ÄMERIKANSK1 SLOVENEC
Lisi za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
19. številka
JToliet« Illinois« 15, aprila 1910
Letnik XIX.
LJUDSKO ŠTETJE SE JE PRIČELO.
Delo se mora dovršiti v enem mesecu, a natančni izidi bodo znani šele jeseni.
SLOVENCI,ŠE ENKRAT: POZOR!
Nikarte zatajiti svoje slovenske narodnosti v prid “avstrijanščini”!
In napočil je veliki dan ljudskega štetja, ko se prične uradni popis prebivalstva Združenih Držav. Ali smo amerikanski Slovenci pripravljeni za ta veliki moment?
Stric Sam je pravicoljuben ter je predkratkim, kakor smo poročali, potom svojega kongresa takoj radevolje ustregel združenih slovanskih prvoborcev prošnji in-zahtevi, da se ima vršiti letošnje ljudsko štetje po narodnostih ter materinskem jeziku, a ne po državah, iz katerih smo se priselili. Stric Sam je storil svojo dolžnost.
Sedaj je na nas, da storimo tudi mi svojo dolžnost, mi vsi, ki se zavedamo in vemo, da utegne to ljudsko' štetje za tisočere in tisočere Slovence v Ameriki pomenjati prezgodnji — narodni pokojnin grob.
Na krov torej, da ne utonemo! Na krov vsi zavedni Slovenci in zavedne' Slovenke! Na pomoč hitite in brž por učite o preteči nevarnosti svoje nezavedne brate in sestre ter vse tiste, ki ne znajo pisati in citati, da jih čim največ n^ogoče rešite narodne smrti.
Že trka na vrata nevarnost — zatorej vam v enajsti uri še enkrat kličemo: Pozor!
Ko pride te dni k yam enumerator ali uradni popisovalec, da bo zahtevane podatke -zabeležil v popisovalno polo (blank), odgovarjajte mu na vsa vprašanja golo resnico. In ko vas vpraša o vaši in vaših svojcev narodnosti in materinščini (nationality and mother tongue), odgovorite: “Slovenia n”, to je, slovenska. Čuvajte se odgovoriti “Austrian”, kajti avstrijske narodnosti ni na svetu; ako bi odgovorili z besedico “Austrian”, potem bi vas utegnili kvečjemu všteti med Nemce, največje sovražnike naše nepozabne stare domovine in slovenske-skega rodu — čuvajte se torej besedice “Austrian”!
Svoj rojstni kraj (place of birth) napiši ali navedi vsakdo edinole v slovenskem jeziku, da tako rešiš tudi svojega rojstnega kraja čast!
Če storite vsi svojo slovensko dolžnost, bode rešenih na tisoče sinov in hčera premile nam majke Slovenije, ki bi drugače zapadli narodni smrti vsled svoje narodne nezavesti in nevednosti sploh..
Pokažimo v knjigi tega ljudskega štetja Stricu Samu in celemu svetu, da nas je amerikanskih Slovencev stotisoč in toliko čez, in' tako pokažemo tudi svojo zavednost in vsak poštenjak nam poreče: Čast vam, ameriški Slovenci!
Naj ne bodi ta poziv — glas vpijočega v puščavi!
* * *
V sledečem podajemo zadnjo \vash-ingtonskp brzojavko o “censusu” ali ljudskčm štetju, ki se glasi: Washington, D. C., 10. apr. — V petek 15. aprila se bo 70,000 vpraše-valcev podalo zasledovat prebivalstvo Združenih Držav. Tega dne prične Stric Sam šteti svoje otroke v pripravo trinajstega ljudskega štetja. Svojo rodbino ceni na 90,000,000 glav, in.na delo pošlje število enumerator-jev večje nego je njegova stalna armada.
Postava predpisuje, da se ima štetje začeti dne 15. aprila, ampak odločilen ne bo tako pričetek kakor zaključek štetja, in morda se bo v nekaterih slučajih pričelo štetje šele v soboto. To pa vsled dejstva, ker pade 15. dan na petek. Med 70,000 popisovalci in popisovalkami so nekateri praznoverni glede tega dne.
Štetje se bo raztezalo čez vseh šestinštirideset držav in dva teritorija za-vezne posesti ter Hawaii in Porto Rico. Ne bodo pa všteti Alasjca, Filipinski otoki in Guam, ker se vrše posebne priprave za štetje tamošnjega ljudstva.
Po dotičnih odredbah se mora štetje dovršiti v enem mesecu, a v mestih je delo omejeno na petnajst dni. Pričakuje se, da bodo nekateri števni izidi iz mest sprejet tu v prvem tednu meseca junija, ampak natančno prebivalstvo dežele ne bo določeno pred mesecem septembrom.
Ravnatelj Durand pričakuje kacih
90,000,000 imen. Ta cenitev je utemeljena na proračunih njegovih zve-dencev po izidih zadnjih treh štetij. Med 1870 in 1880 je narastlo prebivalstvo za 30 odstotkov; med 1880 in 1890, 25 odstotkov; med 1890 in 1900, 21 odstotkov. Ako bi rast upadala v
istem razmerju, bi letos naraslo prebivalstvo samo za 17 odstotkov.
Ampak priselitvene številke za zadnje desetletje so bile večje, nego za katerokoli prejšnjih desetletnih dob. Iz te pomnožitve prebivalstva po priseljencih sklepajo zvedenci, da bo znašal narastek za zadnjih deset let okoli 18 odstotkov.
Štetja med 1870 in 1900 kažejo na-gnenost k plemenskemu samomorstvu (race suicide) in g. Durand upa, da pokažejo poročila njegovih podrejen-eev ustavitev tega upadanja.
Popis bo obsegal tri glavne panoge! Prebivalstvo, poljedelstvo ter rudarstvo in tovarništvo. Vprašanja se bodo tikala kolikosti akrov, vrednosti in pridelkov farmarskih, vštevši poseben popis živali, kakor tudi založeno glavnico, vrednost izdelkov in število zaposlencev po rudnikih in tovarnah.
Enumeratorji bodo pred dnem 15. aprila porazdelili vsaki družini popisovalno polo (blank ali schedule). To polo ima družinski glavar izpolniti naj kasneje do dne 15. aprila, ali tako hitro potem kakor mogoče. Osebe, ki ne znajo govoriti angleški ali ki ne razumejo popisovalne pole, naj si poiščejo pomoči pri drugih, da jo pravilno izpolnijo.
Enumeratorji vas vprašajo za vašo starost, in da li ste belokožni, črno-kožni, polutani (mulati), Kitajci, Japonci ali Indijanci; da li ste oženjeni ali samski, in če oženjeni kolikrat, in da li ste rojeni v Ameriki ali v inozemstvu.
EnUmertorji (popisovalci in popisovalke) bodo nosili znak z napisom “United States Census, 1910”.
Postava zahteva, da vsaka odrasla oseba natanko odgovori na vsa vprašanja, ampak tudi predpisuje, da morajo vsi podatki ostati strogo zaupni, tako da ne bo nihče trpel škode po Odgovorih na vprašanja.
Predsednik je izdal razglas, poziva-joč vse državljane k sodelovanju pri popisu ljudstva, zato vsakdo pomagaj enumeratorjem po svoji moči. Popis nima nič opraviti z obdačbo, vojaško ali porotno službo, prisilnim šolskim obiskom, uredbo priseljevanja itd. Zatorej odgovarjaj vsakdo brez vsake skrbi.
Pridigar umorjen.
Pittsburg, Pa., 10. apr. — Po pridigi, v kateri je Frank Skala, urednik nečega češkega lista in odličen misijonar družbe kongregacionalistov, izjavil, da je pripravljen, za krščanstvo žrtvovati svoje življenje, je bil Skala umorjen, ko je s svojim tovarišem John Gayem zapuščal cerkvico v predmestju Woods Run. Tudi Gay je bil obstreljen in težko ranjen. Skala in Gay sta baš zapustila cerkvico ter dospela na vogal Eckert ulice in McClure ave., ko se je pred njima pojavil slabo-opravljen neznanec, ki je potegnil revolver in ustrelil Skalo v glavo, da se je mrtev zgrudil. Gay, ki je dvignil roko v zaščito, je bil zadet od druge krogle in hudo ranjen. Morilec je bežal, a je bil pozneje prijet. Imenuje se Jan Radovič, ki je bil znan kot prenapet človek, ki se je potepal okoli brez dela, a poln razbrzdanih misli. Skala je bil star šele 25 let.
“Suha” nedelja.
New York, 10. apr. — Tako “suhe” nedelje ni bilo več v New Yorku izza časa, ko je bil Theodore Roosevelt policijski komisar. Žeje umreti sicer ni bilo treba, a treba je bilo mnogo truda, da se je dobila čaša piva, ker so se krčmarji prestrašili nedavnega razglasa županovega, da ima policija izročiti zasledovanje krčmarjev državnim oblastvom. Mestna policija se zadovoljuje z nabiranjem dokazov proti vsem postavo prestopajočim krčmarjem, a podajati tožbe je pa stvar distriktnega pravdnika.
Dr. Miller spoznan krivim.
Watseka, 111., 11. apr. — Dr. W. R. Miller je bil od porotnikov spozfian krivim uboja, izvršenega na bankirju J. B. Saylerju iz Crescent City, 111., lani julija meseca. Gospa J. B. Say-ler je bila istotako spoznana za krivo uboja, a Peter Gründen, njen oče, tudi obtožen umora, je bil oproščen. Porotniki so določili za dr. Millerja kazen na 12 let zapora v kaznilnici, za gospo Saylor na 3 leta. Dr. Miller je bil v bankirjevi hiši razdrl družinsko srečo.
Vse hoče vojsko.
Washington, D. C., 12. apr. — Boja-željnost v ljudovladah Peru in Ekuador vedno bolj narašča in istotako v Kolumbiji, zaveznici Ekuadora, in vse kaže, da se razporna vprašanja med Peru in Ekuadorom menda ne bodo dala rešiti mirnim potom. To je raz-videti iz uradnih brzojavk na državni department. Ena teh brzojavk iz Lime poroča, da je tam veliko navdušenje za vojno z Ekuadorom, in da eku-adorska vlada kliče pod orožje svoje čete, ker menda misli, da je vojna neizogibna.
V KORIST IN POMOČ
25,000	DELAVCEM,
“International Harvester Company” uvede načrt delodajalske odgovornosti za poškodbe pri delu.
DRUŽBA HVALNO PREDNJAČI.
Radovoljna uvedba nadkriljuje vse slične na Nemškem in Angleškem.
Chicago, lih, 14. apr. —- “The International Harvester Company”, ki daje zaslužek nad 25,000 delavcem v svojih tovarnah po kacih šesterih državah, bo radovoljno uvedla načrt delodajalske odgovornosti za smrt in poškodbo svo jih zaposlencev. Dne 1. maja bo družba uveljavila načrt, ki bo dalekosež-nejši za delavce, nego so načrti, ki jih zahteva postava na Nemškem in Angleškem. To bo prvo sprejetje načela delodajalske odgovornosti, ki se bo preizkušalo na večji stopnji v Združenih državah.
Po' tem svojem načrtu bo omenjena družba, prevzela odgovornost v vsakem slučajni nesreče, izvzemši one vsled pijanosti ali samovoljnega preziranja varnostnih odredeb in potem v slučaju enega odgovornega.
Namen načrta, ki se v prepisu pojasni vsem družbinim delavcem'prihodnji teden, je, "zagotoviti delavcem v tovarnah, žagah in rudnikih hitro, določeno in primerno poplačilo za poškodbe vsled nesreč, ki se jim primerijo med opravljanjem njihovih dolžnosti, in tudi oskrbeti poplačilo sorodnikom, odvisnim od kacega delavca, čegar smrt je povzročila taka nezgoda.”
Važnost tega načrta tiči v dejstvu, da omenjena družba radovoljno prevzame odgovornost za delavske nezgode in radovoljno plača odškodnino, ne da bi jo v to silila postava. A pri tem pa delavec ne izgubi pravice, podati tožbo za odškodnino proti družbi.
Lestvica poplačil bo sledeča:
V	slučaju smrti se izplačajo triletne povprečne mezde, a ne manj nego $1,500 in ne več nego $4,000.
V	slučaju izgube ene roke ali noge poldrugoletni zaslužek, a ne manj nego $500 in ne več nego $2,000.
Za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge, štiriletni zaslužek, a ne manj nego $2,000.
Prosperiteta in draginja.
New York, 10. apr. — 400,000 zaposlencev pri železniških družbah in drugih velikih korporacijah je dobilo radovoljno doplačo od svojih delodajalcev izza dne 30. januarja po sestavi neke tukajšnje delodajalske združbe. To se tolmači kot znamenje, da je spet zavladala prosperiteta, in zajedno kot priznanje okolnosti, da so se stroški za živek povikšali. Popoln imenik družb, ki So plače zvišale, skupaj s številom zaposlencev, ki so bili osrečeni s povišbo, se glasi takole: Penn-'sylvania-železnica, 195,000; New York Central-železnica, 54,000; New York, New Haven & Hartford-železnica, 40,-000; Philadelphia & Reading-železnica, 37,000; jamske družbe. 35,000; cestno-železmške družbe, 25,(XX); American Sugar Refining Company, 15,000; Iron League Erecters Association, 5,000; Delaware, Lackawanna & Western železnica, 2,000; Baltimore & Ohio-želez-nica, 1,500.
Zahtevajo doplačo.
Trenton, N. J., 11. apr. — Od 400 do 500 štrajkujočih zaposlencev Roeb-lingove žičarnice se je zbralo pred tovarno “American Cigar"-kompanije in je pozvalo tam zaposlena dekleta, naj vprizorijo sočuten štrajk. Nastopila je policija in eden izmed štrajkarjev je bil odveden v zapor, kar je napotilo štrajkarje, da so uradnike bombardirali z opekami in drugimi zalučki. Policijski seržant Zenker je bil pobit do nezavesti, nakar so policaji streljali na štrajkarje, a ranjen ni bil baje nobeden. Dejanih je bilo v zapor 15 oseb, nakar je navstal mir.
Moderno glasovanje.
Pariz, 10. apr. — V francoski zbornici bodo letos upeljali novo napravo, s katero bo mogoče glasovati poslancem brez posebnih dolgoveznosti. Na mizi zapisnikarja se bo namreč nahajala ploskev, na kateri bodo zapisana vsa imena poslancev. Pri vsakem ime nu bo 5 različnih znakov, ki bodo po-menjali, ali je poslanec navzoč, ali ne, ali pritrjuje predlogu ali ne, ali pa sploh ne glasuje. Pri začetku vsake seje pritisne došli poslanec na gumb na svoji pisalni mizi ter tako naznani po električnem potu svojo navzočnost. Pri glasovanju se pa poslužuje po potrebi treh gumbov za “da, ne, ali da se zdrži glasovanja”.
Cherry.
Cherry, 111., 11. apr. — Jednointride-set nadaljnjih premogarskih trupel so danés spravili na površje iz St. Paul-premogovnika, kjer so ležala izza nesreče dne 13. nov. 1909. V pasu okrog enega trupla je bilo. najdenih $1,400. Pri nekem drugem so našli $190 in pri tretjem $172.
Trupla so ležala v spodnjem rovu, 300 čevljev pod zemljo. Ponesrečenci so sc umaknili v štirjak dvajsetih čevljev in si napravili grobo vetrnico iz desak za prezračevanje.
Na vetrnici so bile s kredo, zapisane besede: “Vsi živi ob dveh pop. 14. nov.", kar kaže, da so ponesrečenci živeli do dne po nesreči. Bržkone so se vrstili pri vratilu vetrnice, kajti eno izmed trupel je padlo čez ročaj, kakor bi bil dotičnik umrl, ko se je trudil vzdržati zračen tok.
V žepih po oblekah nekaterih ponesrečencev so se našla pisma, ampak so bila nečitna, pokvarjena po vodi.
Uradniki jamske družbe so izjavili, da je zdaj vseh 300 ali več ponesrečencev najdenih. Nekaj trupel še leži v jami, a bodo vkratkem spravljena na površje, in povest žaloigre bo končana in jama očiščena.
Pozor pred sleparjem!
Indianapolis, Ind., 11. apr. — Dne
31.	aprila prišel je sem neki kakor katoliški duhoven oblečen človek, ki je kolektal med Poljaki. Poljaki sb vedeli, da je za 2. nedeljo po Veliki noči naročen iz Chicage od škofa Rhode poljski duhoven, pri kterem bi opravili velikonočno spoved in tako so mu radi dajali “bakšiš”. Še celo k župniku Smoleju, ki je ležal bolan v postelji. je prišel in se predstavil kot Rev. K. Židiakovich, bivši litvinski župnik iz Amsterdam, N. Y. Župnik ga je prosil, ker je mislil, da je katoliški duhoven, bi li hotel 2 tedna ostati pri njem, kar je z. veseljem obljubil. Na zahtevo, da naj prinese papirje, je rekel, da ide po nje v mesto. In res je šel. Med tem časom pa je župnik pogledat v direcfbrj- in našel, da je mož slepar. Ko se je ob pol 11. zvečer vrnil. vprašal ga je župnik, kako je njegovo ime. Ko je zopet imenoval ime župnika iz Amsterdam. N. Y., mu je rekel, da je to laž. Prisilil ga je, da mu je pokazal listine in te so pokazale, da je on: Wa!eryan Jesionovich, “narodno"-katoliški duhoven, ordiniran od “škofa” Tichy-ja v Clevelandu. Nato je bila poklicana policija, ki ga je za en dan vzela v svoje varstvo. Žal, da ga je policijski sodnik oprostil, ker župnik Smolej, ki je bil v bolnišnici, ni mogel iti, da bi pričal. Sedaj je pa mož dobil korajžo. Začel je organizirati “narodno”-katoliško poljsko faro, vzeli so v najem nek prazen štor, nakupili podob in cerkvenih potrebščin itd. m so prav pridno tam maševali. “Rev.” Jesionovich je pa tačas pridno ‘kolektal” in zadnji petek rekel Poljakom: ‘S panem Bohem’, odnesel nad $120.00 in vso cerkveno opravo, ktero so Poljaki nakupili. Svarila župnika Smoleja, naj se mu ne vsedajo na limanice, ampak naj čakajo na duhovna, kteri se jim bo poslal iz Chicage, niso verjeli; a sedaj prepozno žalujejo po zgubljenih dolarih. Jesionovich obiskuje večinoma le poljske župnije, a izdal se je, da je beračil tudi med Slovenci, zato pozor!
Za zvišanje plače.
Butler, Pa., 11. apr. — Sprevodniki, strojevodje in drugi vslužbenci po vlakih Bessemer & Lake Erie-železnice, ki je pod nadzorom “United Steel”-kompanije, so zahtevali zvišanje plače za 10 odstotkov. Pogajanje se bo vršilo v Pittsburgu.
Opekarji štrajkajo.
Galesburg, 111., 12. apr. — 400 delavcev “Purington Paving Brick”-kompanije je ustavilo delo, ker se tvrdka obotavlja, pripoznati opekarsko unijo.
Turške grozovitosti.
Berolin, 8. apr. — “Morgenpost” poroča iz Aten: Že nekaj dni sem je javno mnenje razburjeno vsled turških grozovitosti v Macedoniji in Epiru. Kristjani, ki so pribežali čez mejo, pripovedujejo strašne stvari o počenjanju turških vojakov, katerih so polne vse vasi. Povsod že zapirajo po navodilih novega četniškega zakona, katerega še turški parlament ni niti odobril, kmete in jih skušajo z groznimi mukami prisiliti, da bi kaj izpovedali proti gotovim Turkom neljubim osebam. V vasi Zenici so žgali nekemu kmetu z gorečim železom roki in nogi, da bi izpovedal o eksistenci neke vstaške čete, katera niti ne eksistira. V Epiru so šiloma naselili na stotine turških rodbin iz Bosne in Hercegovine ter izgnali domače prebivalstvo. Razburjenje vsled teh dogodkov raste od dne do dne.
COL, ROOSEVELT DOSPEL NA DUNAJ,
Zapustil s sinom Italijo zadnjo sredo in odpotoval v avstrijsko cesarsko mesto.
DVA DNI OSTANE NA DUNAJU.
Avdijence, sprejemi, uradni obiski in
pojedine v čast Američa-nu.
Porto Maurizio, Italija, 13. apr. — G. Roosevelt, ki mu je bilo v nedeljo podeljeno častno meščanstvo tega mesteca, in njegov sin Kermit sta se odpeljala od tukaj ob poltreb popoludne v Benetke. Tam ostaneta do 2. ure naslednjega popoludne in potem bosta nadaljevala svoje potovanje na Dunaj. Gospa Rooseveltova in gospica Ethel sta ostali tukaj. Bivši predsednik in njegov sin sta se odpeljala v posebnem vlaku, ki jima ga je dala vlada na razpolago. Demonstracija pri odhodu je bila navdušena. Ljudstvo, z županom in vsemi mestnimi svetovalci na čelu, je na kolodvoru jemalo prisrčno slovo od Roosevelta, obsipajoč ga s cveticami in kličoč mu “Na skorajšnje svidenje”, medtem ko je godba igrala “The Star Spangled Banner”.
Dunaj, 13. apr. — Avdijence, sprejemi, uradni obiski, banketi in soareje se bodo neprestano vrstili med časom 48 ur, ki jih bo gospod Roosevelt prebil v avstrijskem cesarskem mestu.
Gospod Roosevelt dospe v petek ob 8. uri semkaj in bo na kolodvoru uradno sprejet. Dvorna ekvipaža ga popelje v Hotel Kranz, kjer je zanj pripravljenih in primerno okrašenih več sob. Dopoludne obišče g. Roosevelt avstro-ogrskega ministra vnanjih zadev, barona Aehrenthala. Popoludne ob dveh ga bo sprejel v avdijenci cesar Franc Jožef. Iz palače pojde g. Roosevelt v kapucinsko cerkev, kjer bo položil vence na grobova cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa. Potem bodo sledili drugi sprejemi in obiski.
Novi poslanik pri cesarju.
Dunaj, 12. apr. — Cesar Franc Jožef je sprejel Richard C. Kerensa, ki je izročil svoja poverilna pisma kot ameriški poslanik za Avstro*-Ogrsko in naslednik Charles S. Francisu. Cesar se je razgovarjal z diplomatom dlje časa o ameriških zadevah. Tudi o bližnjem obisku gospoda Roosevelta sta govorila. Sprejem se je vršil z vsemi slovesnimi obredi, ki vedno o-značajo srejeme diplomatov na avstrijskem dvoru.
Vseslovanski shod.
Praga, 10. apr. —■ Odsek češkega narodnega sveta za slovanske zadeve je imel tu svojo sejo, na kateri je poročal dr. Kramar o slovanskih konferencah v Petrogradu in o vseslovanskem shodu v Sofiji, ki se vrši od 7. do 12. julija 1910. Program je sledeč: L. Današnji položaj jugoslovanskih držav.
2.	Vseslovanska banka. 3. Slovanska kulturna vzajemnost. 4. Ustanovitev vseslov. turistične zveze. 5. Poročilo o slovanskem časopisju. 6. Gospodarske zveze med vzhodnimi, zahodnimi in južnimi Slovani. 7. Razstave. 8. Izdaja slovanske antologije in poljudnih znanstvenih del. 9. Adresna knjiga za vse slovanske učenjake in znanstvena društva. 10. Informacijski tečaji za slovanske časnikarje in viso-košolce.
Naznanilo
slovenske predstave v Evelethu.
Naznanja se rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Evelethu in okolici, da bode naše Slovensko Dramatično Društvo v vašem mestu priredilo eno predstavo žaloigre “Mlinar in njegova hči”, katera je večinoma vsem Slovencem dobro znana. Nadejati se je, da se bodo rojaki v obilnem številu udeležiti te predstave, da ne bode iz cele naselbine nikogar manjkalo, ker bo to prva in izvrstna zabava v slovenskem jeziku med vami Slovenci v Evelethu in ta bo marsikaterega prignala do milootožne radosti in zadovoljnosti. Torej skažite se, da ste slovenske matere sinovi in hčere ter podpirajte hvale vredrio narodno podjetje. Kajti le pri takih prilikah si zamorete zadobiti spoštovanje in spoznanje med seboj in drugimi narodi, Toliko v pojasnilo.
Predstava bode v nedeljo dne 24. aprila zvečer ob 8. uri v Mestni dvorani (City Opera Hall). Vstopnina 35c. Na svidenje, rojaki!
Chisholm, Minn., 11. apr. 1910.
Geo. Švigel.
Poroka.
G. Louis A. Zalar iz Pittsburga, Pa., in gdčna. Vida Gosar sta se poročila dne 4. apr. v Buffalu, N. Y., kakor se nam od tamkaj poroča. Bilo srečno!
Naslednik škofa Starihe.
St. Paul, Minn., 12. apr. 1910.—Nadškof John Ireland je dobil danes iz Rinia naznanilo, da je za škofa v Lead,
S.	D. imenovan Rev. Jos. F. Busch iz St. Paula, Minn. Nova škofija v Crookston, Minn. je podeljena Rev. James Corbett-u, župniku na duluški katedrali; v Bismarck, N. D. pa pojde kot prvi škof opat Vincenc Wehrle O. S. B. iz Richardton, N. D.
Tako je bilo za cerkveno provincijo v St. Paulu zadnjih par mesecev imenovanih šest novih škofov. Vseh šest bode skupno posvečenih na en dan prihodnjega meseca v St. Paulski katedrali.
Vesela vest.
Na tem mestu smo zadnjič poročali, da je Rev. J. Smolej nevarno bolan. Začetkom tega tedna pa smo prejeli sledeče poročilo:
Indianapolis, Ind., 11. apr. 1910. — Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Ker ste prinesli notico o bolezni, objavite prosim še sledeče sedaj: Bil sem smrt-nonevarno bolan in v noči od 1. na 2. aprila sem bil previden z zakramenti za umirajoče. Da sem še živ, imam se razun Bogu, zahvaliti edino zdravniku Dr. Egartu iz Haughville, ki me je hodil tudi v bolnišnico zdravit. Za jeden teden me nadomestuje Poljak (Rus) Rev. Stefan Wierzbowski, ki ima ob jednem mal misijon za Poljake, kojih je 60 družin v Indianapolis. Toliko ob kratkem.
Pozdravom	J. C. Smolej.
Naročnikom.
Onim naročnikom, ki jim je pred delj časom potekla naročnina smo poslali obvestila, da ponove naročnino. Naj nobeden to ne vzame za hudo. Vsakdo mora spolnovati svoje dolžnosti po svoji moči. Naša dolžnost je, da one, ki so v odzadju z naročnino spomnimo njih dolžnosti, da ne bo nobeden mogel reči, da ni vedel kedaj mu je potekla naročnina. Toraj smo s tem storili le svojo dolžnost, kar tipam bodejo vsi blagovolili uvaževali.
Poštna postava zahteva, da mora biti vsak list plačan, ali vsaj ne več kot za tri mesece na dolgu, za to bomo morali vstaviti list onim, ki se ne zmenijo za naznanilo. Pošljite torej naročnino še danes, da ne pozabite.
Ako je list plačan vnaprej je nekako bolj dobrodošel v hišo; ako pa prihaja brez predplačila, izgleda kot bi bil vsiljen.
Ker ne poznamo naročnikov osebno in ne vemo ko se preselijo, za to bi bilo napačno pošiljati list brez predplačila. Ko kdo plača list in ve, da je še plačan preč naznani preselitev, če pa list ni predplačan, se pa kar tako vleče, za to je najbolje, da vsakdo plača list vedno vnaprej.
Primeri se včasih, da se naročnik preseli m list gre še vedno na stari naslov. Čitajo ga tam drugi in slučajno nam to naznani hišni gospodar ali kdo drugi ter plača list, ki se potem prepiše na njegovo ime. To je hvale vredno in pošteno. Včasih je pa tudi narobe, kar ni lepo. Po našem mnenju so v'si oni, ki čitajo naš list vzor našega naroda, za to se,vedno nadejamo, da bodo storili ob vsaki priliki kar si mislijo, da je njih dolžnost.
Pri izdavanju lista so veliki stroški. Treba je, da se pokrijejo, za to mora-ramo jako paziti, da kdo ne dobiva lista brez plačila. Delavci in vsakdo drugi hoče imeti svoje plačilo. Onim listom, ki so v slabem gmotnem položaju so krivi usode največ oni naročniki, ki ne plačajo lista vnaprej. List, ki ima dobre predplačnike vedno dobro izhaja, ako je cena naročnine še nižja.
Naš list mora biti vedno plačan vnaprej, ker drugače nam ni mogoče izhajati.
V nadi, da se stvar v kratkem uredi, se zahvaljujemo vsem za prijaznost in naklonjenost.
Uprav. “A. S.”
Zdravnikova zmota.
London, 10. apr. — Strašen dogodek je razburil neko vas pri Rijonu na Španskem. Tam so namreč spravili šestletno dekletce, ki ga je zdravnik proglasil mrtvim, v vaško mrtvašnico, da bi ga drugi dan pokopali. Ko so pa v jutro prišli grobarji, so videli da otrok diha. Rakev je bila odprta in otrok je ležal ob njej. Zdravnik se je bil zmotil in je spoznal neke vrste krč za — smrt. Kajpada je otrok kmalu potem vsled prestanega straha in napora umrl. Zdravnik je moral kmalu pobegniti, ker ga je hotelo ljudstvo obesiti.
Sokolov zlet.
'V nedeljo dne 17. apr. priredi Slovenski Sokol v Jolietu svoj prvi zlet. Zategadel se vsi bratje opozarjajo, da se zberejo v svoji dvorani točno ob 1:30 popoludne, nakar skupno odkorakamo s Sokolsko godbo na čelu.
J.	Sitar, starosta.
Fr. Završnik, tajnik.
Joliet, 111., 13. apr. — Koncem tega tedna, dne 13. aprila se prične uradni popis prebivalstva Združenih Držav, kakor smo našim cenj. čitalcem že ponovno naznanili. Za Joliet je imenovanih 30 popisovalcev ali enumerator-jev, ki bodo nosili znak z napisom “United States Census, 1910'’. Med jolietskimi enumeratorji je tudi Slovenec g. Frank L. Kness. Vsak hišni gospodar, trgovec, tovarnar itd. dobi te dni veliko polo papirja, na kateri so natiskana razna vprašanja glede števila članov v družini ali gospodarstvu ozir. gospodinjstvu, ali glede števila zaposlencev v delavnici ali tovarni ali prodajalni, ampak poleg tega še raznotera druga vprašanja o tem in onem, kar je potrebno_ vedeti za uradno ljudsko štetje. Več o tem na prv strani te št. Tem potom samo še enkrat opozarjamo naše cenj. čitalce in čitalke na velevažno točko glede narodnosti. Vsak Slovenec naj na vpra šanje o narodnosti in materinskem je ziku (nationality and mother tongue) odgovori edinole: “Slovenia n-’, kar znači: Slovenec sem, slovenske narodnosti in slovenski je moj materni jezik. Besedica “Austrian” naj vam pri tem niti na misel ne pride, nikar še da bi jo kdo izpregovoril: kajti potem bi bil vštet med avstrijske Nemce — in to bi bila največja sramota za vsa-cega Slovenca, da bi s svojo osebo pomnožil število tistega naroda, ki ta ko kruto zatira naše brate in sestre v stari domovini. Vsakdo pazi in glej, da bo s svojo osebo in vsemi svojci obojega spola pomnožil število Slovencev v Ameriki, tako da se bomo lahko postavili pred Stricem Samom s svojim številom. Čim več nas naštejejo pri tem uradnem popisu prebivalstva, v tem lepši luči bo videti naša slovenska zavednost, naša slovenska čast. Zatorej pozor! Vsakdo naj po svoje pripomore, da se vsak Slovenec in vsaka Slovenka tako v Jolietu kakor vsepovsod po Združenih Državah o tej prelepi in prevažni priliki izkaže ce lega moža ozir. celo ženo svojega slo venskega rodu. “Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos” — vsepovsod in vsekdar!
— Rojak Anton Konestabo, star 28 let, doma iz Pregarjev na Primorskem, je po dolgotrajni bolezni sredi zadnjega tedna podlegel jetiki. Po greb se je vršil v soboto dopoludne na slovenskem pokopališču, kamor so ga spremili mnogi sočutni prijatelji in znanci. Pri društvu ni bil pokojnik žal nobenem. Bil je dobra duša, ki se je s svojim krojaškim rokodelstvom pošteno preživljal, in vsak poštenjak je vreden blagega spomina. Naj po čiva v miru!
— Znani kontraktor g. Matija Fink žaluje za svojim 1 leto in 2 meseca starim sinčkom Viktorjem, ki se je preselil na boljši svet dne 7. aprila njegov pogreb se'je vršil v soboto do poludne. Staršem naše sožalje, a ne dolžnemu pokojniku večno veselje nebeškem raju!
da bodete teh par vrstic natisnili v naš list Ant. Slovenec.
Z delom ne gre preveč dobro tukaj. Delamo po 4 dni na teden. $taparjev je dosti tukaj. Delajo vsake vrste
Brockway, Minn., S. apr. — Cenjeno uredništvo Am. Slovenca! Prosim sprejmite par vrstic v predale nam pre-ljubljenega lista. Tukaj je.zelo prija zen, ljub kraj', da se živi poštenoveselo v petju kot ptički pod nebom. Ali žalostno je dostikrat — kar moram tukaj priprosto opomniti in mislim, da nobenemu ne bo škodilo — da nam manjka dostikrat krščanske ljubezni, ker le prevečkrat se primeri, da se ta ko govorjenje vlači po fari čez svojega bližnjega, kakršno se ne bi smelo.’ Seveda ga ni mesta ne kraja, kjer ne bi prebujno procvitalo obrekovanje in ogovarjanje, a naš lepi Brockway bi bil še lepši, da gre naprej z lepim vz gledom in pokaže vrata vsem klepetuljam. Časih nastane brez najmanjšega povoda tako neumno govoričenje, da je strah. In iz popolnoma izmišljenih reči nastanejo grozne govorice, ki se z njimi krade bližnjemu dobro ime. Ali kdo bo bližnjemu dal nazaj dobro ime, ki je boljše kot zlato? Zato malo več krščanske ljubezni do bližnjega, pa bo vse dobro in prav in zadovoljno.
Naj pa bo za enkrat, ker moje pisanje se je že naraslo. Saj nam naš gospod lepo pridigujejo; če bi jih malo bolj ubogali, bi tukaj postal paradiž. Odpuščajmo si drug drugemu male pogreške, saj smo vsi grešniki, in vsi pojdemo tisto pot, katero jih je šlo že toliko pred nami; morebiti se kmalu spet duri v večnost odpro in ne vemo, kateri je prvi na vrsti.
K sklepu pozdravljam cenj. čitatelje tega lista, a listu obilo uspeha.
J. M. J.
kakor pravi pregovor: Sloga jači, nesloga pa tlači!
Kar se* pa dela tiče, tukaj ni še toliko slabo. Dosedaj nas je enmalo držala kriza, da se je bolj počasi delalo.
Hvala Bogu, zdaj pa smo začeli delati vsaki dan. Sliši se tudi, da se bode j Undje. Grki, Italijani, Francozi, Ja-delalo celo poletje. Zatorej rojaki, ] ponči, “Avstrijani”, nekaj “Skačma mogoče je kateri, ki štapa, da ne more nov” in nekaj Mormonov. Mormonov si dobiti zaslužka, lahko pride sem, ker I malokateri da bi kako težko delo de
tukaj se vdobi delo vsaki čas, čeravno se veliko ne zasluži, pa vendar se lahko plača board in spije kak kozarec ječ menovca, pa še ostane za prihodnji čas.
Še je potrebno za priobčiti marsikaj, ali čas mi ne dopušča, bodem pa djji-gič kaj več. Zatoraj v sklepu mojega dopisa pozdravljam vse Slovence po Združenih Državah in onostran luže. In tebi, Amerikanski Slovenec, pa želim veliko vspeha in predplačnikov.
Društvenik.
Calumet, Mich., 11. apr. — Tukaj je društvo sv. Cirila in Metoda št. 9. spadajoče k J. S. K. J. imelo svojo velikonočno spoved 9. aprila in 10. skupno sveto obhajilo, ki so se ga društveni-ki vdeležili v obilnem številu.
Tukaj je po kratki bolezni umrl Frank Mesnar 8. aprila. Zapušča so progo s šestimi nedorastlimi otročiči, ki je najstareji komaj 11 let, najmlajši 2 meseca. Pokojni je bil star 36 let, doma je bil iz Stopič, vas Veliki Orehek. Bival je v Ameriki več let, in je delal za Calumet in Hecla družbo več let. Pred letom dni je začel gostilniško obrt, dokler ni prišla bela žena, ki mu je pretrgala nit življenja. Pol kojni je bil v dveh društvih: sv. Petra št. 30. K. S. K. J. in sv. Jožefa, št. 1. S. H. Z., in sta ga obe društvi spremili k večnemu počitku v nedeljo po poldan.
Zatorej dragi rojaki, kateri niste še v nobenem društvu, .pristopite k dru štvom, zakaj človek ne zna, kedaj ga nesreča zadene. Ker nimam časa zdaj kaj več sporočiti o calumečkih novicah, pa drugi pot kaj več.
John Gosenca.
— Tiskarna “A. S.” ima čedalje več naročil za tiskovine, koje se prav spretno izdelujejo pod mojstersko roko naših unijskih tiskarjev in se razpošiljajo na vse kraje.
Ravno ta teden je počastila našo tiskarno tvrdka “Vanguard Manufacturing to.” v Jolietu, ki izdeluje potrebščine za avtomobile, z naročilom, ki bode zahtevalo baš pol milijona v več barvah tiskanih kosov papirja. Ta tvrdka ima svoje podružnice in agenture v mnogih mestih Združ. držav, Kanade in Mehike, ki bodo rabile 6-menjene tiskovine. To je dober dokaz, da je delo naše tiskarne izborno in cene primeroma nizke.
Cardiff, 111., 11. apr. — Prosim vas natisnite te moje vrstice v vaš list. Umrl je moj brat po -dolgotrajni bo lezni v bolnišnici v Chicagi 2. aprila zvečer. Tukaj zapušča nas štiri brate. Član je bil društva sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111. Hrvatsko društvo ga je spremilo prav na katoliško pokopališče. Naj v miru počiva!
S pozdravom	Jakob Skube.
Marion, 111., 10. apr. — Spoštovani gospod urednik! Ker vem, da še ni bilo citati dopisa iz naše slovenske na
lal. imajo bolj lahko delo, ker tukaj bolj na domače gledajo kakor pri nas v starem kraju. Nesreč se tudi ne manjka tukaj. Novembra lansko leto je ubilo tukaj 8 “Avstrijanov”, kateri so bili hvala Bogu vsi v društvih. Eden je bil K. S. K. J., dva sta bila pri društvu sv. Barbare N. H. Zajednice. Društva so jim naredila slovesen pogreb, in žene so dobile po preteku par tednov usmrtnino, za katero so se moži zavarovali.
Sedaj, 4. marca, smo tudi enega rojaka zgubili, po imenu Jožefa Plut. On ni bil sicer pri nobenem društvu, ker ga doktor ni mogel zdravega zapisati. Imel je dolgotrajen revmatizem in je
SKLEP.
KER je Vsemogočnemu dopadlo vzeti iz naše srede sobrata Jurija Rogina ml., ki je bil zvest in ugleden član našega društva Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. Jednote, ter je vedno po svoji moči deloval v korist in procvit našega društva in Jednote. Bil je nam vsem drag prijatelj in sobrat, za to bodi
SKLENJENO, da mi, člani društva Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. javno izjavljamo naše sožalje na tej izgubi, ki nas je zadela.
SKLENJENO, da se izpis tega sklepa priobči v glasilo Jednote in pošlje žalujočim starišem, ter se vpiše v zapisnik naših sej.
Dr. Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J.
J. N. Pasdertz, preds. Jos. Panian, tajnik.
Pozor!
Ker pride letos praznik sv. Jurija na nedeljo ga borno pri meni praznovali že v soboto, za to naznanjam, da bo-demo imeli v mojej gostilni in dvorani cel dan fino domačo godbo in okusen lunč — jarca in koštruna ves dan. Pijače bode v izobilju. Vsi dobrodošli!
Jurij Mikan,
200 Ruby St.,
Joliet, IH
tega mojega dopisa pred uredniškim košem in ga priobčite v nam vsem pri
. zaradi tega tudi moral umreti, ker je selbine, zato vas pros.rn.da _set.sm.hte | bila njegova kri vsa zastrupljena. Zapušča ženo in 5 otrok. Stareji sin bo kmalu materi lahko pomagal, je star
,	,	, .kakih 16 let. Vendar je sedaj siroma-
vencu Mala je naša slovenskai našel- -na tukaj Zato sta se Henrik La_
bina, ker obstoj, samo .z dveh Slove«- lar in Gregor Strekej usmiH]a in šla
cev, to je iz jedne družine in jednega ko,ektat pQ h;šah Qna je sama
samca. Dosedaj smo skoro s polno Lila. da bi t0 dali v časopis> koIikor je
silo delali v tukajšnjih premogovih ro- vsaki da]. Po 3 doL so dali: Martin
tih. S prvim aprilom smo pa odložil, | Koko, jn Jožef Raša; pQ 2 do,. Rudolf
Ožanič, S. Maišel in Cehursusn; po
lopate in krampe, ker je pogodba pre tekla med lastniki rovov in premogar-1 f doiV: Henrik Lazar, Joe Lenec, Pet” J*, ,n cakamo’ dokler ne Pnde na obeh I Žitkovič, Franc Golob, Anton Težak,
straneh do sporazuma. Naznanjam Miha Madrovič, Joe Bel, Franc Zajc!
vam, da tukaj v južnem Illinoisu je Gregor Mohorič, Andro Majnarič, Ja-več slovenskih naselbin, katere so pa kob Medved, Fred Latscher, Rudolf približno razdeljene po pet ah šest Simonič, Joe Kostelo in Endri Pleš; milj jedna od druge; zatoraj se vec- po 50 c; Martin Cergone> Joe Čergone, krat skupaj zberemo zdaj k jednemu Anton Krašovec, Matija Pleš, Martin zdaj k drugemu in si dostanemo kak- gkerjan> jurij §afer> Gašper Tomac šen sodček ječmenovca in v najlepsem joe Kuki> Tomac Kuki, O. Peterno-sporazumu kakšno slovensko zapoje- ster> Fred Carobine, Bnato Lisac, mo. Zmerom čitam o vzrokih sedanje Kapš, Franc Sporčič> joe Felicijan’ draginje, katera je sedaj za delavca Franc Marsel, Emil Maršel, Peter An-skoro vsako leto suša prav dosti ško- dretič. Joe Gorše. John Režek, Pet. oglašajo, da delavec preveč sne, drugi Gašpič, Jurij Malovič, Anton Guštin drugače, tretji spet, da si farmarji pre- jn Tomaško; po 25c.: Mtija Mohorič, ,-eč avtomobile nabavljajo. No, to bi Martin Pinter, Matija Pleše, Anton tudi jaz vrjel, ker to je videti od tukaj- Pleše, Xik Zajc, John Burič, Med. šnjih farmarjev: to pa vse drugače, Burič, Anton Majnarič, Joe Majnarič, kakor si oni visokoglavci izmišljujejo, jakob Majnarič, Andro Del, Math kateri milijone v svoje bisage tlačijo. Majnarič, Ožanič, John Nikaj’, Franc Tukajšnji farmarji imajo avtomobile. pies, joe Braidič, John Pleško, To-katere imenujejo “buggy”; zraven si maCj Majnarič, Blaroli in Pirko. ’ Ona opreže konja, kateri je slep ali šantav se uIjudno vsem prisrčno zahvaljuje, ali pa že tako star, da je na svoj roj- Zatorej Slovenci širom Amerike, sto-stni dan pozabil njih avtomobil; tudi pite v društvo, dokler je čas! Po smrti ponavadi potrebuje vsaki teden po je-1 kes ne velja nič.
den ali dvakrat zdravnika, katerega I Končno pozdravljam vse Slovence imenujemo kovača. Pozimi se veci- širom Amerike Tebi> Amer s,ov noma pridružijo premogarjem m ga pa žeIim obilo naročnikov in pred lač" z nami vred kopljejo celo zimo; sedaj nikov.	Jožef Kaša> Box g6
na spomlad so pa šli koruzo sadit, s
Za zdravjem.
Zdravnikov svet, poslati bolnika v drugo podnebje iskat zdravja, donaša veliko skrb vsaki družini. Spoznavši, da je mnogoletno zanemarjanje vseh naravnih zakonov uničilo njihovo zdravje, hodijo od zdravilišča do zdravilišča za zdravjem, od dežele do dežele iskaje izgubljenega zaklada. Koliko na boljšem je človek, ki skrbno pazi nase ter išče pomoči bržko se pojavijo prvi znaki nerazpolženja! Vedoč, da so ti znaki navadno delna ali pa popolna izguba teka in telesne moči, želimo priporočiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vince povrne prebavilom naravno delavnost, očisti kri in pomnoži moč. Pri obolenju želodca, krvi in drobja vam Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino pomore bolj nego vsako zdravilišče. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, IlL
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3 °
O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
K
LEPEC
JAYNI
NOTAS
J Izdeluje vse v notarsko >delo spadajoče listine.
¡1006 N. Chicago St.,	Joliet II j
Compagnije ^ Generale 9 Transalantiqne
FRANCOSKA PROGA.
Cratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22.000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St., New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kozminski, glavni zastop 'Dt za zaPad> T1 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e., So. Chicago, 111. A. C. Jankoviči, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, Ill.Paul Starič, agent, 110 South 17»
St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
— Koncem zadnjega tedna se je mudil v Jolietu g. Frank Ruper iz Ely, Minn. Ogledal si je v spremstvu g. Math Grahka, jolietskega zastopnika “Opdyke-Schmidt Land” - kompanije; tudi našo tiskarno. Povedal nam je, da se nahaja na povratku iz doline White Riverja, kjer si je kupil 80. a-krov zemlje na Section 30. Kakor znano našim čitalcem, se ustanavlja tamkaj nova slovenska farmarska naselbina. G. Ruper se je vrnil v Ely po svojo družino, s ktero se takoj poda v svoje novo bivališče.
— G. Josip Grum je nekaj let poskušal svojo srečo na zapadu. Preizkusil je delavske razmere v Puebli, Colo., in v Lumbertonu, New Mex.: v prvem kraju lepo napreduje velika slovenska naselbina, čeprav so delavske razmere baje le srednje vrste; v drugem kraju pa ni nič Slovencev. “Domotožje” je mladega rojaka prignalo nazaj v Joliet, kjeij se spet počuti kakor doma.
— Naša slovenska tvrdka John D. Strutzel Automobile Co. na 616-618-620 Cass St. jako lepo napreduje. Ker je letos prišla spomlad nekako zgodaj, zato se proda več avtomobilov kot poprej ob tem času. Ta tvrdka razpečava znane “Mitchell” avtomobile in jih popravlja.	4
— Prihodnji torek, dne 19. aprila, bodo aldermanske volitve.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeji: Bogel Jožef, Brelih Math, Rak Frank, Rastič Franc, Star-čevič Geo. in Iljaš Jela.
Forest City, Pa., 10. apr. — Dragi mi Amer, Slovenec! Ker že dolgo se ne sliši nobenega dopisa iz naše naselbine, hočem pa jaz objaviti mal dopis v nam preljubljenem listu A. S., kakor tudi upam, da ga ne bo zadela žalostna usoda ali koš. Prvič naznanjam, da smo ustanovili v Forest City Slovensko pevsko društvo Zvon, katero upam da ne bode propalo, dokler se naša srca dvigajo v naši moči in s pomočjo našega vrlega pevovodje g. Mihe Klopčiča, Cerkvenika slovenske cerkve sv. Jožefa. Čeravno je par žvižgarjev, ki bi radi videli, da bi naše društvo propalo, ali ne bode zaradi takih lahkomišljenih ljudi, ne, tega jim se ni treba bahati, da bi se jim kaj posrečilo; če so ravno bili v šolah, so naredili prehitro izpit, zato pa ne morejo do pravega konca priti drugače kakor da .rabijo šafle kakor drugi.
Naznanjam tudi, da bo naše društvo priredilo veselico s plesom in godbo dne 30. maja, da se bodemo tudi v Forest City pokazali, da smo Slovenci trde korenine. Za to ste naprošeni vsi brati in sobrati Slovenci in Hrvati, da se udeležite naše pričakovane veselice kakor pravi bratje,, da si pomagamo eden drugemu. Zakaj ako si ne bodemo pomagali sami, drugi tudi nam n e/ bodo. Ne dajmo se zatreti kakor hoče Nemec zatreti naš narod v starem kraju.
Res mogoče, da bo kateri, ki bode dopis čital, si mislil, da kaj si upamo že celo veselico s petjem napraviti? Kakor da ne bi bili sposobni! To je kar očitno, da se ne sramujemo, čeravno je še le dva meseca, kar smo ustanovili društvo. Prvič smo se pokazali na Velikonočno nedeljo, ko smo pri vsaki sv. maši zapeli dve pesmi in pri popoludanski službi ravno tako. V tem oziru častitam prvič našemu pevovodju Mihi Klopčiču, ki se je tako potrudil pri učenju; drugič časti-tarfi celemu pevskemu zboru, da smo tako krasno in živahno peli, da se še ni slišalo takega v Forest City. Zatorej bratje, bodimo složni in napredujmo, dokler je čas, zakaj v slogi je moč,
katero si redijo prešice, in s koruzno slamo si pa celo zimo preživljajo ono žival, katera njih “avtomobile” vleče. Tukaj so farme prav slabe. Zemlja je težka za obdelavo, zraven jim pa skoro vsako vsako leto suša dosti ško duje in mrčesa je toliko, da jim skoro polovico snedo. Poleti vlada huda vročina. Navadne bolezni tudi ne počivajo, to je vročinska bolezen in mrz lica. ker je slaba pitna voda. To je tudi največji vzrok, da se naši rojaki tukaj ne naselijo. Kar se dela tiče, je prav dobro, tako da kjer sem še jaz bil, še nisem delal v boljših premogovih rovih kakor so tu. Jame niso glo boke, v njih čist zrak, brez plina; in tudi zasluži se še precej dobro kadar delamo. Poleti ene jame delajo samo po dva ali tri dni na teden; pozimi pa nekatere vsaki dan.
Pa še nekaj, gospod urednik! Slišal sem pritožbe, da ni slabših voznih potov na celem svetu kakor so v Beli Krajini. To me je prav ujezilo. Moj prijatelj me je pa potolažil, češ, mogoče oni človek, ki to govori, še v južnem Illinoisu bil ni. No, do tega za ključka sem tudi jaz prišel. Hočem vam malo bolj natančno opisati tukajšnja pota. Poleti, kadar je vročina, je toliko prahu, da dosti ljudi zboli od njega. Spomladi, ko pa ponavadi tu kaj neprenehoma dežuje, je pa spet tako blato, da skoro človek iz hiše ne more. Peljal šerp se lansko spomlad na ulični železnici katera proga drži tik glavne vožnje ceste. Za to cesto sem videl kravo, katera je po moji previdnosti imela približno dva križa na svojih plečih. Uboga žival je rrtorala seveda po navadi skoro celo zimo živeti od koruzne slame. No, ta čas, ko sem se jaz peljal, je začelo malo zeleneti, to je za potom. Najbrže ta krava to zagleda in se s celim veseljem približa ti travi, da se zopet o-krepča. Trava je bila še mala, zato je na jedni strani kmalo pojedla, potem je začela naokoli gledati. Kar zagleda, da na drugi strani pota še lepši trava raste. Milo gleda, kako se bi podala čez pot; zakaj bilo je toliko blata, da žival je vedela, če se poda čez pot, jo čaka nesreča. Pa vsejedno, trava je lepa, poda se. Ali kaj se je naredilo? Ko prvi korak stopi, so se vse štiri noge do života pogreznile. Žival je klicala na pomoč po svoje; če jo je doklicala, ne vem. Glejte, taka so pota tukaj, še slabši kakor v Beli Krajini.
Zdaj pa končam ta moj dopis. Pozdravljam vse čitatelje našega lista. Vam, g. urednik, pa želim obilo uspeha.	Lovrenc Hrasar.

Sunnyside, Utah, 4. apr. — Cenjeno uredništvo! Prosim za malo prostora v našem preljubem listu. Ker se od našega kraja malokdaj kaj sliši, zatorej prosim, da mi ne odrečete prošnje in
Zdravje se mi je tako zboljšalo, odkor sem začel uži-Tati Severov Kričistilee, da tega zdravila ne morem dovolj priporočati.
Y. Cervenak, Springfield 111.
Severov Krieistilec
Blood Purifier1
ALOTHOr. Id FF.* crarr.
»»»»»»»»»»»»»»»»»v»»
NA PRODAJ V LEKARNAH POVSOD
AN EXCELLENT ANO RELIABLE REMEOV
-TF***5*5**15F?****1**-
for Ecgema, <Bcrls.	àü Sün
Disrase», Chrome Rvnnjiç
Sores, Er.U-ytd Glends. Salt Pheun &rv{Ycne-reál TÁstases.
itk
WKKCnOÍS 09 TH* *WTU¡.
JPBIOE *1.00.
pStKPA*»« *v
\V. F. SEVERA CO,
CEDAR BA.KDS, - IOWA.
»»»»»»»»S»'»»»»»*»»»»
PIŠITE PO NAŠO KNJIŽICO “ KRVNE BOLEZNI ”
"^5**5¥F$*$3W*»**5***"
Najizdatnejše spomladansko zdravilo izmed vseh za popolno očistitev krvi, žboljšavo splošnega zdravja in popolno obnovo celega ustroja
CENA $1.00
Zanesljvi zdraviliški svet zastonj
W. F. Severa Cc.
cedar rapids
IOWA
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 22. marca 5 Slovencev, 100 Hrvatov, 8 Srbov in 120 Macedoncev; 29. marca 92 Slovencev, 12 Hrvatov in 20 Mohame-dancev.
—	Pravi škandal je to — piše ljubljanski "Slovenec” — ker se v Ljubljani tako malo pazi na izseljence. Dne 21. marca zvečer je n. pr. čakalo na vlak do 250 Makedoncev, ki so se peljali skozi Bots v Južno Ameriko. Sploh je izseljeniški promet na ljubljanskem kolodvoru naravnost velikanski; za izseljence pa ni prav nič preskrbljeno, potikajo se po cestah in ulicah v obližju južnega kolodvora, kar je za Ljubljano velika nevarnost osobito v zdravstvenem oziru. V čakalnicah jih ne pusti spati južna železnica, ' denarja za gostilne pa nimajo. Tu bi morala poseči država vmes, da prisili železniško upravo in prekmor-ske družbe, ki imajo dobiček od izseljencev, da zgrade zanje v Ljubija-ni moderno čakališče, kakršnega predpisuje za izseljence naša moderna doba
—	Umivanje nog v ljubljanski stolnici. Med slovesnimi obredi službe božje je izvršil premilostni gospod knezoškof obred umivanja nog. K temu obredu so bili sprejeti sledeči starčki: Koprivec Jernej iz Ljubljane, 92 let; Šorl Andrej iz Kranja, 89 let; Makovec Tomaž iz. Borovnice, 87 let; Kerč Tomaž iz Predoselj, 86 let; Pipan Janez iz Zapog, 86 let; Primec Janez iz Ljubljane, 85 let; Vrečar Janez iz Ljubljane, 83- let; Koselj Jakob iz Kamne gorice, 82 let; Zorman Lovrenc iz Št. Jurja pri Kranju, 82 let; Hren Janez iz Ljubljane, 80 let; Žgajnar Matija iz Prežganja, 78 let; Zorman Jurij iz Slavine, 76 let. Skupna starost starčkov znaša 1006 let.
—	Protest proti novemu vinskemu ■ davku je vložila na finančno ministrstvo "Kranjska deželna vinarska zadruga” v Ljubljani.
—	Mednarodni muzej za jamsko znanstvo se zgradi v Postojni. Izror čen bo postojnski jami kot lastnina v oskrbo.
•—■ Ruski gostje v Ljubljani in Za grebu. Kakor poročajo iz Peterbur ga, priredi društvo “Obščestvo šlav-janskoj vzaimnosti” meseca maja izlet v jugoslovanske dežele.- Koncem maja pridejo ruski gostje v Ljubljano. Obiskati hočejo tudi Postojno in Bled, nakar se odpeljejo v Zagreb. Iz Zagreba se podajo v Dalmacijo, Bosno, Črnogoro in Srbijo, a od tu se odpeljejo v Sofijo na vseslovanski kongres, ki se bo vršil začetkom julija. Voditelj tega potovanja je znani Vseslovan general Volodimirov.
—	Novo sodnijsko poslopje bodo gradili v Ilirski Bistrici. Po načrtu bi stavba stala 370,000 K.
—	Novo šolsko poslopje se bo. gradilo za 'dvorazrednico v Polšniku. žel. postaja Sava ob južni železnici. Pro-računano je na 32,800 K.
—	Drugi mlekarski tečaj na Vrhniki priredi kranjski deželni odbor od 15. aprila do 15 sept. Sprejelo se bo 14 učencev.
—	Članov “Slovenske Matice” je v celem 4069. Ce pomislimo, da je med temi mnogo Neslovencev, je pač jasno, da bi moral ta najodličnejši slovenski zavod za znanstvo in leposlovje najti med Slovenci mnogo več podpornikov. To je kulturno podjetje, ki se mora vedno bolj razvijati. Koliko članov šteje' “S. M.” med ameriškimi Slovenci?
—	III. umetniška razstava v paviljonu g. R. Jakopiča v Ljubljani se je o-tvorila dne. 19. marca. Razstavili so Slovenci Jakopič, Jama, Grohar, Žmi-tek, Vavpotič, Klemenčič, Smrekar, Magolič st. in ml., Zajec, Šantlova Henrijeta itd. ter nekaj Srbov.
—	Dopisnik “Russkega Slova”, ki izhaja v Moskvi kot glasilo konstitu-cionalnih demokratov, se je že stalno naselil v Ljubljani, kot poročevalec o jugoslovanskem gibanju. “Russkoe Slovo” izhaja v 800,000 izvodih.
» — Zapuščino pesnika Ant. Medveda uredi pisatelj Fr. S. Finžgar, pokojnikov pobratim.
—	'Policijski nadkomisar g. Ivan Robida stopi s 1. majem definitivno v
[ pokoj. G, nadkomisarja bodo na ljub-i ljanskem magistratu jako težko po-| grešali, ker je bil znan po svojem obsežnem osebnem znanju in po izredni | službeni vestnosti.
—	Smrtna kosa. Na Glincah je umrl posestnik Franc Kutnar.—V ljubljanskem Leonišču je umrl ritmojster g. Rudolf pl. Detela, star 38 let, sin bivšega deželnega glavarja. — Umrl je v Ljubljani železnični sprevodnik g. Jakob Potokar. — Umrla je v Škofji Loki soproga posestnika in mlinarja g. Josipa Koširja, gospa Bariča Košir, rojena Tavčar. — Umrla je ga. de Schiava, soproga gostilničarja de Schiave pri “Tišlerju” v Kolodvor-
skih ulicalj v Ljubljani. — Nadalje so umrli v Ljubljani: Terezija Bohinec roj. Dolinar; trgovec Franc Eger, oče odvetnika dr. Egerja; Ivan Škraba dne
22.	marca zvečer.
—	V Ljubljanico padla je 22. marca zvečer 65 let stara Uršula Šuštarjeva, ko je prala na perišču pri Polackovi usnjarni na Sv. Petra nasipu. Ženski je pri pranju spodrsnilo in se ni mogla več rešiti iz vode. Ko je to opazil po Sv. Petra mostu idoči četovodja c. in kr. 17 pešpolka Franc Hoenigmann, je prihitel takoj na pomoč in jo potegnil iz vode. ŠuštarjeVa je nato še parkrat globoko vzdihnila, potem pa umrla.
—	Samoumor radi alkohola. Zjutraj dne 23. sušca se je obesil Janez Ausic,' 30 letni samec iz Spodnjih Domžal, a ga je pravočasno dobila Frančiška Gregorc in ga odrezala še živega. Samoumor je hotel storiti zaradi preveliko zavžitega alkohola.
Zopet dve nesreči s puško. V Moravčah je posestnik Birk snažil puško. Njegova žena Marija Birk je med tem sedela pred njim. Nakrat se je puška sprožila in naboj je zadel ženo v stegno. Rana je jako nevarna. — V Vo-klah pri Kranju se je na ravno tak način s’prožila puška nekemu fantu ter je kroglja zadela Pavlo Žerovnik.
—	Skrajna zlobnost. Anton Adamič, 29 let stari črevljar v Ponikvah, je prišel dne 19. februarja zjutraj na orožniško postajo v Grosupljah ovadit Matevža Moder in Janeza Kastelic, češ, da sta ga na Selu napadla in mu silo7 ma odvzela 120 K gotovine in nekaj duhana. Ni čuda, če so orožniki ta dva ovadenca aretovali in oddali ljubljanskemu deželnemu sodišču. Uvedla se je zoper nju preiskava zaradi hudodelstva ropa. Že pri prvem zaslišanju osumljencev se je jelo dvomiti o resničnosti Adamičeve ovadbe, ko-nečno se je pa skazalo da je vse od konca do kraja zlagano, nakar sta se Moder in Kastelic izpustila iz preiskovalnega zapora. Preiskava je dognala, da je zloglasni Adamič iz hudobije si vse to izmislil, dognalo se je pa tudi, da še nikoli ni bil v posesti take svote denarja. Dognalo se je, da zadevni večer ni imel nikakega denarja, in da sta ga Moder in Kastelic, ker je silil vanju gonila od sebe, da m p pa nista ničesar storila. Obdolženec pra vi, da je pri ruvanju s tema dvema ob denar prišel in priznava, da mu nista denar vzela. Adamič je bil hudodelstva obrekovanja krivim spoznan in sodišče ga je obsodilo na 14 mesecev težke ječe z enkratnim postom in trdim ležiščem na'mesec.
—	Svojega sina prikrila. Jože Tratnik, sin Neže Tratnik, bajtarice v Ži-rovskem vrhu, je bil lansko jesen radi hudodelstva težke telesne poškodbe obsojen na osem mesecev težke ječe. Kazen je nastopil dne 28. oktobra
1909.,	a je že čez osem dni pobegnil iz ječe ter odšel naravnost domOv k materi. Mati ga je dolgo časa pred o-rožniki skrivala in vedno trdila, da ne ve, kjer je njen sin, vendar se je izdala s tem, da je orožnikom povedala kraj, kjer je sin skril jetniško obleko. Osumljenka, ki je dejanje priznala, je bila obsojena na štiri tedne ječe. Pa tudi sina so že vjeli in se pokori v ječi za svoja dejanja.
—	Hud čevljar. V Kristanovi gostilni v Oreheku je nekoliko vinjeni posestnik Matija Gorjanc zabavljal Janezu Adamiču, črevljarju v Sajovčah. V prepiru je Adamič vrgel Gorjanca na tla, prijel ga za glavo ter tresel in butal ž njo ob tla. Končno ga je porinil od sebe in ga začel z obuto nogo suvati po životu, zlasti po nogah, tako da mu je zlomil obe kosti desnega pod kolena. Obdolženec je le deloma priznal dejanje ter je tajil, da bi ga s peto po nogah suval. Obsojen je bil na sedem mesecev težke ječe ter mora povrniti napadencu 26 kron za toženje, 500 kron pa za bolečine.
—	Nasilen berač. France Pušnik iz bmartna, brez stalnega bivališča, je beračil po Ljubljani. Pri tem poslu ga je zalotil mestni stražnik ter ga areto-val, ker je spoznal iz delav. knjižice,' da se že od oktobra brez dela potepa okoli. Nekaj časa je šel Pušnik mirno s stražnikom, v Vegovi ulici se mu je pa uprl in ni hotel iti naprej. Sunil je stražnika s tako silo, da je ta kar odletel, obenem mu pa zapretil, da mu bo že 'pokazal, kadar bo prost, ker ga dobro pozna. Šele ko je prišel nek drugi stražnik na pomoč, ga je bilo mogoče ukrotiti. Zagovarjal se je, da je bil popolnoma pijan. Za kazen se mu je prisodilo osem mesecev.težke ječe.
—	Tatovi na Golovcu pri Ljubljani. Predkratkim se je našlo v osamljeni hiši na Golovcu mnogo sumljivega o-rodja, ne daleč strJm pa prazen cerkven nabiralnik, za katerega se pa še ne ve, odkod da'je. Vse to orodje je bilo vlomilsko. Policija je takoj po najdbi ukrenila vse potrebno. Tisto noč, ko je nočni čuvaj na Golovcu streljal za dvema ubežnikoma, je policija zasedla hrib in preiskala tudi hišico, v kateri se je našlo vlomilsko orodje. In ni bilo zastonj. Dospevši tja so začuli v listju neko smrčanje. Ker v hišici nihče ne stanuje, so sl ta-
koj predstavljali, da imajo opraviti s kakim potepuhom. In res, zbudili so tam spečega moža in ga naglo obkolili. Spoznali so v njem silno nevarnega, ?e mnogokrat predkaznovanega tata Ivana Brunšeka, rojenega leta 1862 v Dragovšaku, pristojnega v Trebe-ljevo v litijskem okraju. Pri aretaciji se je tudi pri tem dobilo več vlomilne-ga orodja in ponarejenih ključev od hišnih vrat i. dr. Brunšeka so takoj pazno spravili pod ključ in ga drugi dan oddali sodišču. Kje je vse deloval, se bode šele dognalo. Tako je bil očiščen Golovec in v varnosti vlomilsko orodje, katerega bi Brunšek zelo nujno potreboval. Sedaj pa preidemo v tivolske gozde. Sprehajalci “Večne poti” so že večkrat opazili sumljice osebe, ki jim niso nič kaj ugajale. Da se pa dožene ,kdo so te “osebe”, je policija stopila v zvezo z orožništvom in napravila po tivolskih gozdih, ki spadajo v mestno okrožje, pogon. Tudi ta trud se je izplačal varnostnim oblastim. Tudi tam so zasačili v pod-rožniškem gozdu gnezdo tatov. Prijeli so nekega varnostnim oblastim znanega malopridneža Ivana Wolge-muta, ki je februarja meseca ušel iz zaporov okrajnega sodišča v Postojni. Wolgemut je imel pri sebi tudi tovarišico, s katero si je preganjal dolgčas. Hermandida je premagala amorja in tako sedaj samevata vsak v svoji celici, Wolgemut in njegova tovarišica, neka policiji splošno znana izpridenka Ana Kličekova, rojena 1894 v Dugem-selu, katero je sodišče nacijonovalo za prisilno delavnico, kamor se bode v kratkem preselila. Pavlič, Brunšek, Wolgcmut, to so bili dnevni kriminalni junaki in manjka dosedaj le še enega znanca, Pogačarja. Upajrpo, da se tudi ta ne izogne svoječasne usode.
samomorilnim namenom v vodo, da bi se rešil vojaške suknje, a so ga rešili.
—Dolgoletni župan. V občini Hoech na nemškem Štajerskem so izvolili pos. Strametza že enajstič za župana. Strametz je dobil že zlati zaslužni križec.

—	Organizacija slovenskih mladeničev na Koroškem. V Celovcu se je ustanovilo katoliško .slovensko mladeniško društvo “Zora”, ki je pristopi-o S. K. S. Z. za Koroško.
—	V Dobrlivasi je umrl zaslužen slovenski duhovnik, župnik v pokoju in zlatomašnik, č. g. Jožef Kokic, ki je bil rojen dne 17. sušca 1824 v Dobrlivasi.
—	V Kotljah so zmagali pri občinskih volitvah zavedni slovenski možje.
—	Požar v Črni. Iz Celovca z dne 25. marca poročajo: Semkaj je došlo poročilo, da gori vas Črna pri Velikovcu že: od včeraj. Zahodni del vasi in cerkev je že pogorela. Vsled silnega vetra se je ogenj hitro razširil.
—	Na občnem zboru koroške podružnice “Slov. plan. društva” je bil za načelnika zopet izvoljen posl. Grafenauer.
—	Na celovškem kolodvoru se nemški uradniki še vedno naravnost predrzno obnašajo proti slovenski zahtevajočim potnikom. Železniško ministrstvo, ki to trpi. pač slabo doprinaša k “dobrim odnošajem” med Slovenci in Nemci!
Slovani in Italijani, pa rii prišlo do spo razuma in se pogajanja nadaljujejo meseca aprila. Baje so se tudi vršila pogajanja zaradi laške univerze.
—	Opatija ne bo mažarska. Pogajanja neke mažarske družbe za nakup Opatije so se razbila. Posestva južne železnice v Opatiji ima neka francoska družba Wagon lits, h kateri pristopi sedaj še neka angleška družba.
—	Samomor ženske v Trstu. Dne
23.	marca zvečer je prišla v hotel “Ali’ Abbondariza” neka elegantno oblečena gospa, ki se je v knjigo za tujce vpisala pod imenom Marija Kocijančič brez drugih navedb. Mogla je biti stara kakih 30 do 35 let. Ko je zjutraj še ob 11. uri ni bilo iz sobe, je hotelsko osobje po dolgem in brezvspeš-nem trkanju vdrlo vrata. V postelji je ležala nesrečnica mrtva! Smrt je bila nastala že pred precej časom. Zastrupila se je s karbolno kislino.
—	Tragična smrt mesarja. V gori-ški bolnišnici je umrl za zastruplje-njem krvi mesar Andrej Brešan, star 62 let. Vrezal se je v roko z nožem,
s katerim je prej klal živino ter si zastrupil kri.
HRVATSKO
— Krvava Velikanoč. V Predgradi
nad Zagrebom so se na Velikonoč zabavali ljudje pred cerkvijo s streljanjem iz pušk in pištol. Vodja orožniške patrulje je ljudi opozoril, da je to prepovedano. Došlo je do prepira, tekom katerega so nekateri fantje metali na orožnike kamenje. Štirje orožniki so bili ranjeni. Na to so orožniki vstrelili med ljudi in ranili 4 kmete, med njimi jednega težko.
—	Stalno ljudsko vseučilišče mislijo v Zagrebu ustanoviti bratje hrvatske-ga “Zmaja”.
—	Dr. Gjuro Šurmin, katerega so bili za bana Raucha odstavili od profesure, je sedaj zopet reaktiviran in je redni vseučiliščni profesor na zagrebški univerzi.
—- Političen dvoboj je odklonil poslanec hrvaškega sabora dr. Horvat. Na dvoboj ga je bil pozval srbski poslanec Budisavljevič radi neke psovke v prvi saborski seji. Dr. Horvat je dvoboj odklonil z motivacijo, da noče, da bi' se manija političnih dvobojev naselila tudi na Hrvaškem. Zadeva se je na to mirnim potom poravnala.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa.
Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
ŠTAJARSKO
•— Spominsko ploščo hočejo vzidati v rojstno hišo kardinala Mjssije v Muti na Murskem polju. Poseben odbor pod predsedstvom goriškega nadškofa Sedeja nabira darove.
,— Strah pred Slovenci. Mariborska “Straža” piše: Mestni svet v Gradcu se je bavil v seji dne 23. marca z veliko nesrečo, ki preti nemškemu značaju mesta Gradec. Mestni svetnik Pichler je stavil nujni predlog, da se naj sestavi odbor, ki bo varoval in čuval graško nemštvo. V predlogu pravi predlagatelj, da obrtništvo v Gradcu prehaja vedno bolj v slovenske roke, in se je bati, da bodo slovenski trgovci m obrtniki preplavili Gradec. Izvolil se je res tak odbor, ki si je stavil nalogo, da zabrani “prodiranje Slovencev proti Gradcu”. Povzročil je ta nujni predlog “Grazer Tagblatt”, ki je. dne 20. marca v dolgem uvodnem članku_“Die Slaven in Graz" naslikal svojim lahkovernim čitateljem slovenskega zmaja, ki si hoče podjarmiti nemški Gradec. Člankar piše, da se leto za letom množe Slovenski obrtniki v Gradcu, in da ta pojav ni za špas”. Mi pa pravimo, da je treba graške Slovence pošteno organizirati, pa bo Gradec res zgledal nekoliko drugače. Gradec je največje slovensko mesto. Naprej pred vrata Gradca!
—	Originalna nemškutarska šala. Nemškutarji v Hočah pod Mariborom se silno jezijo, ker ne morejo spraviti proč kaplana Kranjca. Ker vse denuncijacije pri škofu niso ničesar izdale, razpisujejo sedaj hočki nemškutarji javen natečaj z nagrado 50 kron, kdor jim naznani kako sredstvo za odpravo sitnega kaplana, kateri jim pravično stopa na prste.
—	Nabori — in policaji v Ptuju. Pri zadnjih naborih v Ptuju je bilo izmed 850 nabornikov potrjenih 306. Izmed 12 nemških Ptujčanov potrjen je bil samo eden, v celem ptujskem okraju je bil torej potrjen samo eden Nemec! Splošno ogorčenje je vzbudil nastop ptujske policije proti slovenskim fantom, ki so nosili slovenske znake. Policija jim je trgala znake kar raz klobukov, pri tem ji je pa pomagala tudi žandarmerija.
—• Nesreča pri velikonočnem streljanju. Na Vel. soboto se je v Dobrenju pri Št. liju pri streljanju smrtno ponesrečil 211etni fant Janez Hainc. Nabijal je z železnim drogom velik mož-nar. Pri tem se je pa vžgal smodnik, železni drog je pognalo s tako silo skoz Hainčevo truplo, da se je drog zapičil na drugi strani v zemljo. Mož-nar pa je razneslo na drobne kosce. Haincu je glavo in gornji del trupla popolnoma raztrgalo. Bil je seveda pri priči mrtev.
—• Smrtna kosa. Neizprosna smrt je napravila zopet veliko verzel med šentiljskimi Slovenci. Na Veliki četrtek je umrl v najboljši moški dobi po dolgem bolehanju gospod Florijan Uhl, posestnik in mizarski mojster v Dobrenju pri Št. liju. Pokojni je bil vzor pravega katoliškega in slovenskega moža-poštenjaka. Zavzemal je več častnih mest, bil je v domači občini svetovalec, član načelstva šentiljske posojlnice itd. Pogreba se je udeležilo nad 500 ljudi iz vseh stanov. Ža rajnim žaluje mlada vdova in več malih otročičev. ■— Umrl je v Weizu na Sr. Štajerju okrožni zdravnik dr. Friderik Breznik. ■— Na Slomih pri Mo-škarijcih je umrl posestnik Visenjak, znani nemškutar.
—	Samomor. Na Jožefovo se je V Ptuju ustrelil pijonir Anton Turk, doma iz Kočevja. Že lani je sjeočil s
PRIMORSKO.

—	Grobnica pokojnega kardinala Missia je v baziliki na sv. Gori pri Gorici. Ker še zdaj ni v njej spomenika prezaslužnemu kardinalu, vzbuditelju katoliškega preporoda na Slovenskem, se je pod pokroviteljstvom Nj. Pre-vzvišenosti knezonadškofa goriškega dr. Sedeja osnoval poseben odbor, v katerem so vsi bivši tajniki umrlega cerkv. kneza, ki je prevzel skrb za dostojen spomenik. Prenovitev dotične grobne kapele bo stala okrog 10,000 kron.
—	Jadranska banka v Trstu je sklenila razdeliti 6 odstotno dividendo in povišati glavnico od 3 milijonov na četiri.
•—- Na Krasu so se v velikanskih množicah že zopet pokazale kobilice.
—	Dnevna avtomobilna vožnja je
uvedena med Barkovljami in Mirarna-rom.
—	Zaradi delitve istrskih občin po narodnosti so se vršila pogajanja med
Pri Nas Delajo
klerki mnogo narodnostij med njii-mi g. Frank Završnik, ki je Slovenec in postreži svojim rojakom dobro, ako vprašajo zanj.
BARRETT HARDWARE
ATorth Ottawa Street •	f*	JOLIET; ILLINOIS
SdGt^i^iičtičSiČt ißÄdßißi ißkßi ¡g
IV
*5
S3
$
i
I
JfA
yi
*¡
%
i
%
%
$3
i
<8
i
S3
I
AKO
pošiljaš
denarje v staro domovino,
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,
AKO potuješ v staro domovino, kupi
X. parobrodni listek
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,
A TZ	želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti
^	v to deželo, kupi
NEW YORK.
pn
NEW YORK.
i
fe
fe
fe
fe
fe
fe
fe
fe
parobrodni in železniški listek

pn
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
A TZ	želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno
^ ^ ^ naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi,
od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
8:2 Cortlandt St.,	NEW YORK.
Ja. \J Pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda
Frank Sakser Co.
53 y v v y y y y y y y y y y>- y y y y y y y y y y y y y y y y y y y ¡jp y yyy ^
Ljufílanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistili
44 %
o
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu,
Delniška glavnica K 3,000.000.
Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CE LOVEC, TRST, SARAJEVO.

A-Mjèrikanski Slovenec
Ustanovljen 1. i891.
Prvi, največji in edini slovensl .-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdi/a ga vsaki petek
SLOMSKO-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnerii domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
A.MERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Tiskarne: Chicago in N. W. 509. Uredništva: Chicago 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo na-.
ročnike/<ia nam natančno naznanijo """POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMEBIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the iLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
CERKVENI KOLEDAR.
17.	apr.	Nedelja	Rudolf, Anicet.
18.	u	Pondeljek Apolonij'; Elevet.	
19.	“	Torek	Leon IX., papež.
20.	it	Sreda	Marcelin; Sulpicij
21.	It	Četrtek	Anželm; Bruno.
22.	“	Petek	Soter in Kajetan.
23.	ft	Sobota	Varstvo sv. Jožef.
BOŽJA VOLJA.
Zdeti, se utegne komu, da je volja božja zelo trda, srpa, mrzla ifi neprijetna reč, in da prežalostno pot izbere, kdor se uda v to voljo. Jezus v Get-zemanu. s krvavimi sragami kapajoči-mi z njegovega obraza, je rekel: “O moj Oče, ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih; pa vendar ne kakor jaz hočem, ampak kakor ti hočeš.” Božja volja je pomenjala Kalvarijo, križ, smrtne težave; ampak pomislite na kar je sledilo: odvaljen kamen od grobnice, vstajenje, veličastni vnebohod z zmagoslavnimi znamenji trpljenja in smrti, otvoritev bliščečih vrat svetega mesta, da lahko vstopi veličastni sprevod, in potem neprestano tolaženje, blagoslavljanje, dviganje u-bogili potrtih grešnikov, dan koneč-nega vstajenja in večno zmagoslavje.
Božja 'volja je sveta volja. V nji je upanje, tolažba, veko vito življenje. Samo za nekaj časa križ, bolečina; ampak celo tedaj, v žalostnem “sedaj” njegova “milost zadostuje”. Ko prejmemo Svetega Duha, občuti vsakdo v svojem življenju eno veliko izpremem-bo, da božja volja, blažena, sveta, mogočna volja nadomesti našo slabo, strto voljo ali je, bolje povedano, prepletena z našo. in mogočna, nepremagljiva, zmagovita volja božj^i nam donese zmago in večno upanje.
Uboga potrta duša z uničenimi na-dami, z onemoglo voljo, če se podvr-žeš Bogu in ukloniš svojo voljo njegovi, ti podeli novo voljo, svojo voljo; in z upanjem pride odločba'prevladati, premagati in pridobiti, kjer si poprej tisočkrat podlegla. “Delati hočem po božji volji.”
Če je volja udana, je človek udan, je srce udano. Udaja je popolna.
Božja volja je, da nima nihče poginiti. Če je ta volja prepletena z mašo, potem ne bomo poraženi. Božja volja je dobra. Vsemogočna je. Zgodi se njegova volja v nas, kakor je v nebesih!
DRAGINJA.
Živek se je tako stanovitno dražil zadnja leta in nova tarifa je spravila vprašanje tako splošno na dnevni red, da je povprečni ameriški državljan začel iskati vzrokov neprilik samo v mejah te dežele. Na vprašanje, zakaj so se cene povikšale, ni bilo zadovoljivega odgovora. Farmar je zatrjeval, da on ni kriv, mesar je krivil klavničarja in zadnji pa spet poljedelca, a cene živilom so le nadalje poskakovale.
Pač ne bo nič pomagalo ameriški mošnji vedeti, da draginja ni omejeria na kako posamezno deželo, a vendar utegne nekoliko poživiti premišljeva-
1
nje, če si malce ogledamo položaj v drugih delih sveta.
* * *
Tako obče je bilo povpraševanje po sedanjih cenah živil tukaj in v inozemstvu, da je bilo mnogim konzulom in konzularnim agentom Združ. Držav naročeno, podjeti preiskavo in poročati glede cen živilom. Splošno je videti, da so v inozemstvu in p"o mestih, kjer so mezde mnogo nižje nego v tej deželi, cene živežu istptako visoke kakor tukaj. Poročila kažejo, da so cene poskočile predvsem zato, ker zaloga ni zadoščala povpraševanju, a nikakor ne vsled kake zveze v svrho, podražiti 1 razno blago.
V	Hanovru, Nemčija, kjer se navadno živi poceni, so bile tekom marca veljavne sledeče cene: Govedina in teletina, 20j4c, svinjina in bravina, 19; o-kajena gnjat, 35; slanina, 22y2; pšenična moka, 4J4; ržena moka, 3yí', sirovo maslo, 37; mleko, za kvart, 4j4; jajca, za tucat, 40. Na temelju dohodkov ne bi smel Nemec, v primernem poslu z ameriškim delavcem, plačevati več nego 50 odstotkov cen, katere zdaj plačuje za svoj živež, a v resnici mora plačevati istotoliko kakor mi tukaj, izvzemši mleko, podzemljice in drugo zelenjad.
• V Londonu niso nadrobne cene mnogo različne od onih v Chicagi. Evo nekaterih cen v ameriškem denarju po srednje vrste prodajalnicah: Slanina, 11 do 28c; govedina, 18 do 26; kruh, dvofunten hlebec, 6; jajca, 24 do 44; gnjat, nekuhana, 20 do 28; gnjat, kuhana, 48 do 61; bravina, 24 do 30; teletina, 24 do 32. To je povprečen cenik, in cene se dajo potemtakem ugodno primerjati z onimi v ameriških mestih tekom marca. Draginja je tako gotovo v britanski metropoli kakor je v večjih mestih te dežele.
* * *
V	Avstro-Ogrski je postalo vprašanje o draginji tako resno, da so kupčij-ske zbornice po vsej državi začele preiskavo. Tako je n. pr. v Libercah na Češkem tekom marca poskočila cena: govedini, od 27c na 37c; teletini, od 29 na 41; svinjini, od 29 na 48; pivu, kvart, od 7 na 11; trdemu premogu, 110 funtov, od 34 na 53; mehkemu premogu, 110 funtov, od 15 na 25c. Liberce (Reichenberg) so tovarniško mesto v okraju, ki ni med prvimi glede poljedelstva, toda kaže, kako so poskočile cane Živku tekom enega meseca. Če se pomisli, da povprečni delavec tamkaj navadno potrebuje za živek 20c na dan, je razvidno, kako mora občutiti sedanjo draginjo. Kajti cene živilom so se ogromno povikšale, a plače le neznatno, tako da so bile skoraj iste pred dvajsetimi leti. Vsledtega pro-cvita obrt s ponarejenimi živili, ki so sicer poceni, a zato nevarna ljudstvu za zdravje.
Vse to samo nekako kaže, da morajo vzroki draginje ležati globlje, nego se je vobče mislilo. Vprašanje o draginji je svetovno vprašanje, in po-stavodaja Združenih Držav samih ga ne bo rešila.
SOCIALNO VPRAŠANJE. Rešitev istega potom pravičnosti in ljubezni do bližnjega.
(Konec.)
Tako zamore krščanska ljubezen, kjerkoli se svet ne izmika njeni zapovedi in ne zapira njenemu vplivu, pošiljati razsvetljujočih, ogrevajočih in razveseljujočih žarkov v razne vrste in oblike odvisnih službenih in delavskih razmer; s tem predvsem, da nalaga delodajalcem, gospodarjem, predstojnikom strogo dolžnost, čislati v delavcih, služabnikih, podložnikih človeško dostojnost, ne pozabljati duš, marveč jih plemenititi, ne stiskati in daviti njihovega osebnega življenja, marveč je dvigati in osvobajati, ne krajšati jim zaslužene plače v denarjih, ampak tudi ne plačila v človekadostojnem ravnanju, dobrem vzgledu, ljubeznivi skrbi in odgoji.
Zelo krivično so gotovi družboslovci mislili, da se mora iz področja socialnega in delavskega vprašanja zapoved krščanske ljubezni do bližnjega izločiti, češ, da tu ni uporabna in umestna. Ravno tu se da pomoč in odgojni vpliv te zapovedi' najmanj pogrešati. Sprevideti bo pač še treba, da se tudi tukaj to, kar ta zapoved predpisuje, popolnoma ujema s pametjo, zdravo socialno znanostjo, s pravumevano koristjo deležnikov.
Ali je morda vendarle res, da so si koristi delojemalcev in delodajalcev v nespravnem nasprotju, da je večna vojna med obema neizogibna? Ali ni med obema tudi velike skupnosti? Ali nista popolnoma navezana drug .na drugega? Ali ne spadata skupaj kakor glava in roka, kakor oko in noga? Ali ne bi moralo, ncglede na vso ljubezen do bližhjega, že samo z opravilnega stališča biti delodajalcem in gospodarjem do tega, da dobiva podložnik svojo pravico in pošteno plačo, tako da se v svojem poklicu občuti srečnega? In more li biti delavcu popolnoma vse-jedno,. da li reč njegovega gospodarja uspeva ali hodi na nič?
Resnično, namen bodočnosti ne more biti, propad med obema deloma vedno še razširjati, temuč napraviti ko-< nec medsebojnemu otujevanju, one-prijateljevanju in razporu z njihovimi žalostnimi posledicami, narediti pot osebni dotiki in pravemu sporazumu, odgojiti oba dela k medsebojnemu spoštovanju, v resnični zvezi dela in srca, obema spet naložiti resno dolžnost do svete krščanske zapovedi o ljubezni. Samo krščanska pravičnost in v pravičnosti ukoreninjena, iz nje ,poganjajoča, po božji ljubezni osoln-
čena ljubezen do bližnjega zamore rešiti socialno vprašanje. Od teh dobrih činiteljic je pričakovati miru in rešitve, ne od razbrzdanja divjih strasti, ne od razdirajočilj sil sovraštva, jeze in nevoščljivosti, medsebojnega zaničevanja in obrekovanja.”
Bivši predsednik Roosevelt povabil bele redovnike v Ameriko.
Mgr. Streichen,, apostolski vikar ob afriškem jezeru Victoria Nyanza, je ondan pisal Mgr. Freriju, glavnemu ravnatelju verske propagande:
“Posetil nas je Col. Roosevelt, in je bil zelo prijazen z nami. Ko si je o-gledal razne zavode misijonske, je imel kratek nagovor, v katerem je zatrjeval, da goji največje občudovanje za katoliške misijonarje: ‘Ljubim njihovo delo,’ je rekel, 'in jim iskreno želim pomagati. Kjerkoli sem našel katoliške misijonarje, posebno francoske misijonarje, iem spoznal 'v njih naše najboljše pomočnike. Naj pridejo beli redovniki (White Fathers) v Združene Države in si ustanovijo tam hišo; jaz jih predstavim svojim rojakom. Vsekakor bode vsak bel redovnik, ki obišče Združene Države, dobrodošel v moji hiši.’ ”
Dal življenje za gobovce.
Rev. L. L. Conrardy umira za gobami v naselbini za gobovce blizu Kantona na Kitajskem, po nekem pravkar došlem poročilu.
Father Conrardy je deloval med go-bovci na Hawaiiskih otokih osem let, preden je šel na Kitajsko. Pred svojim odhodom tjakaj je še dve leti predaval v Združenih Državah, kjer je nabral okoli $30,000 za svoj načrt.
Kupil je neki otok v reki 60 milj od Kantona, prepeljal tja 500gobovcev in jim zgradil zavetišče. To je stalo $10,000 njegovega denarja in ostanek mu je donašal $1,000 na leto. Ker je bil sam zdravnik, strežnik, oskrbnik, uradnik in dejanski načelnik naselbine in ker je stala hrana samo 3c na dan za vsako osebo, je bil v precej dobrih razmerah nositi svoje veliko breme.
Lepo darilo.
Jezuvitski “College” (visoke šole) v St. Louisu je prejel darilo $20,000 od poslanika R. D. Kerensa pred nekaj dnevi. Denar je namenjen kot založba za postelje v bolnišnici zdravilskega oddelka učiliščnega, kjer smejo ubogi bolniki ostati brez stroškov, dokler jih lečijo odlični zdravniki tega vseučilišča.
Kako je naraščalo krščanstvo.
Nek angleški verski list prinaša sledeče številke o razširjanju krščanstva: v I. stoletju se je cenilo pristaše krščanstva na pol milijona, v II. na 2 milijona, v III. na 5, v IV. na 10, v VI. na 20, v X. na 50, v XV. na 100, v XVIII. na 200, in koncem XIX. stoletja je že več kot 400 milijonov kristi-janov.
Združene Države izvažajo na leto nad 16,000,000 galonov terpentina, več nego ga ves ostali svet prideluje.
Če si vstanu nositi 200 funtov, bi za-mogel odnesti samo $295.61 v centih in $917 v niklih, a prenesel bi lahko $2,617 v srebrnih dolarjih, $54,050 v zlatnikih in $71,111,100 v bankovcilj po $1,000.
Sredi meseca maja bo zborovala v Vashingtonu, D. C., poljska narodna konferenca o poljskih narodnih razmerah. Konference se bodo udeležili tudi mnogoštevilni starokrajski odposlanci in veljaki, med njimi slavni pisatelj Sienkiewicz.
Poljska republika v Ameriki. Poljaki, naseljeni v Braziliji na ozemlju med državama Parana in St. Catha-rina na meji Urugyaja so proklamirali neodvisno poljsko republiko: “Mis-soes” (Usoda). Začasna vlada, na katere čelu je tovarnar Stamborski, se nahaja v mestu Porto Uniao da Vic-torja. Poljski listi priobčujejo o tem dogodku obširne članke.
Zakaj je Nemčija bogata, je razložil angleški državni sekretar Edvard Grey. Minister je rekel, da tega ni pripisovati politiki obrambne carine, ampak sledečim trem dejstvom. Prvič, Nemčija je položena sredi Evrope in ima dobra tržišča na meji. Drugič, Nemci so pokazali velik organizatoren talent in slednjič je resnica, da se na Nemškem vsako vprašanje najprej z znanstvene strani objasni.
,V Avstriji je vse mogoče. Poveljnik tretjega kora, Potiorek, bode baje imenovan za generalnega nadzornika avstrijske armade. To je tisti Potiorek, čegar simpatije za “Suedmarko”, znano ponemčevalno družbo, ki si je stavila nalogo zatreti Slovence, je moral drž. poslanec Roblek v posebni interpelaciji grajati v parlamentu. Seveda v Avstriji je zares vse mogoče; ako se le more, se draži z izzivajočimi imenovanji Slovane.
Kolonije za brezposelne na Angleškem. Angleški “Board of Agriculture” je jzdelal načrt, po katerem bi se brezppselni uporabili na kmetijskih kolonijah. Po dveletnem zadovoljivem službovanju kot kmetijski delavec na taki koloniji bi dobil vsak malo farmo kot posest; kupnino bi pod ugodnimi pogoji odplačeval. V svrho iz-peljanja tega načrta bi se oživotvorile rajfajzenovke. Vzgled za take kolo-
nije je dala Nizozemska, kjer so imele uspehe.
Nekaj o cesarju Viljemu. Cesar Vi-| ljem mrzi mačke tako, da ni na njego- ! vem dvoru najti nikjer nobene. Ko je ' bil nekoč šel na Angleško, kjer je bival j nekoliko tednov, so morali tam pome-! tati vse mačke v klet pod gradom. Zdi j e splošno, da cesar to dela iz prazno- | verja. In nosi vedno neki prstan, v j katerem je udelan kos kamena, ki gaj je nekoč vrgel tat v nočnem času na* posteljo nekega ustanovitelja dinastije. [ Oni tat je takoj nato neopaženo izgi- ; nil. Na srednjem prstu leve roke pa' nosi Viljem starinski prstan, v kate-' rem se nahaja kamen, ki ga je vzel neki nemški vitez saracenskemu vojaku pri Jeruzalemu pred več sto leti.
Vzorna češka žena. Te dni je na-scopila “Matica Znojemska” dedščino v znesku 25,000 kron po kmetici Tereziji Millerjevi iz Veskova pri Znoj-mu. Rodoljubna češka kmetica je u-mrla pred enim letom, in zapustila svo jeročno oporoko, v kateri je napisala te-le besede: "Iver se morajo Čehi v! Znojmu težko boriti za svoj narodni j obstanek, a jaz sem bila vedno zvesta i hčerka svojega naroda, postavljam za glavnega dediča svojega premoženja "Matico Znojemsko”, ki naj čisto premoženje porabi v šolske svrhe, pred vsem pa naj skrbi, da se v Znojmu u-stanovi češka srednja ali meščanska šola. Prinašajoč to narodno darilo na oltar domovine, izrekam željo, naj bi ta vzgled priproste kmečke žene posnemali vsi rodoljubi.”
na. Lucijo Gregorčič in Jožefa Ba-ranjak.
Rojaki in rojakinje, oglejte si te spominke in prepričali se bodete, da se pri meni izdeljujejo najkrasnejši spo-minki po nižji ceni kakor drugod Imam v zalogi tudi raznovrstne granitne spominke; izdeljujem ograje za lote, kakor tudi vse druge v mojo stro-ko 'spadajoča dela po najnižji ceni.
Zahvaljujoč se cenj. rojakom za na-klSnjenost in se Vam še v nadalje pri. poročam.
Simon Šetina,
edini slovenski samostojni kamnosek
v Jolietu, 1011 N. Chicago St.

FOZOR ROJAKI
DR
Visoka starost. V Moskvi je prišel pred kratkim na magistrat neki mož prosit denarne podpore, da bi se za-mogel peljati v svoj rojstni kraj. Pri tem se je izkazalo, da je mož že 118 let star. On se še dobro spominja časa, ko je Napoleon I. prilomastil v j. Moskvo. Potoval je tudi v Jeruzalem, : Betlehem in druge svete kraje. Da je : dosegel mož tako visoko starost, pri- ! pišuje temu, ker ni nikdar poskusil al- i koholnih pijač in tudi tobaka ni kadil. Kljub temu, da ni nikoli mesa užival, ] je še starec čvrst in močan.
Približuje se mesec maj in ž njim tudi dan kinčanja grobov (Decoration Day); marsikatere družine kakor tudi posamezniki se spominjajo v tem času nepozabnih ranjkih in povdarjajo kako bi najlepše okinčali njih grobove. Najlepše in najbolj stanovitno okinčate grob s krasnim nagrobnim spominkom v katerem je vsekana zlatoblišče-ča se barcelonska slika pokojnika, katera ga vam še čez dolgo vrsto let pred joči postavlja. Da so se pa spominki z trpežno barcelansko sliko res rojakom priljubili nam priča lepo število že postavljenih na raznih pokopališčih, kakor tudi sedaj izgotovljenih treh, in sicer se vam nudi prilika si jih ogledati v izložbi dobro znanega slovenskega kamnoseka Simon Šetina na N. Chicago cesti št. 1011, in sicer predstavljajo pred oči pokojne: John Hre-
riches
MÍÑ-EXPELLER

Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New York, Pazite na varstveno znamko z sidrom.
Sv. Peter v Rimu. Kakor /nano, si , prizadevajo nekatoličanj z vsemi sila- !
mi dokazati, da sv. apostol Peter ni bil '
v Rimu, in s tem omajati papežev primat. Krščanski arheolog de Rossi in njegov učenec prof. Marucchista sta odkrila dovolj sledov, da je bil glavar apostolov v svetem mestu. Nedavno je zopet našel arheolog Colagrossi v katakombah sv. Boštjana na steni neke kripte napis: Domus Petri (hiša Petrova). Značaj napisa kaže na sredo tretjega stoletja. O tem najnovejšem velevažnem odkritju je napisal Colagrossi razpravo v “Nuovo Bolle-tino di Archeologia cristiana.”
ROJAKI V ROCKDALU.
Volite sledeče može za svetovalce ali aldermane. — Na tem tiketu je tudi rojak, ki ga volite vsi.
Volite “straight peoples ticket”.
1	-T'
¡¡■¡1 feifi fü
MêSm
«ü
«s
iÜfeÄ. -
First National Bank
*
Joliet, Illinois
»
Naš oddelek za pošiljanje denarja v staro domovino se je zadnji čas popolnoma uredil. Oni, ki žele poslati denar v staro domovino se lahko obrnejo do nas, ker smo v zveži z nekaterimi največjimi bankami v Evropi. Toraj lahko poslujemo v tem oddelku pri pošiljanju denafja, hitreje in ceneje kot kdo drugi.
Hranilni predali se oddajo vnajem po $3.00 na leto in več.
Zavarujte svoje hiše in pohištva pri zanesljivih družbah, koje mi zastopamo.
V naši knjižnici najdete tudi dobrih slovenski h knjig na razpolago.
Pridite nas obiskati.
V torek dne 19. apr. 1910 bodo v Rockdalu volitve za člane svetovalstva ali aldermane. Ta dan pojdite vsi rojaki volilci na volišče in volite ves
Chris. Nelsen.
“peoples” tiket. Ako boste to storili boste volili tudi za rojaka g. MAT. STAJERJA, ki je vreden, da ga izvolite v ta odbor.
Poleg njega sta še dva druga kandidata — gg. CHRIS. NELSEN in H. KARNEBOGE. Prvi je Šved, a drugi je Nemec. Poznate ju vsi osebno, za to ju ni treba posebej priporočati.
Na citizens tiketu pa ni nobenega rojaka. Ona stranka je slučajno izja-
Bliza se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotov
(SLOVENSKI POP
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
I Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljtih N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in
hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in
jj prepričani boste, da trdimo zgolj i-snico. Nadalje izdeluje ista drui-
^ poroči .. Kojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
&\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\^^^
raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
H. Kameboge.
vila, da noče nebenega Slovana na tiketu, in res ni nobenega med kandidati Ako torej nočejo v svojo sredo nobenega Slovana potem tudi nočejo nobenega glasu od slovanskih volilcev.
Slovani v Rockdalu imate večino, da lahko odločite kdo vam naj gospodari. Kdor vas ne pozna, ga tudi vi ne poznajte, Volite vsi kot eden, da pokažete svojo moč potem se vas bodo bali vsi drugi in vam dovolili kar zahtevate.
HITO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phones 2A
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St, Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:.........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:. 4 .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave , South Chicago, 111.
Pooblaščenec: .....................Josip Dunda, 211 Buhl Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, lil. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn. NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
URADNO GL^ ILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 2499 Ivan Šušteršič, 4609 Andrej Slak, 5853 Anton Marinčič, zopet sprejeti 11. aprila 1910 po sklepu gl. odbora K. S. K. J.	Dr. št. 136 članov.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. J.
04C404040400404(H(H04t >¡¡
Î Društvene vesti, j
Joliet, 111., 11. apr. — Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. bo imelo skupno spoved v soboto dne 23. aprila in skupno sv. obhajilo na dan društvenega patrona sv. Jurija 24. aprila, zato se naj člani zberejo zjutraj ob pol-osmi uri v dvorano stare cerkve. Nadalje opominjam vse člane in članice tega društva, kateri še tega niso storili, da mi potem odrajtajo spovedna spričevala najkasneje do 22. maja t. 1. Kateri to zanemari, se bo ž njim ravnalo natanko po ukazu duhovnega vodje priobčenem v 14. štev. Am. Slov. Zato naj s tem nihče ne odlaša. Ako _bo kateri zavoljo tega imel kakšne sitnosti, katere mu gotovo ne bodo ugajale, bo si vsak sam tega kriv. V tem oziru se bo posebno strogo postopalo in ravnalo s člani in članicami stanujočimi v Jolietu, zato ker tukaj nima nobeden nobenega povoda, da bi imel zavoljo tega kakšen opravičen izgovor, kakor n. pr. v drugih nekaterih krajih, kjer nimajo slovenskih duhovnikov, tukaj so pa zmirom na razpolago. Zato naj vsi člani in članice vzamejo to v poštev, da se s tem nepotrebnim sitnostim izognejo. V tej zadevi je za to leto to moj zadnji opomin. Sobrat-ski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Joseph Panian, tajnik.
Rockdale, Ul., 9. apr. — Člani društva sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. J., kateri so na potnih listih ali tukaj, naj se vkratkem zglasijo, da poravnajo svoje prispevke in dolžnosti, ako ne se bode ravnalo po pravilih. Dalje naznanjam, da člani, kateri šc niso opravili svoje verske dolžnosti, naj opravijo to vkratkem; posebno onim članom naznanjam, ki so oddaljeni, naj pošljejo spovedne listke do prihodnje seje, to je 1. maja, ker dolžnost vas veže, da opravite spoved in to zahteva društvo in Jednota. Cenjeni sobratje, to je dolžnost naša. Pozdrav všem članom in članicam K. S. K. J.
John Snedic, 113 Meadow Ave.
bode postopalo z njimi po pravilih K. S. K. J. S pozdravom
Josip Starčevič, tajnik.
Waukegan, 111., 12. apr. — Vsem društvom kakor tudi posameznim osebam na znanje, da bodo imela društva: Samostojno'društvo sv. Jurija, društvo Presvetega Srca Jezusovega, C. O. F. št. 1533, društvo Sokol — dne prvega majnika prvi slovenski piknik za pokritje stroškov prostora i. dr. med 13—14. cesto v N. Chicago, 111. Vsa društva kakor tudi posamezne osebe uljudno vabi, da se udeleže otvoritve piknika	Za odbor: John Umek.
Zahvala. -
Nižje podpisana se tem potom najiskrenejše zahvaljujeva gg. uradnikom, kakor tudi ostalim članom društva sv. Lovrenca 63, K. S. K. J. v Clevelandu, O., za njih prijaznost in naklonjenost napram nama ob času najunega bivanja med njimi. Ravno tako se tudi zahvaljujeva rodbini gospoda John Vidmarja, Rev. Josip Lavrič-u in gospodu John Rudolfu, za njih prijaznost, postrežbo in gostoljubnost. Živeli!
Geo. Stonich, preds. nadz. K. S. K. J.
Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.
Zahvala.
Slavnemu društvu sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. izrekam podpisani tudi tem potom svojo iskreno zahvalo za prelepi spominek, s katerim je v preveliki meri izvolilo priznati moje premalenkostne zasluge za lepi uspeh svoje gledališke predstave na belo nedeljo.	F. Gorup.
Kaj je to?
Tekoč pripravek ambrožolte barve, sladek, dišeč, poživljajoč z milim občutkom na jeziku, zobrnah in mreriici ustne votline — to je Severov ANTI-SEPSOL. Varen za nadevanje v in na človeško telo. Za rabo kot vbrizgalo v grlo, nos in obolele mrenice naravnih votlin, tudi kot grgralo, razkužilo in pršalo. Preizkušen je. Popoln navod o porabi okoli vsake steklenice. 25c. Na prodaj pri lekarni-kih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2
Indianapolis, Ind., 11. apr. — Društvo sv. Alojzija K. S. K. Jednote praznuje letos 8. majnika svoje desetletnico. Kakor kažejo priprave, bo veselica velikanska. Obširneje poročilo o vsporedu naznanimo v kratkem.
Pittsburg, Pa., 11. apr. —- Naznanja se vsem članom društva Matere Božje štev. 33 v Pittsburgu, Pa., da točno plačajo svoje mesečne dohodke in pohajajo redovito seje, katere se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob 2. uri popoldan. Ker so pri društvu tudi taki člani, da zanemarijo svoj a-sesment plačati več mesecev in se ne najavijo, bode vsak taki član brez razlike po pravilih suspendan, in si bo sam kriv vsem posledicam.
Vsak član, kateri je bolan, naj naznani svojo bolezen I. tajniku: John Filipčič, 5420 Dresden Alley, ker čđsih pride, da član ima od zdravnika potrdilo, da je bil bolan, a društvo oziroma odbor bolezni ne ve čisto nič od tega, le ta čas ko pride dotičnik po podporo v bolezni, katera se plača navadno pri seji.
Vsi člani in članice naj se čim jim prej mogoče izkažejo s spovednimi listki, ker to pravila 'zahtevajo in vsa-pravi katoličan mora spolniti svojo versko dolžnost.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J., a tebi, vrli list, obilo uspeha.
Franc Stegne, predsednik.
Trimountain, Mich., 6. apr. — Društvo Marije Sedem Žalosti št. 84. K. S. K. J. je opravilo svojo velikonočno dolžnost dne 3. aprila. Opozarjam One člane, ki še niso bili pri velikonočni spovedi, da čimpreje izvrše svojo dolžnost ter mi donesejo ali pošljejo svoje spovedne listke, drugače se
JOSEPH JAEGER, JR. kandidat za šolskega nadzornika za zapadno stran mesta.
Dragi prijatelji! Kakor znano sem kandidat za zopetno izvolitev za šolskega nadzornika za zapadno stran mesta. Jaz sem v tem uradu že par let. Gledal sem po svoji najboljši moči storiti čim več mogoče za šole in šolske otroke, kar bom tudi v bodoče storil, ako bom izvoljen.
Volitev bo v soboto dne 16. apr. Ta dan bi želel, da greste vsi na volišče, namreč v šolo na Broadway, cesti in volite za me. Vsi pojdite na volišče, možki jn ženske. Vsi smete voliti. Posebno ženske bi se morale zanimati za to volitev, ker se gre za blagor naših šol in šolskih otrok.
Torej v soboto 16. apr. pojdite vsi na volišče in glasujte za Joseph Jaeger za kar vam bom hvaležen.
Jos. Jaeger, Jr., Joliet, lili
Pri izpraševanji.
Nevesta: “Gospod župnik, rada bi vedela, če me bo*vzel ženin iz ljubezni, ali le zaradi denarja.” —
■“Daj svoj denar ubogim; če te potlej vzame,- vzel te bo gotovo iz ljubezni.”
Finančno poročilo K. S. K. J. za mesec maro 1910
Ime, številka in kraj društva.
! Plačali.
1.
2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45. 45. 47. 49. £0.
51.
52.
53.
54.
55. 55.
57.
58.
59.
60. 61. 62. 63.
•64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
Sv. Stefana, Chicago, 1111..................
Sv. Jožefa, Joliet, 111...................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111..............
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn...........
Sv. Družine, La'Salle, 111..................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo....................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111...........
Sv. Roka, Clinton,, Iowa....................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111............
Sv. Jožefa, Forest City, .Pa................
Sv. Janeza Krstnika, Biwatpk, Minn..........
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont............
Sv. Roka, Allegheny, Pa......................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn...................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark............
Sv. Janeza Krstnika, Iromvood, Mich..,.......
Sv. Jožefa, Federal, Pa......................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio................
Sv. Barbare, Blocton, Ala....................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio..................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, III..............
Sv. Petra, Calumet, Mich.....................
Jezus Dober Pastir, Enumcfaw, Wash...........
Matere Božje, Pittsburg, Pa..................
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa......................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn...................
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa....................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa...................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont...................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.......
Sv. Cirila in Metoda, East1 Helena, Mont.....
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.........
Sv. Alojzija, Chicago, 111...................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa........
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa..........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich....
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind..............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111....................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn..................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo..,...........
Sv. Jožefa, Leadville, Colo..................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. \...................
Sv. Jožefa, Haser, Pa........................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn..........
Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111.............
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O............
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111.............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................
Sv. Jurija, Etna, Pa.........................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss...........
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio...............
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa...................
Sv. Barbare, Irwin, Pa.......................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................
Srce Jezusa, St. Louis, Mo...................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa....................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn...................
Sv. Jurija, Toluca, 111......................
Sv. Barbare, Springfield, 111................
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111............
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa...........
Marije Pomagaj, Chicago, 111.................
Marije Pomagaj, Waukegan, 111................
Matere Božje, So. Chicago, 111...............
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa..........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans..................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.... Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio...
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo...........
Sv* Antona Pad., Joliet, 111.................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich...................
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa.................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr........
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa...............
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa...................
Friderik B-araga, Chisholm, Minn.............
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo.
Sv. Alojzija, Broughton, Pa..................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa......................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111..............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.......
Novi Dom, Newark, N. J.......................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis...................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo........
Sv. Ane, New York, N. Y......................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa....................
Sv. Genovefe, Joliet, 111....................
Sv. Družine. Aliquippa, Pa...................
Sv. Tožefa, Barberton, Ohio..................
F ?rca Marijinega, Barberton, Ohio...........
Sv. Jožefa, Ely, Minn........................
Sv. Roka, Denver, Colo.......................
Marne Milosti Polne, Steelton, Pa............
Sv. Veronike, Kansas City, Kans..............
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y................
Marije Pomagaj, Rockdale, 111................
Sv. Ane, Forest City, Pa.....................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y...........
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo................
Sv. Ane, Bridgeport, Ohio....................
Sv. Jakoba, Gary, Ind........................
Sv. Martina, Mineral, Kans...................
Sv. Ane, Waukegan, 111.......................
Sv. Barbare, Etna, Pa........................
Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb...............
Sv. Pavla, De Kalb, 111......................
Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn_______
Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans...........
Društvo sv. Ime Marije, Ironwood, Mich_______
Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind...........
Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn..........
Skupaj ....................................$9163.54
$ 132.10
308.70
129.15 83.90
132.05
343.70
103.35
12.10
37.50
285.85 74.55
201.50
155.30
321.25
36.85
50.40
110.85 4L95
25.15 272.90
249.30 381.95
79.10 133.75
62.10
18.65 136.20
73.10
95.15
75.95	'
184.05
44.40
33.60
53.35
43.20
167.05
40.20 106.65
207.40
96.10
61.35
121.40 100.35
100.25
242.85
50.75
84.80
17.50
112.70
63.80
84.60
38.95
84.25 108.45
21.50
68.20
37.20
75.85 36.30 64.45
57.85 141.60
91.50
91.05
79.20
77.55
102.40
23.60
23.60
22.50
84.75
56.40
69.00 6.80
97.25
37.90
91.55
47.65
77.80
32.00
42.15
33.50
28.90
34.60
12.80
53.65
41.40
31.95
11.40
28.85
18.25
26.60 8.35
99.35
46.90 16.60 54.80 26.60
16.25
22.55
32.65
39.20
35.75
32.95
36.65
36.15
17.55
11.20
19.40
74.25
53.00
29.00 18.90'
61.50
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini) 1 To* raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.
Kle je najbolj varno naložen Menar?
Hranilnih ulog je: 37 milijonov kron.
Rezervne»’	je:
Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljansk
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vtem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4y2 odstatka. Rentni davek plačuje tramlnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost va«k ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana a vsem »vojiro premoženjem in z vso tvojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država t posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maio-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdac varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O
Preostanek 28. febr. 1910			*	$143,938.91
Plačanega od društev	 10 Jednotinih znakov po 50c plačal g.	Ivan, Zupan,	$9,163.54	
			
Brooklyn, N. Y				9,168.54
Plačana posmrtnina za: —			$155,107.45
Karol Marn (del c)				
Nikolaj Špehar 			'	
. Anton Kompare (del c)				
Antonija Smole 				
Anton Vidmar 				
Josip Colarič (del d, f, g)			 260.00		
Matija Pašič 				
Franc Hribar 	'....			
John Verbajs 				
Anton Železnik 			5,418.00	
Poškodnina za: —	1		
Marka Žlogar			250.00	
Razni drugi stroški 			204.49	5,872.49
Preostanek 31. marca 1910				$149,234.96
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Jamčenje.
Vsaka stva kaže, da bo v tem letu mnogo napredka v vsakem oziru. Denarja bo dovolj in mnogi si bodo kupili domovanja.
Ivo kupite loto ali hišo je prepotrebno, da imate pisma popolnoma iamčena. Mnogo zemljških pisem je nepopolnih. Ako zahtevate JAMČENJE ko kupite posest se vam vne bo bati naprilik. Kdor prodaje se mu bolj mudi kot vam, ker on ima navadno več posestev naprodaj. Teduo glejte, da dobite pisma JAMČENA, tako da ste prepričami, da ne boste posestva zgubili.

Joliet Title and Guarantee Co.
110-112 N. Ottawa St.
Chas. F. Goodspeed, vodja.	JOLIET.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
SJJONET
Šivam, popravljam in gladim obleke, 918 Ar. Chicago St., Joliet.
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slot zn.
Chi. Phone 891. N. W. Phone 89L GARNSEY, WOOD & LENNON, Advokatje—Pravdniki Kimate kaj s sodnijo opraviti, oglasite se pri nas. Pravica—je naše geslo. Joliet Nat’l Bank Bldg., Joliet, 111.
“Tiha luna se dviguje, Cvetke vklanjajo glave, Mlačen veter milo duje, Rosne zvezdice gore...” Fr. Levstik.
Solnce vtonilo je že davno in jasna poletna noč razpela je nad trudno zemljo svojo čarobno modrino, naki-čeno z nebrojnimi zvezdami.
Ponosno in samozavestno liki kralju nočnega neba kroži mesec po sinjem nebesnem oceanu. Njegovi srebrno-bledi žarki vpletajo se kakor nežne cvetke med zelene vrhe drevesnih velikanov trnovskega gozda.
Bajna, milobna sanjavost oklepa naravo. Vse spi skrivnostno, sladko spanje.
Tudi miloglasnemu, neutrudnemu pevcu, slavčku, poljubil je san oči. Lahek vetrič buje skozi sveže liste in zdi se, kakor bi šepetali nevidni duhovi o miru in sreči.
Toda — glej:
Kaj se dviga tam iz goščave proti nebu?
Črna pošast vijuga in steguje se oblastno kvišku, kakor bi se borila z bledotno mesečino. Više in više vstaja, slednjič se razkošati v gost oblak, ki se manjša, rudeči in koncem izgine.
Sredi gozda je majhna jasa, sredi jase velika kopa drv — ogelnica. Iz nje vskipeva dim v nebo liki kakšni orjaški pošasti. Malo proč od ogefni-ce sedita pod votlo pečino dva možaka. Mesec, obsevajoč njuna očrnela, zakajena obraza, priča nam, da' sta oglarja.
—Lezite, oče, lezite. Na-te tu plašč, denite si ga pod glavo, ogovori mlajši možak, krepak, zastaven mladenič po-starnega, že dremajočega druga ter mu pripravi vzglavje iz plašča od ličja.
—	Le molči, Tine, kadar bo sila, pomorem si že sam. Le zamežal sem tako malo, a zaspan nisem še, izgovarjal se je stari, otresel sivo glavo in jel gledati v nebo, kakor bi hotel pokazati, da ga ni nikakor še volja spati.
—	Ne bodite čudni, oče; že tretjo noč bedite nocoj, pa se vam ne bo dremalo?! — Saj je začel še mene skoro preganjati spanec. — Le tiho, oče, in zaspite brez skrbi, prigovarja mu zopet sin.
—No, saj bom, če se mi bo dalo, odvrne starec in upre črne, globoko udrte oči zadovoljno v jedinega mu sina.
Na to je nastala zopet grobna tišina.
Stari je pričel kmalu zopet dremati, slednjič se je raztegnil po votlini in trdno zaspal.
Mladenič je pa zamišljeno zrl v dim dvigajoč se iz ogelnice, kakor bi pre-motrival v njem begovnost zemske sreče.
Naenkrat pričel je stari v snu stezati desno roko, kakor bi se poslavljal od koga, in ob jednem poluglasno, pretrgano govoriti:
—	Tine — sin moj — boj se Boga, ne sovraži človeka! — Moli za-me in za mater! — Jaz sem- preživel svoj del — prišla je ura — da bodem šel —
Temna, turobna čuvstva obhajala so Tineta, poslušajočega resne očetove besede. Srce mu je utripalo, tresel se je na vsem životu.
V ogesu zaigrala mu je solza, padla na tla in se skrila v prahu — bila je solza skrivne, globoke bolesti.
Za prvo pridrla je druga, za drugo tretja — Tine je jokal, ker ljubil je starčka — očeta. Sivi, beli njegovi lasje bili so mu resen, tožen opomin, da je ločitčv njuna blizu — blizu —
Iz tega žalostnega razmišljevanja premamil je Tineta oče, ki je planil, vzbudivši se, prestrašeno kvišku in vzkliknil:
—	Moj Bog, ali je res?! — Kje sem? — Kje je moj Tine?
—	Tiho, oče, tiho, saj sem tu! tolaži Tine očeta, otiraje si solzne oči.
—	Torej ni res? — Še živim in ti si pri meni, moj Tine?
—	Glej, sanjal sem, da sem umrl in moral zapustiti tebe na svetu samega. Hodil sem okrog po samih grobovih in mrtvaških kosteh. Čuden mrak je ležal okrog in okrog mene, v daljavi pa je blestela izza visokih gora medla luč, kakor bi bil mesec. Sredi prostranega polja srečal sem rajno tvojo mater. Dala mi je roko, , a mrzla je bila kakor led in dejala mi je jezno: “Ali tako skrbiš za sina?” Prestrašil • sem se tedaj, se vzbudil in zagledal mesto matere tebe. Dragi moj Tine, glej, opominja me že Bog v sanjah, da se pripravim za oni svet. Ti si pa še mlad, krepak. Življenje je tebi še velik vrt, v katerem« boš še sejal in žel. Drevo tvojega življenja še-le cvete in lahko upaš obilega sadu. Vidiš, nekaj imam na srcu, kar bi ti moral razkriti že davno. Sama samična sva v svoji bajtici, a . dolgo ne bo več, ko boš ti sam. To pa ni kar tako. V gozdu boš imel dela črez glavo, doma pa zopet dve kravici; kdo jima bo postiljal, kdo jih krmil in napajal?/Vsega ne boš mogel sam. Zato bi menil jaz, da bi bilo pametno, ker odrasel si že in do-leten, da bi si poiskal in izbral — oporo —
Počasi in oprezno, a vendar ljubez-njivo in skrbno govoril je stari, posebno pa zadnje besede, ker poznal je sinu, kako je boječ in kako ne mara slišati o takih stvareh.
Boječnost in nekaka odljudnost sta
bila pri: Tinetu popolnoma naravni posledici vzgoje. V šolo ni hodil nikdar, rastel je v samotni hišici in vzrastel je tih samotar. Dober je bil, pošten, mehkega srca, tudi prijazen, komur je bil vajen, sicer pa .plah kakor kakšen divji zajec in ogibal se vsega krščenega.
Mislimo si lahko, da so spravile zadnje očetove besede Tineta v vidno zadrego. Izbrati si družico ali oporo, kakor jo je imenoval stari, bilo bi marsikomu lahko, da celo prijetno, a ne tako našemu Tinetu.
Govoril ni mnogo z ženskami, odkar mu je umrla rajna mati, a tedaj je bil še-le štirinajstleten deček. In sedaj, sedaj naj bi si šel on kar sam izbirat družico, s katero bi moral deliti vse križe in težave življenja?
Toda to bi še bilo, da bi živel ž njo, saj je bil pohleven, miren človek, prepirati in jeziti se ni znal. 'Po glavi je mu rojilo le to, kdo mu dobi pod soln-cem žensko, ki bi ga vzela, in kdo mu jo pripelje v hišo!
Taka in slična vprašanja šuštela so Tinetu po možganih, ko je premišljeval resne očetove besede.
Odgovoril je pol zbegano, pol nevoljno:
—	Pustite me, ljubi oče, da ostanem tako. Prvi nisem in zadnji tudi ne bodem, ki roma tako samotež skozi življenje. Z božjo pomočjo bom že živel do smrti.
•— Tine, ti govoriš, kakor veš in znaš. Izkusil nisi še ničesar, ker mlad si še. Doslej si živel le doma in ne veš, kako slan je kruh življenja. Zato ubogaj mene, ne kakor očeta, ampak kakor človeka, ki je izkusil mnogo — mnogo —
Starček je potegnil z žuljavo dlanjo črez nagubano čelo, kakor bi hotel izbrisati temne, žalostne podobe prošlosti, potem pa je nadaljeval:
-	Težko je biti človeku samemu in breme je lažje, ako je nosita dva; zato pravim, idi in poišči si v sosednjih vaseh neveste. Ne boj se, ne odpodi te nobena, ker napačen nisi in v najini bajtici tudi živita lahko dva mirno in srečno.
Tako je modroval dalje stari in gledal z znatnim zadovoljstvom, kako se sin polagoma uda njegovim besedam.
-	Da, oče, vi veste, kak sem — a drugi ne vedo, ker sem bil vedno le tu v samoti, opomni skoro žalostno Tine. kateremu je začelo res že žal prihajati, da jc bil vedno tako čisto nespametno odljuden.
—	Kaj. ne vedo? — Več vedo o tebi, nego ti utegneš misliti. Kolikokrat, ko sem šel po opravilu tja k sosedom, me je pobarala ta ali ona o tebi. In kaj meniš, zakaj?, vprašal je stari in dobrodušen nasmeh igral mu je na ve-lih ustnicah.
A pričakoval je odgovora zaman; sin je te v tla strmel in se nekam zamislil. Nazadnje ponovil je stari vpra sanje:
—	No, kaj bi dejal, zakaj so povpraševale matere o tebi?
—	Najbrže so čule, da sem tako samorasel in pust človek, in hotele so se šaliti z vami in pa z menoj, odvrne Tine, skromno, kakor je vedno sodil samega sebe.
—	O, nikakor ne! — Te pa nisi pogodil. — Vprašale so samo zato, ker.bi dobile rade svojim hčeram moža, razlaga stari sinu, ki ga je poslušal verno in zaupno.
—	Oče, zdi se mi, da se motite, pripomni Tine, kakor bi vendar ne mogel popolnoma verjeti očetovim besedam.
—	Ne motim se, ne, dragi moj. Osi vel sem že na svetu in preslepiti se ne dam več tako ob lahkem. — Pa veš li, katera mati je najbolj povpraševala o tebi?
—	Hm, katera neki? —vpraša Tine navidezno hladno; a ker se ni nikdar učil skrivati svojih čuvstev, živeč vedno le v prosti, odkriti naravi, poznalo se mu je tudi takrat takoj, da ga je stvar nenadoma dimila.
—	Stara Grudnovka, odvrne stari in pogleda pazljivo sinu v obraz. Da bi bilo po dnevi in bi ne bilo blede mesečine, zapazil bi bil oče, kako je polila sina tačas rudečica. Dasi pa, ni opazil stari te velepomembne izpremembe na sinu, pričal mu je pa vendar dovolj njegov molk.
-—- Nekega dne, nadaljuje stari mirno, kakor ne bi sumil ničesar, poklicala me je celo Grudnovka v izbo in mi pričela govoriti o tem in onem. Potem je napeljala govor tudi na otroke, dobre in slabe, na svojo hčer Anico — in mimogrede tudi na tebe, Tine. Pravila je tudi, kako te njena Anica ne more prehvaliti, kako si dobrega srca
in kaj vem, kaj še-----Prav nazacl-
nje pogovora ušlo jej je nekaj besed tudi o tem, kako bi bilo, ako bi Anic? in ti —- —■ —
Tu je prenehal stari, ker Tineta je tako prešinilo vse to, da je vstal, prijel za lopato in začel nametavati zemljo na ogelnicoj kakor bi bilo tega potreba.
Črez nekaj časa, ko se mu je kri malo pomirila, vrnil se je zopet na prejšnje mesto.
Stari je pričel takoj zopet, kjer je poprej prenehal, ker vedel je kot izkušen mož, da je treba kovati železo, dokler je razbeljeno.
—- Pravila mi je tudi Grudnovka, da bi bi Ja deklica zadovoljna in da si jej
tudi ti prijazen. — Je-li res? — Nikar se ne boj, le odkrito govori. Deklina je pametna, dobra, nič nerodnega.se ne sliši o njej. Nikar te nima biti torej sram, ako je na tem kaj resnice. — Tako je vendar le res, da si jej malo prijazen?, pobara stari svojega sina, ki je bil v veliki zadregi.
—- Kako prijazen? V sovraštvu nisem še' z nikomur živel, kar pomnim, ž njo tudi — še — najmanj. Jedenkrat ko je pasla, je izgubila kravo v meji. Jaz sem pa našel isto kravo in, ker sem vedel, Legava je, gnal sem jo na njihov pašnik. Ona je bila tačas še majhna. Jokala je za kravp, da se mi je v srce smilila. A izpregovoril nisem ž njo niti besedice in tudi ona ne z menoj. Vidite, oče, to je vse, pripovedoval je Tine z otroško odkritosrčnostjo.
—	Vidiš, dragi moj sin, kako povrne Bog onemu, ki je dobrega in usmiljenega srca. Zdaj še-le vem, da je prav božja volja, da se vidva združita za vedno.
—	Vse lepo in prav, oče, a kdo napravi vse to? Jaz ne znam in ne morem, ker smejali bi se mi vsi. Zato bi bilo najbolje, da pustimo vse. Anica je pošteno in razumno dekle, zato že dobi n\oža, jaz bom pa kako opravljal tudi sam, saj sem močan in zdrav.
—	Nič se ne skrbi, z božjo pomočjo naredimo že, da bo prav, de stari modro in z nekako gotovostjo.
—	Oče, mesec se je skril za Obelnik in dani se že. Treba, da grem domov pokladat živini in prinesem kaj za za-jutrek, opomni Tine oskrbljivo in vstane.
—	Le idi, le, odvrne stari in zlekne se zopet vznak po tleh.
II.
Kaj ti man, če molči Stari znanec tvoj?
Srčen bodi, ptiček, ti,
In veselo poj!”
S. Gregorčič.
Tine je krepko zavihtel lopato na rame in potem odšel.
Lepo je bilo videti orjaškega gozdnega sina, korakajočega čilo in lahko po »mehki stezi, ki nam ga je kmalu skrila v gosto temino košatega bukovja. Do domače bajte imel je Tine skoro poldrugo uro hoda, zato se je pa podvizal.
Slavčki žvrgoleli so mu nad glavo, kakor bi hoteli voščiti dobro jutro staremu, zaupnemu znancu. Urne veverice smukale so nad njim od veje do veje, od drevesa do drevesa. Tupatam švignila je črez stezo tudi votkonoga srna.
A do vsega tega ni bilo Tinetu nič. In kako tudi? — Saj mu je bilo to vsakdanja družba. K temu rojilo mu je še tedaj toliko drugih, in po večini novih misli po glavi, da se ni nikakor čuditi. ako se je' tako malo zmenil za svoje stare znance. Saj je človeku vže prirojeno, da zapre svetu oči in ušesa, ko ima posebna opravila sam v svoji notranjosti.
Prišel je vže blizu razpotja, kjer se križa glavna cesta s stransko, po kateri je šel on, kar zapazi na glavni stezi kravo s teličkom.
Za njo pa je stopala mlada, morda osemnajstletna deklica. V levici držala je šopek jagod, v desnici pa tani leskovo šibico. Hoja jej je bila lahka liki srni. pogled čist pred Bogom in ljudmi in prav zato vesel življenja. Navadna. priprosta, a čedna obleka je le po prijala bolj vitki, nego krepki'rasti mladenke.
A kaj je s Tinetom? -—
Kakor pribit stoji na stezi, oko mu z|-e nepremično proti strani, odkoder prihaja deklica. Srce mu bije naglo, kakor kakšno vzburkano jezero, kri mu sili v lica, život se mu pa trese, kakor listič v vetru.
Ko je imela iti deklica tikoma mimo njega in bi ,ga bila najbrž opazila, smuknil je Tine kakor blisk za visoko z bršljinom prepreženo skalo in splezal od tam prav oprezno nanjo. Gosto vejevje prikrivalo ga je dekličevim očem.
Pa je vže smola, da preži vedno tik sreče tudi nesreča!
Stoječemu tako na kraju skale' od kruši se kamen pod nogami in, predno je vedel kaj in kako, zdrčal je z veli kim šumom in polomom globoko doli v grmovje.
Še je slišal, kako je deklica, začuvša za seboj, plaho vzkliknila in jela hitreje poganjati kravo. .Slednjič je vtihnil njen glas v daljini.
Tine je pa med tem premišljeval svojo žalostno usodo pod skalo in hvalil Boga in vse svetnike, ki so postavili predenj ono grmovje, da ni videla de klica njegove sramote in nerodnosti.
Dolgo si ni upal prilezti Tine iz svojega skrivišča, dasi je vedel, da je de klica vže daleč proč od njega in da ga ne more več opaziti.
Toda, Tine, zakaj se toliko ujedaš radi tega dekleta? — Kaj bi pa bilo neki, tudi če bi te bila videla?
Lahko je govoriti vam, ki ne veste, kdo je, pri meni pa je malo drugače, ker vem, da je — Grudnova Anica.
Tine je stopal naprej po gozdu, a ni vedel, da stopa, gledal je pred se, a ni videl, poslušal je, a ni slišal.
Zastonj so mu peli ptički, zastonj mu je poljubljalo jarko solnce s svojimi prvimi žarki ogorela lica, zastonj so se lesketali njemu rosni biseri na cvetkah: Tineta ni bilo doma — njegov duh je romal po deveti deželi.
Slednjjč se je vendar vzdramil, pomaknil klobuk više na glavo, se nevoljno otresel, kakor bi se hotel iznebiti misli, v katere je nevede zašel in dejal precej glasno sam pri sebi: (Nadaljevanje na 7. strani.
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev ir» odvetnikov, ki se priporočajo rojakom
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchang< St., priporoča rojakom svojo mes nico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu o Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicagi st., blizo slov. cerkva. Prodajalna moških in ženskih ob’ek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod n godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicage St. Prodajalna pohištva in moški! oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stav benik (contractor).
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Ob» telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian» St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, pre mogom in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
Ustanovljena 1*71. Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.
oe.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-t .-»n v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
VI. 15. Solmster
Young Building.
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel pc 40c gal., reesling 45c gal. Staro belt vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 ga) Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posodi dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard’
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal
Jrejema raznovrstne denarne ulog, ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Ana Vogrin
Izkušena babica
302 Ruby St», N. W. 1727, Joliet, IH,
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	joliet, Ills,
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE BREWERY
izdelovalci
1ILEŽANE PITJ
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, lil.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNI!
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 74h. N. W. Tel. 26?
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljal« denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
f-Sn fW* ljPl* ™ fin && fSn QC* QP de* “ dn dn
«
*
*
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
JOSEPH TEINER’3

REGI STEREO
Tritier jevo Zdravilno grenko
vino.
%
*
%
%
%
*
*
<£( 1333-9 S. Ashland Ave. *
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rodečega vina in importiranih grenkih žeiišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To ie čudežno zdravilo
ojstri okus, kredea živce,
¿isti leri, čedi obrazno barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, 1	daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najatarejega do otroka ▼ zibelki. To se ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Zdrož. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednor* iega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Piiite nam v maternem jeziku.
CHICAGO, ILL.
Rt pozabite poakuaiti Trinerjcvc Hrvaške Importirane Slivovke in Slovenskega Brinjevca, vse domačega izdelka.
^^«4P
John Sleianif
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, Ili
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, is-vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Tom Stefancich
N. W. Phone 577.
1000 N. Chicago St.,	Jcliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem a finimi pijačami.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
če boi kupoval od nas, ti bomo ▼*« lej postregli z najnižjimi tržnimi c» nami... Mi imamo v zalogi vsakovrn nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki it in trdi les, late, cederne stebre, desk« is šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Oesplaines alk blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi c« pri nas in oglej si našo zalogo I Mi t-bomo zadovoljili in ti prihrinili deast
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard ua vogle DES PLAINES IN CLINTON ST*
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
The A. ff. Fleier Dri Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbi* in Chicago Ste
Točim izvrstno pivo, katero izd» luje slavnoznana Joliet Citizens Bre wery. Rojakom sc toplo priporoča»
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.)
642-644 Cass St, - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
Pridite k metli na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago.
Anton Dowiak,
9th Street
Lockport, 111.
KAM PA GREŠ, JOŽE?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smođke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi 'drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
MAT. STEFANICH-U,
400 Ohio Street	Joliet,, Ills.
m	na dan in več stalnega do-
¿P	bička jamčimo agentom z
■	importiranimi avstrijskimi
podobami. Nobene opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti:
A. S. SILBERMAN,
352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn.
CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI.
AKO želite kupiti lote v mestu Du-luth-Superior, blizu novih tovarn, ali AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane.
MI SMO ZASTOPNIKI
zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo.
GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota.
----o---
Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager.
ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine bre2 učitelja? Po navodilu: Slovensko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da sc lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri	*
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig!
Bolte & Lavrič
slovenski hotel
208 Jackson St. Joliet, 111.
N. W. telefon 306
Rojakom naznanjava, da imava na razpolago čedne prostore za prenočišča in hrano. Cene primerne. — Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri nas.
IDoTorodošli !
k st
Sobe 201 In 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JNOTAR
<*
J. Kupuje in prodaja zemljišča
I" v mestu in na deželi.
^ Zavaruje hiše in pohištva pro-i ti ognju, nevihti ali drugi po-^ škodbi.
f Zavaruje tud- življenje proti 5 nezgodam in boleznim, i Izdeluje vsakovrstna v notar-5 sko st.oko spadajoča pisanja.
j! Govori nemško in angleško.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno g-ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač, vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, IB
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic?
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše m«so.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskatiSias v našej mesnici in groceryi na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
TR0ST&KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street.	Joliet, 111
Gostilno,
&
IR. O J.A. KO IUC
priporočam svojo
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žgan), ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-Aunt. Skoff
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St,	Jolial
(Nadaljevanje s 6. strani.)
—	Mene ni ustvaril Bog zato, pa rne ni! — Proč take misli! — Ženil se ne bom, rajši ne vem kaj.
Pa •— kaj pomeni to? —- Tine na-krat prebledi. Pred seboj zagleda prostorno trebišče—Grudnov travnik, kamor je gonila Anica na pašo. Nevede izgrešil je namreč v gozdu stezo in šel, mesto po stranski poti proti dorhu, po glavni, — in to je za Anico Grudnovo.
Toda to še ni vse, kar ga je doletelo.
Stoprav je stopil tri korake naprej, kar' zagleda Anico, sedečo na istem mestu, kjer jo je,dobil pred leti. Začudeno uprla je deklica velike, črne oči v osuplega Tineta in lica zalila jej je plaha rudečiča. A črhnila ni besedice.
Tine je stal nekaj časa na mestu kakor okamnel, hotel je izpregovoriti, a beseda mu ni hotela iz grla. Slednjič je porudel kakor rak in zginil v hosto. Ko je bil vže precej daleč, pridrl mu je na uho jaren smeh pastarice — Anice, ki mu je presunil srce kakor, dvorezen meč.
Spuhteli so vsi vzorni sklepi, katere je sklepal še pred malo trenotki, zabil je obljube, da se ne bo ženil nikdar. Zojiet se je začel jeziti na svojo okornost in neprevidnost. Ves upehan in potrt sedel je na bukev štor, popadel se z (fbema rokama za glavo in dejal nekako obupno:
—	Sedaj je pa vže ne dobim več. Nikdar ne boš moja, Anica, nikdar. Sam sem te pahnil od sebe! Neumnež, zakaj nisem migal z jezikom, zakaj sem bežal tako nespametno?! Tine, le sam boš, sam. Zastonj so bile očetove besede —
Mladenič se zamisli. Dolgo je bilo' vse tiho. Naenkrat oglasi se nad njim na košati, razsohasti bukvi divji golob, golčeč svojo enakomerno, zamolklo pesem. Kakor glas zvestega prijatelja dvignil je golobov golč potrto srce priprostega samotarja — Tineta. Moško je planil kvišku, mahnil z rokama od sebe in dejal:
—	Enkrat sem se spozabil, a drugič se ne bodem več. Jaz nisem za svet, in svet ni za-me, pa konec vseh besed! — Gozd je moj dom, gozdne živali moji znanci, moja ljuba pa — samota. Z Bogom, Anica!
Nato je zdirjal v hosto, kakor obstreljen jelen. Suho dračje mu je glasno hreščalo in pokalo pod težkimi, odločnimi stopinjami. Tupatam hotela ga je zadržati kaka trnova vejica, kakor bi ga bila rada povprašala, zakaj beži.
A Tine ni poznal več nikakih ovir. Njegova krepka volja premagala je vse pomisleke.
Po raznih ovinkih dospel je slednjič
do domače bajte, stoječe v. otišnem, zavetnem prostoru bolj ob parobku gozda. Bila je majhna, pol sezidana, pol lesena. Razven dveh oken, nameščajočih ob enem tudi dimnik, imela je spredaj še nizka vrata.
Malo proč od bajte stal je hlev s škednjem, zbit iz močnih hlodov in pokrit z deskami. Stene so bile za silo ometane z rumeno ilovico.
Toda ostavimo Tineta nekoliko časa in pomaknimo se v duhu nekaj trenutkov naprej.
sj« sji
III.
“Ali morda si menila,
Da v ljubezni je zgolj med? Oh, pelina si zabila,
Ki opleta i nje cvet.’’
Fr. Levstik.
Ko je prignala Anica onega dne s paše, bila je sicer — \;saj navidezno — vesela in živahna, kakor navadno; vendar ni kazala njena veselost tiste odkritosti in priprostosti, kakoršno dobimo le pri takih nedolžnih, nepopačenih bitjih.
Dober opazovalec in poznavatelj o-pazil bi bil na vedrem obzorji njenega visokega čela tanke, bele meglice.
A še nekaj nenavadnega je bilo onega dne pri Anici. Drugekrati prinesla je namreč vselej s paše šopek cvetlic ali jagod, onega dne pa je prišla domov z praznimi rokami.
Mati Grudnovka Je zapazila takoj spremembo na hčerki. Zato jo je poklicala koj popoludne k sebi v izbo ter jo začela izpraševati, izprva seveda o oddaljenejših stvareh, potem se je*pa vedno bolj bližala pravemu središču.
—	Vendar, trdi stara, se ti je moralo danes nekaj pripetiti, ker vidim, da ni pri tebi docela vse, kakor je bilo!
—	Ne bodite čudni, mati, kaj neki se mi je moglo pripetiti?, vpraša Anica in se glasno zasmeje; a prav ta smeh izdal jo je še bolj, ker ni imel navadne jasnosti in vedrosti.
—	Nikar se mi ne skrivaj, ptičica, ko te imam že v rokah. Sedaj sem sicer že stara, a nekdaj bila sem tudi jaz mlada in tako vem, kako je s takimi mladicami, kakor si ti, ponaša se prav modro in zvito starka.
Anica.se je tu res malo ustrašila, ker uverjena je bila preveč o materini vsevednosti. Obotavljala ni se kar nič v6č, temveč razkrila je materi vse, kakor pri izpovedi.
Povedala jej je, kako je čula Tineta rotečega se, da se ne bo nikdar ženil, rajši ne ve kaj, kako je bledel in rudel, ko jo je zagledal, in kako je nazadnje ubežal v šumo kakor besen.
—- In potem, vsklikne Anica, potem kaj sem naredila —•
—	No, — kaj — kaj?, povpraša mati skoro s strahom.
—	Moja neumna veselost me je zapeljala, da sem se za njim glasno zasmejala — Bog varuj, ako me, je čul!, pripovedovala je Anica, in videti je bilo, kako jej je žal.
—	Kaj pa je potem, ako te je čul?,
vpraša se smeje stara.
—	Hotel me ne b.o več, tudi če še o-ženi. Gotovo misli on, da sem se mu smejala iz hudobije. — In vendar .bi jaz ne marala drugega, kakor ravno njega.
—	No, no, saj ne bo tako hudo, kakor si domišljuješ. On je malo boječ in odljuden, to mi je pravil sam njegov oče. — A zakaj nisi govorila ž njim, ko je prišel k tebi?
—	Mislila'sem, da se ne spodobi, da bi jaz pričela pogovor, zato sem čakala, da prične on, se opravičuje Anica.
—	Bala si se torej, ne-li?, povzame brž stara besedo.
—	Ko je prišel tako iznenada —
—	Drugikrat, ko ga srečaš kje, moraš pričeti ti govoriti. Videla boš, kako bo imel potem besedo, učila je mati hčerko, ki jo je vestno poslušala, vsemu pritrdila in tudi vse obljubila, kar je bilo materi prav in dobro.
Razgovarjali ste se potem še dolgo o raznih stvareh. Slednjič je prišel as, ko je bilo treba poskrbeti za ju-žino.
Anica je vzela košaro ter šla na polje nakopat malo krompirja, stara je pa doma zanetila, ogenj in zamesila pogačo iz turšične moke.
Mati in hčerka ste se zopet razgovarjali, a sedaj o različnih rečeh: o letini, o rajnem očetu Aničnem, o dotah in ženitninah itd.
IV.
“Kaj pravim ti, mladi oglar,
Ne teši si rakve nikar;
Čemu-li bi hotel umreti.
Ko lice ti v prvem je cveti?”
S. Gregorčič.
Bilo je v nedeljo potem. Lep,' krasen Gospodov dan je bil.
Solnce stalo je že visoko na vedrem nebu, ko so vreli ljudje iz farne cerov-ške cerkve od desete maše.
Prvi so bili zunaj vaški in okoliški mladeniči, med temi pa je bil prvi visok, širokopleč mladenič. Dočim so drugi vsi ostali pred cerkvijo, odšel je ta od cerkve po stranski stezi naravnost proti gozdu. Bil je oglarjev Tine.
Hodil je hitro, kakor je bila sploh njemu navada. Solnce mu je palilo v hrbet, da mu je tekel pot kar curkoma po životu. Prišedši že daleč proč od ljudi, sedel je v hladno senco pod košato bukev ob cesti.
Otiraje si z raskavim jopičevim ro-kavon? pot raz čelo, gledal je pred se razmišljeno, da, dejal bi, skoro srpo in nevoljno.
—	In vendar, zamrmra skozi zobe, oče le še trobi svojo! Na vsak način hoče, da se moram oženiti in vzeti prav to Grudnovo. Ali šmenta, da bi vsaj poslušal in premislil, kar mu pravim! Kolikrat sem mu že povedal ta teden, da je vse šlo, da je že vse zastonj in prekasno! Jaz sem ravnal ž njo nerodno, ona se mi je rogala, in oče bi vendar še hotel, da se vzameva? Bog pomagaj, kje ima glavo! Danes je šel zopet k Grudnovki radi tega. Joj meni, kake sitnosti brez potrebe! Jaz prav ne vem, čemu bi se ženil! Sam, sam — to je življenje! Da bi vedel, kdor je prvi iznašel snubenje in ženitovanje, koliko bridkih ur napravi meni s tem, gotovo ne bi bil drugim besedice bleknil o svoji iznajdbi. Pa kaj hočem, revež! Parkrat me je že premotil oče in pozabil sem, da sem mož: jel sem misliti na ženo. In zlomek, ničesar ne rečem, ker oče je oče, in jaz sem sin — da me ne premoti še enkrat. Bo že tako mešal in spletal na obeh straneh, da me nazadnje vjame. Pa, bodi karkoli, povem mu že naprej, da ne ganem niti z mazincem za vso svojo ženitev. Sam naj mi dobi ženo, sam naj mi jo privede v hišo. Toliko naredim morda, da pojdem ž njo v cerkev, a še tja jo pošljem lahko naprej ali pa pojde za menoj. Nikakor nočem, da bi se mi ljudje smejali, ker se ženim. Pokazati jim hočem, da se ne sam, ampak da me drugi. Tako je, niti z mazincem ne ganem.
Nato se zravna odločno kvišku in mahne jo naprej po gozdu.
Domov prišedši pristavi hitro k ognju lonec krompirja, da bosta jedla z očetom, ko se vrne iz Cerovega. A krompir je čakal že davno skuhan' v skledi, starega pa le ni še hotelo biti.
Nazadnje zdelo se je Tinetu vendar preveč čakajja. Odštel je kar očetu nekaj krompirjev posebej v lonec in pojedel ostale sam.
Po kosilu zleknil se je malo po klopi ob ognjišču, da bi malo pospal, ker ni spal med tednom skoro nič. Ker se ga pa nikakor ni lotil spanec, je vstal in šel mklo ven po gozdu.
Prišedši do skale, s katere se mu je bilo izdrsnilo takrat, ko je videl Anico, ostal je nekaj časa zamišljen na mestu. Slednjič je legel znak v mah in kmalu prav sladko zaspal.
Tiho je bilo vse, kakor v kakšnem grobu, a ne mrtvo.
Drevesni listi’ so lahkotno trepetali v svežem, oživljajočem gozdnem zraku. Slokonogi pajek razpenjal je svoje mreže od veje do veje in z veseljem opazoval brezuspešno; upiranje in trepetanje vjetih mušic.
Preko steze je korakala drobna mravljica. — Majhna je bila, a hitra m vstrajna. Oplašiti ni se dala od gostega mahu, ovirajočega jo na potovanju. Pogumno je lazila skozi tesne soteske med mahom. Tupatam splezala je tudi na mahovo.bjlko in se od tam zopet spustila na tla.
Glej, prav sedaj je zopet vrhu visoke bilke!
Kakor pribita stoji, niti s tipalnica-mi ne miga. Nepremično gleda v isto smer.
Pred seboj vidi ogromno postavo — spečega Tineta, zato ugiblje sama pri
sebi. ali bi bilo bolje, da bi šla naprej, ali da bi se vrnila.
Slednjič zdrkne naglo z bilke na tla in spravi se na klobuk, ležeč Tinetu tik glave. Tu bo lepši razgled, mislila si je 'radovedna mravljica in zadovoljno razmotrivala s klobukovega površja goste mladeničeve kodre.
A. ni bilo dano dolgo uživati krasni razgled. Postava na tleh se je naenkrat zganila in močno zasopla. Mravljico je preletela groza in zbežala je, odkoder je prišla.
Toda čuj! — Kaj je škrtnilo tam-le? — že zopet — in še enkrat —r
Nekdo gre. Za grmovjem vidi se nekaj modrega, kakor bi bila obleka.
Ako pogledamo natančneje, zapazimo takoj, da je ženska, iščoča ali pobirajoča nekaj. Glej, prav sedaj se je vzravnala kvišku.
Še dva koraka in pred parni stoji čedna mladolična deklica — Grudnova Anica. V rokah ima šopek jagod in raznih gozdnih cvetic.
Stala je še kakih deset korakov proč od spečega Tineta, a opazila ga še ni.
Neskrbno, kakor nedoleto dete, stopicala je po mehkem mahu, se tupatam pripognila in vtrgala kako jagodo ali cvetico ter jo takoj vtaknila med druge v šopek.
Kar naenkrat zasveti se jej lice od radosti in vzkliknila bi bila glasno, ako bi se ne bila zbala motiti gozdno tišino.
Pod leskovim grmom zapazila je namreč o'bilo prav debelih, krasnih jagod. Poskočila je liki srni in se hotela vpogniti, a — kaka iznenada! Je-li to res? Sama sebi ne veruje. — (Nadaljevanje na 8. strani.)
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Tcčrnj vedno sveže pivo, fino Icali-oruijsko vino, dobro žganje in trii» lajboljše smodke.
Prodaiam tudi trdi in mehki premo? TELEFON 7612.
OH N. Broadway......JOLIET. IL’
Chi. Phone 2932
N. W. Phone 5
Stan. Phone Chi, 3541
M. PHILB1N
515CassSt Joliet, lil
...Premog...
Kadar potrebujete premog, se obrnste do mene. Cena^najnižja.
STENSKI PAPIR
za prihodniih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Barash
Chicago telef. 2794 J^telef. N. W. 279.
NOVICE IZ ARIZONE. — ČITAJTE IN POMISLITE!
A. G. Isaacson, znani rudniški kepten iz Eveletha, Minn., podpredsednik Lake Superior & Nevada Dev.-kompanije ter ravnatelj švedske m finske podporne jednote “Finland of America”, ki ima 20 letne skušnje v rudarstvu, se je prekratkem povrnil z mesta Douglas, Arizona, kjer je pregledoval zemljišče GRAND ARIZONA COPPER-KOM-PANIJE. Rekel je, da lastuje ta kompanija jako bogato ozemlje, ki bo sigurno enkrat ogromen bakren rudnik. Nadalje je rekel, da priporoča ljudem, ki žele narediti velik dobiček, da kupijo delnice te družbe za vsoto, ki jo premorejo.
j Keptna Isaacsona sedanje bivališče je na Gilbert, Minn., kjer la-'stuje veliko hišo, in kdor želi ivedeti kaj v tej zadevi, naj mu piše in priloži 2 centa znamko za odgovor. Njegova konečna izjava v tej zadevi bode kmalu pripravljena, ki se bo razposlala našim delničarjem in vsem onim, ki bodo za njo prosili.
GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJA lastuje veliko zemljišče blizu mesta Douglas, Arizona, katero je jako bogato na bakreni, zlati in srebrni rudi. Prirejevanje rudnika se nadaljuje z vso'hitrostjo s pomočjo dveh parnih strojev in vedno večjem številom delavcev. Delavci delajo le za hrano in delnice, dasi je dovolj dela v Arizoni po drugih rudnikih, kjer bi lahko zaslužili po $3.50 gotovega denarja na dan, a delavci nočejo denarja, hočejo čim več delnic ko morejo dobiti od GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJE, ker vedo, da pri jemanju delnic te družbe zaslužijo 50 do 100 dolarjev na dan.
Družba bo kmalu začela pošiljati rudo, ki je bogata na bakru, zlatu in srebru, sosednim topilnicam v mestu Douglas, potem se bode cena delnic zdatno povišala. Sedaj prodaje družba delnice le po 60 centov vsako, za gotov denar al na 5 mesečnih obrokov. Menj kot' 50 delnic se ne proda osebi. Ko bode imela družba dosti denarja in ko bodo vse delnice razprodane bodejo iste uvrštene na javni trg, kjer boste lahko prodali iste raznim bankam in kupcem za velik dobiček. Ne opustite te prilike temveč pišite preč na
O. E. Petterson & Co„ 213-14 First National Bank Bldg., Duluth, Minn.
40 JOHOV FARME
—=--ZA $800-—
V DOLINI WHITE RIVER (Bele reke) Michigan
krr je že nad 100 rojakov kuprlo zemljo. Zemlja za sadjerejo in soč ije
TivVr-
"Ar	«'ASV"v'.' " •■N ' -,
mm *
Ako gledate za lep dom, zase in družino, kjer ste lahko neodvisni ter vzgajate otroke v miru in v zadovoljstvu, vam tukaj nudimo to priliko.
Pridite, oglejte si in prepričajte se.
OPDYKE-SCHMIDT LAND C0.
PORTLAND BLOCK.
107 Dearborn St,	CHICAGO, ILLS.
Joel S. French, gla. zastopnik.
Za pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na slovenska zastopnika, gosp.
MATII GRAHEK
1006 N. Chicago Street	JOLIET, ILLINOIS.
GEO. L. BROZICH
ELY, MINNESOTA.
®£S* Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge m jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sam
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep
78.000.000 kron, m sicer znašajo med drugimi zakladi:

(Nadaljevanje s 7. strani.)
Tine, Tine spi tu, oni Tine, ki se je vedel tgko odurno proti njej pred štirimi dnevi?
Oni oglarski Tine, katerega ni videla ona nerada.
Predrzno ali vsaj brezuspešno bi bilo, ako bi hoteli tu opisovati razna čustva in misli, katere so pri tem prizoru'zajedno navdajale rahlo srčece Anično. Zastonj bi poskusilo pero o-značiti ono tožno-bolno zibanje med upom in dvomom, med radostjo in med sumnjo, v kateri je drhtelo tačas ubogo Anično srce.
Dovolj je, ako povemo, da je hotela Anica izprva pobegniti, a v tem se je spomhila materinega opomina: Drugikrat, ko. ga srečaš kje, moraš pričeti ti govoriti 1
— A kako ga ogovorim sedaj, ko spi, vprašala se je plaha deklica. Vzbuditi ga ne smem, kaj mi je torej pričeti? Ali naj počakam, da se prebudi sam? Moj Bog, sama ne vem, kaj bi, in vendar ima mati prav!
Tako je razmišljala deklica in tožno pobesila glavico. Notranji bol bral se jej je na licu: borila se je prirojena jej plahost z ljubeznijo.
Toda, glejte, kako čudna so pota slepke — sreče!
Izmed drevja pribrenčal je debel, rumen sršen in začel krožiti spečemu ,
o svoji m njegovi
:anjala na tihem zlati bodočnosti.
Da, srečna sta bila takrat Trne in Anica, pogrešala sta le nečesa: Tine očeta, Anica matere.
Stara spala sta že nekaj mesecev tiho spanje v hladni gomili. Sveti jima večna luč.
Vaji pa, Tine in Anica, spremljajta mir in pa. sreča do groba.
Česar želimo
od mila za kožp, je, da jo čisti in ne odrgne. Nečista mila razdražajo in odrgujejo voljno, nežno, kožo otrokovo. Zato modre matere rabijo samo Severovo Zdravilno milo za otroško kopel. Najboljše milo za ostale člane vsake družine, ker čisti, leči in poživlja. Cena 25c. Na prodaj pri lekar-nikih. \V. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2
Nepremišljeno.
Profesor; “Šepetavec, ali mislite, da ne slišim vašega šepetanja? O, moja ušesa sežejo tudi do zadnje kLopi.”
Rajtguzen!
Kratko.
Narednik: “Infanterist Kaj je vaš oče?”
Vojak: “Pokopan.”
Narednik (razburjen): “Kaj je bil prej?”
“Vojak: “Mrtev!”
I Narednik (divje): “Vi!
Kdo bi se čudil, da ni trpela Anica norčujte! Povejte kratko, kaj tega nič kaj rada in da se je jela bati va§ cče pred svojo smrtjo!”
Tinetu okrog obraza.
Nikar se ne je bil
tudi,'
za spečega mladeniča!
Jaz vsaj menim, da nikdo ne.
Zato odpustimo lahko Anici kar je še dalje naredila.
V strahu namreč, da ne bi pičil sršen Tineta, vzela je .raz glavo ruto in ž njo odgnala strupenega gosta.
A ne samo to. Veter, ki je nastal vsled zamahljaja z ruto, vzbudil je Tineta.
Ves prestrašen vspel se je kvišku ter pograbil ruto, a ob enem vjel tudi Anično roko.
Ta se je prestrašila in spustila šopek iz levice, da je padel strmečemu Tinetu na prsa.
Deklica je zarudela, tresla se kakor šiba, a vendar ni pobegnila.
Čudna notranja moč priklepala jo je na usodno mesto.
Nobeden njiju ni izpregovoril besedice. Povedati imela sta si sicer marsikaj, a izraziti ni se dalo, kar sta čutila ona tačas.
Razvajeni bralec pričakuje morda, da mu jamem sedaj pripovedovati o srčnih pozdravih, o prisezanju zvestobe do groba in še onstran.
Dragi bralec, tvoj up je prazen, pričakovanje tvoje neplodno.
Med Anico in Tinetom govorili sta čisti, nepopačeni srci, a govorili sta v jeziku, katerega se skoro nič več ne govori v mehkužni dandanašnji dobi. Med njima ni trebalo priseg, saj je bil porok njuni zvestobi On, ki vse vidi in ve —
Oddahnivši se malo od prvega presenečenja, jela sta se razgovarjati. Žal. da ne vemo, kdo njiju je pričel prvi; morda sta kar oba naenkrat začela govoriti.
Tine je pripovedoval prav priprosto in naivno sanje, iz katerih ga je predramila z ruto. Pravil jej je, kako je sanjal, da je sedel doma pred bajto na klopici. Imel je že sive lase in upog-nen hrbet. Kar naenkrat zagledal je njo še prav mlado. Šla je mimo bajte, ne da bi ga pogledala. Kmalu na to pa je prišel še oče, ki je bil umrl že davno. Pogledal ga je jezno in mu dejal: “Vidiš, ako bi bil ubogal mene. bila bi ona sedaj tvoja ¿Ana in ti ne b imel še sivih las.” Uprav je začel« \ sanjah premišljevati očetove besede in obšla ga je globoka žalost, kar ga je rešila mučnih sanj Anica.
Nato jej je razkril Tine svoje celo sr.ce, zamolčal ni ničesar.
Od onega, kar je govoril iste nede-' lje zjutraj o ženitbi in ženi, do onega, kar je sploh kedaj govoril in mislil, vse je morala Anica zvedeti.
Odgovorila pa mu ni k vsemu temu ničesar, marveč samo smejala se je in se skrivaje čudila Tinet>~ ki je bil naenkrat ves drugačen, nego je mislila doslej o njem.
Uvidela sta oba, kako bi bila lahko že poprej srečna in zadovoljna, da bi se ne bila zbala lastnega glasu.
Anici vrnila se je zopet prejšnja živahnost in veselost, samo še v večji meri. In ko jej je dejal Tine slednjič da bi šla ž njim domov, ni se obotavljala kar nič.
Med potjo razpletali so se med njima različni pogovori, katere je vzdr-žavala posebno spretno Anica s svojo veselostjo.
Konci sta pršla na Tinetov dom in —koga sta dobila v hiši? — Nikogar drugega ne, ampak uprav Tinetovega očeta in Anično mater.
Kar spogledala sta se stara dva, ko sta zazrla tako nenadno pred seboj svoja dva otroka, ki sta videla že skoro uresničeno svojo najiskrenejšo željo.
Na svetu ni bilo onega večera zado-voljnejših in srečnejših ljudi, kot so bili Oglarjevi in Grudnovi. In kaj bi ne bili?
Vsaj so praznovali zaročitev Tineta z Anico!
V.
“Kako po trati skače, Kako je živ, vesel!
Oh, tebi ni drugače, Kot da bi ga objel!”
Anton Funtek.
Dve leti potem letal je okoli oglarjeve bajte mlad oglarček v krilcu.
Oče in mati sta zadovoljno opazovala živahnega, krepkega paglavčka in
Pozor!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril prvo slovensko kovačnico Jolietu, kjer bom podkoval konje in kobile, i. t. d.; tudi bom izdeloval razno domače orodje, kakor: motike, lopate in drugo vrtno orodje. Kdor torej rabi kaj orodja naj se pri meni oglasi ali mi pa piše. Delo jamčim.
Fr. Reposh, kovač,
111 State Street,	Joliet, III.
na vojaške, sodnijske in vse druge o-blasti v starem kraju izdelujem po EDEN DOLAR in priskrbim potrebna konzularna potrdila.
Frank Podgoršek,
56 Warren St., New York, N. Y
MALS /GLASI

Za male oglase se plačuje:
Kdor išče dela, po...............$ 10
Kdor išče delavcev, po........... 1.00
Kdor išče znanca itd., po...........25
Zahvale raznih vrst, po.......... 1.00
Ženitna naznanila, po................50
Za priobčenje računov in naznanil, od vrste po...................15
RAD BI ZVEDEL KJE JE MOJ bratpnec Marko Guštin iz Dvašič št. 30. Pred par leti mi je prijatelj ''naznanil.- da se nahaja v Montani. Nikolaj Guštin, 329 N. 5th St., Kansas City, Kans.
NAPRODAJ LEPA HIŠA IN EN aker rodovitne zemlje. Lepa drevesa, voda in druge potrebščine, hlev itd. Več se poizve na 1817 N. Clement St.., Joliet.	19t4
DELAVCEV RABIMO ZA DELO V “brick yardu”, $2.00 na dan, 10. ur. Stalno delo. Chicago Retort & Fire Brick Co., Ottawa, 111.	2t
IŠČE SE NIKOLA ROSANDIČ. ZA njega bi rad zvedel njegov bratranec Nikola Rosandič, 10843 Hoxie Ave., So. Deering, 111.	4t20
IŠČEM SVOJA DVA BRATA Franka in Jožefa Gradišar. Pred e-nim letom nahajala sta se v Indianapolis, Ind. Prosim cenjene rojake, če je kateremu znano za njih naslov, naj blagovoli mi ga naznanit ali pa naj se mi sama javita. Za njih naslov bi rada zvedela njih sestra: Marija Zgonc, Ely, Minn., Box 423.
HIŠO PRODAM ZATO KER GREM na farmo. Hiša je dobro izdelana, ima štiri sobe in drugo nadstropje in no zidano klet. V kuhinji je na-eljana voda.* Proda se s pohištvom vred. Ako katerega veseli kupiti naj poizve natančneje pojasnila pri Jos. Putzelj, P. O. Aurora, Minn.
DELO DOBI NA 16 LET STARO dekle, ki se razume na vodstvo knjig Plača po dogovoru za talno delo. Več se poizve pri Amer. Slovencu.
DELAVCEV POTREBUJEMO, KI znajo delati na žagi, pleharni, livarni, in ki znajo mizarsko delo. Dobra plača za izkušene može in pomočnike. Reo Motor Car Company, Lansing, Mich.	13t6.
NA PRODAJ JE NOVA HIŠA LE-po izdelana: ima 4 sobe in zgorno nadstropje in fino izdelano klet. Pro da se radi odhoda na farmo. Cena se izve pri lastniku Jos. Putzel, P.
O.	Aurora, Minn.
MLAD PEVOVODJA TER ORGA-nist, je zmožen tudi voditi godbo na pihala in godbo na lok, išče primerne službe v Ameriki v kakem večjem mestu. Ponudbe na upravni-štvo “Amerikanski Slovenec”.
IŠČEM MOJEGA BRATA JOHAN Sluga, doma iz Sahon pri Ilirski Bistrici. Bival je poprej v Jolietu, a sedaj pa mislim, da je nekje v Penn-sylvaniji ali pa v Ohio. Kateri rojak ve za njega, prosim, da mi naznani njegov naslov ali pa on sam. Jožef Sluga, 205 Bridge St., Joliet.
Oglasi v “A. S.” najboljše uspehe.
prinašajo vedno
Slovensko Samostojno Podp. Društvo VITEZI SV. JURIJA, Waukegan, 111. ima svoje redne seje vsako 4. nedeljo v mesecu v. šolski dvorani.
V slučaju bolezni plačuje $1.00 na dan podpore. V slučaju smrti plačuje $75 za pogrebne stroške. V društvo se sprejemajc^ vsi fantje in | £ možje od 18. do 45. let. Uradniki: j M. Slana, predsednik; M. Marinšek,! podpredsednik; M. Ivanetič, tajnik;
A. Bravničar, zapisnikar; F. Opeka, blagajnik; M. Marinšek, J. Kuntar,
J. Merlak, nadzorniki. Vsa pisma naj se pošiljajo na tajnika: Math Ivanetich, 612 Cumings ave.
Suspendan je Jakob Štalcar.
S spoštovanjem, M. Ivanetich, tajnik.
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naš*
300
posebnost. N. Bluff St.,
Telefon.
Joliet, 111»
K
ZDRAVJU



v	Bi
V&& ^anoV10;
ptote
3e V



otet*
vse ^yo^-.pTC® ..ptf-N
pDtO®1



«e»r,s«er;'*80'
»■O*1’ -cVyJ<^'
^3^

PRIZNAM TISOČ' IN TISOČIH
ozdravljenih in hvaležnih bolnikov .kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega in
slavnega ravnatelja od
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
kateri se žrtvuje, inje ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov.Vsaki bolnik,kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele.
Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zahoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazati v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje.
DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JED'NEGA PO VOLJNEGA DOKAZA SVOJEGA DELOVANJA.
Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode največjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje.
Pridite osebno ali pa pišite na
The Collins N. Y. Medical Institute
140 W. 34th Street, New York City.
Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj.
Uradne uro so: Vsaki 4m od 9 ure dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 uro popoldan. Ob nedeljah in praznikih on 9 ure dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer.
Anton Nemanich & Son,
1002 Ji. CHICAGO STREET 205-7 Ohio St.	JOLIET, IU(
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IX KONJUŠNICA
Elini Slovensko - HmSti
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb,
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, I]f le en blok od naše cerkve.
Emil Bachman
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih o« znakov (badges). regalij, kap band«-in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet* kaj za društvo. Pišite slovensko. K» talog na zahtevanje zastonj.
Tie Joliet National Bail
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344,
JOLIET CITIZENS BREWING- CO.
--------N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.--.
HPiite “Elk. Bran.d” torvo Izelovalci najboljšega piva sodčkih in stekienicah,
Sa voglu Chicago in Clinton ulit RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Chicago Phone 2273. N. W. 412.