prirastlo 19, izplačano 8, koncem 1. 1905. 353; odpovedano: 1. Denarni promet: K 190.35660.
Prejemki (Debet)	j K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži		38		Deleži		16	
Hranilne vloge s ka-			Vzdig. hranil, vloge	23.856	06
pitalizov. obrestmi	62.925	65	Dana posojila .	.	15.170	—
Vrnjena posojila	15.599	34	Tekoči račun s zvezo	49 144	25
Tekoči račun z zvezo	11.480	11	Obr. hr. vi, izplačane	135	/9
Obresti tek. računa	1.527	94	Obr. hran. vlog kap.	4 582	42
Plač. obr. od posojil	3.682	02	Obresti pos. vrnjene	24	19
Upr. in urad. prisp.	138	71	Upr. in urad. stroški	565	09
Pristopnine . . .	38	—	Rent. dav. i. nep. pr.	58	42
Prehodni zneski .	.	120	20	Delež „Zadr. zvezi"	200	—
Obresti nalož. den.	34	97	Got. koncem 1. 1905	2.852	16
Gotov, začetkom leta	1.019	44			
96.604		38		96 604	38
					
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila		78 366	04	Deleži		706	
Tekoči račun z zvezo	57.217	13	Hranilne vloge s ka-		
Inventar premični .	235	08	pitalizov. obresti .	136103	09
Zaost. obresti posojil	1.274	24	Predplač. obr. posojil	446	65
Vredn. knjig in tisk.	120	—	Rez. zaklad z obresti	2 625	24
Vrednost kolekov .	5	—	Cisti dobiček . .	.	592	67
Delež pri Zadr. zvezi	400	—			
„	„ Ljud. posoj.	4	—			
Gotov. konc. 1 1905	2.852	16			
	140 473	65		140.473	65
	|				
Hranilnica in posojilnica v Šmariji,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za V. upravno leto 1905.
Člani: začetkom leta 1905. 205, v upravnem letu pristopilo 41, odpadlo 5, koncem leta 1905. 241.
Deleži: začetkom leta 1905. 205, v upravnem letu prirastlo 41, izplačano 5, koncem leta 1905. 241; odpovedano: 0. Denarni promet: K 224.534-76.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		82		Deleži	1	10	_		Posojila		77.574	41	Deleži		482	
Hranilne vloge s ka-			Vzdig. hran vloge . |	29.819	43		Tekoči račun z zvezo	24 537	89	Hran. vloge s kapit.		
pitalizov. obrestmi	61.225	21	Dana posojila .	. j	42,928	82		Inventar premični .	141	86	obrestmi .	.	.	104.297	84
Vrnjena posojila	19.254	82	Tekoči račun z zvezo |	33.867	93		Zaost. obresti posojil	755	94	Predpl. obr. od pos.	462	93
Tekoči račun z zvezo	24.739	79	Obresti hr. vlog izpl. j	193	66		Delež pri Zadr. zvezi	600	—	Rez. zaklad s prisp.	1.124	95
Obresti tekoč. rač. .	467	93	Obr. hr. vlog kapital.	3.215	21		Delež pri „Lj. pos.“	4	—	Čisti dobiček .	.	.	384	88
Plač. obr. od posojil	3.476	78	Upr. in urad. stroški	487	29		Poštna hranilnica .	111	16			
Upr. in urad. prisp.	140	92	Rentni davek in ne-				Gotov. 31. dec. 1905	3.027	34			
Pristopnine . . .	41	—	posred, pristojbina	21	—							
Obr. poštne hranil..	2	12	Poštna hranilnica .	10	37							
Gotov. zač. leta . .	4.350	48	Delež pri Zadr. zv.	200	—							
			Gotov, konec 1. 1905	3.027	34							
	113.781	05		113781	05			106 752	60		106.752	60
	1			I								
Posojilnica v Št. liju pod Turjakom,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1905.
Člani: začetkom leta 1905. 155, v upravnem letu pristopilo 32, odpadlo 6, koncem leta 1905. 181.
Deleži: začetkom leta 1905. 155, v upravnem letu prirastlo 32, izplačano 6, koncem leta 1905. 181, odpovedano: 0. Denarni promet: K 257.459‘69.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		320		Deleži . . , . .	60			Posojila		113.676	34	Deleži . , . . .	1.890	
Hranilne vloge s ka-			Vzdign. hranil, vloge 1	37.076	50		Tekoči račun. . .	16.178	93	Hranilne vloge s ka-		
pital, obrestmi	78.625	27	Dana posojila . . |	42.852	60		Inventar premični .	486	01	pital, obrestmi	131.889	23
Vrnjena posojila	22.204	17	Tekoči račun. .	. I	40.473	63		Zaostale obr. posojil	855	33	Predpl. obr. posojil	781	27
Tekoči račun . . .	21.864	67	Obr. hran. vlog izpl.	106	35		Delež pri Zadr. zvezi	400	—	Rezervni zaklad . .	1.563	25
Obresti tek. računa	373	63	v	n	v kap.	198	76		Got. 31. decem. 1905	5.151	21	čisti dobiček .	.	.	624	07
Plač. obr. od posojil	5235	70	Obresti tek. računa	4 268	90							
Upr. in urad. prisp.	72	52	Obr. pos. povrnjene |	62	09							
Pristopnine .	.	.	64	—	Upr. in urad. stroški	318	60							
Zamudne obresti .	23	39	Rent. davek in nep.	68	71							
Za knjižice . . .	21	—	pristojbina .	.	.	60	80							
Za koleke ....	30	20	Najemnina .	.	.	50	—							
Got. začetkom leta .	2.470	90	Nagrade .	.	.	.	311	80							
			Koleki		45	50							
			Delež pri Zadr. zv. ]	200									
			Got. 31. decem. 1905	5 151	21							
	131.305	45		131.305	45			136.747	82		136.747	82
												
II								|				
Slovenska posojilnica v Št. Jerneju.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XI. upravno leto 1905.
Člani: začetkom leta 578, v upravnem letu pristopilo 87, odpadlo 8, koncem leta 657.
Deleži: stanje začetkom leta 578, v upravnem letu prirastlo 87, izplačano 8, koncem leta 657; odpovedano 4. Denarni promet: K 508.864-83.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		174	_	Deleži		1.125	04		Posojila ....	248.060	54	Deleži		2.795	07
Hranil, vloge s kap.			Vzdig. hran. vloge .	103 638	46		Tekoči račun. .	.	133.972	34	Hranilne vloge s ka-		
obrestmi .	.	.	158 784	12	Dana posojila .	.	86.370	—		Inventar premični .	246	67	pital, obrestmi	378.708	90
Vrnjena posojila. .	30.483	82	Tekoči račun . . .	44.602	16		Inventar nepremič.	9.351	43	Predpl. obr. posojil	2.875	98
Tekoči račun .	. .	44.769	01	Delež „Zadr. Zvezi'	200	—		Zaostale obresti pos.	560	72	Rezervni zaklad . .	9.926	56
Obresti tek računa	5 602	16	Tiskovine in knjige	85	04		Vrednost tiskovin .	140		Cisti dobiček . . .	2.682	16
Plač. obr. od posojil	12.844	14	Inventar premični .	62	52		Delež pri Zadr. zv.	400					
Upr. in uradni prisp.	1.225	21	Obr. hr. vlog izpl.	835	88		Oprav, delež zvezi .	5	—			
Pristopnine .	.	.	172	—	Obr. hran. vlog kap.	13 949	49		Gotov, konec 1. 1905	4.251	97			
Za knjižice . .	.	77	70	Obresti pos. vrnjene	24	43							
Zamudne obresti	67	81	Upr. in urad. stroški	595	38							
Povr. tožb stroški .	63	81	Ren. dav. in nep. pr.	203	63							
Povrnj. pristojbina .	105	—	Davki		193	65							
Gotov. zač. leta 1905	2.189	59	Tožb. in sod. stroški	70	75							
			Najemnina ....	160	—							
			Nagrada ....	190	—							
			Got. koncem 1. 1905	4 251	97							
	256.558	40		256.558	40			396.988	67		396.988	67
1			II	1				II	1					
Hranilnica in posojilnica na Trebelnem,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za V. upravno leto 1905.
Člani: stanje začetkom leta 192, v upravnem letu pristopilo 34, odpadlo 7, stanje koncem leta 219.
Deleži: začetkom 1. 1905 192, v upravnem letu prirastlo 34, odpadlo 7, koncem 1.1905 219, odpovedano: 2. Denarni promet: K 231.592 10.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Deleži		68	_	Deleži		14			Posojila ....	79.383	49	Deleži		438	
Hranilne vloge s ka-			Vzdig. hran. vloge .	47.877	99		Tekoči rač. z zvezo	26.393	14	Hranilne vloge s ka-		
pital, obrestmi	55 312	48	Dana posojila .	.	38.103	57		Inventar premični	402	93	pital, obrestmi	106.861	26
Vrnjena posojila.	.	18 708	10	Tekoči račun z zv.	24.803	48		Zaostale obr. posojil	1 693	89	Predpl. obr. posojil	20	15
Tek. račun s Zvezo	35.226	75	Tiskovine ....	455	42		Vrednost tiskovin .	149	11	Rezervni zaklad .	.	1.015	20
Obresti tek. računa	1.091	48	Obr. hran. vlog izpl.	3.685	57		Vrednost kolekov .	21	15	Cisti dobiček . . .	695	26
Plačane obr. od pos	3.595	82	Upr. in urad. stroški	39	29		Delež „Zadr.Zveze'	400	—			
Upr in uradn. prisp.	46	20	Rentni davek in ne-				Delež Ljudske pos.	4	—			
Pristopnine .	. .	42	—	posredne pristojb.	59	27		Gotov. 31. dec. 1905	582	16			
Koleki		70	94	Koleki		89	61							
Gotov, začet. 1. 1905	1.925	36	Gotov, začet. 1. 1905	582	16							
	116 087	13	1	116.087	13			109 029	87		109.029	87
	1		i I					|				
Hranilnica in posojilnica v Tirnicah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za VII. upravno leto 1905.
Člani: stanje začetkom leta 1905 43, v upravnem letu prirastlo 2, izstopilo 0, koncem leta 1905 45.
Deleži: stanje začetkom leta 1905 43, v upravnem letu prirastlo 2, odpadlo 0, koncem leta 45, odpovedano: 0. Denarni promet: K 80.369'60.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Deleži		4		Vzdig. hranil, vloge	18 454	80
Hran. vloge s kapit.			Dana posojila .	.	2.707	63
obrestmi .	.	.	27 860	21	Tekoči račun z Zvezo	15 229	77
Vrnjena posojila .	.	1.030	—	Obr. hran vlog izpl.	186	73
Tekoči račun z zvezo	8.062	95	Obresti hr. vlog kap	2.771	86
Obresti tek. računa	2.329	77	Obr. pos. povrnjene	—	38
Plač. obresti posojil	702	22	Upravni stroški .	.	91	63
Upr. in urad. prisp.	19	99	Ren. dav. in nep. pr.	41	05
Pristopnine .	.	.	2	—	Doplač. na glav. del.	200	—
Gotov, začet. 1. 1905	627	51	Tiskovine ....	47	10
			Gotov. 31 dec. 1905.	907	70
	40.638	65		40 638	65
II II			II II		
Imetje (Aktiva)	*	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Posojila ....	17 060		Deleži		90	
Tekoči račun z zv.	56 447	97	Hranilne vloge s kap.		
Inventar premični .	109	06	obrestmi .	. .	75.631	52
Zaostale obr. posojil	454	72	Predpl. obresti pos.	13	02
Delež pri Zadr. zv.	1.000	—	Rezer."zaklad s prisp.	131	29
Gotov. 31. dec. 1905	907	70	Cisti dob. za 1 1905	113	62
	75.979	45		75.979	45
					
					
Konsumno društvo pri D. M. v Polju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo, za IX. upravno leto 1905.
Člani: stanje začetkom leta 1905 133, v upravnem letu prirastlo 16, odpadlo 3, koncem leta 1905 146. Deleži: začetkom 1. 1905 133, v upravnem letu prirastlo 16, izplačano 3, koncem 1. 1905 146, odpovedano: 0. Denarni promet: K 119.492-27.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blag. preost. 1. 1904	943	77	Izplačani deleži . .	15			Vrednost blaga . .	10245	07	Deleži		2.525	69
Vplačani deleži . .	214	85	Odplač. dolga na hiši	600	—		Terj. na bi. pri zad	7.292	11	Neizplačane obr. del.	83	40
Pristopnine . . .	32	—	Izdatki za blago	53.734	97		Vred. neprem. inven.	8 388	01	Izposojila ....	6.761	90
Izposojila ....	3.561	90	Voznina ....	384	69		Vred. prem. invent.	511	67	Dolg na blagu nezad.	14.686	16
Prejemki za blago .	55.298	75	Užitnina ....	282	16		Delež pri Zadr. zv.	200	—	Dolg na obr. začasnih		
Stanarina ....	62	—	Inventar nepremični	1.327	—		Delež pri Gosp. zv.	20	—	izposojil ....	6	54
			Inventar premični .	40	20		Predplačani davek			Začasna izposojila .	214	40
			Davki		120	28		za žganje . .	.	8	—	Rezer. zaklad z obr.	2.065	09
			Upravni stroški . .	1.780	51		Predplač. obr. izpos.	88	—	Čisti dobiček .	. .	1.169	21
			Obresti delež, in izp.	271	70		Predplač. zavaroval.	25	26			
			Obr. začasnih izpos.	8	54		Got. koncem 1. 1905	734	27			
			Prihodnje ....	13	95							
			Dividende ....	800	—							
			Gotov. 31. dec. 1905	734	27							
	60.113	27	|| 60.113		27			27 512	39		27.512	39
II II	1			II II					1			|	
Gospodarsko trgovačko društvo u Dubašnici p. Malinska,
registrirana zadruga na ograničeno jamčenje, za I. upravno leto 1905.
Člani: stanje začetkom leta 0, v upravnem letu prirastlo 196, odpadlo 0, koncem leta 196.
Deleži: stanje začetkom leta 0, v upravnem letu prirastlo 196, izplačano 0, koncem leta 196, odpovedano: 3. Denarni promet: K 86.04V74.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Vplačani deleži .	.	1.586		Izplačani deleži . .	20	_
Pristopnine . . .	396	—	Vrnjena izposojila .	5.800	—
Izposojila ....	11.500	—	Izdatki za blago	34.578	01
Prejemki za blago .	29.759	51	Voznina		432	56
Za odprodane tisko-			Inventar premični .	358	84
vine		32	90	Upr in urad. stroški	1.211	26
Obresti od izposojil	80	—	Obresti izposojil	166	66
			Delež zvezi v Poli .	100	—
			Delež pri „Zadr. zv.“	20	—
			Gotov. 31. dec. 1905	667	08
	43 354	41		43.354	41
II	1				I	
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Vrednost blaga . .	4.434	86	Deleži		1.566	
Terjatve na blagu pri			Izposojila ....	5.700	
zadružnikih .	.	3.941	86	Dolg na blagu nezad.	1.566	07
Vrednost inventarja			Dolg na obr. od izp.	51	64
premični....	322	96	čisti dobiček . . .	603	05
Delež pri zvezi v Poli	100	—			
Delež pri „Zad. zv.6	20	—			
Gotov. 31. dec. 1905.	667	08			
1	9 486		76		9.486	76
1 1					
Gospodarsko trgovačko društvo v Linardiču,
registrovana zadruga z ograničeno jamčenje, za I. upravno leto 1905.
Člani: stanje začetkom leta 1905 0, v upravnem letu pristopilo 86, izstopilo 0, koncem 1. 1905 86, odpovedalo 0. Deleži: stanje začetkom leta 1905 0, v upravnem letu prirastlo 86, odpadlo 0, koncem leta 1905 86.
Denarni promet: K 38.219-49.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h
Vplačani deleži .	.	512	_	Vrnjena posojila	2.000	_
Pristopnine . . .	172	—	Izdatki za blago . .	15.538	19
Izposojila ....	6.500	—	Voznina ....	509	68
Prejemki za blago .	11.946	16	Inventar premični .	130	89
Razni		246	60	Upravni stroški .	.	360	66
			Obresti izposojil.	.	80	—
			Razni		223	31
			Gotov. 31. dec. 1905	534	03
	19 376	76	19 376		76
			i!	1		
Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Vrednost blaga .	.	2.912	68	Deleži		512	
Terjatve na blagu pri			Izposojila ....	4.500	—
zadružnikih .	.	5 260	15	Dolg na blagu neza-		
Vrednost inventarja			družnikom .	.	.	3.372	74
premični . . .	117	80	Dolg na obrestih od		
Zadružni delež pri			izposojil ....	118	74
Zadružni zvezi	10	—	Čisti dobiček .	.	.	331	18
Gotov. 31. dec. 1905	534	03			
	8 834	66		8834	66
	1 1		II II		
Gospodarsko trgovačko društvo Polica,
registrovana zadruga z omejeno jamčenjem za I. upravno leto 1905.
Člani: stanje začetkom leta 1905 0, v upravnem letu pristopilo 108, izstopilo 0, koncem leta 1905 108.
Deleži: stanje začetkom leta 1905 0, v upravnem letu prirastlo 108, odpadlo 0, koncem 1. 1905 108; odpovedano : 1. Denarni promet: K 42.054-79.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Vplačani deleži . .	1.312		Vrnjena posojila .	200			Vrednost blaga .	.	2.692	30	Deleži		1.312	
Pristopnine . . .	198	—	Izdatki za blago	19.127	25		Terjatve na blagu pri			Izposojila ....	3.800	—
Izposojila ....	4.000	—	Voznina		565	12		zadružnikih . .	3.548	55	Dolg na blagu nezad.	997	71
Prejemki za blago .	15.636	48	Inventar premični .	204	36		Inventar premični .	183	92	Čisti dobiček . . .	693	23
			Upr. in urad. stroški	531	66		Delež pri „Zvezi1 v					
			Obresti izposojil. .	139	92		Pulju ....	100	—			
			Delež zvezi v Pulju	100	—		Delež pri Zadr. zv.	40	—			
			Delež zvezi v Ljub-				Got. koncem 1. 1905	238	17			
			Ijani .....	40								
	21.146	48		21 146	48			6 802	94		6.802	94
	I							|				
Kmetijsko društvo v Zireh,
registrovana zadruga z omejeno zavezo za VII. upravno leto 1905.
Člani: stanje začetkom leta 1905 350, v upravnem letu pristopilo 4, izstopil 0, stanje 31. decembra 1905 354. Deleži: stanje zač. 1. 1905 350, v upravnem letu prirastlo 4, odpadel 0, koncem 1. 1905 354; odpovedano: 4. Denarni promet: K 161.511'41.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blag. preost. 1. 1904	1.149	72	Vrnjena izposojila .	600			Vred. blaga . . .	55.811	59	Deleži		5.218	
Vplačani deleži .	.	20	—	Izdatki za blago .	.	74.086	35		Terjatve na blagu			Izposojila . .	. .	63 229	68
Izposojila ....	9 704	48	Voznina ....	161	42		pri zadružnikih .	24.913	81	Dolg na blagu nez.	18.779	18
Prejemki za blago .	70.078	73	Užitnina ....	377	21		Terj. na bi. pri nez.	10.654	61	Dolg na obr. od izp.	102	04
			Inventar premični .	4	—		Inventar premični .	703	45	Rezerv, zaklad . .	4.770	80
			Neposredna pri stoj b.	—	80		Delež pri Zadr. zv.	200	—	Čisti dobiček .	.	. 1	798	21
			Upravni stroški .	.	2.755	80		Delež pri Gosp. zv.	220	—			
			Obresti del. in izp..	2.572	90		Gotov. 31. dec. 1905	394	45			
			Gotov. 31. dec. 1905	394	45							
	80.952	93		80.952	93			92 897	91		92.897	91
	1			1							|	
Prva dalmatinska uljarska zadruga, Povija,
registrovana zadruga na ograničeno jamčenje za VII. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 43, v upravnem letu pristopilo 2, izstopil 0, koncem leta 1905 45. Deleži: stanje začetkom leta 1905 43, v upravnem letu prirastlo 2, odpadla 0, koncem leta 1905 45. Denarni promet: K 42.621-06.
Prejemki (Debet)	K	h	Izdatki (Kredit)	K	h		Imetje (Aktiva)	K	h	Dolgovi (Pasiva)	K	h
Blag. preost 1. 1904 Vplačani deleži .	. Pristopnine . . . Izposojila .... Odpr. nepr. inventar Podpora ....	732 4 674 10 5.839 49 10.180	65 32 18	Vrnjena izposojila . Inventar . . . . Upravni stroški . . Pristopnina . . . Delež pri Zadr. zvezi Gotov. 31. dec. 1905	2.779 17 036 1 300 10 10 349	32 25 34 24		Invent. prem. i. nepr. Delež pri Zadr. zv. Gotov, konec 1. 1905 1	29 939 10 349	39 24	Izposojila .... Rezervni zaklad.	. čisti dobiček .	. .	3.000 1.088 8.869	97 66
	21.485	15		21.485	15			30.298	63		30.298	63
II			1 1				1			II		
VABILO
II. OBČNEMU ZBORU
„C|65pedcir$l<e Zueze“,
centrale za skupni nakup in prodajo v Ljubljani,
registrovane zadruge z omejeno zavezo,
Ki se vrši v toreK, dne 12. junija 1906 ob 3. uri popoludne v hotelu „UNION" - v prostorih slov. kršč. soc. zveze - (uhod Frančiškanske ulice).
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem
občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1905.
Ljubljana, 25. maja 1906.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Dopolnilna volitev načelstva.
7.	Slučajnosti.
L Babnik 1. r.
podpredsednik.
Izvleček iz pravil § 14.; Vsako zvezino zadrugo zastopa na občnem zboru njen načelnik, če pa ta na občnem zboru ni prisoten, zastopa zvezino zadrugo drugi pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva dotične zadruge.
Posamezne osebe, ki so člani zveze, se udeležijo občnega zbora osebno.
§ 15. Na občnem zboru daje vsak vplačan delež po 20 kron 10 glasov in vsak vplačan delež po 2 kroni 1 glas.
GOSPODARSKO BERILO.
Napoved (prognoza) vremena in naš kmetijski
stan.
(K o n e c.)
Dosedanji način, kako se na deželi napoveduje vreme ali prav rečeno: ugiblje, sloni samo na krajevnih izkušnjah, ki pregosto varajo. Odtod izvira da so posebno mlajši posestniki popolnoma brez pravega navodila pri ugibanju vremena ,,na stare vraže, pregovore itd. ne držijo več toliko, druzega pa ne vedo.“ Z ozirom na to, da je postala dandanes neob-hodna potreba, da si ve vsak gospodar pri razdelitvi poljedelskih del pomagati, kakšno vreme ima pričakovati, postala je meteorologična veda o napovedbi ali prognozi vremena za vsakega kmetovalca velikega pomena in dolžnost vsakega razumnika na deželi in v mestih, javnih oblastev, časopisov itd. je, da delujejo v svojem delokrogu in po svojih močeh na to, da zve ves kmetijski stan na čem sloni znanstvena napoved vremena, kako se vrši, izkorišča in kolike vrednosti je ista ter da ves omikan svet na to deluje, da se kmetijski stan poprime te novodobne naprave.
Pri nas v Avstriji izdaja c. kr. osrednji zavod za meteorologijo in geodjnamiko na Dunaju vsak dan popoldne od 2—5 ure napoved ali prognozo vremena, ki obsega sledeče določbe: 1. oblačnost in padavina, 2. veter, 3. toplota, 4. natančneje določilo vremena in 5. poizkus napovedi ali prognoze vremena, ki bo v prihodnjih 24 urah. To poročilo obsega vreme, ki je v določenem okraju. V tej zadevi je razdeljena Avstrija v 8 okrajev in sicer: 1. Nižje Avstrijsko, 2. Gorenje Avstrijsko in Solnograško, 3. Gorenje Tirolsko in Vorarlberško, 4. Južno Tirolsko, 5. Štajersko in Koroško, 6. Kranjsko in Primorsko, 7. Češko, Moravsko, Slezija in Zahodna Galicija, 8. Vzhodna Galicija in Bukovina.
Za nas je važna vremenska napoved, ki se izdaja za Kranjsko in Primorsko. Ta napoved se razpošilja vsak dan od 1. aprila do 31. oktobra vsacega leta, dodatno kurznim poročilom na vse telegrafske postaje, kjer se morejo vsak dan dobiti, seveda brezplačno.
Za posestnike v bližini telegrafskih uradov je lahko, da zvedo za te vremenske napovedbe, težje
je to za bolj oddaljene in priproste kmetovalce, posebno če si ne znajo telegrafirano napoved, ki obstoji iz 5 črk .in se mora še-le dešifrirati ali domače rečeno, vsaka črka pomeni eno besedo, ki se izve še-le iz tako zvanega ključa, s pomočjo katerega se mora napoved raztolmačiti.
Da se i temu pomore, sploh, da vsa okolica na najlažji način izve, kako vreme imamo pričakovati v prihodnjih 24 urah, v ta namen se nasvetuje snovanje takozvanih „signalnih štacij“ ali „optičnih šta-cij“, ki na različne a lahko umevne načine objavljajo napoved vremena in sicer tako, da se to tudi od daleč vidi n. pr. s pomočjo zastav, ki so različno barvane in ima vsaka barva svoj pomen. Treba je samo pogledati te zastave in že se ve, kakšna napoved ali prognoza vremena je izdana za prihodnjih 24 ur. Po tej napovedi, ki ima 85°/o sigurnosti, si moremo razdeliti naša dela.
Umevno je vsakemu, da je taka napoved vremena, ki ima znanstveno podlago, za vsacega kmetovalca dosti večje koristi, kakor pa isto ugibanje kakega starčka, ki ga že spomin zapušča. Ta napoved ima dandanes, ko je postalo človeško in živalsko delo drago, ko primanjkuje delavskih močij, ko mora vsak svoje telesne moči na najboljši način izkoriščati, če hoče da si zasluži potrebni vsakdanji kruh, — narodno-gospodarske važnosti.
Država je to tudi uvidela in nam gre na pomoč. Naša dolžnost je, da izkoristimo to najnovejšo pridobitev vede ter da delujemo vsak v svojem delokrogu na to, da izve širše občinstvo in ves kmetijski stan o tej pridobitvi in o pomoči, ki jo nam ponuja država. Imejmo pri tem prepričanje, da je naš kmetijski stan ne le dovolj inteligenten, da nas bode razumel, ampak da nam bo kmalu sledil.
V tem oziru pa čaka naše rodoljubne može-veljake na deželi jako hvale in posnemanja vredno delo, če bi se hoteli podvreči ne le stroškom, ampak tudi trudu, da bi prvič na višjih krajih, od koder je večji razgled, postaviti take signalske štacije in drugič, da bi ž njih pomočjo vedno objavljali napoved ali prognozo vremena. Dosedaj imamo žal le nekatere take postaje v celi naši državi i. s. eno na Vor-arlberškim, drugo na Češkem, ki so jih nabavili imo-viti zasebniki.
Tu bi bilo želeti, da bi država, dežele, bogati denarni zavodi (n. pr. kranjska hranilnica, domače posojilnice) v ta namen žrtvovali nekoliko novcev, z vzgledom prvakovali in nedvomno razvila bi se širom naše države tudi tu cvetoča obrt, ki bi donašala naši industriji nekaj dohodkov, direktno pa bi silno povzdignila samozavest vsega kmetijskega stanu, ki ne bi taval več v večni negotovosti, ko si uravnava svoja kmetijska dela.
Da država sama teži in dela na to, da bi se vpeljala taka, na zvanstveni podlagi temeljujoča napoved vremena, je naj bolji dokaz njen vzgledni c. kr. osrednji zavod za meteorologijo in geodynamiko na Dunaji, njega dnevna telegrafična napoved vremena in v letošnjem letu od c. kr. poljedelskega minister-stva izdana navodila na podrejene deželne in okrajne oblasti, katere so zopet obvestile o tem svoja podrejena ravnateljstva, šolska vodstva, občinske in župnijske urade itd. Zadnji tak odlok je z dne 20. marca 1. 1905, št. 8920.
Nedvomno je, ako bi pri nas na Kranjskem napravili le jedno tako signalno štacijo, sledila bi tej v najkrajšej dobi druga, tretja itd.
Nedvomno je tudi, ako bi naši veljaki na deželi, čast. duhovščina, narodno naše učiteljstvo, naši župani se poprijeli tega lahkega dela in truda, da bi vsak dan došle napovedbe ali prognoze vremena širili med svoje sosede-posestnike in se po teh napovedbah sami ravnali, da bi se te napovedbe prav kmalu udomačile, popularne postale.
Sedaj bode pa morda čitatelj vprašal, čemu naj ravno mi Kranjci povsod prvakujemo, počakajmo, kaj bodo storili naši sosedje, ki so bogatejši nego mi n. pr. Štajerci, Avstrijci, Čehi in drugi?
Tu je odgovor lehak.
Če je kje vreme zelo spremenljivo, je vsled bližine Jadranskega morja, pri nas na Kranjskem in Primorskem. Če je kje potreba, da se skrbno oziramo in ravnamo po vremenu, je to pri nas, kjer je vreme zelo nestalno.
Inteligenca našega kmetijskega stanu, nam je porok, da bi se ta vpeljava toliko hitrejše udomačila pri nas, ker niso ž njo zvezani nikaki stroški in nikaka obveznost, naš kmetijski stan imel bi pa velike koristi od tega.
Vsem našim veljakom na deželi, našim javnim zastopom, denarnim zavodom in prijateljem našega kmetijskega stanu, priporočamo in polagamo na srce, da naj store svojo narodno in človekoljubno dolžnost, povzdiga našega kmetijskega sloja in narodnega premoženja bo njih plačilo !
Kako nam je zdraviti rano, katero je dobil konj na kolenu.
Ako se je konj ranil po nesreči na kolenu, ga ženimo polagoma v hlev, polijmo bolno mesto dvakrat ali še večkrat s čisto vodo, da jo dobro očistimo, nato jo pa ž mehkim platnom lepo osušimo. Na to denimo na rano karbolovane pavole za prst debelo, navrh pa prevežimo še z močno odejo od flanele, kar se čvrsto priveže na bolni ud. Sedaj pustimo konja 3 do 4 dni počivati, ne da bi se obveze dotaknili. Nato zopet obvezo previdno odvzemimo, da na rani
kaj ne poškodujemo. Izkusimo konja prevajati polagoma sem in tja, na kar napravimo zopet gori omenjeno obvezo od pavole. Čez kakih 12 do 14 dnij odpade ali se odvzame obveza kot nerabna, pod njo pa je med tem pognala že nova koža in dlaka.
Tako poroča list „Tierbbser11. Mi pa menimo, da velja omenjeno sredstvo le za bolj lahke poškodbe na koži in morda tudi na mesu živali. Ako je pa rana globokeja, zlasti ako je zlomljena kost, ali pre-siljena kita na nogi. treba vse drugačnega zdravila, kar se pa težko zgodi brez živinozdravnika.
Varstvo iznajdi).
Marsikdo izmisli res kaj koristnega”in vrednega, pa ne ve kam s svojo iznajdbo, in le premnogokrat se zgodi, da jo proda za ničevo ceno špekulantu, ki se ž njo obogati, on sam pa strada in gleda nevoljen, kako se drugi maste s tem, kar je pravzaprav njegovo. Vzrok temu je pač dostikrat revščina, a največkrat pa to, da ljudje sploh ne vedo, da varuje in ščiti zakon duševno lastnino oziroma iznajdbe. Pri vsaki iznajdbi je najvažnejša glavna, temeljna misel, v kateri tiči načelo iznajdbe, in do te more priti le iznajditelj in je torej le njegova last. A konstruktivno to misel izvrši lahko potem vsak strokovnjak. Zato pa je svetovati vsakemu, ki po tuhtanju ali po srečnem slučaju kaj iznajde, da da svojo misel v nje izpeljavi, obliki takoj zavarovati, in mu potem patentni odvetnik določi okrožje, v katerem je potem varen, da mu kdo iznajdbe ne ukrade in ne izkoristi!
Mnogokrat pa se zgodi, da se obrne iznajditelj s svojo nedovršeno mislijo do kakšnega mehanika, strojnika ali kemika itd., ki iznajdbo izpopolni v svojo korist, namestu da bi šel k patentnemu zastopniku (Patentamvvalt), ki je dolžan iznajdbo zamolčati
zaradi uradne tajnosti. Posebno pa je svariti pred osebami, ki jih ni spoznal c. kr. patentni urad za upravičene zastopnike iznajditeljev.
In naj bo predmet iznajdbe še tako majhen ima vseeno lahko velik financijelni uspeh, če se patent prav izrabi, je iznajdba pomenljiva' in se jo dobro zavaruje.
Vse države dajejo pravnoveljavne patente le na nove iznajdbe, ki veljajo na vsak način za nove, varujejo pa tudi izboljšave že znanih in tudi patentiranih predmetov. Kdor ima patent, ima tudi samo on pravico patentirani predmet izdelovati, porabljati in prodajati. Kdor izdeluje kakšen patentirani predmet ali prodaja ali pa koga druzega k temu zapelje, ne da bi mu to izrecno dovolil lastnik patenta, se pregreši proti zakonu, ki kaznuje take prestopke z denarnimi kaznimi in zaporom.
V Avstriji je stopil v veljavo novi patentni zakon s 1. prosincem 1899, ki dopušča patente samo za take iznajdbe, ki jih je spoznal za nove c. kr. patentni urad po temeljitem preiskanju. Posest avstrijskega patenta jamči torej sedaj, da velja patentirani predmet za popolnoma novega. Prejšnji „privilegijski zakon11 z dne 15. avgusta 1852, ki je veljal do 1. januarja 1899 v Avstriji, je samo predpisoval, da se mora preiskati oblike predmeta, nikakor pa, če je isti nov ali ne. Po tem zakonu torej ni bil posestnik „privilegija11 nikdar varen, da je njegova iznajdba nova, in da ga ščiti postava istinito, brez ovinkov in proti vsakemu. Zgodilo se je torej večkrat, da je tožil posestnik takega „privilegija11 ponarejalce, pa je med tožbo prišel do neprijetnega spoznanja, da ni v zakoniti posesti privilegija, ker isti ni bil več nov, ko ga je bil prijavil.
Tu je novi patentni zakon popolnoma odpomogel, ker po izpeljanem preiskanju c. kr. patentnega urada, je li predmet nov ali ne, med pretekom dveh mesecev vsakteri lahko ugovarja proti podelitvi patenta in če spozna c. kr. patentni urad, da je ugovor stvarno utemeljen, ne podeli preporni iznajdbi patenta.
Avstrijski privilegij si preje torej jako težko mogel prodati, ker kupec, ki bi ga bil mogoče kupil, ni bil nikdar na varnem, da ga zakon istinito ščiti.
Novi avstrijski patentni zakon pa daje posestniku patenta naj večjo garancijo in sicer ne samo, da je patentirani predmet istinito nov, ampak tudi, da je lahko izpeljiv in vporabljiv v obrti
Celotno področje, v katerem je sploh mogoče kaj iznajti, je razdeljeno v 89 razredov z mnogimi pododdelki, od katerih je vsak ali tudi po več skupaj oddeljenih teoretično in posebno v dotični stroki tudi praktično izurjenemu strokovnjaku, čigar velika izkušnja jamči iznajditelju, da se njegova iznajdba preišče gotovo strokovnjaško.
Vsakršne informacije daje in sestavlja brezplačno troškovnike za prijavo patentov v vsih državah c. kr. patentni urad na Dunaju VII. Siebensterngasse Nr. 1. Patentni zastopnik dr. Fric Fuchs.
Spravni sodnik.
„Kaj pa zopet razgrajate, možje, kot da bi vas devali iz kože, saj boste še mizo zdrobili, tako se repenčite in bijete ?“ tako vprašuje modri oče Matjaž, ko stopa v posebno sobico vaške gostilne in vidi stare znance, kako se prepirajo med seboj. —
„Dober dan, Matjaž, ravno prav ste prišli,“ odgovarjata Božidar in Bogoljub, „tukaj-le je mladi Mihelič in ta nama hoče prigovoriti, da sva velika zapravljivca, ker dajeva rž in ječmen v mlin drobit (šrotat) in krmiva ta zdrob. Pomagajte nama! Mihelič trdi: Rž je tudi pri sedanjih nizkih žitnih cenah še vedno predraga za živinsko krmo in kdor krmi svoje lastno žito je zapravljivec, da mu ga ni para. Hoče naju pregovoriti, da naj raje kupujeva razne oljnate tropine iz palm, zemeljskega oreha, ogršice, bučne, lanene i. t. d., tedaj sama tuja krmila, češ, na ta način bova shajala ceneje in boljše.“
— „Tako, tako, zato ste torej trčili skupaj; sem si precej mislil, da mora biti zopet kaj takega,“ odgovarja oče Matjaž in prisede k mizi: „Mihelič torej hoče da se krmijo oljnate tropine, vidva pa zdrobljeno žito; Mihelič hoče tuje pridelke, vidva pa hočeta domače blago. To je vzrok vašega prepira.“
„Da, tako je,“ kliče Božidar, „mi smo Slovenci, naša živina naj žre slovensko krmo in potem se gotovo tudi dvignejo žitne cene.
Bogoljub pa meni, da boljše piče kot žito je sploh ni, posebno dobri so otrobi za krave, to, da mu žena ponavlja sleherni dan, in ona mora to že vedeti, saj molze sama krave. Drugi zopet pravijo: Sezamovih tropin ne smemo krmiti, tuje blago spravlja le naš denar v tujino. Da, jaz sem celo za to, da se naloži na tuja krmila visoka carina.11
„Tako torej, ljubi prijatelji, jaz naj bom tedaj sodnik v vašem prepiru. Dobro, jaz prevzamem ta posel, tako ne bo imel od našega posedanja koristi samo gostilničar, ampak tudi mi sami.
Najpreje mi odgovorite na vprašanje: Kaj pa določuje vrednost kakega krmila? Od česa odvisi torej njegova vrednost?11 — „Odgovor je kaj enostaven in smo ga že velikokrat pojasnili. Vrednost krmila je odvisna od množine beljakovin, tolšče, škroba, ki je v njem. Cim več cekinov, Srebrnjakov, nikelnastih desetic in grošev je v mošnjičku, toliko več je vreden. Ravno to velja za krmila.11 —
„Dobro si jo pogodil. Treba nam tedaj ni dru-zega, nego pogledati, koliko ima stot kakega krmila v sebi beljakovin, tolšče in škroba in takoj uvidimo, katero krmilo da je boljše. Seveda se oziramo pri tem
in vpoštevamo le prebavljivo beljakovino, tolščo in škrob. Kar se ne prebavi, s tem tudi računati ne moremo. Torej:
1 stari stot	funtov beljakovin	f tolšče f škroba
rži		ima v sebi 11*5	1 'ji	67
ječmena ....	„ H	2 75	65
ogrščnih tropin .	.	„	31	9-9	29
zemelj, oreha tropin	„	48	8	25
Vzemimo ceno: rži		za 1 stot K 7,20	
ječmena ....	„	„ 7-20	
ogrščnih tropin .	.	„	„ 7-20	
zemelj, oreha tropin	„	„ 8*40	
Krmskih enot ima v sebi:		
Rž		105’9, ena stane	6.78 h
ječmen .	,	.	.	.	102-6,	7-12 „
ogrščne tropine .	.	142-3,	5-04 „
zemelj, oreha tropine	185--,	4.52 „
Povprečno stane ena krmska enota okroglo 5 */2 h. Rž ima lOST krmskih enot, to pomnoženo s 5 */2 h da 5'82 K. Na trgu pa stane 1 stot rži 7'20 K, tedaj zgubim pri vsakem stotu 1 38 K, ako krmim rž.
Prijatelji moji, jaz vam pravim v vseh takih slučajih, kakršnega imamo danes pred seboj, odločuje račun, odločuje svinčnik, ne pa — odpustite besedo — dolg jezik in domišljavost. Vsak izmed vas naj si izračuna doma, koliko denarja je zavrgel s tem, da je krmil žito. Videl bo, da znaša to vže pri 6 kravah, za vsako kravo računamo samo po 5 funtov na dan, lepo vsotico. Zraven tega vam še povem, da rženi zdrob ni dobra krma za molzne krave. Rž je težko prebavljiva, nareja gosto kri. Otrobi pa so najslabša krma za molzno živino, ki nareja slabo mleko. Kdor krmi žito, daje živini preveč škrobove moke, premalo pa beljakovine in tolšče; on zapravlja škrob, ki celo v gnoju nič ne zaleže.
Krmite pravilno svojo molzno živino; računajte koliko vas stane en krmilni dan, glejte, da boste krmili po ceni, vendar pa pravilno. Računajte, računajte, ljubi moji, zapisujte, kaj ste prejeli, kaj ste izdali, to vam pomaga na konja. —
Zdaj pa trčimo, jaz pijem po navadi le kraherl, pa to nič ne de, premislite kar sem vam povedal in izpijte, da gremo domov.11
„Da, oče Matjaž, to čemo storiti. Hvala vam, storili ste nam veliko uslugo. Lahko noč!“ (Fr. P.)
Kurji in golobji gnoj k zelenjatli.
Te vrste perutninski gnoj — izvzet je le od rac in gosij — je jako izvrstno gnojilo za take vrste zelenjadi, katere ne ljubijo težko razkrojivega gnoja, temveč jim ugaja najbolj lahek in razpustljiv gnoj. Kokošnjak naj se torej suh skrbno shrani, kadar pa so dotične rastline spomladi zakoreninile, se ta gnoj
zdrobi v prah in okoli korenin blizu vrha zemlje rahlo zakoplje. Takšno gnojenje zato toliko bolj ugaja, ker dospe gnoj k vsakej korenini posebej bolj jednakomerno, nego debeli gnoj v težki zemlji. Seveda se mora tako gnojilo ponavljati in rabiti v bolj lahki in dobro razkrojni zemlji.
Kdor si hoče ohraniti zdravje,
bodi oprezen pri izbiranju vsakdanjih poživil. K tem spada še pogostoma zrnata kava, ki je pa naravnost škodljiva tistim, ki so bolni na živcih, srcu in želodcu. Nikakor se ne bi smela piti brez obile primesi. Za tako se je izborno izkazal le naš domači slad. Znana firma Kathreiner rabi za svojo Kneippovo sladno kavo, tako splošno razširjeno in priljubljeno, le najboljši slad, ki mu mimotega na poseben način daje tako podoben okus zrnate kave, da se more ta sladna kava resnično priporočati kot najokusnejša primes kakor tudi kot edino primeren nadomestek zrnate kave. Prvi strokovnjaki so preiskali Kathrei-nerjevo Kneippovo sladno kavo, jo preizkusili in sijajno ocenili. Nedavno še-le je pisal znani telesni zdravnik papeža Leona XIII., dr. Laponi: ,,Vaša slavno znana Kathreinerjeva sladna kava ima najpoglavitnejše lastnosti, ki jih sladkosnede! in zdravniki zahtevajo od dobrega nadomestka zrnate kave. Pristavljam, da se raba Vaše sladne kave čimdalje bolj širi med nami“. Naj bi bilo povsodi tako in naj bi kmalu vsaka skrbna gospodinja vsak dan uporabljala zdravo, okusno Kathreinerjevo kavo v prid družini. Pri nakupovanju pa ne zahtevajte kar samo sladne kave; ime Kathreiner vam je treba izrečno poudarjati in gledati na to, da dobivate vselej le pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo v zaprtih izvirnih zavojih.
Pi»innrnfta en • Vzajemna zavarovalnica proti požarnim ško-im [JUrU Ud SU . ^am jn pogkodbi zvonov.
Edini domači zavod te stroke: Ijubljana, Medjatova hiša.
loino -vo ifolinnio od plemenitih kur, kakor 1. PIymut-Roks, JdJUd Zd VdlJUlljC 2. Hudan z velikim čopom, 3. bele Italijanke, 4. Zlatoprižni Viandot, 5. Črni veliki Langshan, 6. Hamburški zlatoprižni fazan. 7. Srebrnoprižni fazan, 8. Velike race, 9. Orpington rumene, ducent 5 K; Italijanska velika gosja jajca a 1 K, purja jajca a 60 vin. Velike francoske kunce (zajce) po starosti od 3 do 6 K, oddaja Ivan Krajnc v Št. liju p. Velenje. Štajersko.	256, 6—3
Seme kašeljskega zelja,
delek, zajamčeno pristno in kaljivo. Prodaje dokler je kaj zaloge, Ignacij Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Liubljani. 2 dkg (navadno žlico) za 80 vin., poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru.
loirvi -711 valionio od velikih, izvanredno lepih grahastih Ply-JdJUd La. ValJOllJC m0uth.Roks, znano najboljših jajčaric in
finega mesa, ducat 4 krone. 75°/o oploditve se garantira in neoplojene enkrat nadomesti. Prodaja jih L. Ševar v Rakeku.	259, 3—3
Išče se izurjen z dobrimi spričevali opremljen
Ullpkflr za zase*)no podjetje. Sirarstva zmožni imajo prednost. Ože-IlllCIVdl njenjm a]j kavcije zmožnim se dovoli sadružništvo. — Nastop službe 1. julija t. 1. Pojasnila daje iz prijaznosti Zadružna zveza.
Službo išče štacunski sluga, 30 let star, zvest,
zanesljiv.
Služboval je že v večjem konsumnem društvu kot donašalec blaga in je tudi pri prodaji pomagal.
Rariorna (m Ictril gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni oauci na jv ll i;, kleti4000hlčrnegain 500M belega vina.
Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Baderni.
Dva dveletna črna pinegavska žrebca ^'igupod
Ljubljano v župnišču.
------------------------------------------1
Delniška stavbinska družba »UNION«
v Ljubljani.
Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba „UNION“ se usoja pri tej priliki opozoriti p. n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako n&rodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik.
Dr. V. Gregorič,
načelnik.
Kupite za letošnjo košnjo
najboljšo koso sedanjosti:
„Krondiamant-kosa“.!!
Spominska knjiga prve gorenjske razstave.
Zaradi tehničnih ovir in deloma zaradi še prepičle naročbe, knijga še ni mogla iziti. Pač pa je ista že v tisku. Ker so sadne slike v tej umetniški in krasni izpeljavi, precej drage, je želeti, da se že v naprej ve, koliko približno bo naročnikov, da se zamore naročiti slike. Manj od 300 izvodov ne gre naročati. Kdor želi imeti to lepo in koristno knjigo, naj pohiti z naročbo. Posebno opozarjamo na to delo udeležnike razstave. Cena nevezani knjigi 6 K — vezani v rudeče platno 8 K. — Naroča se pri načelstvu sadne razstave v Radovljici, Gorenjsko.
kovana, izborno kaljena!
Prodaja:	2
Schneider & Verovšek,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.


Sir
Gospodarsko vago brezplačno!
Čudovito poceni pošiljam iz svojega prenapolnjenega tovarniškega skladišča svoje svetovnoznano in radi svoje izvrstne kakovosti splošno priljubljeno
Mehikansko srebrno blago
in sicer:
6 kom. mehikanskiii srebrnih namiznih nožev
D
n
n
jedilnih vilic „ žlic
„	„ žlic za kavo
izvrstnih desertnih nožev „	„ vilic
mehikanski srebrni zajemalnik za juho n	„	„ za mleko
najeleg. salonska namizna svečnika.
46 komadov skupaj za samo gl d. 6 • 50.
Vsak naročnik dobi še vrhu tega kot premijo ga-rantovano natančno vagujočo gospodarsko vago, ki potegne 12 kilogramov, popolnoma brezplačno.
Mehikansko srebro je po vsem bela kovina, za koje trpežnost in najboljšo kakovost se da pismena garancija na 25 let. Pošilja proti predpošiljatvi denarja ali po povzetju evropejske zaloge
lY[anl^attan - podjetje
Budimpešta VIII., Bezeredy^utcza št. 3.



Za spomlad vsakovrstne pluge, kakor: navadne šta-jarske, osipalnike, dvojne hribovske in jeklene univerzalne pluge:
potem jeklene brane za travnike, raz-j lične velikosti od 56 do 75 kron
^ ________________
in vso drugo orodje za poljedelstvo priporočata
Karol Kavšeka nasled. 248 x—10
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev.
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Absolutno zajamčeno =
- pristno vino
priporoča se za nakup pri kmetijskemu društvu v Vipavi, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega in je vsled tega izključena vsaktera prevara.
Razpošilja se najmanj 56 l, po sledečih cenah franko kolodvor Postojna: Nova bela namizna vina od 40—45 -BT, rodeče (ala cviček) po 85 Z. Sortirana vina: Pinela po 80 2sT, beli burgundec po 55 K. Staro namizno po 45 K, stari burgundec po 60 K.
Večje množine in zadrugam se računi nekoliko ceneje. Vsa vina so milega okusa, ker so po novem načinu napravljena.	254 12—7
M	33333333030300003031 ICCCCCCCCCCCCCCCCCtC	m
8 2 2 [§] [8] 8 1 1	C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne pr* blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz JoseptNuai št. 27. 247 24-10	1 2 2 8 8 8 § 2 2 2 2 2 8 1
	CCCCCC3303000000030110300033333333330300	m
„ELEKTROPHOR“.
Pomlajenje In podaljšanje življenja po izvirno amerikanskem elektro - zdravilnem aparatu za samoporabo.
Elektrika je življenje!
Vsem slabotnim ljudem ni nikoli dovolj svetovati, uporabljati ta električni aparat, kajti elektrika krepi živce, ohrani kri, poostri čute, tvori normalno delovanje krvi in živčnega zistema, obvaruje pred največ bolezni.
Tako poroča dr. Bourg, ud zdravniške fakultete v Parizu : „Ne samo protin, revmatizem, krč, histerija, naduha so bili v sto slučajih ozdravljeni in v vseh slučajih olajšani, kjer je znanost zdravnikov brezuspešno delovala, ampak posebno tudi pri vseh živčnih boleznih, glavobolu, koliki, šumenju v ušesih, brezspanju, hipohondriji, posebno pri hc-moridih doseglo se je v nekaterih dneh, da celo v nekaterih urah skoro čudovito olajšanje, in posebno pri bolečih ženskih boleznih so bile bolezni skoro gotovo ozdravljene in olajšane ; tudi za ženske v drugem stanu. Gena malemu aparatu z vsem skupaj 20 kron. (Samo za zelo občutljive.) Cena velikemu aparatu z vsem skupaj 30 kron. (Za vzdravljenje dolgotrajnih bolezni.) Pošilja proti predpošiljatvi zneska ali pa po povzetju	251 15-10
Elektrophor - podjetje
Budimpešta VIII. Bezeredy>utcza št. 3,
		m im	
$ ** S3V s ** m i siv & ** S' 'G)	Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Vižmarje v lastni hiši naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno silo. Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do naj finejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. Izdeljuje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Na novo urejena zaloga in prodajalna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18, v hiši kmetske posojilnice.	„_3	A * ©"S 1 S S * <9' 1 X $ S' v s	* r r® 1 p *, f * * s * 'S < -G) r P V
m		m	
■▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲▲AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAH
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
◄
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
►
Najboljše patentirane brane
nadkriljujejo vsakovrstne dosedanje lesene brane, ker so nepokvarljive ter se zobovi vsikdar lahko z novimi nadomeste. ♦ Cena za I komad (teža približno 25 kg) 15 K
258, 24—3
vrstnih kovanih žebljov priporoča
Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici
registr. zadruga z omejeno zavezo.
Ceniki na zahtevo brezplačno in franko. Kmetijske zadruge pri večjem odjemu popust.
^VTVTTTTVVVTTTTTTTTTVTTTTTTTTTTTVTTTTTTTTTH


Stanje vlog koncem leta 1905:
čez II milijonov kron
IN a, j t> o 1 j š a in n a j s i g u r* n e j š a
pr*ili k. a
za štedenjo!
Denarni promet v letu 1905:
K 54,418,440'28
Ljud$l^a posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
preje: Gradišče štev. 1
sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak de- yi n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure 4|- |2U|0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po	čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. aprila 1906: K 12,333,339-52 — Denarni promet v letu 1905: 54,418,440-28
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo.
Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. januvarja 1906.
Dr. Ivan Šušteršič,	Josip Šiška, knezoškofijski kancelar,
predsednikl	O ČL or*, liri:
Josip Jeglič,
249, x—10
podpredsednik.
Anton Belec,
hišni pos. in predsednik „Zad Zv.1 v Ljubljani.	posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Anton Kobi,	Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,
trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Frančišek Leskovic,	Ivan Pollak,	Karol Pollak,	Gregor Šlibar,
zasebnik in blag. Ljud. pos. tovarnar in posestnik v Ljubljani. tovarnar in pos. v Ljubljani. župnik na Rudniku.
(|f
gf
gf
r
gf-
gf-
I
g^
gf
gf
&
df


Gospodarska zveza
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I
(uhod: Kongresni trg št. 16)
p i -o s; Iv i * 1) lij o za, svojo olano
vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To-
------------ maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre
galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.;
vseh gospodinjskih potrebščin;
porod-ajo vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov.
Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg.
I
:g. naprej.	/((r
E
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni vodja „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z omej. zavezo v Ljubljani.