koncu ? MAMI, SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, (6310 IZOLA (TF,DM) Za delavce IR ISA sc je torek po kulturnem prazniku (9. februar) začel tako, kot si niti misliti niso mogli. Pred tovarniška vrata so prišli s strahom v srcu in odločeni, da si s štrajkom izborijo svoje pravice, odšli pa so z aplavzom in smejočih obrazov. In kaj seje zgodilo: Direktor holdinga, Moj mir Suhar jim je namreč povedal, da bodo od 220 odpuščenih delavcev 190 delavcev vzeli na čakanje do konca meseca, če bo šlo vse po sreči pa bodo tako ostali v tovarni do maja oz. do likvi dacije podjetja. Povrhu vsega so še izvedeli, da bodo dobili izplačanih 20 odstotkov razlike do kolektivne pogodbe za lansko leto. To naj bi se zgodilo že 12. februarja. Ta pojasnila so delavci sprejeli z aplavzom, ki je bil gotovo namenjen vodstvu holdinga, kije nekje izbrskalo denar za kritje teh razlik (najverjetneje v republiki), seveda pa se bo trezno ocenjevanje razmer šele začelo. Tovarna gre namreč v likvidacijo in to dejstvo ostaja. Dejstvo je tudi, da nikoli več ne bodo gradili svoje prihodno- sti z delom, ki so ga opravljali dotlej. Morda pa se tega tudi zavedajo in so ploskali zato, ker so dobili vsaj nekaj. Dvomimo namreč, da so ploskali spoznanju, da njihove tovarne prav kmalu ne bo več. Za zadovoljne delavce Irisa se začenja obdobje čakanja na koncu katerega ne bodo dočakali nič posebejrazveseljivega, razen če vodstvu ne uspe veliki met, ki so ga nekatere druge izolske tovarne že zgrešile._____________________________ MISTER V BOLNICI PLEHKE TOLAŽBE IZOLSKE BOLNICE Tudi zdravstvo na obalno kraški regiji se tako kot povsod v Sloveniji otepa s težavami, ki jim tudi v letu 1993 ni videti konca. Na srečanju z ministrom za zdravstvo, dr. Božidarjem Voljčem so se vodilni delavci obalno krnskega zdravstva pogovorili o tekočih problemih in o bodočih izgledih. Težave zdravstva so najrazličnejše, od podcenjenega dela medicinskega osebja in s tem povezanega bega medicinskih osebja v tujino, do zaenkrat nerešljivih finančnih ugank. Predstavniki obalnega zdravstva so povedali, da vendarle ne sedijo prekrižanih rok. Racinalizacije dela so se že lotili in tudi kapacitete prilagajajo potrebam v regiji. Minister Voljč je seznanjen s problemi, saj se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod. Glede premalo ovrednotenega dela zdravstvenega osebja, je treba prekiniti z uravnilovko, ki še vedno velja v FEBRUAR 193 slovenskih bolnišnicah. Dobro delo je treba motivirati. Kar se tiče finančnih zagat pa minister upa, da se bodo le te rešile z novim zakonom o zdravstvenem zavarovanju in s posodobitvijo in racionalizacijo celotnega zdravstvenega sistema. Tega seveda ni mogoče spremeniti naenkrat, ker bi to pomenilo prevelik finančni in socialni šok, postopoma, v nekaj letih pa je zastavljen cilj vsekakor dosegljiv. Oh koncu razprave so največ besed namenili bolnišnici Izola in nujnosti njene dograditve. Predstavniki političnega in gospodarskega življenja na obali so menili, da je za dokončaje bolnišnice nujno potrebna širša pomoč. V bolnišnico je bilo do sedaj vloženih že okoli 150 milijonov nemških mark, večji del pa so v glavnem prispevale prav tri obalne občine, ki za mulaljno gradnjo ( potrebnih je še kakih 20 mio DEM) sredstev več nimajo. Prav iz tega vidika je vabljiv italijanski kredit. Sredstva v višini desetih mililjard lir bi namenili za obnovo medicinske opreme, s tem pa bi sredstva iz proračuna lahka namenili za nadaljno gradnjo bolnišnice. __________________________________ V tej številki še: -IS;VESEL0 NA DELO -SMETIŠČE VSE LEPŠE -ITALIJANSKE PENZUEIII. -KAJ BODO DOBILI UČITELJI -ROKOMETAŠICE V VRHU -Sv.VALENTIN JE PLAYBOY LEPA VEST Komisija za promet pri IS SO Izola je obravnavala predlog za postavitev ovir ( takoimenovani ležeči policaji) na nekatere mestne ulice, da bi zmanjšali hitrost vožnje skozi stare mesto. Manj lepa vest: Komisija je ugotovila, da so ceste tako slabe, da po njih ni možna vožnja z več kot 20 kilometri na uro in je postavitev ovir odveč. Nemogoče je mogoče.______________ V zvezde gleda Ivana Scotto di Minico sioavjxo? rzjf cv Ste pod zaščito Venere, zato v nedeljo ali ponedeljek realizirajte stari ljubezenski načrt. Ste v odlični formi in z zdravjem ne boste imeli težav. Oven 21.3-20.4 f Luna vam v sredo in četrtek prinaša nove spodbude v osebnih zadevah. Prepustite več svobode Bik partnerju. 21.4 ■ 20.5 E Naslednji teden vam ne obeta večjih sprememb. Vendar pa lahko v bližnji prihodnosti Dvojčka pričakujete zanimive dogodke. 21.5 ■ 20.6 V soboto zvečer lahko pričakujete zanimivo povabilo. Zaupajte sebi in ne boste zgrešili. Na delu se vam obetajo spremembe. Rak 21.6-21.7 Ker boste ta teden nenavadno popustljivi in tolerantni do partnerja in družine, lahko pričakujete lepe in nepozabne trenutke. Nekdo bo občudoval vašo resnost in zanesljivost. V sredo lahko pričakujete pomembno novico ali pa zanimivo srečanje. <9 Lev 22.7 - 23.8 nP Devica 24.8-22.9 Tehtnica 23.9-22.10 Ste kreativni in bogato obdarjeni z domišljijo, vendar pa nekoliko prepočasni v realizaciji projektov. Ne zapravljajte časa in denarja. m Škorpijon 23.10-22.11 V petek in soboto se vam obetajo romantični trenutki. Izpolnite vse ljubezenske želje, ki vas že dolgo vznemirjajo. Ste nepobolšljiv optimist. Vztrajali boste, četudi ste še daleč od zastavljenega cilja. Obetajo se vam zanimivi dnevi. Strelec 23.11-21.12 55 Kozorog 22.12-20.1 V naslednjem tednu vas čakajo uspešni in bogati dnevi. V torek in sredo še posebej. Doživeli boste ne kaj brbo okrepilo vašo samozavest. Vodnar 21.1-19 J K Ribi 20 J - 20.3 Med številnimi idejami se boste morali odločiti le za eno. Naslednji teden se vam obetajo bolj jasni in mirni dnevi. Vse kar delate v tem obdobju bo obrodilo sadove. Imate vso podporo družine. ALI ZNAMO OPAZOVATI? Al Kako se oglaša stražar, vzidan v vogal Bessengijeve palače? 1. Z rjovenjem. 2. Z mijavkanjem. 3. S čivkanjem. B/ Kakšne barve je svetilnik na izolskem velikem pomolu? 1. Rdeče. 2. Črne. 3. Bele. C/ Koliko ribic plava v bazenčku sredi parka Pietra Coppa ? 2. Dve. I. Sedem. 3. Devetnajst. D/ Kako so obrnjene bakle na poslednjih izolskih vratih? 1. Navzdol. 2. Navzgor. 3. Vodoravno. E/ Lev na stari občinski hiši drži svojo šapo na: 1. Odprti knjigi. 2. Zaprti knjigi. F/ Katera drevesa rastejo ob najdaljši izolski ulici? 2. Palme. 1. Pinje. 3. Fige. G/ lìutty Free Shop (tisti pri izolski občini) ima nad vrati in okni prelepe baldahine. Kakšna reklama je narisana na njih? 3. Za potovanje v Palmo De Malorco. 2. Za mleko. I. Za cigarete. Rezultati: Seštejte številke pred izbranimi odgovori; Nad 17: po svetu hodite z na pol zaprtimi očmi. Če ste zaljubljeni, vso srečo! Do 12: Dobro opazujete okolico, vendar vam včasih še kaj uide! Ne ženite si tega k srcu, ker sploh ni tako pomembno! Do 8: Imate izreden občutek za prostor! Bili bi dober turistični vodič ali pa morda celo privatni detektiv! Setavil: Dimitrij Kralj jOjBdova maha anagrami Franceta Prešerna In nikdar nisem videl take, bila je brez hibe vsake, in kodre črne je imela, in vedno je bila vesela. Očesci temni soji djali bili izraz prav mili ker vedno seje posmehvala je bele zobce pokazvala. Na licih pa se jamice pri smehu pokazale so. In če je sem in tja hodila, ji r.... ji lepo zvonila. Ce sc premalo je majala pa r.... ji je pomagala. In krilo kratko je imela da me vedno je oblila zona če gledal sem ji v p... zala ki so pri hoji sc majala. So p... ji naprej štrlela kot da bi iz kamna jih imela. Če meje na vrtu opazila je brž k ograji priskočila. In vedno mi je kaj prinesla, in včasih jabolka je tresla. Skrivaj mi dalaje kaditi da pred starim sem sc moral skriti. In priden bodi sinko mali kakšno ime so tebi dali. Drago sc mi zelo dopadc, le vzemi si še čokolade, počcnilajc k meni doli, da videl sem ji v p... goli. Najrajši bi jo kar zagrabil in prišla je na sled nakani in pogledala meje postrani, nasmehnila sc poredno in požugala mi vedno. In vedel sem, da samo hoče, da vidim p... ji cvetoče. VLADA >1A LiULiU Občinski možje bodo imeli danes polne roke dela. Dopoldne bo namreč zasedal izvršni svet, ki bo obravnaval gradivo za popoldansko skupščino (turizem), poleg tega pa še vrsto predlogov sklepov, ki naj bi zagotovili pokrivanje stroškov veterinarsko higijenske službe. Ob tem bodo obravnavali še osnutek odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč. Iz osnutka povzemamo: - zaklonišča se morajo graditi v objektih namenjenih za šole, vrtce, zdravstvene zavode, centre zvez, energetske in druge objekte - pri drugih objektih, namenjenih za bivanje ljudi je obvez na ojačitev plošče nad kletjo, tako da bi vzdržala rušenje objekta nanjo. Najmanjša debelina plošče nej bi bila 16 cm. - zaklonišča se praviloma gradijo kot dvonainenski objekti. - zaklonišča se pod posebnimi pogoji v miru lahko uporabljajo za druge namene Občinska vlada bo obravnavala tudi predlog za 75 odstotno sofinanciranje melioracijskih posegov na območjih, kjer je zaradi kvalitete zemljišča izvedba del še posebej draga. Seveda pa bo največje pozornosti vredno gradivo s stališči do pripomb izjavne razgrnitve dopolnjenih odlokov v zvezi z marino. Strokovna služba je na pripombe ministra Jaz-binška odgovorila tako-le(skrajšano) - Problematika servisnih in manipulativnih površin: Za te namene se dodeli območje ob Ladjedelnici s površino cca. 2,1 ha. - Rekreacijske površine v trikotniku med Tomažičevo, Moravo in Cesto v S. zaliv: Glede na mnenje MZVNKD je omenjeno področje, namenjeno športno rekreativni dejavnosti ustrezna rešitev, hkrati se tako ohranja kulturna in na ravna dediščina v urbanem prostoru mesta Izola. - Ureditev plaže ob zunanjem robu valobrana: Predlaga se ureditev umetne naravne plaže V knjigi pripomb v KS I. je le pripomba Zdravka Vatovca iz Kopra, ki predlaga strokovno presojo gradiva na inštitucijah v Ljubljani in Zagrebu. Strokovna služba na priponi be nima predloga stališč. Na pripombe trgovskega podjetja Jestvina Koper, da so lastniki zemljiških površin in objektov vzhodnega zaliva Izole (kamp, restavracija) in zahtevo, da se v odloke vnese, da se območje, kjer so njihovi objekti, nameni za turistično, gostinsko dejavnost, služba predlaga, da se pripomba upošteva pri izdelavi novega srednjeročnega družbenega plana. I Danes (četrtek 11.2.) bodo ločeno zasedali vsi štirje zbori občinske skupščine. Delegati bodo poslušali informacijo o tekočem delu izvršnega sveta in aktualnih problemih ( morda bodo kakšno rekli tudi o 2.000 nezaposlenih ?), obravnavali predlog stanovan jskega programa, še posebej pa sc pozabavali s predlogom programa turistične dejavnosti v občini Izola. Z gradivom, ki ga je šele na dopoldanski seji obravnaval IS vas bomo seznanili (na žalost) po skupščini. COMUNALE Quando Lei sottolinea che la recessione economica sta lacerando la nostra cittadina sicuramente non riesce a stupirci. Lo conosciamo perfettamente. Pero’ sappiamo anche che Isola, nel suo lunghissimo tragitto storico—da Haliaetum a oggi—ha saputo sopportare tutte le interperie come pure godere dei fasti che i vari ismi, che nella stessa si sostituivano con maggiore o minore frequenza, le procuravano di volta in volta. Ha superato il tutto con dignità’. Con quella dignità’ che e’propria delle citta’ marinare, le quali, risaputa-mente, trovano nell’ampiezza dell’azzurro mare il loro motivo di vita. E’ sempre stata una citta’ aperta. Delle volte anche fin troppo. Ed e’ proprio questa sua apertura che le ha procurato più ’ di qualche guaio. In un tempo a noi non tanto lontano si e’ aperta, come Lei ben sa, a fabbriche politiche, destinate inesorabilmente al collasso economico. Fabbriche che hanno richiesto una forte immigrazione, cioè’ lo sradicamento delle genti del loro focolare per indirizzarle verso terre promesse , ossia verso l’incertezza. Con tutti iproblemi che ciò’ comporta. Oggi, com’era ampiamente prevedibile, i nodi sono venuti al pettine. E Lei, Spett. Amministrazione comunale, cosa fa? V STECAJ Fieno IN NAS 06 kRUH STE SPRAVILI, I ZATO ODGOVARJAJ! L ZA VSE.KAR. STE ZAPRAVILI i Osserva silenziosa l’ormai rapido degrado di quanto i cittadini isolani Le hanno dato in gestione. Non si muove neanche quando Le viene proposta qualche iniziativa volta a tamponare qualcuna delle ampie falle apertesi sulla barca su cui Lei sta viaggiando. Pensiamo al risanamento del turismo, al consolidamento del commercio e, soprattutto, allo sviluppo dell'artigianato. Ci dia retta. Si muova. In caso contrario, la nostra cittadina sara’ la prima al mondo ad introdurre un nuovo ismo come ordinamento sociale: il Neopessimismo. Con stima. Gianfranco Siljan hi rO j SMETISCE KAJ BODO VSE LEPŠE DOBILI UČITELJI ■. s"-sà (MF) izolsko smetišče, najeminentnejši spomenik našega odnosa do okolja počasi spreminja svojo podobo. Stroji so se zarili v pobočje že pred meseci in zdaj gredo dela počasi že h koncu. Smetišče sicer ne bo takšno, kot so jih vajeni prebivalci razvitih dežel, vendar bodo vsaj ustvarjeni pogoji za njegovo opremljanje. V prvi fazi bodo seveda lahko le omogočili fizično ločevanje posameznih odpadkov, kasneje pa razmišljajo tudi o predelavi posameznih vrst odpad nih surovin. Nam, ki z odpadom ne upravljamo, pa zadošča vsaj to, da smetišče ne bo več krasi lo celega pobočja ob cesti proti Šaredu. Ta kratko so seveda po tegnili strelci, saj so ob edino pravo strelišče v občini, kot zanimivost pa lahko dodamo, da je del sredstev za ureditev smetišča prišlo tudi iz ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora. k. >• ' črc Ai-rv |> ITALIJANSKE PENZI.IE III Kljub mnogim pojasnilom zahtevki /.a poročila o prejetih dohodkih tistih, ki prejemajo italijansko pokojnino še povzročajo precej preglavic. Nekateri preprosto ne morejo razumeti, kaj je treba vpisati na obrazec in se zadovoljujejo z utcmcl-jitvjo, da gre za golo formalnost. I)a sc jim ne bi zgodilo, da bi izgubili pokojnino le zato, ker so bili nemarni svetujemo, da sc oglasijo v Kopru na Verdijevi 7B. Tam jim bodo usposobljeni delavci uredili vse potrebno, s seboj naj prinesejo potrdilo o prejeti pokojnini v Sloveniji in Italiji v letih 91 in 92. Če potrdila za leto 92 še nimate pa vsaj odrezke z izplačili za leto 1992. Po daljšem vikendu s slovenskim kulturnim praznikom so se naši šolarji in njihovi učitelji vrnili k rednem pouku. Splošne stavke, napovedane za 10., 11. in 12. februar ne bo, saj so se predstavniki šolskih sindikatov in slovenske vlade minuli četrtek (4.2) v Ljubljani sporazumeli o izplačilih razlik za plače. Vlada bo izhodiščno plačo za 1- tarif ni razred po kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v obdobju junij 1992 — januar 1993 uskladila z osnovo za obračun plač v državnih organih v istem obdobju in razliko poravnala v štirih mesečnih obrokih: — v februarju v skupnem znesku 7.932 SIT — v marcu 9.958 SIT — v aprilu 7.177 SIT — in v maju 7.021 SIT Sindikati so odstopili od sodnega uveljavljanja zahtev za sto odstotno izvajanje kolektivne pogodbe in se strinjali z izplačilom razlik brez obresti. Pogajanja o sklenitvi nove kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti naj bi začeli že ta mesec. Mirjam Muženič ISOLA D’ ISTIMA - l ithlirica Arriccili - Nantf iiiucttl - ArrJj'onl Iz serije razglednic Gojka Cukrova objavljamo tokrat razglednico na kateri je tovarna Arri-goni, takšna kot je bila v dvajsetih letih tega stoletja. Pravzaprav se veliko ni spremenila, le dimnik je bistveno manjši. Seveda, takrat o onesnaževanju okolja še ni bilo treba razmišljati. tz, zbirke C uk rov 0001fO suso... PREŠERN O IMA NON TROPPO (govor Neve Zajc na kulturni dan) Dragi Izolani in spoštovani gostje! Pripadla mi je dolžnost, da na drevlšnjem srečanju prispevam nekaj uvodnih misli, ki brez dvoma pritičejo bližnjemu kulturnemu prazniku. Pa mi ni lahko in niti prijetno, ker vem, da bi zdajle prijale zanesene besede, ponos in samozavest, kaj praznično veselega in samozadovoljnega. Pred leti smo na veliko govorili o Prešernu, pa o poslanstvu, ki ga ima umetnik na Slovenskem, plcdirali za demokratično družbo, suverenost in neodvisnost. Zdaj že leto dni imamo svojo državo, kar je nesporno velikanska poli tična in nacionalna pridobitev, razlog za upravičeno zadovoljstvo in samozavest. Kaj pa od tu naprej? Bomo ostali zgolj majhna krpica na svetovnem zemljevidu, samozadostna in nezanimiva za svet, kjer se s silovito naglico širijo in križajo informacije in ideje, ali bomo znamki made in slovenia znali vtisniti pečat prepoznavne identitete, ki bo v tem križanju našla svoje mesto? Bomo sanjali o raju potrošniške družbe, za katero imamo nič koliko vzgledov na tujem in v kateri bi se brez težav našla kakšna večja multinacionalka, ki bi nas pogoltnila za majhendenar, ali bomo preudarno in na dolgi rok ubranili to, zaradi česar smo samosvoj narod, ki mu ni treba trpeti od manjvrednostnih kompleksov. Večji in pametnejši od nas se iz strahu, da bi jih pogoltnil svet branijo prav s tem, da varujejo, napajajo in podpirajo kulturo, branijo umetniško ustvarjalnost, ki daje duha narodu, pred spretnimi trgovci z novci, ki ne znajo prepoznavati pravih vrednosti in jim je edini kriterij profit. Tudi naša država bo morala kulturi nameniti kaj več kot vsako leto slabše preživetje in se odvaditi večnih izgovarjanj na to, kako nujno je varčevanje, ki, čeprav smo mu priča v zadnjih letih prav v kulturi, ni prineslo nikakršnih rezultatov. Utegne pa poroditi daljnosežne posledice v kopici družbenih problemov. , Jvl L^aaiBiiEi lip«! 'i : .1 -1 ; HH9 si nlE™Stit23 uyiHsai m ZAKAJ BI Izola je znotraj te majhne državice čisto majhno mesto, za mnoge majhno ne le po velikosti, temveč tudi po pomembnosti. Samo zase pa še polno manjvrednostnih kompleksov, ki jih opravičujemo s tradicionalno revščino. Suhoparna statistika bi našla utemeljitev tudi za takšne trditve. In vendar imamo tudi drugačno tradicijo: imamo nesporne vrednote, ki pričajo o rimskem času, baročno lepotico - Besenghijcvo palačo, pa še manziolijevo, ki zaman čaka boljših časov, tudi pri nas se poje, igra in pleše in dobra predstava, ki pride v goste ni brez obiska, živimo v mestu, ki pozna sožitje dveh kultur, slovenske in italijanske, imamo ustvarjalec, ki se sicer ne morejo meriti s Prcšernovskimi laureati, vendar nismo čisto v slepi ulici, v kateri sc ne more poroditi tudi kaj dobrega in velikega. Grešili [a bomo, če mnogim drobnim pobudam, in redkim res zavzetim ljudem ne bomo prisluhnili, jim dali prostor pod soncem in jim pomagali, da rastejo. Cc bomo dopustili, da sc nam sesuva Marija Alictska, da šc traja sramota zanikrne fasade kulturnega doma (kako zelo sc v njej zrcali naša podoba), da sc nam ena največjihšol v Sloveniji obnaša tako mačehovsko do kulturne in estetske vzgoje in da bomo kar naprej pustili, da nam zaradi zdrah k sosedom uhajajo ljudje, ki si želijo resnjšega dela. Le za nekaj tega je kriva revščina in prazna občinska blagajna, ki jo je z nekaj spretnosti mogoče obrniti tudi drugače, za večji del pa človeški faktor , kot rado piše v črnih kronikah. Morila bi kdaj pa kdaj veljalo razmisliti tudi o tem. In ker je praznik, ki pri nas mineva brez podeljevanja priznanj, naj vendarle rečeni, da vemo za prizadevne ljudi, zlasti ljubitelje, zaradi katerih Izola še ni kulturno mrtvo mesto in da smo jim za njihova dejanja resnično hvaležni. Neva Zaje Vsak dan (razen nedelje) od 7.30 do 20. ure Trg 22. julija IJItAFE (ob Manziolijevi palači) TeL/tax. 62022 JE Z KO OK ? (nz) Pral bližnjo programsko konferenco seje minuli teden sestal izvršni odbor ZKO. Precej pripomb je bilo izrečenih na račun že pred časom ponujenega predloga za ustanovitev novega zavoda ( ta je, mimogrede, za zdaj ostal na papirju in je šc precej nedorečen), nekaj na rovaš ZKO, pa tudi v zvezi s kulturno politiko v občini. Prisotni so ugotavljali, da je za kakovostno kulturno življenje potrebnega več denarja, želeli pa bi si tudi več vpliva pri načrtovanju inzagotavljanju potrebnih sredstev, saj sedanja vsaj pri ZKO ju ne zagotavljajo niti minimalnega standarda. Program za leto 1993 je že pripravljen, več o njem pa bomo napisali po konferenci, kjer bo tudi sprejet. Zveza bo najbržc dobila tudi novega predsednika, njegovo ime pa za zdaj šc ni znano. Več torej v prihodnji številki. S® >'V- °V' v 66310 IZOLA, Ljubljanska 24, Tel.: 066/61-403 Prešernov najbolj nesrečen dan (8. februar je dan njegove smrti op.a.) se vendarle spreminja. Republiška in občinske proslave so sicer še vedno takšne, kot so bile, nagrajenci so še vedno takšni, kot so bili, vsepovsod resnobnost, kot je bila. Spreminja pa se vse, kar s kulturo nima zveze. Za letošnji kulturni praznik so bile namreč odprte skoraj vse trgovine s prehrano pa tudi številne druge - zasebne in tudi družbene. Zaprte pa so bile knjižnice, kulturni domovi, muzeji in podobne posvečene ustanove. V povprečni izolski gostilni je bilo ob vsaki uri več gostov kot na občinski proslavi v počastitev kulturnega praznika. In, ker bo časa za fotografiranje pijancev še dovolj smo šli s fotoaparatom v Riviero in malo bliskali naokrog. Tako le se je zasmejal v objektiv novopečeni fzolan, filmski rešiser Jane Kavčič (Sreča na vr vki itd.) pomagala pa mu je soproga, ki pravi, da ga sploh ne more več spraviti v Ljubljano. Mi, ki « bili nekajkrat v Ljubljani ga razu memo. Še bolj fori Jane se je zabaval režiser in gladovni štrajkaš Živadinov, ki ga je v prvi vrsti kar kimilo, vendar ga je naš fotoreporter za menjal za kakšnega skinheada in ga za vsak slučaj ni fotografiral. Saj veste, kaj U počnejo v Nemčiji in drugod. Bistveno več ljudi je bilo na otvoritvi raz stave slikarja amaterja Danila Drofenika v hotelu Marina. Prisotni so bili v glavnem tisti, ki niso prisotni na otvoritvah v kultur nih hramih, opazovalci pa vedo povedati, da se je jedlo in pilo manj bit na prejšnjih razstavah istega avtorja. Med govornih se je tokrat izkazal naš sodelavec Vlado Ostrouška, ki je v imenu Mandrača povedal dve tri resne in poučne. Hvala Vlado. Med resnimi obiskovalci osrednje občinske kulturniške proslave je bil tudi ilustrator in filmski delavec Koni Steinbacher s soprogo. Na daleč sta se zdela bolj resna kot od blizu, saj je videti, da ju je nekaj blazno zabavalo. Morda natakar, ki je hladnokrvno raznašal steklenice točno pred govornikom (županom op.p.) ali pa župan, ki seje zaradi tako resnih obrazov zapletel v lastne besede. Glede na to, da so bili v vseh vazah nageljni bi nevednež lahko pomislil, da gre za predvolilno fotografijo kandidatov Socialistične stranke. Sicer pa Koni trenutno dodeluje izolsko maskoto in rešuje problem mehkih nog lut ke, ki se bo menda imenovala Gigi. Za posebno presenečenje je na prireditvi poskrbeb ravnateljica matične knjižnice, Marina Hrs. Se pred dnevi je bila čisto običajno dekle, za Prešerna pa si je omislila visoko nosečnost. Zlobneži, ki so jo videli, kako med koncertom napada palačinke so menili, da gre le za posledice redilne kure. Čudna so pota kulturniška. V petek, soboto, nedeljo in ponedeljek so nas vodila rnarsikam. Ene v CC klub, kjer seje kar trlo poslušalcev nove Zebre Imago, in tistih, ki jim je všeč DJ Lovro (Radio Morje). Bolj radikalni so bili v koprskem MKC-ju, kjer je M. Brecelj s pri jatclji organiziral ŠTRAJK. Za 500 Sit vredno rižoto s školjkami ali sendvič smo si privoščili nekaj odličnih bendov (Veliki Bijcli Slon, ^ranci Blaškovič s skupino !!!), nekaj zelo solidnih (Kmečka godba) in za presenečenje koprski ženski trio. Brecelj je zglcdal prešerno razpoložen. Na Belvedurju nad Koprom (oz. nekje v božji m...op.a.) je igral izvrsten nizotemski blucsman. Ker gre v gostilniško sobo, kakšnih 50 ljudi je prišel povprečno po en poslušalec na plakat. V restavraciji Riviera je bila Primorska fešta s Štajercem Vinkom Šimkom. Ker so v glavnem natepavali harmonike smo sc umaknili na varno drugam. Prisotni znajo povedati, da je bilo zelo prešerno. O MORSKI PSI PO SVETU IN PRI NAS Dejan Bošnjak in Lovrenc Lipej Morski psi večinoma napadajo tako, da najprej obkrožajo žrtev v vse ožjih krogih. Po Bucherju pri teni najbrž opazujejo obnašanje žrtve. Če se odločijo za napad, se opisano kroženje sprevrže v bliskovit nalet. Statistični podatki kažejo, da se morski psi pri napadu najprej usmerijo na spodnje okončine in hrbtno stran žrtve. Zato si je treba, če ne povzročajo poškodb le z ostrimi zobmi, ampak tudi z zaletavanjem ali udarjanjem v žrtev in celo z obdrgnjen-jem, saj je njihova koža groba kakor brusni papir. Previdnost ni odveč tudi v majhnih čolnih, saj so znani primeri, ko so se morski psi drgnili ali kar zaletavali vanje in jih prevračali. Možnosti za popolno zagotovitev varnosti ljudi so, kot kaže, kljub dolgoletnim raziskovanjem zaenkrat še v povojih. Raziskave so bile izredno intenzivne v ZDA med drugo svetovno vojno, ko so bili taki nevarnosti izpostavljeni brodolomci potopljenih vojnih in trgovskih ladij ter posadke nad morjem sestreljenih letal. Takrat je bil od- je seveda možno, poiskati kritje za hrbet, npr. ob podvodni krit preparat na osnovi bakrovega acetata, ki je vzbujal ve čeri ali steni. Poleg danih nasvetov so znani še razni drugi, liko upanja. Se bolj pa je bilo najbrž pomembno povrniti kot npr. Haasova metoda kričanja pod vodo ali pa spuščan samozavest in bojno moralo pripadnikom ameriških po ja zračnih mehurčkov iz regulatorja na potapljaških jeklen- morskih sil, saj je bila ta zelo omajana zaradi strahot, ki so kah in podobno. Upajmo, da nam zanesljivosti predlaganih jo doživele nekatere posadke po potapljanju njihovih ladij metod ne bo treba nikoli neposredno preveriti. Morski psi v toplih morjih. Eden najhujših primerov seje zgodil po O torpediranju ameriške križarke Indianapolis. Precej članov posadke gaje sicer preživelo, vendar so večino brodolomcev kasneje razmesarili ali požrli morski psi. Pozneje seje izkazalo, da preparat na osnovi bakrovega acetata uspešno deluje le na nekatere vrste morskih psov, pa še tu se učinek razlikuje od osebka do osebka. Pt) končani vojni problem ni bil več tako aktualen in intenzivnost raziskav je upadla. Med poznejšimi raziskavami so nekoliko uspodbudnejši poskusi z ultrazvokom. Pionirka na področju raziskovanja biologije morskih psov Dr. Eugenie Clark, je ugotovila, da so izločki pridobljeni iz rdečemorskega mojzesovega lista (Pardachirus marmoratus) odvmilno (repelentno) sredstvo proti morskim psom. Strupi te ribe so zaskočili čeljusti morskega psa, ko jo je napadel. Mlečno spojino pardoksin izloča 24() strupenih žlez, ki so nameščene med hrbtnimi in potrebušnimi plavutmi. Eugenie Clark je neizpodbitno dokazala učinkovitost tega strupa z nekaterimi poskusi. V komori za hrano v bazenu je za večerjo morskim psom pustila ribe, med katerimi so bili tudi živi in mrtvi mojzesovi listi. Naslednjega dne je v komori našla le nedotaknjene mojzesove liste, druge ribe so morski psi požrli. Ko je z. alkoholom odstranila strupeno snov iz mojzesovih listov jih je morski pes nemudoma požrl. Edini problem tega odvrnilnega sredstva je, da nas pred morskimi psi zaščiti le kratkotrajno, saj prihaja do hitrega razredčevanja pod vodo. Raziskave še tečejo, nadaljnja prizadevanja pa so usmerjena v iznajdbo postopka za sintetično pridobivanje te snovi v večjih količinah in za njeno pripravo za praktično uporabo. Kakorkoli že, meniva da ni nikakršnih razlogov za strah ob nekoliko zastrašujočih informacijah o prisotnosti morskih psov pri nas, saj so nesreče tudi v dosti nevarnejših vodah razmeroma redke. Se pa nesreče seveda dogajajo in zato nekaj previdnosti pri poletnem kopanju ne bo odveč. / '/////), konec Včasih je bilo lahko biti kmet. Vse kar si moral izvedeti si izvedel od prednikov, drugo je postorila narava in pridne roke seveda. Danes pa je treba kupovati strokovno literaturo in hoditi na različne seminarje. V to so se prepričali tudi udeleženci štiridnevnega seminaija, ki gaje za nove oljkar-je organizirala Kmetijska svetovalna služba iz Kopra. Na predavanjih v GŠC se jih je zbralo neveijetno veliko, bili so resni in radovedni, vse skupaj pa so zaokrožili še s končnim delovnim izletom. Oljke so postale pravi hit, da bodo Baredi dobili nove oljčne nasade pa gre, ob stroki, zasluga tudi občinskemu izvtšnemu svetu, kije z regresiranjem nakupa novih sadik ( teh je približno 2500) olajšal investicijo novim oljkarjem. Med tistimi, ki so se učili kmetovanja smo opazili tudi faraonski obraz Klavdija Kr-maca. Toliko, da se ve, h komu bomo šli po olivno olje. Hotel DELFIN VÌfc Tomažičeva 10, Izola tel.(066)63-552 int.392 b Potrebujete nove osebne dokumente, vizitke, reklamne fotografije,... Vrhunske barvne fotografije izdelamo v eni uri. Seveda pa znamo poskrbeti tudi za vaše fotografske spomine. S sodobno tehniko smo boljši. LljfSX iLVMto /yy maxxo Kaj je heptanon? Mnogim narkomanom pomeni beseda Heptanon nekaj čudežno odrešilnega. Nekaj, kar jih ho brez kakršnekoli krize žive in čile, vesele, nasmejane...pripeljalo tja na drugo stran, proč od odvisnosti. Kot bi mignil, naj bi s Heptanonom pozabil na HEROIN; a bele tabletke le niso tak čudež, sploh pa ne za vsakega narkomana. Dandanes so mnenja zdravnikov o zdravljenju s Heptanonom precej različna. Nekateri svojim pacientom - narkomanom kar iz rokava stresajo recepte zanj. Razen, da se Heptanon za dober cvenk prodaj naprej ali zamenjuje za Heroin, je tako odvajanje bolj za lase privlečeno. Obstajajo namreč pogoji za zdravljenje s Heptanonom, in to so: - pacient mora imeti praviloma nad 18 let - za seboj mora imeti najmanj 2 leti uživanja opijatov - da je dokazljivo, da je fizično odvisen - daje že poskušal kakšno zdravljenje, ki je trajah vsaj 6 mesecev - da je odvajanje poizkusil vsaj 2 krat (odvajanje ni zdravljenje)- odvajanje npr. ambulantno. Pacient bi moral biti seveda ves čas zdravljenja s Heptanonom pod strogim zdravniškim nadzorom. Potrebno dozo bi moral namreč zaužiti v prisotnosti strokovnjaka, istočasno bi morali pri odvisniku izvajti urinski test, kot preverbo, ali v tem času res ne uživa heroina. Zal tudi pri nas ni vse tako, kot bi moralo biti in Heptanon se narkomanom deli kot karamele. Dobi ga lahko praktično vsak, pa čeprav je heroin poskusil le dvakrat, in o krizi nima niti pojma. S tem, ko nekdo dvakrat poskusi heroin (po pripovedih starejših narkomanov naj bi temu obvezno sledila grozljiva kriza, kar pa je čista izmišljotina) in potem takoj steče po Heptanon, ni storjeno nič dobrega. Ne zaveda se še, da je s tem le zamenjal drogo. Heptanon ni čudežno zdravilo, od njega se postane prav tako odvisen, kriza je huda, če ne še hujša od heroinske. Kaj pa zdravljenje? V svetu se pojavljajo novi in novi načini, kako uspešno zdraviti narkomane. Za nas je normalno zdravljenje v psihiatričnih bolnišnicah, če seveda narkoman tja sploh hoče (odpor zaradi različnih razlogov) ali če do tja lahko sploh pride. C e imajo srečo (zaradi dolge čakalne dobe, dobrih zvez, dovolj dolgega vztrajanja staršev...) jih sprejmejo v psihiatrično bolnici v Vojniku, Idriji, Ormožu. Če so njihova siceršnja kazniva dejanja že dovolj obsežna, pa se lahko, zdravijo kar sami v zaporu. Drugod pa praktično zdravljenje v komunah, terapevtskih skupinah, s pomočjo ozdravljenih narkomanov in oseb, ki so za to usposobljene. Čeprav je res, da je bilo zdravljenje na psihiatričnih bolnicah za nekatere narkomane uspešno, pa misliva, da tak način zdravljenja, kot se ga uporablja pri nas, za večino ni dober. Dejstvo je, da v takih bolnicah ni oddelkov za narkomane, taki pacienti ponavadi pristanejo na kakšnem oddelku za alkoholike in so razen manjših izjem tudi obravnavani kot alkoholiki. Redki so primeri, ko se zdravnik toliko zavzame za pacienta - narkomana, da ga obravnava individualno. Misliva, da je pravica vsakega, ki je kakorkoli zbolel, da dobi ustrezno -primemo zdravstveno pomoč, ne pa da se, kakor v tem primeru, ti dve odvisnosti strpata v isti koš, z zdravljenjem vred. Prav bi bilo, in je tudi že skrajni čas, da se vsi (starši, sosedje, zdravniki, policija...) resno zavemo, da je narkomanija bolezen, ki se je ne bo dalo izkoreniniti z domačo frazo: Narkomana pred zid, pa ubit! •J Sv. VALENTIN JE PLAYBOY Kralj je mrtev, živel kralj! so vzklikali nekoč, danes pa: Praznik je mrtev, živel praznik. S pogorišča državnih, partijskih, partizanskih, mednarodnih in lokalnih praznikov se kot ptiči feniksi vzpenjajo novi: za ene komaj vemo kaj pomenijo, za druge se nam niti sanja ne. Med najnovejšimi je zagotovo tudi Sv, Valentin ali San Valentino ali Dan zaljubljencev. Res še ni državni praznik, vendar so si ga mnogi že vzeli za svojega, tako kot npr. Pusta. Sv. Valentin je zaščitnik zaljubljenih in ker vsaj z ljubeznijo pri nas ni večjih težav seje razmeroma hitro priplazil v naše trgovine in navade. Šopek cvetja, majhen darilni zavitek, voščilnica - to so njegova znamenja. In če boste v nedeljo srečevali mladoletnike (starejše in mlajše), ki čudno tlačijo roke v žepe, potem vedite, da so zaljubljeni in so pred tem, da predajo svoje prvo darilo nekomu, ki jim p^ meni več kot predsednik vlade ali razredni učitelj. Valentin je bil očitno dober mož in v času, ko je zaščitni kov vse manj pride kar prav nekdo, ki poskrbi, da naša ljubezen ne bi šla rakom žvižgat. VAGAJA Za Valentina dobijo naši izdelki še ZLATARSTVO GIOIELLERIA MED MODO IN UMhTNOSTJO TRA MODA E ARTE IZOI.A, IJUB1JANSKA 41 l_Akko jE MAJCEN, k0MAj OpAZEN, Uhko jE skROMEN ÌN Tild, Ukko JE VElik ÌN bAhAT, Ulrko j'e než n ìn skRÌT, SAMO DA JE CVET PodARÌTE qA IÌSTEMU, ki bo v IsjEM NAŠeI USTO, kAR SIE v NjEM odkuili vi. OUpŠAjlE VaIeNTÌNA Z NASÌM CVETOM vsak dan NON STOP ob nedeljah od 8. do 11. ure Kristanov trg 4 (pri tržnici) TEL 066/61-606 ;J>. I Našim: « trg I. tula I tettai: UI39 Odgovor« irtdiik: D. Midej I IJrtdiHu odbor: Neva Zajc, Vlado 0 strnila, Gianfranko Siljai, Mirja» M rit at, Natača Beriif Jctafii, Andrej Šmeajak, Danilo Markočič I IMiÈtvo: lira Dom», Romal Upaj*, Tomaž Eerlaga Preds, čas. swh: Zorki Sosič OMikovaije: Davorin Mart foto stavek GRAKKIT d o ji. / M: Tiskarna Piran Cen: 0 SIT, počtaiaa n 6 mesecev 500 SIT, za U mesecev 900 SIT Naklada 6000 izvodov vusùisujIìb XAfAnrs:iijm2 ČESTITAMO ZA GOD! MARIJA 11.2. DAMIJAN 12.2. KATARINA 13.2. VALENTIN 14.2. JOVITA 15.2. JULIJANA 16.2. ALEŠ 17.2. V dnevih okrog 13., dnevih okrog zadnjega krajca, se predvsem zaliva. Seveda po vrtovih razen kakšne endivije ne rase prav dosti, zato pa rastline lepo uspevajo v rastlinjakih in toplih gredah. Mnogi so vrtove in njive že počistili in prekopali, zemlja se je prezračila, zdaj pa bi bil že potreben dež. Tako vreme kot ga imamo zdaj je značilno za konec marca, začetek aprila, sveža jutra, topli in sončni dnevi. Samo megla nas vsake toliko spomne, da smo še vedno v zimskem času in je do koledarske pomladi še debel mesec. Januarja sploh ni bilo padavin in suho vreme se nadaljuje tudi v februarju. Tudi naprej bo še suho in razmeroma toplo. ZADNJA ZABAVA (DM) Po ljubljanskih ministrih seje nad Izolo spravilo še ljubljansko vreme. Izola je namreč že nekaj dni ovita v nen avadno meglo, ki je zelo podobna tisti v državni metropoli. Megla ima nekaj značilnosti: 1. Najprej je ni in lepo sije sonce, potem se nenadoma priva li tam z zahoda in pokrije Izolo od ene do druge morebitne marine 2.Megla se drži tam do Rexa, takoj po meji s koprsko občino pa skrivnostno izgine in Koper je ves v soncu 3.Megla ponoči izgine (takrat ko nima učinka), potem malo podrema in pozno dopoldne se spet priplazi v mesto. Strokovnjaki za vse stvari na svetu so že ugotovili: ZA MEGLO JE KRIVA MARINA oziroma valobran, ki jo trenutno zastopa v zahodnem zalivu. Povedati znajo, da se megla dopoldne priplazi do valobrana, ki zadrži njene spodnje plasti. Zaradi nenaravne prepreke (valobran) se megla začne kopičiti ob skale, nova spodriva staro, stara se zavrti za 360 stopinj in spet udari nazaj. Tako prihaja do vertikalnega kroženja megle. Več kot je megle, bolj se dviga nad valobran in ko končno zleze čezenj ima že takšno cirkularno rotacijo, da se začne vrteti na mestu in tako ostane v Izoli, namesto, da bi se odplazila proti Kopru in naprej v Ljubljano. Ker smo Izolani že itak malo zamegljeni je ta dodatna za meglitev zelo nevarna, zato upravičeno zahtevamo: DOL Z MARINO. Dobil sem talijanski penzijon, postal sem pravi baron, vsak se okrog mene liže in hoče devize. Obračal sem žepe, iskal sem čike, a nikjer nobene flike, bil sem kolon, nad mano je bdel padron. Postal sem talijanski vojak, bil sem velik siromak. Obrnil sem vse žepe, za jesti nisem imel niti repe, nisem imel za tobak, bil sem pravi siromak. Dobil sem talijanski pezijon, postal sem pravi baron, vsak se okrog mene liže, hoče devize. Sam sem pral si hlače, mesil si kolače, vsak je dejal, da nisem njegov sorodnik ta prav. Brisal sem prah, poznal me ni niti vrag. Sedaj se okrog mene liže, hoče, da mi je čim bliže. Sedaj je prava muka, vsak se okrog mene suka. Vrti se okrog moje mize in išče devize. Vsi so zdaj junaki, hočejo biti moji rojaki, a jaz se le smejim, devize za sebe držim. Dobil se talijanski penzijon, postal sem pravi baron, vsak se okrog mene liže in hoče devize. Ernest Cah PRIMORSKA HRANILNICA OBRESTNE MERE PRI POSLOVANJU Z OBČANI HRANILNE VUK,E R+LETNO LETNO MESEČNO avista na vpogled vezava od 31 do 90 dni vezava nad 3 mesece vezava nad 6 mesecev vezava pad 12 ipesecev TEKIH: 1 RAČUNI 60 %R R+2% R+K)% R+12% R+15% 33,14% 63,79% 76,64% 79,85% 84,67% 2,22% 3,86% 4,46% 4,61% 4,82% avista - na vpogled dovoljen limit na tekočem računu nedovoljen limit na tekočem računu ŽIRO RAČUNI 60 %R R+20% R+35% 33,14% 92,70% 116,78% 2,22% 5,16% 6,12% pozitivna stanja okvirni kredit na žiro računu KREDITIRANJE OBRTNE DEJAVNOSTI 60 %R R+20% 33,14% 92,70% 2,22% 5,16% —kratkoročni krediti komitent hranilnice R +20 % ostali R+23% — kreditiranje iz razpisanih sredstev pri SO Koper komitent hranilnice R+13,58 ostali R + 15,98 92,70% 97,51% 74,16% 78,01% 5,16% 5,36% 4,35% 4,52% Revalorizacijska stopnja za mesec februar znaša 3,70% (28 dni) oz, 60,58% (letna). l>. TEL. (066) 38-010 Poslovalnice Koper FERRARSKA 10 (Ogrlica) TEL 38-035 GORJANOV TRG (Obrtni dom) TEL 21-182 Poslovalnica Izola Pittonijeva I TEL. 65354 Obrestne mere uporabljamo od 1.02.1993. Upokojenci ! Izognite se gneči Tudi pri nas lahko vpišete in dvignete pokojnino. Izolski obrtniki ! Za vas smo pripravili nekaj zanimivih programov in ugodnosti. Pozanimajte se.