- .s . ■ . -
Prvi aJ#vtnski dnevnik v
Zjcdinjcnih državah. Irhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


p®
The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays.
List Slovenskih delavcev v cAmeriki
CELBFON PMARKB: 1*78 3JBOTOB.
Entered so Second-Clam Matter, September 81. 1903, at the Post Ofllos at Hew York, N. Y„ under the Act of Oongnss of March s 187v
TELEFON PISARNE LS79
HO. 69. — ŠTEV. 59.
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 12, 1907. — V TOREK, 12. SUŠCA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Strajk v ladjedelnicah ob velikih jezerih.
V	SLED ŠTRAJKA TISOČE DE-
LAVCEV POČIVA SEDAJ VSE DELO.
V	Ohio, Michiganu in Wisconsinu se
praznuje.
PODJETNIKI SE ZA ŠTRAJKAR-JE NE ZMENUO.
Cleveland, Ohio, 12. marca. V ladjedelnici Globe, ki je last American Shipbuilding Company, je pričelo £trajkati 450 delavcev in včeraj je prišlo na delo le 25 vslužbeneev, večinoma dninarjev. V ladjedelnici v Lo-rainu, Ohio, štrajka kacih 300 unij-ekih delavcev, toda tam so unij-ski delavci v manjšini. V ladjedelnici (Kobe je sedaj v popravi nad 20 ladij in dva velika parnima grade. V Buffalo, N. Y., in Milwaukee, Wis., delavci ne štrajkajo.
Detroit, Mich., 12. marca. Unijski delavci ladjedelnic Eeorse in St. C air preneha i z delom in le mašinisti ter dninarji so še na dela. Delavci ladjedelnice v Wyandotte še delajo. Iz Bay City se poroča, da se v ta-mošnjej ladjedelnici še dela.
Superior, Wis., 12. marca. V tu-kajšnjej ladjedelnici štrajka le 70 delavcev.
American Shipbuilding Company se za zahteve štrajkarjev niti ne
zmeni.
IZ SLOVENSKIH KROGOV V NEW YORKU.
Salata, ribje olje, kolera, bolnica
Belevue in nekoliko "flagranti".
S<ulaj, ko je slovenska kolonija v New Yorku nekoliko narasla, imamo tudi v New Yorku svoje — slovenske
novice.
Na 1. Ave. 277 stanuje domžalska obitelj gospodarja Fran Luteršeka, ktera se bavi, kakor mnogi naših rojakov z izdelovanjem slamnikov. Ob nedeljah se naši rojaki radi zabavajo, toda imenovana obitelj v nedeljo ni mogla misliti na zabavo. V nedeljo je prišlo k Luteršeku več znancev na obisk in Frank jih je podvoril s solato. Kakor hitro so pa solato povžili, pričeli so vse — trebuhe boleti, tako da ni preostalo drugo, nego, da jih je rojak Cvetkovič s pomočjo ambulance spravi! v bolnico Bellevue. Tu so jim zdravniki želodce izpumpali in sedaj počutijo bolje.
Kasneje se je dojmalo, da je nek procer prodal Luteršeku mesto navadnega olja — ribje olje, ktero so žrtve s solato povžile. V bolnico so odpeljali Luterška, njegovo ženo in neko Frančiško Kobilco.
— N« 1. Ave. in 7. ulici, oziroma na dolenjej iztočnej strani našega mesta je neka gostilna, kterej se baje pravi "ta kranjska". Za te lokale sicer ne vemo, toda poroča se nam, da se tamkaj tolažijo oni emancipi-rani rojaki obojega spola, kteri mislijo na moderni "divorce". Tako se je ▼ nedeljo neka "dama" napram svojemu jalanu pritoževala, koliko mora prestati radi svojega moža in ga-lan jej je svečano obljubil, da bode onega moža temeljito namlatil. V to j« ona privolila z opazko, da ga ne sme ubiti. Seboj je imela tudi otroka, koje revše je neprestano sililo domov.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 20.45 ............ 100 kron
za $ 40.80 ............ 200 kron,
xa $ 203.60 ............ 1000 kron,
sa $1017.50 .......... . 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplača je brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad t 11. do 18. dneh.
Denarje nam poslati je najprfttt-neje do $25.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem sli refiefcrortnem pismu, večje mtifre po Domestic Poslal Money Order ali po New York Bank Draft.
Predsednik v skrbeh
Ji
ROOSEVELT JE POSVARIL CA-LIFORNIJSKEGA ' GO VERNE RJA RADI PROTI-JAPONSKIH SKLEPOV.
On se boji, da postane radi teh sklepov sovraštvo med Japonsko in Ameriko še večje.
KONFERENCE.
Washington, 12. marca. Japonsko vprašanje je postalo zopet kritično. Postopanje tamošnje postavodaje, ki se posvetuje o raznih novih zakonih glede izobčenja Japoncev tako od naseljevanja, kakor tudi iz šol, je napravilo na japonsko vlado zelo slab utis in nezadovoljstvo. Ysled tega so se vsa japonsko-ameriška obravnavanja med državnim tajnikom Rootorn in japonskim poslanikom Aoki glede nove pogodbe prenehala in sicer naj-brže za vedno.
Včeraj se je vršila v Belej hiši konferenca med predsednikom in tajnikoma Rootom ter Taftom. Pri tem posvetovanju so sklenili, da mora Roosevelt pisati zaupno pismo cali-fornijskemu governerju Gillette, kte-rega naj naprosi, da ne odobri proti-japonske zakone. Predsednik je v tem smislu governerju brzojavil in potem še natančneje pisal.
Ko so v Sacramentu, Cal., dobili predsednikovo brzojavko, so takoj prenehali z nadaljevanjem debate o protijaponskih predlogih.
Naseljevanje na jugu. 1 Konference v Belej hiši.
SOUTH CAROLINA BODE ZAMO-GLA ŠE V NADALJE UVAŽATI NASELJENCE.
Vendar pa slednjim ne sme pismeno obljubovati službe.
NADALJNA POSVETOVANJA.
Washington, 12. marca. V zadevi naseljevanja v South Oarolino, VTŠila se je včeraj v Belej hiši važna konferenca. kterej so prisostvovali razun predsednika tudi bivši governer Haywood iz South Caroline, sedanji predsednik naselniške družbe v South Ca-rolini, državni agent E. D. Watson in drugi.
Posvetovali so se glede znanega odloka generalnega pravnika Bonaparte arlede naseljevanja v South Carolini. Zastopniki države žele vedeti, kako se jim je ravnati v bodoče. O položaju so se temeljito posvetovali.
Medtem, ko vlada obljubuje, da bode glede tega izdelala definitivni program, je že sedaj znano, da bode državi South Carolini tudi v nadalje dovoljeno nabavljati si naseljence ter plačati njihovo potnino, samo pismeno obljubo ali zagotovilo za delo ne bode smela država naseljencem dajati.
Danes zvečer se v Belej hiši vrši nadaljna tozadevna konferenca glede uvoza evropskih delavcev. Konferenci bodo prisostvovali štirje predsedniki tamošnjih bombaževih tovarn.
RA25STRELBA PARNEGA KOTLA.
Tri osobe ubite, dve ranjeni.
Včeraj zjutraj se je pri postaji v Metucbenu, N. «J\. razletel kotel lokomotive v Phi adeipliijo, Pa., namenjenega tovornega vlaka. Pri tem so bili strojevodja, kurilec in neki William FiAer iz Philadeliphije na mestu iibiti. Dve delavca, ki sta delala na progi 200 yardov daleč, sta bila težko ranjena. Razstrefoa se je pripetila, ker je bdS kotel preveč rasbeljeoi. Po ransČrelibi je pričel tudi kolodvor go-
Obravnava proti
ju Thawu.
PRIČE, KTERE JE POZVAL POKRAJINSKI PRAVNIK JEROME, NE BODO ZA-SLIŠALI'
Jerome je skušal včeraj dokazati, da Thaw ni bil slaboumen.
UGODNO ZA THAWA.
Včeraj se je pričel v zadevi Thaw odločilni boj med obtožiteljem in za-govorništvom glede Življenja ali smrti Harry Thawa. Ako zamoremo soditi po izidu včerajšnjega dne, bode zagovorništvo zmagalo.
Pokrajinski pravnik Jerome včeraj ni imel sreče. On je skušal dokazati, da je bil Thaw na dan umora Whiteja duševno zdrav in je pozval v dvorano priče, ktere bi to dokazale. Tudi je imel na razpolago priče, 'ktere bi izpovedi Evelyne razveljavile, toda sodnik ni privolil v zaslišanje teh prič.
Jedino kar je včeraj dossgel, je bilo, da so zaslišali par policajev, kteri so po umoru Thawa aretovali. Ti so izpovedali, da je bil morilec takoj povsem normalen.
Dopoludne So zasliševali Thawove-pra zasebnega odvetnika Fr. W. Long-fellowa, ki pa ni nič važnega izpovedal.
NOVO OPERNO GLEDIŠČE V NEW YORKU.
Med ustanovniki je tudi senator Clark iz Montane.
Znana operna pevka Melba in gledališki podjetnik Oskar Hammerstein v New Yorku, naznanjata, da imata sedaj za ustanovitev novega opernega gledišča v New Yorku na razpolago neomejena denarna sredstva. Novo gledališče bode veljalo $5,000,000. Danes se zatrjuje, da je za tem podjetjem senator Clark iz Montane, ki iima tudi v našem mestu krasno palačo.
Tudi vprašanje, kje bode stalo novo operno gledišče, je baje že rešeno. Zgradili je bodo baje v Bryant Parku
ROCKEFELLERJEV BRAT OGOLJUFAN.
Zgubil je $265,000 pri delnicah.
St. Louisa Mo., 12. marca. Frank Rockefeller, brat najbogatejšega človeka na svetu, je vložil tožbo proti Henrv Grossu, kteri naj mu povrne svoto $265,000, ktere je Rockefeller vtaknil v nelko *'rudniško podjetje".
Nek agent mu je pripovedoval o čudežih rudnikov Gobbler, kteri se razprostirajo po 240 oralov velikem o-zemlju v eo-umtyjih Lawrence in Newton v Missouri. Rockefeller je potem ta zemljišča sam ogledal in končno je vložil denar, kteri je naravno zgubljen.
Nesreča na žagi.
Winstead, Conn., 11. marca. V Ox-fordu je na tamošnjej Churehovej žagi delavec Štefan Sterjama tako nesrečno padel na drevo, ktero je žaga rezala, da mu je žaga prerezala štiri rebra, ktera so se zataknila v pljuča. Razun tega je nesrečniku zlomilo tudi levo roko na dveh krajih. Potniki zgubljenega parnika Dakota.
Yokohama, 12. marca. Moštvo razbitega parnika Dakota je dobilo svojo plačo, kajti parnik najbrže ne bode mogoče več rešiti. Evropski mornarji odplujejo s parnikom T remont v A-meriko, mongolski pa v Hongkong. Večina potnikov bode nadaljevala svojo pot na parniku Siberia. Tozadevne stroške bode poravnala Great Northern Steamship Co., ki je lastnica zgubljene Dakote.
Do 19. marca
je ie čss sa naročbo knjig diifti «r. Mohorja. Kdor rojakor ie ai natočen, naj do tja nam poflje $Lt0 bi ▼ jeseni dobi 6 liiaSk fctff.
La mano nera.
Marvinov deček.
LOPOVI, KI SO ODVEDLI ŠTIRILETNEGA SINA DR. MAR-VTNA IZ DOVERJA, DEL., SO SE ŽE OGLAŠUJ.
Žele govoriti z dečkovimi stariši v nekem newyorakem hotelu.
SVARILO OČETU.
Lopovi, kteri so — kakor smo poročali — odvedli 41etnega sina dr. Marvina v Dover ju, DeL, so se končno oglasili- Minolo soboto popoludne je dečkov oče v Dover ju dobil neko anonimno pismo, ktero je takoj poslal v New York dečkovemu polubratu dr. Harvey W. Marvina. V pismu se zahteva, da se kak zastopnik Marvi-nove obitelji in jeden roparjev sesta=-neta v nekem newyorškem hotelu,, da se dogovorita glede plačanja odkupnine.
Pismo svetuje rodbini, naj dela tako, kakor da ibi dečka v New Yoriku več ne iskala. Dr. Marvin, ki je dečka iskal tukaj, je že odpovedal svoje sobe v hotelu Broadway Central in se je ali odpeljal nazaj v Delaware, ali pa le navidezno talko postopa. Zajedno je tudi pooblastil jednega znanca, da se snide z roparjem, kteri se je v pismu podipisal kapitan".
Dr. Martin na nikaik način neče govoriti o dobljenem pismu, dejal je le to iko, da bode tukajšnja policija storila vse, da najde ukradenega dečka.
Ropar želi v svojem pismu, da pošlje rodbina svojega zastopnika v nek tukajšnji hotel, kjer se snide z roparjem. Slednji je natančno popisan. Ta pa ne bode pooblaščen, povedati, kje je deček. Iker o tem baje niti sam ne ve. Šele kasneje, ko bode pravi ropar prepričan, da se mu ni bati policije) ibode izročil Marvinu otroka.
Tozadevno pismo je bilo oddano v New Yorku na iztočnej strani mesta. Že par dni podicija opazuje necega necega lopova, kteri je že pred dvema leti odvedel necega otroka.
Poicijski komisar Bingham je včeraj dalj časa telefcxnicno govoril z o četom ukradeneg-a dečka.
HAYWOOD, MOYER IN PETTI-BONE.
Obravnava radi umora governer j a Steunenberga se zavlačuje.
Boise, Idaho, 12. marca. Zavlačevanja v obravnavi proti Moyerju, Hay-woodu in Pettiboneju, uradnikov Western Federation of Miners, kteri so obdolženi sokrivde pri umoru go verne rja Steunenberga, so uprav brezmejna. Danes je izjavil nedavno izvoljeni sodnik Bryan, da on ni opravičen predsedovati obravnavi, ker mu je njegov prednik izročil zagovorništvo morilca Steunenberga.
Dasiravno državni pravnik Hawley ne more dovolj zatrditi, kako bode obravnava nepristranska, mu zagovorništvo ne vrjame in zahteva, da se obravnava vrši pri kakem drugem sodišču. V ostalem je. pa prebivalstvo bolj prepričano, da so obtoženci nedolžni.
Vrana budilka.
Winsted, Conn., 11. marca. V Deep Riverju probudi neka vrana vsako jutro točno ob solnčnem vzhodu tamkaj bivajočega John Rabcocka. Vrana opravlja ta svoj posel že nad dve leti. Žival ica kriči na oknu toliko časa, dokler Babcock ne pride in jej da jesti. Ko fee nasiti, odleti vrana zopet nazaj v gozd in potem pride drugo jutro iznova. Sosedje, ki so se vrani-nega kričanja naveličali, so na njo večkrat streljali, toda sedaj so se na vranino kričanje že tako privadili, da jej nihče ne želi smrti
Smrt vsled wtiskeya.
V Syracuse^ N. Y., je 91etni Frank Beamp po nasvetu svojega očeta de-v*l na aob wtidkqr. S tem je pa toliko čsca nadaljeval, da jo izpraznil preeejinjo steklenieo jgaofja. Nato ga jo prijel fcs* fe je v par urah
Umor v Bolgariji. Minist. prods. Petkov.
NAPADALEC JE MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA PETKOVA USTRELIL V PRISOTNOSTI DRUZIH MINISTROV.
Minister Guenadijev je tudi ranjen. Petkov je bil prijatelj umorjenega Stambulova.
MORILEC PRIJET.
'Sofija, Bolgarija, 12. marca. Včeraj je 'bil v Sofiji umorjen ministerski predsednik M. D. Petkov. Ministerski predsednik je šel z drugimi ministri po Borisovem parku, ko ga je nek nepoznanec napadel z revolverjem napadel. Pogodile so ga tri krog-lje, in Petkov je na mestu umri. Minister za trgovino in poljedelstvo Guenadijev, ki je bil med Pekovimi spremljevalci, je bil ranjen na roki.
Morilca iso aretovali in v njem spoznali necega vsiusZibenca poljedelske banke. Čemu je izvršil umor, še ni znano, toda v potitičnih krogih se zatrjuje, da je bil član neke politične zarote. Morda je pa izvršil umor tudi radi osobne osvete.
Petkov je bil star 50 let in je sin necega bolgarskega kmeta. V vojni iproti Turčiji je leta 1870 zgubil desno rolko. Vsled njegove smrti pride do političnih neprilik.
Pokojnik je bil vodja Stambulovske stranke.
Nezgoda v premo go vem rovu.
V premogovem rovu Greenwood pri Scrantoaiu, Pa., je prezgodnja raz-strelba premogarju Patricku Loftusu odtrgala glavoi Njegov pomočnik Joe Vascoe je smrtno ranjen.
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
New York 10. marca iz Southaanptona
(že poroca.no) z 927 potniki. Carmania 10. marca iz Liverpool a.
(že poročano) s 1927 potniki. Arcadia 11. marca iz Hamburga. Aci.ia 11. marca iz Hamburga. Trave 11. marca iz Bremena s 1367 potniki.
Smolensk 11. marca iz Liibave.
Dospeti imajo:
Vaderlamd iz Antwerpena. Nieuw Amsterdam iz*Rotterdam*. Furnessia iz Glasgowa. Victorian iz Liverpoola. Weimar iz Bremena. NecJkar iz Genove. Majestic iz Liverpoola. Eugenia iz Trsta. Patricia iz Hamburga. Chemnitz iz Bremena. Carpathia iz Reke Turkestan iz Hamburga. Amerika iz Hamburga. Campania iz Liverpoola. St. Louis iz Sou tih amp ton a. I>a Gascogne iz Havre. Californie iz Havre. Cedric iz Genove. Finland iz Antwerpena. Caledonia iz Glasgowa. Bosnia iz Hamburga. Statendam iz Rotterdama. Rronprinz Wilhelm iz Bremena. Main iz Bremena. Bovic iz Liverpoola.
Odpluli so:
Kaiser Wilhelm II. 12. marca v Bremen.
Cheronea 12. marca v Hamburg. Armenian 12. marca v Liverpool.
OdptaU bedo:
Baltic 13. marea v Liverpool. Trave 13. marca v Bremen. Potsdam 13. marca v Rotterdam. La Savoie 14. marea v Havre. Brandenburg 14. marea v Bremen. Pannonia 14. marca v Reko. Vaderland 1A. marca v Antwerpen. Deotechland 16. marca <v Hamburg. Carmania 1». marca ▼ Liverpool. Now Yozfc 16. nam t Southampton.
Pretoria 1*. marca v
Vesti iz Rusije.
Poslovanje dume.
GOS. DUMA JE ZA DELO SPOSOBNA. PREVIDNOST U-STAVNIH DEMOKRATOV V PARLAMENTU.
Vsa skrajna sredstva se bodo opustila. Tega mnenja so tudi ra-d i k a 1 c i.
DUMA SE NE RAZPUSTI.
Petrograd, 12. marca. Poslanci stranke ustavnih demokratov so imeli včeraj svoje posvetovanje glede vprašanja, kako naj sprejmejo izjavo o kabinetne j politiki, ktero bode tekom tega meseca naznanil ministerski predsednik Stolypin. Pri tem so sklenili, da se vsa skrajna sredstva opu-ste. Stranka bode opustila vsako demonstracijo, mirno poslušala mini-sterskega predsednika in potem brez sprejema kake resolucije pričela z delom. Ako bodo socijalisti predlagali sprejem nezaupnice, bodo ustavni demokrat je predlagali, da se preide k dnevnemu redu. Ravno tako so sklenili tudi socijalni revolucijonarji in delavska stranka.
Stranka ustavnih demokratov se je povsem spremenila od zasedanja zadnje dume naprej. Tedaj je s posebno resolucijo zahtevala, da odstopi Go-remykinov kabinet. Letos pa igrajo socijalisti prejšnjo vlogo ustavnih demokratov. Ako bi duma izrekla mini-sterstvu nezaupnico, bi je gotovo kmalo razpustili. Vendar se pa splošno zatrjuje, da do razpusta dume ne pride.
Radikalne stranke so nejedine glede amnestije.
Petrograd, 11. marca. Dolenja zbornica gosudanstvene dume se je danes dopoludne sešla, da pregleda pooblastila in poverila posameznih poslancev. Poslanci so vložili ugovore proti izvolitvi delegacij iz Besarabije, Pol-tave, Minska, Mohileva, Novgoroda, Voroneža, Kazana, Herzona in Kiše-neva. Konservativci so vložili ugovore proti izvolitvi poslancev v Kursku in raznih drugih pokrajinah, toda na te ugovore se ne bode oziralo.
V vrstah radikaleev je opažati mnogo različnih mnenj glede politike, ktero je sedaj treba gojiti z ozirom na vprašanje o amnestiji. Socijalisti zahtevajo, da mora to vprašanje priti prvo na vrsto v obliki izjave, naslovljene ljudstvu, toda radikalci so ta predlog zavrgli in sklenili vložiti zakonski predlog, ki predpisuje amnestijo za politične jetnike. Ta korak bi pa bil brezdvomno protiustaven in bi ga ustavni demokratje gotovo ne podpirali.
Reakcijonarji skušajo izposlovati zopetni razpust dume.
Jalta, na Krimu, 11. marca. Nek terorist je danes dopoludne na ulici vrgel bombo proti kočiji, v kterej se je vozil polkovnik Dombadž, poveljnik tukajšnje posadke. Polkovnik, njegov pobočnik in voznik so ranjeni. Bomba je priletela skozi okno neke hiše in napadalec je izvršil samomor, da se tako izogne aretaciji.
Požar v Mobile, Ala.
V	Moibie, Ala., je v trgovinskem delu mesta napravi' požar $50,000 škode. T^idi hotel St. Andrew je bil nekaj časa v nevarnosti. Gostje so urno bežaili.
Konec štrajka.
V	Portsmouthu. Ohio, je straj'k vsluabencev končan potom kompromisa. Ako med obema strankama ne pride do poravnave tekom 30 dni, potem bode odbor meščanstva razsodil o spornih točkah.
Nezgode na morju.
Baltimore, Md., 12. marca. Nemški parnik Pisa in angleški parnik Queen Adelaide sta med snežnim viharjem v nedeljo v zalivu Chesapeake uvozil* na pesek. Položaj obeh pamikov baje ni nevaren.
Zm, otroki
ali pa v Ameriko vxetL ne cene na: FRANI St. New York, N. Y, aajpoftteneje in najbolje
WIHNET0U,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi zvezek am 40c., I. in U. zvezek pa za 75e s pošto vred.
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
Razne novosti
iz inozemstva.
POLJAKI NEMŠKE POLJSKE BODO INTERPET .TTLAU VLADO RADI NJENEGA BAREARSTVA.
Pretep med Cehi in Nemci v Pra§^ povodom igre foot-ball.
NEMIRI V ISPEHANU V PERZIJI.
Berolin. 12. marca. Poljski poslanat nemškega državnega zbora bodo sedaj vlado interpelira i radi znanega nemškega barbarstva napram poljskim trokom. Poljsko interpelacijo bode podpiral ves centrum. Postopanje vlade proti poljskim otrokom je velika kršitev pravic, jamčenih po državnem zakonu. Vse je radovedno, kak odgovor bode izdelala vlada.
Praga, 12. marea. Tukaj so prirs-dlli Čehi in Nemci skupno igro fooV-bal*, pri kterej so Čehi pod legi. Vsled tega je med gledalci zavladalo veliko razburjenje, tako da so ikončno napadli razsodnike in jih pretepli. Belici j a je le z velikim naporom napravila red in mir.
Neapolj, 12. maTca. Nek delavec v Montoro, pokrajina Avellino, je dobfl iz Pennsylvanije od nekega rojaka imenom imenom Stefano Giaquinl% pismo sledeče vsebine: "Od tu je kdo odpotoval v Italijo, da umori kralja Viktor Emenuela." Ker js Giaquinto poznan kot pošten in zs-upen mož, je pismo vzbudilo velilso senzacijo. Policija zadevo preiskuje.
Teheran, Perzija, 12. marca. .T prejšnjem perzijslkem glavnem mest« Ispaliamu nas t a, je generalni štrajt kot izraz protesta radi reakcijonarnfc načinov, po kterih v.ada Masud Mii^ za, sin tamošnjega generalnega governerju Zill-es-Sultana, strica sedanjega Šaha. Ker skuša vlada štrajk aa-treti. prišlo je do resnih nemirov, p» kterih je bilo več ljudi ramjenih. Ljudstvo zahteva, da se governer o*-slovi in izžene.
Ispahan je bilo v 17. stoletju jedno najlepših in največjih mest na sveta. Imelo je S00.000 pi-ebivalcev, sed^j jih ima j>a -e 8000.
NAJNOVEJŠE: TEŽA ČLOVEŠKI DUŠE.
V Bostann so jo zdravniki tehtali in pronašli, da tehta le pol do ene unce.
Boston, Mass., 11. marea. Tukajfr-nji zdravniki so včeraj objavili znanstveni članek, glasom kterega je pe« zdravnikov tehtalo — človeško duSs. Fri tem so zdravniki dognali, da vsaka duša težka le po pol do ene usee. —
V treh različnih slučajih so -postavili postelje bolnikov, kteri so tais-rekoč že umirali, na posebne, nalafll za to izdelane tehtnice. Pri dveh bdk nikih se je teža v trenotku. ko ^ka umrla, pomanjšala ta jedno unco. Pb tretjem bolniku, ki je bil velik fle£-matik, se je pa teža šele po preteka jedne minute po njegovej smrti pomanjšala. Brezdvomno je po smll tega flegmatika njegova duša toliko časa potrebovala, da se je do dobrega prepričala o svojem odšlovljenju.
Tozadevni članek je objavil dr. Duncan McDougal iz Haverhilla.
Zdravniki so še v treh nadaljidk slučajih tehtali duše in v vsakem jfb-sameznem slučaju se je v tre no tka, ko je nastopila smrt, teža trupla pe-•manjšala do jedne unče.
Dr. MeDougall izjavlja, da so ygm poskusili, da bi si to zgubo teže rws-tolmačili, toda vse je bilo zaman tako ne ostane drago, nego da je sedaj dokazano, kako težka je člo
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK-El^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
lnkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906.
^"reto velja list za Ameriko . . . $3.00
*	pol leta............. 1.50
Sa. fevrop j, za vse leto .......4.50
*	" " pol leta.......2.50
" " " četrt leta ...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve *	številki.
*GLAS NA KODA" izhaja vsak dan ii-vzemsi nt del j in praznikov.
»GLAS NARODA"
("Voice of the People")
issued every day. except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the •LOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement. *
7a oglase do deset vrstic se plača 30
TČ.) tov.
Do"i*i brez podpisa in osobnosti se
me natisnejo.
IV i ir raj se blagovoli pošiljati po Money < 'ider.
P i spremembi kraja naročnikov rr-j>-imo. d.i se nam tudi prejšnje bivali-* • nama 'i. da hitreje najdemo aslov-» ka. Dopisom in pošiljatvam nare ite aaslov:
"Glas Naroda"
K>9 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
Martin Konda v ječo.
O aferi bivseua lastnika lista "G-la-a& Svobode". Martina Ivonda, kteri je bil v Chicago — kakor smo že včeraj javi i — radi raznih svinjarij, objavljenih v listi^. obsojen v jedno-letno ječo, poroča danes nam došli "Amerikanski Slovenec" sledeče:
iASTNIK "GLAS SVOBODE" OBSOJEN V ENOLETNO JEČO.
Martin Konda pred sodiščem Združenih držav zaradi lažnjivih in nesramnih spisov v umazanem listu "Oias Svobode".
Jbhn Kaker, drugi urednik "Glasa Svobode", aretiran. — U. S. Marshal išče dopisnika iz La Salle, 111., saradi nesramnega pisanja. — Detektivi v službi Združenih držav zasledujejo več sotrudnikov "Glasa Svobode", da jih kot anarhiste "po šupu" pošljejo nazaj v Avstrijo. — Ven z anarhisti!\
Chi«*ag:o, 2. marca lf)(>7. — Včeraj jp stal pred sodiščem Združeniih držav fCnited States District Court) znani «idja si«,venskih soeijalistov, odpadal k. vere. tajnik slovenske odpadnice Jnlmite 'in ;bivaji .just'nik in uosdnik "(Jlas SvvdUjde", Martin Konda. tožen < brekova .nih in svinj-flko-ncv-r&mnih spisov, ki jih je pri-<4*-eval v IL-itu * HI las Svobode*' ter j^h pošiljal |m> iništi Združenih držav, •srednja vlada jra je že prej aretirala. toda spuščila proti varščini t2,<XM>.«M», in včerajšnji dan je bil od-Wx"-en. da se izreče s»wlba nad njim.
Obravnava se je pričela ob 10. nri in je bila končana v petih minutah. Bato/enec je pri{>e jal seboj Fr. M a-di«-a FY. Berntka, Ivana Molek in Čeha Krnila Baelimana, da bi rešili, 4e mogoče, svojega prijatelja. A sod-
•	ik jim ni dal besede. Kot priči za državnega pravdnika sta bila priču-
Rev. John Kranjec in Rev. An-koa So jar. ki pa tudi nista bila zapisana.
Ovadba nesramnega pisarjenja t "Glas Svobode" je došla državnemu pravd niku od raznih stranij. od dui-la>vnik<>v in lajikov. Največ pa so m »potrudili za to stvar: Rev. F. L. Krže, liev. John Kranjec, Mr. Johs Lesar in Rev. A. Sojar.
S<h1w'mi je pre 1-e lova' J. H. Lan-/,.' on • se -jKiziia krivega ob-V; «-:» ... h\: l.»dejstva. Me l drugim •t r:j-a - ti : * * Z:- kaj sle tako grdo „,ai .	kst.-li*l:e dt.novnike?
C<»!j !a < L'ov ri nič. "Kaj ža!e-»a - v :n -torili duhovniki?** Kon-4:i :;» < _r »vori nič. "Ste-li take grde «■ i	i filtru zato. <Lji hi ložje pro-
dajali >'. <»j ?** Konda ne odgovori
•	So-'iiik pravi nato: "TOREJ JE »t S T PRAVA GNOJNA >.;r pa,ier must have been iwerspe.)
odnik obsodi v eno leto bridewell.
[>rx»V:n pravdnik, ki je dai zapreti Martina Kondo, se je izrazil potem, ko je pneeital ang ežki prevod nekte-«h nesremnih spisov v "Glas Svo-•mle". da je v svojem poslu moral ie marsikaj umazanega čitati, ali ta-svinjskega pisanja pa Se nikdar ni bral v svojem življenju in čudil se je, kako je mogel tak list najti podporo ned katoliškim Ijodafcvom.
Kes sramota za nad narod t Azne-da je mogei životariti
Hst, ki je bil ipisain z gnojnico; list, ki je s nogami teptal vse, kar je poltenemu človeku drago in sveto, ki se
je 'bogokletno norčeval iz Kristusa in njegovih naukov in zakramentov, 'ki je neprenehoma napadal katoliško cerkev, obrekoval in blatil papeža, fckofe in druge duhovnike in vse dobre katoliške kristjane, ki je sejal pohujšanje huje, kakor titeri drugi slovenski list pred njim in — upamo, da ga ne bo nihče za njim! Vemo eicer, da je živel od podpore mednarodne socialistične bande v Chicagi, vendar ko bi mu rojaki naši obrnili hrbet, kakor je bila njihova sveta dolžnost, me bi bili imeli tega madeža na narodnem telesu našem. Sramota, da je moral tujec in poleg tega še protestant ustaviti izbruh gnojnice, ki se je izlivala po listu "Gas Svobode" in zamašiti umazana usta našim odpadnikom in izdajicam! Sramota, večna sramota vsemj ki so podpirali in vzdrževal ta nesramni list! Saj so se ga celo sami sramovali, kajti ■brali so ga najrajši skrivaj pred poštenimi ljudmi.
Uredniki "Grlas Svobode" so bili vsi izprijeni študentje, to se pravi: na pol študirani ljudje, ki misijo, da vse vedo, pa strašno malo vedo; nesrečni mladeniči, (ki so izgubili vero v Boga in se hočejo vojskovati zoper Boga in njegovo cerkev. Pridružili so se češkim in nemškim ateistom ali bogotajcem in razširjal evangelij so-cijalizma, ki pridiguje upor zoper vsako oblast in obljuibuje, da bo človeštvo srečno še le takrat, "ko bo zadnji kapital ist zadavljen s črevami zadnjega farja". Ti ljudje so kakor obsedeni od hudiča; ker so sami izgubili "vero, bi jo radi iztrgali tudi drugim, kakor hudič, Iki zato, ker je sam pogubljen, hoče pogulbiti še druge In da bi pripravili verne kristjane ob dragoceni zaklad sv. vere, zato izpodkopavajo pri ljudstvu ce.javo in spoštovanje duhovnikov, varuhov in čuvajev sv. vere.
Po izgledu tacLh hudičevih hlapcev so delali in pisali uredniki "Glas Svobode". Ščuva!! so naše slovenske delavce zoper duhovnike, češ, da so v zvezi s kapitalisti, lagali zoper nje in jih zasramovali na najgrši način. Za kato.iškega duhovnika niso imeli druge besede, kalkor psovko: "far", in če so na kterem izvohali kako napako. so jo brž iztrobentali v svet, jo povečali in po svoje prikrojili, rekoč: "Clejte, taki-le so farji!" Pri tem pa so prav po farizejslki zavijali svx>-je oči in trdi'!, da so dobri kristjani in se bojujejo samo zoper slabe duhovnike. Hinavci! Slab in do skrajnosti spri de n mora b".ti otrok, ki brez vzrdka pripoveduje drugim ljudem napake svojega očeta in ga zasramuje. Dober otrok, če ne more povedati o svojem očetu dobrega, molči in ga obžaluje. Tako tudi dober otrok katoliške cerkve ipomi 'tije svojega duhovnega očeta, če je padel v greh, kar ve, da je duhovnik človek in podvržen vsem človeškim slabostim, toda ►n ne obesa njegovih grehov na ve-.iki zvon in ne pomaga širiti in množiti pohujšanja.
Ampak, ko bi bili ostali pri tem! Toda ne. Oni so si izmišljali raznovrstne laži, jim podtikali najgrše hudobije in obrekovali duhovnike na najpodlejši način od papeža do naj-zadnjega kap ana. Kdor je čital ta sruradljivi list od tedna do tedna in verjel temu, kar so pisali zoper katoliške duhovnike, ta je moral res misliti, da so oni najslabši ljudje na svetu in če ni izgubil vere, ga je morala varovati posebna milost božja.
K ml/padu od vere vodi nesramno, razuzdano, nečisto življenje. In k takemu življenju je "G as Svobode" z največjo vnemo vabil svoje čitatelje. Teden za tednom jim je prinašal v svojih predalih najostudnejše svinjarije, kar si jih je mogel izmisliti al ■}K>brati iz slienih svinjskih novin. Svinjarije v novicah, svinjarije v člankih, svinjarije v povestih, svinjarije na vseh straneh in v vseh predalih ! Ni čuda, da ga je imenoval vladni sodnik "kloalko" al gnojno jamo. Njegovi uredniki in dopisovalci so najrajši rili po blatu, se valjali v blatu, najboljše počutili v blatu, kakor one četveronogaie živali, ki žro iz korita.
O-tiulno fpi.-anje se je slednjič pri-
iidilo celo njihovim pristašem in >varja i so svinj>k^ urednike '*€rtss Svobode*', naj odjenjajo od J lega, ker je presegalo že vse meje . U -tojnosti. Toda "greenhorniV o-j kn.g "G as Sv. bode" se niso brigali za to svarjenje. češ, tukaj je svobodna leže!a. tukaj delamo in pišemo
no pisavo tega lisfcs, a jih nismo pri-oibčiM, ker smo vedeli, da bi to nič ne koristilo. Ljudem brez značaj nosti in (poštenja, brez vere in morale ne prideš blizu drugače, kakor z — BA-TINO!
In zdaj je padla batina. Stric Sam je zavih til svoj bič in udaril po "G*a-su vobode'da bode njegovim lastnikom in u redni/kom šumelo po ušesih, dokler bodo živi.
Vi pa, rojaki lovenci, ki ste se dali zapeljati od nekterih ničvrednežev, odprite vsaj zdaj svoje oči in poglejte, kam vodijo nauki izdajic odpadnikov a la Konda. Ne poslušajte jih, ne čitajte njih umazanosti in če se vam bodo njih age nt je vsiljevali v vše hiše, pokažite jim vrata in omagajte jim na eesto. Skrbite za to, da se tem preje iztrebi izmed našega naroda ta smrdljiva kuga, ki nam je ie predolgo bila v nečast in srar moto!
Neutralizacija Filipi-nov.
Iz Washingtona — iz krogov zve-zinih senatorjev — prihaja v javnost revidno vprašanje, naj bi se-li Filipinsko otočje proglasilo za neutralno deželo. Iz našega stališča se nam dozdeva samoumevno, da je to vprašanje isferena želja naše vlade. Od leta 1896 narej je imela zvezina vlada s svojimi kojoeijami razne britke skušnje in tem se je pridružil sedaj še dogodek v San Francisco^ kteri je eklatantno dokazal, da si zamorejo Japonci s hitrim napadom vsak čas prisvojiti vse Filipinsko otočje. Radi tega je povsem naravno, ako sedaj skuša naša vlada preprečiti, da bi otočje kedaj postalo japonsko. Naj-jednostavnejša pot, da se to doseže, je pa neutralizacija otočja- Jedno-stavma, gotova in — Lord Curzon bi dejal: "And so cheap!"
Ta mised je prav ameriška: praktična, jednostavna in naivna. Nam so vedno lastne naivne ideje, da ono, kar nam ugaja, tudi mora biti.
Pri vsem tem a je fatalna točka, da morajo v neutralnost privoliti tudi druge vlasti, in da bi bila ta neutralizacija naperjena v prve j vrsti proti -Japonskej, in sicer v našo, kakor tudi v evropsko prid.
Ako Filipini niso neutralni, mora imeti naša vlada tam velike posadke in mora otočje tudi utrditi. S tem pa postane otočje nekalk prag, iz kte-rega bi bili ljudje vedno ovirali Mon-golcs v njihovem napredku. Radi tega so evropske vlasti storile vse. da •postanejo Zjedinjene države lastnik Filipinov, na mesto vedno šibkejša Španska. To nalogo čuvanja belih ljudi so potem prevzele naše države, in sicer v lastno škodo. Ako se hočejo sedaj znebiti Filipinov, jim zamorejo dati samostojnost, toda potem pride kedo drugi in — jim to samostojnost odvzame. Radi tega je ostala le še jedina pot -— neutralizacija, do ktere pride pa le tedaj, ako bodo Japonci z njo zadovoljni.
POKOIJENJE MARŠALOV NAPOLEONA X
"Railway Age".
Vse naše časopisje na iztoku kakor tudi na zatpadu se izgraža radi katastrofe, ki se je pripetila dne 16. febr. j na New York Central železnici in ki je zahteva a 23 mrtvecev in 147 ranjencev kot žrtve. Časopisje se zgraža tem bo".j, ker so katastrofo pro-vzročili železniški magnatje, kteri koncentrujejo svoje koristi pri špekulacijah na borzi, mesto da bi se bolj zanimali za izboljšanje tehničnega železniškega prometa ter za varnost potujočega prebivalstva.
Da pa nastopi proti tej agitaciji — s ktero se vodje železnic opominjajo na svoje dolžnosti napram ljudstvu — je Mr. Harriman, znani železniški magnat, te dni prorokoval, da pride do velikanskega finančnega poloma, ako vlada in časopisje ne opusti pričetega motenja železniških poslov.
Ugledni tednik "Literary Digest" je v svojej zadnjej številki objavil tabelaričen izkaz železniških nesreč, ktere so se pripetile od srede avgusta do srede februarja (v šestih mesecih).
Glasom tega članka se je pripetilo v aninolih šestih mesecih v našej republiki 72 nesreč na železnicah, pri Ibterih je bilo 392 ljudi ubitih in 701 več ali manj ranjenih.
Vendar je pa tabelarično izvestje zgoraj navedenega tednika pomanj-kljivo), ker se o manjših nesrečah sploh ne poroča.
Vse časopisje sedaj napada vodstva železnic kljub temu, da Harriman želi, da bi ga pustilo v miru. Napadanje in razkrinkavanje železniških lopovščin se pa mora kljub protestom Harrimanov nadaljevati, dokler se ne doseže popolna varnost za ljudstvo.
Vse "pravice pridržane".
V "Umsehau" priofočuje nekdo afo-rizme o varstvu literarnih izdelkov: "Jezus Kristus ni bil moderen literat, Iker si ni pridržal avtorskih pravic ne glede svoje pridige na gori, ne glede očenaša. Vsakdo sme deklamirati "očenaš", ne da bi mu bilo treba plačati tantiem. — Marsikteri odvetnik, ki pozna vse zvijače zakona o avtorskem pravu, zasluži pri tem več denarja v enem letu, kakor ga je zaslužil Homer vse svoje življenje. Avtorsko pravo je torej dragocenejše, kakor poezija. — Večina izdelovalcev gleda-iiščnih iger se more jedva ponašati, da bi bili k besedam, dovtipom in uspehom svojih prednikov kaj dodali iz lastnega; ako pa jim hoče kdo od tega "dela" kaj vzeti, kriče kakor zaloteni tat je na begu: "držite tatu!"
Anekdota o
rajnem XTTT.
papežu Leonu
NajbofsUjM OattfofsUta istaoL
Los Angeles, CaL, IX. marca. Najbogatejši Californijčan Frederick Weyerhauser, znan pod imenom 'lesni kralj", kterega mnogi smatrajo za najbogatejšega človeku na svetu, je med Los Angeles in Santa Barbara neznano kam zginol. Potoval je v Los Angeles in nihče ne ve, kaj se je ž njim zgodilo.
DAROVI.
Za Simon Gregorčičev spomenik: Fran Sakser $10, Josip Češark in Iv. Bartol v Mohawk, Mich., vsak po 50 centov; skupaj $11. Da bi našla še mnogo naslednikov!
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Mat. Teree.j v Alta, Utah, 25 centov. Živel!
HIŠA NA PRODAJ.
Na lepem prostoru je do 30. aprila 1907 na prodaj lepa hiša s finim vodnjakom. Natančnosti zvedeti je pri lastniku:*
Anthony Gorenc,
Box 32,	Jenny Lind, Ark.
Slovenska katoliško
Qs
podp. društvo
svete Barbari
ZlodlnJ ene držav© Severne Amerike«
Sedež: Forest City, Pa.
januarla IQ03 v driavi PMViffirt^kHfii -P-O-
ODBORNIKI:
Predsedifik: JOSIP ZALAR mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
SLUŽBO IŠČE
mladenič, star 27 let. kot natakar v saloonu. Zna dobro igrati na harmonike. Naslov:
Joe Corshe, Box 370,	Roslyn, Wash..
Iščem prijatelja ANDREJA JANKO-VIČ in MATIJA ZUPANA, oba-dva doma iz Šmarjete, Dolenjsko. Za njnn naslov bi rad zvedel: Jacob Fabiančič, 1529 N. 10th St., Sheboygan, Wis.	(9-11—3)
Pozor Rojaki !
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakomu $500.
Jakob Wahčič,
339 SOUTH PRONT STREET.
STEELTON, PA.
ISA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do 4A Muioi gilooa.
Staro belo ali črno vino 50 centov ga Ion a.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
Ell. VA JAMA"
-ke
E. Spielmann pripoveduje v neki svoji knjisri o pokoljenju marša ov francoskega cesarja Napoleona I. nastopno :
Aleksander Berthier, pozneje knez Wagramski, kterega je leta 1806 Napoleon imenoval suverenim knezom Neufchatelskim, je (bil sin vratarja v vojnem ministerstvu v Versailju.
Jean Baptiste Bernadotte, suvereni knez v Pontecorvo in poznejši švedsiki kralj, je bil sin odvetnika v Pau.
Nesuvereni. le z naslovom odlikovani genera.i so dobivali letni dohodek 60,000 do 100,000 frankov.
Tako je postal n. pr. Bessičres, sin težaka v Preissacu, vojvoda Isterski; A. Massena. kterega oče je bil trgovec z vinom v Niči, vojvoda Rivolt-ski in pozneje knez Esslingski; N. fvmlt. sin kmeta v Sanet-Amandu, vojvoda DalniatiiHii. Soultu je Na-••voleon pozneje podelil Čast vojaškega •podkralja na Šq>on^kem.
Joaiiim M u rat, ki je bil leta 1806, ikakor mož Naipoleonove sestre Karo iue, postal vojvoda v O eve in Berge iu jxizneje napolitanski kralj, je bil kakf»r sin krčmarja iz Le Banide de kar! Cahons najprej natakar, potem leta mi hočemo. Kalior oni Kranjec, ki je 1787 pa vojak. l»rišel v Ameriko in slišal, da je tukaj Tudi Ney, ki se je v raznih bitkah vse prosto in svobodno, pa se je na- [»osebno odlikoval ter je bil imenovan pil in pijan razgrajal po mestu in ga i vojvoda Elehingen, je bil sin sodarja. jt» [»olicaj aretiral, pa je potem upil:, Lannes* praoče še sedaj cvetoče rod--4 To je prek eta. frajast v tej deželi, i bine vojvodov Montebello na Franco-,-e t*? še napiti ne smem!"	j skem, je bil sin konjarja iz Lectoure.
Istotako so mislili ze eni sodelo-j L. Suchet, kterega rodbina je imeila v air i "Glas Svobode". Pa so se zmo- j v Marsiliji tkaanioo za svilo, je postal tili, imenitno zmotili. Zdaj čutijo in i vojvoda Albufera in mlinarjev sin F.
Msgr. Seb. Koeipp.
J. Lefebre vojvoda Gdan^L
Plemenite rodibine med Napoleono-
bodo še bolj čutili, da v naši deželi je svoboda le za poštene, dostojne lju-
za lažnjivce, obrekovalee in svi-' vimi gen€raai je bil edino te Davout, »jarje p« — ječa.	| pozneje vojaflki podkralj v severni
. Tekom zadnjih let amo prejeSi od Nem&ji m po N^oieonovi milosti bobrih rojakov naših mnogo dopisov, j vojvoda A\ierstaedaki in knez Eftg' v kterik so protestirali soper nesrmm- mueMbki.
Rajni papež Leon XIH. ni bil posebno velik prijatelj zdravil. In zato je imel njegov osobni zdravmik dr. Lapponi mnogokrat težave s svojim paieijentom. Enkrat je zapisaR papežu neke praške proti prehlajenju, ki bi jih naj užil med govorjenjem. Papež je imel ravno ta dan avdijence in navzoč je bii1 tudi dr. Lapponi, ki je zapazil, da postaja Leon XIII. hri-pav. Da opozori visokega svojega paeijenta na tO. je sam pokašljal in kazal na svoje grlo, <la opozori papeža na svoj predpis. Dejansko je papež Leon Xin. zapazil Lapponijevo zvijačo in ga poklical k sebi. skrbno •potegnil škatljico s praški iz žepa in jo ponudil prisrčno Laipiponiju z besedami: "Doktor, čuli smo, da kaši j ate. Želi-te*i prašek?"
Dragocene najdbe.
V Spodnjem Egiptu so izkopali dva zlata wča, na kterih je vrezano ime Ramzesa II. in njegovega naslednika. Vrča sta okrašena z egiptovskimi u-imet<niskimi motivi, a dragoceni so že zaradi zgodovinskega značaja. Prenesli so ju v angležki muzej v Cairo •ter ju cenijo nad 5000 funtov stei»-lingov.
Praznik povodom pogreba psa.
Lastnik ladjedelnice na vznožju Warren St. v Jersey City. N. J., J. Swenson, je dovolil svojim delavcem niinoli petek popoludne, da so smeli praznovati, k apt i imenovanega drne se je vršil pogreb njegovega psa imenom Peno. Rwensonovi tesarji so izdelali lepo krsto iz trdega lesa, v ktero so položili truplo psa in je pokrili s cementom, da ostane tako dol- i aro časa nespremenjeno. Krsto so o-krasili z dragimi cvetlicami in pri pogrebu je svirala godba žalostinke.
Pri grobu je Mr. Swenson v lepem j ®	Skušnja uči!
govoru naznanil pogrebcem vrline po- () Podpisani naznanjam rojakom, kojnega Penota, kteri je vedel toliko, | ) da izdelujem
kakor marsikak človek.	! | » ZDRAVILNO GRENKO VINO
Penota so pokopali v isto grobi je,; ( ) po najboljšem navodilu, iz aajbofl-kakor njegovega sina Watta, ki je bil! * ^^	-	-
pred par leti wwtrupljen. Tudi Wat-tu je Swenson priredil lep pogreb e či tan jem odlomkov iz sv. pisma.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest aty, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Iščem brata IVAN REJMAR. Doma je iz Vipave, Planina, Notranjsko. Pred nedolgo bila sva skupaj v Roslynu, Wash. Vljudno prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov sedanji naslov, naj ga blagovoli •naznaniti bratu: Anthony Rejmar, 501 Globe St., South Lorain. Ohio.
(8-13—3)	T
Kje je JOSIP VENIŠNIK? Doma je iz Rečice v Savin^ki dolini, Štajersko. Njegovi stariši in sestre že čez tri leta ne znajo, kje je. Preje je bival v Nuekols, W. Va.. in OId-_ town, Md. Prosim cenjene rojake po širni Ameriki, če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani: Mary Sternat, Box 118, Renton, Wash.
(9-23—3)	1
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NA.JVECJl Qi NAJCENV3JŠI DNEVNIK!
Zdravju
najprimernejša pijača je
^LEISY PIVO»^>
ktero je varjeno iz najboljšega iir.portiranepa Cešktf a hmela. Kadi tej-a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
Leiey p i-vo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Ako Icailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne opažaj pisati takoj po knjižico:
"NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knajpovih zdravil" katero dobiš zastonj ako dopošješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena ; o celem svetu m se n porabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, p-r vi blagoslov za vse trpeče Človešt o in nikaka sleparija, katerih je dandanes ^ nr ero na dnevnem redu. To je r o: pp^lov: K. AL> K%5K, 1146—40th St., Brcolt'yn, N. Y.
PIRUHE
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa naj Hi t reje, naj-vest ne je in najceneje preskrbi
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
Čemu bi drugam segali.^ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam
l
100 kron avst. velj. za $20.45
s poštnino vred.
RED STAR LINE
Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Aotwerpe&om * * * * ♦ * * Philadelphia in Antwerpenonu


li\ " it
r;'
neje postrf i o Greenwu I • «<> v<?ak ^
rzoparnik dobiš ?;.
iružbohočeŠno i^r in. bodeš najs< . ; •: i FR. Sakserj: t r., N ew York, za i r,a niesra obrr-
k ^m^^lr28^-^ * |«V il xN
' v \ 11\\ X /Hx 71*> ^ j i \ v ' & ^
N«jboljie ireditro proti prohkje-pja in	vumrnn trganju je
SIGHTEWff; ^DSO PAIK EX-
»e ir31 -
fiewOK rr.iTQi^^ *	ro^tnim: uariiik? k
VAOERLSMD d»a -iiaka ran. i KRUGN1AND..........
ZEELAND.........mlFlNNLANC.............
12760 ton
!2?S0 ton
iih rot in kort^iia, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter li finega* naravnega vina.
Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redne.
Pošilja se v zabojih po 1 tu cat (12 steklenic) na vse kraie zapad-nih drfav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JO0IP RUSS 432 Mfe Z—t* Pe Ave^ Pwkto. M».
Pri cenaL a rr idirovje so \^po5ietc ~ js« potrebščine . dobra hrana, nsjboljS« post^eiba.
Pot čer: A.ntwerper: jedna najkrajSib in na«prijetnij5ih za. potnik« Ix an -%r Av«trljc; na Kranjsko', Štajersko. Koroško, Primofje. llrvntsko, Dalmadjo t drage deic Avstrije.
U NEW YORKA odpisujejo parniki vsako soboto od 10:39 nr dopO> Jndnc od pomoia štev. 14 ob yznož]u Fulton Street. ~ h PHILAOGla* PHUEf vsako drugo sredo od pomola ob vxnoiju Washington Street* Glede vprašanj ali kupovanja voiniih listkov se Je obrniti na z
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
Street, CH1CAGG. — Centarj- BnUdin*. SALNT LOWS. 21 Po«t Street SAN FSANCISCO — -li na njene zastopnike.
				• •
Jugosli	Dvan	iska		Katol. Mota.
				
Inkorporirana dne 24. janu*ija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI;
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tfc St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O.	57, Braddock, Pa.
Glavni '	JURIJ L. BROŽIČ, Bos 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKE : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Fwing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B« x 641, Eveleth, Minn. IVAN K E RŽI S NIK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odboru, 4S24 Blaekbenj St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, B<>x 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Assessment št. 3 04.	Ely, Minn., 1. marca 1907.
ZA MESEC MAREC, 1907.
Za umrlega brata "Martina Barbiča. cert. št. 3785. člana društva sv. Roka št. 55 v Lemont Furnace, Pa. Umrl je dne 5. januarja 1907. Vzrok smrti: Ubil v premogokopu. Zavarovan je bil za $1000.00.
Z;i umrlega brata Ivana Kostelec, cert. št. 4295, člana društva sv. Martina št. 44 v Barbertonu, Onio. Umrl je dne 24. decemibra 1906. Vzrok smrti: umorjen v napadu. Zavarovan je bil za $1000.00.
Za umr.ega brata Fran Uršiča, cert. št. 2760, člana društva sv. Petra in Pav.a št. 15 v Puoblu, Colo. Umrl je dne 22. januarja 1907. Vzrok smrti: razstrelba v premogokopu. Zavarovan je bil za $1000.00.
Za umrlega brata Nikolaja Žura, cert. št. 3335, člana društva sv. Mihaela št. JO v Claridge, Pa. Umrl je dne 6. februarja 1907. Vzrok smrti: ubit v premogokopu. Zavarovan je bil za $1000.00.
Za umnega brata Jakoba Stucin, cert. št. 5951. člana društva sv. Petra št. 69 v Thomasu, W. Ya. Umrl je dine 4. februarja 1907. Vzrok smrti: Ubit v premogokopu. Zavarovan je bil za $1000.00.
Za umr.o Rozalijo Čopj. soprogo brata Nikolaja Čopa, cert. štev. 775, Člana društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich. Umrla je dne 25. decembra 1906 v porodu. Zavarovana je bila za $500.00.
Za umrlo FranČiško Gregorc, soprogo brata Josipa Gregorc, cert. štev. 2730. člana društva sv. Jožefa, št. 45 v Indianapolisu, Ind. Umr a dne 21. februarja 1907 radi vnetja notraujosti. Zavarovana je bila za $500.00.
Za umrlo Marijo Stankovič. soprogo brata Marko Stankoviča, cert. št. 5357, »lana društva sv. Alojzija štev. 31 v Braddocku, Pa. Umra dne 10. januarja 1907 v porodu. Zavarovana je bila za $500.00.
Ta assessment je razjxjelan na 4386 članov prvega in 442 članov dru-zega razreda ter 1SS5 Članic.	•
Vsak Član prvega razreda plača ipo $1.00 za smrtnino, Člani druzega razreoa ip ačajo po 50c za smrtnino in Mani obeh razredov po 25c za redne »tr**&e Jednote. Članice imajo za plačati po SOc za smrtnino.
OPOMBA. Vsem cenjenim drušvain Jednote oziroma njih uradnikom odbito tajnikom se tem potom naznanja ZELO VAŽEN UJ^REP postavo-dajalstva države Minnesote, tkteri se tiče vseh bratskih Jedjiot, ktere so inkorporirane ali pa imajo pravico pr>sJovati v tej državi, in ta je:
N<»beden Član bratske Jednote ne more in ne sme voliti svoje posmrt-nine nobeni drugi o sob i, kakor svojim sorodnikom; nadalje mora v svoji prošnji ali aplikaciji za pristop navesti popolno ime in stanovanje svojih dedičev. ZAPOMNITE SI TORAJ, gg. TAJNIKI in DRUGI, kadar spre-jemat£ nove člane v vaše društvo, pazite, da bode njih oporoka prav narejena; nobeden prosilec ne sme zapuščati smrtnine nobenemu izven svoje r-nlovine, tudi ne v druge svriie, kak >r spomenik ,do»g in druge različne stvari.
Smrtnina Jugoslovanske Jednote sedaj znaša .$900.00 in ne $1000.00, kakor jo nekteri pijejo; ostalih $100.<>0 je ohranjeno krajevnemu društvu za dostojen pogreb v slučaju smrti, torej nobeden ne more zapuščati ali d* »bi t i $1000.00, ampak samo $900.00.
Ta ukrep je ve javen tudi za vse poznejše premembe oporok članov J. S. K. Jednote. TO SO VAŽNE ZAHTEVE, zatorej upam, da se bodo spolno vale.
Assc.-^ment za mesec marec sem moral nekoliko vzdigniti, ker se je btevilo umrlih slednji čas pomnožilo.
Z bratskim pozdravom,	JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
0H3BNOSH
KRANJSKE NOVICE.
Slovenski zemljevid Kakor se iz
Ljubljane poroča, sklenil je odbor "Slovenske Matice" v zadnji svoji seji, da sprejme ponudbo vojaškega gengrafičnega zavoda na Dunaju glede izdaje toli za/cljenega zemljevida slovenskih pokrajin. Zemljevid se izda v »iOOO izvodili ter izid'.* najkasneje v dveh letih na štirih listih v merilu 1:200,000.
Star: grelnik pod ključem. Kakor smo že poroeali. je rudarju Pepelu, ko se je jndjal iz Nemčije, neki neznance poneveril kovčeg in 600 kron denarja. Po posredovanju policije je neznanca prijelo orožništvo v Posto-jini v osebi nevarnega Antona Sajne iz Kne/aka in ga eskorti»valo k ljubljanskemu deželnemu sodišču v zapor.
Polkovnika Vučetiča na smrt bolnega pripeljali v Ljubljano. Dne 24. februarja zvečer so z brzovlakom v sjovnwtvu pol kovnega zdravnika pripeljali iz Dubrovnika v Ljubljano na smrt bolnega polkovnika pešpolka št. 27, Niko Vučetiča. V jeseni se je polkovnik prehladil na neki vojaški vaji. Kljub svoji bolezni se je pozneje pri nekem alarmiranju svoje posadke u-delufcil vaje in se tako ie bolj prehladi!. Po božičnih praznikih je šel iskat
zd ravja v Dubrovnik, kjer se mu pa zdravje ni zboljšalo. Tam mu je bilo tako slabo, da je postajno poveljstvo iz Dubrovnika brzojavno pozvalo ljubljanskega polkovnega zdravnika, da ga spremi v Ljubljano, ker polkovnik želi priti k svoji družini.
Umrl je v ljubljanskem "Leonišcu' Janez Jeglič, rojen v Podbrezju. v mašnika posvečen 1. 1905. Nekaj časa je bil nameš-en v domači župniji, a bolezen ga je prisilila, da je stopil v pokoj, kterega pa ni dolgo užival. — Umrl je sobni slikarski mojster Ivan Trdan, star 57 let. Zapuš«"a vdovo, sina in hčer.
PRIMORSKE NOVICE.
Ukradel je suknjo. Nedavno sta dva redarja v ulici dei Gelsi v Trstu srečala nekega človeka, ki je nosil na roki neko suknjo. Redarju se je to zdelo sumljivo, kajti mož je imel na sebi svojo suknjo poleg tega, da je ono drugo suknjo nosil na roki. No, to bi še ne bilo bogve kako sumljivo, če ne bi obstojalo dejstvo, da je skoraj vsaki dan komu ukradena suknja, bodisi v krčmi, bodisi v kavarni, ali pa kje drugje. Redar je torej vprašal onega človeka, kje da je dobil suknjo. Mož mu je pa tako nejasno odgovoril, da je njegov odgovor Se povečal redarjev sum, vsled česar ga je redar aretoval in ga tiral na policijo. No,
tam so slednjič dognali, da je moš — ialke Villars, kjer je bila tudi njena
ki je brezposelni čevljar Andrej S., stanujoči v ulici Giulia — ukral ono
suknjo mizarju Jakobu Gioelli v krčmi, ki je v hiši št. 10 v ulici del "Bo-schetto. Nato so Andreja vzeli na zapisnik in ga izročili redarju, da ga odvede v zapore v ulici Tigor. Mej potjo se je pa Andrej postavil redarju v bran: vrgel se je na tla in le s pomočjo druzega redarja je bilo mogoče ga po konci spraviti. Ko sta redarja u-videla, da ne pojde z lepa, sta najela izvoščeka in vstopila z Andrejem v kočijo. Andrej je pa udaril po šipi ko-eijnih vrat in isto stri.
Kurji tat. Nedavno v jutro ob 7. uri so redarji s stražnice pri Sv. Jakobu v Trstu aretovali nekega Jerneja L. Aretovali so ga pa zato, ker je na škodo neznanega okradenca v Dolini ukral več kokoši. Bil je odveden na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in potem djali pod ključ.
HRVATSKE NOVICE.
Vinogradi Hrvatske in Slavonije
imajo skupno 118,602 oralov površine. Od leta 1892 do konca 1906 je na ameriški podlagi obnovljeno 38,855 o-ralov. Se je obnoviti 79,747 oralov vinogradov.
BALKANSKE NOVICE.
Na Cetinju imajo hudo zimo. Padlo
je mnogo snega. Toplomer je kazal 23 stopinj pod ničlo. Skadersko jezero je zamrznilo.
Ženitve v Srbiji Od leta 1900 sem se je sklenilo v Srbiji 463,037 ženitev. Zadnja leta znaša vsako leto število poročencev 24,338. V zakonih se rodi vsako leto 58,292 otrok.
RAZNOTEROSTI.
Praznoverje na Ruskem. Kakšno praznoverje vlada na Ruskem, nam priča slučaj, kteri se je dogodil v neki vasi vjatske gubernije. Kmet Glu-hin in njegov sin sta se neprestano prepirala. Oče ni vedel, kako bi spreobrnil svojega sina. Slišal pa je od soseda, da bi se sin poboljšal, če bi pil vodo, v kterej je ležalo truplo. Rečeno, storjeno! Na sosednjem pokopališču so pokopali nedavno malega otroka. Gluhin je dete izkopal ter ga nesel v studenec, iz kterega je sin vodo pil. Mesec dni je pil sin ono vodo, a poboljšal se ni. Nekega dne je zapazil sin otroka v vodi, ga izvlekel ter vso stvar naznanil sodniji. Gluhin je takoj priznal svoj čin praznoverja.
Kako je postala cenzura. Nekdaj je živel kralj, ki ~ • ljubil svoj naro 1 iz vse duše in vse moči in ki je strastno čital časopise. Vznemirjale in jezile so ga večne pritožbe o nepravil-nej upravi države. Pozval je k sebi ministra in mu rekel: "Vedno čitam po časopisih silne pritožbe radi slaibe državne uprave. Jaz ljubim svoj narod in hočem, da je srečen; tokih tožb nečem več čitati, ne slišati, inače izgubite vsi mojo naklonjenost in milost." Minister se je priklonil in zamišljen odšel, ne vede, kako ukreniti, da se stvar oblaži. Ko je tako zamišljen korakal preko dvorišča svoje palače, je pretepavalo par ljudi enega izmed njegovih sužnjev radi nekega malenkostnega pregreška. Trdo je padal bič; udarec za udarcem je raz-mesarjal že krvavo telo nesrečneža, <a njegov obupni glas se je razlegal naokoli. To bolestno vpitje je motilo ministrovo ženo, ktera je v svojej sobi čitala pikanten roman. Vsa nevolj-na je kriknila: "O ti moj ljubi Bog! Meji živci! moji živci! — Kako je mogoče, da ta človek tako kriči! Nič več ne morem poslušati tega zverinskega zavijanja in tuljenja!" Strežnik se je ponižno priklonil in nesrečnemu sužnju — zamašil usta. Zamolkli glasovi mučenika so se slišali, dokler se ni onesvešeen zgrudil na zemljo. Minister, to vide, se je zadovoljno udaril ob čelo, se zasmejal, ker je iz tega žalostnega prizora porabil kritičen nauk. Šel je na ministerstvo in ustanovil — cenzuro. In od takrat ona silna moč "rdečega svinčnika"!
Draginja mesa in — "očenaš". Klerikalni "Maehr. Volksbote" je sedaj razkril pravi vzrok draginje mesa. Ne zavožena vladna carinska in trgovinska politika, ne akcije ag-rareev, temuč edino pregrešnost človeštva je vzrok draginje mesa. Ime-j novani Hstič namreč piše: "V očena-| ~u. ki nas ga je Kristus učil, ne mo-j liiro za vsakdanje meso, za vsakda-| njo klobaso ali za vsakdanje pivo, temuč vsakdanji kruh, in ta v razmerju z današnjimi delavskimi plačami ni predrag. Draginja mesa bi tudi ne bila tako občutljiva, ako bi se držali predpisani posti." — Kr-| ščansko-socijalna "Maehr. - Schles. j Post *' pa priporoča revnim slojem, j naj jedo mesto mesa — slanike s krompirjem. Kdo bi mislil, da je mogoče draginjo mesa tako enostavno rešiti. Revno ljudstvo naj le živi strogo po "oeenašu" ter obira suh kruh ali pa slanike s krompirjem.
Poljub na zahtevo občinstva. Ko se je leta 1743 igrala v Parizu prvič Voltairova tragedij® "Merape" postalo je občinstvo tako navdušeno, da je hotelo na vsak način videti, avtorja.. Privlekli bo ga iz njegovega skrivališča ter ga e silo vlekli v ložo mar-
ain&ha. Gledališče je feekako abeene-
lo; vse je klicalo vojvodinji Villars, naj Voltaira poljubi; hrup j« bil to- • lik, da gta je vojvodinja na ukaz tašče res javno poljubila.
Astronomka. Nedavno je umrla v Londonu Agneza Clarke, ki si je pridobila sloveče ime na polju zvezdo-znanstva. Izdala je 0 tem knjige, ki so dobile častno nagrado, tako '1 Astrofizične probleme'" Sistem zvezd" in "Zgodovino astronomije v 19. stoletju". Bila pa je tudi pred-bojevnica za žensko enakopravnost in je izdala v ta naimen več brošur.
Boji z biki na Španskem. Nedavno se je glasoviti španski matador Ma-haguito poročil z neko bogato ameriško dedinjo in temu dogodku so španski listi posvetili cele kolone tei* so pri tem tudi ome ili dejstvo, da je ta borilec z biki v izvrševanju svojega poklica zaslužil v zadnjih treh ali štirih letih nad poldrugi milijon. Statistika kaže, da še vedno cvete boj z biki na Španskem. Leta 1906 se je po vsej deželi vršilo 272 pravih bojev z biki in 364 "noveladas" (bojev z mladimi biki). V bojih z biki je bilo' ubitih 1379 bikov, kterih cena je zna-' šala povprečno 1500 pezet ali frankov, tako da so te žrtve stale skupno 2,068,500 pezet; v bojih z mladimi biki je pa poginilo 1500 teh živali, ki so skupno stale 750,000 pezet. Teh bojev se je udeležilo 33 matadorjev, med temi tudi ena ženska in 849 drugih torerov (soborilcev), ki so zaslužili skupno nad tri milijone pezet. Konje, ki so pri teh bojih poginili, cenijo na 880,000 pezet, ostale stroške za prireditev teh iger se pa ceni na. 1,760,000 pezet. Skupno so torej znnšali stroški osem milijonov, prihodka je bilo pa 12 milijonov pezet. Leta 1905 je bilo 36 bojev manje ter je bilo 320 bikov manj ubitih. Vzlic velikemu številu bojev z biki in vzlic številnim nezgodam, ki se v teh bojih pripetijo, — en matador je bil celo štirikrat ranjen — je bil leta 1906 u-smrten le en matador: Pieador Bae-na, in sicer dne 14. oktobra v Sevilli.
Sahara. Znani francoski geograf Gautier trdi, da sčasoma izginejo oaze iz Sahare. On v prvi vrsti kon-stauje, da je v oazah čimdalje manj vode. Ker so podnebni odnosaji od nekdaj enaki, ne more biti vzroka v podnebnih okolnostih. On rdi, da to izsušen je prihaja odtod, ker ovirajo silne nasi age peska vodeni tok od Atlantskega oceana.
Potovanje nemškega cesarja stane na leto — kakor zatrjuje neki angleški list — okolu dva milijona mark, to je, vsaj toliko zaračunijo železnice. List ne pove, plača li to svoto cesar iz lastnega žepa, oziroma iz 15 milijonov, ki jih dobiva kakor pruski kralj, ali jih pa plačuje država za re-prezentacijske stroške. V prvem slučaju bi se to nekako tikalo le Prusov, kajti cesar ne dobiva kakor tak od nemške države nikake civilne liste. V poslednjem slučaju bi pa moral za potovalne stroške plačevati vsak Nemec na leto štiri in pol pfeniga. Stroški za pomorske vožnje cesarjeve seveda niso v gorenji svoti vračunane. Teh bo tudi precej, ker se Viljem rad vozi tudi po morju. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko za te vožnje potrosi.
Gledališčne plače sa časa Shakespeare j a. Za časa najglasovitejšega drama takega pesnika Shakespeare j a, so dobivali na Angleškem najbolji gledališeni igralci 90 funtov šterlin-gov (900 kron) letne plače. Za svojega Hamleta je dobil Shakespeare samo pet funtov. Za prva mesta v gledališču se je plačevalo 1 šiling (1 K) in za druga pa pol šilinga. V manjših i gl- dališčih Se je plačalo še manj.
Velikanski gozd. "Tavga" zvani gozdni pas v Sibiriji se razteza v ravni črti od Urala do Velikega Oceana ter je dolg 6400 kilometrov in na ne-kterih krajih širok 800 kilometrov. Ta velikanski gozd je lastnina carjeva.
Roparski vlom na Dunaju. Nedavno ponoči so neznani vlomilci o-plenili izložnico dunajskega zlatarja Sidona v XVIII. okraju. Odnesli so vrednosti za 10,000 kron.
107 let star volilec je prišel k zadnjim volitvam v neimwki državni zbor v vasi Ciesel na Poznanjskem in je oddal svoj glas za Poljaka. VoPec se imenuje Suwiczek in je volilec na Nemškem.
Nižje podpisana priporo- # Cam potujočim Slovencem In Hrvatom svoj........
SALQ0N
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodite...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna ........____
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.


.J}
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. TJpravništvo "Glasa Naroda".
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna VAJ«A, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
l,udeče vina (Concord) prodajaš po 60c galono; belo Tiso (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAJU) ČILO ZA VINO JE M OALON. BZUTJEVEO, ca kterega sem im-portiml brinje is Kranjske, velja II ■tekleaic sedaj f 13.—. TEOPDTOVEO ftM gaiona DKOifllK |L7i ga-lona. — Najmanj« poeode sa iganje ao 4% gaiona.
Naročilom. Je priložiti denar. Za obila naroČila se priporoča
JOHN KRAKER
Euclid. Ohio.
JOHN VENZEU, 1017 E. 62ad Street, N. E., Cleveland, OUo
izdelovalec kranjskih in nemških
HARM Q IN I K.
Delonapravim na zahtevan je naročnice, a
Tovrstni od $22 do
delo
i*
kov. Cene so primerno nizk trpežno in dobro. Tovrstni $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz-delujem tudi plošče iz sduminija, nikelja ali medenine. Cena Erivrstnim le od $45 do $80.
Naznafiilo.
«
Bojskom Slovencem in Hrvatom... kteri potujejo čez Duiuth, Minn., pri poročamo naloga zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN »T, DUIiUTH, liEENN^
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje postrežen.
Poiilja denarje ▼ staro domovino najceneje in najhitreje po našem po sredo vanju. Zastopa nas v vseh po slih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne zev, kterih v Dulnthu tudi ne manjka Spoštovanjem
FRANK SAK8EE OO.

Samo
lOO izti-sov
je še na razpolago AMEBIKANSKO najstarejši | SLOVENSKEGA KOLEDARJA z?
j to leto. .Kdor rojakov ga ae nima naj seže po njem, dokler ga je kaj
'Glasa Naroda".
Spominjajte se ob raznih prilikah jv zalogi-naše prekoristne družbe sv. Cirila in j Upravništvo
Metoda v Ljubljani! Mal položi dar j ^^ naročaju ga na "Glas Na domu na oltar!	(v d) j roda", največji in najcenejši dnevnik.
Velika zaloga vina in žganja
Matija Grlu;
T )
!*Io«laja lw>lo vin« po 7«"V; gi "Ion trn ,, „ .,\ki
Dr«ifcnik 4 p-llmie za...... 1.00
DHnjeve« II! nlfkVir«: r & #12.0<> ali 4 gall. (s.*WVk) .......$ l<i."t!
oblino naročilo se prlporoi«
nila'ita Grill,
St. Clair St.	CLEVELAND O. (
ROJAKI SLOVENCI
PILITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
,ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli med Slovence
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mno.gimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad
•t ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih bolezni j ostane tajno.
Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolni vsi Vašo željo Vam pošilam mojo sliko* katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočujoč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK.

Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
D1 E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34ih St.	Hew York N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnega j ozdravljenja.
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zgi-nejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena	——
družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.80, zalistekl. $2.75, zal2stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa danje las pospešuje ra-t, ohraniči.sto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatulja $1.50, 3 ekat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
JVf. FfcEIVVI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
ICO LI ICO JE URA?
To Tam Elgin ali Watham ure vedno najtočnejše ka/ajo ! Veliki cenik, opremljen z Teč sto slikami teh ur in drnge različne zlatnine po naj-nižih cenah se dobi brezplačno in poštnine prosto od
'SLAVIA" Watch & Jewelry Co.
27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.
Pišite takoj po njega!
nn I A k" I f brijte se sami in pri
tem si bodete prihranili na denarju, kakor tudi času.
Naročite si vsled tega britveni stroj "T^tent Gem Junior" z 7 klinami, katere
»o iz najboljšega jekla izdelane. Ta stroj omogoči vsakemu se briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoča urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko^nabrusijo, kakor pri navadni britvi.
Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit tako kot od brivca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah pošljite 50c v znamkah, a ostalo svoto plaCali bodete na expresn. Kdor pa pošlje znesek $2, v naprej, temu 'pošljemo stroj po pošti, poštnine prosto.
Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga samore pri prijemu takoj nazaj poslati, nakar mu denar povtnemo.
PUUte na
L. GuardU & Co. 210-214 E. 112 St, New York, N. Y.



wmwj

k meni.
"Winnetou, rdeči gentleman .
Spiol Kirl M»y. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanj«.)
Zajaham in dirjam tako naglo, kot dopušoa tema- Potrebno je, da pridem do vlaka v taki daljavi, ker bi sicer Indijanci zapazili, če bi se ustavil. Noe se pologoma zjasni; zvezde začno migljati. S svojo medlo, a ljubko svetlobo razlivajo se po preriji tako, da se vidi za več konjskih dolžin Se dosti dobro. Zato jaham čimdalje hitreje; nič me ne zadržuje. Tako pre-jaham kake tri angleške milj"*.
Ustavim se, privežem svojega mustanga in ga še spnem na prednjih nogah , Lahko bi se zgodilo, da se splaši, ko pride vlak.
Skušam nabrati kar največ mogoče suhe trn ve; nato zmešam poleg še nekaj dračja ter napravim s pomočjo vej bakljo. Pripravljen sem; zdaj čakam lahko mirno na vlak. Pogrnem odejo na tir ter poslušam od časa do časa, kdaj se približa vlak.
Po komaj desetih minutah že slišim prav polahno ropotanje, ktero postaja od trenutka do trenutika močneje. Potem zagledam v veliki daljavi malo, svetlo točko, ktera se prav nič ne loči spočetka od zvezd. Polagoma postaja večja in večja. Vlak se bliža.
Kmalu se razdeli luč v dve točki. Zdaj je čas. Prižgem bakljo; takoj zagori z visokim plamenom, da jo morajo zapaziti na vlaku. Ropotanje je vedno močneje; že vidim oster kot, kjer se spajajo žarni trakovi. V jedni minuti mora biti pri meni.
Dvignem bakljo, vihtim jo okrog glave in tečem vlaku nasproti. Strojevodja ve takoj, da mu hočem dati znamenje. Stroj zažvižga trikrat na kratko. Zavornice začno delovati na koleri. Kmalu se ustavi baš pri mestu, kjer gori moja baklja. Strojevodja se nagne in vpraša:
•'Ilailoo, človek, kaj pomeni vaše znamenje? Ali se nameravate peljati T"
"Ne, Sir; jaz bi vas rad prosil baš nasprotno, da bi vi prišli k meni."
"Tega ne bode!"
"A kljub temu me bodete ubogali; nedaleč od tukaj so Indijanci, kteri •o razdrli tir."
"Kaj pravite T Indijanci? 's death! Ali govorite resnico, človek?"
"Nimam vzroka, da bi govoril nasprotno."
"Kaj /elite?" me vpraša sprevodnik, kteri pride
"Rdečekožci so pred nami," odvrne strojevodja.
"Ali je res? Ste jih vi videli?"
"Videl in zalezoval. Ogellallah so."
"Najslabši, kar jih je! Koliko jih pa je?"
"Primeroma šestdeset."
"Vraga! To je že tretji napad v tem letu od teh lopovov. Toda zdaj jim poplačamo. Že davno sem iskal primerne prilike, da se malo pogovorimo. Kako daleč so od tukaj?"
Primeroma tri milje."
"IN.tem zakrijte luf-i, strojevodja! Lopovi imajo dobre oči. Čujete, Master, jaz sem vam dolžan veliko hvale, da ste nas opozorili! Vi ste pre-rijec, kot vidim po vaši obleki?"
'•Da, nekaj podobnega. Z menoj je še jeden, kteri pazi na Indijance,
dokler ne pridemo mi tje."
"Ta je pametna od vas. Le skupaj ljudje! Ta dogodek ne pomenja
nesreče, ampak prav zanimivo zabavo."
V železničnih vozovih so slišali naš pogovor. Vsi potniki se drenjajo okrog mene in me kar obsipljejo z vprašanji. Ko jih sprevodnik opozori, potihnejo malo.
"Ali imate vi na vlaku več zlata in srebra?" vprašam.
"Kdo to pravi?"
"Indijanci. Vodi jih neki beli bushheader, kteri si prilasti dragoceno rudo; ostalo s skalpi vred pa poberejo Indijanci."
"Ah! Kako morejo vedeti lopovi, kaj imamo!"
"Najbrž so zvedeli od kakega železničarja; kako se je to zgodilo, seveda ne vem."
"To že zvemo, če nam pride namreč živ v roke, kar si zelo želim. Toda povejte mi, Master, kako vam je ime, da vas vemo klicati."
"Moj tovariš je Sans-ear, jaz pa---."
"Sans-ear? Vsi vragi! To je pogumen dečko, kteri opravi vsaj toliko kot drugih dvanajst. In vaše?"
"Mene imenujejo navadno v preriji Old Shatterhand."
"Old Shatterhand, tisti, kterega je pred tremi meseci zasledovalo več kot sto Sioux, a jim je ušel in predrsal s snežnimi čevlji veliko daljavo od Yellow Stone do Fort Union v treh dneh?"
"I)a."
"Sir, jaz sem mnogo slišal od vas, in me veseli, da vas vidim! Čudno! Ali niste vi rešili pred nedavnim časom vlak pred Sioux, ktere je vodil njihov beli irlavar Parranoh?"
"Vsekakor. Tedaj je bil z menoj apaški glavar Winnetou, kteri je najslavnejši Indijanec, kar jih premore prerija. Prosim vas, Sir, sklenite kaj! Indijanci vedo natančno, kdaj pride vlak; če se predolgo zamudimo,
bi lahko kaj slutili."
" Imate prav. Pred vsem bi rad vedel, kako so postavljeni. Kdor hoče napasti sovražnika, mora vedeti, kje je."
"Vi govorite kot velik vojskovodja, Sir; žal, da vam ne morem dati zadostnega pojasnila. Jaz sem moral hiteti, da vas opozorim in nisem mogel čakati, da se Indijanci postavijo ter pripravijo za napad. Od tovariša zvemo vse, kar je potrebno. Če vas prosim za kak sklep, ne nameravam s tem druzega, kot zvedeti, ali jih sploh nameravate napasti ali ne."
* * Seveda, seveda jih napademo," odvrne naglo. "Moja dolžnost je, da izb i jemo tem ljudem enkrat za vselej veselje do našega blaga. Vi in vas tovariš ne opravita ničesar proti šestdesetim Indijancem; pravzaprav ne
smeta niti misliti, da---
"Pshaw, Sir!" mu odvrnem. "Kar sineva ali ne smeva, oziroma kaj moreva ali ne, veva pač sama najbolje. Sans-ear je danes podnevi napadel sam štiri rdečnike in jih je izpihal v dveh minutah. Reeem vam, da jih pošljeva sama lahko nekaj tucatov v večna lovišča, brez vaše pomoči. Zdaj ee ne gre toliko za število kot pa za druge stvari, ktere ima človek v glavi in roki. Če v temi izstrelim petindvajset strelov iz moje Henryjeve brzostrelke, ne da bi jo bilo treba nabijati, potem ne vedo Indijanci, imajo li pred seboj dvajset ljudij ali pa samo dva. Čujte, možje, ali ima kdo izmed
vas orožje pri sebi?"
To vprašanje je pravzaprav odveč. Saj vem, da ima vsak kako strelno napravo. Toda sprevodnik se je kazal tako, kot bi on hotel prevzeti celo vodstvo; seveda mi ni prav. Kdor hoče voditi nočne napade na Indijance, mora že več vedeti kot navaden železnični uslužbenec, četudi je mogoče ta čvrst in pogumen. Na moje vprašanje odgovore jednoglasno: "Da!" Sprevodnik dostavi:
"M*-.l jKdnrki imamo šestnajst železniških delavcev, kteri se razumejo izvrstno na nože in puške; vrhtega prevažamo tudi dvajset miličnih vojakov, kteri imajo puške, revolverje in nože. Peljejo se v Fort Polwieh. Tudi je več gentlemanov, kterih bode gotovo veselilo, če se malo spoznajo z Indijanci. Hej, kdo gre z nami, ljudje?"
Ogla.d jo se vsi brez izjeme: sicer jih je več, kteri nimajo poguma, a jih je sram, da bi to pokazali javno. Taki nam seveda ne morejo koristiti posebno; boljše je, da ostanejo tukaj. Zato pravim:
"Slišite. Messrs., vi ste sicer poarutmni možje, a vendar ne morete iti vm z nami, kar u vidite pač sami. Tukaj vidim nekaj ladies, kterih ne moremo pustiti brez varstva. Tudi ee zmagamo, o čemur ne dvomim, je kaj lahko mogoče, da bi pritekli razpršeni Indijanci semkaj in se polastili vlaka. Zato moramo pustiti nekaj pogumnih mož za varstvo. Kdor hoče prevzeti to nalojro. naj se javi."
Res se jih oglasi osem, kteri hočejo braniti vlak s svojim življenjem. Trije od teh imajo žene seboj, ostalih pet pa morajo biti potniki. Na prvi I*>gled jih presodim, da ee boljše razumejo na vino, železnino in tkano blago kot pa na volovski nož. Prvim tem ne morem zameriti tega; storiti morajo pred vsem dolžnost napram svojim boljšim polovicam.
"Vlak ne more biti brez želeeničnega osobja. Kdo ostane tukaj t"
vpraša »prevodnik.
"Strojevodju in kurilec," se glasi odgovor. "Prvi prevzame lahko poveljstvo nad temi pogumnimi možmi. Jaz grem seveda * vami in bod«m zapovedoval četi."
(Dalj« prihodnjič.)
t------- —.-.-i. _
Boietioe i 0tMB h mak
izginejo popolnoma, ako send parkrat nariba z
Dr. BKHTE1UEVIM Sidr»EainčxpeHtrjetn
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reuinatizinu^ sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti tT. glavo- in zobobola. ^ j ^ V vseh lekarnah, 25 in
^tr 60 centom F. AD. R1CHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
NAZNANILO.
Rojakom v Chicago, HL, in okolici naznanjamo, da je sa taamosnji kraj nas zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HL, viled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
T WXAMO DOMOVI-
14J» "
Hstek DO 5BW TOMA aa postaji MX880VBX FAOtFTC Railway t rortfa. <**>.. vri
tih C. K. Cox ali pri C. A. Wi ta bodeta sa vas fcroaplažno mam ni prihod ▼ Hew York brzojavno nam*. mils. Nai vstaiSbenoc tu bode aa po-staji pesi1 očasne pričakoval In dovt dsl ▼ nafto pisarno.
To je sa vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da so bodete nasveta ravnali. FKAHK -^-Tt CO.
NAZNANILO. Rojakom v Calnmetn, Mich,, in okolici naznanjamo, da je g.
PAUL 8HALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich.,
pooblaščen pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in ga toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
p
MSTHO-AHERICAN LIRE
Regularni potni pemlkl
"Eugenia" odpluje 19. marca.
"Sofia Hohenberg" odpluje 27. marca.
vozijo med New Yorkom, Trstom In Rele o.
Kajpnpiavnejša in najcenejša parobrodna črta v
v
Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
2 Washington St., New York.
Cupape Generale Tiansatlantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
Q 27*=-—
FRANK SAKSER CO
PODRUŽNICA
6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,	CLEVELAND, O.
c/iNTON BOBEK, vodja.
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
n« j h it reje? in najceneje. Fenarnc pošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrij-sltts denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Z]e<L državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranil e knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BRQDNE LISTKE
za vse pL.rol)!ovhie ru„be po iz i-r..h t . . u;.li.
Po t: i i!, e iz Clcvtlar-'a, C., s;: e.'mc v T.', v,- \\:ku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za p t'i. g<» in c dve e 1 a parnik, kar potnika nič ne velja in je to veLke vr d;iosti.
Dobi se v po Iružnici "Glas iNaroda" po 1 cent številka,
rro c7\\


g
ROJAKl, NAROČAJTE SE NA Za vsebino inseratov ni odgovorno KOJAfcd. iNakoCA-JTK s y na "GLAS NARODA", NAJVEČJI I> ne uredništvo niti upravništvo.	*'(1LAS NARODA", NAJVEČJI IN
NAJCENEJŠI DNEVNTK!	Upravništvo "Glasa Naroda". \\ •. .išl 0NRVNJK'
DIREKTNA ČRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Postni p&rniki so:
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton," 30,000 konjskih moči*
*»T n	i o nnn	oc n/u i
lLa Savoie "La Lorraine" ,, ,, "La Touraine" ,, „ "L'Aquit ine" ,, ,,
"La Bretagne" . _______
"La Champagne"......
"La Gascojme" ........
12.000	„	25,tK)0
.............12,000	„	25,000
.............10,(XX)	„	12,000
.............10,(IX)	„	12,000
............ 8,000	„	9,000
...........fc,000	„	9,000
............ 8,000	,,	9,000
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Cheaebrough Building.
Parniki od plujejo od sednj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrft dopoludne iz pristanišča št 42 North River, ob Morton St., N. Y.
BOLNIKOM NA ZNANJE.
•LA SAVOIE •LA TOURAINE La Gascogne •LA PROVENCE •LA LORRAINE
14. marca 1907. 21 marea 1907 23. marea 1907. 2& marea, 1907. 4. apr. 1907.
La Bretagne	6. apr. 1907
•LA SAVOIE	11. apr. 1907
•LA TOURAINE 18. apr. 1907. La Gascogme	20. apr. 1907.
•LA PROVENCE 25. apr. 1907. Paruika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M- W. Kozminski, generalni agent za zapad,
71 Deaborn -St., Chicago, 111.
CUNARD LINE
F»ARINIICI PLUJEJO IVIEO
(uii po celem svetu Slavni profesorji.
TRSTOM, REKO IN NEW YG
TY1
\Kimi
PARNIKI IMAJO JAKO OBSKŽEJi F0KHI1 Pli^STOH Na KROVU ZA ŠETANJP. POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odplnje iz New York a dne 12. marca.
CABPATHIA
odpluie iz Nevr Yorka dne 26.
marca.
ULTONIA, 8LA VONIA in PANNONIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravi jeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a?entje in
Tbe Ciarl SteaMij Co., M,
Stem Bvarimo vse bolnike kateri ee zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medica! Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših
zdravili kov zdravila.	_
$500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje 1 J^ Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih Be razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naži zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih^boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetli ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	f
■ Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	:
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in ml Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
drogi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi I Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se ▼ pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol^ noma ozdraviti morejo.
* • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE 1 ♦ • ♦
Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse moJ gode bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da1 se v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako s pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen1 adravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška oinjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejd mnoga sakralna pifpna ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnik bolezni pa nikdar v
t vnosi na pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino sdravila in smo o-dravill samo ▼ mesecu Novembru sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovoev kakor tudi mnogo v.«L <3ruzega stana iz stare domovine in to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega človeškega znanja Taaki kateri pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. SLOVENSKI
BOSTONt 36 State St.
MINNEAPOLIS! > CHKAOOi Guaranty BulI«Jlr>ft. Č5 Dc»rbornJ6t, •TATB ST., NEW YORK.
HA
ODDELEK:
AMERICA EUROPE Ca 161 Columbus Ave., New York. .
oA SSL an del.