GLASILO OBČINE DOMŽALE 5. novembra 2001 - letnik XL, št. 13 Pod naslovom Glasbo treh dežel preprosto moraš imeti rad pišemo o 14. mednarodni prireditvi, ki jc bila tokrat v hali Komunalnega centra v Domžalah. Kulturno društvo Miran Jarc i/, Škocjana je med nas povabilo vrsto najbolj znanih domaČih glasbenih skupin in solistov, ki so jim družbo delali godci iz Italije in Avstrije. Vsi po vrsti so navdušili, pa vendar moramo glede na mladost in uigranost posebej pohvalili mlade glasbenike mladinskega pihalnega orkes-tra Viva Glasbene sole Zagorje, ki so pod taktirko g. Draga Petelina dokazali, da so najboljša tovrstna zasedba pri nas. Kot smo obljubili, tokrat predstavljamo strelko Zdenko Stolnik, Ljubljančanko, ki je s selitvijo v Domžale postala naša občanka. Osem let treningov mlade strelke, /a katero vsi trdijo, da je poseben talent, ji je prineslo vrsto uspehov, ki jo tako z zračno puSko kot s samostrelom uvrščajo med najboljše strelke pri nas in v svetu. Se posebej pa je odmeval ekipni uspeh slovenskih samostrelk (Natalija Prodnik, Zdenka Stolnik in Tina Grabnar), ki so na svetovnem prvenstvu letos v Švici poslale svetovne prvakinje, posamično pa je Zdenka osvojila peto mesto. Sprejem za najboljše domžalske maturante Najboljši maturanti 2000/2001 iz Občine Domžale: Marico Limbek, Petra Cerar in Aleksandra Mohar s podžupanom Simonom Mav-sarjem Petra Cerar z Zgornje Brezovice, Aleksandra Mohar i/. Domžal in Murko I imbek /. Kov so najboljši maturanti iz Občine Domžale, ki so na letošnji maturi dosegli več kol tridesel točk, Marku pa je od vseh možnih zmanjkala celo samo ena točka, /upanja (Veta Zalokar Ora- žem jim je pripravila sprejem, v njeni odsotnosti pa sla se Z njimi pogovarjala podžupan Simon Mavsai in načel niča Oddelka za družbene dejavnosti. Mena (ii i-čar. Podžupan Simon Mavsar jim jc čestital in poudaril, tla smo na njihov uspeh, ki je posledica njihovega prizadevne- Slovenska vojska Center za vojaškozgodovinsko dejavnost Občina Domžale Vabijo na razstavo VOJNA ZA SLOVENIJO 1991, ki bo od 7. do 17. novembra 2001 od 10. do 12. ter od 15. do 18. ure odprta v Likovni galeriji Domžale. Dobrodošli! ga dela in sposobnosti, ponosni, hkrati pa povedal, da sc od njih tudi v prihodnje veliko pričakuje. Uspeh na maturi naj bi bil namreč dobra popotnica na njihovi nadaljnji delovni in življenjski poti, na kateri lahko pri posameznih projektih pričakujejo tudi pomoč občine, će jo bodo seveda potrebovali. Ga. Irena Gričar pa jim je predstavila štipendijski sklad občine Domžale ter druge možnosti pomoči. Študentje so na krai-ko predstavili svoje dose danje šolanje, svoje občutke in pričakovanja pred in po malini, posebej pohvalili sprejem pri predsedniku drŽave, obenem pa predstavili tudi prve dni studija in svoje življenjske cilje. Nadaljevanje na str. 5 Trener in selektor slovenske kolesarske reprezentance Gorazd Penko, kolesarja Tadej Valjavec in Andrej Hauptman, tretji na svetovnem kolesarskem prvenstvu, so na slovesnem sprejemu, ki jim ga je 22. oktobra 2001 pred VELE pripravila županja nase občine Cveta Zalokar Oražem, v pogovoru s športnim novinarjem Gašperjem Bolharjem povedali marsikaj zanimivega. Mesec požarne varnosti Za varno rabo plina Takšno je geslo letošnjega oktobra - meseca požarne varnosti. Pri sistematičnem pregledu požarov ugotavljamo, da so nesreče s plinom vse bolj pogoste, kar je letos dalo idejo Gasilski zvezi Slovenije za to geslo. Karate klub ATOM Domžale Tamara Kokalj je dvakratna evropska prvakinja, podprvakinja pa Tjaša Gavez I«, in 2(1. oktobra jc v Kopenhagnu na Danskem potekalo °. Kvropsko SKIK (Solokan karatc-do) prvenstvo, ki se ga je udeležila tudi slovenska karate reprezentanca. Slovenijo je predstavljalo kar 20 tekmovalcev, med njimi tudi člani in članice Karate kluba ATOM Domžale, ki so zabeležili zavidljive uvrstitve. Med približno 400 tekmovalci iz 19 držav so naši predstavniki v mlajših starostnih kategorijah osvojili kar osem medalj, od tega Štiri zlate, dve srebrni in dve bronasti. Dve zlaii medalji je med mlajšimi mladinkami osvojila Dom-Žalcanka Tamara Kokalj, članica ATOMa, in sicer v kalah in komiteju. Takoj za njo je v isti kategoriji v kalah srebrno medaljo prejela Tjaša (Jave/., prav tako članica domžalskega ATOMa. Ob ženskih pred-stavnicah domžalskega ATOMa se je izkazal tudi moški del. in sicer je bil med mladinci s Šestim mestom v kumiteju uspe- Tamara Kokalj Sen Jernej Homar, v kategoriji veteranov od 40 do 44 let pa je odlično pelo mesto v kumiteju in desc- lo mesto V kalah dosegel Lovrenc Kokalj. Ekipno so bili člani slovenske reprezentance v postavi Anto l.iičič, Lovrenc Kokalj, Mladen Vrta-rič, Matej Kahaj in Davorin Kurčim v kumiteju peti, in sicer so po trdem boju v podaljšku izgubili proti domači ekipi Dancev, ki je na koncu osvojila prvo mesto. Čestitke! Intervjuja Z najboljšo in drugo najboljšo v Evropi v naslednji šlevilki! BOJANA V domžalski občini opažamo, da tovrstnih požarov že nekaj let ni bilo. Zavedati pa se moramo, da vse bolj razširjena poraba plina narekuje večjo pozornost do plinskih naprav, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih, industriji, obrti in gospodarstvih. Zlasti je intenzivna poraba plina v gospodinjstvih, kjer ga uporabljamo tako za pripravo prehrane kot tudi že za ogrevanje naših stanovanj. S plinifikacijo domžalske občine bomo tako požarno še bolj ogroženi in bomo morali dati večji poudarek prav preventivni vzgoji naših občanov. Zato sc moramo že danes pripravljati na varno uporabo plinskih naprav in inštalacij. Z novo požarno ogroženostjo pa sc ne srečujejo samo občani, ampak tudi člani prostovoljnih gasilskih društev. To nam narekuje, da sc bomo morali gasilci izobraževati in opremljati tudi za primer plinske katastrofe. Zavedati sc moramo, da samo majhna neprevidnost že lahko povzroči pravo razdejanje in človeške žrtve. Predsednik Gasilske zveze Domžale MARJAN SLATNAR Obiščite WWW.PodjetnaRegija.org in si oglejte zasnovo vsebine Skupnega razvojnega programa za območje občin Domžale, Mengeš, Moravče, Kamnik, Komenda, Lukovica, Trzin Vodice. STRAN OBČINSKI SVET Obravnava in sprejem Poročila Nadzornega odbora Občine Domžale o delu v letu 2000 ter predloga sprememb proračuna Občine Domžale za leto 2001 ■ skrajšam postopek sta bili poleg točke Volitve in imenovanja edini točki, ki jih je na 29. seji končal Občinski svet Občine Domžale, v nadaljevanju pa so bile sprejete tudi nove cene programov vrtcev. ^ranJ ure zdravja ža :OBČANE Patronažna služba Zdravstvenega doma Domžale v sodelovanju z Območno organizacijo Rdečega križa Domžale izvaja preventivno zdravstveno dejavnost za občane. Preberite, kje si lahko izmerite krvni tlak. krvni sladkor, skupni holesterol ali trigliceride, pa tudi kje boste dobili nasvet za bolj zdravo življe- „_ ZDRAVSTVENI DOM I OBVEŠČA Z namenom zgodnjega odkrivanja tveganih dejavnikov, predvsem za srčno žilna obolenja. Ministrstvo za zdravstvo pričenja uvajati preventivne preglede odraslih. Od 16. oktobra 2001 tako pacienti od svojih zdravnikov ze preje mate posebne vprašalnike, s pomočjo katerih bodo določili liste, ki so glede na dejavnike tveganja bolj ogroženi. Več v članku »Preventivna akcija v splošnem zdravstvu«. STRAN SKUPNI RAZVOJNI PROGRAM Občine Domžale Kamnik, Komenda, lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in Vodice so se dogovorile o pripravi skupnega razvojnega programa, v katerem bo opredeljena razvojna vizija, ki jo želijo občine vključiti v regionalni razvojni program za Osrednjoslovensko regijo, pa tudi projekti skupnega ali medobčinskega pomena. PREDSTAVLJAMO STRAN 10 Na tej strani predstavljamo življenjsko pot zlatoporočencev Marije in Jožeta Rapcta, prebrali boste pogovor s Štefanom Gabrškom, našim rojakom iz Avstralije, ter spoznali dve dekleti: mlado pevko Evo Čeme. ki pripravlja prvo kaseto, ter pisateljico Elo Šegina. ki je izdala knjigo Posnetek za dva. STRAN NAGRADE ZA 17 BRALCE SLAMNIKA Na tej strani lahko preberete imena in priimke izžrebanih bralcev in bralk, ki so pravilno odgovorili na vprašanje, kaj zbiramo na ekoloških otokih. Tokrat nagrajuje ena najbolj znanih slovenskih citrark Tanja Zaje Zupan. Za pravilni odgovor bodo izžrebanci dobili po eno vstopnico za njen koncert ter zgoščenko. Ob sobotah dopoldne v Domžalah Obiščite Demeter stojnico! DKMKTKR je najuglednejša mednarodna zaščitna blagovna znamka, ki potrjuje dejstvo, da ste kupili zdravo, s potrebnimi snovmi in energijo preželo hrano, pridelano /. veliko ljubezni in oh spoštovanju naravnih zakonitosti. Če vas tovrstni pridelki in izdelki članov Društva za bio-loško-dinamično gospodarjenje »A.IDA« Domžale zanimajo, se oglasite pri premični stojnici, ki je vsako soboto dopoldne postavljena na makadamskem parkirišču ob Ljubljanski cesti - nedaleč od Jarčeve hiše. VINSKA KLET VIDMAR LJUBLJANSKA c. 19 1230 DOMŽALE tel. (041 880 186) VINSKA PRODAJA ODPRTIH PRIMORSKIH VIN .VIDMAR VABIMO VAS NA POKUSINO MLADIH VIN, 9. IN 10. NOVEMBRA2001 DOMŽALE ■H stran Bralci in bralke, dober dan Lepo pozdrave in pestro hrunje vam prinaša tudi letošnja trinajsta številka glasila SLAMNIK. KljUb za nekatere nesrečni trinajstiei upamo, da boste ob branju glasila izvedeli marsikaj zanimivega, aktualnega, morda tudi novega, čeprav se vsi skupaj zavedamo, da je SLAMNIK predvsem kronološki časopis, ki našim bralcem in bralkam z majhno zamudo prinaša vesti in novice, hkrati pa ohranja sedanja dogajanja tudi za prihodnost. Kljub temu da je od prejšnje številke minilo te tri ledne sc je v Uredništvu nabralo precej več prispevkov, kol jih lahko uvrstimo v posamezno številko. Na območju obCine sc namreč dogaja marsikaj in /lasti kultura in šport sla področji, kjer zanimivosti nikoli ne /.manjka, precej prispevkov pa smo prejeli že po roku za oddajo. Poslani prispevki bodo na vrsto /a objavo prišli v drugi novembrski številki in po tej poti sc opravičujem vsem dopisnikom, ki rxxlo morali malo počakati. Hkrati jih še enkrat vabim, da sc vsi tisti, ki imate kakršnekoli probleme s honorarji, oglasite v uredništvu, da stvari uredimo. Opozarjam tudi na novo rubriko PRAVNIK SVETUJTE, ki je namenjena vsem. ki želijo kakršen koli nasvet V zvozi s splošnimi (ne strogo osebnimi) problemi, s katerimi sc srečujejo \ vsakdanjem življenju. Ce boste številko dobro prebrali, boste lahko v njej našli tudi nekaj prispevkov i/ sosednjih občin. Veseli smo jih bili in upamo, da jih boste tudi vi radi prebrali. Druga novembrska številka Slamnika bo izšla 23. novembra 2001, zato morate prispevke v Uredništvo posredovati do 12. novembra do 12. ure. Kot običajno lahko prispevke pošljete na našo uredništvo, še vodno pa vam jo na voljo tudi elektronska pošta vera.voj-ska@domzale.si. Tudi v današnji številki se boste srečali s številnimi mladimi in starejšimi obrazi, na mnogo izmed njih ste nas opozorili prav vi, spoštovani bralci in drage bralke. Veseli smo bili vaših predlogov in jih tudi upoštevali ter si ob lom želeli, da bi bilo tako tudi v prihodnjo. Prav v tem času pa so nam jo pridružilo kar nekaj novih dopisnikov, katerim želim, da bi jim bilo sodelovanje s SLAMNIKOM prijetno. Ob lom vse naše dopisnike ponovno prosim, da ob pošiljanju prispevkov (/lasti prvega) priložijo svojo osebno podatke. Toliko za danes, prijetne jesenske vini vam želim in vam ponujam v kratek razmislek pesem Katarine Fistrovič Vsak v sebi zdravi rano. Vsak je kdaj nekomu luč. Kar imaš. to ti je dano. Kar storiš, jo usodo ključ. Odgovorna urednica Povabilo oglaševalcem Bližajo so decembrski prazniki, zalo vas vabimo, da čimprej pokličete Uredništvo in se dogovorite za objave vaših storitev v novembrski številki, pa tudi v decembrski številki, kjer pričakujemo vaša voščila in dobre želje /a leto 2002. Ker v decembru i/idemo že sredi meseca, po-hitite! Mlake, Češeniške in Prevojske gmajne: evropsko pomembno območje ohranjene narave Domžalska občina je zelo urbanizirana in le malo je možnosti, da bi občani lahko zahajali v neokrnjeno naravo. Predvsem prebivalci Radomelj in Turnš pa poznajo skrite kotičke med ribnikom ('melo, Rovami, Zelod-nikom in Lukovico - takoimenovanc Mlake in Češeniške gmajne, ki se v lukovški občini nadaljujejo v Prevojske gmajne. Območje Mlak in Blat je močvirnat svet, ki ga redno poplavlja Rovščiea, kjer se prepletajo jelševi gaji, ostanki poplavnih dohovih gozdov in močvirni travniki. Češeniške in Prevojske gmajne obsegajo pretežno borove gozdove, prepredene z gozdnimi jasami, v Cešeniških gmajnah pa je tudi manjše nizko barje. Območje je znano tudi v širšem krogu ljubiteljev narave, saj je bilo v njem do sedaj opaženih 26 vrst redkih in ogroženih rastlin in živali. Ravno mokriščni habitati ter rastlinske in živalske vrsto, ki živijo v njih, so zaradi izsuševanja in reguliranja vodnih tokov med Nagrajenka Ema Škerjanc Ogorevc v družbi z dr. Lucijo Čok, ministrico za šolstvo, znanost in šport, ter dr. Matjažem Kmeclom, predsednikom Odbora za podeljevanje nagrad RS na področju šolstva. Nagrada RS na področju šolstva za leto 2001 tudi naši občanki Emi Škerjanc Ogorevc - za življenjsko delo Na prijetni slovesnosti v Narodni galeriji Slovenije je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport podelilo Nagrade republike Slovenije na področju šolstva za leto 204)1. Med 11 nagrajenci je bila tudi naša občanka, nekdanja ravnateljica Osnovne šole Roje, Krna Škerjanc Ogorevc, ki je najvišjo nagrado na področju šolstva prejela za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, v obrazložitvi pa so med drugim zapisali: Ema Škerjanc Ogorevc. specialna pedagoginja, je šliri desetletja pomembno oblikovala razvoj vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami na področju občin Domžale, Kamnik. Moravče in Lukovica. I.eta 1960/61 se je zaposlila na osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah. Tu so tedaj nastajali zametki osnovne šole s prilagojenim programom tega področja. Na novo nastali »Posebni šoli Homec« je bila najprej pedagoški vodja. Od leta 1971 pa ravnateljica te šole, ki pokriva tovrstne potrebe eole domžalsko-kamniške regije. Pod njenim vodstvom šola ni spreminjala le imena. Ni le izpeljala zahtevne poti pridobivanja sredstev in izgradnjo nove sole. Oblikovala je sodoben koncept in položaj te šole v okolju. Ema Škerjanc Ogorevc se je že tedaj zavedala, da ni mogoče pripravljati otrok s posebnimi potrebami za življenje v obi- čajnem okolju, ne da bi sama šola živela najtesneje povezana s tem okoljem. V ta namen jc razvila številne oblike sodelovanja. Sama jc vodila mnoge tovrstne naloge. Zato jc bila tudi družbeno zelo aktivna v občini, regiji. Dva mandata je bila tudi republiška poslanka. S posebnim posluhom je uvajala nove obliko in načine dela, tako da je njena šola danes organizirana kot sodoben specializiran zavod. Njeno poklicno življenjsko delo jc zelo prepoznavno v državnem merilu. Povprašala som nagrajenko, kaj ji nagrada pomeni: »Občutkov, ki me prevevajo ob prejemu tako visoke nagrade, se ne da opisali z besedami. V sebi čutim veliko zadovoljstvo in toplino. Obenem pa se zavedam, da bi ne mogla uresničiti vseh idej za izboljšanje dela z učenci, če ne bi imela finančne podpore v občinah. Zahvaliti sc moram pedagoškim in drugim sodelavcem šole za odgovorno in zavzeto delo. Ko sem te dni prejemala številne čestitke kolegov, prijateljev in sorodnikov ter institucij, sem v eni od teh prebrala: Ljudje, ki imamo radi svoje delo, smo s tem zadovoljni; če pa to opazijo tudi drugi, smo seveda še bolj. Res je - rada sem imela delo, ki sem ga opravljala.« Hvala in še enkrat iskrene čestitko! VERA VOJSKA S hvaležnostjo vaška skupnost Log pod Mangartom. Zahvala vaške skupnosti Log pod Mangartom Občina Domžale, ki jc konce lanskega leta za sanacijo plazu v Logu pod Mangartom prispevala finančna sredstva, je v teh dneh prejela zahvalo, v kateri jc bilo zapisano: Vaša dobrota se bo spremenila v malto, ki ho za zmeraj povezala naša srca. Dokončana obvoznica Z majhno zamudo je stekel promet tudi po povezovalni cesti, ki nas od magistralne ceste M - 10 mimo Tosame preko novega mostu čez Račo pripelje do odcepov na avtocesto v Zaborštu. Križišče z magistralno cesto so uredili s semaforjem. fh« * tja« ^•mm*?^ p- ■ i Križišče nove obvoznice s cesto Dob-Podreč-je od voznikov zahteva veliko pozornosti, saj skozi križišče, kjer sicer je prehod za pešce, vsakodnevno hodi veliko šolarjev, prineslo pa je tudi nov problem, saj sedaj le redki, ki peljejo skozi Podrečje, upoštevajo omejitev hitrosti. Novi most čez Račo Ena izmed skupin učencev osnovne šole Pre-serje pri Radomljah pred EVROBUSOM. Obisk Evrobusa v Občini Domžale V petek, 19. oktobra 2001, je bil v Občini Domžale KVROBUS, projekt, ki ga v okviru programa obveščanja slovenske javnosti o vključevanju v Evropsko unijo vodi Urad vlade za informiranje. To potujočo knjižnico in informacijsko središče so vse dopoldne na parkirnem prostoru obiskovali učenci Osnovne šole Preserjc pri Radomljah, katerim so informatorji posredovali osnovne informacije o Evropski uniji, odgovarjali pa so tudi na njihova vprašanja. Učenci so imeli tudi priložnost pogledati po spletnih straneh in s seboj vzeti brezplačne publikacije, ki jih o Evropski uniji izdaja Urad za informiranje, nevladne organizacije in drugi ponudniki. Če smo z dopoldanskim obiskom Evrobusa lahko zelo zadovoljili, saj se jo vodstvo OŠ Preserjc pri Radomljah izredno potrudilo, da se jc s lo tematiko seznanilo veliko število učencev, s popoldanskim obiskom, ko je EVROBUS čakal obiskovalce pred Kulturnim domom Radomlje, ne moremo bili zadovoljni. Kljub dobri obveščenosti, na EVROBUS jo v dveh številkah vabil tudi naš Slamnik, razdelitvi letakov in vabil, obiskovalcev ni bilo. Škoda, saj je priložnost, da spoznamo pol Slovenije tlo Evropske skupnosti in naše možnosti v nej, ostala neizkoriščena. najbolj ogroženimi ne le v slovenskem, ampak ludi v evropskem merilu, jelševi gozdovi in nizka barja so označeni kol ogroženi ludi na seznamu habilalov v Direktivi o habilalih Evropske unije. Občina Domžale jo že v lanskem letu pričela z aktivnostmi za zavarovanje naravnih vrednot Mlak in Cešeniških gmajn. Ker pa v zaokroženo naravno celoto spadajo tudi Prevojske gmajne, ki so v občini Lukovica, sta se občini sklenili povezali in skupaj zavarovati ter kasneje zagotoviti primerno upravljanje "in rabo celotnega območja. Ker so jelševi gozdovi in nizka barja ogroženi tudi po merilih Evropske unije, jc njihovo zavarovanje deležno posebne pozornosti različnih programov EU za ohranjanje narave in biolske raznovrstnosti. Eden od takih programov je tudi »LIFE - narava«, v okviru kalerega Evropska unija sofinancira projekte ohranjanja ogroženih vrst in habitatov. Občini Domžale in Lukovica sta zato projekt zavarovanja in uprav- Najbolj zanimive rastline: • južna mešinka - v Sloveniji je bila najdena šele pred kratkim, bajerpri Plastenki pa je edino znano zanesljivo nahajališče pri nas • barjevka - Češeniške gmajne so edino šo ohranjeno rastišče to rastline pri nas. • kranjska sita - vrsta, strogo zavarovana po Bcrnski konvenciji o varstvu prosio živečega evropskega rastlinstva in živalstva • barjanski blateč - ranljiva vrsta, uvrščena na Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije Najbolj zanimive živali: • drislavični spreletavee - kritično ogrožena vrsta kačjega pastirja • zelena rega - ranljiva vrsla žabo, zavarovana z Bcrnsko konvencijo, na svetovnem rdečem seznamu • kozica - močno ogrožena vrsta, možna gnczdilka širšega območja • vodomec - močno ogrožena vrsta, verjetna gnczdilka ožjega območja ta bosta občini tesno sodelovali z. lastniki zemljišč v območju, saj bosta z njimi uskladili načrt upravljanja in jim pomagali pri Ijanja območja Mlak. Cešeniških in Prcvojskifi gmajn prijavili na razpis tega programa in če bo prijava uspešna, bo Evropska unija prispevala približno polovico potrebnih sredstev. Pri prijavi so kot partnerji projekta sodelovali tudi Turistično-društvo Radomlje, Turistična zveza občine Lukovica. Ribiška družina Bistrica in Lovska družina Lukovica. V okviru projekta bosta občini pripravili strokovne in pravne podlage za zavarovanje območja, s katerimi naj bi preprečili negativne vplive na območje. Pripravili bosta načrt upravljanja območja, v katerem bo opredeljen način rekreativne rabe, kmetijstva ter gozdarstva, ki bi omogočil ohranitev močvirnih travnikov in poplavnih gozdov. Vos čas projek- učinkovitejšem gospodarjenju v območju. Posebna pozornost bo namenjena sodelovanju in osveščanju širše javnosti, saj bodo pripravljene javne delavnice in posebni programi za Otroke bližnjih vrtcev in šol. Urejena bo učna pot in informacijski center, kjer se bodo lahko obiskovalci poučili o redkih in ogroženih vrstah ter o obnašanju med obiskom območja. Pripravljen bo tudi program spremljanja stanja ekosistemov in rabe območja, ki bo omogočil nadzor nad vplivi. Pri osveščanju javnosti in spremljanju stanja bodo še posebej pomembno vlogo odigrali tudi ostali partnerji projekta - TD Radomlje, IZ Luko vica, ribiška družina in lovska družina Lukovica. ? PLINIFIKACIJA OBČINE DOMŽALE Cilj projekta plinifikacije v občini Domžale - varstvo okolja V Domžalah smo zasnovali sistem plinifikacije, ki bo omogočal celovito, dolgoročno in ekološko čistejšo energetsko preskrbo potrošnikov tako v DieStU kot ludi v okoliških zaselkih. V letu 1987 jo Občina Domžale pristopila k načrtni plinifikaciji ožjega mestnega področja, ki je predvidevala priključevanje vseh večjih kotlovnic v stanovanjskih, javnih objektih in industriji. Kmalu zatem so jo pričela izgradnja plinovodnega sistema, ki ji "'v egf" napajalni srodnjotlačni plinovod 10 bar i/. Količovoga do MRP Domžale I ter mestnega plinovodnega omrežja tlaka I bar, na katere- ga so so nato priključevale posamezne kotlovnice. V tistem času plinifikacija individualnih potrošnikov ni bila načrtovana Z rastočim obsegom plinifikacije v Sloveniji in možnostmi oskrbe tudi individualnih potrošnikov zemeljskega plina je ludi v Občini Itomžale kmalu piishi do potrebe po načrtovanju razširitve plinifikacije tudi za posamezna stanovanj-: a naselja v krajevnih skupnostih občine. Z željo Občine Domžale po oskrbi čim več naseljenih področij z zemeljskim plinom je bili podana tudi odločitev za javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z. zemeljskim plinom. Po dolgotrajnih študijah in nekaj Slamnik jc glasilo Občine Domžale in jc nadaljevalec tradicije časopisa Domžalcc. ki jc izhajal v letih 1925 (5 številk). 1929 (2 številki). 19.14 (I številka). 1935 (I številka). Domžalcc jc i/.šcl Se v letu 1958 (I številka), nato pa je 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in jc redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko sc jc preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 72-14-599, 72-20-100 (041) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR. PAVEL PEVEC, JANEZ STIH-RIC. MARTA STARBEK, URBAN 2MDARŠIĆ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARK"'. Uredništvo glasila SLAMNIK jc na ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA Z,AB.IEK-KO('AR, 72-14-599, 72-20-100. URADNE URE: vsak petek '«1 13.-14.ure. Glasilo izhaja V nakladi 12.(100 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. lisi RS. štev. 89Z98) sodi časopis med proizvode; za katere sc obračunava DDV po stopnji X%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij. d.d„ Ljubljana. stran OBČINSKI SVET 29. seja Občinskega sveta Občine Domžale Za začetek samo o delu Nadzornega odbora Občine Domžale in spremembi proračuna, v nadaljevanju o povečanju cen programov vrtcev V sredo, 24. oktobra 2001, so se svetniki in svetnice zbrali na 29. seji Občinskega sveta in po sprejemu zapisnika 28. seje, za katerega je brez razprave glasovalo 18 svetnikov in svetnic, najprej uskladili dnevni red. Podžupan Simon Mavsar je predlagal umik točke Obravnava in sprejem Programa komunalnega opremljanja za območje Gorica, nato pa jc Občinski svet z 21 glasovi ZA določil naslednji dnevni red 29. seje: 1. Volitve in imenovanja 2. Obravnava in sprejem Poročila Nadzornega odbora Občine Domžale o delu v letu 2000 3. Obravnava in sprejem predloga sprememb proračuna Občine Domžale za leto 2001 - skrajšani postopek 4. Obravnava in sprejem Programa komunalnega opremljanja območja »Industrijske cone JarSe« (ZN Zg. Jar-šc-Scver) 5. Obravnava in sprejem Predloga povečanja cen programov vrtcev 6. Obravnava in sprejem Investicijskega programa kanalizacije Ihan 7. Obravnava in sprejem predloga sprememb Statuta Občine Domžale -prva obravnava 8. Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj - prva obravnava 9. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o merilih in pogojih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in Kmetij, na katerih sc opravlja gostinska dejavnost v občini Domžale -skrajšani postopek 10. Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda »Zavod za šport in rekreacijo Domžale« - druga obravnava 11. Izdaja soglasja k Pravilniku o kriterijih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v Vrtec Domžale 12. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta Volitve in imenovanja Občinski svet. ki ga jc tudi tokrat vodil mag Milan Pirman, podžupan, jc najprej brez razprave v okviru točke Volitve in imenovanja z. 19 glasovi ZA Antona Pleskarja, Mačkovci 49, Domžale, imenoval za člana Sveta KTV Vir. Dob. Domžale. Nadzorni odbor poroča o delu v letu 2000 Dr. Romana Jordan Cizclj, predsednica Nadzornega odbora, je podala uvodno informacijo k obširnemu poročilu o delu odbora v letu 2000. Predstavila jc vsebino dela nadzornega odbora, njegove pristojnosti in postopke ler splošne ugotovitve opravljenih nadzornih pregledov. Povedala jc, da Občinska uprava v smislu strokovne in druge pomoči zagotavlja nadzornemu odboru dobre pogoje, kakor tudi pri odpravljanju v pregledih ugotovljenih pomanjkljivosti in priporočil. Odnos meti nadzornim odborom in občinskim svetom je ocenila kot slab, ker Ic-ta ne upošteva priporočil odbora. Opozorila je na zavrnjen sklep 0 sprejemu poročil ler neupoštevanje predloga za spremembo statuta zaradi Ugotovljenih neskladnosti med statutom Občine Domžale in Zakonom o lokalni samoupravi. Pri sodelovanju z županjo je imel tudi v letu 2000 odbor težave s pridobivanjem dokumentacije za določene nadzorne preglede, ki pa jo jc končno dobil. Posamezne nadzorne preglede sta predstavila člana Nadzornega odbora Anton Tomažu) - poslovanje KS Jar-šc-Rodiea ter KS Vir ter nadzor nad izplačilom plač v Občini Domžale; ter Janez. I.imhck - nadzorni pregled Zaključnega računa proračuna Občine Domžale za leto 1999. pri čemer jc komentiral zlasti ugotovljene pomanjkljivosti na segmentu gospodarskih javnih služb, dr. Romana Jordan Cizclj pa jc predstavila tudi ugotovitve nadzornega pregleda gradnje doma za ostarele na Viru. V razpravi so sodelovali: Roman Kurnianšck. SDS, jc menil, da je poročilo v redu in prispeva k racional- 'c'nih pripravah jc ta odločitev dozorela v juniju 2001, ko je bil p>javljen javni razpis. Distribucija energenta bo urejena s konec-Hisko pogodbo med občino in k"nccsionarjem. l-ela 1991 jc bila izdelana študija ckoloskih razmer v občini Dom-s strani Hidrometeorološkega Jkvoda RS. Nekoliko kasneje -'**1 - pa Slovenski ekološki projekt kvalitete zraka, ki ga jc iz.de-"j11 Staniev Consultants, ZDA, v so* kovanju z IBE Ljubljana, po na-fpcihj Ministrstva za varstvo oko- Ua, 'ž navedenih študij so pod rob-n" razvidne vremenske razmere in s 'cm povezano širjenje, zadrževa-in porazdelitev onesnaženosti Zraka. V Domžalah imamo redno nic'ilno mesto republiške merilne nifčže za merjenje onesnaženosti r;ika, kjer merijo povprečne 24-"r,1e koncentracije SO, in dima. Iz. Podatkov jc razvidno, da raven "csiiaženosli v mesecih z najbolj 'Osnaženim zrakom na domžal-eni območju presega mejno vred-ki jc določena z republiškim tokom, tako v smislu povprečne (),,l-°cni racije, kot maksimalne 24-rr,c koncentracije. I Ogolavljamo, da so bile Domža-y!cdc onesnaženosti zraka v Slo-d'nUi v kurilni sezoni 1990/91 na e*tem mestu pri S02 in celo na petem mestu pri dimnem onesnaževanju. Nadalje še enkrat ugotavljamo, da jc v skupni emisiji SO, in dima na območju občine Domžale delež drobnih individualnih kurišč več kot 50%. V skladu z Zakonom o varstvu zraka je domžalska Občina dolžna sprejeti sanacijski program za varstvo zraka, glede na to, da je območje Domžal uvrščeno v III. območje onesnaženosti zraka. Predpogoj in osnova za izboljšanje kakovosti zraka jc celovit sanacijski program. Zemeljski plin še vedno štejemo za najčistejše gorivo med vsemi klasičnimi fosilnimi gorivi, saj emisije žveplovcga dioksida (SOJ in trdnih delcev (dima) praktično ni. Zemeljski plin zgori v COr edina pomembnejša Škodljiva snov so dušikovi oksidi (N()x), ki pa jih s primernimi gorilniki minimiziramo in nikakor niso večji kot pri kurilnem olju ali mazutu. Iz teh razlogov je smiselno nadaljevati s plinifikacijo samih Domžal in pristopili k razširjeni plini fikaciji zlasti za to primernih gosteje naseljenih področij. Ob tem jc treba seveda upoštevali primerne tehnične in ekonomske kriterije. Celotna plinifikacija širokega območja občine Domžale je gotovo tlel ukrepov za varslvo okolja. J. B. ni porabi sredstev. Opozoril jc na zakonske podlage dela Nadzornega odbora in postavil nekatera konkretna vprašanja (vloga B. Smolnikar, vloge pri športnih objektih, gospodarske javne službe, odlagališče komunalnih odpadkov, gradnja doma za ostarele); Sašo Kos, LDS, je zanimalo, ali ima odbor določene termine, v katerih mora opraviti nadzorne preglede, menila je, da so merila za nadzorne preglede različna ter vprašala, ali sc ugotovljene pomanjkljivosti po določc- SDS, jc pohvalil delo nadzornega odbora, ki je suveren in samostojen organ ter vprašal po razlogih, da sc nekatere ugotovitve še niso upoštevale, kot predsednik komisije za razpise jc menil, da na tem segmentu ni napak, predlagal jc, naj sc posamezne investicije ne delajo v etapah, hkrati pa je dal pobudo za poimensko glasovanje o posameznih sklepih. Županja Cveta Zalokar Oraženi je v odgovorih povedala, da je delo nadzornega odbora v smislu sodelovanja Janez Limbek, član, dr. Romana Jordan-Cizelj, predsednica, ter Anton Tomažin, član Nadzornega odbora, na seji Občinskega sveta Občine Domžale. nem času preverjajo; Roman lenassi. N. Si, jc dejal, da jc nadzorni odbor ugotovil pomanjkljivosti, na katere jc opozicija žc opozarjala (županjine po-slavke in javna povabila, gradnja doma za starejše), podprl jc predlog nadzornega odbora po spremembi statuta in vprašal, zakaj občinski svet ni bil sproti seznanjen z opravljenimi nadzornimi pregledi, ter povedal, da svetniška skupina N.Si v celoti podpira predlagane sklepe; Anton Pleskar, LDS, jc menil, da je poročilo temeljito, predstavil jc postopke javnih naročil na področju gospodarskih javnih služb, kjer po njegovem mnenju ne more priti do nepravilnosti, ni pa sc sirinjal s sklepom o nadaljevanju projekta gradnje doma za ostarele na Viru; Franc Gerbec, ZLSD, je menil, da jc poročilo nadzornega odbora že »zastarelo«, čeprav Ic-ta veliko dela, opozoril jc, da jc pravilnik za tlelilev »župan jinih« postavk sprejet, ni pa se strinjal z oceno o slabem sodelovanja občinskega svela in odbora. Predlagal je temeljilo preučitev odnosa občinski svet - nadzorni odbor, ni se strinjal s predlogom NO za spremembo sla-lula. vprašal pa jc ludi. kdaj bodo znani rezultati nadzornih pregledov Slamnika in JKP Prodnik. Prane Ccr-nagoj. Zeleni, jc vprašal, kdaj bodo znani rezultati nadzornega pregleda C("'N in kdo je odgovoren, tla Občinski svet ni bil prej seznanjen s poročili o nadzorih; Majda Pučnik Rudi, SDS, jc menila, da nadzorni odbor tlela odgovorno, komentirala in podprla jc predlagane sklepe in poudarila, da je nujno potrebno nadaljevati s projektom doma počitka - t javno objavo; Bogdan Osolin, N. Si, je menil, da je nadzorni odbor opravil veliko delo, poročilo jc po njegovem mnenju temelj, na katerem bodo lahko odgovorno delali z. denarjem, opozoril pa jc tudi na problem vzdrževanja železniških prehodov v sosednji občini; Janez Slibrič, SDS, je opozoril na problematiko Vilal Seniora in ravnanje opozicije v omenjenem primeru, ter na vrsto ugotovljenih »šlani-parij« in vprašal o morebitnih ukrepih ter o odgovornosti županje in njenem morebitnemu odstopu. Zaprosil jc za podatek, kdaj bodo na vrsti ostala poročila; mag. Milan Pirman, LDS, jc predlagal korekturo drugega sklepa, ki je prepis statuta, ter opozoril na že sprejeli pravilnik o načinu delitve »županjinih« postavk, ki ga jc sprejel Občinski svet; Janez. Grmek. z. njo in občinsko upravo bistveno boljše, delo ceni, saj pomaga pri odpravljanju nekaterih pomanjkljivosti, ki so bile odpravljene že v fazi posameznega nadzornega pregleda. Poudarila je. da nadzorni odbor v nobenem primeru ni ugotovil prekoračitve posamezne postavke proračuna, niti porabe sredstev po namenih, ki jih ni določil občinski svet. Opozorila jc, da predlog da bi določene slvari ustno pojasnila (sama oz. občinska uprava) na sejah nadzornega odbora, ni bil upoštevan. Posebej je pojasnila problematiko gradnje doma upokojencev na Viru in odgovorila na vprašanje disciplinskega ukrepanja proti delavcem uprave, ki jih ni bilo, saj je ocenila, da ni bilo napak, ki bi terjale tovrstno ukrepanje. Po odgovorili predsednice Nadzornega odbora dr. Romanc Jordan Cizclj je Roman Icnassi v imenu svetniške skupine N. Si predlagal odmor, po katerem so se svetniki in svetnice lotili sprejemanja sklepov, s 14 glasovi ZA in 8 PROTI so podprli predlog mag. Milana Pirma-na, tla sc spremeni prvi odstavek drugega sklepa, enako tudi predlog Romana lcnassija, N.Si, po spremembi tretje alineje drugega sklepa, z II glasovi ZA in I proti pa sklenili, da bo glasovanje poimensko in na predlog Franca Gerbca, ZLSD. ločeno po sklepih. Oba sklepa sla bila po poimenskem glasovanju sprejeta s 24 glasovi ZA. 1. Občinski svet Občine Domžale sc seznanja s Poročilom o delu Nadzornega odbora, občine Domžale v letu 2000. 2. Občinski svet Občine Domžale bo upošteval priporočila in predloge nadzornega odbora navedene v Poročilu Nadzornega odbora Občine Domžale v letu 200: • Občinski svet Občine Domžale bo uskladil Statui Občine Domžale z Zakonom o lokalni samoupravi; • Občinski svet Občine Domžale opozarja županjo občine Domžale na nenamensko porabo finančnih sreslev iz proračunske postavke »Promocija občine v letu 1998«; • Občinski svet Občine Domžale zahteva, da županja občine Domžale za vse postavke proračuna, s katerih lahko prosto dodeljuje sredstva, v naprej pripravi merila za dodeljevanje sredslev in jih javno objavi (javno povabilo, objavljeno npr. v občinskem javnem glasilu Slamnik); • Občinski svet Občine Domžale Ihan). Po pojasnilih županje Cvete Zalokar Oražem. podžupana Simona Mavsarja ter Franca Goloreja. načelnika Oddelka za gospodarske javne službe, ter krajšem odboru, se je razprava nadaljevala: Pavel Cerar. LDS. je opozoril na problematiko vzdrževanja odlagališča odpadkov v Dobu, Janez Grmek, SDS, je opozoril na problematiko dela KS Ihan, kjer še ni vodovoda. Jurij Berlot, SLS+SKD, Slovenska ljudska stranka, je predstavil dopolnjen amandma, s katerim se se-jalna linija zagotovi za vse kmete z območja Občine Domžale, Martina Urbanija. SDS, se ni strinjala z zmanjšanjem finančnih sredstev za gradnjo vodovoda v Žicah. Roman Kurman-Sek, SDS, je tudi s pomočjo fotografij predstavil problematiko odcednih voda na odlagališču in pojasnil projekt CERO ter Franc Gerbec. ZLSD, ki je najavil sejo Odbora za gospodarske javne službe. Po odgovorih županje Cvete Zalokar Oražem ter podžupana Simona Mavsarja je Občinski svet z večino glasov sprejel spremembe proračuna Občine Domžale za leto 2001, skupaj s sprejetimi amandmaji (med njimi tudi amandmaja svetnikov Jureta Berlota, SLS+SKD, Slovenska ljudska stranka, ter Tonija Dragarja. LDS) in potrdil predviden namen financiranja proračunskih izdatkov. S sprejemom sklepov je bil prvi del 29. seje Občinskega sveta zaključen, nadaljevala se je 29. oktobra 2001. zahteva, da županja nadaljuje s projektom izgradnje doma za ostarele v domžalski občini v skladu s pripombami in priporočili Nadzornega odbora; • Županji in občinskemu svetu predlagamo, tla naroči in formalno predpiše oblienosl poslovanja krajevnih skupnosti v občini Domžale. Sprejete spremembe in dopolnitve proračuna 2001 Daljše uvodno pojasnilo o predla ganih spremembah in dopolnitvah Proračuna Občine Domžale za leto 2001 je potlal podžupan Simon Mavsar, ki je predstavil tudi stališča občinske uprave do predlaganih amandmajev. Stališča Odbora za finance je podal predsednik Roman l^nassi, ki je menil, da je gradivo pripravljeno zelo korektno, čeprav je potrebno nekaterih redakcijskih popravkov. Svetniki (Anton Preskar, LOS, Janez Grmek, SDS, zakaj zmanjšanje postavke sofinanciranje podjetništva. Roman LenassL N.Si - problem CERO in deponije; Franci Gerbec, ZLSD - Gasilska zveza naj pripravi usklajen program nakupa vozil). Roman Kurman-šek, SDS - problematika CERO in vzdrževanja odlagališča v Dobu, so nato posebej obravnavali amandmaja Jurija Berlota, SKD + SLS, Slovenska ljudska stranka (3 mio sit za nakup sc-jalnika za potrebe strojne skupnosti) ter Tonija Dragarja, LDS (2 mio za nakup avtomobila za potrebe PGD Povečanje cen programov vrtcev V ponedeljek, 29,oktobra 2001, je v nadaljevanju seje Občinski svet Občine Domžale razpravljal o predlogu povečanja cen programov vrtcev, katerega namen je bil uskladitev cen programov s povečanimi strdki. Že v uvodnem delu gradiva so bile predstavljene tudi ocenjene finančne posledice, ki jih prinaša povečanje cen, to je 3 mio sit mesečno, saj jc občina stalnega prebivališča staršev dolžna kriti razliko med ceno programa in plačilom staršev. V obrazložitvi smo lahko prebrali, da se na podlagi 28.člena Zakona o vrtcih iz proračuna lokalne skupnosti za razliko med ceno programov in plačilom staršev zagotavljajo sredstva za plače in prejemke ter davke in prispevke za zaposlene v vrtcih in za materialne stroške v skladu z normativi in standardi. Pri predlogu povečanja cen je predlagatelj izhajal iz predloga cene Vrtca Domžale, ki je pri predlogu upošteval določila 31. člena Zakona o vrtcih ob upoštevanju Metodologije oblikovanja cene programov v vrtcih, ki jo je določila ministrica za vzgojo, znanost in šport. Predlog cene programov je tako oblikovan na podlagi podatkov o poslovanju vrtca v obdobju od januarja do julija 2001. kar pomeni, da so kot izhodišče upoštevani dejanski stroški dela. drugo materialni in nematerialni stroški poslovanja, živila ter sredstva za nadomestilo opreme, pohištva in delovnih priprav (za obračun amortizacijske opremel Upoštevanje sprejetega dogovora o uskladitvi plač, sklenjenega med Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter reprezentativnimi sindikati iz izobraževanja (Uradni list RS, štev. 56/01), kot tudi upoštevanje napredovanja zaposlenih v nazive v skladu s pravilnikom pomeni kot 12% rast stroškov plač v primerjavi z dejansko nastalimi stroški (stanje 31.07. 2001).Pri izračunu so upoštevani le dejansko zaposleni delavci v skladu z normativi in standardi. Seveda pa stroški dela v strukturi cene predstavlja 71 odstotkov odhodkov, kar pome ni, da dvig rasti plač v skupnem povečanju cene programa pomeni glede na dejanske stroške, X odstotno rast, z upoštevanjem sredstev za nadomestilo opreme (oz. za redne stroške poslovanja tj. amortizacijo opreme) pa skoraj 10% rasli. Predlagana rast, ki jc nekoliko nad 10 odstotkov izdaja iz drugačnega potrebnega povečanja cene, izia-čunane na povprečno in ne zadnje število otrok, kar predvideva tudi omenjena metodologija. Zaradi drugačnih normativov in standardov, ki veljajo za II. starostno skupino in s tem drugačne strukture cene, se izračunana potrebna rast za to skupino nekoliko razlikuje od izračunane rasti za I. starostno skupino. Primerjava dejanskih stroškov na dan 31.07.2001 in stroškov vkal-kuliranih v cenah, ki še vedno veljajo, kaže, da je dejanski dvig cene potreben le zaradi že izplačanih dvigov plač po dogovoru vlade s sindikati in zakonsko predvidenih dodatkov spremenjene panožne kolektivne pogodbe. Občinskemu svetu je tako bilo predlagano enotno povečanje cen v obeh javnih vrtcih, saj se le tako lahko zagotovi enakovredno plačevanje cen storitev za starše, pri čemer cene veljajo tudi za koncesije, zaradi različnih rasti stroškov (glede na različne normative in standarde) v I. in II. starostni skupini otrok pa je bilo predlagano tudi različno povečanje cen programov, kar izhaja tudi iz predloga vrtca. Strokovna služba je pripravila predlog ločenega povečanja cen programov in sicer: - za prvo starostno skupino, družinsko varslvo in otroke s posebnimi potrebami povečanje cene programa za 10,5 odstotkov in - za drugo starostno skupino povečanje cene programa za 10 odstotkov - oboje od 01. II. 2001. Na seji so svetniki in svetnice po uvodni informaciji Irene Ciričar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale, brez raz prave s 14 glasovi ZA in 10 PROTI sprejeli naslednji sklep Občinski svet Občine Domžale sprejema povišanje cen programov v vrtcih od (.novembra 2001 in sicer Otroci do 3 let Družinsko varstvo Otroci od tretjega leta dalje Otroci s posebnimi potrebami 70.838,00 sil 73.679,00 sit 56.029,00 sil 257.280,00 sit Zanimivo je pogledati tudi primerjavo s cenami nekaterih drugih vrtcev oz. občin: Občina/vrtec Cena 1. starost. Cena II. starostno Veljavnost cene od obdobje obdobje Ljubi jana-Jaršc 70.635.00 46.741,00 November 2000 Vrhnika 72.891.00 54.747.00 Predlog oktober 2001 Kamnik 73.591,00 56.652,00 Marec 2001 Ravne na Koroškem 73.767.00 50.828.00 Januar 2001 •Trzin 66.335,00 53.092.00 April 2001 Mengeš 67.767,rKi 54.629,00 September 2001 1 M): 65.000,00 58.000,00 Januar 2001 Domžale 790.8.18,00 56.029.00 November 2001 Občinski svet jc v nadaljevanju seje obravnaval vse točke dnevnega reda in sejo, o kateri bosle lahko brali v naslednji številki, zaključil. ODGOVORNA UREDNICA Obveza, ki ste jo dolžni sebi in družbi »Preventivna akcija v splošnem zdravstvu« Ministrstvo za zdravje in sedanji minister prof. dr. Keber sta v letošnjem letu pričela uvajati preventivne preglede odraslih z namenom zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja predvsem za srčno žilna obolenja. V petih letih naj bi preventivni pregled opravili moški med 35. in 65. letom starosti in ženske med 45. in 70. letom. V zadnjih desetletjih so v Sloveniji zelo narasla obolenja srca in ožilja pa tudi druga obolenja, kot so sladkorna bolezen, rak in psihične bolezni... Ugotovili so, da temu povečanju v veliki meri botruje način življenja, ki je značilen za razvite industrijske države s potrošniško družbo. Višji standard omogoča lažji dostop do raznih dobrin, kot so boljša prehrana, avtomobil itd. Za dosego tega cilja pa mora zato moderni človek več delati, se več učiti, in je zto izpostavljen stresnim situacijam. Trudi se za uspešnost na delovnem mestu in je postavljen vedno pred nove zahteve. Tudi gibalne navade ljudi so se spremenile tako zaradi motivacije kot tudi pomanjkanja časa. Drugačen je način prehranjevanja, vedno bolj se uveljavlja hitro pripravljena in energijsko bogata hrana, v kateri jc predvsem preveč maščob, beljakovin in soli. Bolj pogoste so tudi stresne situacije, ker so zahteve že v šolskem obdobju velike in seve- da tudi kasneje na delovnih mestih. V porastu pa so tudi bolezni odvisnosti, pretirano pitje alkohola, kajenje, droge, pomirjevala in druga zdravila. Žal so tudi te bolezni rezultat spremenjenih življenjskih navad in moralnih vrednot. Akcija Ministrstva za zdravje, da se v splošnih ambulantah pričnejo izvajati preventivni programi in s tem aktivna skrb za zdravje prebivalstva, odpira možnost, da se predčasno odkrijejo dejavniki tveganja. Ti so znani: prekomerna teža, kajenje, pritisk, krvni sladkor, družinska obremenjenost, stresne situacije. Od 16. oktobra dalje bodo prejeli pacienti od svojih osebnih zdravnikov posebne vprašalnike, s pomočjo katerih bodo določili tiste, ki so glede na dejavnike tveganja bolj ogroženi. Ti bodo na preventivni pregled povabljeni med prvimi, osebni zdravnik pa bo na podlagi pregleda in laboratorijskih preiskav (holesterol, krvni sladkor) določil stopnjo dejanske ogroženosti, da v naslednjih letih zbolijo za katero od srčno-žilnih bolezni. Poleg zdravnikovih navodil bodo organizirani tudi zdravstveno vzgojni programi za spremembo življenjskega sloga, opuščanje kajenja, zdravo prehranjevanje, telesno aktivnost itd. Uspeh te večletne akcije bo zagotovljen le v primeru, da bodo vsi vabljeni odgovorili na anketno vprašanje in se tudi odzvali povabilu na pregled. Od posameznika bo odvisno, ali bo sprejel zdravnikove ugotovitve in nasvete in zaživel zdrav življenjski slog. Naj vam povabilo na ta pregled predstavlja obvezo, ki ste jo dolžni do sebe in družbe.« _ JANEZ GROSEU, dr. med. spec. direktor OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI SAM d. o. o. -10 let uspešnosti »Neprestano se učiti in iskati nove tržne možnosti« stran Ure zdravja za občane Današnji »tempo« življenja je vsak dan hitrejši, kar povzroča sčasoma tudi zdravstvene težave. Seveda vsakdo odloži skrb zase, dokler ne pride do hujših obolenj. Vsi pa vemo, da je bolcz.cn bolje preprečiti, kot pa zdraviti. Patronažna služba ZD Domžale v sodelovanju z Območno organizacijo RK izvaja preventivno zdravstveno dejavnost za občane. Največji poudarek je na - svetovanju za zdravo življenje - na meritvah krvnega tlaka, krvnega sladkorja, holesterola skupnega in trigliccridov. In kakšen je cenik teh preventivnih pregledov? - meritve krvnega tlaka - brezplačno - svetovanje za zdravo življenje - brezplačno - meritve krvnega sladkorja - 300 SIT - meritve skupnega holesterola - 600 SIT - trigliceridi - 600 SIT Občani pa sc lahko prijavijo za meritve z aparatom HOLECTECK, ki meri: - dobri (HDD in slabi (LDL) holesterol - trigliceride - krvni sladkor in izračun odstotka ogroženosti za naslednjih pet let. Cena za to storitev je 3.600,00 SIT. In kje lahko preverite svoje zdravstveno stanje? DOMŽALE - vsako sredo od 8. do 9. ure na Ljubljanski 36 (v prostorih RK Domžale) - stari Dom upokojencev (začetek 24. 10. 2001) MENGEŠ - ZD Mengeš (garaža - prostor RK Mengeš) (vsak četrtek od 8. do 9. ure; akcija žc teče) DOB - vsako 1. in 3. sredo v mesecu (v prostoru krajevne skupnosti) (od 8. do 10. ure; začetek 17.10. 2001) IHAN - vsak 1, in 3. četrtek v mesecu v Gasilskem domu Ihan -Prostori krajevne skupnosti; od 8. do 10. ure; začetek 18. 10. 2001 RADOMLJE - vsak I. in 3. torek v mesecu od 8. do 10. ure v lekarni RADOMIJE; začetek 10. 10. 2001, 23.10. 2001: nato glejte obvestilo... TRZIN - vsak 2. in 4. torek v mesecu od 8. do 10 ure; v prostorih stare šole na Mengeški cesti 22, v društveni sobi 1. nadstropje: začetek 23. 10. 2001, nato po razporedu. PRIDni-! NE POZABITE! Lc čc boste vedeli, boste lahko pravočasno obiskali svojega zdravnika in saj veste - KDOR PRIDE PREJ - PREJ SE MU POMAGA - MANJ JE TEŽAV IN ZAKAJ BI TRPELI ALI CELO UMIRALI PO NEPOTREBNEM? SAŠA KOS 20. marec je rojstni dan podjetja SAM, Podjetja za komercialni inženiring d. o. o., ki ima sedež v Prelogu, Pod hribom 2, 1230 Domžale in ga je leta 1991 ustanovil Anton Sedeljšak. V podjetju je bil sprva edini zaposleni, v desetih letih pa je podjetje stalno napredovalo, tako da ima v letošnjem letu to srednje veliko podjetje 70 zaposlenih in spada med najuspešnejša podjetja. Njegova dejavnost obsega prodajo vseh vrst gradbenih materialov, instalacijskega materiala, keramike in kopalniške opreme, barv in premazov za les, blago široke potrošnje, podov, laminatov, parketov, opreme in orodja za gradbeništvo ter svetovanje in gradbeni inženiring. Pohvali se lahko s štirimi maloprodajami (PE Domžale, Latkova vas, Stranje in Nazarje), veleprodajo, ki zadošča potrebam širše okolice njihovih prodajnih enot, oskrbujejo pa tudi obrtnike, gradbena podjetja in manjše trgovce, prevozništvo, izvoz in uvoz ter svetovanje, v okviru katerega strankam brezplačno svetujejo in hkrati predvidevajo porabo materiala. Vsako leto od desetih je bilo posebej uspešno in posebej poinembno, še posebej to lahko zapišemo za leto 2000, ko so pridobili certifikat ISO 9002, ki je bil rezultat dela vseh zaposlenih v podjetju in jih obvezuje, da bodo svoje delo opravljali korektno do kupcev in sodelavcev. Ne nazadnje certifikat dokazuje visoko kakovost poslovanja podjetja SAM, ki je v desetih letih postalo priznani trgovec z gradbenimi in drugimi materiali, ki kupce vedno prepriča z ugodnimi cenami in pestro izbiro, pa tudi vrsto drugih ugodnosti. V podjetju skrbijo za stalno izobraževanje zaposlenih, katerih pripadnost podjetju sc utrjuje tudi na tradicional- nih druženjih, številna društva podjetje poznajo tudi kot sponzorja in donatorja, uspešno pa se predstavlja tudi na sejmih. G. Anton Sedeljšak, lastnik in manager podjetja priznava, da brez sodelavcev, ki s svojim prizadevnim delom soustvarjajo sedanjost, brez zvestih kupcev, ki zaupajo v podjetje, ter poslovnih partnerjev, ki žc vrsto let sodelujejo s podjetjem, ne bi Slo. Vseh teh so se spomnili na prijetni slovesnosti, s katero so počastili prvih deset let uspešnega dela, hkrati pa jc gospod Anton Sedeljšak v priložnostnem biltenu zapisal: »S poslovno odličnostjo želim, da bi tudi v prihodnje znali obdržati zvestobo kupcev in pridobiti nove, da bi še naprej dograjevali team sodelavcev in uspešno sodelovali z dobavitelji in vsemi dejavniki v občinah in državi, ki so soodgovorni za uspešen gospodarski razvoj.« SAM in njegov direktor g. Anion Sedeljšak sla ob 10-lctnici podjetja prejela vrsto čestitk od svojih sodelavcev, kupcev in dobaviteljev, v katerih lastniku priznavajo, da je SAM uspešno podjetje, s katerim radi sodelujejo. Ob obletnici pa so se ga s čestitkami in zahvalami spomnili ludi številni, katerih sponzor in donator jc, saj nikoli nc odreče pomoči. In kaj bo SAM jutri? Direktor g. Anton Sedeljšak: »V prihodnosti želimo razširiti maloprodajo, postaviti dve dodatni enoti, zagotoviti ponudbo inženiringa in izvajanje obrtniških del (urejanje okolice, obnova streh in fasad, razširiti prodajni asortiman, izvoz pa zagotoviti poleg Bosne in Makedonije šc v ostale bivše republike Jugoslavije, želimo zaposlitev omogočiti okoli 80 delavcem. Hkrati pa jc nujno, da v Domžalah dobimo ustreznejšo lokacijo, ki bo našim kupcem nudila boljše pogoje, zagotovila širši asortiman, omogoCila nemoten dostop in prispevala boljše pogoje za delo zaposlenim. Našemu stalnemu sodelavcu tudi v imenu Uredništva iskrene čestitke ob 10-lctnici uspešnega dela. ODGOVORNA UREDNICA Če ste hoteli o Heliosu zvedeti kaj miŠ0 več, je bila to prava priložnost. UFLIOS Dan odprtih vrat V soboto, 13. oktobra 2001, smo sc skupaj s številnimi drugimi obiskovalci in obiskovalkami v okviru odprtega dne Heliosa sprehodili po zgodovini in sedanjosti tega podjetja, predvsem pa so nas zanimala njihova prizadevanja za varno in čisto okolje, pa tudi sodelovanje z okolico. Spoznajte nas Začetki Heliosa segajo v leto 1924, ko je v preurejenemu mlinu na Količcvcm pri Domžalah pričela z delovanjem Tovarna lakov Ljudevit Marx. Delniška družba je bila za takratne razmere sodobno urejena, specializiran program industrijske izdelave barv in lakov jc omogočal, da so njeni izdelki kmalu poslali znani doma in v svetu. V razmerah, ko so bili stroji in mešala gnani prenosno, z generatorjem na vodno silo potoka Mlinščice, so nastajale prve recepture in bile izdelane prve količine izdelkov. Z leti in desetletji je tovarna povečevala svojo zmogljivost, sc posodabljala in nudila veliko možnost zaposlitve okoliškemu prebivalstvu. Prenašanje bogatih izkušenj, osvajanje novih znanj in sodobnih tehnologij umešča Hclios v tem času med najbolj prodorne, zanesljive in trdne poslovne sisteme, ki so odprti tudi za potrebe ožjega in širšega okolja. Doseganje solidnih rezultatov, dinamičnost prilagajanja globalnim tržnim razmeram, zagotavljanje kakovostnih in ekoloških standardov, visoka stopnja znanja so potenciali, s katerimi jc Hclios pripravljen na prihodnje izzive. Najprej o Centru požarne varnosti Pridružila sem se prvi skupini, ki se je točno ob 9. uri zbrala pred Centrom požarne varnosti Količevo, kjer jc ves dan potekala individualna predstavitev in strokovni nasveti o uporabi izdelkov Hcliosovih blagovnih znamk. Odpeljali so nas v prostore tega centra, kjer smo prisluhnili uvodni predstavitvi Heliosa, njihovi skrbi za zdravje in varnost pri delu, predstavili pa so tudi prodajni program, ki obsega: umetne smole, premaze za široko potrošnjo, premaze za avtomobilsko industrijo, avtoreparaturnc premaze, posebne premaze za zaščito kovin, lesa in mineralnih površin, premaze za lesno industrijo, lepila, škrobe in škrobne modifikatc. Zvedeli smo vse o Heliosovem ekološkem skladu, v okviru katerega žc od leta 1998 v sodelovanju s Ministrstvom za okolje in prostor od vsakega prodanega litra okolju prijaznih barv namenja 50 sit za ohranjanje čistih slovenskih voda. V fotografiji in besedi so predstavili tudi projekta čiščenja kraških jam, skrb za slovenske vodnjake in sodelovanje Heliosa pri obnavljanju športnih objektov. Posebej so spregovorili tudi o varovanju okolja o svojih aktivnostih za obvladovanje okoljskih vplivov tako znotraj, kot izven podjetja, pa tudi o prizadevanjih za pridobitev ISO 140(X), v okviru katerega so določeni standardi na področju varovanja okolja. Obiskovalci so pohvalili priložnost, da obiščejo HELIOS in posebej opozorili na potrebo po nadaljnji skrbi za varno in čisto okolje. Ena izmed številnih skupin obiskovalcev odprtega dne Heliosa Obiskovalci so pozorno prisluhnili tudi predstavitvi Centra za požarno varnost Domžale. V Tovarni barv, lakov in umetnih smol Količevo Posamezne skupine smo sc nato pod strokovnim vodstvom predstavnikov podjetja (z našo Gospod Janko Jeraj je pojasnil dejavnost Heliosa. Praktični nasveti o uporabi Heliosovih izdelkov. Nato smo si ogledali Center požarne varnosti Domžale. Poleg računalniško vodenega CPV je prisotne najbolj zanimala oprema centra, še posebej pozorno pa so spremljali praktični prikaz izvoza gasilske enote ob intervenciji. skupino jc bil g. Janko Jeraj) napotile na vodeni ogled Tovarne barv, lakov in umetnih smol Količevo. Čeprav v obratih v glavnem niso delali, smo imeli kaj videti"1 in marsikdo si jc sliko Heliosa, ki ga jc poznal le od zunaj, po tem ogledu popravil. Med ogledom smo se seznanili s tehnologijo izdelovanja različnih izdelkov, spoznali njihove načine shranjevanja, popeljali so nas v »komandno« sobo, skozi reže pa smo si lahko ogledovali tudi mešanje različnih surovin. Ves čas so nas spremljali številni sodi in druge embalaže smol, barv in drugih materialov, med ogledom pa jc bila tudi priložnost za postavljanje vprašanj, ki so posegala tako na področje količin, s katerimi v Heliosu razpolagajo, kot na njihov vpliv na okolje. Obiskovalce je zanimalo tudi počutje delavcev, njihove plače, pa tudi prihodnost tega podjetja, povezana zlasti s preselitvijo njihovega obrata iz Domžal na Količevo. Nekaj več kot uro in pol dolg odprti dan Heliosa, v katerem so posamezne skupine spoznavale zgodovino in sedanjost tega podjetja, kakor tudi dejavnost in pomen Centra za požarno varnost Domžale, je marsikoga prepričal, da besede, ki so jih zapisali v posebni številki TEDNIKA, ki ga ureja g. Marjan Bolhar: »Spoštovani krajani! Verjemite nam, resnično se trudimo po svojih najboljših močeh. Želimo biti dobri sosedje!« niso lc besede. V. V. stran KAJ JE NOVEGA? Sprejem za najboljše maturante 2000/2001 iz Občine Domžale Nadaljevanje s prve strani. MARKO I.IMHIk, študent uporabne matematike Studeni Fakulteti n matematiko in fiziko, smer uporabna matematika, se meti pripravami na maturo ni obremenjeval s pričakovanji, raje se je osredotočil na samo maturo. Po njegovem mnenju je pomembno, da je priprava na maturo temeljila in da je delo organizirano sistematično, se pomembneje pa je, da vztrajal do konca. Srednješolcem »svetuje«: »Trudite se svojim ciljem primerno, a jih ne postavite prenizko.« Prvi vtisi s fakultete so pozitivni, počasi se privaja na nov utrip in na drugačen način dela. Njegov življenjski cilj jc: zagotoviti si umirjeno in stabilno Življenje, a ne za vsakršno ceno, v proslem času pa sc trudi, da bi se redno ukvarjal s tportom, najde pa tudi čas za druženje s prijatelji in hojo v naravi Njegov Življenjski moto je: Čim manj nepotrebnega stresti in vznemirjanja. PETRA CERAR, študentka angleškega in nemškega jezika Uvrstitve med najboljše mahunate ni pričakovala, morda poti-homa, zares si jc želela okoli 25 točk, kar bi ji zagotovilo vpis na Zeleno fakulteto. Po njenem mnenju je sama priprava na maturo kar celotna gimnazija, »saj v zadnjem mesecu pred izpiti pač ne moreš nadoknadili snovi šli-rih let in panično brskati po kupih knjig, lahko pa ponoviš pomembnejše podatke, matematične formule, itd.« Pri pripravah se ji ztli najpomembnejša motivacija; cilj, ki ga vidiš pred seboj, nekaj, za kar se je vredno potruditi. Za to pa je izredno ponicmebna popolna koncentracija, ki pa jo moraš obdržati dlje kol pri »navadnih« Icslih. Mladi naj bodo predvsem pogumni in naj mat lire ne smatrajo kol nujnega zla, ki jih taka. Priporočjivo jc, da jih profesorji čini prej seznanijo z vrstami nalog in načini reševanja maluiilclnih pol, saj je matura lako le neke vrslc mlina. Študira na Filozofski fakulteti, angleški in nemški jezik, kar je bila njena velika Zelja, jeziki jo namreč zanimajo, saj brez znanja lc-tch dandanes skorajda ne gre. Prvega tedna na fakulteti se bo spominjala po množici zmedenih brucov in neznanskega števila komajda razumljivih narečij. Njen Življenjski cilj je predvsem uspešno zaključiti šolanje in najti zaposlitev, v okviru katere bo lahko uresničevala svoje ideje in interese, ob tem pa si Zeli prepotovali čim več sveta in spoznati veliko zanimivih ljudi drugih kultur. V prostem času, kolikor ji ga sploh ostane, obvezno prebere dnevno časopisje, kakšno dobro knjigo, najraje pa gre ven s prijatelji. Obiskuje aerobiko, sc ukvarja s psičko bernsko planšarko Oflja in je članica gasilske tlescline P(il) Zejc-Sv. Trojica, s katero se zlasti poleti udeležuje različnih tekmovanj. Njen življenjski moto je CARPE DUM. torej IZKORISTI DAN, saj je življenje prekratko in predragoceno, MARKO LIMBEK PETRA CERAR ALEKSANDRA MOHAR tla bi ga zapravljali pred televizijskim sprejemnikom <>b gledanju tele-novel. ALEKSANDRA MOHAR, študentka medicine Kot smo že zapisali v eni od prejšnjih številk Slamnika, Aleksandra Mohar, zelo uspešna kolal-kanca KDK Domžale, ni pričakoval: uvrstitve med najboljše slovenske maturante, si je pa želela, tla bi imela dovolj »pik« za vpis na medicinsko fakulteto, Glede priprav na maturo meni, da se je treba kar precej učiti, vendar je pomembno, kako si izkoristil stili Ida, saj študij le pred maturo ni dovolj. Pripravljeno literaturo namreč lahko le prelistaš, zato je sprotno učenje pomembno, enako ludi koncentracija, predvsem pa prepričanje, da je pridno uće-uje prinaša rezultate, pa ludi malo sieče mora bili. Študira medičino in jc s prvimi tedni na faksu zelo zadovoljna. Če se ji je na gimnaziji pojavljal dvom, je sedaj O pravilnosti odločitve za studij medicine popolnoma prepričana in pravi: »Zdaj lahko lc upam, da bodo moje zadovoljstvo podkrepile še dobre ocene.« Glede na starost si življenjskega cilja še ni zastavila, eden izmed njih pa jc zanesljivo uspešno nadaljevali in končati študij ter se kasneje uveljaviti tudi na poklicnem področju. Cilede na lako postavljeni osnovni cilj si bo v prihodnje na osnovi svojih želja in potreb vedno znova zastavljala nove cilje in ležila k njihovi uresničitvi. Prostega Časa bo Čedalje manj, pravi, in nadaljuje: »Če bom hotela poseči po dobrih študijskih rezultatih, bo potrebno resno poprijeti za knjige. Seveda pa se vsa-kotedenskim športnim aktivnostim ter zabavi s prijatelji in preživljanju časa s svojim fantom ne bom odrekla. Tudi to je del življenja Studenta.« Glede življenjskega mota pa vedno znova rada poudari, »da boš v življenju uspešen, če boš imel dobro voljo, če boš vztrajal pri zastavljenih ciljih, iskal nova znanja in spznanja oz. sledil, Ce ne vsaj spremljal današnji vse hitrejši razvoj.« Hvala vsem in uspešno! ODGOVORNA UREDNICA Razvoj kabelske televizije v Občini Domžale Letos poleti je bil ustanovljen Zavod KTV Vir, Dob, Domžale, ki upravlja kabelski sistem, kateri je bil zgrajen v preteklih desetih letih. Osnovni namen ustanovitve je bil, poleg legalizacije sistema (krajevne skupnosti niso registrirane za opravljanje te dejavnosti), priskrbeti občanom čimbolj kvaliteten signal z bogato izbiro programov, za uporabnike po sprejemljivi ceni, ki mora biti za vse enaka - lahko variantna. Zavod KTV bo imel v mesecu novembru skupščino, ki bo sprejela staliSčii gletle izbora dobavitelja signala in vzdrževalca sistema. Ti izvajalec bo na lasi ne stroške lakoj začel obnavljati sistem in nadaljevati gradnjo. Nadaljnja gradnja bo potekala istočasno kot gradnja plinskega sistema, ki naj bi se začela v začetku leta 2002. [zdelani so Že časovni termini plinifikacije, ki jih bo izbrani koncesionar samo Se potrdil. Obnovljeni kabelski sistem bo omogočal tudi uporabo internega in drugih storitev, ki jih omogoča optika. V meslu Domžale gradi firma Lirik iz družbe Telcmah nov sistem, ki je popolnoma ločen od napeljav, s katerimi upravlja zavod. Lahko bi se zgodilo, da bi bila na trgu dva ponudnika, kar ludi ne bi bilo tiiko slabo, saj bi imeli občani možnost izbire programov in cen. V preteklih mesecih je nekajkrat prišlo do prekinitve kat v sistema, prvič je del sistema izklopil elck-tro, ker ni bila predložena popolna dokumentacija (tudi ureditev tega problema je med prioritetami zavoda), enkral so huligani razbili razdelilno omarico in dvakrat je pregorela varovalka. Do krajših izpadov pride ludi vsakikrat, ko v SPB, kjer je centralna omaraica pride do prekinitve električnega loka. Z obnovo sistema bodo v glavnem odpravljeni ti problemi. P. P. Župani začeli postopek presoje skladnosti Je Zakon o financiranju občin neskladen z Ustavo? V Trzinu so predstavniki M) večjih občin, ki so povezane v Skupnost občin Slovenije, podpisali pobudo Ustavnemu sodišču, da preveri ustreznost 26. člena Zakona o financiranju občin. Ta zakon po mnenju županov in s leni članic Skupnosti občin diskriminira v investicijah sposobnosti nekaterih večjih občin in jim nalaga celo 'lll-odstotni delež občinskih investicij, medtem ko druge občine, tako imenovane manjše, favorizira s leni, da od njih terja le 10 odstotno vlaganje konkretne občine na področju predšolskega varstva, osnovnošolskega izobraževanja ler osnovnega varstva otrok. lako se dogaja, tla posamezna Žalostno je, je rekel gostitelj Ir občina, ki ji gre na roko dosedanji zinski župan Tone Peršak, da mno- Zakon o financiranju občin svojo investicijo izpelje skoraj v celoti s sredstvi državnega proračuna, druga pa, ki je v slabšem položaju, pa ne more zbrali 70 in več odstotkov za investicijo, do kal ere potem zaradi omenjenega sploh ne pride. ge občine skušajo s tožbo prek Ustavnega SOdilea uveljavljali pravične odnose, namesto da bi gradili partnerska razmerja med lokalnimi skupnostmi in državo. I nakega mnenja je bila tudi domžalska županja Cveta Zalokaf 0ratom, saj občina Domžale posledice le neusklajenosti Zakona o financiranju občin in Ustave še kako občuti. Vsi župani so podprli ludi predlog, s kalerim od Ustavnega sodišča zahlevajo prednostno obravnavo in zadržanje izvajanja spornih doloCil 26. Člena navedenega zakona ilo končne odločitve Uslavnega sodišča, saj sicer občinam, podpisnicam zahteve, nastaja težko popravljiva materialna škoda, sredstva za izvajanje svojih investicij kol nujnih zakonskih nalog morajo izvajali praktično le z lasi nimi sredstvi. Pri tem pa so občine zaradi svojih finančnih stisk prisiljene zanemarjati izvajanje drugih / ustavo in zakonom določenih nalog ali so prisiljene ugotovili, da ne morejo zagotoviti lastnih sredstev in se potrebne investicije tudi ne izvajajo. S tem se neposredno zavira in upočasnjujc razvoj občin podpisnic zahteve. Novi bencinski servis OMV Istrabenz na Viru Srečanje V četrtek, IH. 10. 2001, je bilo srečanje upokojenih pedagoških delavcev iz občine Domžale. Srečanje vsako jesen financira In organizira oddelek zu družbene dejavnosti pri občini Domžale. Na leh poteh smo prekrižarili že skoraj celo Slovenijo, nekajkrat pa smo potovali tudi ti/ mejo v Italijo in na Koroško. letos so nas odpeljali nu Notranjsko do Rakovega Škocjana, Cerkniškega jezera, grudu Snežnik In v Križno jamo. Vreme jc bilo po jutranjih megli sončno in loplo, razpoloženje med udeleženci, ki so napolnili kar dva avtobusa, pa sproščeno, prijazno in veselo. To nI bil izlel pač, pa dobro organizirana in brezhibno izpeljana ekskurzija. Vodič domačin nas je s širokim znanjem in čustvenim žarom vodil od prve do zadnje naravne in zgodovinske znamenitosti. Širili in poglabljali sum si znanje, vpijali lepote jesenske narave in komunicirali s prijaznimi domačini. Imeli smo tudi možnosi izbire, na kar so nas opozorili ze v vabilu, lo je bilo zelo pozorno. Lnl smo se spustili v podzemeljski svet Križne jame. Poskrbeli so za našo primerno obutev In opremo, vodili pa so nas jamarji. Drugi pa so se z lojlmikom popeljali čez Cerkniško jezero in okoli njega. V soncu in jesenskih barvah je bila vožnja pravi užitek in navdih za tiste, ki s čopičem izražaju svoja doživetja in občutenja. Na koncu smo si ogledali še maketo Cerkniškega jezera in etnološko zbirko. Prepričali smo se, koliko lahko [Uradi posameznik za predstavitev domučega kraja in Slovenije. Srečanje pa je bilo namenjeno tudi druženju, srečanju prijateljev in kolegov, pogovorom, izemenjavi mnenj o aktualnih dogodkih, salam in dobri volji. Pri zajtrku, zlasti pa pri kosilu je bilo tudi za to plat srečanja dovolj možnosti in časa. V mraku smo zapustili ta zanimiv in lepi del Slovenije Ugotavljali smo pestrost srečanju, ki nas jc obogatilo z novimi spoznanji In estetskimi doživetji. Želimo se iskreno zahvalili vsem in vsakemu posebej, ki so mislili na nas in nam omogočili vse to. Domžalska občina je edina v Sloveniji, ki že leUi organizira srečanja upokojenih pedagoških delavcev. Kjerkoli in kadarkoli se pogovarjamo o lem sogovorniki izražajo priznanje občinski skupnosti. Mi, ki pa smo te pozornosti deležni, si želimo, da bi ta srečanja ostala. Ko smo se na avtobusni postaji v Domžalah razhajali, smo si želeli »na svidenje ob letu«. EMA NOVAK Preti kratkim je bila na novem bencinskem servisu OMV Isliabenz manjša slovesnost, s katero so odprli prvi tovrstni bencinski servis na območju naše občine. Servis Je zgrajen po najvišjih evropskih ekoloških standardih in opremljen s protihrupnim zidom. Do poletja še trije bencinski servisi na slabše pokrili 00-renjskl in na ljubljanskem območju. l'o besedah glavnega dirckloija podjetja OMV 18-IKAHI N/a. Milana Vcigmia. je pridobitev bencinskega servisa na Vini (in Domžalah velikega pomena za podjetje, ki je še vedno premalo zaslopano na tem nI.morju »V OMV iSJRAHLNZ-ti smo z od Prijem bencinskega servisa nu Viru zaceli intenzivnejše prikrivati »bele lise na ljubljanskem in goriiej- - kini območju V Ljubljani s širšo okolico jih ima hm devet tu dofenjskem pa le efl bencinski servis. Do naslednjega poletja bomo jih zgradili se v I e;c ilr klanju in ludi v Ljubljani.« Servis na Vltti stoli Hfl Magistralni testi med I V ljem nt Ijuhliano Iti |e namenjen domačinom m Iruiiziliiim putnikom. Odpil je vsak dan med 6. ill 22. tlin, na njem pa lahko sltaiikc poleg goriva obiščejo ludi tfgtJVinO in bile let uporabijo bankomal in telefonsko govorilnico. V kratkem bodo začeli ludi s prodajo plina za gospodiujslv<>. C irudujn objekta i površino .». I00 in' je potekala Po načrtih in je lra|nla dobre Iti mesece, vgrajena so vsa potrebna ekološka varovala, s katerimi OMV IS I RAM N/ piescga piedpisane standarde na pod rocjti ekologi|e. Posebnost servisa je protihrupni zid, visok približno sllrl metre, ki onemogoča, da bi hrup "ti servisu molil prebivalce bliZniega naselja. Bencinski sci vis Vil Domžale je Ze /7-1 i serVls. ki ga je OMV IStKAHF.NZ ptedal v partnersko 'ipnivljunji, v katerem zdaj deluje HI odslillkov vseli njegovih SefVlSrJVi Podjelje |r partnersko upravlja "jc kol oblike ftairšizillgu v poslovanju svojih bCI1- einskih servisov žaeelo razvijati med ptvimi v Sloveniji, h, sleci žc leta I""' Servis je skupaj z direktorjem OMV Istrabenz g. Milanom Vcrganom odprla županja Cveta Zalokai OiaZem, ki je poudarila pomen otipi 1 ost i občine Iti pohvalila prizadevanja OMW Isliabenz za sodelovanje s krajevno skupnostjo in občino, pa ludi novi bančni avlomal na servisu, ki bo lovrslne storitve približal prebivalcem lega tlela Vira. /e tedetl pred uradnim odprtjem bencinskega servisa OMV Istrabenz na Viru je prijetno srečanje z domačini tet predstavitev servisa na lokalni radijski postavi pripravil g. Cveto Oorlsek, ki smo ga doslej bolje poznali kol lastnika lil me (lo-press, ki precejšni del našega območja pokriva t dostavljanjem kurilnega olja, odlsej pa ga bomo srečevali tudi kot partnerja (>MW Isliabenz. Vse naše bmlcc je povabil, tla se uslavljajo na novem seivisil. kjci jc ludi dobro za ložena trgovina, hkrati pa poudaril, da se naprej ostaja njegova glavna dejavnost dovoz kurilnega olja. Domžalska pot spominov Novi bencinski servis OMW Istrabenz no Vi- ru sftt slovesno odprla županja Cveta Zalokar Oražem ter direktor OMV Istrabenz tj. MIlan Vergan. lep Jesenski dan n. 10. t. I. Je privabil veliko število pobudnikov nu smanje, ki je lokral potekalo v jamarskem dohiti na (ioi jusi Prtili MI skoraj lz vse Slovenije. 94 pohodnikov, ki so v zadnjem obdobju V celoti prehodili Domžalsko pol spominov, smo povabili v Jamarski dom ua podelitev spominskih značk in priložnostnih daril III skromno zakusko, predvsem pa na prijetno srečanje in pomenkovanja o doživetjih ob naslh pohodih po tej lepi in zanimivi poti. kljub kar častitillvl stafostl poti -2l let. |e ta marsikoga pot se vedno zanimiva, sal Jo Je le 17 ponudnikov prehodilo prvič, vsi ostali, pa so pol prehodili že večkrat Rekord imata po hodnika, ki sla Jo prehodila po IOI krat. Vprašal sem ju, kaj Ju žene na te pohode'? Čudoviti razgledi, stari spomini in nepozabna prijetna m eanja s prijaznimi, gostoljubnimi domačini! Pobudnike je pozdravil g. Pajku llaliici, predsednik komisi-je. ki skrbi za tO pol. V klenih in Jedrnatih besedah je opisal pomen te poti za seznanjanje ljudi s pomembnimi dOgbdkl, iti so se odvijali v krajih, kjer poteka pol. v času druge svtovne vojne, o trpljenju prebivalcev v tisteni groznem obdobju, /a PofleStriteV srečanja je poskrbel Oktet Tosama. ki je Izredno lepo zapel vee planinskih, tniiml-mh m partizanskih pesmi. Prisotni so jih nagradili z dolgimi aplavzi. Tudi g. Božo Matlčlč je požel buren aplavz za res čudovito Izvajanje lepih melodij s svojo harmoniko. Zanimiva je analiza o tem, kdo se poda na pot: Povprečna starost pihod-nlkov je 40 let. na|siare|sl ponudnik Je bil star HI le!, najstarejša pohod-nlea Kft lel, najmlajši ponodnlk pa je dopolnil II let. Pol |e prehodli skopal t babico in dedkom. Zgoraj imenovani so prejeli skromna darila. Lepo darilo sta prejela ludl g. Tončka in Jurij Vulkan, ki sla pot skupaj prehodila I0I krat. Lepa slika Ju bo prav gotovo spominjala na vse preživeto na'poti. Tudi a. Mihi Bernotu smo se s knjigo skromno zahvalili za njegovo nadvse natančno vodenje zadev v zvezi s Domžalsko potjo spominov, vse od njene otvoritve do sedaj. Reči samit hvala za tako delo, Je resnično premalo. Pa vendar, se enkrat HVALA, g Miha Bernot! Po končanem srečanju so si, predvsem pohodnikl It drugih krajev, z zanimanjem ogledali Železno Jamo In zbltke kapnikov in mineralov ter slamnikarski muzej. Hvala Marku In Alešu za vodenle po Jami in ob zbirkah v muzeju. Tudi zelo prijaznemu osebju Jamarskega doma velja zahvala za lepo pripravljeno po-goslilev ponudnikov. . Žaplsaj: Morijan Orli Skupni razvojni program Občina Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš. Moravče, Trzin in Vodice so se dogovorile o pripravi skupnega razvojnega programa, v katerem bo opredeljena razvojna vizija, ki jo želijo občine vključiti v regionalni razvojni program za Osrednjeslovensko regijo, pa tudi projekti skupnega ali medobčinskega pomena. Občine so se za sodelovanje pri pripravi skupnega razvojnega programa odločile zato. ker imajo veliko skupnih problemov in ker bodo imele pri uveljavljanju svojih predlogov skupaj večjo težo v okviru Osrednjc-slovenske regije. S sodelovanjem pri reševanju problemov se bo povečala racionalnost porabe sredstev, lažje pa bo tudi najti optimalne rešitve. Projekti, ki bodo opredeljeni v skupnem razvojnem programu, bodo namenjeni izboljšanju kakovosti življenja na območju osmih občin in povečanju konkurenčnosti območja. Za pripravo Skupnega razvojnega programa je bilo izbrano podjetje Oikos d. o. o„ Svetovanje za okolje, z Vira pri Domžalah. Izvajalec je pričel s pripravo programa oktobra, iz.de-ial pa ga bo do konca letošnjega leta Skupni razvojni program bo upošteval vse tri komponente, ki so ključne za načrtovanje razvoja na vsakem območju: spodbujanje proizvodnih dejavnosti, kakovost bivanja, zaposlovanje in razvoj Človeških virov, prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja. Za vsako od teh komponent bodo organizirane delavnice, na katerih bodo opredeljene vizije, cilji, strategije in izvedbeni projekti, s katerimi naj bi dosegli zastavljene cilje in doprinesli k razvoju območja. Rezultati delavnic bodo izhodišče za nadaljnje usklajevanje, ki bo polekalo med občina mi. gospodarstvom, javnimi sluz bami. strokovnimi organizacijami in diušivi Udeležba javnosti pri pripravi skupnega razvojnega programu bo zagotovljena preko projektnega sveta. Ti bo polej predstavnikov občin vključeval ludi predstavnike malega gospodarstva, velikih podjetij, javnih služb socialnih zadev in šolstva verskih skupnosti, drufttev, regionalne razvojne agencije in izvajalca. Naloge projektnega sveta so: • oblikovanje skupne razvojne vizije in strategije osmih občin, • zagotovitev udeležbe javnosti v procesu priprave SRP, • ustrezna vključitev predlogov in pobud javnosti, gospodarstva, javnega sektorja in nevladnih organizacij v SRP, • olajšanje izvedbe SRP s sodelovanjem partnerjev pri njegovi pripravi in oblikovanjem iniciativ za posamezne projekte. Svet bo deloval prek: sej sveta, delavnic, posvelov in oko.g lih miz na posamezne teme ter pobud posameznih članov ali skupnih članov. Navedene orgnizaclje ali skupine organizacij bodo dobile pis no povabilo k imenovanju svojih predstavnikov v pToJfkittl SVet. Poleg lega bodo seje projektnega sveta odprte za javnosi Projektni »vel se bo predvidoma sestal trikrat: okvirni datumi sej so li oktober, 22 november 111 20. decetnbi i Vsi. ki bi radi prejemali inloi inaclje o pripravi Skupnega nt vojnega programa In obvestila o sejah projektnega svela ali sim prispevali k oblikovanju progi a ma lahko to pisno spoiocijn iz vajalcti projekta ntt naslov Oikos Iza SRP) Šarallovičeva Vi b, IŽ30 Domžale. Vzpostavljena je ludi spletna stran www.pod- jeliiaiegija oig na kaleli bodo objavljeni vsi dokumenti In IH* formacije glede programa, ptek nje pa je možna ludi komunikacija s pripravljale! progi uma IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV Lepo je deliti lepe stvari Že ob začetku letošnjega šolskega leta smo sc v našem vrtcu skupaj s starši dogovorili, da bomo otroke vzpodbudili, da doma poiščejo igračke, s katerimi se ne igrajo več oz. zapuščene ležijo po kotih v shrambi ali na podstrehi in jih prinesejo v \rtee. Nas namen je bil, da bi otroci svoje igračke delili s pri-latelji. kar bi pripomoglo k večjemu prijateljstvu med ©t* roki. Otroci se pri tem naučijo pravilnega obnašanja med vrstniki m sc zavedajo, da so prispevali družbi in so v družbi pomembne osebnosti, ki znajo dati in ne samo jemati, kar jim je ponujeno. Na ta način gradijo tudi svojo osebnost. Vzgojiteljice ugotavljamo, da so starši naš predlog vzeli zares in so dobro vplivali na svoje malčke, ki so v vrtec prinesli veliko igrač, ki jih bodo delili s prijatelji, igrače pa bodo dobile spet tisti pravi pomen - da so namenjene igri. Prinašalno akcijo, kot smo jo poimenovali, smo imeli v tednu otroka. Skupaj z otroki smo sc o namenu prinašanja ludi pogovarjali, saj je bilo treba otroke pripravili, da bodo svojo, včasih najljubšo igračo, pustili v vrtCU in sc bo z njo igral, Se kakšen drug otrok. Mnenja smo, da smo vsi skupaj - otroci, starši in vzgojitelji ob tednu otroka s svojim ravnanjem pokazali, kako pomembno je sodelovali in tudi na takšen način drug drugemu pokazati, da smo po srcu in vedenju prijazni ljudje, ki vedo, da so otroci naše največje bogastvo. Otrokom našega vrtca pa smo v mesecu oktobru pripravili tudi ogled predstave Vol-lek povodrtjak, v izvedbi mavričnega gledališča Jane Stržinai iz Ljubljane, ki pa je samo ena v sklopu petih predstav letošnjega abonmaja za najmlajše, ki smo ga ponudili staršem in Otrokom v našem vrtcu. Seveda sc je prijazno odzvala ludi krajevna skupnost Ihan, ki nam je omogočila uporabo dvorane, kjer je v prijetnem vzdušju uživalo 45 otrok skupaj s svojimi starši. Vzgojiteljice vrtca Ihan se imi zahvaljujemo za prijaznost in sodelovanje. v celoti pa je mesec Oktober v našem vrlcu potekal ob prijetnih dejavnostih za vse otroke. Pekli smo in kuhali kosianj, oblikovali z jesenskimi plodovi in lisli. pripravljali sadne dneve, kjer so otroci pripravljali sadni sok. sadno solato in sadno ogrlico, ob petkih zara-jali ob kitari in se iu se. lako se jc v paleto pesi rib jesenskih barv prepletal vsakdan našega vrtca Za vrtec Krtek Ihan A. Markovič Mlinčkov 2. rojstni dan »Vrtec Mlinček, želim si, da hi bil vedno tako prijazen, da bom rada prihajala k tebi«, je bila ena izmed želja otrok. Vzgojiteljice smo ob praznovanju pripravile posebne dejavnosti, kjer so aktivno sodelovali naši Otroci, Urez torte seveda ne gre, zato so se priprave lotili najstarejši Otroci iz skupine RIHK '. \ skupini PIK KOV je celo dopoldne dišalo po piškotih -kokosovih in čokoladnih. Najmlajša skupina. MIŠKI:, pa je pripravila savije, obtito s čokolado. Veliko Vztrajnosti smo potrebovali in predvsem odpovedovanja, da nismo vsega kar sproti pojedli. Vse te dobrote smo delili s starši, ki so prihajali v vrtec po svoje malčke. Ob pihanju svečk na lorli smo si tiho zazdeli: DA BI NAM Bil O V i DNO IAKO LEPO! VILMA HROVAT vrtec Mlinček Razmišljanje o temi letošnjega otroškega parlamenta Naš prosti čas Tema letošnjega otroška šolskega parlamenta je bila Prosti čas. Kaj sploh je prosti čas, se vprašajmo najprej. Odgovor hi sc verjetno glasil, daje to čas, ki ga lahko porabimo posvoji volji, DELAMO KAR HOČKMO. Seveda pa je od vsakega posameznika odvisno, kaj ho počel po končanih šolskih obveznostih (pouk in domače naloge ...) Nekateri se ukvarjamo s šporlomm drugi hodijo na jezikovne tečaje ipd. Pomembno je le, da prosti čas kvalitetno preživimo, da se zabavamo in sprostimo. Z leti je prostega časa vedno manj. Recimo, že razlika med I, 2„ 3. ali 6, 7. in predvsem osmim razredom je velika. Ko smo se mlajši, veliko časa preživimo z družino, mamicami, očki, babicami, dedki .... medtem ko v višjih razredih osnovne šole vse pogosteje posegamo po šolskih knjigah, računalniku ter televiziji. Predvsem pa prosti čas preživimo ob prijateljih. Vse preveč nas, predvsem starejših, posega, predvsem na zabavah, po dro-gah, alkoholu, cigaretah.... Nočem vam vsiliti misli, da zabave niso primerne za preživljanje VAŠEGA prostega časa. Su-per je, če se lahko vsaj enkrat mesečno »znorimo« ob dobri in glasni glasbi. Vendar ob tem ni nujno, da posežemo po prepovedanih rečeh. In tako inc razmišljanje spet pripelje do drog in alko-hola! Vendar tem« letošnjega parlamenta niso droge! Osredotočili sc moramo, kako si lahko s koristnim preživljanjem prostega časa omogočimo, da se o tem, kako ga preživljamo, ne razpravlja več. Vsem, kot predsednik parlamenta in kot dober prijatelj, priporočam ukvarjanju s šporiom. To pravim predvsem zato, ker sem sam kar zagrizen šport- nik in bi rad, da vsak vsaj občasno doživi tisli občutek, ki mi je pri Sportu tako vSeč. Ta občutek nastopi potem ko se stuširaš in se lolis kakšnega miselnega dela. Vse mišice, tudi možganske, seli sprostijo in zato takral lažje razmišljaš, lako se ludi hitreje pregrizes skozi domačo nalogo in ti po koristni rekreaciji ostane še veliko časa, ki ga lahko preživiš s prijatelji, pred televizijo, pri verouku ali na tečajih tujih jezikov. Kot koristno preživljanje prošloga časa bi vam predlagal ludi kulluro. Poleg športa, ki je vaja za lelo, je kultura, v katero spadajo glasba, gledališče, ogled kakšnega zanimivega filma ali dokumentarca oziroma oddaje tudi vaja duha. ki je pri dandanašnjem človeku vsaj tako pomembna kot telo. Na koncu bi vam rad predstavil Se svoj molo, ki lahko pomaga ludi vam. Prosi i čas poskušajte preživeli tako, da sc zabavate in ob tem počnete ludi koristne stvari, bodisi za duha ali za telo. MATEJ ORAŽEM, predsednik otroškega parlamenta OŠ Venclja Perka Novice iz šolske knjižnice na OŠ Preserje pri Radomljah Šolsko leto 2001/2002 seje prevesilo v mesec oktober, stvari tečejo po ustaljenem tiru, učenci pa žc čakajo prve počitnice. Knjige v šolski knjižnici so se prebudile iz poletnega spanju in so vesele svojih prvih obiskovalcev. Začela se je tudi 42. sezona bralne značke. Ko sem letošnje šolsko leto, kol knjižničarka, sestavljala priporočilne sezname knjig, sem se odločila za malce drugačno pot. Izbrala sem take, ki jih učenci radi prebirajo, ki obravnavajo sodobno tematiko, ki sojini blizu ... Skratka, bralna značka naj bi o(-roke spodbujala k branju, ne obratna, Učenci izbu1 ijo tudi knjige po listnem izboru. Iako so bolj motivirani in bralna raven se dviguje. Na naSi šoli imamo radi dobre in kvalitetne knjige, za kar ima velik posluh gospa ravnateljica. Novilel, (leposlovnih in si rokovniki), je kar precej. Učenci se z njimi seznanjajo na manjših razstavah pred knjižnico in v vitrini na hodniku. Kolegom knjige predstavljam vsak mesec na pedagoški konferenci. »SLOVENSKI KNJIŽNI KVl/: JOSIP JURČIČ IN DOLENJSKA.« Učenci so ga zelo radi reševali. Rešilve srno pošiljali v domžalsko matično knjižnico, kjer je desetega septembra potekalo tudi žrebaje. Trud se je obrestoval, saj so se štirje naši učenci udele- žili nagradnega izlela po Dolenjskem. Miha, Ana. Aida in Anže so bili navdušeni, čeprav jim je slabo vreme lisli dan močno nagajalo. Šest navdušenih bralcev iz četrtih razredov pa se je udeležilo tradicionalnega Pikincga festivala v Velenju. Brezplačni ogled je organizirata /l'M Domžale. Saša, Domen, Ime, Dora, lina in lilip so res pravi knjigozeii. zalo so bili nagradnega izlela seveda veseli. V tednu otroka in mesecu oktobru učenci izbirajo svojo najljubšo knjigo, rešujejo knjižno uganko in berejo. Brez. bralcev so knjige mrtve, je napisala Manea Košii v svojem članku. In res je lako. zakaj knjiga je enkraten in sijajen vrelec, od koder pritekajo nove misli, moči, znanja in spoznanja. Knjigo je treba pobožali kol otroka, skrbeli zanjo in jo imeti rad. Vsaka nova knjiga daje nove občutke in ljudje, ki berejo, so bogati. Knjige naj vam popcslrijo te lepe, včasih ludi turobne, jesenske dneve. AMANDA POKORN višja knjižničarka Kolesarjenje v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu Center za usposabljanje, delo in varstvo iz One na Koroškem je 26.u. 2001 priredil prvi turnir Specialne olimpijade Slovenije, ki so se ga udeležili tudi štirje tekmovalci IZ OS Roje Domžale. \a kolesarskem tekmovanju je sodelovale iSO specialnih olimpijcev iz 24 us- lanov. Oh slovesni otvoritvi sla tekmovalce pozdravila predsednik Specialne olimpiade Slovenije. Marijan Lačen, in podžupan občine Slovenj Gradec. Po pozdravnih govorih in slovesni himni SOS so se tekmovalci odpravili proti letališki stezi, kjer so se odvijala vsa tekmovanja. Tekmovaki so se pomerili v kategorijah na 5(X) m, I(XX1 m. 5000 m. 10 km in 15 km. Naši kolesarji so osvojili tri odličja: • 2. mesto, srebrno odličje: Bojana I ,avrenčič-na 5000 m • 2. mesto, srebrno odličje: Peter Kokalj - na I (MM) m • 3. mesto, bronasto odličje: Neniid Kiiioš na IIHHIm. Skupaj so podelili 2! komplelov od-ličij, kar je organizaloijeni vzelo precej časa, vendar se tekmovanje ni zavleklo. Tekmovanje sodi (poleg letnih državnih iger, ki bodo prihodnje leto) v kvalifikacije za nastop na svetovnih letnih igrah, ki bodo čez. dve leti v Diibliuu na Irskem. Trener ejk za vlož.ilev zahtevkov za odškodnino za prisilno delo po avstrijskem zakonu 27. november 2002. Izlet z izgnanci nekoliko drugače Meglenega četrtkovega julra sem se prvič podala na izlet s člani društva izgnancev Slovenije iz domžalske občine. Preden sem šla na ta izlet, sem si mislila, no, prav, pa pojdimo še na eno popotovanje z avtobusom po dolenjskih hribih in dolinah, oglejmo si liste dve ali tri znamenitosti, ki jih moramo videti, ker se je vodič lako odločil, in se nato počasi »od-cijazimo« proli domu. No, pa sem se krepko zmotila v svojih razmišljanjih, kajti ta izlet je bil vse kaj drugega, kar sem pričakovala. Naša prva postojanka je bil Turjaški grad. kjer smo turistično vo-dicko (gospa v zrelih letin) najverjetneje prav pošteno vrgli s lira, ko smo se v zgodnjih jutranjih urah kol z neba prikazali pred njenimi vrali in jo prosili za vodeni ogled gradu. Dospa je sieei izredno prijazno privolila, da nam razkrije lin jaške skrivnosti, jc pa nekoliko za-godrnjala, ko smo ji povedali, da časa pa pravzaprav nimam veliko... roda, da je bil volk sil in koza cela, smo se zmenili, da bomo dc-• "/unrih grofov turjaških spoznavali še ob kaki drugi priložnosti, ona pa nam bo povedala le najbolj bistvene podatke o gradu in rodbini... Tako smo lahko pokukali v vinsko klel (na Zalosl prazno!, Dalma-linovo kapelo (kjer jc Dalmalin prevajal Biblijo), grajsko kapelo in vi-lesko dvorano. Nekateri se seveda niso mogli upreti karticam in so gospe naredili kar dober biznis, ko so jih kupili v velikih količinah. Po ogledu Turjaka smo se podali v deželo suhe robe in njeno prestolnico, Ribnico, Tu nas je nadvse simpatična in prijazna lokalna vo-dička popeljala v muzej suhe robe in v cerkev sv. Štefana, kjer nam jc župnik 'odpridigaf zgodovino nastanka cerkve in nam podrobneje razložil motive fresk In podob na oltarju. Ni mogel nili iniino zgodo vine zvonikov, ki jih je skonsl run nI veliki ailnlekl Plečnik, vcnclai nii- Grobišče pod Krenom Prijateljski obisk pri koroških partizanih Območno Združenje borcev in udeležencev NOB Domžale In občinski borčevski organizaciji Lukovica in Moravče so organizirale enodnevni obisk pri koroških Sloveneill-boreih in Korošcih v Sloveniji. zahvalo za sodelovanje sla jima Bajko Hafner in Jože Kveder izročila nekaj partizanskih knjig. Po ogledu smo se nekaj časa v sončnem popoldnevu zadržali na vrlu PcrSmanovc-ga doma v prijel nem prijateljskem pogovoru, z obljubo, da se bomo še srečali, povabili pa smo jih ludi mi, da nas obiščejo v Sloveniji. Ker je bilo naše potovanje še dolgo, smo se poslovili otl prijaznih gostiteljev Organizatorji so se v dveh avtobusih z udeleženci dne 27. scplem-bra 1.1, v jutranjih urah odpeljali iz Domžal proti mejnemu prehodu Jezersko. Po vijugusli cesti smo prišli v Železno Kaplo z. namenom, da vsi skupaj obiščemo pokopališče - skupno grobišče padlih parlizanov na Koroškem. Na avlobusni postaji so nas počakali predstavniki koroških parlizanov: Peter Kuhar, predsednik, l.ipcj Kolenik, podpredsednik, in .lože Parlelj. predsednik koroških izgnancev. S položitvijo venca in minulo lišine smo se vsi skupaj spomnili na vse padle partizane med drugo svelovno vojno na Koroškem in drugod. Od lu smo se peljali na ogled veličastnega spomenika padlim koroškim partizanom In ogled mu žeja anlilnsislicnc boibc na Koroškem na Peršmanovem spominskem duniu. Tudi tuje naša delegacija položila venec na spomenik in z minulo molka obudila spomin na padle soborce med drugo vojno. Prisluhnili smo govornikoma, predsedniku Petru Kuharju In Upeju Koleniku, ki sla partizanih v leh krajih. Tudi v muzeju je govoril lov. Kuhar. V s sliski rok in rekli nnsvidenje v Sloveniji. Pol smo nadaljevali v Poljano nad Prcvaljami. Tu smo položili venec, in se spomnili na 5«<».». »ni. gozdovih, o tem, da smo se enkrat skoraj zvrnili v bližnji graben, o leni. da je nasproti pripeljal tovornjak in sla se voznika nekaj časa debelo gledala, kam se bo kdo umaknil na lako ozki cesli... ( c bi srečali še medveda, risa ali volka, bi bil dan popoln. Vendar pa se nas jc (kljub vsemu) očitno držala sreča in smo našli kažipole. ki so nas pripeljali do grobišča pod Krenom (kjer nas je pričakala IV Slovenija in posnela naš slavnostni prihod), od tu dalje pa je bila tudi pol do Baze 20 mačji kašelj. Seveda li tako naporen in lazbin Ijiv dan zna vzdramili želodček, ki začne kaj kmalu glasno protestirati, če mu ne ust režeš. Tako se je potovanje po Dolenjskem nekako zaključilo v gostilni Tušek, znani po svojem živalskem vrtu, ki ga imajo ob hiši (tli si lahko v živo ogledale različne himalajske koze, pave. go-i.a„. tslaiholi du »lu po>'"""" Mjili,,-va. kar dva, rjava medveda). Zadnji kilometri proli domu so minili izredno hitro, saj smo se 'zabavali ob mnogih šalah, ki jih je kar iz rokava stresala organizatorka izleta, gospa Vera V. lako smo se razšli prijetno utrujeni in ' pasme-hom na ustnicah. Slepi potnik alias skriti opazovalec „ MATEJA ERČUU Izlet na Madžarsko! Društvo invalidov Domžale vsako leto organizira nakupovalne izlete v Lcnti-Madžarska. Izleti so preko celega leta za člane društva, podporne člane in nečlane. V tem letu imajo po Programu organizirane štiri izlete, od teh bo zadnji v soboto, 1. decembra 1.1. (za Miklavža). Predzadnji letošnji jesenski izlet je bil organiziran v čctrlck, 4. oktobra. Z dvema avtobusoma smo se v zgodnjih jutranjih urah odpeljali iz Domžal do prve postaje v Murski Soboti. Naše potovanje jc bilo udobno in varno, saj smo imeli izkušena šoferja. Prevozili smo Štajersko, Prekmurje in končali v kraju I culi na Madžarskem. Na mejah nismo dolgo čakali, saj smo imeli vsi osebne dokumente in toliko prtljage, da nismo plačali carine. Ob vrnitvi v Slovenijo smo sc ustavili v znani gostilni Prasnile llardck pri Ormožu, kjer smo imeli skupno kosilo. Po kosilu smo se poslovili od prijaznih gostiteljev in pot nadaljevali v Zgornjo Bistrico v znam »Mlin« Kolenko Antona in kupih bučno olje, ajdovo moko, kašo in belo moko (vse pridelano doma). Zadovoljni smo se vkrcali v naš avtobus, katerega je vozil Milan Urankar, in se popeljali proti Pni-gerskemu. Po postanku Spodnjem Gaju pot nadaljujemo proti domu. Organizacija izleta je bila enkratna, naša vodička Dragica Sodnik, pa nam jc krajšala dolgo potovanje s pripovedovanjem vicev. Skupnih izietov se bomo še udeleževali, če bomo zdravi. JOŽE NOVAK Krajevna skupnost DOB Vabi krajane in krajanke na predstavitev študije biomase (lesni odpadki), ki bo v četrtek, 8. novembra 2001, ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Dob. Vabljeni! V« K Nova draženja Minil je en prelep vikend v naročju naših te lepših gora, kje natančno, naj ostane skrivnost, povejmo le to, da smo dodobra izkoristili sprehode in videli slap. Ugibajte! Namen tega prelepega vikenda je bil delovni. Naslov je bil torej Delovni vikend Študentskega kluba fjom-žale in Kamnik, vsaj kar se tiče njegovih aktivnih članov. Namen je bil lorej lep. in tudi rezultat je precej všečen. O rezultatih zdaj, na tem mestu, ne bomo razpravljali, ker so precej dolga zgodba, povedali pa bomo par stvari, ki smo jih nekako vedeli že prej, sedaj pa so še bolj blizu svoje uresničitve. Recimo, precej hitro se nam bliža čas brucovanja. Tradicionalnega brucovanja v Domžalah. Saj veste, tistega brucovanja. ki se zgodi vsako leto v Hali komunalnega centra v Domžalah. Mogoče nas čaka nekaj presenečenj, eno je gotovo že potrjeno, ampak za razkritje le tega je še dovolj Časa. Tokrat brucovanje samo potrjujemo, da si boste vedeli vzeti Cas. Datum? Je. ampak bodite nestrpni. Ko smo že ravno pri nestrpnosti, bliža se. čeprav ne tako hitro, tudi novo leto. Sem pa tja gotovo že pomislite, kam bi šli. kam bi se dali in kako bi bila ta varianta čim cenejša. Vsekakor se morate v teh svojih razmišljanjih oglasiti v klubski sobici, vseeno katerega kluba, Kamnik ah Domžale, da vam povedo o vseh mičn/h podobah mladinskega turizma. Tu ni izgovorov. Pa čeprav boste o tem obveščeni tudi po pošli Se eno presenečenje se bo zgodilo v zvezi s tiskanimi stvaritvami, ki so posledica klubskega dogajanja. Spel nič otipljivega, vendar res ne smem povedati vsega. Bo pa prijetna sprememba. Gotovo. t>»r,».„. ravnokar ie mimo eno od vandranj, toiej izfcuits čamo zadnje prijetne in prelepe dneve za potepanja, preden se začne zimska sezona radosti na snegu. Definitivno bo smučanja dovolj, eno v decembru in eno okrog februarskih počitnic, vendar ni še nič potrjenega. Pripravlja pa se vse mogoče, ideje so hude. Ena od pomembnih novosti bo tudi ta. da se (uradni) filmski večeri prestavljajo s četrtka, ko je na TV-ju že tako ali tako popolni večer, na torek. Tisti uradni je v oklepaju zato, ker se zelo pogosto zgodi, da filmski večer iii samo v Četrtek, temveč je tudi v ponedeljek, pa v torek in tako dalje do nedelje. V klubski sobici so namreč ves čas ljudje (da ne bo pomote, niso eni in krti); ki si želijo domačega kina s Cik pavzo. In tako gledamo precej filmov, kol na prirnei včeraj zvečer, ko je bila na sporedu Zelena milja. Za informacijo. Trenutno najbolj vroCe je torej delček enajsteroboja (pri katerem, mimogrede, ni treba sodelovati v vseh disciplinah). Gre za disciplino squash. Dogajalo se 25. oktobra ob 18. uri, rok prijave je 24. oktober (Klemen 040 275 325). stane vas, celotna zadeva, »jurja in pol«, dobile igro, pico in pijačo, priti pa morale v Fit Top v Mengšu. Naslednja vroča novička je potopisno predavanje v Matični knjižnici Kamnik, kamoi pridite 24. oklobra ob 19.10. Bo ris Slerle nam bo predaval p Jordaniji, Palestini in Jeruzalc mu. Pa naj bo dovolj vročih novičk in draženja za lokiat. Se slišimo, ko bo kaj konkretno novega in razburljivega! Do takrat pa se družite z nami! N. Š. IZ ŽIVLJENJA ESf DELA POLITIČNIH STRANK stran Jesenski izlet Po dveh sestankih, na katerih so čani LDS Doh obravnavali v glavnem gradiva občinskega sveta občine Domžale, so se odločili, da tudi letos priprav i.jo jesenski izlet za člane in njihove družinske člane, povabljeni pa so bili tudi člani vodstva LDS Domžale. Namen izleta je spoznavati kraje, pomembne za slovensko zgodovino, pa tudi naravno, zgodovinsko in kulturno dediščino, hkrati pa je tak izlet tudi priložnost za dogovore o aktivnostih, ki nas čakajo letošnje in prihodnje leto. Prijetno jesensko potepanje po Sloveniji smo pričeli s kratkim postankom v Šentjurju, ki je bil nekoč zelo pomembno mesto, po gradnji AC pa je nazadoval, I'slavili smo se v gornjem delu mesta, kjer smo si ogledali rojstno hišo bratov Ipavec. zdravnikov in skladateljev, ki so pomembno vplivali na slovensko pesem, hkrati pa zvedeli tudi, da je Šentjur znan tudi zaradi Franja Malgaja. enega od bolj znanih slovenskih vojakov iz zgodovine, ki se je rodil v tem kraju. Od tu smo se zapeljali do Planinskega doma na Boču. kjer smo si ogledali zaščiteno vcliko-nočnico ter obujali spomine na množična zborovanja ob 1. maju. Z Boca nas je pot vodila do Olim-lja, ene najstarejših lekarn; kjer smo v prijaznem pogovoru z enim od patrov zvedeli marsikaj o zgodovini tega območja, predvsem pa o zdravilnih učinkih posameznih zdravilnih rastlin in zelišč. Zadnja postaja jc bil ogled gradu Podsrcda, ki jc kljub prezidavam in dozidavam ohranil skoraj neokrnjeno prvotno jedro. Grad se sistematično obnavlja od leta 1983 pod vodstvom Spominskega parka Trcbčc - Kozjanskega parka, pri tem pa se skrbno LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE luščijo njegove primarne arhitekturne sestavine. Grad je skoraj v celoti namenjen galerijski dejavnosti, čudovita dvorana pa koncertom in promociji. Seznanili smo se s slikarskimi razslavami, posebno pozorno pa smo si pogledali tudi razstavi slekla, ki temelji na glažutarski tradiciji in sodobni proizvodnji rogaških, kozjanskih in drugih slcklarskih mojstrov. Zadnja postaja prijetnega nedeljskega dne je bil kmečki turizem na vrhu Trebč, od koder smo se zgodaj, saj je bil pred nami nov delovni dan, vrnili domov. LDS 2. tabor - festival SLS+SKD Slovenske ljudske stranke v Celju \ soboto. 20. oktobra, se je v tfeljii „,l,!,j.,i i* 2. iruiiio-onalni tabor stranke SLS+SKD. Tokrat je bil za spremembo prvič v dvoranah Celjskega sejma, saj jc konec oktobra pač neprimeren čas za pripravo prireditev na prostem. Kljub temu, da v medijih »obveščeni« Hekatei-lti odborih ier k zdHJžjtvI hn7i-iiviic energije, ki živi v vsakem izmeti nas. Pojasnil je. da se naša stranka zavzema za vsiop v NATO ter da v okviru koalicije pozna meje kompromisa, kar je dokazala v primeru junijskega referenduma ter da 1 idilo brani slališ-čc, da je denacionali- SLS -»SKD Slovenska ljudska stranka Stalno prikazujejo našo si ranko kol nekakšno razpadajočo katastrofo, je preko 4000 udeležencev festivala jasno pokazalo, da je še kako živa, resda v različnih delih Slovenije različno. Osrednji govornik je bil seveda predsednik, mag. I ranci Bul. ki je v svojem nagovoru pozval k oživitve i si ranke, k opustitvi apatije, ki vlada v zaci jo potrebno dokončno končali. Naša stranka se bo v prihodnje predvsem zavzemala za enakomeren in skladen razvoj Slovenije, v skladu z našimi desno sredinskimi programskimi usmeritvami. Na koncu se je predstavila tudi vsa predsednikova družina. Sledili so govori gostov iz tujine: predstavnikov sorbrJriln slt-mU iz Avstriji*, Hrvaške', Nemčije ter predstavnikov zamejskih Slovencev. K večjemu upošlcva-nu mladih in uveljavi jami njihovega mnenja, je preko videoposnelka pozvala predsednica podmladka Nove generacije Nalasa Kav as naravnost iz Prage. Festivala smo se udeležili tudi iz Domžalske občine; večja delegacija upokojenske zveze je ze dopoldan sodelovala na zboru Upokojenske zveze, kjer so izvolili novo vodstva ter sc zahvalili dr. Berti Jereb za dolgolclno požrtvovalno delo v stranki. Sledil je družabni program z. Alfijem Ni-pičem, pevskimi zbori in nastopajočimi z. vseh koncev Slovenije, slan prijatelji pa smo se zaustavljali v krajših in spodbudnih pogovorili se dolgo v večer. ROK RAVNIKAR Pogovor z domžalskim podžupanom Romanom Kurmanškom Projekte, ki so mi zaupani, izpeljem do konca »Domžalska miza« V naši občini imamo tri podžupane, eden od njih je g. Roman Kurmanšek, dip. ing. strojništva, kije hkrati tudi predsednik največje domžalske opozicijske stranke SDS. Županja mu v začetku mandata ni dodelila področij, ki bi jih pokrival, temveč so mu bili zaupani zgolj posamezni projekti. In vse projekte, ki jih je dobil, je odlično izpeljal, nekatere do uspešnega zaključka, drugi so v zaključni fazi, dodeljeni pa so mu bili že novi. O vsem tem in še o marsičem boste lahko prebrali v razgovoru, ki je pred vami. , Nam lahko na začetku, g. Kurmanšek, nanizate dva ali tri projekte, ki so vam bili dodeljeni in ki so za naše občane bistvenega pomena? Seveda. Naj začnem s projektom, ki je tudi žc dokončan, to jc bil projekt ločenega zbiranja odpadkov. Omenil bi še projekt plinifikacije v Občini Domžtuc (ta jc v zaključni fazi) ter nov projekt, to bo izgradnja začasne Uznice v meitU Domžale. Številni občani žc nekaj časa pogrešajo prostor, kjer bj sc lahko prodajalo in kupovalo sadje, zelenjavo in razne izdelke domače obrti in tržnici je idealna možnosl za to. S tem pa bi se oživilo tudi ožje mestno jedro Domžal. , (!t se sedaj omejiva na projekt ločenega zbiranja odpadkov, me zanima, kako je sploh prišlo do te ideje? Ideja je bila prisolna tX nekaj časa in bili so izvedeni ludi pilotni preizkusi, na osnovi katerih je bil izdelan projekt, ki je narekoval potrebo po izgradnji 105 ekoloških otokov. Sami odločitvi za realizacijo projekta so botrovali šlevilni dejavniki, kot so: prenapolnjen obstoječi depo-nijski prostor komunalnih odpadkov v Dobu. priključitev h kon-zoreciju (TRO, uvedba obremenilnih taks za liste občine, ki ne bodo imele uvedenega ločenega zbiranja odpadkov ter navsezadnje, lo jc bila tudi zahteva opozicijskih svetnikov v domžalskem Občinskem svelu. /;i izvedbo lega projekti! jc bll;l v letu 1999 ustanovljena projeklna skupina z nalogo, da uredi vse potrebno za izpeljavo projekta, Ccphtv jc bila projektna skilpiita sestavljena Iz predstavnikov različnih političnih strank, nam jc uspelo uporabiti predvsem zHaHJe dihov skliblHe, potrebno za Izpeljavo Hrbickia. Sedal že IMo tigdlaV (jaHi. 'Id le bil hi-l.iap » hW)i sevanju in realizaciji projckla pravilen. . Spomnim se otvoritve pruga ekološkega oluka, ki sle ga odprli leta 2000. led je bil prebit in imam občutek, da so ljudje /.do pozitivno sprejeli ločeno zbiranje Odpadkov. Koliko ekoloških otokov p,i sedaj že deluje v naši občini? Do otvoritve v maju 2000 jc bilo postavljenih 15 ekoloških otokov, na katerih se zbirajo ločeno v posebnih zabojnikih papir, sleklo, pločevinke in plaslcnkc Kasneje bo uvedeno ludi zbiranje organskih - bioloških odpadkov, ki se bodo zbirali v posebnih zabojnikih doma pri občanih. Ekološki oloki so se najprej postavljali ua zemljišču, ki je bilo v lasli občine in do junija 2000 je bilo postavljenih 45 ekoloških otokov od predvidenih 105, hkrati pa je bilo tt pridobljeno IX zemljišč, ki so bila v privatni lasli. Na žalost je menjava oblasti na državni ravni (vodenje vlade je po g. liajuku ponovno prevzel g. Drnovšek) botrovala prenehanju dela naše projektne skupine. . Sprememba vladajočih političnih sil Je torej zavrla delo na tem projektu, kar zagotovo ni vzpodbudno. Kaj ste še imeli v planu, pa zaradi spremenjenih političnih razmer ni bilo možna izpeljati? V jesenskem času smo imeli namen organizirali informiranje v izvedbi nagradnih kvizov po šolah in vrtcih naše občine in budno spremljati potek naše akcije. V skupini smo se zavedali, da je potrebno največ naredili v smislu osvcscauja ljudi, Realizacija projekta v smislu postavitve i"5 ekoloških otokov hi vsekakor pomenila veliko razbremenitev obstoječega deponijskega prostora v Dobu. V občini Domžale uslva-rimo na leto okrog IdšiJOO m' odpadkov. Od lega je gospodinjskih iih.ooo, osiaii so industrijski, z izvedbo ločenega zbiranja po zastavljenem programu bi delež gospodinjskih odpadkov zmanjšali SDS za 60%, kar pomeni 47.200 m' odpadkov. Prenehanje dela projektne skupine je bilo obrazloženo s leni. rja Je nadaljevanje projekta mlinsko in bo lo delo nadaljevalo podjetje Prodnik. Po neuradni verziji pa so bližajoče se volitve bile lisic, ki so holro-valc u k i ni l vi skupine (»da ne ho Kurmanšek delal z ekološkimi oloki promocijo svoji stranki«!. , Ne glede na ukinitev projektne skupine nam zaupajte - ste zadovoljni z Izvedbo projekta? Kakorkoli žc - projekl je us- pčl Hi v veliko veselje htl Jc. ko videvam ljudi oh ekoloških blokih, ko polnijo zabojnike z. doma ločeno zbranimi odpadki. . Kaj pa lahko rečeva o projektu pliiiiiikaeije v naši občini? Projeklna skupina, kalero vodim - uradno se imenuje Projekl ■ na skupina za izgradnjo plinifikacije v Občini Domžale, ic bi-r, ,,,, ,.,uvl|utw V luiu (•'•'•' z nalogo, da pripravi vse polrebiio. da bo projekl plinifikacije pripravljen do laksne faze, da bo motnp razpisali koncesijo in ludi spremljali samo realizacijo projekta. , Omenili ste koncesijo. Torej občina sama ne ho gradila omrežja plinifikacije? V projektni skupini smo se že na samem začetku dogovorili, da glede na velikost področja in velikega fiiiaiičnega zalogaja, ki ga zahteva la projekt, ne homo gradili iz proračunskih sredstev, pač pa izbrali najugodnejšega koncesionarja. ki bo na svoje stroške zgradil plinovodno omrežje, vzdrževal in upravljal celotni sistem, izvedel priključke porabnikov plina ua oiiiie/jc in distribuira! plin porabnikom. Koncesija bo I rajala 30 let. . kako ste se v projektni skupini lotili vodenja projekta plinillkai i- Ji? / ustanovitvijo projektni skupine je bila podana zahleva po celoviti rešitvi plinifikacije nu področju občine Celotni projekl smo razdelili v dve fazi. Prva laza je vključevala vse potrebne gktivnOSti za izbor koncesionarja. druga pa fizično realizacijo. Na osnovi mrežnega plana smo spremljali realizacijo projekta časovno in stroškovno. Dogovor v skupini je bil. da občina sama izdela EN, izbrani konccsioiiar pa potrebne projekte, pridobi vsa soglasja in dovoljenja ter zgradi omrežje. . V kateri fazi.jc trenutno projekl pliiiiiikaeije? Projekl plinifikacije je v uvodnem delu zaključen. Posebna razpisna komisija je v fazi pregledovanja in ugotavljanja izpolnjevanja razpisnih pogojev in tudi ocenjevanja ponudnikov, ki so se javili na javni razpis. Javili so se : Energetika I jiihljana. Pel ml in Adria plin. Ocenjujemo, da bo koncesija podeljena v zelo kratkem času. . Kako obsežna je sedanja plinl- fikatijska mreža, kolikšna se načrtuje bodoča in koliko hišnih priključkov je predvidenih v investiciji? Sedanja plinifikacijska mreža jc zgrajena v dolžini 15 km. načrlo-vaiia bo zgrajena v izmeri 142 km, izvedenih pa bo okrog 8000 hišnih priključkov. , Do oddaljenih zaselkov verjetno ne bo zgrajene plinovodne mreže. Kakšna rešitev se predvideva? V lokacijskem načrtu so predvidena področja (določene vasi in zaselki), kjer ni ekonomske upravičenosti za izgradnjo omrežja zemeljskega plina. Za takšne primere smo predvideli oskrbo z utekočinjenim propan-butni plinom v cisternah, Osnovni cilj jc bil zagotovili vsem občanom preskrbo z. ekološko najbolj sprejemljivim gorivom, lo jc plinom. V primeru kasnejše izgradnje mreže se lahko izvrši brezplačna kasnejša prevevava na omrežje zemeljskega plina. . Kaj pa novi projekti, na začetku ste omenili tržnim v mestu Domžale? 2e dalj časa jc med ljudmi in ludi med opozicijskimi svetniki v občinskem svetu (SDS in NSi) prisolna zahteva po oživitvi ožjega mestnega jedra Domžal, saj med ljudmi slišimo, da Domžale nimajo duše. Del lega jc tildi manjkajoča tržnica, kjer bi se lahko prodajalo in kupovalo sadje, zelenjavo in izdelki domače obrti V tem trenutku gre za projekt začasne tržnice do uvedbe zazidalnega načrti samega jedra Domžal, ki bodo morale lo vprašanje oz, pomanjkanje dokončno rešili. , O tem projektu bomo v bližnji prihodnosti zagotovo lahko še brali. Ilralee pa gotovo zanima tudi dogajanje okrog sedanje deponije komunalnih odpadkov, ki je žc (pre)polna, a vladajoča garnitura pripravlja projekt razširitve te (po vseh kriterijih prepolne) deponije. Nam lahko poveste kaj več o tem? Zamisel o širitvi in nadvišanjii obstoječe deponije odpadkov je brez. vsake strokovne podlage, (iovoriti, da jc lo najboljša reši-lev, je malodane smešno. Najboljšo rcsilev sc vedno išče vsaj med dvema predlogoma, ki jih mora pripravili široka (v lem primeru jih občinska uprava nI pripravila), odločitev pa je (lahko) tUdI politična, la prohlcmalika se kol jara kača vleče zi: od lela 1988, ko je posebna komisija za iskanje nove lokacije pripravila predloge za izbor, katere jc snrciel r,f>Aii4-M Jtnil in so kazali rešitev problemalike. . Pa so zaključki že na vidiku? Od lela 1988 do danes sprejeli skjepl le vedno niso bili realizirani, čeprav jc dolžnost občinske uprave, da sklepe realizira. Na seji v juliju mesecu 2001, ko se je obravnavala informacija o sinivi obstoječe deponije, roo svetniki iz vrst opozicije (SDS in nsi) sejo protestno zapustili (l<>- vorili, da sc opozicija ne drži konsiriiklivno, je za opozicijo žaljivo. Vprašajmo se, kdo je kaj aareilil. da bi prišli do druge lokacije. Ali je morda konsiriiklivno to, da sc čaka na novo razmerje sil v Občinskem svetu in se dela po sistemu »polilični valjar«. . in kako naprej 1 Zgodovina se na žalosl ponavlja. Pred 211 leli smo bili na zboru krajanov v Dobu nekaleri proti lokaciji Doh za odlagališče, nato nas o dogajanju glede sme-lisca ni nihče obveščal. Kasneje smo /vedeli, da je Skupščina Ob čine Domžale sprejela sklep o lokaciji. Mnogi danes se živeči Dohljani, ki so bili botri tej »modri« odločitvi, se sedaj opravičujejo, češ, če bi mi vedeli, kaj bo iz lega nastalo... Popravnega izpili..... žalosl ni in ga ludi ne ho. Krajevna skupnost Doh nima nosu, ji ne smrdi in ni v celoti ogrožena, čeprav dobiva nadomestilo za lokacijo odlagališča od vsega začetka. Ogroženi pa so prebivalci v neposredni bližini odlagališča, /a njih pa lako ali lako ni nikomur od vladajoče garniture mar, kajne? Inšlrumenla za merjenji smradu še niso Izumili /alo površna analiza presoje vplivov na okolje ne more dali pravih rezultatov, Žalostno, da nikogar ne boli glava, ko gre za varovanje našega prostora in tudi porabo proračunskih sredstev. A se bo kmalu moralo nekaj spremenili, seveda na bolje. V nasprotnem primeru ho ekološka katastrofa, krivci zanjo pa bodo slej ko prej znani. JANEZ STIBRIČ Nova Slovenija ostro nasprotuje reviziji slovenske ustave Predsedniki občinskih odborov, občinski svetniki in župani ter člani Izvršilnega odbora in Sveta Nove Slovenije podpiramo le tiste spremembe ustave, ki so nujne za vstop Slovenije v Evropsko zvezo. Odločno pa nasprotujemo reviziji slovenske ustave, s katero želi vladajoča koalicija omejiti referendumsko možnost neposrednega odločanja, saj je s tem državljanom određena pravica, s ka- Nova Slovenija Kritantka Ituaska stranka teto smo sc osamosvojili, pa tudi zamejiti vlogo parlamenta in ustavili razvoj lokalne samouprave. Nova Slovenija bo za preprečitev teh namer vladajoče koalicije uporabila vsa dopustna demokratična sredstva. NSi SDS Domžale in NSi Domžale Vas vabita rta javno tribuno, na kaleri bosta svoj pogled tla aktualne politične dogodke predstavila - predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije, g. Janez Janša - predsednik Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke, dr. Andrej Itajuk. Javna tribuna ho v ĆFTRTFK, 29. NOVEMBRA 2001 ob 19. uri v Kulturnem domu Franc Kernik v Domžalah. Vstop prost, vaša vprašanja bodo dobrodošla. SDS NSi Nova Slovenija HHmHRRHHMIK trrttanmka i/utiska stranka Vljudno vabljeni! V okviru domžalske SDS deluje tudi športni foriim Zdrav duh v zdravem lelesu, pravi slari, vsem dobro znani pregovor. To jc bilo naše vodilo, ko smo se odločili, da v okviru naše stranke razširimo delovanje nekali rili forumov, še posebno športnega. Zavedamo se, daje zdravje vsakega posameznika za celotno družbo še kako pomembno in zaželjcno. Zalo bi vsakdo od nas moral skrbeti za pravilno prebrano, zdravo spanje in rekreativno dejavnost po celodnevnem fizičnem ali umskem delu. Za elane naše si ranke v Domžalah, njihove družinske člane Ier njihove znance in naše simpali-ž.ctje ho Športni forum SDS Domžale pripravil najrazličnejše spoi liio-rekrcalivne prireditve in tekmovanja. Malo za res (najboljši se bodo lahko po merili za pokale in medalje v okviru vsakolcl uih zimskih in letnih šporlnih iger SDS), še največ pa predvsem za dobro počutje in zdrav način življenja. Jako bo v zimskem času (predvidoma Icbiu arja) organizirano tekmovanje v veleslalomu, kdor pa ne bo želel tekmovali, pa bo lahko v prijemi družbi Socialdcmokralov užival v prostem smučanju ali navijal za lisic, ki sc bodo podali na progo. V sponiladansko-polctncni času pa bodo organizirana tekmovanja v tenisu, namiznem tenisu, od bojki, malem nogometu in še in še. Možnosti za rekreativno dejavnost bo v naij stranki vsekakor dovolj. O njih bosle obveščeni preko Slamnika, lahko ludi preko elektronske pošle, če nam to sporočile na e-mail jancz.stibric@k2.ncl, lahko pa silnih oglasite ob torkih od IH. do 19, ure v naši pisarni na Ljubljanski 70 (telefonska številka pa je 7241-359). JANEZ STIBRIČ Vodstvo domžalskega Športnega foruma SDS skupaj s predsednikom SDS Domžale in domžalfkim podžupanom, g. Romanom Kurmanškom. stran IZ ŽIVLJENJA IN DELA SINDIKATA IN KS Udeleženci so z navdušenjem sprejeli gradivo o pravicah in ugodnostih, ki jih imajo člani sindikata. Območna organizacija ZSSS Domžale Uspešen dan V okviru tedna vseživljenjskega učenja je območna organizacija ZSSS Domžale prejšnjo .soboto pripravila dan odprtih vrat. Članom in drugim zaposlenim je želela predstaviti svoje delo, še posebej pa vsebino pogodbe o zaposlitvi in obračun plače. Odprta vrata so pripravili, da bi svoje člane seznanili s pomembnostjo znanja in poznavanja svojih pravic. Justi Arnus in Romana JosiC sta Za obiskovalce pripravili tudi precej gradiva, med drugim zloženko in mini fotografsko razstavo območne organizacije, propagandno gradivo sindikatov dejavnosti, ponudbo letovanja v objektih v lasti območne organizacije, možnosti nezgodnega zavarovanja, ponudbo Delavske hranilnice, kolektivne pogodbe nekaterih dejavnosti, zadnjo Številko Nove Delavske enotnosti, knjižico o varstvu in zdravju pri delu ... Obiskovalci so sc lahko vključil v dve delavnici, v prvi so spoznali pogodbo o zaposlitvi, v drugi pa so zvedeli, kako sc v podjetjih in zavodih obračunavajo plače. Justi Arnus je z. obiskom in zanimanjem zadovoljna. Dan odprtih vrat je bil namreč v soboto, ko imajo v večini podjetij in zavodov vrata zaprta. Kot nam jc povedala Romana Josič, so prvi obiskovalci prišli že ob deveti uri, zadnji pa so odšli ob 13.11 ri. Domžalska območna organizacija zgledno skrbi za pridobivanje znanj in usposabljanje sindikalnih zaupnikov. Dan odprtih vrat je bil Sc dodatna možnost za tiste, ki se ne morejo vključiti v redne seminarje. F. K Prodnikovo petkovo popoldne Življenje je polno priložnosti in na svetu ne obstaja niti en sam razlog, da jih ne bi izkoristili. Tako so priložnost za veselo doživetje izkoristili člani in članke sindikata podjetja PRODNIK iz Domžal na prvem po-dopustniškem srečanju. Članice in člani Sindikata Prodnik so sc na povabilo predsednika sindikata Ccrar Francija v pelek, 28. septembra ob dveh popoldan zbrali v gozdičku pri gradu Tustanj na družabnem srečanju. Z odličnim pasuljem in hrustljavo zapečenim odojkom jih jc tam pričakal nasmejan kolega Peter Svetlin. Vzdušje udeležencev jc bilo preprosto in sproščeno in dobila sem občutek, da so vsi udeleženci skuSali prijaznost Kostanj v Jaršah Prosti dnevi, vikendi in praznovanja dajejo vsakdanu poseben ton, posebno veselje. Obarvajo ga s posebne vrste pričakovanjem. So nekakšni mejniki, zaradi katerih že misel nanje zadostuje, da grem lažje preko včasih ne ravno prijetnega dne. Rodili so se kot izraz začudenja, hvaležnosti. V času, ko so ljudem bili miti še del vsakdana, je bilo praznovanje povezano z začudenjem, da se Zemlja vsako leto obnavlja. Z napetim pričakovanjem so čakali, ali se jih bo po okrutni zimi usmilila prijazna hči Pomlad. Pristen krik začudenja se je prelil v vrisk harmonije veselja, da niso zapuščeni od bogov. Strah jim jc zapolnilo pričakovanje novega, klijočega, polnega življenja. Podobno tudi člani kulturnega društva Groblje svoje novo delovno leto pričnemo z 2c tradicionalnim Kostanj piknikom. Vsako leto znova s strahom čakamo, kakšno vreme nam bo namenila usoda. Letos jc bilo nedeljsko popoldne prijetno toplo. Žc od enih je v kotlu brbotal golaž. Pikali in pekli so se kostanji. Ustvarjlo sc je zares domače kramljajoče vzdušje. Veliko so k temu doprinesli otroci, ki so se celo popoldne vozili okoli kozolca v starem lesenem vozičku in nam mahali. Zanimivo jc bilo ugibati, h kateremu očku in mamici spadajo. Pretežno moški del društva je popoldne (marsikdo po sopihanju sodeč po zelo dolgem času) odigral tekmo nogometa. Dame pa smo raje posedle ob klepetanju. Kaj je novega, kaj kdo dela, kdo se poroča, kaj se nam obeta, kako je možno, da so vsi večerni termini v novozgrajenem Grobclj-skem kulturnem domu namenjeni aerobiki in je dramska skupina prisiljena imeti vaje za igro v razredih Jarške šole? Verjetno gre spet za sindrom vaške samovoljnosti »one man banda«. Ali pa (joj, bog ne daj, da bi bilo to res!?) je odločitev odtehtala teža cekinč-kov? Morda pa predsednik krajevne skupnosti res ni mogel predvideti, da bi sc dramska skupina, ki deluje že skoraj deset let, odločila tudi letos naštudirati igro in je v svoji skrbi, kot dvorana verjetno ne more ostati kar prazna, prijazno zapolnil vse termine? Ogorčenost se je strnila v misel, da izgleda, da naši »jarški voditelji ljudstva« pač tako razumejo kulturno dejavnost. Boljšega in razumnejšega odgovora si nismo mogli predstavljati. Mislim, da je to kostanjevo praznovanje lep uvod v novo delovno leto. Da nam priložnost, da sc med seboj spoznamo člani dramske skupine, pevskega zbora in kar je še posebej važno, vsi, ki niso nikoli neposredno vidni na nobenem odru, pa nam vseeno močno stojijo ob strani. Marsikdo pripelje s seboj celo družinico kar jc gotovo dobrodošlo, da ne ostajamo le na ravni vsakotedenskih vaj, kjer sc vidimo le člani med seboj. Kostanj je simbol predvidevanja, ker je sadež, ki ga jemo pozimi. Ta uvodna uglasitev društva je navadno tudi pokazatelj, kakšna sezona se nam obeta, v kakšno zimsko obdobje sc bomo podali in ali sc bomo spomladi lahko veselili nastanka našega novega »otroka«. Letos je zvenelo obetavno NATAŠA COTMAN Iskanje dobrih krajev za opazovanje s teleskopom Zveza Svobodnih* sindikatov^ Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA ZSSS DOMŽALE Ljubljanska 70,1230 DOMŽALE, Tel.: 01/72-41-325 Razpis za letovanje zima 2001/2002 Na podlagi pravilnika o koriščenju počitniških kapacitet Območna organizacija ZSSS Domžale tudi v zimi 2001/2002 organizira letovanje z. ugodnimi pogoji. Prijavite se lahko pri predsedniku sindikata podjetja oz, zavoda ali v pisarni območne organizacije. BOHINJSKA BISTRICA počitniška garsonjera cena: 3.800,00 Sil Alan prijave: do 10. novembra 2001 (kasneje za proste termine l KRANJSKA GORA sobe v Porentnvem domu cena: 4.200,00 SIT/dan prijave: do 10. novembra 2001 (za proste termine) V ceno je vštet davek na dodano vrednost. STROŠKU LETOVANJA poravna dopustnik v največ treh obrokih. Prvi obrok 7 dni po prejemu računa, zadnji pa 5 lini pred odhodom na letovanje. Poleg cene letovanja plača dopustnik še turistično takso. Pri odpovedi zaračunavamo stroške poslovanja in -10% cene letovanja, če je odpoved krajša od 20 dni in - 30% cene letovanja, če je odpoved krajša od 10 dni. O rezultatih razpisa bomo obveščali osebno po pošti. Prijetno senčico je nudil Tustanjski gozdiček in gostoljubnost podeliti tudi z mano. Dogajanje na družabnem srečanju so članice in člani sindikata popestrili tudi z zanimivimi preizkusi in tekmovanji v športnih disciplinah -pikadu, balinanju in balinčkanju, odbojki ter vožnji z »oldtajmcrjem«. Lepo popoldne in dobra organizacija sta poskrbela še za eno nepozabno doživetje vseh udeležencev. J. ARNUŠ Kot zagrizen amater preživim veliko dni pod milim nebom, na moji poti učenju in raziskovanja neba pa nikoli ne manjka podobnih »nebesnih moljev«. Teleskopa nikoli ne postavljam sam, vedno imam s sabo vsaj štiri rado-vedneže-moje sedanje ali bivše učence. Spomnim se, da sem kot otrok sovražil, da se teleskopa ne smem dotakniti, da so pogledi v vesolje trajali le nekaj sc- KDO SMOV' < -ZAKAJ SMO?« KAJ MUDIMO? Pridite, odgovorili bom na vsa vaša vprašanja, i Zveza Svobodnih Sindikatov 'V Slovenije Območna organizacija POIVtZfAl«E_ kund. To bom v svojem poslanstvu učitelja zagotovo preprečil. Moji učenci in prijatelji astronomije od prvega dne sami delajo s teleskopom, zvezdno karto in seveda sami iščejo številne zanimive informacije. Še vedno se sicer največ naučimo iz Špike, toda zadnje čase se prav lako veliko naučimo drog od drugega pa ludi teleskop Meade I,\200 jc odličen učitelj. Pognali smo nezaustavljivi čar radovednosti in debat brez konca, na temo astronomija. Kljub temu. da imamo dva teleskopa, pa se je zataknilo pri krajih za opazovanje. Vprašal sem seveda veliko iz.kušencjših. žal pa vsi godrnjajo, nikoli ni volk sit in koza cela. Roko na srce, v veliko večjo pomoč so mi bili pri izbiri krajev gorniki in gorski kolesarji, kol pa moji znanci-astrono-mi. Ker veliko potujem po Sloveniji (krivec za to jc moj drugi instrument po priljubljcnosti-harmonika), sem se odločil, da s prijatelji opišemo in ocenimo kraje, na katerih smo solidno opravili naša opazovanja. Kriteriji, po katerih smo »mesta« ocenjevali, so: 1. Dostop z avtom (zaradi elektrike in mase teleskopa) 2. Odprtost terena (ovire: hribi, gozd, stavbe...) 3. Svetlobna onesnaženost (moleče luči) 4. Motnje v ozračju (vetrovno področje, smog, megla, oblačnost nadmorska višina) Pri vseh kriterijih smo ocenjevali po osnovnošolsko, od I do 5. Naše ugotovitve bomo posredovali bralcem Špike (v upanju, da jih bodo objavili), saj smo na lastni koži okusili, kako težko je najti dobre prostore za opazovanje. Brdo-Goropeče pri Domžalah (pri kmetiji Matija) Koordinate: d: 14° 40' S: 46° 7' 1. Dostop jc možen po asfaltirani cesti iz Ihana, zavijemo proti Brdu, nato proti Dobravi (Goropeče). Ozka cesta je asfaltirana in poteka večinoma ob kmetijah in gozdovih. Ko je konec asfalta (pri kmetiji Matija) zavijemo ostro desno na kolovoz. Po stotih metrih smo na prekrasni jasi sredi hribčka. Ob velikem snegu kolovoz ni prevozen. Ocena: 4. 2. Odličen pogled na vse strani, nahajamo sc sredi obroča, ki ga tvorijo nizki hribi. Malo manj odprto proti severu, kjer je gozd. Ocena: 4. 3. 2e omenjeni obroč hribov poskrbi za to, da izgine skoraj vsa svetloba Ljubljane, proti jugovzhodu malenkost molijo iuči iz. Dolskega. Ocena: 4. 4. Edina pomanjkljivost tega kraja je nizka nadmorska višina (400 m), ki žal vedno ne zagotavlja čistem ozračja V bližini jc še nekaj podobnih jas, ta kraj pa še posebej priporočam za opazovanja amaterskih astronomov iz. moje regije Domžalc-Kamnik. Ocena: 3. Skupna ocena: 4. BELA SOMI, učitelj na OS Domžq|e TI LEN CADEZ, dijak Kamniške gimnazije Lukov sejem v Lukovici V soboto, 20. oktobra, je že četrto leto zapored v Lukovici potekal znani Lukov sejem, ki ga prireja Turistično olepševalno društvo Brdo - Lukovica. V osnovi Lukov sejem, poleg spomladanskega Peregrinovega, služi za večjo turistično promocijo in predstavitev občine Lukovica. Tako se na stojnicah predstavljajo in prodajajo domači pridelki z območja Črnega Grabna. V pogovoru s predsednikom društva g Francem Pavškom sem izvedel, da je društvo sicer najbolj znano po prireditvi Rokovnjači, ki je nekdaj slovela Sirom Evrope, sedaj pa se je še ne morejo ponovno lotiti, saj je za to potrebno preveč ljudi in preveliko finančnih sredstev, ki jih trenutno nc zmorejo. Na Lukovem sejmu se je predstavil Aktiv kmečkih žena in ob njihovih mizah smo obiskovalci lahko obujali poznavanje starih slovenskih jedi, kot so: ajdovi žganci, kislo zelje, češpljeva kaša, ... Čebelarsko društvo je na svoji stojnici predstavilo novo slovensko zaščiteno blagovno znamko »Slovenski med«. Slovenski med se bo prav gotovo dobro prodajal v osrednjem čebelarskem centru, ki se gradi na Brdu pri Lukovici in bo leta 2003 gostil čebelarje vsega sveta na svetovnem čebelarskem kongresu. Na posebno zanimivost smo lah- ko naleteli v dvorani kulturnega doma, kjer so bili razstavljeni gostinski pogrinjki in njihove dobrote. G. Pavšek je povedal, da je na tako idejo prišel v povezavi z znanim vseslovenskim »gostinskim zborom«, zato je povabil gostilničarje iz občine Lukovica, da bi na tak način predstavil svojo gostinsko dejavnost. Pohvalno je. da so se odzvale tri gostilne in sicer: Furman, Pri Bev-cu ter Rus. G. Janez Šlibar iz gostilne Rus. se je strinjal, da gostilničarji seveda hoCejo sodelovati pri predstavitvah turističnih dejavnosti, saj nočejo biti le navadni obrtniki, pač pa aktivni pri razvoju in predstavitvi lokalne turistične ponudbe. Tokrat se je odloČil za predstavitev pogrinjka in dobrot na temo »Mar-linovanje«. v kar seveda obvezno sodi, gos. vino, kostanj, mlinci ter rdeče zelje. Martinovo je res blizu, zato (lepo vabljeni) v naše gostilne in dober tek! ROK RAVNIKAR Iz sosednje občine Le redki so tisti, ki se spomnijo, kako je potekalo delo na kmetijah včasih, ko ni bilo traktorjev in podobnih sodobnih pomagal. Če me spomin ne vara, so v Dobu včasih imeli samo na res večjih kmetijah traktor, ostala dela pa so opravili s pomočjo konj tudi zaradi močvirnatega terena. Pa je bilo vseeno vse postorjeno lako, tla jc bila nedelja posvečena počitku, klepetu in zabavi, pa tudi svete maše niso izpustili. Potem pa so prišli večji stroji ter kar obvezno delo ob nedeljah, na konje, razen tistih v traktorjih, pa so kar pozabili. Počasi pa se stari časi zopet vračajo, vsaj kar se tiče konj, o nedeljskem delu raje ne bi zgubljal besed. Da pa se veča število konj pri nas, smo se nedavno lahko prepričali na tokrat že drugem srečanju konjerejcev in ljubiteljev konj pri Čurnu v Spodnjih Kosezah pri Lukovici. Obiskovalci so imeli kaj videti, preko 60 konj, od najmanjših ponijev, pa do kasača ter opreme zanj. vse je bilo razstavljeno v novi ogradi. Seveda pa so pripravili tudi zanimivo tekmovanje, sprevod po okoliških vaseh ter poskrbeli za zabavo. Popoldne so se v lepem sončnem vremenu konjeniki odpravili na sprehode po okoliških krajih in poteh. Za vrhunec srečanja pa je poskrbel Se prihod helikopterja, ki je z gosti večkrat preletel prizorišče prireditve. Ne smemo pa pozabiti tudi gostov Moravškega konjeniškega kluba, mogoče pa se nam naslednje leto pridruži še kdo. Pobrskam po sivih celicah in se spomnim, da so včasih tam na Igu pri Ljubljani imeli konjerejo zelo razvito, pa tudi mešetarili so s konji, a o tem kdaj drugič. DJD Avtoakustika Velik razmah mobilne telefonije jc narekoval tudi odprtje nove poslovalnice Avtoakustike iz, Homca tudi v Kamniku. Eden izmed razlogov za odprtje nove poslovalnice, v kateri se lahko dogovorite in posvetujete o nakupu, servisiranju ter prijavi in odjavi vašega mobija ter še kaj, je veliko število zadovoljnih kupcev. Velik poudarek so dali tudi prodaji telefonov po sistemu staro za novo, saj se tehnika v telefonih zelo hitro izpopolnjuje. Za uporabnike in kupec iz kamniškega konca pridobitev zagotovo pomeni približevanje ponudnika potrošniku, v veselje uporabnikov te zvrsti komunikacije, ki pa jih ni malo. DJD PREDSTAVLJAMO stran IO Iskrene čestitke! Zlatoporočenca Marija in Jože Rape Vez predanosti ljubezni, prijateljstva, spoštovanja in dobrote že pet desetletij povezuje zakonca Marijo in Jožeta Kapela iz Zaboršta, ki sta 13. oktobra 2001 pred Cveto Zalokar Oražem, županjo Občine Domžale, ter nato še v ihanski župnijski cerkvi, potrdila obljubo, dano pred petdesetimi leti. ZlaloporoCenec Jože Rapc je življenjsko pot začel 29. maja 1924 v Domžalah, na tedanji Ljubljanski 78. v hisi. kjer je danes bife Juhant. zraven Policijske postaje v Domžalah. Oče Josip m mama Alojzija roj. Bcr-toncelj. sta imela pet otrok, od katerih je eden umrl, poleg Jožeta pa sta bila Se brata Lado in Marjan, ki sta kasneje padla v partizanih, ter sestra Majda. OCe je bil trgovec in »žnidar«. mama pa je skrbela za gospodinjstvo in otroke. Gospodarska kriza je družino zelo prizadela, vendar se niso dali in so se po krajšem bivanju v Dobu v letu 1937 vrnili v novozgrajeno hišo v Ziborštu. Ni bilo lahko, se spominja slavljcnec tistih Časov: »Vstajala sva ob treh zjutraj, da smo iz. Radomelj pripeljali opeko. Ko je bila sedem pree, sva bila z bratom Ladom že na vlaku za v Ljubljano, nato nekaj ur v šoli, pa spet na vlak, kjer sem se v glavnem učil, nato zidat hišo. in tako dan za dnem.« pravi. Vendar so to lepi spomini, saj je bil mlad. Po končani meščanski šoli je kot prodajalec opravljal prakso pri Jegliču v Lescah ter pri Turšiču v Domžalah, izpit za trgovca pa jc naredil po vojni. V letu 1943 je bil vpoklican v nemško vojsko in po kratkem potovanju po nemških mestih, kjer so se komaj umikali letalskim napadom, so ga skupiij z drugimi poslali v hribe na Češko, kjer ga je oktobra obiskala njegova mati. Njegova trnova pot se je končala v boju, od koder so ga hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico na Madžarskem, nato v Graz, marca 1946 pa se je vrnil domov. Najprej je mislil na Ameriko, pa mu še danes ni žal, da ni šel. Gospa Marija, z dekliškim priimkom Kralj, sc je rodila 30. julija 1928 pri Mgan v Prelogu; oče je bil poznani gostilničar Ivan. mama Roza. Z zlatoporočencema je tudi županja rojena Dime. Doma jih jc bilo prav tako pet. saj je imela tri brate in sestro. 2c zelo mlada je pomagala pri strežbi in pospravljanju v gostilni, saj jc bila mamina desna roka. V šolo je hodila v Ihanu, nekaj časa je obiskovala nemško šolo. kjer so ji omogočili, da je obiskovala tečaj za šport in svoje znanje prenašala na mlajše. Po nesrečni smrti očeta je bila od konca leta 1943 glavna moč v gostilni, saj je imel brat Lojze šele 12 let. Pri 17 letih je pričela peti v ihanski cerkvi in prepevala celih 55 let, hkrati pa je obiskovala tudi domžalski mešani pevski zbor in pri njem pela 20 let ter se udeležila številnih koncertov, ki se jih še danes rada spominja. Posebej rada se spominja nastopov v okviru Adama Ravbarja, kjer jc pela solo Katarino, zaupal ji jo je g. Anton Juvan, za katerega pravi, da je izvrsten učitelj petja, enako kot g. Karel I £skovcc. Nc pozabi pohvaliti tudi tete Anice Bernot, od ka-lere je dobivala prva pevska znanja, ki so ji omogočila, da jc napredovala. Mlada sta se leta 1947 spoznala v gostilni pri Mgan, saj jc bil gospod Jože prijatelj brata svoje bodoče žene, in po štiriletnem prijateljevanju-sta sklenila, da sc 13. oktobra 1951 poročita. Mlada jc šla zelo težko od doma in je moral bodoči mož njeni mami obljubiti, da bo lahko Sc prišla domov pomagat, saj jc bila mama hudo bolna. Njegova priča je bil stric Vinko Bertoncelj, njena pa stric Karol Dime, poročil ju je tedanji »župan« Franc Habjan, mati-čarka pa je bila Anica Kožar. Oh-eet so imeli v sedanji hiši, mlada pa svoje obljube ni pozabila in jc hodila pomagat domov. G. Jože se je po letu 1949, ko so nacionalizirali Rapetovo trgovino, zaposlil pri Napredku, kjer je vse do upokojitve v letu 1984 opravljal naloge poslovodje ter šefa skladišča. Na službo ga spominjajo številna priznanja. Tudi življenje g Mici je povezano z Napredkom, ki jc dajal kruh mnogim Rapetovim. Dela današnjima zlatoporočencema ni nikoli zmanjkalo, pa vendar sta vedno našla čas drug za drugega, pa tudi za vseh pet otrok: hčerko Marijo, poročeno Rahnc, ki je danes poslovodkinja v Rah-netovi trgovini v Zabor- Zlatoporočenca Marija in Jože Rape s svojimi otroki nazdravila štu, Ihanska 6 in je zelo mlada prevzela nekdanjo trgovino, ki je od leta 1991 spet Rapetova. Sin Jožeta Kapela, ki ima doma privatno mesarijo, in je po odličnih mesninah znan daleč naokoli; hčerko Veroniko, rojeno leta 1957, poročeno Vol-čini. ki stanuje v Studi in jc kot diplomirana ekonomistka finančna direktorica v Ljubljani, hčerko Jelko poročeno Jurič, ki živi v Ueričevem, kot blagajničarka pa dela v Rapctovi trgovini, ter najmlajšega Leona, ki je zaposlen v Belinki. Skupaj imata štiri vnukinje in pet vnukov ter že dva pravnuka. Vesela in ponosna sta na prijetne družine svojih otrok. Obiska slehernega izmed svojih najbližjih sta posebej vesela. Prosti čas, ki ga kljub upokojitvi ni prav veliko, gospa Marija rada preživi s prijateljicami, s katerimi jo vežejo spomini na več desetletno petje, veliko pa ve povedati o očetovi smrti, o postavitvi spominske plošče v njegov spomin, pa tudi o tem, kako hvaležna je pokojni materi, da ni skupaj z drugimi odšla v Ameriko, ki jo jc pred leti, skupaj s Kanado, sicer obiskala, temveč je ostala v Sloveniji, ki jc njej tako lepa. Je pa pred leti obiskala sorodnike v Ameriki in Kanadi. Z možem sta krstna in birmanska botra vnukom in vnukinjam, gospa Mici pa jc tudi dolgoletna porotnica in dobitnica številnih priznanj, ki kažejo na njeno dobroto. Zakonca Rapc veliko ljudi in društev pozna po njuni dobroti. To najbolj vedo člani Prostovoljnega gasilskega društva Ihan, katerega častna člana sta in katerim nikoli nista odrekla pomoči, in so jima skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Žeje-Svela Trojica, kjer njuno dobroto tudi zelo cenijo, pripravili nepozabno slovesnost ob njuni zlati poroki. Te so se veselili tudi njuni sosedje, pa Domžalska godba, ki ju jc počastila s poročno koračnico, za njuno dobroto pa so jima hvaležni tudi mnogi drugi, med njimi tudi gasilska zveza Domžale, Rdeči križ, Domžale, Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, Župnija Ihan, saj sta pred kratkim prispevala k temelju za nov župnijski dom. Pomemben pa je tudi njun vikend v Dobovljah, prijetno zatočišče nc le njiju in sorodnikov, lemveč številnih prijateljev in glasbenih skupin, med njimi ludi bratov Pirnat, ki so jima v poročni dvorani zapeli ob njuni zlati poroki, številnih pevskih zborov, lovcev in številnih pohodnikov, ki so vedno dobrodošli gostje, in svoje spomine vpisujejo v spominsko knjigo, pravo kroniko življenja družine Rapc. In če bi jo podrobneje pregledali, bi lahko ugotovili, da so v njih največkrat zapisane besede: prijetno, prijaznost, iskrenost, pesem, veselje, dobrota, ljubezen, radi vas imamo, sreča, prijateljstvo, hvala, prosim, še pridemo. Z njimi so številni obiskovalci povedali, da sta zakonca Rape živ dokaz, da prijazen in vesel človek povsod najde iskrene prijatelje, pozabiti pa nc smemo niti na tisoče odličnih krofov, ki jih še vedno peče ga. Mici. Življenjska pot zlatoporočencev Marije in Jožeta Rape jc dobra in uspešna, pa tudi srečna. Uspešna zaradi srečnih petih družin svojih otrok, uspešna, ker sta s svojo pomočjo pomagala mnogim, ki so njuno pomoč potrebovali, pa tudi srečna, saj sla dokazala, da z razumevanjem, ljubeznijo, pa tudi potrpežljivostjo ter spoštovanjem lahko do-živiš tako pomemben jubilej, kot jc zlata poroka. Slovesnost ob njej jc vodil starešina, brat France, pri njej so sodelovali vsi domači, predvsem pa zlatoporočenca, ki srečna stopata biserni poroki naproti. Med številnimi, ki so jima čestitali ob jubileju, je bila tudi županja ('veta Zalokar Oražem, ki jc med drugim dejala: »Zlata poroka, ki jo današnja slavljenca praznujeta skupaj z. nami in svojimi najbližjimi ter prijatelji, je tudi priložnost, da jima v imenu vseh, ki sta jim kadarkoli pomagala, rečemo iskreno hvala. Hkrati vama želim, da bi se znova srečali - na vajini biserni poroki, da bi bila tako kot doslej, vrata vajine hiše in vikenda odprta za vse prijazne ljudi, ki vaju cenijo. Hkrati vama želim, da naj vaju na nadaljnji življenjski poli spremljajo trdno zdravje, sreča in ljubezen vajinih najbližjih.« VERA VOJSKA Dober dan, gospod Štefan Gabrsek iz Avstralije Našega rojaka Štefana Gahrska, po domače Antonovčcvcga Štefana iz Č.eše-nika, ki seje v letu 1957 odpravil v daljno Avstralijo, sem obiskala nekaj dni preden se je vrnil domov. »Avstralija je moj dom,« pravi, »Slovenija pa moj rojstni kraj, kamor vedno rad prihajam, kakor ptič, ki se vedno vrača v gnezdo, kjer se je izvalil.« Gospod Štefan, ki bo prihodnje leto dopolnil sedem desetletij, je razen dveh let vsa leta delal kot privatnik, med drugim jc kopal tudi opale, a si ni prikopal bogastva, kot mislijo vsi, ko slišijo za te drage kamne. »To jc bila bolj pustolovščina, kot pravo delo,« se spominja in poudarja, da se je vse svoje življenje prilagajal, opravljal veliko vrst dela in jesen življenja dočakal v Južni Avstraliji kot upokojenec 1. dvema sinovoma. V Sloveniji je bil že petkrat, nazadnje v letu 1996, koje mama Terezija praznovala 90. rojstni dan. Tedaj ji jc ob njenih besedah, da ga najbrž vidi zadnjič, obljubil, da jo spet obišče oh njenem 95. rojstnem dnevu in svojo obljubo tudi izpolnil. Nekaj več kot dvomesečno bivanje v Sloveniji je izkoristil za obisk številnih sorodnikov, ki so ga odpeljali tudi na ogled največjih slovenskih znamenitosti: Bleda, Kamniške Bistrice, Logarske doline, Vršiča, doline Soče, Postojnske jame in drugam. Imajo tudi v Avstraliji podobne znamenitosti? Imajo znamenitosti, ki so drugačne, pa vendar lepe, saj ima vsaka stvar svojo lepoto. Ker je Avstralija velika, jo pozna slabše kot Slovenijo, ki jo podolgem in počez, lahko obiščeš v enem dnevu. Pogreša prijatelje in avstralsko hrano? Prijatelje pogreša in že kar težko čaka, da jim bo spet segel v roko. Njegova generacija govori slovensko, tudi večji del njihovih otrok, medlem ko naslednje generacije že manj. Največ so krive poroke med posameznimi narodnostmi, razmišlja moj sogovornik, ki se rad spominja nastopov slovenskih glasbenih in kulturnih skupin in svojega druženja z rojaki v slovenskem klubu, katerega član je. Ijc vsako leto manj nas je, je kar malo žalosten in že sva pri hrani. Slovenska jc zelo dobra, posebej ker mi nosijo na mize same dobre stvari, pravi in pohvali gospodinjo Rozi, vendar tudi avstralska ni slaba, je še bolj različna kol slovenska, saj se v Avstraliji mešajo narodi kot nikjer in je zelo veliko različnih kuhinj od kitajske, indijske, prave avstralske, japonske in še veliko bi jih lahko naštel. Slovenska vina so odlična, skoraj lako kot avstralska, ki jih čedalje več izvažajo in so menda Francozi že kar malce jezni, ker njihova peneča se vina izrivajo vse bolj uveljavljena avstralska vina. Kako vidi Slovenijo? Marsikaj se je od njegovega odhoda pred več kot štirimi desellelji spremenilo. Na boljše, zlasti zadnje desetletje opaža, da napredujemo. Gleda avtomobile, nove velike hiše in razmišlja, ali je to vse za denar, ali je podobno kol tudi v Avstraliji »na posodo«. Čudi ga stalna rast cen, saj jc življenje skoraj na vseh področjih pri nas dražje kol v Avstraliji. To je opazil zlasti ob zadnjem prihodu domov. Vendar sc strinja s prijateljem Avstralcem, ki je tudi obiskal Slovenijo in zanjo rekel: »To je bogata dežela, najlepša, kar sem jih videl.« Sc Avstralci razlikujejo od Slovencev? »Premalo Slovencev poznam, da hi o lem lahko sodil, na splošno pa z ljudmi nimam problemov niti v Avstraliji niti v Sloveniji«, pravi in govori o prijaznih sorodnikih in prijateljih tukaj in tam ter se ob tem spomni, kako so slovenski klubi pred osamosvojitvijo demonstrirali v Avstraliji in tudi oni prispevali, da je avstralska vlada priznala Slovenijo. Na splošno pa so Slovenci nc le na tej daljni celini, temveč povsod znani kol pošteni in dobri delavci, čeprav brez izjem tudi tu ne gre. Govoriva o pokojninah, ki so v Avstraliji zagotovljene vsem po 65 letu -ne glede na to ali so kaj delali ali niso. Država vsem zagotavlja skromno pokojnino, tistim, ki so ob tem Se brez imetja, pa pomaga Se posebej, in to mojemu sogovorniku ni všeč. saj jc na sta-rosi bolje tistim, ki v življenju niso delali. Zanimivo, da je enaka meja tudi za upokojitev žensk, ki so tudi na tem področju želele biti enake moškim. Jako jc starost precej odvisna od prihrankov, od vlaganja v posamezne sklade, torej od dela posameznika. Jesen življenja preživlja na svojem domu v Adelaidu. Pospravi okoli hiše, obišče družino in se veliko druži s prijatelji. Njegova slovenščina je lepa. le redko mu uide kakšna »avstralska« beseda, ki jo s skupnimi močmi razvozlamo, ko sc pogovarjamo o razlikah med njegovo novo in prvo domovino. O razlikah ali podrobnostih gospod Štefan ne govori rad, saj Slovenijo spoznava le ob svojih redkih obiskih, pa vendar ugolovimo, da sta obe deželi po svoje lepi in njegovi. »Treba bo iti domov,« pravi Antonovčcv Štefan, ki mu na poli v Avstralijo, ki je njegov dom, želimo prijetno potovanje ter hkrati, da bi tako kot doslej, Slovenije ne pozabil in bi mu vedno ostala v prijetnem spominu. V. V. Prva knjiga učenke Ele Segina Posnetek za dva »Plesala sva ... in pela ... bila sva srečna,« se konča prva knjiga učenke 8. razreda Osnovne šole Venci ja Perka Domžale Ele Segina, ki je pred kratkim izšla v Založbi Orlica. Ta založba v prizadevanjih, da bi mladi do 16 let napisali čimveč izvirnih problemskih literarnih del, vsako leto razpiše javni natečaj, na katerega se je prijavila tudi štirinajstletna Ela, ki je svoje delo sicer napisala pred letom in pol in zanj porabila tri mesece. Za sodelovanje na javnem natečaju jo je pravzaprav vzpodbudil odgovor Založbe Grlica njeni sestri, ki je že pred njo sodelovala v javnem natečaju. Založba Grlica ji je delo namreč vrnila s toliko vzpodbudnimi besedami, da se je ob njegovem branju Ela odločila, da jim pošlje svojo knjigo Posnetek za dva. »Knjiga je to, kar sem pred letom in pol lahko naredila in na knjigo sem zelo ponosna,« pravi in nadaljuje, da bi bila danes knjiga že malce drugačna, saj je tudi sama starejša in bolj zrela. Vsebina je izmišljena, dogodki in nekatere posebnosti v njej so iz vsakdanjega življenja. Sama zgodba, katere osnovna tema je življenje mladih in njihovi problemi, se pravzaprav začne z nesrečo na bazenu, nato pa se pripoved vrne v preteklost, v kateri srečamo posamezne junake, njihove bojazni in velike ter majhne sreče in žalosti. Sovraštvo in ljubezen, ki ob koncu zmaga, sta rdeča nit knjige s srečnim koncem, saj so ti Evi najljubši. Prva sreča je zanjo prišla z, novico, da je prišla v ožji izbor, druga, koje izvedela, da bo prav njena knjiga tiskana, in tretja, zanjo pravi, da je bila največja, ko jc knjigo pokazala sošolcem, ki so bili od srca veseli njenega uspeha in so ji iskreno, brez kakršnekoli zavisti, čestitali. Knjiga Posnetek za dva je Evina prva knjiga, drugače pa je napisala že kar nekaj zgodbic, saj je dobra v spisih, piše pa tudi pesmi in fotografira. Čeprav ravno nc more potrditi, da je slovenski jezik njen najljubši predmet, ima Eva, ki je odlična učenka, literaturo rada, kot jo imajo radi pravzaprav vsi v njeni družini, saj prav vsak nekaj ustvarja. Kaj je želela s knjigo? Predvsem ohraniti v njej del mladosti deklet in fantov, pa tudi povedali, da iskrenost in ljubezen ter vztrajnost vedno premagajo sovraštvo. Knjigo Posnetek za dva so predstavili ob odprtju obnovljene šolske knjižnice, kjer jc Eva reden gost, saj zelo rada bere, njena najljubša knjiga pa jc Hrošč leli v somraku. Predstavitev jc pričakovala kar z malo treme, ki pa je kmalu minila in še danes sc rada spominja iskrenih čestitk in dobrih želja številnih prisotnih za nadaljnje pisanje. Skupaj z njo so sc veselili tudi starša in njena sestra, ki so upravičeno ponosni na mlado pisateljico. Pisanje bo tudi v prihodnje glavni konjiček Ele Šegina, ob katerem pa bo poskušala najti čas ludi za veliko drugih stvari, ki jih rada dela, med njimi bosta zanesljivo tudi fotografiranje in potovanja. Posnetek za dva jc knjiga, v kateri bodo mladi našli del svojega vsakdana, pa tudi marsikatero iskrivo misel, ki jim bo pomagala, da bo njihova mladost lepša in srečnejša. Kljub mladosti je v njej mlada pisateljica Ela skrila vrsto življenjskih resnic, ki sc jih izplača poiskati. Iskrene čestitke! O. u. Eva Černe pripravlja svojo prvo kaseto Eva Černe, dvanajstletna Domžallanka, ki obiskuje sedmi razred de-vetletke v okviru Osnovne šole Rodica, se kljub mladosti lahko pohvali s kar zavidanja vredno glasbeno kariero. To pravzaprav ni nič nenavadnega, saj Eva izhaja iz glasbene družine Černetovih, v kateri so glasbeniki skoraj vsi, med njimi dedek Jaka, ki je igral violino, oči Rado, ki igra kitaro, mami Majda, ki igra orgle, glasbenica pa jc tudi sestra Ana, pianistka. Eva poleg igranja violine, kjer je njena mentorica prof. Branka Bečaj, poje v pevskem zboru Domžal« ki. Prav njihova zborov odki-nja Jožica Vidic je »kriva«, da je Eva, ki je večkrat pela solo v omenjenem zboru, zašla tudi v pevske vode. Nastopila je na Veselem toboganu in se uvrstila v finalni nastop, njena pesem je bila dobro sprejeta na festivalu Melodije morja in sonca, zapela pa je tudi na prireditvi, namenjeni najboljšim učencem, prav v kratkem pa jo čaka tudi nastop na tekmovanju za Prvi glas Gorenjske. Najraje se seveda spominja nastopa na festivalu Morja in sonca, kjer je uspešno nastopila s pesmijo Najstništvo. Njena velika želja, da bi posnela samostojno kaseto, se prav v teh dneh uresničuje, snema pa tudi svoj prvi video spot. Ta bo posnet v dolini pod Krumpcrkom, na katero jo vežejo lepi spomini, saj ima zelo rada konje. Ti bodo skupaj z njo pospremili na pol njen prvi video spot za pesem Plamen večnosti, ki poje 0 ljubezni. Posebna značilnost pesmi pa je, da jc besedilo za pesem napisala njena babi, Valentina černe, pri oblačilih pa jc pomagala trgovina liani v Mengšu. Skladbe za mlado pevko pišejo Miran Juvan, oči Rado Čeme, Dušan Derobnič, Janez Hvale, Iztok Vidic, Janez Slimšck, sami znani glasbeniki. Eva rada poje vse pesmi, pa naj bodo hitre ali počasne, preizkusila pa seje tudi na play backu, čeprav mnogo raje poje v živo. Snemanje vidco spota je trajalo vse dopoldne, saj kar niso mogli dočakati sonca, pa vendar Evi ni bilo težko čakati, saj »sem sc imela zelo dobro, pa tudi treme skoraj nimam,« pravi prijetno dekle, ki se zaveda, da glasbena izobrazba in lep glas ni vse. Jc odlična učenka, ki v šoli nima svojega najljubšega predmeta, vsi so ji všeč, prosti čas pa je skoraj v celoti rezerviran za glasbo. Njej nameni skoraj vse popoldneve: enkrat namreč je teorija, dvakrat violina, pa vaje z Domžalč-ki, nastopi, Eva pa igra tudi v godalnem orkestru Glasbene šole Domžale. Cc res le ostane kaj časa, ga porabi za jahanje in obisk Krumperka, nc pozabi pa niti prijateljev in televizije. V petju Eva uživa. Rada poje prijetna besedila o mladosti in ljubezni ter drugih čustvih in dogajanjih, ki jih spremlja najstniško obdobje. NAJSI NIŠTVO bo naslov ludi njeni prvi kaseti, ki bo izšla do konca letošnjega leta, na pot pa jo bo pospremil že omenjeni spot. Mlada pevka pravi, da brez podpore domačih nc bi šlo. Podpirajo jo vsi: od starih staršev do mami in očija, ki je sam glasbenik in dob- ro razume probleme, ki spremljajo glasbeno pot. Tudi Eva jih že malo pozna, .1 je vseeno trdno odločena, da nekoč postane prava pevka zabavne glasbe. Nc moti je, da je treba vaditi in vadili ter se tudi marsičemu odreči. Že danes je trdno prepričana, da bo življenjski cilj, katerega delček sc uresničuje s kaseto, ki jo bomo ob njenem izidu tudi predstavili našim bralcem, dosegla. Zelo hvaležna je tudi OŠ Rodica, saj je velikokrat treba uskladiti čas za glasbo in čas za šolo. Vesela jc, ker ima šola zanjo vedno razumevanje. Spot Plamen večnosti mlade Eve Černe jc posnet, kmalu bo posneta tudi kaseta NAJSTNIŠTVO in tedaj se spet vidiva, Eva. Srečno do tedaj in veliko uspešnih nastopov. O. u. stran 11 NA POMOČ Gasilska akademija v Ihanu V okviru meseca požarne varnosti sta PGD Ihan in (./ Domžale 19. oktobra organizirala srečanje gasilcev in krajanov v Ihanskem domu. Ko so pred dvanajstimi leti hoteli nekemu, /a gasilstvo in kraj, zaslužnemu krajanu podeliti priznanje, so sklicali prvo tako srečanje za katerega je kazalo veliko zanimanje. Tako srečanje je postalo vsakoletno in je sčasoma preraslo v pravo kulturno akademijo. Tovariš Marjan Slatnar, predsednik Gasilske zveze Domžale Na letošnjem, dvanajstem srečanju je lula velika dvorana nabito polna. Na akademiji je predsednik GZ g Marjan Slatnar v svojem slavnostnem govoru, ki jc bil pravzaprav poročilo o letošnjem delu Ciasilske zveze je med drugim povedal: »i na izmed zelo pomembnih dejavnosti gasilske organizacije je nedvomno skrb za Strokovni dvig SVOJega karira, lako smo tudi lelos dali izreden poudarek prav izobraževanju. V letošnjem spomladanskem delu smo tako USpesno zaključili: I tečaj za naziv »gasilec«, ki ga je uspešno končalo 25 slušateljev, tečaj za gasilske sodnike, katerega je končalo 16 kandidatov, 2 tečaja za naziv »nižji gasilski častnik« -uspešno končalo 55 slušateljev, tečaj za mentorja mladine 38 kandidatov ter tečaj za »gasilske častnike«, ki ga je končalo 32 slušateljev. Iz navedenega je razvidno, da vlada velik interes za gasilsko izobraževanje in da bomo morali tudi v pri-hodnje posvečati veliko pozornost no- vemu kadrovanju. Zikonodaja Republike Slovenije jc tudi na leni področju zahtevna in daje pomemben poudarek prav vodstvenim in vodilnim kadrom, od katerih zahteva odgovorno in strokovno vodenje gasilsko - reševalnih akcij. Poleg lega naj omenim Sc praktični preizkus znanja v obliki raznih tekmovanj, ki se jih udeležujejo lako generacije od pionirjev, mladine, članov in veteranov. V teh enotah sodelujejo tako moški kol ženske. Tekmovanji potekajo na različnih nivojih. Tako imamo društvena, občinska, med-društvena let ligašku tekmovanja. Nasa zveza jc dobro zastopana na vseh tekmovanjih in mnoga društva krepko bogatijo svojo Zgodovino z. lepimi pokali in diplomami. Še posebno velika aktivnost pa sc kaže na področju vzgoje tekmovalnega duha prav pri mladinski in pionirski populaciji. Razumljivo pa je, da niso samo tekmovanja oblika preizkusil znanja, ampak, tla so zlasti v tem mesecu štcvil- Tudi tokrat so obiskovalci napolnili dvorano. ne vaje. na katerih se praktično spopadamo z namišljenimi požari. Ugotavljamo, tla so tudi le vaje iz leta v leto načrtovane zahtevnejše in da smo lahko zadovoljni z. usposobljenostjo našega claiislva. la trend izobraževanja in usptisahljanja moramo nadaljevati tudi v tem srednjeročnem planu razvoja gasilstva v občini Domžale. Prav gotovo so za marsikoga zanimivi podatki o letošnjem delu gasilcev občine Domžale. Iz. podatkov CPV Količcvo jc razvidno, da jc bilo samo v občini Domžale letos: 43 akcij gašenja požarov, 31 akcij tehničnega reševanja in 4 akcije reševanja nevarnih snovi. V letošnjem letu smo slavili kar 2 jubileja in to: 95-lctnici ustanovitve It .D lizin in PGDStob- Depala vas. Za obe društvi lahko trdimo, da uspešno nadaljujeta tradicijo svojih prednikov. V mesecu maju in juniju smo izvedli občinska tekmovanja za vse kategorije od pionirjev do veteranov. Udeležba jc bila zadovoljiva, rezultati pa so pokazali, da jc v drušlvih čedalje večji poudarek na usposobljenosti in s tem v zvezi želje po čim boljših uvrstitvah na tekmovanjih. Poleg občinskih tekmovanj (za pionirje in veterane v Jaršah ter za mladino, članice in člane v Domžalah) so bila šc tekmovanja za pokal Domžal in Dobi ler ligaško tekmovanje v Domžalah. Kol sem Zc omenil, je mladinska dejavnost v naši zvezi izredna. Iako skoraj ni nobenega tekmovanja v R Sloveniji, kjer ne bi bile prisotne le nase mlade enote Zadnji večji uspeli so dosegle naše 4 enote na državnem tekmovanju v Vojniku. Poleg lega ne moremo prezreti letos že tretjega mladinskega tabora v Ubcličiih. Vso to aktivnost izredno uspešno vodi lov. Florjan Zabret. Poleg navedenih aktivnosti tudi GZ. Domžale zelo dobro sodeluje Z nekaterimi drugimi OZ Tako imamo slal-ne slike s pobratenimi gasilci Koprivnice. Tesnejše stike pa navezujemo z gasilci Prckmurja, saj so nekatera naša društva zc pobratena med seboj. Tako načrtujemo za naslednje leto pobratenje (i/. Lendava in Domžale. Dobro in uspešno jc tudi sodelovanje s PGD Dekani, saj jc kar nekaj njihovih članov obiskovalo tečaje v Domžalah. Taborjenje nase mladine je dalo tudi povod, tla smo se zbližali tako naša zveza kot P(d) Libeliče, GZ Slovenj Gradec in gasilci iz zamejske Koroške iz. I reivvillige fcucrvvcik PO-TOĆE V tem mesecu jc povečana aktivnost zlasti operativno - preventivnih enot kar pomeni, da gasilske zveze in PGD izvajajo gasilsko - reševalne vaje, organizirajo in izvajajo tekmovanja vseh populacij - od pionirjev do najstarejših gasilcev, dneve odprtih vrat gasilskih domov in druge aktivnosti. Pomemben faktor izvajanja požarne preventive so društvene, sektorske in občinske vaje. Na tej obliki usposabljanja se operativno članstvo seznanja z možnostjo nastanka požara in taktično izvedbo obrambe in napada na ogrožene objekte Poleg vsega tega ne smemo prezreti še letošnje akcije GZ Domžale, to so nenadni operativni pregledi društev. V petek, 26. 10. organizira ob 17. uri GZ Domžale že peto srečanje veterank in veteranov - gasilcev v gasilskem domu v Zejah. Že danes vabim veteranke in veterane, da sc zberemo, pogovorimo in končno • tudi poveselimo ob letošnjem mesecu požarne varnosti. V soboto, 27. 10. pa bo velika vaja enot GZ Domžale v Biš-čiih, kamor vas k ogledu prav lepo vabim. Judi današnja svečana akademija sotli v sklop dejavnosti oh požar nem mesecu. Navzoče vseh starosti, med kateri- prizadevni g Ferdinand-Nande Starin Domačinki gospe Bernardi Hribar je ob 80-letnici rojstva podelil priznanje za življenjsko delo. V obrazložitvi je predsednik poudaril, da jc bila nekdanja delavka tovarne Univcrzale pobudnica za pouk deklet za kvačkanje, pletenje in vezenje. Organizirala jc tudi kuhinjski tečaj za dekleta in mlade mamice. Za uvedbo proizvodnje slamnatih izdelkov iz. lokalnih virov, ji je leta 1948 tedanje ministrstvo za komunalne zadeve Ljudske republike Slovenije podelilo priznanje in denarno nagrado. Gospa Bernarda Hribar je nekoč prispevala izdatna denarna sredstva za napeljavo elektrike v tedanji občini Ihan. gasilsko društvo pa je vseskozi denarno podpirala. Se vitalno in prijetno presenečeno slavljcnko je tudi občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom. Predsednik Starin je imel še eno prijetno nalogo. Namreč podelil je častno članstvo domačega PGD Jožetu Starinu, ki jc svoje dolgoletno Iju- V kulturnem programu so nastopili tudi učenci Osnovne šole Ihan. mi je bil tudi škof Franc Perko. je pritegnil tudi bogal kulturni program v katerem so Sodelovali: Ansambel Mladi Dolenjci. Kvintet pomladni odmev iz Logatca; citrarka Tanja Zaje Zupan skupaj z absolventko Akademije za glasbo flavtistko Anjo Burnik iz Škofje Loke. domači Duo Sing Song Zasavski rogisti, veliko aplavza pa so pobrali tudi učenci Osnovne sole Ihan. Dogajanje na odru jc vodil doma čin. nam dobro znani sodelavec RTV. Boris Kopitar, ki je ves čas publiko držal v veselem razpoloženju. Ob koncu je ludi sam zapel nekaj uspešnic iz svojega bogatega repertoarja. V dveurnem programu je navzoče pozdravil tudi predsednik PGD Ihan, biteljstvo do gasilstva izkazoval skozi finančno pomoč in kot boter pri nabavi prepotrebnega avta cisterne, bil pa jc Se večkratni glavni sponzor sre-čclova na veselicah. Čas akademije se je v veselem razpoloženju hitrt) iztekel. Zaključili so ga s povabilom organizatorjev na pogostitev v zgornji dvorani. Da je akademija več kot uspela in spel pokazala kako jc lahko prijetna in koristna za sožitje krajanov in gasilcev, se imamo zahvaliti organizatorjem in sponzorjem, kot so: Gasilska zveza Domžale, Farma Ihan. Peterka Marija in Dušan. Cvetličarna Slovnik, Rape Marija in Jože ter Marta Bolhar. V. VULIKIĆ Mladinska komisija pri GZ Domžale o delu v letu 2001 V letošnjem letu je mladinska komisija izvedla sledeče aktivnosti: V mesecu marcu so potekali predlekmovalni kvizi po sektorjih, finalni kviz, pa je bil v mesecu aprilu v Dobu, kjer so sc za zmagovalci potegovale ekipe POD iz. Jarš, Homca, Doba in IX>m-žiil. Na koncu so imeli največ sreče in znanja mladi gasilci iz POD Domžale. Maja smo sodelovali na regijskem tekmovanju DMG v Vačah. Fkipi O. S. Doba in Rodice sla sc uvrstili na državno srečanje DMO. V juniju so žc začele leči priprave za 3. Tabor OZ Domžale, ki jc v zadnjem tednu v avgustu potekal v IJbcličah na Koroškem. Tabora sc jc udeležilo 50 udeležencev skupaj z. mentorji. Dopoldanske aktivnosti so potekale v okviru doma CSOD, popoldneve pa smo sroblikovuli mentorji in mladina Tako smo se naučili lokostrelstva, plezanja po umetni steni, veslanja v kanujih pa tudi daljši pohod ni manjkal. Popoldneve smo izkoristili za tekmovanja v košarki, (xlbojki, vezanju vozlov in drugih Spori nih aktivnostih. Obisk ili pa smo ludi PGD Potoče v sosednji Avstriji, kjer smo bili deležni lepega sprejema. V prostem Času pa smo pripravljali program zii odprti dan tabora, ki jc bil v četrtek 30,avgusta Poleg stiiršev so se prireditve udeležili delegacije GZ Domžale pod vodstvom predsednika Marjana Slatnarja, predsednika OZ Dravograd in GZ Koroške regije, predsednik KS Libeliče. Predsednik PGD D-heliče in župan občine Trzin g Peršak. Pogrešali smo odziv občine I X)inZalc. Na tej prireditvi pa so tudi mladi gasilci česlilali predsedniku O/ Domžale zi Življenjski jubilej. Po prireditvi je bilo ludi družabno srečanje. Zaradi znamenitosti kraja Libeliče, pa smo se (Klločili. da tabor lam organiziramo ludi v Iclu 2002. V mesecu septembru je potekalo državno srečanje DMO v Vojniku. V tekmovalnem delu sta obe ekipi O.S, Dob kol O.S.Rodica dosegli 2. mesto v svojih kategorijah. Mesec oktober pa je v znamenju Y mil* H ■ i 64 Nagrajeno^ Karikaturo narisal Jaka Sedal, O. S. Rodica 5. c. V BESEDI IN SLIKI stran 12 Vokalno instrumentalni ansambel Ano ur co al pej dvej je zastopal Italijo. V Kulturno društvo Miran Jarc Skocjan Glasbo treh dežel preprosto moraš imeti rad kali enemu najbolj perspektivnih opernih pevcev, Matjažu Robavsu, ki se je tokrat predstavil z Zgodbo z zahodne strani, nato pa je bil na vrsti splet narodno/abavnih ansamblov. Življenje je veselje so zapeli mladi člani ansambla Sicer, zaigrala je glasbena skupina Cvet, ki se lahko pohvali s Številnimi priznanji s festivalov, posebej toplo pa smo zaploskali Ansamblu bratov Poljanšck in jim tako čestitali ob njihovi 30-lctnici uspešnega nastopanja. Njihove nastope je popestrila odrasla folklorna skupina KD Svoboda. Pravo nasprotje pa so bile Foxy tcens, ki so zapele dve uspešnici in se v Domžalah prvič predstavile kot navijačice slovenskih nogometašev, med nastopajočimi pa so bili tudi Dixiland - Mamut, ki so bili najbolj vSeč avtorici zapisa, lahko pa verjamete, da ne samo njej. 12. Glasba treh dežel je nadaljevala tradicijo prijetnih večerov (najbolj) znanih slovenskih glasbenikov in glasbenih skupin ter nastopov gostov iz Italije in Avstrije. Njihova različnost, ki je doprinesla k pestrosti večera, je tudi le- Kulturno društvo Miran Jarc Skocjan in TV Pika Ljubljana sta nas 6. oktobra 2001 povabila na 14. mednarodni koncert GLASBA TREH DEŽEL. Tokratni koncert je bil v hali Komunalnega centra v Domžalah in sta ga vodila Janez Dolinar in Betka Suhelj, kije napisala tudi uvodni tekst za predstavitev nastopajočih iz treh držav: Avstrije, Italije in Slovenije. Kot že nekaj let doslej je tudi letos zadonela že skoraj ponarodela »Na Studencu smo se zbrali«, v izvedbi opernega pevca Matjaža Robavsa in mladinskega pihalnega orkestra Viva Glasbene šole Zagorje, ki sodi med najboljše tovrstne zasedbe pri nas. Veliko pohvalnih besed za njihovo igranje imajo prav povsod, kjer nastopajo mladi virtuozi, pod taktirko Draga Petelina. Ne čakaj pomadi, ne čakaj na maj, so zaigrali in nas zazibali v prijetno nostalgijo, iz katere nas je prebudil podžupan Simon Mavsar, ki je z izbranimi besedami spregovoril o pomenu Glasbe treh dežel, pohvalil prizadevanja Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan ter pozdravil prisotne in nastopajoče, med katerimi je bila za njim na vrsti mlada skupina Trio Dejana Veneta, ki skupaj ne doseže niti starosti 50 let, si je pa v treh mesecih skupnega igranja nabrala kar nekaj izkušenj, kar so dokazali z venčkom narodnih uspešnic. Stari niso bili niti naslednji nastopajoči in čeprav ansabel Litijski odmev igra skupaj že 4 leta, se še vedno najbolje počuti na Dolcnj- Folklorna skupina D almrauschbuam Karten je na Glasbo treh dežel prišla iz Avstrije. Med gosti je bjl tudi znani glasbenik in skladatelj Vinko Struci, g. Tone Juvan, domžalski glasbenik, podžupan Simon Mavsar, častni občan Stane Habe in Srečo Pirnat, član Okteta bratov Pirnat skem. Zaplesala je otroška folklorna skupina Svobode iz, Mengša, za njimi pa smo zaploskali izkušenim Planšarjcm. Domače pozdrave s Tržaškega so tokrat prinesli člani Zamejskega kvinteta iz Trsta, v programu pa smo kasneje zaploskali še enim gostom iz Italije - vokalno instrumentalnemu ansamblu Ano urco alpej dvej. Gosta iz. Avstrije sta bila Oktet Suha, ki se že dve desetletji ukvarja s prepevanjem slovenskih pesmi in prispeva k ohranjanju kulturne dediščine, za kar je prejel tudi evropsko nagrado za ljudsko glasbeno umetnost, ter folklorna skupina Dalmrauschbuam Karten, ki je s svojim poplesavanjem, združenim z nekaterimi vsakdanjimi opravili navdušila zbrano občinstvo. Da nam ne bi nikoli zašlo sonce iz srca je zapela popularna Natalija Verbotcn, s katero smo se srečali še enkrat, ko je zapela o svojih izkušnjah z lastnikom ferrarija. Kot vedno je bil tudi tokrat odličen Oto Pestner, ki nam je zapel sodobno verzijo svoje prve uspešnice 30 let in se predstavil tudi z vokalno zasedbo Perpctuum jaz.z.ile, ki je izvrstna in izkušena izvajalka jazzovskih skladb. »Ni več časa za počitek, je le čas za užitek,« so zopet napovedali mladinski pihalni orkester Viva, ki ga je res užitek poslušati. Po odmoru smo ponovno zaplos- Napovedovalca Betka Suhelj in Janez Dolinar tos pritegnila poslušalce in poslušalke, ki so si med nastopajočimi zlahka našli tisto, kar je všeč samo njim. Na svoj račun so prišli tako ljubitelji narodnozabavne kot zabavne glasbe, nekaj je bilo za ljubitelje ljudskih plesov, s prijetno besedo pa sta nas napovedovalca srečno pripeljala do konca 12. prireditve, za katero lahko za podžupanom Simonom Mavsarjem ponovimo: Glasbo treh dežel preprosto moraš imeti rad, za napovedovalko Bctko Šuhclj pa: »Ne zamudite Glasbe treh dežel tudi prihodnje leto, ko bo jubilejna in zato še bolj slovesna!« VERA VOJSKA V Čestitke ob visokem življenjskem jubileju Antonovčeva mama iz Češenika je stara 95 let 30. septembra 2001 je gospa Terezija Gabršek, po domače Antonovčeva mama iz Češenika dopolnila 95 let. Sorodniki in prijatelji so ji oh jubileju pripravili prijetno srečanje, na katerem so se spomnili njenih mladih let in ji ob visokem življenjskem jubileju tudi čestitali. Gospa Terezija Gabršek, ki se je rodila v Drtiji pri Moravčah, jc prehodila pot kmečke žene in matere, katere življenje jc tesno povezano s kmetijo in delom na njej. Antonovčeva mama, ki je fizično še čila, malce ji peša le spomin, prav delo najbolj pogreša. Ce ji jc morda že marsikaj ušlo iz spomina, ji delo, ki je povezano s posameznim letnim časom, ni nikoli. Dobro vc, kdaj se kaj dela in domači jo le težko ustavijo, ko želi pobirati krompir, trgati koruzo ali pa delati butare. Najraje robka koruzo, si s palico pomaga, ko gre na sprehod do bližnjega poda, radit ludi kaj pove, predvsem pa jo jc zelo skr- belo, ali bodo obiskovalci dovolj postreženi, ali ne. Domače, sinil Janeza z ženo Rozko in otroki ima najraje ob sebi in kar naprej jo zanima, kje so in kaj delajo. Posebej se veseli obiskov svojih drugih otrok in prav ganljivo jc bilo, kako se je razveselila, ko jo jc po petih letih obiskal sin Štefan iz Avstralije. Antonovčcvi mami želimo srečno in zdravo pot do sio-tega rojstnega dneva! V. VOJSKA Z 12 avtobusi na Svetih gorah Predlog za letošnje dekanijsko romanje na Svete gore ob Sotli je prišel od članov Dekanijskega pastoralnega sveta, na katerem se trikrat letno sestanejo predstavniki župnijskih pastoralnih svetov posameznih župnij domžalske de-kanijc. Upali smo, da bo lepo vreme sredi letošnjega oktobra počakalo do 20. oktobra, do skupnega romanja župnij, ki v glavnem pokrivajo nekdanjo veliko domžalsko občino. In nismo bili razočarani. Pred skupno sv. mašo, ki je bila v največji od 5 cerkva na tem, 521 metrov visokem hribu nad Bistrico ob Sotli, so po kratki pevski vaji na koru predstavniki župnij Vrhpoljc in Dob oblikovali t. i. spokorno bogoslužje, skupno pripravo na sveto spoved. V 6 spovednicah jc spovedovan jc potekalo eno uro in pol. Eden od duhovnikov-spovednikov je kasneje dejal: »Že dolgo časa nisem imel toliko in tako lepih spovedi.« Med sveto mašo je imel nagovor tamkajšnji župnik Mar- tin Panič, ki je z življenjskimi zgledi na preprost način poudaril velik pomen vere, upanja in ljubezni za življenje vsakega kristjana. »Brez svete vere (v boga) je človek cn velik revež.« Solze, ki so marsikomu silile v oči, so govorile o leni, da so njegove besede segle do srca. K doživetemu bogoslužju pa so poleg dobrih uvodov v posamezne dele sv. maše, ki so jih imeli predstavniki posameznik župnij, pripomogli tudi zavzeti glasovi 600 glave množice ob Marijinih ljudskih pesmih. Kot bi hoteli reči: Da, Jezusova mati Marija, nam jc kot priprošnjica in vodnica v življenju šc vedno zelo blizu - zaupamo ji. Naše poti so se po besedah domačega župnika o tem romarskem središču razšle - vsaka župnija je romanje nadaljevala po svoje, večinoma z obiski drugih krajev in cerkva, ki, gosto posejane tudi v Posotclju, kažejo na vernost slovenskega človeka nekoč in danes. JANEZ KVATERNIK Tradicionalna zabavnoglasbena prireditev Tatjana Zaje Zupan SOBOTA, 24. november 2001, ob 16.30 in 20. uri, Hala komunalnega centra Domžale GOSTJE: Nuša Derenda Korado in Brandy Toxy Teens Marjan Zgonc Jožica Svete The Tvvins Anja Burnik Oto Pestner Gamsi Stane Mancini Branko Zgonc Ans. Mira Klinca Alenka Kolman Breda Voditelj humorist Geza Pohitite z nakupom vstopnic in ne pozabite: na dve kupljeni vstopnici dobite zgoščenko! Nastopajoči in obiskovalci so z nastopom in obiskom koncerta ter nakupom otroških voščilnic in izdelkov pripomogli k izboljšanju delovnih pogojev pri uvajanju otrok s prilagojenim programom v življenje. Dobrodelni koncert Tri šole za tri šole Članice soroptimist International kluba Ljubljana so pred kratkim v Kulturnem domu Franca Bcrnika v Domžalah pripravile dobrodelni koncert s prodajo otroških voščilnic in izdelkov z. geslom »TRI ŠOLE ZA TRI ŠOLE«. Program koncerta jc pripravil umelniški vodja tabora »Glasbeni julij na obali« prof. Tomaž. Lorcnz. s svojimi kolegi mentorji in zbranimi udeleženci tabora. Učenci Osnovne šole Ro- je ter Zavod Janeza lx:vca v Ljubljani pa so prispevali ročno izdelane voščilnice in druge izdelke. Z zbranim denarjem od koncerta, ki so ga dan kasneje ponovili v Grand hotelu Union v Ljubljani bo klub omogočil dodaten nakup učnih pripomočkov za otroke z. gibalnimi in govornimi motnjami na obeh omenjenih šolah ter enoletno štipendijo najboljšemu udeležencu tabora »Glasbeni julij na obali« 2001. Novoletni videomeh bo letos v Mengšu Sobota, 22. decembra ho spet praznik za vse, ki radi obiščejo tradicionalno srečanje ljubiteljev domačih viž z imenom NOVOLETNI VIDEOMEH. Letos bo ta »predpremiera silvestrovanja«, kjer bodo na zabavi, ki ho sledila televizijskemu snemanju igrali PTUJSKIH 5, prvič v športnem centru FIT TOP v Mengšu. Vaši gostje bodo: SLAPOVI, ČUKI, PTUJSKIH 5, ANSAMBEL FRANCA MIHI I K A. GAŠPERJI, MLADI DOLENJCI, ŠTAJERSKIH 7, ALTI NIPIČ, NUŠA DERENDA, NATALIJA KOLŠEK, KORADO IN BREN-1)1, MARJAN IN BRANKO ZGONC, KVINTET DORI, ANSAMBEL BRATOV POIJANŠEK, ZAMEJSKI KVINTET IZ TRSTA, z MENGEŠKO GODBO bosta zapela IVAN HUDNIK in JULIJA AVBEU, VIKTORIJA, NATAŠA MIHELIČ, JERNEJ KUNTNER kot FRANCO MERCATORI, pevka debitantka ANJA, plesalca TJAŠA MARČIČ in MIRO ŠVEGEU ter folklora SVOBODA MENGEŠ. Prireditev bo vodil BORIS KOPITAR, ki z Viktorijo in Marjanom Zgoncem za to priložnost pripravlja novo presenečenje. Vstopnice že zdaj lahko rezervirate po telefonu (0.31 222 444), kaj več o NOVOLETNEM VIDEOMEHU pa bomo napisali v prihodnji številki Slamnika, ko bomo med bralce in bralke razdelili tudi par vstopnic. stran 13 V SLIKI BSf BESEDI Čestitke bronastemu Domzalčanu Andrej Hauptman med svetovno kolesarsko elito Občina Domžale je ob velikem uspehu kolesarja Andreja I laupl mana, ki je na svetovnem prvenstvu v kolesarjenju v Lisboni osvojil bronasto medaljo in s tem dosegel enega največjih športnih uspehov ne le v kolesarjenju, temveč v športu v Sloveniji nasploh, pripravila 21. oktobra 2001 na ploščadi pred VELE sprejem. Godba Domžale je s fanfarami na Županja Cveta Zalokar Oražem |e med drugimi darili Andreju Hauptma-nu izročila tudi domžalski slamnik. znanila z,aCctck slovesnosti, ki jo jc vodil Športni novinar GaSper, gledalci, ki jih Zal ni bilo prav veliko, so najprej prisluhnili ionskemu posnetku velikega uspeha... O njegovi življenjski in Športni poti je spregovorila županja (vela Zalokar Oražem, ki je pozdravila ludi oslale Člane ekipe, trenerja Gorazda Penka, prvega profesionalnega slovenskega kolesarja Vinka Polončiča, starše Janeza in lonCko Hauptman, Ostale sorodnike ter Andrejevo ženo Tino. ni pa pozabila omeniti niti enega od njegovih prvih trenerjev Janeza Pavlija, ki jc dal pobudo za sprejem, kolesar; jem pa je izročil tudi spominska darila. Spomnila se je tudi domžalskega kolesarskega kluba DISK in izrazila upanje, da bo uspeh Domžale,i Županja je med drugim dejala: Današnji tlavljenec Andrej I lunin man It pravzaprav pravi u resnice valeč mola naše občine Kjer hotenja zmagujejo. S svojim uspehom, za katerega pravi, tlu to ni bil zadnji vrhunec, temveč pni veliki korak njegove generacije na pohodu v svetovni vrh, je dokazal, da je mogoče prav vse. če je človek za Uresničitev cilja pripravljen nare (liti vse. kar more. Zato verjame mo, daje Andrejeva bronasta medalja na svetovnem prvenstvu, kije bila a \u :,e množice presenečenje za dobre poznavalce kolesarjenja pa le potrditev odličnih letošnjih nastopov, le krona dosedanje 15' letne kariere mladega kolesarja, ki od prihodnosti pričakuje še več. Ob tem pa seveda ne smemo pozabili tudi njegovih letošnjih uspešnih nastopov v svetovnem poka lu, kjer je osvojil 83 točk, kar je slovenski rekord v zgodovini kla-otčnth ilirk. Čestitke pa zaslužijo prav vsi naši kolesarji, saj so v letošnjem letu napravili pravi slovenski prodor v svetovno kolesarstvo in dokazali, da imamo kole satje prav za vse dirke. Iiomžalčani smo ponosni na val ter vam z.a uspešne nastope iskreno čestitamo. Tudi v prihodnje bo mo držali /testi za vas. pa tudi za številne druge naše športnike, ki nas vedno znova presenečajo z odličnimi uvrstitvami tako na tekmo vonjih v domovini, kot na evropskih in svetovnih prvenstvih tet olimpijskih igrah. Naj ho zato da-nošnji sprejem z.ahvala našim uspešnim kolesarjem, pa tudi vzpodbuda vsem drugim športnikom, da bi v prihodnje dosegali še boljše rezultate in z odličnimi uvrstitvami potrjevali besede današnjega slav-Ijenca: Splačalo seje trenirali. na Andreja Hauptmana pomenil lepše dni tudi za domžalsko kolesarstvo. V imenu Športne zveze Domžale je zbrane pozdravil podpredsednik Marjan Gorza, v sproščenem pogovoru z Gašperjem Bolharjem pa so kolesarji in trenerji povedali marsikaj zanimivega o svojem delu in uspehih. Ob koncu so zbrani s šampanjcem nazdravili uspešnim kolesarjem in trenerjem ter se z. njimi tudi pogovarjali. O bronastem Domžalčanu Andrej se je rodil S. maja 1975 v Spodnjih Jaršah, v Jarski ulici sicv. [.Njegovi učitelji z. Osnovne šole Andrej Hauptman z legendama domžalskega športa Ljubom Vidalijem in Jožetom Malijem. Rodica se ga spominjajo kol skromnega fanta, ki je bil po mnenju športnega pedagoga Marjana lanci-ks zc od zgodnjega otroštva čisto zastrupljen s kolesaijtn|cm m je rad pripovedoval, kako poteka njegov trening in kaj vse jc pripravljen narediti, da bi posial dober kolesar. To so bile njegove največje otroške sanje, njegova velika želja in vizija, ki so bile z uspešnim nastopom na svetovnem prvenstvu tudi uresničene. Andrej jc bil kot športnik sicer zelo vsestranski, vendar zaradi kolesarjenja ni našel Časa za druge športe, jc pa za Osnovno šolo Rodica tekel na krosih. V Kolesarski klub Rog, ki jc bil njegov prvi in edini slovenski klub, se je vključil pri enajstih le-lih. njegovi prvi trenerji pa so bili Janez Pavli, Franjo llrovat ter Zvone Kosirnik, na kolesarsko kariero pa sta pomembno vplivala tudi kolesarska strokovnjaka Zvone Zanoš-kar in njegov sin Matjaž. Prvi trener Domžalčan Janez Pavli je povedal, da jc bil Andrej Hauptman prizadeven tekmovalec in vsestranski športnik, ki ni nikoli odrekel pomoči svojim sotekmovalcem. K njegovemu uspehu pa jc veliko prispeval trener Gorazd Penko, sedanji sclek- pripravili imenitno Godbenik vzdušje. tor slovenske kolesarske reprezentance, ki jc bil Andrejev trener v letih, ko je kot član vozil z.a Rog Njegova amaterska kolesarska pot v Sloveniji se je začela že v letu 1987, ko jc osvojil prvi pokal v ekipi pionirji C" in bila kasneje kronana z, osvojenimi številnimi pokali in medaljami ter naslovi državnih prvakov, med njimi je leta 1996 prejel prvo zlato rogovo kolo, 1997 pa osvojil drugo mesto na sredozemskih igrah Kot amater je že v letu 1997 vozil za amatersko ekipo Denardi iz Italije, se za leto dni vrnil v matiCni klub Rog in šel med profesionalce v letu 1999, ko je postal član Vini Cal-dirola. za katerega vozi še danes. Letošnji največji uspeh slovenskega kolesarstva se je praktično pričel pred dvema letoma, ko je sedanja generacija z uvrstitvami v sam vrh profesionalnega kolesarstva najavila, da tudi za slovensko kolesarstvo prihajajo boljši časi. Naši kolesarji, sicer člani tujih profesionalnih kolesarskih ekip. so dirko za dirko dokazovali svojo odlično pripravljenost in jo v Lizboni kronali z največjim uspehom doslej, saj je Andrej Hauptman prvi v članski konkurenci osvojil medaljo. 13. letne športne igre upravnih organov Gorenjske Najboljša Upravna enota Domžale »Številka 13 za nas nikakor ne bo nesrečna. Če nam le vreme ne ho preveč zagodlo, bodo to srečne in prijetne igre, na katerih bomo veseli vsi: nekateri zaradi uspešnega nastopa, drugi zaradi zmage, vsi skupaj pa zalo, ker smo prijatelji in ker nam igre oh izmenjavi izkušenj in znanja pomenijo predvsem skupno, prijetno in veselo preživet dan. Hkrati pa ho to tudi prijetno prijateljsko druženje, ki se ga bomo radi spominjali tudi ob uresničevanju vsakodnevnih delovnih zadolžitev,« so zapisali v začetku biltena organizatorji letošnjih 13. letnih športnih iger upravnih organov Gorenjske. Letos je bila to Upravna enota Domžale in v njenem okviru tudi zaposleni v vseh petih občinah Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Vse skupaj se je dogajalo v športnem parku v Mengšu, kjer sta v uvodni slovesnosti prisotne pozdravila g. Hrane fleferle, načelnik Upravne enote Domžale, ter mag. Tomaž Štebe, župan Občine Mengeš, nato pa so se igre začele. V organizaciji Atletskega kluba Domžale so se prisotni pomerili v teku, kjer jc med najmlajšimi dekleti zmagala Olga Sajovic, lil: Kranj, pred Simono Cijan, UR Domžale ter Mojco Uhan, UE Kamnik, v starejši kategoriji sta bili najboljši Romana Fistcr Frclih in Marga Lokat Pcrkovič, obe UE Kranj, tretja pa Ksenija Lazanski, UE Škofja Loka, med ženskami nad 40 let pa je zmagala Erika Drnovščck Zgaga, UE Škofja U)ka. Med najmlajšimi fanti smo imeli najboljše tekače Dom-žalčani. saj je bil Marko Vrankar prvi, Štefan Starbck drugi, četrto mesto pa jc pripadlo Iztoku Obrezi, med moškimi od 35 do 45 let jc bil najboljši Renato Gorjan, EU Škfoja Loka, med najstarejšimi jc zlato medaljo odnesel Jože Klofutar, UE Tržič, nato pa so se zvrstili Domžalčani. Anton Kosec (drugi), Tomaž Štcbc (tretji), Dimitrij Kovačič (četrti), Pavel Mo-čilnikar (peti) in Tomaž. ('erar (sesti), UE Domžale pa je bila ekipno druga, takoj za UE Kranj. V košarki posamično jc ekipa UE Domžale zasedla prvo mesto, največ točk pa so prispevali Katja Osolin. Suzana EmcrSič. Marta Kuret. .ludila Marolt, županja ("veta Zalokar Oražem, Iztok Obreza, Boris Kavčič, Janez Bizjak in Zoran Šuštar. V balinanju oz. petanki jc bila UE Domžale tretja za UE Tržič in UE Kamnik, v vlečenju vrvi so Domžalčani zmagali, medaljo, tokrat bronasto, pa so osvojili tudi v odbojki, kjer so bili prvi iz l II Kranj, drugi pa iz UE Radovljica. Tretje mesto jc Upravna enota Domžale zasedla tudi v igri presenečenja, ki jo jc pripravila Hff-ova moderatorka REZA, to pa jc bilo tudi dovolj. da je ekipa Upravne enote Domžale s skupaj 125 točkami postala zmagovalec 13. letnih športnih iger Gorenjske. Organizatorji so poskrbeli tudi za vse ostalo: vsi tekmovalci In tekmovalke so bili ves dan deležni prijetne družbe, tekmo- valnega vzdušja ter številnih veselih trenutkov, popoldne so si ogledali Zelez.no jamo ter muzejske zbirke v Jamarskem domu na Gorjuši, zvečer pa prijetno druženje zaključili z bogatim srečelovom. skupno većerjo in razdelitvijo priznanj ter skupno odločitvijo, da se spet srečajo na 14, letnih športnih igrah Gorenjske. Organizatorji se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujejo vsem sponzorjem in donator jem. V. v. Iskrena hvala V Športnem parku v Mengšu so 6. oktobra, v organizaciji Upravne enote Domžale in ob sodelovanju vseh občin s lega ob močjo, potekale 1.1. letne športne igre deluvcev upravnih orga-nov (iore/ijske. torej Jesenic. Kranja. Kamnika. Škojje Ijike. Radovljice. Tržiča in Ponižal. V prečudovitem sončnem vremenu in ob dobri volji udeležen cev, jc prireditev športno in organizacijsko uspela. Ogled Zele. ne jame in večerno srečanje udeležencev pa so dale prireditvi še poseben čar. Čeprav je namen iger predvsem druženje upravnih delavcev, je v športnem boju ekipa Domžale dosegla skupno prvo mesto čestitamo. Vsem. ki ste omogočili tO druženje, se iskreno zahvaljujemo. Organizatorji iger Domžalska odbojkarska ekipa se je fotografirala z županjo Cveto Zalokar Oražem, ki je uspešno metala na koš. Ekipa Upravne enote Domžale Vlečenje vrvi je vedno zanimivo TVD Partizan Domžale Za bolj urejeno TRM stezo Poleg športnih in rekreativnih dejavnosti, ki potekajo v telovadnicah, na TRIM stezi, pa tudi na lepo urejenem igrišču za petanko in nekaterih kulliirno-družab-"ih prireditev Športno društvo TVD Partizan Domžale vsako leto najmanj dvakrat organizira in izvede očiščevalno akcijo, katere namen je ureditev TRIM steze na Šumbcrku ter čiščenje obrežja Kamniške Bistrice. Urejanju IRIM steze in obrežja Kamniške Bistrice le bilo namenjeno sobotno dopoldne sredi oktobra, ko Sc jc z zbirnega mesta pod Šumbcrkom na očiščevalno akcijo podalo blizu 40 sodelujočih. Ena skupina se ■le Odpravila na čiščenje obrežja Kamniške Bistrice, dru- ga pa sc je lotila ITC1M steze. Gospod Frane Košak je 0 slanju steze pred začetkom čiščenja povedal: »TVD Partizan Domžale je spomladi uredilo stezo, vendar je prvi jesenski ogled pokazal, da so vandali ponovno po-trgali in uničili nove smetnjake, ki smo jih postavili Nova kosilnica z nitko se je izkazala kot zelo uporabna. # spomladi. Na IRIM stezi jc tudi veliko smeti, predvsem pa je potrebno urediti in pospraviti posamezne dele steze, kjer sc redno srečujejo skupinice mladih in tam puščajo steklenice, odpadni papir, pa še marsikaj drugega bi se našlo. TRIM stezo uničujejo tudi z vožnjo z. motorji, uničujejo klopi in mečejo kamenje, nekateri celo streljajo v oznake smeri in posameznih rekreativnih mest, posamezne ploščice pa so tudi potrgane. Društvo TVD Partizan Domžale redno spremlja stanje na slez.i, posebej je treba pohvalili prizadevanja gospoda Ivana S raja in soseda, gospoda Janeza Hribarja, vendar brezuspešno, ludi danes se bomo potrudili, da bi stezo uredili in že ob tej priložnosti prosim vse njene uporabnike, da poskrbijo, da bi ostala čisla in lepo urejena ter kol laka primerna za vse, ki jo obiskujejo zaradi rekreacije.« Pridne članice in člani TVD Partizan, med katerimi je bilo tudi veliko mladih, so se zavzelo lotili delovne °«l sodelujočih na očiščevalni akciji Špela in Polona sta na stezi nabrane smeti nosili na parkirno mesto, od koder so jih ob koncu akcije odpeljali rja, kamor sodijo - na odlagališče. akcije. Najprej so počistili parkirni prostor pod "IRIM stezo, kamor so pripeljali tudi nekaj m' peska, predvsem pa so pobrali smeti in uredili stopnice, po katerih se na koncu pride v cilj, ker jih je voda precej poškodovala. Odpadke in smeti so pobrali v velike Crne vreče, najbolj strme in druge dele steze so posuli z žaganjem, popravili so poškodovana rekreativna orodja, zamenjali ali popravili smerne table in ploščice, ki opozarjajo rekreativce in šprtnike na vaje, zamenjali so poškodovane koše in uredili klopi. Skrbno so požagali tudi veje ob poti, da ne bodo motile rekreativcev in s posebnimi spreji in šablonami so označili smer TRIM steze, da njeni uporabniki ne bi zašli. Pred kratkim so za potrebe urejanja okolice kupili tudi kosilnico na nitko, ki jim omogoča, da pokosijo previsoko travo na posameznih delih steze. »Delovna akcija je lepo uspela,« je povedal g. Janez Bizjak, predsednik Športnega društva TVD Partizan Domžale, in pohvalil vse sodelujoče, ki so prispevali k urejenosti TRIM steze. Hkrati je povabil vse rekreativce in športnike, da stezo uporabljajo predvsem v namene, za katere je bila urejena, ne pa, da na njej povzročajo škodo. Dobrodošli torej na domžalski TRIM stezi, ki je jeseni Sc posebej lepa! O. u. Nekatera rekreativna orodja so bila nujno potrebna popravila. KULTURA stran 14 Ostanimo prijatelji 70-letnica KD Groblje Kulturno društvo U roblje Je v petek, 12. 10. 2001 priredilo (stavni večer /. naslovom »Ostanimo prijatelji«. Družina Jeglič iz Sr. Jarš je nastopila s pesmijo Keli cvet; katera ima za njih poseben pomen, drugo pesem pa sta zapeli sestrici Miriam in Ana. Iz glasbene družine Čeme iz Zg. Jarš je hčerka Eva zapela Najstništvo, s to pesmijo je že sodelovala na prireditvi Melodije morja in sonca v Izoli. S pesmijo Casanova pa je prepevala na Veselem toboganu. Nadareni študent tretjega letnika violine Akademije za glasbo v Ljubljani Janez Podlesk iz Zg. Jarš jc profinjeno odigral Čardaš. Z odlomkom iz 17 krat odigrane uspešnice Gospa poslančeva. so nastopali člani naše dramske skupine Nataša Beganovič-Jug, Nataša I u kač in Alojz Klemene. Mlada in obetavna Maja Božič iz. Zg. Jarš je občuteno zapela popevki Med iskrenimi ljudmi in Lastovko. Ob spremljavi orglic sta Kaveljca iz. Rodice zapela stari ljudski pesmi Kaj vam je prijatelj in Sladko je vince. Sopra-nistka Petra Konjar iz. Sp. Jarš je ob spremljavi prof. Tomaža Pirna-ta zapela Dekliško tožbo in Uspavanko. Gostje, večera mladi ansambel »Veseljaki« so z Avseniko-vimi melodijami: Pastirček, Na Golici, Slovenija od kod lepote tvoje ter Na avtocesti navdušili občinstvo. Naš domači oktet Bratov Pir-nat, ki nam prepeva že 44 let, je zapel z. Urško Pavli in Petro Konjar narodni Vse rožice rumene in Po gorah grmi, se bliska. Večer je bil posvečen 700-lctni-ci prve omembe zaselka Groblje, ki ga omenja Franc Sumi v zvezi s samostanom v Kamniku. S torto na KuLturni^omGrobLje odru in zahvalnimi besedami predsednika KD Groblje Toneta Koše-nine, smo počastili 70-letnico prve otvoritve kulturnega hrama v (»robijah, ki je bil 14. avgusta 1931. Slovesnost te otvoritve jc takrat prenašal tudi radio Ljubljana. Vse nastopajoče je s prijetno besedo povezovala Barbara kostnimi. T. K. Obisk članov KD Jože Gostič Homec pri zagrebških Slovencih Vsled bogatega medsebojnega sodelovanja med Kulturno prosvetnim društvom Slovenski dom iz Zagreba in Kulturnim društvom Jože Oostič Homec. ki se je porodilo v jubilejnem Oostičevem letu 2000, smo v KI) Jože (iostič Homec prejeli vabilo zagrebških Slovencev za obisk njihovega društva v Zagrebu. Tako smo v petek. 21.9. 2001 z. Dekliško pevsko skupine) Sirene, nekaterimi člani društva ter predstavniki lokalnih društev in skupnosti odšli v Zagreb, kamor smo po krajšem zadržanju na mejnem prehodu prispeli oh 19. uri. Izpred operne hiše HNK smo se peš odpravili v prostore Slovenskega doma, ker so nas loplo sprejeli prijatelji in znanci iz. Slovenskega doma skupaj s predsednikom društva g. Darkom Soočen Po kratkem N E o ca £ o £ 3 Za ljubitelje gledališča, španske glasbe in kulturni posladki za najmlajše! /c pretekli mesce smo goslili novo komedijo, ki bo na slovenski gledališki sceni zapisana kol uspešnica. Glavni dele/, pri komediji »Večna mladeniča« imata zagolovo izvrstna nosilca glavnih vlog Dare ValiC in Aleš Valit V novembru sc obelala še dve ponovitvi in kaze si ju ogledati. Gostili pa bomo (predvsem za abonente) tudi Prešernovo gledališče iz. Klanja, ki sc jc pravkar vrnilo iz turneje po Srednji Ameriki, kjer so uspešno predstavili Zupanovo Micko, na domžalskem odru pa bodo predstavili njihovo letošnjo prvo uprizoritev, tragikomedijo »Antigona v New Yorku«, ki je doživela lako med publiko kol med kriliki zelo lepe odmeve Nc zamudite! Ljubitelji klasične glasbe se boste zagolovo razveselili koncerta kitarista Tomaža Kajteriča. na svoj račun pa bodo prišli ljubitelji kitarske glasbe pa tudi spevnih in strastnih španskih ritmov. Novembrski gosi Galerije DoniZale pa bo slikar Žarko Vrezec, ki bo prav v naši galeriji prikazal izbor iz njegovih dosedanjih ciklov, za katere je prejel številna priznanja. Ne pozabljamo pa tudi na otroke, in vsako drugo sobolo jih pričakajo nove lutke ali pravljični junaki, še posebej pa želimo opozorili na gostovanje lutkarjev iz Češke, ki bodo prikazali, kaj vse znajo in zmorejo lutke, in to brez. jezikovnih zadreg. za otroke sobota, 10. november 2001 ob 10, uri - za IZVEN KAJ ZMOREJO LUTKE Teater Narcis, Praga, Češka Marsikaj. Lahko pojejo, plešejo, igrajo na različne instrumente. Lahko izvajajo prave cirkuške akrobacije na trapezu, Udiko se igrajo s cirkuškim žonglerjem Jose- fotn Vcselskym. Da, z lutkami ni nikoli dolgčas. Nikoli nc veš, kaj vse lahko uSptČljO. Lutkar sivo ima na Češkem tlolgo in bogato tradicijo. Njihova lola ta lutkarje je le tlolgo pojem dobre izobrazbe za vse, ki bi sc radi ukvarjali S tO lepo umetnostjo. In iz nje so izšle generacije izvrstnih umetnikov, ki razveseljujejo staro in mlado z lutkami, ki jim vdahnejo življenje šele roke lutkarja. Tokrat ho marionete oživljala gospa Ema Kopccka, umetniški vodja Teatra Narcis. sobota, 24. november 2001 ob 10. uri - za IZVEN ENA, DVE, TRI... Lutkovno gledališče »Jože Pengov« Tri kratke pravljice: Zgodba po vaši izbiri. Mami. odprla si z.itl in '/.godba o belem mačku, ki jc bil čisto črn -nas vodijo v čas otroštva, ko se radovedno odkrivanje sveta sreča z igrivo kombinatoriko abecede, besed, jezika in Z možnostjo domišljijskega oblikovanja pripovedi. Avtorji teh besedil so s svojim nekonvencionalnim razumevanjem jezika oblikovali nov pripovedni slog in novo dramatiko, ter z novo izpovedno močjo pripovedujejo o človeku in svetu. Režija: Helena Sobar - Zaje Likovnik: Jože Ciuha petek, 23. november 2001 ob 16.. 17. in IS. uri-za IZVEN Bernarda Zajec: ŽABON Predstavitev pesmic za otroke avtorice Bernarde Zajec, ki jc pesmice napisala in sreda, 7. november 2001 oh 20. uri - za abonma RDEČI in IZVEN sobota, 10. november 2001 ob 20. uri - z.a IZVEN Neil Simon: VEČNA MIADEN1ČA Kulturno društvo Za-drugti, Ljubljana Ambiciozna televizijska producenlka in drugorazredna igralka na robu eksistence skuša svojega ostarelega strica, nekoč slavnega komika, ponovno spravili preti kamere. Težava je le, daje ta s svojim dolgoletnim in nezamenljivim soigralcem na smrt sprt. Vendar nečimrnost, nostalgija in obet lepega zaslužka starca le spravi skupaj do prvih obnovitvenih vaj. Kljub celi gori nerešenih usedlin starih zamere, se nekako prebijeta do snemanja legendarnega zdravniškega skeča. Meti snemanjem pa med strastnim prepirom strica zadene srčna kap. Meti okrevanjem je le vedno stari zajedljivi humorni in provokativni striček Willic. Bolezen omogoči nečakinji, da ga knjigo tudi ilustrirala. Pesmice ho prepeval otroški pevski z.bor DKI) Solidarnost Kamnik. Prireditve so namenjene otrokom od 3. do 8. leta starosti Žaba počasi Na bregu taboru čez cesto tarnajo, koraca. da zima paglavci z.a njo. mrzla bo. Organizacija: JSKI), območna izpostava Domžale spravi v dom za ostarele igralce, kjer se igra poetično in nostalgično konča. - Izvrstna literarna predloga, ki velja za broadwaysko klasika - duhovita nostalgična komedija Z elementi melodrame in odlično igro protagonistov, režija: Vojko Zidar igrajo: Dare Valit"; Aleš Valič. Nina Valič. Irena Prašen ponedeljek, 12. november 2001 ob 20. uri - za abonma ZELENI in IZVEN torek, 13. november 2001 ob 20. uri - za abonma RUMENI in IZVEN četrtek, 15. november 2001 ob 20. uri - za abonma RDEČI in IZVEN Janusz Gknvacki: ANTIGONA V NEW YORKU Prešernovo gledališče Kranj Antigona v New Yorku poljskega dramatika Janusza Glovvackega je že na premi eri septembra letos navduši-la publiko, s pohvalami pa SO širokogrudni tudi kritiki, ki Matjaž Tribušon, Vesna Jevnikar, Rok Vihar, Matjaž Višnar, Ciril Roblek, Bojan Hudovernik so predstavo o problemu klo-šarjev in beguncev označili z.u izjemno aktualno in angažirano glede na situacijo in čas, v katerem živimo. »Problematika brezdomcev je v kranjski uprizoritvi prenesena na begunce in iskalce azila kol najbolj nezaželen in odrivan, v centrih in sploh oilslranjcvun tujek iz telesa narodovega.(...) Uprizoritev jc uspešno lovila tragikomično ravnovesje med duhovitostjo in eksistencialni) tesnobo, zraven pa še angažirala publiko k premisleku o tistih, ki se jim že jutri lahko pridružimo.« (Matej Bogataj. Delo). »Brez pretiravanja pa je mogoče na koncu dodati še tole. Kranjska Antigona v New Yorku je ponudila okvir za izjemno igro Vesne Jevnikar in Roka Viharja, tudi Boruta Veselka, prav posebej pa Matjaža Tri-btišona. Njegova kreacija brezdomca Saše je verjetno ena njegovih najboljših vlog. (Tadeja Krečič, Radio Slovenija) Režija: Mateja Koležnik Igrajo: Borut Veselko, Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami oh delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro preti priči ikoni prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50. Rezervirane vstopnice je potrebo prevzeli najkasneje do pol ure preti pričelkom prireditev, sicer jih posredujemo v redno prodajo! SpoStovani obiskovalci kulturnega doma! Prosimo Vas, tla nc zamujale prireditev ter da v dvorano ne nosile mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo Vas, da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Bernika, kije odprt vsak delavnik od 16. do 19. ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste oh osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko v prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih. sreda, 28. november 2001 ob 20. uri - za abonma MODRI in IZVEN HARMONIJA ŠPANSKE GLASBE IN ŠESTIH STRUN Tomaž Rajterič - kitara Kitara - asociacije: lepo. mehko, romantično, temperamentno stopnjevanje ritma tlo ekstaze...Mojster šestih strun TomaŽ Rajterič bo v celovečernem koncertu predstavil nekaj najbolj znanih skladb španskih avtorjev, posebno pozornost pa ho ob stoletnici rojstva namenil Jo-tit/itinu Rodrigu, ki mu bo posvetil ves drugi del koncerta, lit španski skladatelj je napisal veliko kitarskih del, med njimi tudi nekaj zelo uspelih. Njegov Concierto de Aranjuez. je eno najimenitnejših del za kitaro in orkester. Tomaž Rajterič je že kol najstnik pokazal nadarjenost za glasbo in kitaro, o čemer pričajo Številne nagrade Z domačih in mednarodnih tekmovanj, ki so mu odprlu vrata na številne koncertne odre in mu omogočila nada- ljevanje na znamenitem ženevskem konservatoriju. Tomaž. Rajterič ni le umetnik, je tudi pedagog, saj poučuje kitaro na različnih ravneh: od leta 1997 ludi kol tlot eni na ljubljanski Akademiji za glasbo. Na sporedu: Miguel I.lo-het, Antonio Jose, Isaac Al-berniz, Joaquin Rodrigo vil leta 1977. Do sedaj je razstavljal na blizu 80 samostojnih razMuvuh in na okoli 250 skupinskih razstavah po vsem svetu. Za svoje delo je prejel številne nacionalne m mednarodne nagrade. Za njegova zgodnejša dela je značilna figurulika, ki pa jo je kmalu opustil - le v osemdesetih letih se je izjemoma vrnil k njej - in prešel v analizo slikovnega polja in proučevanje avtonomnih slikarskih prvin, kot so barva, linije, format, svetloba in pred- 1 alerija domicile četrtek, 22. november 2001 ob 19. uri odprtje razstave razstavlja Žarko Vrezec Slikar Žarko Vrcz.ec (rojen leta 1950 v Ljubljani, na Akademiji z.a likovno umetnost r Ljubljani je študiral med letoma 1970 in 1974) se je prvič samostojno preti sla vsem osrednji problem njegovega dela - prostor slike. V Galeriji Domžale se bo avtor predstavil z izborom del iz posameznih ciklusov, nastalih v zadnjih letih Galerija je odprta od po nedeljka do petka od 10 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Vstop prost. november 2001 petek 2 zaprtje razstave - Galerija Domžale DUŠAN LIPOVEC 18.00 sreda 7 gledališka prelistava Neil Simon: VEČNA MIADENIČA Kulturno društvo Za-druga, Ljubljana 10. abonma RDI II in IZVEN sobota 10 lutkovna predstava KAJ ZMOREJO LUTKE Lutkovno gledališče Narcis, Praga (Češka) 10. IZVEN sobota 10 gledališka predstava Neil Simon: VEČNA MIADENIČA Kulturno društvo Za-druga, Ljubljana 20. IZVEN ponedeljek 12 gledališka predstava Janusz Glovacki: ANTIGONA V NEW YORKU Prešernovo gledališče Kranj 20. abonma ZELENI in IZVEN torek 13 gledališka prelistava Janusz Glovacki: ANTIGONA V NEW YORKU Prešernovo gledališče Kranj 20. abonma RUMENI in IZ VEN četrtek 15 gledališka prelistava Janusz Glovacki: ANTIGONA V NEW YORKU Prešernovo gledališče Kranj 20. abonma RDEČI in IZVEN četrtek 22 odprtje razstave- Galerija Domžale ŽARKO VREZEC razstava odprta do (>. decembra 2001 19. IZVEN petek 23 predstavitev knjige ŽABON organizacija: JSKI), OI Domžale lutkovna predstava 16.. 17., 18. IZVEN 10. sobota 24 ENA, DVE. TRI... Lutkovno gledališče »Jože Pengov« Ljubljana IZVIN torek 27 otroška igra TA Z DREVESA HRUŠKE STRESA Zapik, Ljubljana 9., 10.15 in II M) abonma URŠA 1 in URŠA 2 sreda 28 koncert HARMONIJA ŠPANSKE GLASBE IN ŠESTIH STRUN TOMAŽ RAJTERIČ - kitara 20. abonma MODRI in IZVEN petek 30 kom tri LETNI KONCERT- DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR organizacija: Domžalski komorni zbor 20. IZVIN Arije in dueti iz Verdijevih oper V Kulturnem domu Franca Bernika sem si ogledala I. abonmajski koncert za abonma MODRI in IZVEN, v sredo, 10. oktobra. Koncert meje zelo pritegnil, poslušali smo arije in duete iz Verdijevih "Per. Nastopali so: Olga Gracelj • sopran, Zdravko Perger - bariton in Igor Svara - klavir. Poslušali smo: - MACBETH arija Machetha ■ MOČ USODE arija LtOHOTt - PLES V MASKAH arija Renata • TRUBADUR arija Leonore ■ RIGOLETTO duet Gilde in Rigolelta II. dej. ■ TRAVI ATA arija VioletU - TRAVI ATA arija G. Germonta - TRAVI ATA duet Violetle in G. Germonta )n kdo je Giuseppe Verdi?' PK Oiuscppc Verdi - Italijan, rojen oktobra 1813 v vasici Le Roncolc Scst kilometrov a bi ludi v mrzlih dneh ostalo še malo evel.ja, sem v vogalu groba Posadila le štiri bele in šesl rdečih zimskih res. l>o tednu dni nisem mogla verjeli svojim očem. Izginili šla bela in rdeča resa. Skoraj brez sledu, da sla bili posajeni, le črni okvir groba je bil pomazan. »Le kako more človek tO počeli 'Udi na takem kraju?!« sem se spraševala vse do doma. Sicer so pa včasih rekli, da sc pri šivanki začne ... MIHAELA KEPIC, Vir, Linhartova 9 Novo breme za okolje Društvo za varstvo okolja je skupaj z Zelenimi pri sprejemanju lokacijskega načrta za avtocesto skozi domžalsko občino vztrajalo pri nekaterih ■■krepili, ki bi /manjšali škodljive Vplive in posledice poteka avtoceste v naravnem okolju. Med temi ukrepi je bila tudi zahteva po zadostnem številu podhodov za živali pod avtocesto in v ta namen je bil zgrajen podhod za gozdno pot in prehod živali v gozdu pod Boštajcm. LetOS pa je občinski svet obravnaval idejni načrt za razširitev in sanacijo obstoječe deponije Dob ter ureditev Centra za ravnanje z. odpadki. Poleg načelnega vprašanja o primernosti in gospodarnosti nameravanega posega, na katerega bi morala država odgovorili v strategiji ravnanja z odpadki na rcigonalni ravni je sporna ludi gradnja visokega nasipa ob podhodu, ki naj bi deponijo zavaroval pred pogledi z, avloceste. Malo verjetno je, da si bodo živali mogle poiskali varno in nemoteno pot med ograjo ob avtocesti in ograjo ob deponiji. Posebno moleč pa bo promet s komunalnimi vozili po cesti, ki je bila z. lokacijskim načrtom za avtocesto opredeljena samo kot gozdna pot ob smetišču in je namenjena izključno lastnikom gozdnih zemljišč za njihove potrebe. Razširitvi odlagališča odpadkov odločno nasprotujemo predvsem zato, ker občina že vrsto let obljublja ukinitev in sanacijo obstoječe deponije, ki sc je razvila iz. nekoč Črnega odlagališča odpadkov brez ustreznih varovalnih ukrepov preti onesnaženjem lal, vode in zraka in tudi zato, ker še ni bila izdelana celovita presoja vplivov na okolje po evropskih merilizh za deponijo v takem obsegu, kot je sedaj načrtovana. Predsednik komisije za okolje in prostor _ JOŽE NEMEC Kulturni dnevi v Ihanu -ob 120. obletnici rojstva dr. Antona Breznika Kulturni dnevi v llmnn bodo kar kulturni leden, saj se bodo V štirih večerih v tednu, od ponedeljka, IV. novembra, do nedelje, 25. novembra, v Kulturni dvorani Casilskeua doma v Ihanu zvrstile raznovrstne prireditve. Kulturni dnevi so letos posvečeni Ibanen, ki je gotovo med najpomembnejšimi, ki jih je Ihan dal slovenski kulturi in znanosti. Proslava - ponedeljek, 1°. novembra 2001, ob 19. url Program pripravljamo v sodelovanju s Škofjeloško gimnazijo, kjer je poučeval dr. Anton Breznik. Slavnoslni govornik, prof. KurinCič, Urez nikov naslednik na gimnaziji, bo predstavil življenje in delo poincmh-nega jezikoslovca. Njihov fantovski zbor in rccilatorji nam bodo pred slavili pesmi, ki jih 'je v okolici Ihana zbral tir. Breznik. Program BB-b borati llicznikovi zbirki prisilili! ddtrlacih' kletvic iz začetka prejšnjega stoletja. Svet pod taborom v sliki pesmi iti besedi - sreda, 21. november 2001, Videli boste dokument :tiiii film o Ihailii. njei'ovili količkih in Ijii-Ufeli. PtlkaZtlnfe HBdci tUdI Že pozabljene spretnosti in običaji Ihanccv. Večer bodo obogatili številni pevski zbori, ki dctiiieio v Ih V..... 06 rtti OI>Ui UM? •••.......... ""■■• ooiuuneniov ter predmetov, ki smo jih izbrskali po arhivih Ici ihaiiskih podstrešjih. Ione Pavček tako in drugače - sobota, 24. novembra 2001, ob 19. uri Veter bomo preživeli v zagolovo prijetni družbi: s pesnikom Jo-|icloin Pavčkom in z njegovimi priljubljenimi pesmimi za slarc in mlade. Kecjljrali jih bodo učenci iz podružnične osnovne šole Ihan. Da bo jezik Ifltje stekel in da bo vzdušje loplejse. bo..... poskibeli ludi z. vrhunskim cvičkom iz pesniku ljubih dolenjskih vinogradov. Svečana maša - nedelja, 25. novembra 2001, ob 9.30 Svečano mašo v ihanski cerkvi bo vodil msgr. Pelrič. Kulluini leden bomo po maši zaključili s pogoslilvijo z mladim vinom in domačimi dobiolami. Pridite in z, nami in našimi gosti prcz.ivile prijetne vcccic! Župnijski urad Ihan Kulturno društvo Ihan Dr, Sil \ I S11 K I AIII.IAN, NA('I': IIRIBAK Župnik predsednik KD Ihan Multipla skleroza na pragu tretjega tisočletja (nadaljevanje iz prejšnje številke) Posledice lahko pomembno vpil-vajo na kakovost življenja obolele ga in njegove družine. Pomembna je terapija in redna telesna vadba, ki pomaga ohranili gibčnost, telesno kondicijo, telesne funkcije, ki jih potrebujemo v dnevnih aktivnostih. To pa je cilj vsakega obolelega. Priporočljiva je vsakodnevna telovadba nekaj minul. Seveda pa zopet velja, da je to individualno po zmožnostih obolelega. Nekaterim zelo pomaga termalna voda, drugim povzroča dodatne težave. Skoraj vsem pomaga ročna masaža telesa, zalo je dobro, tla sc izvaja skozi vse Iclo. Zelo pomembno je, tla se izogibamo Stresom, čustvenim razburjenjem, tla se ne utrujamo. Večkrat na dan je priporočljiv počitek. Dovolj spanja. Vročina in pregrevanje telesa škoduje. Tudi mraz povzroči dodatne težave. Vremenske spremembe povzročajo pri bolniku hudo utrujenost, Takrat rehabilitacija ni priporočljiva, saj se bolnikovo slanje lahko usodno poslabša. Prekomeren napor sproži lahko hude bolečine in druge težave. Prehranjevanje je zelo pomembno. Vedno bolj sc priporoča presna zelenjava in sadje, in drastično zmanjšanje uživanja nasičenih maščob, ki jih najdemo v živalski masti, v mlečnih izdelkih in trdnih maščobah. Kratki sprehodi, veliko volje in razvedrilo so prav tako priporočljivi in koristni. Za vse pa velja, da so priporočila individualna. Vsak naj dela, kar prija in blagodejno deluje na njegovo telo. Preusmeriti misli v nekaj novega, ustvarjalnega pomeni pot k izboljšanju, ozdravitvi duha. Medicinska rehabilitacija obolelih se izvaja kol nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in kot obnovitvena rehabilitacija. Praviloma mora biti medicinska rehabilitacija omogočena vsakemu bolniku z MS, ko jo potrebuje, kar najbolje oceni zdravnik specialist nevrolog, ki bolezen zdravi, v sodelovanju z osebnim zdravnikom obolelega. Terapije, ki so uspešne za posameznika, naj bi se izvajale v zdravstvenih domovih, kjer bolnik živi. Vendar pri nas lega ni oziroma sc ne izvaja, kljub pobudam in priporočilom zdravnikov specialistov. Združenje MS Slovenije sc trudi, tla omogoči obolelim rehabilitacijo v centru za MS Mladika v Termah Topolščica in drugih zdraviliščih. Pomaga socialno ogroženim. Vedno več je prošenj za nakup ortopedskih pripomočkov. Ker število obolelih v Sloveniji narašča, je problem, kako zagotovili vsem obnovitveno rehabilitacijo. Saj ni dovolj finančnih sredstev. Zavod za zdravstveno zavarovanje odobri kvolo za določeno šlevilo oseb, ki pa ne pokriva stroškov bivanja, nege, in OPTIKA BRIGITA' Bukovčeva 30, VIR pri Domžalah:0l 7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: * okullstičn! pregled * veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Nakup očal je še fnožen na več čekov. Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.10 do 12. ure. - , KLEPAR STVO KROVSTVO > ---- Tt&oia sshvis Mah ANDREJ VRtAČtČ lofluiiBiu Btiigunio 3,1240 Kamnik ?3Si,GiM04l«»W Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA! Garancija: . |0 le! za delo - do 50 le> z° material § § § pravnik svetuje • pravnik svetuje § § § Reklamacija izdelka "I, kakšna dobili cena. je dejala in čevlji so zc '"mali na njene noge, k red i I na kartica pa na pla *un| puh Gospodična se je odpravila na poflftnj- |L' in glej ga zlomka. ko jo jc ujel prvi dež, so hi-1 čevlji polni madežev. No, ti madeži 11,1 žalost niso '•'i madeži prahu ali česa podobnega, temveč po verjetnosti posledica napačnega barvanja ali n'ipakc v materialu, saj so čevlji kljub čiščenju v Jktadu z navodili ostali enaki. Se več, ko je gospodična poizkusila čevlje očistili z votlo, se je bar v'' Začela sc bolj veselo prelivali in sedaj ima kras- 'lL'> usnjene, teknite Čevlje. Po prihodu domov je '•leta reklamirati Čevlje In prodajalka, ki jo bila ',Cur zelo prijazna, je siceč sočustvovala, vendar 'j'! hkrati razložila, da je niožnosl reklamiranja iz-™«g omejena zgolj na X dni po nakupu in tla tudi '1Ccr čevljev ne bi zamenjali. DOblll srno še eno podobno vprašanje iti sicer h'ašaiijc gospoda, ki je kupil Iclclon, po kale tem K11 Pa ni mogel govorili, saj je bil glas radia, ki "ddnjii domžalska anlena, močnejši od vsake ."■'malne jakosli pogovora. Piodajalet mu je raz r*Hi da mu ne bo zamenjal aparata za drugega, Kt ima aparal vse potrebne a-lesle in tla ■ 1 i "k'gov proplem, Če v Domžalah aparal ne dela. Pravnik svetuje je nova rubrika naše-glasila, v katerem bodo naši sodelavci Pokušali najti odgovore na vaša vpraša- "ia s tega področja. Pokličite! ODGOVOR; Potrošnik ima pravico, tla v prodajalni, kjer je bilo blago kupljeno, ob morebilni napaki le tega, zahteva, tla podjetje blago z napako zamenja z novim, brezhibnim blagom ali vrne plačani znesek ali da odpravi napako na blagu ali vrne del plačanega zneska v .sorazmerju z napako. Potrošnik se sam odloči, kaj ho v konkretnem primeru zahteval in prodajalec se mora lega tli zal i. V primeril, da gre za očitno napako, mora po* Irosnik zalilevo. ki jo bo podal, sporočiti dotič-nemu podjetju v osmih dneh po prevzemu blaga, pri drugih napakah pa v enem letu po prevzemu blaga. Kaj to pomeni v konkretnem primeru? Zaradi dejstva, da je bila napaka vidna šele oh prvem dezju iu ker torej ni šlo za očitno napako, je rok, v katerem lahko polrošnik uveljavlja svoje zahtevke, eno leto, Veijelno v danem primeru ni dvoma, da ni Ho za očitno napako, isio velja za telefon, saj jc gospod ugolovil, da le-ta lovi radio, v trenutku, ko p Jo vključil. In sicer v svojem stanovanju. V primerih, ko napaka ni sporna, mora podjetje takoj ugoditi potrošnikovi /ahlevi. V primeru pa, da podjetje meni, da le napaka sporna mora odgovoriti potrotniku V najpozneje osmih dneh po prejemu zahteve. Problem bi bil v obeh primerih lahko samo v primeril, dj osebi ne bl uporabljali izdelkov v skladu z navodili oz. tla bi bili opozorjeni, tla v določenih primerih izdelek ne deluje pravilno. To konkretno pomeni, dR bi za čevlje moralo pisali In bili označeno, tla nikakor ne smejo prili v slik z. vodo, pri telefonu pa tO pomeni, da bi moralo bili podano jasno opozorilo, da v dolo- čenih primerih mMv tioiočenih območjih telefon ne deluje pravilno. V teh primerih si ranke kljub nakupu ob predpogoju, da so bile na le elemente iislrczno opozorjene, ne bi uspele z. zgoraj na vodenimi zahtevki te podjetje neupravičeno zavrne polrošnikovo zalilevo, naj 11111 blago z. napako zamenja z. novim blagom ali naj mu vrne znesek za plačano blago ali naj odpravi napako na blagu, lahko izda pristojni organ tržne inšpekcije na potrošnikov predlog odločbo, s katero podjetju odredi, naj Ugodi zahtevi. Vendar pa sc laka določba lahko izda |e, te meti strankama ni spora o obstoju napake in če jc napaka nedvomno dokazana. Kaj se zgodi, čc potijelje uniči ali izgubi proizvod, ki mu je bil dan v popravilo, vzdrževanje ali dodelavo. V leni primeru je dolžno potrošniku po njegovi izbili v osmih dneh izročili nov enak pioizvoil ali pa 11111 lakoj plačali odškodnino v visini drobnoprodnjne cene novega proizvoda, v primeru, da podjetje na primer poškoduje ali morda pokvari proizvod, ki mu je bil dan v popravilo, vzdrževanje ali dodelavo, je dolžno na lastne sirotke v treh dneh odpraviti okvaro oziroma poškodbo. Vendar to le v primeru, da se s tem uc zmanjšala vrednost in uporabnost proizvoda. V primeru, da lega ni več mogoče zagotoviti, pripada polrošniku pravica, da se mu po njegovi izbiri v osmih dneh izroči nov enak proizvod ali pa 11111 lakoj placa odškodnino v visini drohnoprodajne cene novega proizvoda. Odgovarjal je JURIJ ZUREJ, MR Pravna fakulteta vseh zdravstvenih storitev. V Domžalah je sedež Kamniš-ko-Zasavske podružnice, ki zajema občine: Kamnik, Domžale. Mengeš, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani. Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik. Skupno število obolelih je 138 oseb. Predsednica Helena Hrovat obišče vse saj enkrat let 110. Pri tem ji pomagajo poverjeniki. Sicer pa so v redni povezavi s telefonom. Kjer so težje socialne potrebe, podružnica pomaga z oblačili, prehrano, enkrat letno tudi finančno. Zelo aktivna je gospa Francka Cencelj, ki deluje pri Karitasu v Domžalah. Ob tej priložnosti sc iskreno zahvaljujemo Domžalski Karitas, podjetju BS Tehnik, Franciju Sto-šicki in Brancin Slreharju za pomoč ter Občinam Kamniško Zasavske podružnice. V kolikor menite, da lahko prispevale tako posamezniki, kakor podjetniki, pokličite na naslov: Združenje multiple skleroze, Marollova 14, 1000 Ljubljana Predsednica Kamniško Zasavske podružnice ga. Helena Hrovat Vam bo prijazno posredovala dodatne inforamcijc. Pokličite na tel: 01/56-87-297'. Žiro račun: 51300-678-21574 pripis 2 (za podružnico Dž) Zrno dobrote, rodi hvaležnost in upanje bolnega, dobrotniku pa veselo srce! Milena T. Geiser Družinski nedeljski izlet! Zadflje dni šolskih poč it nic in priprave na novo šolsko leto 2001/ 2002 sta družini KOSMAČ in NOVAK prvič obiskali Tehnični muzej Slovenije v Bislri pri Vrhniki, ki sodi med največje in najprivlač-nejše muzeje v Sloveniji. Domuje za mogočnim zidovjein nekdanjega kartuzijanskega samostana, v prelepem naravnem okolju, v kraju Bistra pri Vrhniki - jugozahodno od Ljubljane. Predstavlja se z raznovrstnimi tehniškimi in naravoslovnimi zbirkami; gozdarsko, lesarsko, lovsko, ribiško, tekstilno, clcklro, kmetijsko in prometno zbirko. V muzeju pripravljajo razrto-viMiie uejaviiosil za Osnovnostilske Ptrpke. Poleg vodenih ogledov muzejskih zbirk nudijo tudi udeležbo na delavnicah, demonstracijah, predavanjih, z ogledi gozdnih učnih poti, z reševanjem delovnih lislov. Najbolj pogosta oblika dela so vodstva po zbirkah. Obiskovalci se zberejo pred vhodom v muzej, kjer jih sprejme vodič, in jih popelje po muzeju. Ogled prilagodi zanimanju skupine, s pouvdarjčom na posameznih zbirkah oz. naravoslovnem ali tehničnem delu muzeja. Družini Kosmač z Vira pri Domžalah in NOVAK z Vrhopo-lja so si po etapah ogledali vse oddelke Tehničnega muzeja z osnovnošolci Boštjanom. Gregom in Simono. Vsi smo z zanimanjem poslušali vodiča. Po dveh urah ogleda muzeja smo obiskali Se okrepčevalnico. V Tehniškem muzeju bodo veseli, če jih boste obiskali tudi vi, si ogledali stalno ali ohčasno razstavo in se morda odločili za popestritev obiska ludi s katero izmed ostalih dejavnosti. JOŽE NOVAK I Vprašali smo namesto vas Pokličite 7214 - 599 Najprej opravičilo našim bralcem, ker v prejšnji številki rubrike ni bilo. Ni zmanjkalo vprašanj, pač pa časa. Danes to skušamo nadoknaditi. Najprej odgovarjamo našemu bralcu Dragu, ki ga zanima, koliko časa so dolžni prebiti na delovnem mestu v KS predsedniki KS Domžale, ki so po njegovem mnenju voljeni in plačani za runkcijo. ki jo v krajevnih skupnostih opravljajo. Pravi namreč, da jih nikoli ni npr. na Viru g Pirma-na in v Ižomžalah g Pevca. Nadalje ga zanima, zakaj morajo place vati njune namestnike, kot g Pir-nata na Viru in gospe v KS D'nižale. Odgovor nam je posredoval g Pavel Pevec, predsednik KS Slavka Šlandra Domžale, odgovor mag Milana Pirmana, predsednika svela KS Toma Brejca Vir pa boste lahko prebrali v naslednji številki, saj smo mu vprašanje izročili že po zaključku redakcije. G. Pevec v svojem odgovoru pravi, da so predsedniki KS v občini Domžale voljeni in so prvi med enakimi v svetih krajevnih skupnosti. So volonterji in niso Zaposlen v KS. Punkcija predsednika Sveta KS ni plačana. IX>bijo pa plačano sejnino za seje sveta, ki so povprečno vsak drugi mesec. Sejnina v KS Slavka Šlandra znaša 4000 SIT. Ker v KS predsedniki niso zaposleni, lam nimajo delovnega mesta. G. Pevec nadalje v odgovoru navaja, da za krajevno skupnost povprečno dela cca 25 ur, ki niso plačane (sodelovanje pri projektih, kol so: plinifikacija, kabelska televizija, avtOOBStd, vodenje zborov krajanov, razgovori s krajani, priprava gradiv). Kdorkoli se žcii z njim kol predsednikom Svela KS Slavka Šlandra pogovoriti, mu jc vedno na voljo - po predhodnem dogovoru. GoSpe, ki sla zaposleni v KS Domžale, opravljala delo za vse tri domžalske krajevne skujr nosti. Na KS smo povprašali tudi o rednem vzdrževanju zelenic ob košarkarskem igrišču pri Grastu in Župančičevi ulici, g. Drago iz Domžal ic namreč upoiovil rta c„ uavo na lem območju kosili do sedaj Ic enkral. Na KS so nam povedali, da skrb za omenjene zelenice ni v njihovi pristojnosti, pač pa je zanje dolžan poskrbeli lastnik oz. upravljavec. Drugi del odgovora bo dobil v nasledflji številki. bden od naših bralcev jc spraševal ludi po gradnji kanalizacije v vasi Biščc. Na Oddelku za gospodarske javne službe so nam povedali, da se načrtuje začetek gradnje sekundarnih priključkov v vasi Bisče v letu 2002. cesta pa naj bi bila obnovljena po izgradnji kanalizacije Bralec Anion z Vira. ki je spraševal po signalih in niozuosiih sprejema 34 programov, kol so obljubljali, del odgovora lahko prebe-ic v članku o KIV, zaključujemo pa s pojasnilom pati bi alki iz Domžal, ki jo je zanimalo, za katero taksi službo ste označeni dve mesti v Kolodvorski ulici v Domžalah. Uprava je obe mesti označila za taksiste, lisic, ki jih potrebujejo. Dslala vprašanja pridejo na vrsto v prihodnji številki. Do tedaj pa srečno! UREDNIŠTVO Nagrade za bralke in bralce Glede na Številne pravilne odgovore, ki ste nam jih poslali na vprašanje, kaj zbiramo na ekoloških otokih, ugotavljamo, da jih dobro poznate, upamo pa, da jih tudi dobro uporabljate. Pri Žrebanju so imeli največ sreCe naslednji naši bralci in bralke, ki bodo v prihodnjih dneh po pošti prejeli majice: L Jožica Cerar, Pctrovčeva 25, 1230 Domžale 2. Marija Robida, (iosličeva 16, 1230 Domžale 3. Ajda Lapornik, Vrh polje 63/a, 1251 Moravče 4. Gregor lljaš, Homec, liolkova 3a, 1235 Radomlje 5. Marko Oeepek, Kajuhova 10, 1230 Domžale Iskrene čestitke! Kot smo obljubili že v prejšnji številki, vas tokrat nagrajuje ena najbolj znanih slovenskih cilrark Tanja Zaje Zupan. Za pravilni odgovor bodo izžrebanci dobili po eno vstopnico za njen koncert ter zgoščenko. Kdaj bo tradicionalna zabavnoglasbena prireditev Janje Zaje Zupan I A/ petek, 23. novembra 2001 ob 16.30 in 20.00. uri B/ soboto, 24. novembra 2001 ob 16.30. in 20.00. uri VI soboto, 24. novembra 2001 ob 16.00. in 21.00. uri I Vaše odgovore pričakujemo do 15. novembra 2001 na naslov SLAM- | NIK, Domžale, Ljubljanska 69. 1230 Domžale ZA NAGRADO. Srečno! I I--------------------, ŠPORT stran 18 Predstavljamo Zlata samostrelka Zdenka Stolnik Zdenka Stolnik, dvaindvajsetletna študentka Fakultete za družbene vede, seje pred kratkim iz Ljubljane preselila v Domžale. Z njenim prihodom nismo bogatejši le za prikupno dekle, temveč tudi za športnico, ki ima med številnimi medaljami in pokali tudi naslov svetovne prvakinje. Je namreč članica slovenske samostrelske ekipe, ki je na svetovnem prvenstvu v Švici osvojila naslov svetovnih prvakinj. V izredno hudi konkurenci so strelke Natalija Prodnik, Zdenka Stolnik in Tina Grabnar osvojile prvo mesto, prav Zdenka Stolnik pa je bila v finalu izmed Slovenk najuspešnejša in seje uvrstila na 5. mesto. Naslov svetovne prvakinje je njen zadnji veliki uspeh, zato se bomo za trenutek povrnili osem let nazaj, ko seje Zdeti-kin razred po končanem krosu ustavil še na strelišču. Zdenko je že ob njenem prvem streljanju opazil eden od trenerjev in jo povabil v Strelsko družino Olimpiju v Ljubljani. Poslušala gaje in od tedaj več ali manj redno trenira. Več ali manj zato, ker včasih kakšen trening izpusti, pa zato na tekmi ni nič slabša. Odlikujejo namreč izrazit talent za streljanje, ki ji omogoča, da kljub kakšnemu izpuščenemu treningu dosega odlične uspehe. Kot lahko sodite po rezultatih, je bila uspešna že kot mlajša mladinka. Strelja z zračno puško, kjer jc najboljša v disciplini 40 krogov, njen rekord je na treningu 397 točk, na tekmovanjih nekaj točk manj, medtem koje pri samostrelu manj uspešna, čeprav je prav s tem orožjem povezan njen največji uspeh doslej. Zdenka je športnica z državnim statusom, pričakuje pa mednarodni status, ki ji bo morda pomagal pri razreševanju finančnih težav, ki so v streljivu kar precejšnje. Nekaj sredstev sicer zagotavljata klub in strelska zveza, ostalo sponzorji, med katerimi omenja Kogovšck. s, p. Dobrava pri Ljubljani, nekaj je v letošnjem letu primaknila ludi Občina Domžale. Najpomembnejši uspehi • /6. mesto na evropskem pnmslvu letu 2(XK) • / mesto na državnem pnenstvu leta 1999 • najboljša mladinka Slovenije leta 1999 • 2. mesto na mednarodnem tekmovanju Hotinja vas letu 1999 • slovenski državni mladinski rekord leta 1999 • 3. mesto na mednarodnem tekmovanju t Miinehnu leta 1997 • 5. mesto na mednarodnem tekmovanju v Holinji vasi leta 21100 • J. mesto na državnem pr\'enstvu s sttmostrelnm leta 2000 • i. mesto na državnem pnenstvu lela 2001 • 16. mesto na evropskem prvenstvu v Španiji leta 2001 • 2. mesto na državnem prvenstvu s samostrelom leta 2001 • /. mesto na mednarodnem tekmovanju v Haagu leta 2001 • .t. mesto (2-krat) na mednarodnem tekmovanju v Haagu leta 2001 • /. mesto (ekipno) in ž. mesto i posamezno) na svetovnem prvenstvu s samostrelom leta 2001 Slovenske samostrelke - svetovne prvakinje Streljala bo tudi v prihodnje, čeprav jc vmes že tudi razmišljala o zaključku športne kariere v glavnem zaradi izgube časa za treninge, kjer ji veliko časa vzamejo različni prevozi. Pa se ni odločila za konec. Streljanje jc šport, ki jo edini veseli, ji prinaša rezultate, na katere jc upravičeno ponosna. Ponosna jc ludi na številne dobre uvrstitve Strelske družine Olimpi-ja, v kateri tekmuje skupaj s strelcem Rajmondom Debevcem. »Rajmond jč športnik svetovnega formata, pa kljub temu prijazen in preprost fant, s katerim jc lepo sodelovati. Kot članica ekipe tekmuje v streljanju na 60 krogov, kar ji najbolj ne leži. Žal ta šport razen zadovoljstva in uspehov na papirju, ne prinaša veliko, če ne šteješ zadovoljstva, samozavesti in druženja, pravi Zdenka in poudarja, da jo prav te lastnosti pritegujejo, da ostaja v sport ti. Njeni cilji niso skromni: upa, da bo osvojila eno od prvih mest na velikih tekmovanjih (svetovna, evropska prvenstva) in da sc bo udeležila olimpiade. »Ampak zato sc bo treba potruditi, tudi na tak način, da se bom redneje udeleževala treningov,« je samokritična moja sogovornica, ki hkrati upa, da bo ludi v prihodnje njen talent ob pomoči Lojzeta Mi-količa. najboljšega trenerja, prišel šc bolj do izraza. In kako sc počuti v Domžalah? Dobro, čeprav je bila sprememba precejšnja in sc šc ni prav dobro navadila na novo sredino. Prijatelji, katerim namenja veliko časa, so ostali v Ljubljani, zato boste najbrž Zdenko v njenem prostem času prej srečali na prijelnem izlelu v okolici Ljubljane kot pa v okolici našega mesta. Hvala, Zdenka, in veliko desetič! VERA VOJSKA Tomaž Kališnik državni prvak Na državnem prvenstvu v gorski vožnji od Bohinjske Bistrice do Pokljuke je bil presenetljivo najmočnejši mladi reprezentant Tomaž Kališnik. Naš sokrajan je doma i/ male vasice Zagorica pri Rovah sicer pa je član kolesarskega kluba Radenske Rog. V vzponu na Pokljuko se je polegoval za naslov v kategoriji do 23 let, na koncu pa jc bil najmočnejši ludi v absolutni konkurenci. Premagal jc tudi take ase, kot sta Martin Dcrganc in Valter Bonča. Da jc odličen liri-bolazec, je pokazal ludi na letošnji dirki Po Sloveniji, kjer je osvojil odlično 6. mesto v konkurenci do 23 lel in bil daleč najboljši kolesar svojih let. »Gorsko prvenstvo je bil zame eden glavnih ciljev sezone, saj sem vedel, da lahko napravim dober rezultat. Mogoče mi jc bilo malo lažje, ker nisem veljal za tavorila, zalo sem bil uspeha šc toliko bolj vesel. Progo sem dobro poznal, saj sem jo na treningih kar nekajkrat prevozil, jo natančno preučil in snoval taktiko. Vedel sem, da bo po uvodnem delu vzpona že marsikaj jasno, ker so prvi kilometri zelo zahtevni ter strmi. Po tem delu sem oslal sam z. Dergancem ter Mugerlijem. Počutil sem se odlično, zato sem sc odločil, da sc bom poskušal otresli Mugcrlija, ker je tekmoval v kategoriji do 23 let. Ko mu je lo uspelo, sem samo poganjal pedala na svoji zgornji meji. Nekaj slo metrov pred ciljem sem pogledal nazaj in ko sem videl, da je Dcrganc v težavah, sem vedel, da sem zmagal«, jc svojo zmago komentiral novi gorski prvak Tomaž. Nasploh so bili mladi kolesarji Radenske Koga premočni za oslalo konkurenco, saj so sc kar štirje uvrstili med najboljših pet. Se vnaprej želimo veliko uspehov na tvoji športni poti tebi in kolegom iz kluba Radenska Rog. M. R. Rezultati do 23. let: 1. Tomaž Kališnik (Radenska Rog) 2. Malic Strgar (Radenska Rog) 3. Matej Mugcrli (Cancva) 4. Matija Kotnik (Radenska Rog) 5. David Tratnik (Radenska Rog) Predstavljamo državnega prvaka v veleslalomu med mlajšimi mladinci Rok Doki Mladi športnik Rok Doki je doma v Srednjih Jaršah in je že od sedmega leta član Smučarskega kluba Olim-pije. Na smuči je stopil pri sedmih letih in v otroškem smučanju doživel kar nekaj poškodb, najhujšo na lede- niku Moltal pred petimi leti, ko si je zlomil obe nogi. Po enoletnem premoru je z vso vnemo nadaljeval z aktivnim tekmovanjem, ki mu je 22. oktobra 2001 prineslo tudi največji uspeh doslej, postal je namreč državni prvak v prestavljenem veleslalomu za tekmovalno sezono 2000/ 2001 med mlajšimi mladinci. Tako je ledenik Moltal, kjer je bilo to tekmovanje, zanj postal srečni kraj največjega uspeha, kateremu bodo zanesljivo sledili tudi drugi. Rokovi športni cilji v sezoni 2001/2002 so povezani z udeležbo in dobrim rezultatom na mladinskem svetovnem prvenstvu, uspešno zeli tekmovali na tekmovanjih FIS in doseči čim boljše 1 IS točke v vseh disciplinah. Velik cilj je tudi postali član C reprezentance Slovenije, na katere vrala Ze Irka, saj je član mladinske državne icpiezenlancc. V mladinskem pokalu 2001 je bil med mlajšimi mladimi [te- ti. Veliko zaslug za Rokovo dobro smučal nje In* njegov trener Alcs Pibcr ter zelo dobro delo celotnega smučarskega kluba oiinipija. v katere okviru imajo odlično mladinsko ekipo. Rok Doki pa ni Ic odličen mladi športnik, temveč je tudi dijak Fvrošo-Ic gimnazije v Ljubljani Poleg športnih ciljev namerava uspešno končati lo gimnazijo in nadaljevati s študijem, če bo vse P" sreči, na eni od ameriških univerz. Srečno, Rok' B. VOJSKA Motokrosist R. Jelen Po številnih težavah do točke za SP Zastor jc padel. Z dirku na Karente-ringu v Avstriji seje končala letošnja sezona svetovnega prvenstva v motokrnsii. Novi svetovni prvaki so postali: Anglež James Dobb (KTMl v razredu do 125 ceni. Francoz Michael Pichon (Suzuki) v kraljevskem razredu motokrosa do 251) eein in Belgijec Štefan Everts (Vamaha) v najmočnejšem razredu do 500 tem. Žal pa se sezona ni iztekla po načrtih dveh najboljših Slovencev, z.a Saša Kraglja in Romana Jelena, 22-letnega motokrosisla s Pšate, ki je imel veliko težav s poškodbami. Imel je tudi veliko organizacijskih težav po krivdi profesionalne ekipe < JN-TI, za katero tekmuje. Za nameček pa je sredi sezone s kombijem, ki ga je vozil njegov mehanik, doživel prometno nesrečo, ki se jc na srečo končala brez poškodb, poslabšala pa je že tako načeto psihično počutje. Nastopil je na II dirkah od skupaj 15-tih in se na vseh uvrstil v finalno vožnjo med 30 najboljših. Ker pa je imel veliko težav, se ni približal lanskim dosevkom. Svetle trenutke je doživel na dirki za VN Francije, kjer mu je uspel sijajen start in bil pet krogov na 5. mestu, potem pa ga je pustil na cedilu njegov KTN 540 SxS. Dokončno pa je za mladega slovenskega šampiona posijalo sonce na predzadnji dirki v Caslilne del Lagu v Italiji. Za 15. mesto je dobil eno točko, ki je bila vsaj delni obli?, na vse doživete rane. Na »domači« progi, na nam najbližjem, povsem novem, sodobnem dirkališču Kareiuering pri Šentvidu, le 25 kilometrov severno od Celovca, se je pred številnimi ljubitelji motokrosa iz vseh koncev Slovenije uvrstil v slogu letošnje sezone na 20. mesto. »Vse se je začelo s poškodbo zapestja in potem še rame na 1. dirki za SP. Pozimi in skozi vso sezono sem imel zelo malo treningov, saj sem bil praktično brez motorja za trening S tem preprosto nisem mogel doseči dobrih rezultatov na dirkah. Zelo žalostno je, da mi moj team tega ni omogočil,« je strnil vtise o minuli sezoni Bula. kot ga kličejo prijatelji. Letos je po enoletnem premoru Roman in njegovo dekle Polona (zaradi lanske poškodbe) spel branil barve Slovenije na dirki za pokal narodov, skupaj s Sašom Kragljcm in Jakom Mo-žetom. Na največji dirki leta je slovenska reprezentanca v Belgiji osvojila solidno 13. mesto, pri čemer jc levji delež prispeval prav Roman Jelen, ki je bil najboljši Slovenec. MIRAN KOKAU Atletski klub VELE Domžale »Čez drn in strn« med najboljšimi v Sloveniji Sončno sobotno dopoldne je bilo v Murski Soholi 20. 10.2001 kol iialasc za tekmovalec, ki so sc za medalje i" pokale pomerili na 16. krosu Dela. Najboljši lekači in tekačice so nastopali v kategorijah od pelošolcev do Članov, kjer sla tako kol leto prej spel zmagala domačinka Sonja Kom.in in »si.iri znanec« Roman kej/ar. Domzalcani domov sicer niso odnesli nobene posamične zlate medalje, vendar so pokazali, da sc da z veliko dobrimi lekmovalci in tekmovalkami, doseči ekipne zmage v posameznih kategorijah in odlično ekipno uvrstitev. Domžalćaiii, ki so tekmovali v okviru Športne /veze Domžale, so dosegli ekipni zmagi v dveh kategorijah, in sicer nioski pri danili, dektela pa v konkurenci starejših pionirk lel. 87./a molka zmago se gre zahvalili Jerneju Kastclccu, ki jc hit med (lani tretji, in klenimi Čopu I osmo mesto I, za /cusko pa Suzani Mla-denovič (drugo mesto) in Petri Itulmik, ki je bila peta, medtem ko sta bili Špela ki -žan U drla > in Meta 1'iingcri ar (sedma) ekipno drugi. Petei Kaslclic jc bil med starejšimi mladinci 82 in 83 drugi, še eno ekipno drugo mesto ined mlajšimi pionirkami B, letnik XX p;i sla si p t i I c- k I i Mun- ter Lea Pučnik, ki jc zasedla j), mesto. $ra krosu, kjer sc jc pomerilo več kot 750 tekmovalcev i z cele Slovenije, sc je ekipa Domžal uvrstila na skupno 5. mesto, kur predstavlja za domžalsko atletiko in spori nasploh velik uspeh. Med boljšimi rezultati omenimo šc Scslo mesto lieruarila jaran m*ro izkazali v športnih borbah. Rezultati članov KK Domžale 3. mesto Darko Kotar I. meto K ranci I čakar G. J. KK PIRUETA Uspešni tudi na Miki miški V nedeljo, 23. septemhra, je hilo mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v Novi Gorici. Tekmovanje je potekalo za Pokal Miki Miške. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Na povabilo gostujočega kluba KUK Nova Gorica se je šest naših tekmovalcev predstavilo tudi na mednarodni areni. Tudi tokrat so bili to najmlajši, katerih število v zadnjem času narašča. V kategoriji najmlajših cicibanov je Tjaša Kovačic zasedla 5. meto, pri starejših cicibanih pa se je Eva Belingar uvrstila na 7., Nina Želez-nik pa na H), mesto. Maša Majcen, ki je prvič nastopila v tako hudi konkurenci, je v kategoriji mlajših pionirjev prislala na zelo dobrem 10. mestu, kar je za lako mlado (po slažu) tekmovalko zelo solidno. V kategoriji pionirjev C sta sodelovali dve tekmovalki, in sicer se je Urška Gjergjek uvrstila na 5., Urška Ručman pa na 6. mesto. Tekmovanje je pokazalo, da ,c naši lekmovalci po kvaliteti počasi približujejo najboljšim v umetnostnem kotalkanju in so na dobri poli do velikih uspehov. Ker se je sezona hitrostnega rolanja končala, jc sedaj glavni poudarek na umetnostnem kotalkanju, Tako smo ze pričeli s tečaji, kjer naj bi se začetniki naučili osnovnih prvin, kasneje pa se bodo priključili k ostalim skupinam, kjer vadijo najmlajši kotalkarji. Starejti kotalkarji se že vneto pripravljajo na večja mednarodna tekmovanja v tujini, saj smo prejeli kar nekaj vabljivih ponudb za sodelovanje, tako v umetnostnem kotalkanju, kol v nastopih show skupine. Smučarski klub Piž.em Ihan Mednarodno tekmovanje s tekaškimi rolkaml - Ihan 2001 Smučarski klub Pižem Ihan je v soboto, IS. 09. 2001, že štiriindvaj-setič zapored organiziral mednarodno tekmovanje s tekaškimi rol-kami - IHAN 2001, in sicer v Športnem parku Ihan ter njegovi okolici. Tekmovanja sc jc udeležilo X(l tekmovalcev iz, vseh slovenskih smučarsko-tckaškili klubov in nekaterih klubov iz R Hrvaške. Absolutno najhitrejši, na progi dolžine 7 km, je bil Nejc Brodar, član SK Merkur iz Kranja, ki mu jc sledil Ur os Godina, SK Valkarlon l.oga-lec in Klemen lauseger, prav tako član SK Merkur Kranj. Seveda pa ludi mladi lekači SK Pižem Ihan niso ostali praznih rok, saj jc v kalcrogiji mlajših mladincev zmagal Peter Doki, in sicer pičlo sekundo pred Klemenom Iki-iicrjeni, prav tako našim obetavnim tekmovalcem v smučarskem teku Icr hiallonu. V tej kategoriji jc tekmoval tudi Aleš Gregorič, ki je dOTCgel sedmo mesto, njegovemu mlajšemu bralu Anželu Grcgo-riču pa jc v kategoriji starejših dečkov pripadlo enajsto inesio Bolj hitro pa so tekaške rolke slekle Gregorju Pogačniku, ki jč prav tako tekmoval v kategoriji starejših dečkov in zasedel deveto mesto. Odlično se je odrezala I ud i naša nova tekmovalka SK I'1' Zetu Ihan, Saša Cad, ki je v kale-' goriji starejših mladink zased'11 drugo mesto. Seveda ne smemo pozabili tod' nase nekdanje klubske tekmoval' ke, Tcje GregOJln, članice ŠD l'l;1' niča, ki jc bila najhitrejša ženska tekmovalka na progi sedmih kiM* metrov. Pri organizaciji tekmovanja s" sodelovali oziroma namenili spi"1; zorska sredstva člani kluba, stflfjjj tekmovalcev, SK Pižem Ihan, CjP Ihan, Športna zveza Domžale, Sel' vis Pisem - Mala Loka, Term'1 Domžale, Dušan Peterka s. p., I>c' karna Rogljič iz Ihana, Pekarna in Trta d. o. o., Janez Gregorič. Vsem sodelujočim in vsem sp"'1' zoijeni sc iskreno zahvaljujemo /:l pomoč. . _MATJAŽ_PAVOVjl5- Športno društvo Krošnja 16. tek in 8. pohod za krof sta lepo uspela Vsako jubilejno leto ima svoj pomen, ki ga najrazličnejša društva v organizacijskem smislu želijo še posebno izpostaviti svojemu članstvu, ožji in širši javnosti, so zapisali člani Športnega društva Krašnja v svojem Društvenem informatorju, v katerem predstavljajo svoje dejavnosti, v njem pa najdemo tudi zanimive prispevke o življenju in delu njihovih članov, posebej pa jc glasilo namenjeno najavi posameznih prireditev. 30-leliiico so obeležili ludi s lia-ilicionalnim Ze 16. lekom ter H. pohodom z.a krof, ki sla bila 7. oklob-i a '001. Med 6? lekači in tekačicami, sla v najmlajših kategorijah zrna gala Lea Pučnik, AK Domžale, ter Primož Vilic, lukovica, pri starejših deklicah Suzana Mladenovič, pri dečkih pa Bernard Jare, oba AK Domžale. Med člani so bili najuspeš- nejši Robert Malijevič, ŠD Krasili11 v kategoriji do 20 lel. Robert Ki'1" nik. Lukovica in Petra Šink, Med V' de - v kategorji od 20 do 30 l«| med člani od 3(1 do 40 let je bil pi'vl UdO Kveder, Varovanje :,l :.i vlohljil ZAHVALA V 70. lelu slnrustl lltls je llenmluniii llht) Z,il|1llSlll IMS lllilgi uči, dedek Hrat, tilsl 111 sttjc TONE WEITH iz Domžal Iskreno se l8r1Vlljyjlffle vsem suioiliiikiiin, prijateljem /ttttrieertl lil sosedom 18 Izrečenu sožiiljit. lolilžllnc besede, lunini jenu cvel je, SVeCe III (JaTUvflTie lllašc. Ilviiln tudi g. ktinltinu česnu /.a lepo tipftivljen poslovilni obred in Oktetu brntov Pihni m /tipete pesmi: llvnlii Ituli vsem, kl Ste H1U kadarkoli polepStlll dan in gn pospremili uh njegovi /tidiiji poli. Vsi njegovi stran 21 SPOROČILA I OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja objavlja JAVNI RAZPIS za prodajo nepremičnin na območju Občine Domžale I. Predmet prodaje je: A) nepremičnina: poslovni prostor v pritličju objekta na naslovu Cesta Radomeljske čete 29, Radomlje, v površini 43,84 m' s pomožnimi prostori v korigirani površini 4,09 m'. B) nepremičnina: poslovni prostor in WC v pritličju objekta na naslovu Cesta Radomeljske čete 29, Radomlje, v skupni uporabni površini 19,85 m', C) nepremičnina: soba v velikosti 10,21 m' s kletnim prostorom 0,85 m', s souporabo sanitarij in hodnika v petem nadstropju poslovno stanovanjskega objekta na Ljubljanski 83, Domžale. Poslovni prostori, navedeni pod točko A) in B) so zasedeni. Najemniki imajo sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas. II. Izklicna cena za nepremičnine je določena na podlagi cenilnih poročil in znaša za A) 2.086.109,00 SIT B) 854.506,00 SIT C) 1.645.169,00 SIT III. Ponudba mora vsebovati: • ime in priimek fizične osebe oz. naziv pravne osebe in njen točen naslov • matično in davčno številko ponudnika • izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, ki morajo biti registrirane in imajo sedež v RS oz. priglasitveni list DURS za samostojne podjetnike • ponujeno ceno • pisno izjavo, da sprejema vse razpisne pogoje Prepozno vložene, nepravilno označene in nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane. IV. Ponudbo je treba poslati priporočeno ali osebno vročiti na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, v zaprti ovojnici z oznako »Ponudba za nakup nepremičnine - NE ODPIRA)«. V. Rok za zbiranje ponudb je do vključno 16. 11. 2001 do 10. ure. VI. V primeru, da se na razpis za nakup vseh nepremičnin ali vsake posamezno prijavi več ponudnikov, bo izbran tisti, ki bo ponudil najvišjo ceno glede na objavljeno izklicno ceno. Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika bo naročnik sprejel najkasneje v 8 dneh po odpitanju ponudb. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo strokovna služba sprožila postopek za pridobitev soglasja k odprodaji nepremičnine s strani Občinskega sveta Občine Domžale. Kupoprodajna pogodba bo z najugodnejšim ponudnikom podpisana v primeru pozitivnega soglasja OS Občine Domžale. VIII. Vse stroške v zvezi z odkupom, zemljiškoknjižnim vpisom ter druge stroške v zvezi s prodajo in davek od prometa nepremičnin nosi kupec. Natančnejše podatke o nepremičninah ter druge informacije dobijo ponudniki na naslovu Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska 2, Domžale (tel.: 721 36 86). Objava razpisa ne zavezuje k obvezni sklenitvi pogodbe. VII IX X. (MM it tja, kjer ni trpljenju, num pa je ostala bolečina in tiha soha večnega spomina, dobrota tvojega srca nikdar ne ho porabljena. ZAHVALA V komaj petindvajsetem letu starosti in na pragu življenja nas jc po hudi bolezni zapustil sin. brat, nečak in bratranec STOJAN KOLAR iz Depale vasi Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožaljc, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Iskrena zahvala tudi vsem dekletom in fantom iz. Depale vasi, ki so ga sočutno pospremili na zadnjo pot. Velika zahvala tudi Marjanu Pctcrnclu za njegovo pomoč pri zdravljenju. Velika zahvala tudi Onkološkemu institutu ter vsem zdravnikom in sestram, ki so ga zdravili na hematologiji v Kliničnem centru in mu lajšali bolečine. Vsem Sc enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mami Francka, ati Drago in brat Matjaž /.ilaj v grobu mit110 spiš v nosili srcih še naprej živiš. ZAHVALA Tiho jc odšel od nas dragi ati, ata. brat, stric, lasi in svak FRANC DOLENC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoć. Zahvala dr. Ložarjcvi. patronažni sestri Kristini, sosedom iz Preserij, podjetju LIP Radomlje, Društvu upokojencev Radomlje, kolektivu VELE Markct Moravče, kolektivu Induplati Jarše, sosedom iz Peć in Domžal, pevcem, organistki in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste nam ob žalostnem trenutku stali ob strani, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Družini Klopčič in Dolenc Ne bomo jokali, ker si odšla. Hvaležni bomo. ker si bila. (S. Gregorčič) ZAHVALA V jesenskem mesecu septembru je sklenila svojo 97 let dolgo življenjsko pot naša ljuba mama, babica, prababica FRANČIŠKA JASENC roj. Limoni, iz Doba Po tej poti se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom s Kidričeve in Stritarjeve ulice za darovano cvetje, sveče ter mašne darove ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Za darovano cvetje in sveče se posebno zahvaljujemo kolektivu Količevo Karton ter GD Dob in ZZB. Zahvaljujemo se patronažni sestri Miri Savnik in dr. Miri Až.man za pomoč in nego v Času njene bolezni. Prav tako se zahvaljujemo pevcem okteta TOSAMA za lepo petje in g. župniku Slavku Judežu za opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej nasa iskrena hvala. Hčerka Fani z možem Stanetom in vnuki Silva, Marinka in Stanko z družinami. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, a ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš* več. ZAHVALA V 89. letu starosti nas jc zapustil naš dragi ata, stari ata, pradedek, tast in stric .:~. • ; V li FRANC PRAŠNIKAR Jakocov ata Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožaljc, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi medicinskemu OSCbgu Zdravstvenega doma Domžale, kolektivu in pevcem Tosamc, Zvezi borcev Krtina - Dob ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Šc enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi Je čas, ki da, in čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane 111 je ras. ki nikdar ne mine ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi žene in mame ZDENKE JAGUSIC iz Dom ža I Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč, za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lep poslovilni obred, pevcem ter gospodu Janezu Brcccljniku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Mož Martin, hčerka Marijana in sin Miro Vsak od nas svojo jn>t /loti/je. Vsako pot tisoč lučk osvetljuje. Vsako srce tisoč nitk povezuje. Nihče ne hodi po svetu sam. Vsako slovo je bolečina. Vsako slovo je majhna smrt. (Tone Kuntner) v SPOMIN 30. novembra bo minilo pet let. odkar nas je zapustila naša mama EMILIJA BIRK z Vira Hvala vsem, ki sc jc spominjate. Vsi njeni To noč je mimo okna Sla jesen. Kot teHJce, trudne solze čez obraz polzele so po steklu kaplje. V mraz m veter je zdrsel z drevesa list rumen. (Ivan Minatti) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in deda SLAVKA SELANA sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, darovane sveče, cvetje in denar v korist Onkološkega inštituta. Vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, še enkrat hvala. Njegovi: žena Ivica, hčerka Vlasta in sin Marko z družinama Naj akordi orgel hučijo v njegov spomin V SPOMIN Iztekla se je težka in osamljena življenjska pot najinega brata JOŽETA FUGGERJA organista Na njegovo zadnjo pot ga je pospremila množica znancev, prijateljev, sodelavcev in iskrenih ljudi, ki so z duhovno besedo in glasbo še zadnjič stali ob njem. Hvala vsem. Hvaležna brata Danijel in Milan ZAHVALA V dvainsedemdesetem letu starosti nas je zapustila žena, mama, babica in sestra ANA NEMEC roj. Kušar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno ustno in pisno sožaljc, podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala Pevskemu zboru Radomlje za ubrano petje. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju in dr. Mirjani Pogačar-Zajc in dr. Marjanu Lobodu za izrecno požrtvovalnost in g župniku Antonu Dobrovoljcu za opravljene pogrebne slovesnosti. Vsi njeni 'Aaman je bil tvoj hoj, vse upanje, trpljenja, htdezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je zapustil nenadomestljivi mož, oče in stari oče ALOJZ KOKOTEC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje. darovali sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr Milanu Banku za njegov trud in za vso izkazano pomoč Zahvala tudi g župniku Silvestru Fabjanu za lepo opravljen pogrebni obred Njegovi: /.ena Vera, sin Marko in Suzana 1 družino Kakt> je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, nt več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so pttvsod. od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 62. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, stric in svak JURAJ ŽUGEC iz št ude pri Domžalah Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrećeno sožalje, darovano cvetje in sveče, ponujeno pomoč, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Tonetu Kompare za lep pogrebni obred, pevcem bratom Zupan za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano žalostinko, kakor tudi praporščakom GD Studa, društva upokojencev in društva invalidov za poslednji pozdrav. Se enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Vsi njegovi Če bi te lahko še kdaj objet. Objel bi te kot angel svojega boga, objel hi le kol mati svojega otroka. Če bi te lahko še kdaj objel. ZAHVALA Komaj v 52. letu starosti nas je zapustila nasa draga DARINKA ZANOSKAR rojena Kurent Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrećeno sožalje, podarjeno cvetje in svece. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi župniku za lep pogrebni obred, dr. Goršku za vso skrb in pevcem bratom Pirnat. Vsi njeni Mali oglasi PRODAM drsna vrata, velikost 4 m dolžine in 1,5 m višine (lok). Cena 1500 DEM. Tel.: 031/391 012. ZA GORENJSKO narodno nošo ugodno prodam sklepnik, predpasnik in ruto, vse novo. Tel.: 01/723 83 46. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 1 7. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Telefon: 01/7227 897. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 38 157, GSM 041/322 571. STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. Tel.: 832 71 90,041/642 097. STRIŽENJE živih meja, saniranje in obrezovanje koščičarjev, vse z odvozom, ureditev vrta. Mob.: 040/209 433. JUS SECURITY, d.o.o. Slamnikarska 29, DOMŽALE E-pošta: jus-security@siol.net http://jus-security.8m.com AVTOŠOLA: teoretično in praktično usposabljanje kandidatov kat. A, B, C in H, tečaji in vaje iz CPP v ponedeljek, torek in sredo od 16. do 18. ure, na Ljubljanski 105, tel.7244-130 (od 8. do 18. ure) AKCIJA - 20% POPUST PRI URAH VOŽNJE TEČAJ CPP BREZPLAČEN KRIM modna konfekcija PRODAJALNE: Visoko pri Kianju. Visoko 130, tel.: 04 25 19 662 Tržič. Deteljica 10, tel.: 04 59 71670 LJubljana. Železna C. 12, tel.: 01 23 49 680 Domžale. Karantenska 2. tel.: 01 72 95 720 Nova jesensko zimska kolekcija modnih ženskih oblačil UGODEN NAKUP GOTOVINSKI POPUSTI PRODAJA NA ČEKl Cena, ki navdušuje! Jubilejni Golf že od 22.880 DEM (2.575.830 SIT*) dalje. Slika je simbolna. Število vozil in modelov je omejeno • 20 milijonov izdelanih Golfov! Ob tej priložnosti smo pripravili posebnega Golfa z električnim dvižno-pomičnim strešnim oknom. Navdušil vas bo še z ostalo opremo in seveda z jubilejno ceno. Posojilo tudi na 72 mesecev! PORSCHE KRJ2DIT IN L ti AS INC.; ' Ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij. Golf AS DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. Ol 721 50 59 www.as-domzale-servis.si Računovodski servis cosmos SH' podinij« *a ilorih« In trgovino, d.o.o. §P Saviltac 1, 1230Dom«ole Savska cesta i, Domžale Tel. 01/721 30 18 1991-2001 —10 let i STEKLARSTVO IRMI HOMEC -DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * uokvirjanje slik no*0**. * A ( ®f> M < m STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: ponedeljek od 13.-18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-18. ure Četrtek od 13.-18. ure Petek od 9.-12. ure ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 01/72-11-082, tel./faks: 01/72-12-278 1. TRGOVSKA ŠOLA (rv. stopnja) 2. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA (V. stopnja) 3. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA (3+2) 4. USPOSABLJANJE KNJIGOVODSTVA Z RAČUNALNIŠKO PODPORO Vpis je še do 15. novembra 2001. TEČAJI: - računalništvo - higienski minimum - varstvo pri delu - tečaj za voznike viličarjev - krojno šiviljski tečaj Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti, d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/721-10-82 in 01/721-22-78. Filc d.d. Mengeš, Slovenska 40 Zaradi širitve svoje dejavnosti - proizvodnje netkanih tckstilij zaposlimo dva delavca v proizvodnji Od kandidatov pričakujemo: - dokončano srednjo tehnično ali poklicno šolo elektro ali strojne smeri - odslužen vojaški rok - zaželen izpit za voznika viličarja in delovne izkušnje Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v K) dneh po objavi na naslov: Filc, d.d., Mengeš, Slovenska 40, 1234 Mengeš. Najprimernejše kandidate bomo povabili na razgovor. O izidu razpisu bodo prijavljeni obveščeni v 14 dneh po opravljeni izbiri. DOLLAR, d.o.o., Breznikova 15, Domžale razpisuje delovno mesto TRGOVEC-ka/POSLOVODJE-a Pogoji: - končana srednja izobrazba ekonomsko-komercialne smeri ali - končana trgovska šola s poslovodskim izpitom - znanje angleškega jezika - usposobljenost za delo z računalnikom - vozniški izpit B kategorije - dinamičnost, komunikativnost, samostojnost - zaželene izkušnje na področju prodaje Delo bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Dollar, d.o.o., Aškerčeva 59,1230 Domžale. SLAŠČIČARNA OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice. > NOVO: torte TELEBAJ5KI. Odprto vsak dan od 7. do 21.30 Tel.: 564 18 70 Stalno je na zalogi torta za DIABETIKE. slikoplvskarstvo - /k Breznikova 61 a, IHAN, 1230 Domžale GSM: 041/637 210 - pleskanje napuščev - barvanje fasad - izdelava toplotnih fasad In ostala slikopleskarska dela SLIKOPLESKARSTVO G r u d n i i k 9 S . P . pleskanje fasad, napuščev, oken in notranja dela Češminova 12, 1230 DOMŽALE tel.: 01 72 43 523, gsm: 041 679 523 HYunoni Ofcirtnište B, Oam'žBta PHI.IOAJA: 'tel. OI 70* 1B MI SERVIS: ti-l- I«*x OI "m IS E.EII suhe ljifi'm(tirjc'isriti*r'HSutK> Ij.si 5ERIJ5KO DPREMLJEN KDMPLET ZIMSKIH PNEVMATIK IN AL U PLATI 5 L KREDIT - KREDIT IVA POL OŽIVIEE -IVIOŽMA IVI E1V JAVA STARO ZA IVDVD VELE, hvala Ob odprtju supermarketa tudi donatorska sredstva NAHAJAMO SE V STAVBI ZD DOMŽALE PANCUR & Co. VLASTA PANČUR, tel: 01/72 45 106. PEDIKURA Mestni trg 2, DOMŽALE J'op.-pon., src; Dop.-tor., čet, pet Pred kratkim jc VELE v Domžalah na Uakovniku odprla Supcr-markel Vele, ki ima sedaj 500 nr prodajnih površin. Hkrati se je rekonstruirala zunanja ureditev, tako da jc na objektu urejenih 51 parkirnih mest. Objekt nima arhitektonskih ovir in je v ecloli dostopen invalidnim osebam, Celoten vložek v obnovo in v nakup prostorov od banke jc znašal cca 250 mio sit. Objekt je sodobno načrtovan, funkiconalen. pregleden in eden najlepših, ki jih ima družba Vele. Konkurenčne prednosti: • primerne cene • vsakodnevno sveža živila • ponudba svežega mesa • osebni pristop do kupea • prijazno osebje • prijetno počutje v trgovini Ob tej priložnosti se je Uprava Vele v skladu s strategijo raz- voja družbe odločila, da nameni donatorska sredstva Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Donacija je bila v obliki opreme za šolski radio. To opremo bo generalni direktor Vcle-ja g. Slane Skok na dan otvoritve izročil direktorici ZUIM-a ga. Zdravki Slavec Pomen opreme za učence in bivajoče v zavodu: - oprema bo služila učencem osnovne šole zavoda, dijakom srednje šole v zavodu in za vse izven-šoiske dejavnosti - Učenci in dijaki bodo aktivno sodelovali v novinarskem delu, pri tehnični izvedbi, montaži, itd... - pri svojem delu bodo učenci in dijaki lahko popolnoma samostojni (nekateri so vezani samo na računalnik, katerega uporabljajo na posebej prilagojenih mizah s posebej prilagojenimi tipkovnicami) in naučili se bodo odgovornega obnašanja - glasba je za nekatere od teh otrok glavna ali celo edina dejavnost. Vele trgovski družbi d.d.. ki s to potezo dokazuje, da je mnogo več kot le trgovska družba, ob novi pridobitvi iskrene čestitke! O. u. EKO AKCIJA NAREJENO IZ SMETI O s3 Mineva že več kot leto dni, odkar smo v Domžalah odprli prvi ekološki otok in s tem začeli z akcijo ločenega zbiranja odpadkov. Danes so ekološki otoki postavljeni po vseh krajevnih skupnostih v občini Domžale in občini Trzin, uporablja pa jih več tisoč občanov, ki se zavedajo, da lahko le s skupnimi močmi naredimo nekaj za večjo kvaliteto našega okolja. POHIŠTVO LIIZ KARANTANIA KUHINJA VERONIKA MDF KUHINJE BELA TEHNIKA (fi'ARISTON Ouvđv I JMiele AKCIJA: Francoska postelja 160x200 (dvižna) samo 57.800 SIT V PONUDBI • KUHINJE • JEDILNICE • SEDEŽNE GARNITURE • DNEVNE SOBE • OTROŠKE SOBE • SPALNK I LIIZ KARANTANIA V DOMŽALAH, Ul. Antona Skoka 2, tel. 729-27-20, _in LJUBLJANI, Topniška 5, tel. 430-77-30. S4VI ® Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale telefon: 01/722 05 60; 01/722 00 20 fax: 01/721 32 88; e-mail: dom@sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1a, Stahovica telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 035 fax: 01/83 37 045; e-mail: st@sam.si OD OPEKE...DO STREŠNIKA in še mnogo več..!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA KRITINE: BRAMAC, TONDACH, ESA^CREATON, NOVI BEČEJ HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO, CEMENT, MALTIT FASADE IN FASADNE SISTEME: JUB, TIM. E SCHIEDEL DIMNIKE ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKEflKLAKOVCE, PRANE PLOŠČE OPEKO igOPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE TN oIrEMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA PROGRAMA VABIMO VAS, DA SE PREPRIČATE 0 NAŠI PONUDBI www.sam.si TRGOVSKA DRUŽBA Vb L t UUIVliLALt JE EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK IN PRODAJALEC VRHUNSKEGA NEMŠKEGA POHIŠTVA HULSTA VELE prijeten nakup Pohištvo Hulsta odlikuje vrhunska kvaliteta, številne možnosti kombinacij, izdelava po naročilu in po merah vašega doma. V ponudbi boste našli tako večno lepo klasiko kot tudi programe po najnovejših modnih trendih. Na letošnjem pohištvenem sejmu (od 6. do 11. novembra) se Vele Domžale in Hulsta predstavljata na Gospodarskem razstavišču v hali A prostor 10 s programi: Mio dc brezhibna eleganca s poudarkom na kombinacijah materialov kot so les alt lakirane površine, aluminij in steklo Ts ro pf09ram 12 masivne jelSe Hulsta je evropski proizvajalec pohištva, ki se lahko pohvali s številom priznanji in certifikati, ki dokazujejo njihovo skrb za potrošnika. "C ! m • Voga matoma, 0 ofaninl ponudbi in latavc&ti w uhta pnpr^ate v Hi pohištva Hulsta v DemlateK m UuW»-m^c«^ei M 0V7218 H£kjtfv*ribodo pilani pfotinak» tokovno svetoval privtihodbtttvtrv Delavni ca v. Pmv 19 30 ur« 14, urt