TTTv . sj —> i * I ravnatelj i. JU?!. J." " IJ (OLCLMlk w Trste* t Itlfltki M. itcrllka M eni Letnik Lil EDINOST Nova Kitajska Razumljivo je, da je zanirnflr nje za to « uporno* deželo, za to morje neprestanih vstaj in razburjanj rada vročih dnevnih dogodkov m daljnem vzhodu iako veliko In se s Kitajsko danes neprestano pečajo vsi evropski časopisi, bodi si z oaa-ram na njene politične dogodke, bodisi z azirom na njeno socijalno stanje in z ozirotn na. refoime, ki jih je v zadnjem času uvedla. Kitajska je bila jako malo nakloni ena, evropskemu duhu v prejšnjih časih, toda danes se Je v tem oeiru tam na vzhodu precej spremenilo. Dočim je preprostejši narod Se vedno nekoliko nasproten številnim vplivom, ki jih pošilja Evropa in njena civilizacija preko razvalin kitajskega zidu, so vendar kulturnejši m izobraženi sloji v tem oziru čisto drug-ačni. Kitajska je bila stoletja in stoiKja morda edina demokratična država v Aziji. Tudi socialno je bila še dobro urejena. Krnet in vsak državljan sta bila svobodna. Kmetje so bili lastni gospodarji zemlje, ki so jo obdelovali. Ni pa imela Kitajska d*dn«ga plemstva. Že tisočletja je bil nosilec politične o-f>ln*ti in edini, ki je vplival na prestol, takozvani razred man-darmov, ki se je bil dvignil iz naroda potom nekakih ljudskih volitev. Bili so to po večini naj-bclj izobraženi izmed naroda. Po uvedbi republike so nastala tudi tam moderna mesta. Električna napeljava, »telefon, vodovodi, tovarne, dobro urejena policija. Vse to se vedno bolj širi ki razvija. Staro zidovje se podira in zidajo se nove ceste. Jasno je, da so v državi, ki ima prebivalstva več kot vsa Evropa, nemiri in prevrati na dnevnem redu, naravno je, da država ne more biti tako solidna, kot je na primer katerasibodi država v Evropi. Zlasti pa še današnjih nemirov in državljanskih vojn med posameznimi generali. Vendar pa ima Kitajska danes nad 100.000 km razpeljanih telegrafskih žic, po M&ej državi je razmreženo telefonsko omrežje, veliko je tudi železniških prog. Poleg- tega moramo še pomisliti, na kolike težkoče so naleteli pri zidanju železnic, ker so morali prekladati starodarvne grobove, ki so po mnenju priprostega kitajskega l j udstva nedotakl j ivL Vendar šteje danes železniško omrežje svojih 30.000 km. Ko je na Kitajskem nastala revolucija, so se stan. mandarini umaknili v zasebno živi jer nje, njihova mesta so pa zasedli nekaki mladi revolucijonarni podpre fekt i. Da bi se pa nova vlada tudi prepričala o njihovi .zn\ožnosti, jih je trikrat poklicala v Peking, kjer so morali prestati izpite, ali so tudi res sposobni za svojo službo.. Uspeh je bil tak, da je bilo dosti mladih uradnikov odstavljenih, n-Lsprotno pa je nekaj boljših mandarinov zopet zasedlo svoja mesta in menjalo tako le ime. lepiti so bili težki. Prisotnih je bilo 1500 kandidatov. Dobili so tri naloge, na katere s~> morali pismeno odgovarjati. Prva se je glasila: «Dve leti že ni več reda v državi, tatovi se množe, državljani pa se pogrezajo v mizerijo. Kaj je temu vzrok? Kakšni bi bili odpomoč-ki proti temu?» Druga naloga je vsebovala globoko, zapleteno pravdo, ki so jo morali rešiti na podlagi nove zakonodaje. Tretja in .zadnja naloga pa je bila iz gozdarstva. Nove kitajske reforme obsegajo vsa področja javnega življenja. Prepovedano je ipučenje obtožencev, katerim so se včasih s silo izvabljala priznanja. Vojaštvo in mornarica sta dobila prepoved, da ne smeta pustiti tujcev, da bi obiskovali trdnjave in arsenale. Notranje ministrstvo pa je naložilo davek na kvečenje ženskih nog, da bi tako uničilo kruto stoletno navado. (Mladim ženskam so namreč Kitajci v nežni dobi radi nekega čudnega estetične-ga okusa kvečili noge). Tudi svojo kitajsko originalno obleko opuščajo in se opri-jemljejo evropske. Svoje tradicionalne kostume so ohranili samo za svečane prilike, obletnice itd. Ta sprememba glede oblačenja ni bila ravno prijaz- no sfirejete od KHetfeev.mCrnJe prav res te treba«, pravijo Kitajci, «se rade odpovemo ktti kot pa narodnemu oblačil u 1» In res so kantonski dijaki pisarili dolge zgodovinske članke v hvalo narodni noši. Narodna, o-bleka da je bolj koneodna, bolj higijenična od evropskega oblačila. Z odpravitvijo narodnih o-blajčil bo uničenih toliko in toliko trgovcev s svilo. In narodna industrija s svilo? Zato je kitajska vlada glede tega nekoliko (popustila) im dovolila narodno nošo v gotovih krajih, ženske noše pa se ni dotaknila. Po nekod ima pa poseben vpliv evropska moda: ovratniki, kravate, aaagleške šerpe, žepni robci itd. Povsod jih vidiš. povsod jih dob». Celo ženske opuščajo svilo za svoja o-blačila in jo nadomestujejo volno. Takoj so se sprijaznile z zakonom, ki prepoveduje kvečenje nog, ker ni to po modi. Kaj pa je s kito? V srednji in južni Kitajski je že skoraj izginila. V severni pa jo nosijo Se, vendar pa jo skrivajo v športni čepici, s slamnikom ali pa s klobukom. Sedaj jo skušajo odpraviti povsod. Začeli so z dijaki in pa z vojaki, nato s policijo in polagoma jo bodo odpravili pri vseh. Gotovo to ne gre tako hitro. Trajalo je dolgo, da so jo vpeljali pred nekaj stoletji. Takrat so se nekateri fanatični Kitajci pustili raje u-smrtiti kakor da bi jo nosili, tegu pa danes menda ne bo. Sicer r>a gotovo ni ravno prikladno jo nositi, ker maže obleko, treba jo je neprestano čistiti, jo Česati itd. Vendar pa je dosti Kitajcev,. ki jo zagovarjajo. Znak napredka pa je preustroj kitajske vojske.. Imajo 10.000 častnikov in 200.000 vojakov. Vsi vojaki so oblečeni po evropsko. Pred tridesetimi leti pa je bilo malo drugače. Takrat so nosili čudne pisane obleke s čudnimi podobopisi. Poleg tega je nosil vsak vojak še pisan *dežniJk. Vsaka četica osmih bojevnikov pa je nosila velikansko zastavo. Ta zastava je bila velika štiri kvadratne metre. Na njej so bili sami strašanski napisi, seveda kitajsko pisani. Vsi podčastniki so nosili na prsih v velikanskih potezah napisano: Tiger, Pošast, Nosorog, Nepremaganec. Bili so sicer to hrabri vojaki, toda ta^ ko opremljeni so se pustili klati kakov ovce. Za časa vojne z Japonsko so cele čete Kitajcev neustrašeno z loki napadale Japonce, ki so streljali nanje s puškami in topovi. V bitki pri Pinjangu je med bojem nenador ma pričela nevihta in ulil se je strašanski dež. Tedaj so kitajski vojaki nenadoma sredi boja, kakor na povelje, odprli svoje pisane dežnike, tako da so jih japonski topniičarji v nekoliko minutah vse do zadnjega pokončali, vse tiste Tigre, Nosoroge in Nepremagance. Vsi ti so se bali bolj vode kot pa svin-čenk. Še celo za časa bokserske vstaje (1. 1900) je bila kitajska vojska na enak način opremljena. Na obzidju kitajskih strelskih jarkov se je razprostirala cela vrsta pisanih ogromnih zastav. Nasprotnikom ni bilo treba kot nameriti topove v tako lepo nastavljeno tarčo in po-mleli so zastave in Kitajce, ki so se skrivali za njimi, da ni o-stalo drugega kot kri in pa kosti. No, počasi so vso vojsko opremili po evropsko in danes je kitajska vojska precej močna. Le da je v rokah generalov, ki se teoejo med seboj, kar državi pač malo koristi. Po današnjih nemirih pa se bo Kitajska gotovo otresla vsega strahu pred evropsko civilizacijo in bo kot pred kratkim Turčija uvedla do popolnosti nove reforme po vzorcu evropskih narodov. D. Prvi govori branitelje v v Zanibonijevem procesu Zapisniki zaMi nrutitn tU«, RIM, 20. Stanovanjsko vprašanje RIM, 20. «Inforjmatore della Stampa» zagotavlja, da zasledujejo kompetentni vladni organi z veliko pažnjo vprašanje najemnin, kateremu se še vedno posvečajo polemike in razprave, in pričakujejo podatke o uspehih, ki jih bodo imele pomirjevalne komisije in novejše odredbe prefektov, katere bodo stopile v najkrajšem času v veljavo. JL , Na danaftnfi pred-poldanski raspravi so se začeli govori branćieljev v Zaaibonlr jervem procesu. Govori naprej odv. Mihael Fu-soo, uradni zagovornik obtoženca Angela Calligara, ki je prišel na zatožno klop. ker je v pijanosti, bil je v gostilni, dejal, da je sodeloval pri zaroti. Mo* je alkoholik in duševno omejen. Zato ni mogoče polagati nobene važnosti na njegove izjave. Branitelj predlaga, naj sodišče zniža kazen petih mesecev ječe, ki jo je za Angela Calligara predlagal državni pravdnik radi žalitve orožnikov. Sledi obrambeni govor odv Marija Ferrare, zagovornika ciP* tožencev Rive in Celottija. Obtožnica očita Rivi njegovo vožnjo v avtomobilu v LumiMO in znano brzojavko s podpisom «Angelo», Celottiju pa vožnjo v Rim, vabilo Calligara in razgovor z Zaniboni j em. Zagovornik izpodbija trditev, da bi bila obtoženca zagrešila kako kaznivo dejanje, kajti do sedaj ni bil podan Se nikak jasen doka* za njihovo krivdo. Edini resnejši očitek tvorijo izjave, ki jih je podal Quaglia 15. t. m. tekom zasliševanja, ko je trdil, da sta se oba obtoženca udeležila sestanka zarotnikov v Montecro-ce. Zagovornik obžaluje, da je bila ta obdolžitev izrečena šele v zadnjem trenotku in izjavlja, da radi tega ne more braniti oba obtoženca tako, kakor bi bil hotel, kajti ni mu bila dana možnost za to. V nadaljnjih svojih izvajanjih dokazuje odv. Ferraro, da sta Celotti in Riva povsem nedolžna in zafoteva zar to njuno oprostitev. RIM, 20. (Izv.) Po odmoru povzema besedo zagovornik obtoženca Nicolosa odvetnik Pais. Izjavlja, da je sprejel obrambo obtoženca, ker je njegov prijatelj in ker nikakor ne more verjeti, da hi se bila pripravljala v njegovi Furlaniji zarota proti domovini Obtožbe dvignjene proti obtožencu so brez podlage. Obdolžitev, da bi bil obtoženec izročil Zaniboniju 10 tisoč lir, kakor to trdi Quaglia, ne odgovarja resnici, ker ne govorijo zanjo nikake druge okolnosti. V Furlaniji ne verujejo, da bi bile obstojale kake vsta-ške tolpe, katerih obstoja bi ne bilo mogoče prikriti v tako majhni občini, kot je Buje. Obtoženec se nahaja v seznamu članov organizacije «Damo vina in svoboda». Nicoloso je izjavil napram neki priči, da mu je Zaniboni pričel presedati in da bi bilo najbolje, ako bi slednji opustil svoje delovanje. Ako je obtoženec dal Zaniboniju in Urselli na razpolago avtomobil, ne pomeni to še nič posebnega. Ob zaključku svojega govora prosi zagovornik, naj bo sodni dvor pravičen napram obtožencu. Predsednik sodnega dvora otvarja popoldansko razpravo ob 15. uri. Besedo povzame odvetnik Ivan Ozzo, zagovornik. Alojzija Calligara, za katerega je predlagal državni pravdnik 12 let in 10 mesecev ječe. «Cal-ligaro je bil prvotno», izvaja zagovornik, «pred lagan za pričo. Varnostna oblast se je pričela zanimati zanj šele dne 26. novembra in dne 3. decembra je bil aretiran. Komisar za javno varnost Marotta je dobil proti njemu govoreče informacije s strani le malo zanesljivih oseb. Po teh informacij ali se je baje obtoženec izrazil napram onim osebam: «Čez tri mesece ne bodete več poveljevali v občini». Toda besede so bile izrečene v šali in pod vplivom vina. Nato popisuje zagovornik malenkostno življenje v občini Buje. Na podlagi tega popfea dokazuje, da so bile one govorice in obtožbe, dvignjene proti obtožencu od njegovih nasprotnikov radi lokalnik razprtij. Ko so mu govorili o 50.000 Urah, katere bi lahko dobil za politično gibanje, je obtoženec dejal, da bi obdržal oni znesek zase za ureditev svojih privatnih zadev Obtoženec tedaj ni bil nikak zarotnik. Zagovornik zaključuje svoj govor s prošnjo* naj se obtoženec oprosti in povrne njegovi družini. Zagovornik Duccija, odv. Mi-celi-Picerdi trdi, da je njegov varovanec žrtev politične dia-orijentacije, kateri so bili podvrženi mnogi v povojni dobi. Ducci je bil aretiran dne 6. no-vemfcra. Raport javne varnosti p« datira s dne 8. novembra. Raport ponavlja samo vsebino onega donosa, na podlagi katerega je bila otvor j ena preiskava radi zarote Bellini, ki je bila ustavljena radi razglašene amnestije. Ducci bi ne smel biti niti aretiran, ker ni zagrešil več ni kakega drugega kaznive- (Mailtro in »prftTitfttTm Tr* (3), nttca S. Fi«oomco fAM ». T«« lafon 11-57. Dopaai aai •• poiUJajo "ključno uradnifttv«, ogl»«i. r«ki»* —ag, fa daaar pa uprsTaUtr«. Rokopisi m mm vraCaJo. Nairaakiraa« sprejaiaajoL — Laat. zaloiba ia tlak TUkam« -Edino«*. o t Gorici: aliea Gioaat Cardned it. T, L a. — TalaL »t 321 Glavni ki odgovora! urodnik: prot Filip Paifta. Razgovori on. ifassonslla I Rova jnjoslooensKa vlada t Rimu I nima volilnega mandata RIM, 20. (Izv.) Včeraj opolnoči se je povrnil v Rim on Mu*-solini. Na postaji sta ga sprejela poleg drugih državna podtajnika on. Grandi in on. Suar-do, ki sta mu na kratko poročala o položaju. Danfes zjutraj je sedel on. Museolini že v palači Viminale, kjer je tekom dopoldneva sprejel on. Turati j a, on. Suarda, on. Bottaia, on. Rossonija in on. Riccija ter fie cek> vrsto drugih osebnosti, jš katerimi je imel daljše ali krajše razgovore o položaju, o jutrišnjem prazniku in o karti dela. Ob 11. uri je sprejel on. Mussolini m>iistra za.kolonije on. Federzonija, s katerim je imel dalj Si razgovor. ga dejanja. Zagovornik razpravlja nato o delovanju obtoženca v organizaciji «Domovina in Svoboda». Ta organizacija ni zasledovala nikakih prevratnih ciljev. Zato zahteva zagovornik oprostitev obtoženca, ki, kakor rečeno, ni zagrešil nikakega kaznivega dejanja. Ob 17.45 je predsednik zaključil razpravo. Nadaljevala se bo v petek zjutraj. Rimski listi o In ulli—I] s i nm procesu RIM, 20. (Izv.) Današnji rimski listi posvečajo po večini svoje uvodnike in tudi večji del svojega prostora jutrišnjemu praznovanju obletnice ustanovitve Rima in praznika dela ter obširnim poročilom o Zaniboni-jervem procesu. «11 Lavoro d'Italia» ponavlja svojem uvodniku, da ostane Zanibonijev proces nepopoln, dokler mu ne bodo sledili drugi procesi, ki bodo popolnoma razkrinkali prevratno delovanje nekdanje opozicije in frar-masonstva. Kakor izhaja že iz samega procesa, podaja ta le tlelno sliko onega delovanja, zato mora posebni tribunal, ako je zares poseben, izvršiti svoje delo do konca O albanskem spora V takozvanem italij ansko-ju-goslovenskem konfliktu se o-mejujejo današnji rimski listi samo na priobčevanje izvlečkov iz tozadevnih člankov francoskega in angleškega Časopisja. Edino izjemo tvori rimska «Tri-buna», ki posveča temu vprašanju pod naslovom «Ako bi se manj ukvarjali.sledeči kratki članek: «Ako bi se celotni evropski tisk, kateremu prednjači francosko časopisje, nekoliko manj ukvarjal s tiransko pogodbo in s takozvanim italijansko-jugo-slovenskim konfliktom, bi gotovo imele jugoslovenske ministrske krize značaj notranjih kriz in bi ne nosile one maske, katero jim hočejo nekateri nadeti Beograd bi nikdar ne verjel, kakor veruje danes, da predstavlja neko odločujoče središče evropske politike, in bi se povzpel baš do onega čuta u-merjenosti, h kateremu pozivajo balkansko prestolico nekateri dobromisleči evropski listL Naposled bi prišel Beograd do spoznanja, da ne obstoja nikak italijansko-jugoslovenski konflikt, ki bi bil vreden tolikega zanimanja s strani šepetavcev in zaščitnikov. Spor radi tiranske pogodbe ne obstoja kot spor. Italija hoče samo to, da enkrat prenehajo na albanski meji pripravljene vstaje. V ostalem je vedno več kot dovolj jasno, da vse to novinarsko napihovanje, ki je tudi tedaj veliko, ko hoče razčistiti položaj, popolnoma odgovarja protifašistovskemu podpihova-njn socializma in framason-stva. Danes zasleduje to napihovanje še nek drug namen: odvrniti pozornost javnega mnenja od kraha, katerega so doživele priprave za znamenito razorožitveno konferenco. Z ropotom okrog takozvane^a konflikta hočejo obrniti pozornost drugam. Kar se je namreč dogodilo v Ženevi, pomeni nedvomno tipičen, avtomatičen in fatalen polom Družbe narodov, katerega hočejo prikriti. Zato je bilo takorekoč izdano povelje, naj se drugod dvigne hrup. To je bilo potrebno pripomniti*. Ustava dela Mussolini odobril besedilo listino RIM, 20. (Izv.) Kakor poročamo na drugem mestu, je ministrski predsednik danes dopoldne sprejel tudi državnega podtajnika on. Bottaia, s katerim se je dolgo raagovarjal o ustavi dela, ter je odobril definitivni tekst, ki obstoj o iz 30 izjav, katerim je dodana resolucija, s katero se bo veliki fašistovski svet na svoji jutrišnji seji bavil še posebej, ko bo proglasil karto dela. Z delovno ustavo se bo fašistovski svet bavil Izključno le na jutrišnji seji, kateri bodo prisostvovali tudi predsedniki konfederacij, ki bodo podpisali ta zgodovinski dokument. Tržaški prosti luki se bosta razSlrili RIM, 20. (Izv.) Med 14 pristanišči, ki bodo na podlagi odredbe katero je izdal ministrski svet na svoji seji dne 5. t. m., proglašene za proste luke, se nahaja tudi Trst. «Agenzia di Roma* poroča, da pričakujejo v Trstu od te odredbe znatno razširjenje do sedaj obstoječih prostih luk (Punti franehi). Senatorja Pitaoo in Segr^-Sarto-rio ter on. Suvich so imeli tozadevno konferenco s prometnim ministrom, kateri jim je zagotovil, da bodo Še podrobno proučevali položaje pris anišč in zlasti onih, ki imajo kakor Trst velik mednaroden promet. De Plnedo pri Coolldsen «8. Marta n» odposlana ▼ New Tork GENOVA, 20. (Izv.) Danes opoldne je odplul od tod pomik «Duilio», ki prepelje «S. Marta 11» v New York. WASHINGTON, 20. (Izv.) De Pinedo je prispel v Washing-ton. Priredili so mu svečan sprejem. Danes ga je sprejel predsednik Združenih držav Coolidge. _ Odlikovanje zastav tolminske in goriške gimnazije Rito, 20. (Izv.) Danes zjutraj sc je vršila na dvoi šču palače rimskega kolegija ceremonijn tekom katere so izročili dijaki rimske gimnazije-liceja Enio Quirino-Visconti zastavam tol minske in goriške gimnazije v znak časti moder trak. Tej ceremoniji so prisostvovali pol£g dijaštva profesorji gimnazije Visconti, drž. podtajnik Bodre-ro in nekateri drugi predstavi-telji šol. _ Potres no čiJDloskih otokih Nekaj poslopij porušenih PARIZ, 20. Včeraj zjutraj je močan i*>tres na Filipinskih otokih povzročil veliko paniko med prebivalstvom. Najmočnejše potresne sunke so občutili na otokih severno od Luzona in na otoku Formosi, kjer se je zrušilo par poslopij. Tudi v Manilli je potres poškodoval več hiš. Dosedanja poročila ne govore o človeških žrtvah. Delovanje ognje 'ikov t republiki Čile PARIZ, 20. «Matinu» poroCa-jo iz Santiaga del Cile, da so se mnogi ognjeniki prebudili k novemu delovanju. Iz vulkana Nevados de Chillan se dvigajo mogočni stebri dima, ognjenik Llaima pa bruha lavo in cele oblake pepela Prebivalstvo iz bližnjih vasi zapušča domove. Zaznamovanih je bilo nekoliko lažjih potresnih sunkov. BEOGRAD, 20. (Izv.) 2e dane« se laJhko z gotovostjo reče, da nova vlada nima volilnega mandata. Nasorotno se doznava iz njenih najožjih krogov, da ji je poverjen samo poskus urediti do 1. avgusta odnoS a je v radi-kalski stranki, nato formulirati večino in delati z narodno skupščino. Vlada upa, da bo mogla do tedaj urediti od naš a-je v radikalski stranki, da bo večji del centruma zapustil Uzunoviča in Maksimovića, ker nista več na vladi, in da bo pristopil k Velji Vukičeviću. V tem času bo Vukičević poskušal pridobiti zase tudi pašičevce. Res pa je, da se vlada nadeja, da bo potem dobila volilni mandat, ako bi se ji to posrečilo. Vuki-čevlčevi napori po pravoslavnih velikonočnih praznikih se bodo kretali bržkone v tej smeri, da izpopolni vlado. Z ozirom na vest o izpopolnitvi vlade pa je danes min. predsednik Vukičević na vprašanje novinarjev izjavil: «Ja-z sem zadovoljen s to koalicijo in nimam potrebe, da bi jo razširjal». Demokratska zajednica izrazila zaupaš je Vuklčevićeve-mu kabinetu BEOGRAD, 20. (Izv.) Danes popoldne se je vršila skupna seja Jugoslovenskega muslimanskega kluba in Jugoslovenskega demokratskega kluba, ki naj bi določila stališče Demokratske zajednice napram nov! vladi. Na seji je govoril Davidove. Po daljši razpravi sta kluba sklenila, da se odobri si-nočnji sklep obeh klubov glede zaupanja vladi. Seja zakonodajnega odbora v Beogradu BEOGRAD, 20. (Izv.) Nocoj se je vršila seja zakonodajnega odbora, kateri je prisostvoval dr. Kumanudi, ki je zahteval v imenu vlade, naj se zakon o centralni upravi stavi z dnevnega reda, ker ga mora nova vlada še prej proučiti. Po mnenju nove vlade mora zakonodajni odbor delati ter mu vlada prepušča popolnoma proste roke glede projektov, ki se bodo predložili v razpravo. Nato je predsednik Ljuba Živkovič pov-darjal potrebo, da se čimprej začne razpravo o načrtu novega kazenskega zakona. Poslanec .Turaj Demetrović (SDS) je izjfv vil, da se strinja z izjavo ministra dr. Kumanudija, da mora zakonodajni odbor delati. Misli pa, da bi minister moral dati potrebna obvestila, posebej radi tega, ker so v javnosti govorili in ker se iz vladnih vrst šiirjo glasovi, da ima vlada volilni mandat. Potrebno je vedeti, ali bo narodna skupščina nadaljevala svoje delo ali ne, ali pa bo vlada 1. avgusta izjavila, da se narodna skupščina rappus-ti in izvedejo volitve. Poslanci v zakonodajnem odboru morajo to vedeti, ker nočejo, da bi bil izvoljen drug odbor, ki bi uničil dosedanje delo zakonodajnega odbora. Poslanec Demetrović je pozval ministra naj se o tem izjavi. Minister doktor Kumanudi je odvrnil, da tako izjave ne more dati. Narodna skupščina ni razpuščena-, ampak samo odgodena. Zaključene so seje. Prihodnja seja je napovedana. Ker narodna skupščina ni razpuščena morajo odbori delati in ni se treba bati, da bi eventuelna nova narodna skupščina razveljavila delo sedanjega zakonodajnega odbora, ker se v njem obravnavajo strokovni zakoni in ni pri tem ničesar izpreminjati. Poslanec Demetrović je nato pripomnil: «Vendar pa ne vemo ali je ta vlada volilna ali delovna». Dr. Kumanudi je odvrnil, da to ne spada v delo zakonodajnega odbora. Predsednik je nato zaključil sejo in napovedal prihodnja nsj Jflan 27. aprila z dnevnim redom: Razprava o kazenskem zakonu. _ dUdd> dveh Jugoslovanskih letalcev BEOGRAD, 20- (Izv.) Po ve-steh Jft Pariza sta danes zjutraj ob 3. odplula jugoslovenska avijatika Tadej Sondermajer in Leonid Paljadak iz Pariza v Bombaj. Potovala bosta preko Novega Sada in Beograda DNEVNE VESTI IipMimmhn t Jngošloraukem zunanjem ministrstvu BEOGRAD, 20. (I*v.) Nocoj se j« povrnil iz Topole zunanji minister dr. Marinković, ki je kralju poročal o r ©sortnih poaliii- BEOGRAD, 20. (Irr.) Danes |e bil podpisan ukax, s katerim me imenuje za pomočnika ministra zunanjih zadev Steva Pavlovih, poslanički evetnUk. Dosedanji pomočnik Jovan Mar-ković je bil premeščen kot poslanik v Bern. Italijanski balon na« Beogradom BEOGRAD, 20. (Izv.) Danes zvečer je jugoslovenska vlada prejela iz Milana brzojavko, da se je na milanskem velesejmu dvignilo nekoliko balonov z italijanskimi oficirji. Ker je veter nekatere zanesel v neznano smer je italijanska vlada zaprosila jugoslovansko, naj avi-jatikom ne dela neprilik, ker nimajo s sabo potnih listov. Zanimivo je, da je eden izmed teh balonov ob 8. zvečer plul nad Beogradom. Spsi meli Mm latiinaliili Štiri vlade v «nebeškem cesarstvu« LONDON, 20. Nove zmešnjave so nastopile na Kitajskem. Čang-Kaj-Šek se je spri s Kuo-Min-Tang-om, kitajsko nacionalistično stranko, ki se mu je zamerila radi svoje simpatije do boljševikov. Razpustil in razorožil je delavske zveze ter aretiral kakih 3000 komunistov. V Nankingu je organiziral sa/-mostojno vlado in si nadel naslov vrhovnega dik-tatorja. Obenem so tudi kantonske oblasti proglasile svojo neodvisnost od nacijonalisftične vlade v Han-kovu. Sedaj obstojajo torej na Kitajskem kar štiri vlade: v Pekingu, v Han-Kovu, v Kantonu in v Nankingu. Verjetno pa je, da se bo Čang-Kajj-Šek v najkrajšem času pogodil z diktatorjem Čang-Tso-Linom, kajti njuna programa se povsem strinjata. Na Čang-Kaj-Sekov korak so nacijonalisti v Han-Kovu odgovorili s tem, da so ga odstavili od poveljstva nacionalističnih Čet ter imenovali na njegovo mesto krščanskega eenerala Feng-Ju-Sjanga ter odredili vse potrebno za pohod proti nezvestemu generalu. Drobne vesti Predsednik vlade on. Mussolini se je povrnil iz Milana v Rim. Zračna proga Dunaj - Gradec -Celovec - Benetke - Rim je bila o-tvorjena predvčerajšnjim. V MIlanu je 45 tisoč samcev, ki bodo morali plačevati davek. Velik vihar je divjal v Sidneyu v Avstraliji. Mnogim hišam je odnesel strehe in zrušil je nekaj zidov. Tekom neurja je sedem oseb izgubilo življenje. Mraz je pritisnil na Bolgarskem in sneg naletava. Pri sedanjih poplavah v Severni Ameriki je izgubilo življenje 40 oseb. Več tisoč glav živine je poginilo v vodi, ki še vedno narašča. Med Jugoslavijo in Turško se bodo baje pričela pogajanja za vojaško in zvezno pogodbo. Tako poroča londonski list «Times». 332 zločinov ima na vesti neki Josip Barde. Mož je vse priznal. Na procesu v Bratislavi je bil ob sojen na 12 let ječe. Angleško vojaško letalo je na letališču Eastchurch padlo na tla in zgorelo. Štirje letalci so našli grozno smrt med plameni. Čehoslc vaški ministrski predsednik Masaryk je prispel v Atene. Na potovanju ga spremlja njegova hčerka. Nansen, raziskovalec severnega tečaja, pripravlja nolet preko ledenih pokrajin. V to svrho gradijo v Moskvi ogromen zrakoplov. Načelnika mehikanskega generalnega Štaba so umorili neznani zločinci. Njegovo truplo se je na-Blo v avtomobilu, zapuščenem sredi ceste. šola za cigane Čehoslovaiškof jnaučno ministrstvo je nstanovilo v mestu Angvarju v Karpatih posebno šolo, katero obiskuje doslej o-sera in trideset ciganskih otrok. Oblasti se trudijo na vse načine, da bi cigane kulturno povzdignile. Učni načrt in učni predmeti se seveda ravnajo po gojencih šole. Poučujejo se sledeči predmeti: gosli, popravljanje kotlov, branje, pisanje in raičunjstvo. Pouk se vrši v slovaškem. jeziku, toda učitelj zna vsa tamošnja ciganska narečja. Skoraj pri vseh se opažajo velike sposobnosti ta igranje na gosli, nikakega nagnjenja pa ne kažejo do čistote. Koliko svinčnikov so pokradli učenci svojemu učitelju, ne povedo tozadevna poročila. flttna dna ii ml dela Danes je zakonito predpisan državni praznik, ki je posvečen proslavi obletnice ustanovitve Rima in je v Italiji obenem praznik, dela. Proslava se bo vršila tu v Trstu po sledečem redu. Pred-poldne ob 8-30 se začne zbiranje fa&jev in sindikatov v ulicah Cavour in Bellini, in sicer v prvi vrsti fa&ji, za katerimi pridejo potem: sindikati intelektualcev, sindikati bančnih u& ni kov, industrijska sindikati, prevcsni, trgovinski, poljedelski, sindikati posameznih zon, mornarska. zve«a, zveza železničarjev, šolska fašistovska skupina, zveza ljudskih šol, zveza poštnih uslužbencev, zveza javnih uradnikov. Ob 10. uri krene sprevod preko trga UnitA, dalje skozi Corao Vittorio Emanuele, ul. Carduc-ci in ul. XX Settembre v Rosset-tijevo gledališče. Tu se bo vršilo razvitje zastave faštstovskih sindikatov. Svečanostni govor bo imel dr. Luigi Razza, član fašistovskega direktorija v Rimu. Ob 12. se bo vršila v dvorani Littorio otvoritev fašistovskega zavoda za sindikalno kulturo. Radi današnjega drfcavnega pravnika bodo na/ši uradi zag>rti in prihodnja številka «Edinoflti» bo mogla iziti radi tega še le v soboto ob navadni uri. lik u mmi islažtevccv Rok za napoved uslužbencem s strani delr-dajaJcev, ki je bil določen do 25. i>iarca, je podaljšan s posebnim odlokom do dne 30. aprila t. L_ URNIK ZA TRGOVINE Danes — na državni praznik dela — bodo zaprte vse trgovine ves dan. Izvzete so pekarne, ki bodo odprte do 10. ure pred-poidne. Javni lokali (hoteli, gostilne itd.) morajo biti odprti ves dan Ob času sindikalnih svečanosti pa so gospodarji dolžni dati enemu delu osobja prostost — v razmerju z zahtevami obrata — da se lahko udele&i sprevoda in shodov. __ Permmene fllFratt Stratinfco Pod tem naslovom je izšel te dni prevod pesnitve «Pergamene brata u Hrista Stratonika», dela srbske pesnice Jelie Spiridonovič-Saviče-ve, soproga tuk. jugoslovenskega generalnega konsula g. Vladimirja Savića. Prevod je priredil prof. Umberto Urbanaz-Urbani. Lično knjižico krasi tudi slika pesmice, a za uvod k razumevanju pesnitve ter položaja pesnice v moderni srbski književnosti služita analiza pesnitve, ki jo je napisal g. Fran-cesco Babudri, ter kratka razprava o pesnici in njenem književnem delu izpod peresa prevajalca samega. Knjiga je izšla v založbi tiskarne M. Toppan in A. Bettinelli. Iz tržaškega življenja Is tatinskega dnevnika V začasni odsotnosti uradnika Frana Loffler, stanujočega v ulici Cordaroli štev. 12, so se neznani zlikovci predsinočnjim. vtihotapili v njegovo stanovanje ,kjer so se polastili raznega perila za kakih 500 lir. Loffler je javil tatvino, ki jo je odkril pozneje, ko se je vrnil domov, orožnikom. — Ko se je z&sebnica Lucija Jurman, stanujoča v ulici Mazzini Št 30, predvčerajšnjim popoldne vrnila domov iz ribjega trga, je doživela neprijetno presenečenje, ugotovila je namroč, da so bili v njeni odsotnosti v stanovanju nepovabljeni gostje, ki so se polastili nove moške obleke, vredne 650 lir. Jurmanova je javila dogodek na policijskem komisarijatu v ulici Valdirivo. — Slično presenečenje je doživel vre^v^1"^11!*111 ui».hanik Jakob Pagliano, stanujoč v ul Pon-ziana 51. 135. Ko je zjutraj odprl svojo mehanično delavnico v uliii Istri* št. 9, je dognal, da je 'zei-nilo motorno kolo, v.-edno kakib 1000 \r. Ker je bila ključavnica pri vratih pokvarena, Paglianu pač ni bilo težko uganiti, da so motorikelj odpeljali z»'kov»*;, ki so prišli vdelavnico s pomočjo po-niri irnih ključev. O stvari sc tiri obvešteni orožniki v ulici Istria. — Uradnik Fran Penos je predsinočnjim javil orožnikom, la mu j", zmanjkalo kolo, ki ga je pustil za kratek čas brez nadzorstva na hodniku pred pisarno delavskih ►'zadrug v ulici C. Battisti St. 1. Kolo Jfci ga Penos najbrž ne videl nikoli več, je bilo vredno 500 lir. InaMUlf pttU. Pred tednom dat je prffiet v urad neke ipedicijske firme v ulici Valdirivo mlad, elegantno oblečen moški ki ie iziavil. da ie solastnik du- najske firme Friedmann & Ok, Er-aest Friedmann, ter iirasil željo, da bi rad govoril z ravnateljem o neki selo nujni cadevi. Ker ravnatelja tedaj ni bilo v uradu, je sprejel neznanca, ki je govoril samo nemiki, njegov tajnik. Temu je Friedmann pojasnil namen svojega obiska. Povedal mu je, da ga je v našem mestu, kamor je prišel po službenih opravkih, doletela sitna neprilika, ki ga je trenutno spravila v precejšnjo zadrego: ko je šel po ulici Chiozza, mu je neki ftepar izmaknil listnico, v kateri je hranil ves svoj denar. Radi tega je hotel naprositi ravnatelja, da bi mu pomagal iz hipne zadrege s tem, da bi mu posodil znesek 250 Jir, češ, da potrebuje ta denar za potne stroške do Dunaja, kamor da mora nujno odpotovati. Tajniku se je zdela zgodba precej čudna, pa ko mu je Friedmann predložil svoj potni list, rekoč, da ga k sreči ni hranil v listnici, ki mu je bila ukradena, mu je po kratkem obotavljanju odštel zahtevani znesek. Nato se je mladi gospod prijavno zahvalil ter se poslovil; pri tem ni pozafeil slovesno obljubiti, da bo vrnil posojeni znesek v najkrajšem času, kakor hitro dospe na Dunaj. Preteklo je več dni, a o Fried-mannu ni bilo ne duha ne sluha, o denarju seveda tudi ne. Končno se je tajnik obrnil pismeno do firme Friedmann & Co in jo povprašal za pojasnilo glede onih 250 lir. Cez par dni pa je prejel z Dunaja odgovor, da pri firmi Friedmann & Co. ne vedo ničesar o kakem posojilu ter da njen Šef sploh le nikoli ni bil v Trstu. Tedaj je tajnik seveda uvidel, da je šel na limanice prebrisanemu sleparju. Razočaran se je podal na kvesturo in tam javil zadevo. Tržaško sodišče Txl tatvin* Včeraj je staA pred tržaškim kazenskim senatom Alojz Mangan te yl Tare en ta, uslužbenec, oziroma tetak v prosti luki, kjer je bil zaposlen pri raakladanj« parnika «Witoon» družbe Coeu-lich. Obtožen je, da je dne 13. aprila t. L ukradel na imenovanem parniku 6 kg riža, katerega je skril v bližini kuhinje parnika, kjer ga je našel kuhar, ki je stvar naznanil karabiner-skemu marešjalu Sante Faccio-liju. Ta je Marganteja aretiral. Margante taji, da bi bil uslužbenec družbe Cosulich, pač pa, da je delal sa tvrdko Hugo Pri-bec. Pravi, daj je btt lačen ta je zato nabral nekaj rila. Rad bi, da bi mu ga bil kuhar skuhal. Toda ta ga je naznanil. Ni pa imel namena odnesti nabranega riža. Marešjalo karablnerjev Sante Faccioli izpove v smislu obtožnice. Brani Marganteja odvetnik Kezich. Margante bo moral sedeti 2 meseca in 20 dni v zaporu. •** Anton Bortolini, ki se je moral včeraj zagovarjati pred tukajšnjim kazenskim senatom, je obtožen tatvine 120 šip, ki so bile hranjene na dvorišču neke Ane Kyrek, poročene Polzer. Izsledil ga je na ovadbo omenjene marešjalo Vecchiet. Bortolini priznava tatvina, pravi pa, da je odnesel le 21 šip. Te šipe je baje daroval kotlar j u Nikoli Strelemo, ki se mora radi sprejema ukradenih šip tudi zagovarjati pred sodni jo. Strelemo prarvi, da je sprejel šipe v polni dobri veri in jih tudi prodal. Branil je odvetnik Kezich. Bortolini je bil obsojen na 4 mesece in 20 dni ječe in Strelemo na 3 mesece in 10 dni ječe. Angel Amadori iz Ajaccia (Korsike) ni imel sreče pri tatinskem podjetju. Glasom izpo-vedb priče Antona Hlrschai sedi Angel Amadori na zatožni klopi radi sledečega.: Dne 11. marca t. L je Anton Hirsch zagledal ob vratih garaže kom. Oskarja Del Vecchio nekega neznanca, ki si je dajal opravka pri ključavnici. Seveda je Hirsch takoj zaslutil namene neznanca in o stvari obvestil nekegu gospođa Boico. Ta je obvestil vic e-briga dirja karabiner-jev Franca Fucenze. Ko je ta prišel na mesto, je neznanec še vedno nekaj vrtal pri ključavnici. Ustavljen v svojem poslu je igral hladnokrvnega človeka in priznal, da je bil več časa ustavljen pred tistimi vrati, da pa ni imel namena vlomiti. Toda pri preiskavi so našli pri njem mnogo vlomilskega orodja. Branil je Amadorija odvetnik Tromba. Bil je obsojen na 7 mesecev in 15 dni ieče. tSSDfOST« TELESNA VZGOJA ŠPORT Itsstl IT—fcuiilljs Danes se vrši ta ve le zanimiva tekma ob 13. uri na igrišču v Ro-colu. Pričakujemo kar največjo udeležbo s strani občinstva. BscoL Danes se zberejo ob 12. uri 30 min. v društveni sobi sledeči igralci: Gustinčič, Ražena, Roje, Bidovec, Lah, Cucek II., Preprost, Vatovec, Kaligaris, BabiČ, Sila, Cucak, Flego in Švagelj. S. U. Rocol-Sv. Ivan Prosimo potrpljenja Še do nede- Goriške mestne vre s ti LJUDSKO GLEDIŠČE Trgovski dom V soboto 23. o4i 21. in nedeljo 24. t, m. ob 15. uri so uprizori Molitava komedija v polili dajanjih «Skopmh». Igra so uprizori v kostumih in je izrožlrana tako* do jo kolikor mogoče zadeto podajanje izza časov velikega Moii*ra» Motitre je najbolj larhsatsH klasičen komedijo-graf. Njegova dela so še vedno lopa, vodno ilva, on jo velik tudi ie ▼ današnjih časih, čeprav jo veo knltorai svet pred štirimi loti ie slavil 300-letnioo njego* voga rojstva. ¥ vlogah nastopajo: gdč. Vilka« Koncu tova, Dolplniora ter gg. TerBAfl* Malnaršič, Živec, Modveiček, Loapuščok, Paulin itd- ¥ glavni nogi nastopi gospod Kofeta._ IDRIJA Rudniško gledišče - cHlapoo Jernej* V soboto In nedeljo ob pol devetih so bo predstavljal v rudniškem gledišču «Hlapec Jernej». Cono običajne. P red prodaja listkov jo v trafiki Marije Bork. Vsak naj si pravočasno priskrbi sedež, da bodo enakomerne porazdeljeni med sobotno ln nodoijsko predstavo. •espedsisko stsaje Idrijsko okolice. Na nevarno polje se podajam, ker ni potrebne statistične opore, ker je nisem mogel dobiti. Vem dalje tudi, bo ta članek le početek kakih morda dalj&ih in tehtnejših razprav izpod kakega drugega peresa. Ker pa mi je predvsem naloga, da sploh vzbudim in započnem z zanimanjem na tem polju, bo vendar nekaj dobrega v tem, da je Članek spisan in priobčen. Ker pa je dalje to le glavna <črta, ki jo bo treba od časa do časa izpolnjevati s podrobnim pregledom delov okolice, je njen značaj bolj splošen. Karakteristična oblika našega gospodarstva v tem kotu dežele, ki je nekdaj, in to ves Čas gospodarskega povzdiga, spadala pod Kranjsko, je v tem, da se tu pri nas šele ustvarja pravo gospodarstvo, medtem ko se drugje že samo izpopolnjuje. Med tem ko imajo že povsod drugje ustanovljene mlekarne ki si zdaj samo §e iSčejo boljše u-prave, izdelave mlečnih izdelkov in boljših trgov, se take mlekarske zadruge pri nas Šele ustanovljajo. Ste večkrat sem v člankih iz naše okolice poudaril, da je ta v razmerji z drugimi kraji na tem polju dokaj zaostala. Da je temu tako mi lahko potrdijo naši gospodarski delavci, ki vedo, koliko se je treba tu truditi, da se prebije led konservativnosti, ki obdaja našega okoliškega kmeta. Za natančnejše poznejše razmo-trivanje je potrebno omejiti predvsem one pridelke, ki tu prevladujejo. Kot prvo treba omeniti živinorejo, radi česar sem tudi zgoraj omenil najprej mlekarne. Ta je razmeroma dokaj razvita, vendar radi nepraktičnosti dokaj zanemarjena. Goveja Živina je zvečine štalarska. Pase se le po gotovih travnikih in senožetih v jeseni. Crez zimo jo prerede s senom, spomladi takoj pa začne sveža piča, ki jo kosijo na travnikih v bližini kmetije in znosijo ali zvozijo v hlev. Ce poudarim dalje še, da so hlevi zvečine še stari, nemoderni, vse ljubo leto polni gnoja in pa temni, bo vsakdo razumel, da ta nafta živina ni in ne more biti enako zdrava in odplačilna kot tolminska ali bovška, ki je vee poletje na planinah, katerih tukajšnja okolica ne pozna. Novi zakon o kozah je zadel tudi natega kmeta, a nikdar ne v oni meri kot je to bilo na Bovškem, ker nai kmet ne redi mnogo koz in mu ne bo 2al, če jih nadomesti morda s kravo. Več jih je seve. ki služijo z mlekom in volno, a tudi te se ne rede v oni meri, da bi pomenile kak gospodarski pogoj. Prašičev redi naš kmet dokaj. Vsako leto pazi, da obdrži zase doma morda dva ali tri in da jih ravno toliko proda. Tudi prašič! sd le Stalarji. Kokoši je malo, Čeravno bi pametno gospodarstvo ln vztrajno delo na tem polju zamoglo postati vir rednih dohodkov. Le rekokje 00 — bolj v veselje kot v profit — race ln gost S tem bi bilo poglavje o živini zaključeno. Konji to le v toliko vs2nL v kolikor iih kmet redi za lje, da se Vam bo polegla radovednost za tekmo Rocol-Sv. Ivan. Tekma začne ob 16. uri na bazoviškem igriftču. CJS. Stetla - Proaveta Igrišče Obasrs - ob IS. ari Danes popoldan se snide naša športna javnost na igrićču Obzora, da pospremi naše atlete v borbi za smago. Velika preiskušnja našega mladega sporta se bliža. C. S. Stella, zmagovalka v turnirju prostih bo postavila danes svojo kompletno sestavo na igrišče. Istotako bo Prosveta vzpopol-njena v vseh svojih vrstah. R. F. svojo potrebo. Ker pa so poti tu pri nas le iz brega v breg, so priprav-nejši voli, ki jih je tudi več. Iz tega bi izločil troje panog, ki bi jih bilo treba na vsak način izpopolniti; da bi se njih vrednost poveičala. To je goveja živina pra-šičjereja in kuretina. V tem oziru se posebno opaža pomanjkanje živinskega trga. Mnogo živine uporabi za meso Idrija. A vendar ne toliko, kot je zraste v vsej okolici. Zato je kmet prisiljen prodajati živino v Trst ali Gorico. Na vsak na-oziru raznim prekupčevalcem, ker sam pač nima časa, da bi vodil živino v Trst ali Idrico. Na vsak način bi trebalo poskrbeti za boljšo prodajo. Tu treba omeniti posebno še to, da se izdeluje mleko zvečine še doma, v pinja.i, v maslo. Kako nepraktično je to delo, kako malo vredno in zamudno, nam dokazuje zadosti jasno to, da so že zdavna nadomestili to ročno izdelavo z zadružno povsod tam, kjer je živine toliko, kot pri nas. Tako pa n. pr. Vojsko, vas ki je najvišje nad morsko gladino in je njen glavni pogoj za obstanek živina (in drva), nima še danes tako potrebne mlekarne in kmetske zadruge. Tudi strokovnega pouka v kmetijstvu in živinoreji manjka. Z dobro voljo ob-činarjev samih in morda tamošnje-njega učitelja bi se to dalo lepo popraviti. — istotako je v ostali okolici. Izjemo tvorijo le nekatere vasi, ki so si v poslednjem času ustanovile mlekarno. Tako n. pr. Crni vrh, ki ima kar dve. Izdelujejo pa maslo. Kmetom se ne zdi prav, da bi sc delal sir, ker ga že od nekdaj ni«o vajeni. Sir se namreč tu pri na? ni delal niti v domaJči izdelavi, ampak le pinjsko maslo, ki ne doseza strojnega, pa je ravnotako drago, ker se kupčuje z njim le potoni prekupcev. Prekupčevanje, to je tudi ena izmed mnogih neprilik, ki je hudo razširjena in jo bodo šele zadružne mlekarne pokopale. Kmet proda prekupcu, ta trgovcu, trgovec šele konsumentu. Seveda hočeta oba, prekupec in trgovec, pri vsakem kilu zaslužiti. Kmet zate po ceni proda, pravi kupec, konsu-ment, pa drago plača. Zato čaka zadružnega delaven tu pri nas dokaj hvaležno, čeprav težko delo. Važno vrednost tvori na vsak na-Cin trdo, jesensko sadje, ki bi tr izborno lahko uspevalo, če bi mu gospodarji posvetili več pažnje. Nikakor ne svetujem mehkega in južnega sadja, ker nima pomena. Tem bolje pa bi bilo treba trdega, hrušik in jabolk. Ker se je nekoč kuhalo tu obilo žganja, se je sadilo tudi temu primerno sadje. Po okusu in za hrano slabo, a sočno in za žganje dobro. Zdaj se dela iz njega mošt, ki ga potem kmetje prodajo deloma tukajšnjim trgovcem, ve C pa še uporabijo čez poletja sami doma. Na eksport ne mislijo. Sušijo ga malo, zverine le hruške, ki tudi ostanejo doma. Žlahtnega sadja pa ne poznajo, čeprav raste tu sadje take vrste, da prestane, prav negovano, zimo in bi prišlo na trg spomladi, torej ko ga manjka in ima ceno. O žitu kot kupčijskim blagu ne moremo govoriti. Saj ga še za domačo rabo ni dovolj. Največje važnosti kot hranivo je turščica in ko in ne potrebno? Drugi Hrastov sin Lojze se ne po-čuti še prav do ma na odru, saj je prvič na odru kakor drugi pa se bo gotovo poboljšal za drugič. Sedaj pa stara Mica. Ni bila stara, ker je nemogoče, da bi bilo dvajsetletno dekle babica sivolasa, brezmočna. — Zasluži pa največje pohvale, kar kolikor je mogoče iz take uloge napraviti, je ona napravila. Krj je to igrati uiogo starke ali starta, vedo le oni, ki so to skusili. — Naj bo preprrčana, da druga no bi bolje pooaJa njene uloge. So take uloge zlo, s katerim moramo računati. Da ne pozabim Tiike in Tončke Strelčeve, ki sta zelo ugajali. Preveč ujedljiva je bila Til.-ka v 4. prizoru I. dej. Preveliko lopost duše ;t pokazala Strolrev.i Tončka v prizoru, ko jo takorekofi prodajajo n«.'ljuLljeriemu Ženinu r 13 priz. I. dej. Končani s tem, da še enkrat priznam vsem i-ralcem, da »o na? presenetili s vojimi nastopom. Čestitam «Na ore.lku», ki dela čn?t svojemu na-iii atjuuj 'nd TSiup iRA ia "naojs lekleta cele goriokt okolice, tako in edino to naj bo vaše g 3lo: «Ve-<-elega srca v prosvetnem dei'i*: \ltroclie «Gran GaHo». VRTOJBA Tudi pri nas velikonočni ponde-ljek ni potekel popolnoma enolično. Ce se ni vršila že dolgo let o-bičajna kolesarska tekma našega športnega kluba, ker ni bilo dovo-enja, kaj zato. Saj smo imeli pa ples in celo sijajno uspeli ples. — Kaj pomanjkanje, kaj brezposelnost, k nam naj bi prišel gledat, kdor trdi take bedastoče, pa bi se bil temeljito prepričal o našem prekipevajočem blagostanju. Ples je otvorila podpredsednica nagega «Dekhškega krožka»; celokupni odbor je počastil svečano prire-litev s svojo prisotnostjo kakor tudi skoro polnoštevilno Članstvo. Pa bodimo resni. Hudo zlo je prišlo v našo vas. Treba mu je posvetiti malo več pozornosti kakor doslej. Toliko v uvaževanje mrro-dajnim činiteljem. Dne 3. aprila t. 1. se je v Vrto-vinu zaključil prekoristni kmetijski tečaj. Obiskovalcev tega rWaja. jc bilo 2tl, veČina so bili kmetski sinovi. Poučevalo so jo večinoma v večernih urah. Največja zasluga* gre gosp. agrarnemu inženirju Vclico#na^ da se je otvoril ta prekori-stni tečaj. Vodil ga je g. učitelj Franjo Pelicon. — Želeti bi bilo, da bi se taki kmetijski tečaji otvorili vsako drugo, ali pa tretjo leto, ker se s takimi tečaji marsikateremu mladeniču vcepi ljubezen za povzdigo kmetijstva. — Kmetovalec. SEMTAS V soboto dne ltf. t. m. je izvršil samomor v trenutku hipne blaz-sti splošno priljubljeni 19-letni mladenič Silvester Humar, ob približno 10. uri zjutraj. Kaj je gnalo nesrečnega mladeniča k temu blaznemu koraku, nihče ne v«, ker je izginil z doma že več kot teden dni pred usodepolnim li ničesar, kstr bi kazalo na to. Domneva 5« pa, da ga je gnala v obup njegova pokvarjena noga in neke p^iidcne neprijetnosti. Vsa vas se je zbrala da ga spr^. ml na njegovi zadnji poti ln nnii izkazala zadnjo ljubav In simpatijo. ki io ie splošno užival kot re- Vesti z Goriškega V Trsti, da« aprila 19*7, ttaimuirr* ni. sen mladenič v vsej vasi. Pogreb se je vršil po izrecnem knezoško-fovem dovoljenju po cerkvenem obredu, ko je bil zdravnik ugotovil ,da je nesrečni mladenič napravil ta obupni korak v trenutku hipne blaznosti. ŠMARJE NA VIPAVSKEM Po dolgem času smo se tudi mi nekoliko zganili. Zbujajoča se priroda je zbudila tudi nas in naše «Bralno m pevsko društvo» k novemu delu. Po odhodu nažega vrlega učitelja Laei-ča. kateri nam je bil pri vsem prosvetnem delu duša, je nastala velika vrzel, ki jo vsi tako bridko občutimo, toda obupali nismo.. Za nedeljo, dne 24. t. m. pripravljamo lepo pomladansko veselico in hočemo s tem pokazati, da človek tudi v teh težkih časih ne živi le od telesnih dobrin, ampak, da mu je potrebna ravna sedaj morda bolj kot ke-daj r\rej tudi duševna hrana in poštena razvedrilo. Pripravlja se krasna velezabavna veseloigra v treh dejanjih «Pri belem konjičku«. Kdor te velezahavne i ere še ni videl, je pa morda že kaj slišal o njej, ako pa tudi tega ne, bo gotovo pohitel prihodnjo nedeljo k nam na najnovejše letovišče z velezahavnim Buckom vred, kajti cele Šmarje bodo ta dan veselo letovišče. Iz prijaznosti sodelujejo piti Igri nekateri najboljši diletantje iz Ajdovščine. IZ TOLMINSKIH HRIBOV Kriza mlekarskih Izdelkov Mnogokrat se je poudarjalo, da je mlekarstvo glavno in najvažnejše področje gospodarstva v naših gorah. Edini dohodek, ki ga lahko spravimo v denar. Deloma so vsaj nekatere vasi to spoznale, toda še danes nismo doumeli vsega tega popolnoma, tako da bi se lahko reklo, da vemo in se jasno zavedamo, kako važen činitelj so za naše gospodarstvo uprav mlekarske zadruge. Kajti, če bi se tega zavedali, bi posvetili tem našim zadrugam vse več pažnje, skrbi, kot pa doslej in kot se je posveča danes. Obrat mnogih, mnogih naših mlekaren je konservativen, temelji povsem na onih zastarelih pojmih o mlekarskem delovanju. Preveč smo zaverovani v naše znanje in tako domnevamo, da se pač svet in trg ravnata po nas, a ne mi po njem. Zavedati se torej moramo, da je danes v razvoju vsa mogoča konkurenca, reklama itd. in temu moramo tudi mi slediti, ne smemo zaostajati, če nočemo, da nas drugi prehitijo, da nam prevzamejo trg, da ne bomo dajali svoje izdelke po tako zelo nizkih cenah kot doslej. Kakor rečeno, se predvsem moramo prilagoditi naši dobi, mi moramo iti vzporedno z našo dobo, če hočemo, da kaj dosežemo. To moramo storiti predvsem v gospodarstvu; pri nas na Tolminskem bi se v prvi vrsti upoštevalo za mlekarstvo samo. Kateri vzroki pa nas držijo zadaj drugimi, t. j. da mi naših izdelkov ne moremo oddajati po boljših cenah, da ne moremo konkurirati z, izdelki različnih italijanskih to-varen? Vzrokov bi se pri tem seveda našlo vse polno, toda če gledamo vsako posamezno našo mlekarsko zadrugo, bi predvsem stopila pred nas dva velika vzroka, namreč: l- 1) Pomanjkanje strokovno na-obraženih delavcev in izpopolnitev naših mlekarskih zadrug. 2) Uporaba navodil, kako naj izpopolnimo obrat naših mlekarskih zadrug, ki nam jih dajejo predvsem naši strok, listi (Gospodarski vest-nik, Gospodarski list, Pevec, Sirarstvo), a izpodbude naši tedniki dnevniki. — Treba je le, da tem načelom sledimo in gremo h temu tudi do dejanj. Kaj pa delavci, naši mlekarji? Ker se ravno sedaj vrši tečaj za mlekarje na Tolminskem in se je v Cerknem vršil tečaj za mlekarsko knjigovodstvo bi k temu marsikaj pripomnili. — Predpostavljeno je predvsem, da mlekar bodi mojster v tej stroki. On mora biti ne samo mogoče oni, ki izvršuje mlekarske izdelke po starih metodah, on mora tudi poznati zahteve trga in temu ugoditi, da se blago feoljie in čkn prej spravi na trg. Za to pa se predpostavlja določena, precej dolga doba učenja, praksa, ne pa eno ali dvomesečno učenje. In ko dovrši, ga pošljejo hitro, morda na planino za glavnega mlekarja, a v jeseni izdeluje le v vaški mlekarni. — Treba je temeljitega znanja, poznanja v modernem naprednem obratu mlekaren, zahteve trga, knjigovodstva itd. A kje se vse to godi pri nas? — Za primer bi navedel: Italijanska in inozemska tržišča zahtevajo danes, da naj bodo širna kolesa čim večja. Vse naše mlekarne pa kljub temu izdelujejo majhne sirčke in spravljajo te pod ceno v promet, ker se jih trg brani. Seveda za mlekarje je td priprav-nejše. Ce hočemo vsaj nekoliko napredovati, moramo izpopolniti vsestransko obrate naših mlekaren, preštudirati zahteve trga in temu ugoditi. A zato je potrebno ieučeno mlekarsko delovno osobje že z gotovo določeno prakso; ne pa morda mlekarje, ki imajo za sabo le eno-ali dvomesečno učno dobo. Mi moramo iti naprej s svetom, če hočemo doseči uspehe in napredovanje v našem gospodarskem življenju. M. R. Vesti iz Istre VELE BUTNE V ISTRI Tečaj krejeaja V prlčetku meseca marca ie je ustanovil pri nae tečaj krojenja in šivanja, katerega je vodila gospodična R. Matejčič. Ob pričetku tečaja so se stavile obile ovire in zapreke njegovemu uspešnemu delovanju. Začele so krožiti govorice o neki visoki svoti, katero bi morala vsaka gojenka položiti, o malovažnoati in brezpomemJinosti tega tečaja, v katerem da se zapravlja čas in denar. Vse te bedarije so troeile med ljudstvom gotove osebe iz sebičnih in škodoželjnih namenov, hoteč škodovati tečaju, kar se tudi kolikor toliko dosegle, "kajti k tečaju se je prijavilo komaj 15 gojenk. V primeri z velikostjo naše vasi, h kateri moramo prištevati tudi Male Mujne, je navedeno število vpisanih gojenk naravnost sramotno za našo vas. Pohvalno se moramo izraziti o gospodični, katera je kljub skrajno neugodnim in neprijetnim razmeram vendarle započela s tečajem, dobro se zavedajoč svoje naloge in vzvišenih ciljev, kateri so znak in dokaz plemenite dude. S pravim mladeniškim ognjem se je gospodična oprijela poučevanja svoje maloštevilne a temtoolj zveste in udane čete, katera je bila še pred nekoliko Časa popolnoma neuka v krojenju in šivanju, a se je radi odločne volje, globokega znanja in spretnosti svoje voditeljice v teku enega meseca toliko- izurila, da Je v zadostni meri obvladala šivalni stroj in — Škarje. Razstava dne 10. t. m„ katera je zaključila tečaj, ja»no in krepko izpričuje o resničnosti navedenih besed. Bili smo v polnem Številu pričujoči razstavi in čudili smo se njeni obsežnosti in lepoti. Bilo je tu razstavljenih preko 100 komadov različnih izdelkov — polnih mičnosti in raznobarvno«ti, katera se je pa prijetno zbirala v harmonično celoto. Pred teboj so se vrstili različni okraski, obšivi, prtiči, torbice itd., izdelki prvih dni. Med njimi so silili v ospredje — kričeči, a polni skladnosti in harmonije v nwčni narodni vezi, zavese, čepice, pregrinjala itd., a po stenah so se mogočno šopirile in bahale — v čast in ponos — našim gojenkam — pisane jopice, z zlatom in srebrom eMita krila — blesteče se popolne oprave in Šipkaste »rajčice. S ponosom so zrle gojenke v sadove svoje pridnosti, a gospodična je uživala zadoščenje, videč te razžarjene o-braee svojih gojenk in dobro obiskovano razstavo a trani naših priprostih vaščanov, na katerih se je opažala splošna zadovoljnost in občudovanje. «Mnogo je deštro», so govorile naše mamice — «a ča smo me brižne znale, da če bit tako» — mislile smo--no ča ste mislile, da sem došla skno zbog samoga novaca — Ča ne majčice. No saj Vam ne zamerim, a ko se bo zopet odprl drugi tečaj — napravite tudi ve druge svojo dolžnost — mamke. Z ozirom na uspeh, ki ga je dosegel ta razmeroma prekratki in slabo obiskovani tečaj, nas polni prepričanje, da bi bilo zelo umestno, sedaj, ko je enkrat prebit led — da bi se v jeseni, ko pospravimo naše pridelke, zopet obnovil, a za daljšo dobo. Popolnoma smo prepričani, da bi prihodnji tečaji imeli ie večje in popolnejše uspehe. Znanost jnumetnost Moliere (k sobota« in nedeljski pnMivi t Ttfvsk—i dom«.) «rNamiaijeni bolnik« francoskega dramatika Moli&ra je bil že odigran marsikje na deželi; zdaj so pričele «Skapinove zvijače« hoditi po mladih odrih in verjetno je, da bo tudi «Skopuh», ki je eno izmed Četvorice najboljših Molitrovih del, igran od marsikaterega podeželskega odra boljše vrste. Prav je tedaj, da povemo par besed o dramatiku Motitruv o njegovi komiki in o njegovem pomenu, ne samo za Francoze, ampak za ves svet na splošno. Moliere se je rodil dne 15. januarja 1022. v Parizu. (Le poglejte, kako star dramatik je tedaj to, a se naše občinstvo še dandanes izvrstno zabava ob njem; £e to je veliko znamenje umetnika, da je preživel stoletja. Če še danes upliva na nas s tolik in o silo, kako je moral uplivati šele tedaj!) Njegov oče je bil kraljevi tapetnik in je tudi sina namenil za to službo. Kaj se je tedaj očetu sanjalo, da bo njegov e te postal svetov no znan dramatik. Toda oče je obračal, sin je pa obrnil. Njegov ded fa je namreč rad vodil v gledališče, ki je malemu Molieru tako prirastk> k srcu« da je sklenil, da postane igralec. Ote se je sicer upiral na vse preteg«, a nič ni pomagalo Moral ga je poslati v fck>. Ko je to dokončal, je kljub očetovim očitkom stopil med igralce. Ustanovil je tudi neko gledališče^ ki ni Mlo slavno, a je moral kmalu zapustiti Pariz in se klatiti po deželi. Na tem mest« morast omeniti, kakšen glas so takrat uMvaJi igralci. Menda slaMsg* kot dsaes cigani in vlačuge. Stalnih gledali« je Mlo malo ali mU. Pmmmcm družbe so hodile » kraje v kraj, is mesta v mesto in so ip*ale. Ljudje so jih gledali, posUaflali in občudovali, ob enem so jih tudi samevali. Gotovo so bili tudi taki vmes, ki so zaslužili sanlCemne. Saj je velja! klic, kader so prišli komedijanti v vas ali v mesto: «Gospodinja, poberite perilo 1» £>aei je bila v tisti dobi pred Molirtra^a drama te precej razvita, je bfia komedija silno klavrna. Nudila je tedaj zabavo nižje vrste. Jasno je, da tedaj tudi igralci, ki so se poleg tega ie klatili po svetu tja in seaaa, niso bili kulturno visoko steječi. Cerkev jim je odrekala kakor javnim vtaču-gam cerkveni pogreb. Pogostokrat so v tedanji dobi uprizorili nasproti igralcem pravo preganjanje. In baje je moral ravno v dobi enega teh preganjanj Moliere zapustiti Pariz in se Te šelo čez dolgo let zopet vrnil. Tedaj je igral pred kraljem Ludovi- kom XIV., ki je priznal in občudoval njegov talent in mu je dal v uporabo neko gledališče. Pozneje mu je celo naklonil letnih šest tisoč frankov. Tega denarja pa Moliere ni sam uporabil, ampak ga je delil s svojimi tovariši, da ni vzbudil v njih zavisti in sovraštva. Je pač dobro poznal Človeško srce. V to dobo spada petnajst let Mo-ličrovega velikega dela In ustvarjanja. Bil je igralec, gledališki ravnatelj in dramski pisatelj ob enem. Bil je silno delaven človek. Vse glavne osebe svojih iger je on sam igral. Zanimivo je, da ga je doletela smrt, ko je ravno igral •Namišljenega bolnika«. Pričel je na odru bruhati kri in čez par ur je umrl. Star je bil tedaj 51 let. Nas ne zanima kot igralec — slava igralca je naglo pozabljena — ampak kot veliki dramatik. On je po dolgem razdobju v kulturni zgodovini človeštva znova ustvaril komedijo. Njegov uspeh sloni na dveh vzrokih. Prvi je, da je znal vzbuditi v ljudeh salve smeha, drugi je bil, da je znal — in to ga je ohranilo nam — bičati slabosti dobe, v kateri je živel. Prvo — smeh. Kako je mogel Molićere pričarati ljudem salve salve smeha? To se ne da definirati. Tu ni teorije. Kakor da bi se vprašali, kako da se filmskemu igralcu Chaplinu tako smejejo. — Edino pravi odgovor je: genijalnost. Molićere je dobro poznal človeka, zato je znal v vseh položajih in odtenkih vzbujati salve smeha. Vzbujal ga je s sredstvi, kot so ga vzbujale malovredne komedije pred njim — oslanjal se je pač na tradicijo — vzbujal je plemeniti smeh, ko se je povzpel nad burko in spletkarsko veseloigro (Skapi-nove zvijače) in nam podal komedijo šeg in navad (Namišljeni bolnik, Skopuh). Med ljudstvom na deželi »e je bil Moliere navadil besedne komike. En primer: Harpa-g«on je tako skop, da ne reče nikoli: cDam (Želim, voščim) vam dober dan!» ampak: «Posodim vam dober dan!» — Dalje je Moliere vzbujal občinstvo k smehu s komiko gibov in kretenj. Naj omenim samo strašno pretvarjanje in nategovanje obraza pri Skapinu: s svojim obrazom igra dvojno igro. In to je, kar neprestano vzbuja smeh v ljudeh. Nič manjša ni komičnost položajev. V «Smešnih precijozah» sta dve dami pokazali vrata dvema velikašema, a sta izborno nasedli preoblečenim slugam, ki sta samo igrala velikaše. V komediji «UČene Žene» se dva obsipata s hvalo, pozneje pa si brusita največje gorostas nap ti v obraz. Tudi je znal Moliere vzbujati smeh s ponavljanjem raznih besed. V Ska-pinovih zvijačah ponavlja Argante neprestano: »Ali, kaj za vraga je iskal na ladji ?» MeitSre ni pretiral niti tradicije, ne tega, kaj občinstvu ugaja. Kadar je spisal komedijo, jo je bral svoji dekli. Mesto, pri katerem je tS zadremala, je raztrgal in spisal vss tO Moltera ni naredilo nes>*. ^ega. MoliAre je bil velik bič r>jo dobo, ki je imela velike i i t in ji je v svojih komedijah i zrcalo, da se je videla, kakšna je. Ne bi do dna razumeli velikega Molićrovega pomena, če ne bi poznali dobo, in posebej tedanjo francosko družbo, v kateri je Uvel. Ni prostora, da bi jo opisal na tem mestu. Zamislite pa se v dobo pred tremi stoletji, ko je vladal v Franciji solnčni kralj Lu-4 o vi k XIV., največji razsl^isež, ki je imel sebe za boga, okrog sebe pa tisoče plemičev, ki so se kljub svoji zabitosti imeli za izvoljeno ljudstvo. Takrat je vladalo krasno-slovje (preci j ozn o»t), ko nobene stvari niso imenovali s pravim imenom; šli so tako daleč, da so imenovali svečo ^nadomestek soln-ca», sploh so imeli za vsak »prostački* izraz novo besedo ali bolje rečeno, cel opis. V tisti dobi so strašili po evetu razni zdravniki -mazači, katerih učenost je bila silno majhna, mazaštvo pa veliko. Tedaj pa je nastopil Moliere in je smešil vse, kar je v tedanji dobi veljalo za dobro in sveto. Smefcil je krasnoslovje, mazaštvo, skopuštvo in ošabnost bogatih meščanov. Splošno mnenje tiste dobe je bilo, da človek začne šele pri plemiču, vse kar je nižje, je živina. Moliere pa je razgalil in osmešil praznoglavje plemičev in nam predstavil sluge in deklo (nižje vrste «živine» tedaj) kot pametne in brihtne glave. Dragi čitatelj, to je bila za tedanjo dobo velika revolucija. In ne Čudimo se, da je imel obilo nasprotnikov. Če bi danes nam kdo bral take levite, verujte, da bi ga malo Časa poslušali. Moli6re pa je imel zaščitnika v samem kralju, zato mu nihče ni mogel do živega. Imel pa je velik vpliv. Nekatere neumne navade je tako ošibal, da so kmalu same po sebi razpadle in izginile, čudovito je to, da je znal Molićre nagonsko zavzeti stališče nasproti vsaki norosti in je bodočnost vselej njemu dala prav. Bil je neustrašen borec za svoje ideje, kakršnih nam dandanes manjka._______ (Dalje na IV. strani) HALI OGLASI KOLESA Stucchi, Legnano, Wolsit, Ra-pid. Specijaliteta koles za ženske in otroka. Ciklvmotorji Mafalda, D. K. V. Ma-falda, Sandart. Motocikli B. S. A. Delavnica za poprare. Tvrdka Lantschner, Trst, Via Roma, blizu glavne pošte. 317 A. MAR C, urarna in zlatarna, Ajdovščina 17, ima v zalogi vsakovrstne Švicarske m druge are, zlate in srebrne predmete. Sprejema v to stroko spadajoča popravila. Prvovrstno delo zajamčeno. Cene nizke.__463 SMILAJOD (TrpoSki sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru, o-spešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni Cistellanovicb, Trst, via Giuliani 42 (paralelna ulica Via deiristria)._470 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 472 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica). lastna vila, tel 20.64. 408 BERilTZ-SCflCOL di v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-453 TI Rf? DNU N. Borsatti & FigHo, Trst IrUIlftKnfl Corso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori se slovenski. 393 pmniiii, harmon ji, avtomatični klavirji. iv v! zajamčeni, iz prvovrstn h 'tovarn. Plaćanje na obroke. — Rioso. Trst, Valdi-ivo 24. 286 PRSNI SIRUP priporočljiv proći kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v leki.i»,' Ca-steHanovich, Trst, Via del Giuliani 42. 379 It Alf UH ^ J°n5s*' holandski, zaslu-iIIIiIhU služi prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 513 POSESTVO obstoječe iz hiše z 21 prostori, z obširnim zemljiščem in inventarjem, živino, vinogradi za 40 hI vina se proda za 200.000. Drugo posestvo manjše, s hišo in zemljiščem L 25.000. Pojasnila daie: Oglasni zavod Čehovin, Trst, Venti Settembre 65, tel. 33-17. 511 CITRE, znamka «StradelIa» 31 strun, z zabojem, v najboljšem stanju, se prodajo po zmerni ceni. Naslov pri upravnišivu. 512 POROČNE in jedilne sobe, masivne, prodam po izredno nizki ceni. Via Scalinata 10 {Sv. Jakob). Povprašati v stanovanju. 515 HIŠA, tri sobe, kuhinja in vrt, stanovanje prazno, pri Sv. Ivanu se proda. Cena po dogovora. Pojasnila se dobijo via S. Cilimo 541, vrata 10. 514 PRODA se radi bolezni pod ugodnimi $oji v Jugoslaviji ob meji, novozidana r>rostorna hiša s trgovskimi lokali, stanovanjem in vrtom. V hiši je tudi poštni .a. Naslov pri tržaškem upravništvu. 476 V&C-JA BfcA. pravkar prenovljena, s hleve«, dvoriščem in vrtom v Krotvibergu se o c* d a v najem s 1. majem. Pojasnila goriška uprava. 490 HLAPCA, poštenega in pridnega, vajenega konj in drugih del, sprejme Siega Quirino, Sv. Peter na Krasu. 504 BPfVNICA se proda ali odda v najem v industrijskem kraju. Naslov pri goriški upravi. ^t^UfejMIGiNALNO M A 2110 nM) KIOmAVIftADIKAlftO ^rk ^ KURJA 0CE1A 'DOBIVAH V VSEH LEKARNAH ~ FUHHlt MJ - tU IsrLP.etilO Jnl Ne pozabite, da bo prodajala ob priliki velikonočnih praznikov tvrdka 011 himi TrsUaml.E. li (BKjNti zut)v>ji!ntrok, črne ali plave. Ali ne zado«stujličje in žarek ljubeiznj Un hvaležnosti eej mu je Imfol V očeh. — Hvala ti! — je rekel in pritisnil mak> ženino ročico k svojim ustnam. — če ti Je moje ime znak sreče, tedaj nimam druge želje! IV. Nenadno srečanje na kolodvoru ja Hupa Meierja še bolj razburilo kakor Vadertjo. V očeh mlade žene je bral sumničenje in. e mučnim nemirom se je izpračeval, če ni morda ta slučaj prvi korak k prerokovanemu odkritju zločtaak Ta dogodek ga je tako v®nemiril, posestvrn, kjer je namerami po svojem načrtu precidcuti razpadajočo, staro fevdalno trdnjavo. Tam je preživel konec poletja; v popolni osamljenosti, ker je vljudno odbil vabila sosedov. Dva ali trikrat je bankir šel v Pedto po neobhodnih opravkih. Prt nekem teh pohodov je zvedel od Kirchberga, da sta se Raul in Valerija spravila. Pri tej vesti je nastala v njegorl duši nova nevihta in besno ljubosumnje mu Je >U-skaLo srce. V svojo grozo je sporna!, kak Eno moč je imela nad nJim ie ta pogubna Toda zdaj je Imel nekaj, kar premaguje goreče je molil in moUtev je otajSala njegovo mučeno dušo. Mračen, z ranjenim srcem, toda odločno je potlačil svojo strast, se vrnil v Pešto ter se posvetil samo delu in dobrodelnosti, katere krog je vedno bolj razširjeval. Okrog polovice novembra je moral po važnem finančnem opravku odpotovati v Berlin. Hugo se je nahajal tam že kake tri tedne, ko je nekoč stopil iz voza pred1 isvojim hotelom ter nehote obrnil svojo pozornost na malo, glasno jokajočo deklico z okrvavljeno roko. Vratar je bil ves zari pel od jeze in vpil naid ubogo deklico, poleg katere je stal dvanajstletni deček s koškom brašna na ramenu tej- si prizadeval braniti in opravičiti ubožieo. Črepinje steklenice in razlito mleko pred vhodom v hotel so jasno pričale o vzroku tega krika Sočutno je mladi mož pogledal revno deklico. Imela je kaka tri leta; njene poet vele ročke so se mrzlično tresle; dekličina obleka je bila sicer čista, toda povsem obnošena in raztrgane copatke so pričale o njeni revščini. Zvezane, ruta ji je zdrknila z glave in dolgi, gosti lasje pepelnate barve so se ji usuli po ramenu. — Kaj je napravila revna deklica, da tako vptjete nad njo? Če je kakšna škoda, jo plačam jas hk da se o tem ne govori več! — Je rekel bankir, ko se je približal skupini. — Ne joči, Ruta, — je rekel deček, predno je vratar utegnil odpreti usta. — Ta dobri gospod ti bo dal denar, da si kupiš novo steklenico minira In gospodinja te ne bo tepla. Otrok Je dvignil glarvo in velike, črne, žame-o€i so ae uprle v Huga skoči solze s lzna-skrbi, upanja in proAnje. Mladi mož je vztrepetal: ta bledi, shujšani je spominjal bs Egoaa — Ali veste, čipaifa je ta defcliea? — je vpra-Baft mutarja. — Ne vem, gospod baron, toda mislim, da živi nedaleč od tu, ker gre večkrat tod mimo. — Jaz vem, — je rekel deček in stopil pogumna naprej. — Stanujem v istem nadstropju kakor perica Marta, pri kateri stanuje Ruta. Ta bleda, bolna že mika je španska Židovka, kakor pravijo; imenuje se Karmen Netozu. Bankir je pobledel. Toda premagal se je, vzel iz žepa nekaj tolarjev in jih izročil dečku. — Tu imaš, pojdi, plačaj gospodinji mleko, a bolni ženski reci, da pride k njej neznani dobrotnik v teku ure in ji pripelje hčer. Ostali denar naj bo za tvoj trud. — Hvala, gospod, — je rekel deček in se veselo nasmehnil. — Toda ni treba, da se vam mudi priti z deklico; gospa Netozu hodi šivat čez dan in se vrne šele ob šestih in pol. Ruta ostajal ta čas pri gospodinj L To je hudobna žeausfea; trpinči deklico in jo pošilja po opravkih. Stanuje pa... (Deček je imenoval ulico in hišo.) — Pojdi z menoj, deklica, dam ti sladčic, — je rekel Hugo in prijel za roko deklico, ki mu je pokorno sledila in si ni upala ugovarjati. Bankir je velel pozvati eno izmed sobarto hotela ter peljal deklico v svoje stanovanje. 3 prostodušno radovednostjo je gledala deklica nai obdaja^joče jo razkošje, toda kmalu je uprla od na mizo, na kateri je bilo sadje, vino in sladčice. Vse to >e bilo pripravljeno za bankirja. V tem hipu je vstopila sobarica. Hugo ji je izročil denarja in jo prosil, naj kupi takoj perilo in obleka za njegovo malo ščičenko. — V tej prodajalni naproti hotela najdem vse potrebno, — je rekla Ženska. — Čez pod ure bo ukaz gospoda barona izvršen. V Trstu« dno aprila 1927. «Kar bo Molićru ~ Cast», pravi Luden Tesnićre, iz katerega sem črpal tudi nekatere druge podatke, «je to, da je znal poleg burk in smešnosti nravi naslikati dovršene' človeške tipe ter izvabiti višji smeh iz globokih neminljivih napak človeške narave.» Štiri njegove igre so velike in trajne vrednosti. Namreč: Don Juan, Skopuh, Tartuf in Mizantrop. Pred vsemi «Skopuh», ki ga bodo uprizorili v Gorici: Harpagon je naj dovrše nejša. utelesitev lakomnosti. Dobro izkoriščene poteze v njegovem značaju nas drezajo k smehu. Ta stiskač priporoča sobarici, naj preveč ne drgne pohištva, da se ne bi obrabilo, in ponuja «veliko» kupico čiste vode svojemu sinu, ki mu je slabo.» O tem čistem, velikem umotvoru bom spregovoril še po uprizoritvi in pokazal na nekatere njegove posebnosti in lepote. Dejstvo, da je to delo med najboljšimi Mo-Iierovimi, naj privabi polno dvorano občinstva, ki se ne bo lahko aamo smejalo, ampak bo tudi umteniško uživalo. Franc« Btrk. 0 nepravilnosti letošnje Velike noci Po cerkvenem zboru, ki se je vršil v Niceji L 325. je bilo glede praznovanja Velike noči sprejeto pravilo, da naj se praznuje na nedeljo, in sicer na prvo nedeljo, ki sledi prvemu ščipu v pomladi, in da se ne sme praznovati istočasno z židovskim praznikom pasha. Letošnja Velika noč pa greši proti obema praviloma, kajti na eni strani praznujejo Zidje istočasno z nami svoj največji praznik, na drugi strani pa pade Velika noč »a dan prvega Ščipa in ne na naslednjo nedeljo, kakor izrecno določa pravilo nicejskega koncila. Odkod izvira ta nepravilnost? Odgovor na to sem podal že v »Novicah« o Veliki noči 1924. Tu hočem povzeti tedanja razmotrivanja in jih osvetiti z druge strani. O Veliki noči slavimo mi, katoličani in pravoslavni, Kristusovo vstajenje. Po pričanju evangelijev je Kristus vstal iz groba na dan največjega židovskega praznika, pasha. Ta praznik je zanje spomin na srečni dan, ko so biii rečeni izpod egipčanskega jarma in je an-gelj Božji šel mimo njihovih hiš. Bog sam je po Mojzesu ukazal Judom, naj bo mesec, v katerem slavijo ta praznik prvi v letu. Ta mečeš je Nizan. Začenja se s prvim majem, ki sledi pomladanskemu enakonočju ali začetku pomladi. Na 14. ali 15. dan Ni-zana, ko je torej lunin ščip, praznujejo Judje pasho. Na ta dan je vstal Kristus iz groba. Temu primerno so tudi krščanske občine, ki so nastale v Palestini, Siriji in Mali Aziji, praznovale Kristusovo vstajenje istega dne, kakor Judje pasho. Drugod pa zlasti v Aleksandriji, je postala nedelja, ki je bila prvotno namenjena k posebnim pobožnostim. «Gospodov dan», in na ta dan so v teh občinah praznovali tudi Veliko noč. Nesoglasje, ki je tako nastalo v krščanski cerkvi, je razrešil gori omenjeni cerkveni zbor v Niceji, na katerem se pa niso mogli zedi-niti za pravi odlok, temveč so se o-mejili na uvodoma omenjeni pravili. Velika noč se praznuje, potemtakem na prvo nedeljo po prvem pomladanskem ščipu, torej med 22. marcem in 25. aprilom. Sestavili so tudi preglednice, po katerih so lahko ugotavljali datum Velike noči za poljubno leto. Naslanjali so se pri tem na gotove pravilnosti v luninem in solnčnem gibanju, predvsem na takozvani Metonov krog, po katerem se v 19 »olnčnih letih izpremeni Luna zelo natančno 235 krat. Razlika bi bila samo 2 uri 4, 7 minute. Po preteku 19 let pade prvi pomladanski mlaj na isti dan solnčnega leta. Leta združkno radi tega lahko v skupine po 19 in jih zaznamujemo v vsaki skupini s številkami od 1 do 19. Prva skupina začne s prvim letom pred Kr. Te številke imenujemo Mlata številk«, ker so jih svoječasno napisali z zlato barvo. Zlato številko poljubnega leta določiš, ako prišteješ letnici 1 in deliš to vsoto z 19; ostanek je zlata številka. (Odgovarja pri tem 19). Za določanje judovskega praznika pasha zadostuje zlata številka, ker je jedro judovskega časovnega štetja mesec in ne leto (Saj razlikujejo Judje 6 različnih vrst let.) Za krščansko Veliko noč je vpra-5an>e nekoliko težje, ker mora biti združena z nedeljo. Tu je treba poleg zlate številke poznati še aadeljsko črko in «pak-lo. Ako zaznamujemo namreč s črkami A. B. C. D. E. F. G. po vrsti vse dneve v letu, vidimo, da imajo vse nedelje istega leta enako črko, ako je leto navadno leto po 365 dni, v prestopnih letih pa za januar in februar isto, za vse naslednje mesece pa naslednjo črko v alfabetu. S pomočjo nedeljskih črk lahko določimo, kateri dnevi v letu so nedHje. Za leto 1917. je po Gregori-janskem koledarju nedeljska črka B, po Julijanskem C. Ako poznamo poleg tega starost Lune ob začetku leta, določimo tudi datum Velike noči. Mesec ima kakor znano 29% dni. Ako zaznamujemo dneve leta po vrsti s številkami 30 do 1, in nato zopet s 30 do 1, in izpustimo vsak drugi krat po eno številko (večinoma izpustijo številko 25), padejo vsi mlaji istega leta približno na dneve z e-nako številko. To številko imenu- jemo «fpaktow Datume prvih krajcev,, ščipov in zadnjih krajcev dobimo, ako prištejemo datumu mlajev 7, 14, odnosno 21 dan. Za letos je epakta po Gregorijanskom koledarju 27. Prvi mlaj bi moral biti torej 4. januarja, v resnici pa j« bil 3. januarja. Po epaktah določani datum mlaja s« pač tudi danes še lahko razlikuj« od pravsga mlaja za 1 do 3 dni. S« večja pa j« bila razlika za časa papeža Gregorija VIII. Vsa dotedanja preračenjenja so s« namreč opirala na domnevo, da j« vedno 21. marec začetek pomladi, v skladu z julijanskim koledarjem. Julijansko leto pa, kakor ga je po nalogu Cezarja določil 1. 46. pr. kr. aleksandrijski astronom Sosigene« ima 365 dni in 6 ur in je torej 12 minut daljše od pravega solnčnega leta. Ta razlika je narastla do 1. 1582. na približno 12 dni, tako da je bil začetek pomladi po koledarju 12 dni poznejši od pravega začetka. Radi tega je papež Gregorij poveril posebni komisiji nalogo, naj uredi koledar in naj sestavi pravilo za določevanje datuma Velike noči. Prvi del naloge so rešili na povo-ljen način. Ker je bilo julijansko leto predolgo, so določili, naj ne bo vsako četrto leto prestopno, temveč naj odpade vsako stoletje eno prestopno leto, in sicer v letih s stoti-camL Le stoletnice, ki so deljive s 400, kakor 1600, 2000 itd. naj bodo prestopna leta. S tem je bilo refieno vprašanje ureditve leta za 3400 let. Manj ugodna je bila rešitev glede Velike noči. Sprejeli so predlog Alojzija Lilija, ki se opira na epakte. Radi tega je še vedno možna razlika do treh dni med tako določenim datumom za prvi pomladanski ščip in pravim ščipem. In ravno z ozirom na to, da se tudi z Gregorijanskim koledarjem niso dala odpraviti nesoglasja z nicejskimi pravili, je tembolj utemeljena želja, da se določijo za Veliko noč in za druge praznike, ki se z njo premikajo, stalni dnevi v letu. Gotovo bo ljudem taka reforma «nova» in «tuja». Nov in tuj pa je bil tudi Gregorijanski koledar, saj se je uveljavil šele po 1. 1700, na Angleškem šele 1. 1752., v pravoslavnih državah celo po svetovni vojni. In še te dni ste lahko čitali v revijah in listih, da je veliki Newton celo dvakrat umrl, namreč 20. marca in 31. marca 1727. Drugi datum je pravi, prvi ki je vklesan na njegov spomenik, tudi; drugi je namreč po gregorijanskem, prvi pa tk> julijanskem koledarju, ki je tedaj še bil veljaven na Angleškem. _L- C- Gospodarstvo Tržni položaj fcito. Vsa italijanska tržišča brez izjeme so stala v zadnjih štirinajstih dneh pod vplivom dviganja lifrinega tečaja. Mnogobrojne so bile in so zlaisti ponudbe argentinske in avstralske pšenice. Izdatno konkurirajo tudi zadnji ostanki domačih zalog. Mlinska indusitrija se še vedno bori z znanimi težkoča-mi. Zato nakupuje le dnevne potrebe in ni prav nič dovzetna za terminske sklepe, ker ve, da bodo cene še vedno nazadovale. V glavnem so pa mlinarji izpremenili svojo nakupovalno taktiko, ker nakupujejo pšenico le v inozemskih valutah. Na ta način se laliko vsekdar prilagode padanju cen moke. Benetke oz. Trst notira jo za inozemsko promptno blago sledeče cene: Hard W in ter L 158.—, Mani-toba 2 L 166.—, Avstralija. 157.—, Rofase 78 kg L 146.—, Barusso 78 kg L 143.—, domača pšenica L 142—151. Moka. Padanju pšeničnih C2n 3e je prilagodila tu Ji moka. Najnovejše ponudbe se vite na bazi L 208—211 fko vsaktera postaja Julijske Krajine. Ob tej priliki moram opozoriti konsu-mente na dejstvo, da ponujajo nekateri trgovci nekake specijalne moke po znatno višjih cenah. Te moke niso nikaka specijaliteta, ker so vse več ali manj rešetane na 82%. Saj je itak znana stvar, da čim belej-ša je moka, tem slabša je. Koruza je ohranila na inozemskih tržiščih stalno tendenco. Pri nas koraka sorazmerno z valutnimi tečaji. Sedaj se bo bržkone pričela intenzivnejša prodaja za julij in avgust. Položaj in tendenca lire nikakor še ne svetuje dolgoročnih zaključkov. Na vsak način je bolje kupovati v inozemski valuti. Na ta način je mogoča hitrejša prilagoditev k dnevnim tržnim cenam. Foxani cif Trst notira za maj, junij in julij sli 134, a za avgust sh 135. Va-gonsko blago je mogoče dobiti po L 76—78. Koruzni zdrob stane L 98—104, sjana koruzna moka L 86, otrobi L 82—85 in oves L 106—109. Vina je v naših domačih kleteh še precej. Tendenca ostaja slej ko prej mlačna. Povpraševanje se giblje v neznatno ozkih mejah. Gostilničarji kupujejo radi poman j kanj a denarja le tedenske potrebe, a še te ponaf-več pri vinskih veletrgovcih, ki dovoljujejo daljše kredite. Na splošno se opažat, da gostilničarji ne gledajo več na kakovost, marveč na ceno. Gre ae jim predvsem za čim večji dobiček. Ne malokrat se dogaja, da pijed v naših hribih «vino», katero moraš plačati po L 4.40 liter, a ki je vredno komaj polovico. Vipavsko vino notira L 190—200 ter briško L 220—230 za hI. Stvlna. V tem predmetu se začenja ponovno mrtvilo. Po vprežni živim ni več nikakega povpraševanja, ker kmetje 00 ž njo preskrbljeni. Tendenca za klavno živino je pa skrajno mlačna. Vzrok temu ni iwno prevelika ponudba, marveč tudi nazadovanje konsuma mesa, kar se opaža zlasti v mestih. Srednja cena domače Sivine je nekako L 340—350 za stot žive teže. F. C. TRŽAiKA KMETIJSKA DRUtBA V TRSTU ima v zalogi: ŽVEPLO —»—k* cTitiii* ventilirano, L Entra Trezza In žveplo m 3% modra galice v vrečah od 50 in od 25 kg. MODRA GALICA. V zalogi imamo le manjšo količino uiglekka modra galice «Maple» katero dobijo le prednaročniki. Nemška modra gallea v sodih je na potu in mora dospeti vsak čas. ŠKROPILNICE: «Vermorel» Fer-rara in Volpi. Žveplalnika: ročne in nahrbtne 0 bili bolj-ševiki umorili. Toda obe sestri srta se rešili. A njuna nadaljna usoda je bila precej različna. Senidka. je živela v bedi in po-stota uslužbenka v modni trgovini. njena sestra Na-ča se je pa bila poročila z bogatim Bra-zildjancem Svak je sprejel tudi Seniško k sebi. ki se je na ta naičin redila najbolj more tih skrbi za vsakdanji kruh. Čudno naključje je spravilo v tujem mestu po desetih letih zopet skupaj dve sestri. Dota za 15 ctotUt V LocLzu na Poljskem živi vdova* ki ima malo trgovinico. S pridnostjo in varčnostjo se ji je posrečilo po dolgih letih prihraniti nekaj denarja^ Ta vsota je bila namenjena njeni hčeri za doto. Ker je pa vedela, kakim izpremembam je večkrat izpostavljena domača valuta, je kupovala dolarje, ki so se ji zdeli med vsemi valutami še najbolj stalni, in jih spravljala v prazno steklenico, ki- jo je skrivala med drugo tako nepotrebno ropotijo. Ko se je ne davno mati vrnila domov, ji je povedala njena hči, da je prodala nekaj starih in praznih steklenic, ki so ji bile pri pospravljanju vedno v napotje. Starinar ji je dal zanje 15 stotink. Vsa v strahu je hitela mati v shrambo in česar se je bate, se je bilo v resnici zgodilo. Njena hči je prodala med temi steklenicami tudi o-no, v kateri je bilo shranjenih petsto dolarjev v bankovcih. Nesrečna vdova je seveda takoj nasnanita zadevo policiji. Ta tudi išče starinarja in steklenico s tako žlahtno vsebino, a doslej ji njen trud še ni uspel. Nesreča je hotela, da je prodala hči svojo lastno doto za 15 stotink. Dne 21. t. m. pojde znameniti raziskovalec Tibeta, dr. W nitasto tznea* iz Draidtan v notranjost Azijo. To je njegova četrta ekspedicija. Cilj je severni del Mandžurije, ona kitajska pokrajina, skozi katero teče re- ka Amur v velikem loku. Ta pokrajina je skoraj popolnoma nepoznana. Iz nekega poročila ruskega vojaškega arhiva posnemamo, da ima ta pokrajina izredno bujno vegetacijo. Smreke, jelke in cedre, visoke nad trideset metrov, tvorijo velike gozdove. Tudi živalstvo je precej različno. Ljudstvo, ki živi v teh krajih, je zelo maloštevilno in se prišteva k Tunguzom. Ta ekispedicija bo velikega pomena v vsakem oziru, zato spremljajo dr. Stotznerjaj tudi drugi u-čenjaki, geografi, zoologi itd. Umrl v revščini. V Londonu je umrl James Hen-derson Crinn. Prišel je iz Adelai-de v Avstraliji, da se bo dal v Londonu operirati, toda umrl je, še preden je prišel pod operaterjev nož. Zapustil ni drugega kakor dolg v hotelu, kjer je bival. In vendar so o njem govorili svoje dni po vsem svetu, saj je bil znan kot eden najbolj srečnih odkrivalcev bogatih ležišč zlata in platina. Crann se je rodil pred osemdesetimi leti na Škotskem. V rani mladosti je prišel v London, bil tu čistilec črevljev, natakar, trgovski pomočnik, prihranil si nekaj denarja in s temi prihranki in s svojim prijateljem je Šel v svet. Prišla sta v Queensland, o katerem se je bila raznesla vest, da so se tam odkrila zlata ležišča. Imela sta srečo. Za prihranke sta si kupila njivo zemlje, kopala in prišla do neizmernega bogastva, a vkljub temu sta stradala, ker nista imela nič denarja. Prodala sta končno njivo nekemu mešetarju za 120 funtov. Ta mešetar je ustanovil par mesecev pozneje v New Yorku akcijsko družbo, ki je zaslužila na kupljenem svetu v kratkem času nad en milijon dolarjev. To bogastvo je bil prodal Crann za 120 funtov 1 Leto pozneje sta Crann in njegov prijatelj najela novo posestvo, kopala in prišla do popolnoma nepoznane kovine. Tudi ta svet sta prodala nekemu Amerikancu za 4000 dolarjev. Ta je v kratkem tudi obogatel, ker kopal je platin. S 4000 dolarji v žepu sta se prijatelja konečno nastanila v Adelaide, a slabo jima je šlo in večkrat so jima morali drugi pomagati iz zadreg, Čeprav bi bila lahko imela milijone in milijone, kajti tako srečne roke ni imel v tedanjem času nobeden, da bi odkril najbogatejše ležišče zlata in platina v Avstraliji. NOVA, ZANIMIVA STRANKA V AVSTRIJI Med avstrijskimi političnimi gibanji, ki se uveljavljajo z ozirom na letošnje volitve, je brez dvoma najzanimivejša »avstrijska gospodarska zveoa», ki se imenuje po svojem ustanovitelju dr. Ude-u, profesorju bogoslovja v Gradcu, tudi udeiizem. Profesor dr. Ude je znan kot - »rkveni pisatelj in že več časa. : kot gromovnik, ki strogo t sodobne moralne razme- re. Živi strogo puščavniško življenje in zato ga imenujejo tudi «graški Savanorolla». Pred letom dni, ko so se pojavili v Avstriji oni znani bančni škandali, pri katerih so se omazali tudi rarcni odlični prvaki krščansko-9e*iialne stranke, je J*topil dr. Ude v javno politično življenje ter začel delati za preporod političnega življenja. Ostro je začel napadati krščansko-^socialno stratnko, katera da se je izneverila krščanskim načelom in je odgovorna za propadanje morale v javnem življenju. Takoj so se začeli zbirati okoli prof. Ude-ja številni pristaši in s svojim delovanjem si pridobiva vedno novih somišljenikov. Naravno, da ni mogla krtUL-socialna stranka ostati napram temu pokretu ravnodušna ter le napovedala dr. Ude-ju boj. Pridobila je zase tudi cerkvena oblaistva. GraŠki škof je namrefl prepovedal dr. Ude-ju vsako javno udejstvovanje, posebno pa ustanovitev nove polit, stranke, ki bi ogrožala krščanisko-social-no stranko. In to pod kaznijo iaobčitve iz cerkve. Dr. Ude se je seveda pokoril višji naredbi, toda njegovi pristaši se niso dali preplašiti, temveč nadaljujejo organizacija novega gibanja. V kratkem času se je razširilo to gibanje iji Štajerske tudi v druge avstrijske dežele. Ali je to gibanje v kratkem času, odkar se je začelo, že toliko napredovalo, da bo po nekaterih okrajih doseglo konkretne uspehe, se bo seveda pokazalo še le pri volitvah. Nekateri trdijo že danes, da bo dr. Ude za mesec dni Že v parlamentu, kjer bo grmel naravnost v oči 160 poslancem, ki — kan kor sicer tudi pri drugih narodih — marsikdaj ne znajo razlikovati med politiko in — trgovino. Hnročnlte „Edinost" JAKOB BEVC urarna in zlatarna Trs«, Campo S. Glacomo 5 Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Krona plačuje višje kot vsi drugI. Zaloaa raznovrstnih ur in zlatenlne 947 Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne In flnejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah. Na drobno. Na dobeto. Največje jamstvo. R. C&MPOMOVO Vlalt XX Settembre 33 - Trst Tel. 793 ia* Tržaška posojilnica in hranilnica registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekočI račun ln vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje ■V- po 4% -m večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru. - Ra razpetega varnost celice (sate) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Ste v. telef. 25-67. 179 tlajstari sli denarni zavod u Trstu v ....................................................».»»»—♦. ...............»»J Izvršuj« vsa tiskarska dela v najmodčrnejam stilu kakor J tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga i^najmodornajlml stroji, | črkami, Lynotypa. stereotypijo ter rotacijskim strojem, j Vsa naročila sa izvršujejo točno in po zmernih cenah, j S. Francesco d'Assisi MOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih Spisala V. ). Kriianovska. U ruščina pravedal IVAN VOUK. Caaa L 6*—, po pošti priporočano L 7-40. V Inozemstvo Stoka, Via Milano 37 v Trata, - Nar. Knjigarna. Gorica. Carducci 7. - Katoliška knjigarna. Gorica, Carducci 4. Kraigher )osip, Postojna. Vnaa« t originalne pMttnice (ccu L 10) »e doM ▼ kaj Igara! STOKA.