50. številka.
V Trstu, v sredo 22. junija 1887.

T^aj XII.
Opazko.
Vri dopisi s«1 pošiljajo iiredniitvu v ulici Torrente.12.VBak list mora biti franki run. Rokopisi m* ne vračajo.
Inaerati (razno vrste naznanila in po-slanicu) h« zii in ("unijo po pogodbi ; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami h« plačuje za vsako besedo 9 nov
Naročnino, reklamacije in inserate pre* joma opravnistvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
E »i
/hltja dvakrat im n> i	::-io io
soboto ob 1 uri p>i|mliidt|ii.
Jena z a vse leto s j> ool it for 51> nov., ' ?.» nov — Edinost •
I for. lini. stana
'm celo leto <t for., / - * »I	for#>
/u retrt leta fl for. Zrn » nov l'o*a-.iif/.ms številke se do> i|<> . ijiniv-Tiiievu, v prodaja nicali r.»l i U • Prsta i»e r» nov., v Gorici in v Ajiorrjinl po
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
A nov
»V e i 'i"Ht je
Proračunska debata v državnem zboru.
(Dalje. Govor dr. FerjanČića.)
Če v kaki deželi zdržema živečo ljudstvo nek jezik govori, veljata danes brez ugovora za jezik v deželi navadni in to je slovenski jezik v znanih Vam pokrajinah. Če cesarski patent iz leta 1854. o nepre-pirnem postopanji pravi, da se morajo uloge v kakem pri sodišči navadnih jezikov podavati, je mej temi zapopaden tudi slovenski jezik in če ne v kazenskem postopanji v k. 163 čita, da priča ali obdolženec, ki ni sodnega jezika zmožen, ge sme le takrat brez tolmača zaslišati, če sta sodnik in zapisnikar njegovega je zika zmožna, tedaj se pod sodnim jezikom ne umeva samo nemški, marveč tudi slo venski jezik in jezapisavati z Nemci nemške, s Slovenci slovenske zapisnike, ker slovenski jezik je ravno sodni jezik, kakor nemški, da v naših krajih še bolj kakor nemški. Celo samovoljno namreč je mnenje, da je sodni jezik le tisti, katerega sodišče piše, oni, ki ga sodišče pri občevanji s strankami govori pa ne.
Oporekal se je vsem slovanskim jezikom značaj sodnega jezika, sicer no bi bilo treba poljskemu in češkemu toga značaja vindicirati po naredbah, in po postavi hrvatski jezik v Dalmaciji za sodni jezik proglašati.
Če bi bil hotel tudi postavodajalec slovanskim jezikom ta značaj oporekati, bil bi namesto v „deželi navadni" ali „kaki izmej pri sodišči navadnih" in mesto splošno „sodni jezik" rekel „nemški jezik".
Ker pa tega ni storil, jo po mojem mnenji pravo, da so vsi v Avstriji nahajajoči se in tu ali tam v deželi navadni jeziki sodni jeziki. — Torej še treba ni sklicevati se na 19. tem. zak., če so hoče dokazati pravica slovenskega jezika. Prod seboj imam staro, postopanje pred administrativnimi oblastmi uravnujočo postavo, katera je tudi slovensko tiskana.
Pomenljivo je, da je ta postava podpisana od cesarja Jožefa. (Čujte!čujte! na desni). Ta postava jo bila ravno 4 mesece po občnem sodnem redu dne 1. septembra 1881 izdana. Na to, da je podpisana ravno od cesarja Jožefa, naj so blagovolijo ozirati gospodje tovariši s Koroškega,
kateri sede tudi v deželnem zboru in so člani postavodajnega factorja dežele, — jaz jim to zato priporočam, ker oni še danes zabranjujejo, da bi se deželni zakonik na Koroškem za slovensko ljudstvo izdajal tudi v slovenskem jeziku. (Čujte! čujte! na desni. Poslanec Ghon: Občine same tega niso hotele! Klici na desni: katere ? Poslanec (Hi on: Koroške slovenske občine! Poslanec dr. Trojan: Je torej treba imeti več pameti, kakor občine. Posta-vodaja! Deželni zbor!)
Kakor je torej občni sodni red pri sodnih oblastih slovenskemu jeziku vrata odprl v urade, tako je to storila ta postava pri administrativnih oblastih. Pa vkljub tej stari pravici slovenskega jezika, in čeravno se je slovenščina žo pred več kakor sto leti dopuščala pri sodiščih in administrativnih gosposkah, kako se ji še danes upirajo v uradih!
Ni še dolgo, da se je celo na Kranjskem, kjer nekda Slovencem mleko in med teče, slovenskim ulogam le milost skazovala, da so se vsprejemalo, reševale so se nemški, V svojo žalost čitam v javnem listu o najnovejšem času. da se na Dolenjskem, v okrožji novomeškem zopet začenjajo slovenske uloge nemški reševati. (Čujte! čujte! na desni.) Zadnji čas sa se z Dolenjskega nekateri sodniki višje vrste premestili in videti je, kakor da bi bilo slovensko uradovanje le na ramah teh mož slonelo, ker komaj so Dolenjsko zapustili, že gro nemško uradnvanje zopet v klasje. (Čujte! čujte! na desni.)
Silno so še upirajo slovenskim ulogain po vseh drugih deželah, kjer Slovenci prebivajo. Take uloge se puste ležati, kakor sitne uloge, ne da bi težave delale, ampak hoče se stranki nekako namigniti, da bi bilo boljše, če bi bila nemški ali italijanski prosila. (Čujte! čujte! na desni.)
Da bi se pa ustmeno in v slovenskem jeziku storjene prošnje pri sodišči tudi slovensko zapisovale, dogodi se celo na Kranjskem le sem ter tja. Obžalovanja je vredno, da se na pr. pričevanja ne zapisujejo v jeziku prič, — neslišano pa je, da stranke celo prisego polagajo v jeziku njim neznanim. (Čujte! čujte! na desni.)
Dovolite mi, da Vam v dokaz svojih trditev le zmiraj po jeden slučaj navedem, čeravno jih imam na kupe. — V Korminu na Primorskem se jo dogodilo leta 1885,
da je morala stranka, vešča samo sloven [H-tieijski odsek, to upam, primemo akega jezika, govoriti na italijansko pri s -'in dal.
sego; mej priseganjem loti se navzočnih	Peticija pravi, da ni pričakovati prave
srcih, stranka je morda kako neumno ln - i ." uibe, če tudi le del ona porotnik ne »odo izrekla, katera je mišice navzoč iih 'noto razprave. Res! Toda jjledu ia ometi a smeh razdražila. (Čujte! čujte! n i > razmerje narodnosti bi bilo pričako-desni.)	J vati da bi se pred vsem prosilo za to, da
Kako se to ujema z svetostjo in slo- najprvo oni, ki so le nemščine zmožni, vesnostjo dejanja, to, prosim gospode, na| I ml porotništva odpravijo (''rav dobro! si sami predočijo. Ta slučaj se je sicer I m: desni) in to bi najprejn gospoda za-vis. pravosodnemu ministerstvu prijavil v d-h kateri je iinel prvi v budgotni de-peticiji nekega tamošnjega društva s 18. In i hesedo, — zadelo bi cenjenega go-avgusta 1880. v kateri so tudi pritožbe o si. .ih poslanca vit. Carn-rija,— oprostite, drugih neprilikah gledo jezika.	j da » opomnim, pa ta gospod nam je
Na Koroškem še danes prisegajo ! oniial da iščemo dobičku na Skoda neinštva. stranke, katare le slovenski znajo, po • Ta gospod, ki popolnoma nič slovenski no nemških prisežuih oblikah. (Čujte! čujte!; //in, bi ne bil več porotnik v Ci-lji; on na desni.) Pri sego val cem so le pove, o bi vč ne sodil v pravdu h ki spudajo pred čem jo govor. Kdo jim to pove, bom po-! porotnike, v pravdah zaradi umora in znejo razpravljal.	'drugih težavnih pravdah no da bi umel
Državna pravdništva v Col ji, Ljubljani; /ugovor obtoženca ali izpovedbe prič (Čujte, in Novemmestu imajo ukaz, obtožnico vlu- čujte! na desni), opirajoč so jedino na
gati v onem deželnem jeziku, katerega govori obdolženec pri zaslišanji. Naravno bi bilo, da bi se ta ukaz dal tudi vsem drugim državnim pravdništvom v slovenskih pokrajinah. Pa celo izmej imenovanih treh
kratke opazke predsednika, ka ere, Češ, da so ponovilo tega, kar so «:i<itš,uici govorili. (Prav res! na desni.) V t"j peticiji se tudi trdi, da je ininisterska uredba agi-tacijsko sredstvo (Čujte!! na desni), iz
ne more ono v Celji zadostovati, čeravno!sodne dvorane napraviti hoče t-u iščo za ima, kakor se mi zdi, dobro voljo in »po- je/.ikovna in narodna prizadevaaja. (Smeh sobnost zato, in to zato, ker preiskovalni na desni). Jaz pa nisem te vero. da je ta
PODLISTEK. Poezije.
Zložil Josip Pagliaruzzi-Krilan V Gorici založil Anton Klodič-Sabladoski.
(Konec.)
V ciklus bojnih pesni spada tudi prekrasna balada „Na bojišči". S priprosti mi besedami, v duhu narodnih pesni slika nam pesnik tri junake, skrbi in bolečino, ki jim razjedajo Hreo na poti v bitvo. V tej pesni ni bobnečih fraz, ni globocega ra/.mišljevanja, pesnik nam pove lo misli teh treh junakov in čitatelju je ko j jasen njih položaj, znana njih preteklost in vezi, ki je vežejo na življenje. Ali čujmo, kaj teži tem junakom srce pred bitvo. Prvi pravi:
„Ostavil sem drago nevesto doma; Ljubila sva ž njo se, kot angoljca dva. Že drugič je naju oklical vikar, Nedelje prihodnje bi šla pred oltar. Srce po devici zdihuje mi zdaj; Bog ve, čo domov se povrnem šo kdaj!"
Drugi:
„Pri materi stari na domu živim, Ter zanjo so trudim, lepo jo gojim. Vse drugo nesrečni pokopal jo čas Jedini ostal jej v zaslombo sem jaz, Po materi srce vzdihuje mi zdilj; Bog ve, če domov se povrnem še kdaj!"
sodnik zapisnik v nemškem jeziku sestavi.
Samovolji katerega si bodi adjuukta jo torej prepuščeno, da ta ministerski ukaz paralizira. Da pri takem postopanji obdolženec stoji nasproti nerazumljeni obtožbi, do ne razumo razprave in govorov, ki se jo njem vrše, da mora poslušati nerazumljeno sodbo, tako da bi bilo ravno isto, če bi so na mesto njega vknko strašilo na obtožno klop postavilo, (ČujteI čujte! in Tako je! na desni), jo preveč znano, da bi bilo treba to podrobneje razpravljati.
In glejte gospoda moja, zastopnik mostne skupine Celjsko se vrača v to visoko zbornico oborožen s peticijo nemškega društva v Celji, katere vsebina je, da bi se odpravil ministerski ukaz, ki pravi, da v Celjskem okrožji se lahko sprejmo tudi taki za porotnike, čo so sicer sposobni, ki le slovenski znajo. Ta ukaz, ki velja za okrožje, v katerem živi poleg 40.000 v Mariboru in še jodon par mestih naseljenih Nemcev, desetkratno število, 400.000 Slovencev, naj bi se po mnenji te peticijo odpravil! Tej insinuaciji bode
Tretji:
„Otrok nedoraslih jaz troje imam;
Umrla je žena, odrejam jo sam.
Kdo jesti jim bode ter piti dajal?
In kdo jim v obrambo z ljubeznijo stal?
Sirote uboge! kam pojdejo zdaj?
Bog vč, če domov se povrnem še kdaj!"
Teh par priprostih besed in pred či-tateljevo dušo se razvijejo tri povesti, polne truda in napora in najpleinenitejšega prizadevanja. Misel o strašni bodočnosti teh blagih junakov pretrese človeku srce. Kaj jo neki čaka? Kako plačilo jim bode za njih požrtvovalnost in dobra dela? Ko zvezde nad poljem zvečer zagore, Junaci na zemlji vsi trije leže. PonVzil jih ljuti je bojni vihar, Kaj mati, nevesta in dčca mu mar!
To je konec balade; prava tragedija. Čitatelj se pa zamisli, srce se mu krči v slutnji na materin in nevestin obup in na skrajno nesrečo jadnih sirot. Ta balada, s katero se more meriti le malo pesni v vsej slovenski književnosti, je pač glasnejši protest proti barbarstvu vojne, nego debela knjiga učenih in temeljitih razprav. S tem umotvorom nam jo pesnik jasno pokazal, koliko more. Predmet jo srečno izbran, misel priprosta, a neizmirno lepo izpeljana, konec naraven in kratek in ven-der napravi tako silen vtisek na čitatelja ! Vidi se, da je Pagliaruzzi dobro razumel Stritarja, ki pravi, da pravi pesnik ne sme čitatelju vsega povedati, treba le, da mu
uredba agitacijsko sred-tvo, pač pa da ta peticija je tako sredstvo (Tako je! na desni) z namenom pri porotnih sodbah v tiskovnih zadevah v Celji politično strast vzdržati in ohraniti. (Živahno pritrjevanje na desni.) Dobro je, da se je ta peticija po predlogu izroČitelja v celem obsegu dotiskala stenografičnemu zapisniku (Veselost na desni), da bodo naši potomci lahko od besede do besede čitali, kako je hotela stranka, ki pravi, da jo liberalna, izvajati v istini liberalne postave. (Pritrjevanje na desni).
Ker som se povodom te peticije dotaknil porotnih sodišč, naj mi bode dovoljeno, da o njih nekoliko besed spregovorim.
Slovenci smo Nj. prevzvišenost voditelju pravosodnega ministerstva hvaležni, da je po zadnjih imenovanjih za deželno sodišče v Trstu in okrožno sodišče v Ro-vinji omogočil, da pri teh sodnih dvorih ne bode treba obravnavati s tolmači v navadnih sodbah, kadar sodijo sodniki iz poklica. Tolmači ostali pa bodo za po-
namigne, da mu pokažo pravo pot in misel so potem sama razvija. V tej pesni držal se je Krilan tega pravila in podal nam je dovršen umotvor.
Kako blagodejen upliv so imele narodne pesni na Krilana, kaže nam najbolj krasna romanca „Zakaj ni mogla šivati". Ta pesen je po obliki in vsebini jedna najboljših proizvodov novejšo slovenske književnosti. Bila naj bi našim mladim pesnikom v izgled, od kod naj zajemajo novih luočij in kako se treba učiti narodnih pesni. Kes, da se učimo lahko od tujcev, a slovansko pesništvo narodno in umetno nam je bliže in se bolj zlaga z našim duhom, nego nemško in francozko, od koder zajemajo dan danes nekteri oblike svojim umotvorom. Tuje cvetke, presajeno v slovenski vrt, no bodo se nikdar tako krepko razvile, tako lepo razcvelc, kakor na domačih tleh, stale bodo na naših gredicah le „radi lepšega", ne da bi se mogli mi zanjo posebno ogreti.
Krilan se ni učil le oblike in dikcije od narodnih pesni, zajemal je tudi predmete svojim baladam in pripovednim pesnim iz slovanske vzlasti iz bolgarsko zgodovine. Tako nam pripoveduje v „Smrti Indža Vojvode" te poturice pregrešno življenje in njega Žalosten konec. V „Starem hajduku" proslavlja pesnik OBVobojenjo bolgarske zemlje izpod turškega jarma. Lepo nam slika v baladi „Črna žena" moč ljubezni. V nekem mestu na Ruskem navstala je kuga. Vojaci obkolijo mesto,
da no more nikdo ni ven ni notri. Kosak, katerega ljubica živi v tem nesrečnem kraju, napoti se tja. Dan in noč juha čez neizmerne stepe, prodore tudi vojaški kordon, pride k svojoj ljubici ter jo odnese iz okuženega mesta. No bilo je prepozno, Črna žena ju je uže imela v svojoj oblasti, ni jima bilo rešil ve, umrla sta v strašnih bolečinah sred neizmerne stepo. In So v smrti objeta v snegu oba Ležita sred pustega tam poljil. Vihar pa divja čez stopo snežno, Zavija oba v odejo hladno. Josip Pagliaruzzi-Krilan bil je izvestno najnadarjenejši mej mladimi našimi pesniki, zato človeka tem bolj srce boli, da nam je neisprosna smrt tako zgodaj pokosila to mlado in nadepolno življenje. Mnogo je sicer ustvaril, a obogatil bi bil našo književnost še z večimi in dovršenejšimi umotvori, da mu je bilo dano več časa živeti. Najlepši spomenik postavil si je sam se svojimi deli, mi pa čestiino njegov spomin ter kupujemo si njegove „Poezije". Zunanja oblika jo lepa, tisek čeden in razločen. Te knjige ne smeli bi pogrešati o nobeni narodni hiši. Mlademu pesniku pa, ki počiva pri svojoj dragoj mami v priljubljenih gorah Kobaridskih, budi večen spomin mej nami!	L. F.
rotim sodišča. V Celovei, Trstu, Gorici in Rovinji bodo slovenski obtoženci in slovenske priče, kakor doslej tako se nadalje imeli sodnike, katerih ne bodo umeli.
Pri takih razmerah je umevno, da je celo naudušenemu privržencu porotnih sodišč, če jo Slovenec, težavno potegniti se za to svobodno pridobitev, če vidi, da po njej njegovo ljudstvo na svojih narodnih pravicah škodo trpi. Naj tu še omenim samo na sebi malenkostnega, simpto-matično pa važnega slučaja. Tri zadnjem porotnem zasedanji v Gorici se jo prigo-dilo, da jo predsednik porotnega sodišča, — bil je to prezident okrožnega sodišča sam, kateri mimogrede rekoč jezika prevladujoče večine prebivalstva svojega okrožja no razume, in ga še manj govori ali piše, pri preČitanji porotnikov Slovenca okaral, ker je svojo navzočnost namesto po italijanski ali nemški, po slovenski izjavil in ga tako v pričo soporotnikov osobno žalil.
Če mora Slovenec prestajati tudi še osobno žaljenje, kedar svojo narodnost obstane, je naravno, da postaja porotniški posel za Slovenca tudi še nasproti sopo-rotnikom in sodišču težaven.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naučni minister je moravskemu deželnemu šolskemu svetu poslal ukaz, v katerem se mu naroča, naj odličnim strokovnjakom naloži, da izdelajo načrt za sistematičen poduk nemškega jezika na slovanskih •rednjih šolah. Deželni šolski svet ima potein načrt naučnemu ministru v potrditev predložiti. V omenjenem ukazu se naglaša, da je popolnoma znanje nemškega jezika neobhodno potrebno. Mi ne izpodbijamo potrebnosti znanja nemškega jezika, a menimo, da je še potrebniše znanje materinega jezika, katerega potreba pa se od zgoraj nič ne naglaša.
Znani demokrat in državni poslanec dr. Krona \vetter, ki je bil J nekdaj toliko na glasu, odpovedal se je j državnemu poslanstvu. K temu ga je brez dvombe primorala neka jako umazana stvar, ki dela veliko sramoto demokratu. Ce tudi je Krona\vetter premožen človek in je znano, da ima na leto najmanj 15.000 gld. dohodkov, vendar se je po-tezal za to, da je njegova mati dobivala miloščino. Ko mu je to umazanost nek časnik očital, tožil ga je Kronawetter, a zgubil je pravdo. Da pri tem takem Kro-nawetter ne more več javno se potezati za demokratična načela, to jo očevidno in zato je bil prisiljen odpovedati se mandatu. Taki so ljudski osrečevalci večinoma, polna usta imajo za ljudsko blagostanje, saini so pa največji trinogi.
Na Hrvatskem so pri volitvah v deželni zbor opozicijno stranke, če tudi so se bile združile, hudo propale. Zbor ima 110 poslancev; izvoljenih je bilo 86 kandidatov narodne ali vladine stranke, 4 volitve še niso znane, ali izvršene; gotovo je tedaj, da vsa opozicija še 20 sedežev v zboru ne bode imela. Kako je prišlo do tega propada, to smo uže omenili,
?redno so se volitve pričele. Vsak prav Irvat in Slovan gotovo to obžaluje.
Volitve v ogerski državni zbor se vladi ugodno vrše; kolikor je doslej znam»t bilo je izvoljenih 235 liberalcev, to je vladinih pristašev, 89 zmernih nasprotnikov, 04 neodvisnih. 7 narodne stranke, 10 antisi mitov in 7 divjih. Izgredi so pri volitvah j»rav madjarski: v Duna-serda-hely ho zažgali judovsko mesto.
Vnanje dežele.
Bolgarsko prašanje. Turška vlada je ukazala svojemu poslancu v Po-terburgu, naj pri ruskej vladi vpliva na to, da priporoči za bolgarski predstol kandidata, katerega bi druge vlade potrdile. Potem bi se turška vlada obrnola na bolgarske vladarje in zahtevala, naj odstopijo ter vlado prepuste novim vladarjem iz vseh strank, ki bi priporočili prestol-nega kandidata sobranju, da ga izvoli. Ruska vlada pa je odgovorila, da ne odstopi od dosedanjega načela, katero je že poprej objavila in da mora pred vsem sedanja vlada odstopiti. Pri vsem uporu Rusije vendar le misli turška vlada, da se na zadnje najde pot k poraznmenju.
Nemški državni zbor jo bil 18. t. m. zaključen s cesarskim nagovorom, ki uroka poslancem zahvalo in priznavanje za delu in sklepe, po katerih so ho okrepile državna brambena moč in finance, ki so pogoj miru.
Francoska poslanka zbornica jo 18. t. m. sprejela prva dva člena vojaškega zakona, ki določata, da je vsak Francoz vojaštvu podvržen; vojaška dolžnost traje dvajset let, enaka je za vse in vsacega osobno zadeva. — Vojni minister je tninisterskemu svetu podal več predlog, mej temi predlogo glede ustanovitve štirih konjičnih in osemnajst novih pešnih polkov, kakor tudi glede povišanja stanu kom-panij. Te predloge pridejo še ta teden v državni zbor.
Angleška kraljica jo 20. t. m. jako slovesno obhajala petdesetletnico svojega vladanja. Zasela je tedaj prestol 20.junija 1887 zasvojim strijcem, kraljem Viljelmom, ki je na nagloma umrl. Bili so takrat časi zelo nemirni in Angleškej nevarni. V Kanadi i na Irskem je zelo vrelo, mej delavci na Angleškem so vstali nemiri, Perzija je pretila Heratu, Angleži pa so udarili v Avfganistan, kder so v začetku imeli srečo, potem pa ugonobljeni bili. Od tega časa do danes so se Angleži bojevali skoraj z vsem svetom, ter so mnogo naselbin in dežel z silo ali pa zvijačo pridobili.
Iz Si m le se poroča, da se je 9. junija 500 vojakov posadke v Heratu uprlo, a da so jih drugi zvesti vojaki zmagali, 50 ubili, druge pa ujeli in ščuvalce v Ka-bul poslali. Emirju zvesti vojaki so zgubili 30 mož.
DOPISI.
Sv. Ivan, 18. junija. — [Izv. dop.] — Danes hočem čestitim čitateljem vele-cenjene Edinosti naznaniti nekaj jako važnega in veselega ne le za nas Svetoivan-čane, temuč za ves slov. narod. Naši vrli narodnjaki nameravajo ustanoviti podružnico Sv. Cirila in Metoda. Predragi mi so-rojaki, to bi bilo jako lepo, in tudi s tom napravili bi si veliko čast, kajti sami vi v vsej okolici ste spoznali velevažnost družbe Sv. Cirila in Metoda, katera ima sedež v Ljubljani! Spoznali ste, kake krivice moramo prenašati pod divjimi lahoni! Toliko nas je v okolici in v mestu in nemamo še jedne slovenske šole! Ali ni to v nebo vpijoči greh? Vaši otroci, ako hočete, da se nekoliko izobrazijo, v katero šolo je pošljete ? V italjansko, kaj ne? To je naravno, kajti v domačej šoli uče se otroci največ italjansko, posebno v Ro-janu in tudi pri nas. Kakšni pa postanejo ti otroci, kadar so dve ali tri leta v ita-ljanskej šoli? Renegatje — odpadniki in izdajalci svojega jezika. —
Dobro vam je znano, da v ulici St. Cilino nahaja se nek „Asilo pei bambini dai 3—6 anni". Že naslov vam jasno kaže, da Be tu noter ne podučuje v našem, ampak v blaženem italjanskem jeziku. Poznam mnogo slov. očetov, kateri pošiljajo otroke v ta „Asilo". Do tretjega leta govore doma z otrokom slovensko, ko ga pošljejo v ta „Asilo", pozabi vse slovensko in poprime se italjanščine. In zakaj? Ker podučuje „Maistra Kakana" vse predmete v italjanskem jeziku (saj drugega ne zna) in otroci se k malu navadijo klepetanja po italjansko, tako da jim ga ne more nikdo izbiti iz glave. Kdo jo vsega tega kriv P Mi sami, kor nećemo vedeti, kaj jo prav ali neprav! Ivaj ne bi bilo boljše, da ustonovimo podružnico ter napravimo tudi mi tak slovenski otroški vrt, kakor je pri Sv. Jakobu ustanovljen od tržaške podružnice? O tem otroškem vrtu drugi krat več omenim. Toraj predragi mi sorojaki Svetoivanci, zberite se skupaj in pogovorite se ter pridite za našo procesijo, popoludne po blagoslovu, katero bodemo v kratkem imeli, ter ustanovite si podružnico Sv. Cirila in Metoda in zvo-lite si za predsednika moža, kateri iina pravo voljo za te velevažno stvari.
Zvonimir. . .
Iz Koparščine 15. julija. [Izv. dop.] (Konkurenca parnikov koperskega društva in Cesar a.) Znano je, da gospod Cesar potuje uže nekoliko let svojimi parniki med Trstom in Puljem izpod cene Lloydovih parnikov. Jaz mislim, da se nobeden ne moro pritožiti na Cesara, ker njegovi kapitani in mornarji postopajo uljudno in obzirno z občinstvom* Do lanskega leta vse je šlo mirno in gladko, kar naglo pride pa mu nadlegovati eden od glavnih delničarjev koperskega paruiškega društva, namreč neki Poli z svojim par-nikom „Adriana". Talijansko primorsko ljudstvo je začelo precej kričati pereat Cesare, živila „Adriana!u Počenši od Pirana do Pulja zviždalo se je skoro vsaki-krat, kedar jo prošel Cesar o v parnik; agitiralo se je surovo in gnjusno proti Co-
sarovim parnikom, a ploskalo se je ko-perskemu parniku „Adriana*. Gospodar Adriane, ko je videl, da mora propasti, prodal je svoj parnik istrijanskeinu par-niškemu društvu, katero se je ustrojilo zadnje leto z sedežem v Poreču. Cesar, kateri vozi tudi c. kr. pošto, nadaljuje mirno in dostojanstveno svoja potovanja med Trstom in Puljem. — Vrh tega je bil gospod Cesar ustanovil lansko leto novo linijo med Umagom, Koprom in Trstom. Kopersko parniško društvo postavilo mu je poseben parnik, da mu dela konkurenco in tu se sramotno in gnjusno agitira proti njemu. Gospod Cesar, videč, da mu kopersko parniško društvo preveč nadleguje, ukinol je posrednjo linijo med Umagom in Koprom, ter je postavil enega svojih najboljših in hitrejših parnikov z sedežem v Kopru, s katerim potuje v Trst dvakrat na dan sem in tja. Ceno je postavil med Trstom in Koprom na 6 (šest) soldov za kmeta, a 10 soldov za gospode v prvem razredu, a sadje, mleko, kruh in vse druge reči vozi zastonj.
Kopersko parniško društvo vozi za enako ceno in vse reči zastonj, aH vendar skoro vsi slovenski kmetje koperske okolico potujejo z Cesarovim parnikom. Kako se daje to raztolmačiti ?
Ljubi čitatelji, tu le razgovor ednega gospoda s kmetico koperske okolice: Gospod. Micka, zakaj ne idete rajše s ko-perskim parnikom kakor Cesarovim? Kmetica. Ljubi gospod, da bi Vi znali vse, kaj se je poprej godilo nam tožnim slovenskim kmeticam na koporskem parniku, ne biste me ni vprašali, zakaj. Gosp. No, povejte mi, kaj Vam se je godilo?
Kmet. Da bi Vam ves dan pripovedovala, ne bi Vam mogla vsega izpripovedati. Gosp. Zavolj tega, ker ste več plačevali
kakor zdaj, kaj ne? Kmet. Ne samo ker smo več plačevali za vsako osebo, ampak smo morali tudi plačevati za vsako malo reč, katero smo nosili seboj. Ljubi gospod, vse to bi lahko pozabili, ako bi bili na ' parniku z nami postopali kakor z ljudmi, ali Vam moram reči, da nam se je godilo gorše kakor živini. Od najvišega do najnižega mornarja na koperskem parniku nebiste bili poprej slišali kakor: mostra de sciava, mo-stro de selvadigo, maledetta razza sciava, maladetta castradina, mostra de pi , . . itd. Eden bi nas rinol sem, drugi bi nas rival tam, ednej bi se prevrnolo mleko, drugej bi so zmastilo sadje in sto drugih nesreč in nezgod-nosti. — Koliko se je slovenskih nedolžnih in poštenih deklic in njih mater najokalo in žalostnih solz naro-nilo v šestnajstih letih, namreč od tedaj potuje parnik iz Kopra v Trat, ah moj mili Bog!!!
Srce mi poka od tuge in žalosti, čo samo pomislim na vse krivice in surovosti, katere smo mi slovenski kmetje, a posebno kmetice pretrpeli na koperskem parniku od ljudi, katere smo mi svojim trudom in krvavim potom vzdržavali in obogatili. Mesto da bi nam bili hvaležni in do-brotivi, ker smo njim davali toliko in, toliko dobička, oni so z nami surovo in brez srca postopali. Zares žalostno in nepošteno! Brez slovenskih kmetov koperske okolice ni eden parnik ne bi se mogel vzdrževati med Koprom in Trstom. Vsak dan potuje iz Kopra v Trst in nazaj kakih 500 do 700 slovenskih kmetov.
Zdaj smo povsema zadovoljni na Cesarovem parniku prvič, ker plačujemo manj, drugič, ker se z nami postopa uljudno in pošteno, tretjič, ker Cesarov parnik je hitrejši od koperskega. Ljubi gospod, Vi ste tujec, pri vas se ne godi kmetom to, kar se godi sploh vsem kmetom po Istri. Ce ne verujete meni, a Vi potrudite se na kopersko plačo ali pak v kakšno drugo primorsko mesto, kjer prebivajo naši nasprotniki Lahi, — pa se prepričate, kako se surovo in krivično postopa z našimi kmeti, kateri pridejo prodavat v mesto sadje, mleko, kruh, drva itd.
Iz omenjenega razgovora vidi se jasno, zakaj slovenski kmetje potujejo skoro vsi Cesarovim parnikom, a ne Ko-perskim. Slovanski kmetje koperske okolice imajo prav, da podpirajo Cesara, ker se na njegovem parniku postopa ž njimi lepo in uljudno od strani gosp. kapetana in drugih mornarjev, — in ker jim nosi velike koristi ta konkurenca.
Slovenci iz Šmarja, Kort, Krkavca, Kostabone, Pomnjano, Trušk, Marezige, Svetega Antona, Lazareta, iz Dekan itd.
bodite umni in previdni, bodite složni in hodite vsi s Cesarovim parnikom, kjer ste lepo primljeni in dobro posluženi, obrnite hrbet onim. kateri vas žalijo in vas drže za svoje blato in gnoj, za svoje sciave. Vi ste Slovani, svobodni ljudje, a ne prodana žival, kakor Vas Lahi nazivajo. Bodite složni, podpirajte svoje ali pa one, kateri z vami lepo in prijazno postopajo.
Iz Gorice 16. junija. [Izv. dop.] (Nekaj o našem „Sokolu") Ko smo bili uže objavili, da skliče osnovalni odbor „Goriškega Sokola" v kratkem prvi občni zbor po postavi od 15. novembra 1867, ker ni došla v štirih tednih po odposlanej prošnji nobena prepoved, dobili smo precej potem potrjena pravila novega društva nazaj. Potrdilo slovi od besede da besede tako-le:
Št. 6435. V smislu §. 9 postave od 15. novembra 1. 1887 (!!! mesto 1867) štv. 134. derž. zak. potrdi se, da telovadno društvo „Sokol" v Gorici na podlagi predstojećih pravil postavno obstoji.
V	Trstu dno 19. maja 1887.
C. kr. namestnik Pretiš.
Torej obstoji postavno naše društvo; kateremu je namen izpodbujati ter dajati priliko in navod k pravilni telovadbi. Zela potrebno je bilo pri nas tako društvo, kajti tu so za nas Slovence enake razmere kakor v Trstu. Malo nas je, in se tako raztreseni po mestu, da ne vemo, da smo-si bratje po rodu. Ni dosti, da nas zatira in uničuje irredentarstvo, zgublja se in se zateka naša mladina v tabore naših nasprotnikov in vse to radi toga, ker se premalo zaveda podedovanega v milega jezika in vere svojih pradedov. Žalibog, da je naša mladina vselej pripravljena prodati svoj jezik za mastno službo ali za čislano ime pri nasprotnikih. O moraličnih posledicah nebrzdanega prostovoljnega mladeniča, kateri ni vpisan ne le v nobeno bratovščino, temuč tudi ne v kako narodno društvo, nočem na tem mestu govoriti j imamo o tem premnogo žalostnih dokazov.
Da bi se tedaj naša mladina zavedala svojih pravic, da bi se izogibala slabih društev, da bi se iztrgala iz nenasitljivega žrela framasonstva in irredentizma in da bi se skupno, pošteno in zmerno razvedro-vala in k novomu živenju budila, ustanovili smo to prekoristno društvo. Bog daj, da ne bi bil zastonj tolik trud ! Svest sem si, da se vpiše v sokolsko društvo večina slov. mladeničev iz mesta in okolico, če užo ne vsi. Saj to društvo naklada posameznim udom zelo lehko breme, bodisi v denarji ali pa v spolnovanji društvenih dolžnosti.
A pravice društvonikov so: do društvene obleke, udeleži se vsak ud lehko pevskega poduka ter društvenih veselic in zabav (izletov), da pri občnem zboru nasvete stavi, glasuje, voli in volitev sprejme, da ga društvo po smrti spremlja z društveno slovesnostjo k pogrebu. Telovadci iirajo vrhu tega pravico do telovadnega poduka in vaj.
Sploh pa se natančno preberejo obširna, potrjena pravila pri prvem občnem zboru, kateri skliče osnovalni odbor meseca julija. V onem zboru, h kateremu bodo povabljeni vsi narodnjaki, volil s©-bodo društveni odbor (starosta, njegov namestnik, tajnik, denarničar in trije odborniki) za eno leto, ter prav tako tudi trije razsodniki (senatorji) za eventuelne prepire med društveniki in odborom. Poleg tega določi občni zbor mesečne in druge doneske društvenikov raznih vrst in proračun za naslednjo leto. Tudi se bodo takrat volili trije pregledovale! društvenih računov.
Radi društvene obleke ukrene se užo vse potrebno pred občnim zborom, kor tako zahteva posebe c. kr. glavarstvo tukaj. Zastava nam jo rea dovoljena (trobojnica s črno-rumeniin trakom in s sokolom vrh droga), pa kaj pomaga, če se nam taka zgodi, kakor s zastavo tukajšnjega podpornega društva. Bomo videli. Tedaj bratje na nogo! da se nam ne bodo smijali sovražniki. Bog in sreča junaška z nami!
V	Gorici dne 14. junija. — (Učni jezik v srednjih ioln It; — Velika n s k o 1 a h o n s k e osnove; — „Propatria" in laško kraljestvo; — T r a m w a y; — Zaljubljena M a r i č k a; — T o m bola; — J uza neodrešencev itd.) — Vsakdo na lastne oči vidi, kolika krivica ho godi osobito slovenskej narodnosti na Primorskem gledć srednjih šol. Po zadnjem ljudskem številjenju prebiva na Primorskem 12,579 Nemcev. 276.603 Italijanov in-321,504 Slovanov. Obstoji pa v tej deželi 5 srednjih šol za Nemce in 3 za Lahe —
za Slovane pa nikake. Vlada sama vzdržuje 5 nemških in jedno laško srednjo šolo in tržaška občina s podporo vlade 2 laški srednji šoli.
Vsakemu, tudi najbolj neukemu človeku se bode to čudno in nepravično zdelo; pri vsem tem se pa vladi to početje zdi zakonito, Lahe državni zakoni vsaj nekoliko v obzir jemljejo — mi Slovenci smo
S a popolnoma zanemarjeni in zapuščeni, fasemu jeziku se je odkazal v srednjih šolah zadnji kotiček. Nikdo ni zavezan se temu jeziku učiti, niti za isto učence, ki se pri vstopu v šolo javijo kot Slovence, ni njih materin jezik obligaten. In vendar smo tu v velikej večini!
Poreče pa kdo, da smo mi v središčih, kder so enake šole nastavljene, v premajhnem številu. Kako razmerje vlada v tem, kažejo nam slednji podatki: pri vsem krivičnem brojenju našteli so tu v Gorici 3,411 Slovencev napram 13,517 Lahov in samo 2149 Nemcev; v vsej goriškej in gradiškej grofiji nas pa živi po tem šte-viljenju 129,857, napram 73,425 Lahov in 2659 Nemcev. Majhno število Nemcev namreč 2 y> tišoč ima v Gorici lastno gimnazijo in realko, a ogromnoj večini 130,000 Slovanov se ne dovoljujejo — v istih kot neznatne drobtinice. Pozabila je pa vlada ▼ teli iolah tudi tukajšnjo znatno število Lahov, kojim je v teh šolah enako krivična. Da so te razmere nekoliko zbolj-šajo ter se obema narodnostima vsaj nekoliko ustreže, povzdignol je v letošnjem zasedanju svoj glas goriški državni poslanec grof Goronini in isto so tirjali zajedno tudi slovenski državni poslanci ter pritiskali na naučnega ministra, da se vendar enkrat dovoli slovenske in laške paralelke na srednjih šolah na Primorskem.
V zadnjej seji tukajšnjega mestnega sbora predlagal je mestni svetovalec dr. Venuti resolucijo na vlado, naj so s prihodnjim šolskim .letom laške paralelke na tukajšnjej srednjej šoli odpr6. To se ve, da so liberalni mestni zastopniki skrbeli samo za laške razrede ter pokazali tudi
Sri tej priliki svojo liberalnost. Menim pa, a bi trebalo tudi od slovenske strani potrebno ukrenoti, da se odpro s prihodnjim šolskim letom slovenske paralelke. Pozivamo Vas tedaj, slovenski poslanci, da se še oglasite v tej zadevi ter da se izda spomenica na naučno ministerstvo, da bi lotom 1887-88 prepotrebne paralelne razredo na nižjej gimnaziji ustanovilo, da bo uže konoc onemu mučenju mladine s
poučevanjem v tujem nerazuljimvem jeziku!
* *
*
Tu v Gorici obstoji, kakor sem vam uže večkrat pisal, neko lahonsko društvo, čegar namen je Gorico olepšati in jo prijetnejšo za tujce narediti. Znano vam je pa, da je vse njeno delovanje doseglo — horribile dictu — jednoga čistilca čevljev! Tudi sedaj snujejo v svojih buticah velikansko osnove. Hočejo namreč ustanoviti velikansk „Cursalon* — gostilno in hotel za tujce, ki naj bi bil prijetnejši in lepši od drugih. V ta namen je pa potrebna svota 60000 goldinarjev, kojih je tudi med Lahi težko dobiti. Ne vomo, ako bi taka ustanova kaj storila. Meni se zdi, da bi jej bila osoda enaka onej najlepšega hotela v Gorici (Hotel de la Vitle) ki je nedavno šel rakom žvižgat. Tudi se ni bati, da bi so kaj takega tukaj ustanovilo, kajti po-manjkuje osnovateljem — novca, brez kojega so nič ne učini. S članki v Corrieru, naj si bodo še toliko metrov dolgi, nič se ne ustanovi!
* *
*
Cujte nezaslišano! Lahonstvo na Primorskem si je ustanovilo društvo z namenom, laški jezik v šolah gojiti ter ga širiti tudi v slovanske kraje. Omenjeno ima, kakor pravijo, uže sedemnajst tišoč udov. ki vsi — ali morda celo samo Četrtina od njih — doprinašajo doneske, da se laški jezik v šolah širi. Ker pa ne morejo pri vsem tem doseči, kar bi si želeli, namreč polne blagajnice denarja, jeli so vabiti tudi laško državno kroge, naj tudi oni pomagajo v to, da se iridenta v Avstriji tem bolj utrdi.
Prvi je misel sprožil v Milanu izhajajoči list „Corriero dolla sera" ter na-črtal celo jeiemijado, obžalujoč neznosne razmero atrijskih Italijanov in gorostasne krivice, ki se temu narodu gode od strani avstrijske vlade ! Zato bi morala, po Cor-rierovih inislih, skrbeti, da se laškemu življu v Avstriji pomore na noge, vlada in domoljubi po Italiji morali bi skupljati denar ter pošiljati ga v Avstrijo, da se
S°j» grda kača, nevarna državi in našemu vladarju, namreč — iredenta! Do sedaj so primorski Lahi niso predrznoli, kaj tacega sprožiti, še manj pa tirjati; samo nam je duno to na lastna ušesu slišati.
Bog ve, je li bi avstrijska vlada pustila temu izdajskeniu denarju čez mejo?
Naravno je, da se oglasć tudi žabice v luži, ako čujejo glavno mater kvakati. lzpreg^voril je milanski mojster „Corriere* in zaropotali so za njim vsi neodrešeni organi primorske iredente. Tudi baba od našega Corriera en minjatur — ni bila zadnja; prenesla je v svoje lačne predale omenjeni članek ter mu dodala še kaj iz lastnega žepa. Njej se vidi dosledno in pravično, da primorski Lahi kaj tacega prose od svojih onstranskih bratov; vsaj tudi avstrijski Nemci zajemajo zaklade za šolske razmere iz nemškega rajhu: zakaj bi enako ne počenjali tudi Lahi?!
Tu mi prihaja na misel latinski pregovor, ki se glasi: si duo faciunt idem, n o n est idem. — Kar store Nemci za povzdigo in razširjatev svojega jezika, niso in nikdar ne počno Lahi v italijanskej škornji, kajti, ako bi bili reB za omiko svojega naroda in za svoj jezik uneti, skrbeli bi za zboljšanje šolstva na Laškem, koje je brezdvomno na najsla-bejsem stališču v Evropi.
Sicer pa, kakor se meni zdi, ne bode niti treba, da se denar po Italiji pobira;
—	v Gorici se je namreč ustanovil klub z namenom, primorati vsakega izmed svojih udov, ki bode jedno slovensko besedo izpregovoril, da plača 4 kr. globe! Gotovo šteje omenjeni klub sedaj vsaj tišoč udov več, nego broji Gorica prebivalcev ter v kratkej dobi naberejo toliko denarja, da ga ne bodo imeli kam spravljati!
—	Se vam ne zdi, da jim je Bog pamet zmešal? —
» *
Gorica vidno napreduje, Corrierova židkinja zida uže dolgo na papirju velikanski Cursalon; onih pet njenih pristašev snuje velikanske projekte; magistrat napeljuje uže toliko let vodo v mesto; in zadnji projekt je tudi, uvesti tudi v Gorici tramway. Ponudbo municipiju je podal g. Conti ter se zavezal, prirediti za sedaj progo od kolodvora na Travnik. Potem bi Gorica res tekmovala z velicimi mesti, a tekmovala bode ter ves zaslužek pokrala onim ubožcem s kočijami, ki si sedaj borni kruh služijo s prevažanjem ljudi od ene strani do druge sicer majhnega mesteca. Pa vsaj je tudi to zgolj projekt ter morda
tak tudi ostane in saecula saeculorum.
*
• •
Mislila si je MariČka, da jej ni več živeti, ker jo je njen ljubime« zapustil. Ljubila sta se iskreno dolgo, dolgo časa ter si vedno zatrjevala, da se vzameta ter bosta vedno srečna. Ne vem pa zakaj, zagledal se je ljubljeni Milko v neko drugo žensko bitje, kojej je isto obečal, — da jo ljubi, da jej bode zvest, da jej bode soprog. Ljubil jo jo neki še bolj goreče, nego ubogo Maričko,
katero je polagoma
popolnoma pozabil.
Tedaj se je zadnjej zazdelo, da jej ni več prebiti na tej revnej zemlji; za-! mišljena in strašno nesrečna udarila je proti mrzlej Soči, da stori v njoj konec 1 svojemu trpenju in neznosnej nesreči. Prišla je uže na most ter hotola z njega skočiti i v žuborečo reko — kar naglo pa pride ! za njo angelj varuh, v podobi neke manj zaljubljene gospodičine, ki jo je prijela za obleko ter povlekla na most nazaj.
Po poti od Soče v Gorico je neki I pripovedovala svojej spremljevalki, kako je upala človeku, ki jo je sedaj zapustil ter se obrnol za drugo. Pri pripovedovanju lile so jej iz očea gorke solze.
Oj, ljubezen, ljubezen, ki tako globoko raniš mlado srce!
* *
*
Drugo sredo t. j. na sv. Petra in Pavla praznik prirede na Travniku tombolo v dobrodelen namen.
* ♦
*
Jeza primorskih Lahonov je splošno znaia; naperjena je pa osobito na avstrijsko vlado. Slučajno sem čital minoli teden v zloglasnem „Diritto" goreč članek, dopis iz Trsta, v kojem nek tržaški ne-odrešenec toži avstrijsko vlado ter okrutnost avstrijskih javnih organov. Toži dopisnik osobito vlado, ker pripušča, da se Slovanom in Italijanom v Dalmaciji enaka pravica godi.
„Deželni jezik". Zvedeli smo zopet nekaj novega. — Pred nekoliko tedni je poslalo predsedniško prizivnega sodišča deželnemu odboru neko knjigo v dar ter priložilo pismo v nemškem jeziku. Deželni odbor je pa dar odbil ter odpisal, naj se služi predsedništvo sodišča v dopisu se deželnim odborom italijanščine. Sodnija je zopot odgovorila, da ima pravico rabiti nemščino iu tako se jo pisarilo nekaj časa sem in tja, dokler je prišel slavni d e-ž e 1 n i odbor do te-lu resolucijo: Ker
je italijanščina i z k 1 j u e 1 j i v o J službeni jezik, prosi se slavno predsedništvo prizivne sodnije, da se služi v dopisih s to oblastjo samo italijanščine kot deželnega jezika.(!) — (Kaj pa mi Slovenci??)
Domače vesti.
Imenovanja. Nj. veličanstvo je imenovalo dosedanjega poštnega vodjo v Zadri, g. Biringerja višjim poštnim vodjem v Trstu. — Pravijo, da je nov višji vodja pravičen in tudi v svojej stroki zveden in energičen mož. Energičnega moža pa je bilo tukaj uže silno potreba. — O tem imenovanji pa se tudi lahko reče: Tantum inolis erat, če pa se je ministerstvo pri tem oziralo na spomenico slovenskih poslancev, to je drugo prašanje. — Fran Pfeiter, računski svetovalec pri računskem otdelku deželne vlade v Ljubljani, bil jo imenovan višjim računskim svetovalcem in računski revi-dent Rajmund Kastelic računskim svetovalcem.— Za avskultante brez plače v okrožji primorskega deželnega višjega sodišča so bili imenovani gg. Jakob Sbisa, Valter vitez Princig in Natale Milinovich.
Osobne vesti. Škof Strossmajer se bavi zdaj v Gorici, kderostane nekaj časa.
—	Nj. eks. baron Pino, bukovinski deželni predsednik bode 1. julija praznoval svojo srebrno poroko na svojej grajščini na Koroškem poleg Velikovca. — Primorsko prebivalstvo mu gotovo iz srca čestita k srebrni poroki in inu želi, da dočaka tudi zlato poroko.
Odbornikom političnega dru&tva Edinost. Vsi odborniki omenjenega polit, društva so vabljeni v sejo, ki bode v soboto, 25. t. m. točno ob 11 uri dopoludne v prostorih delalskega podpornega društva Via Molin Piccolo št. 1.
Izlet Čehov na Kranjsko in v Trst, ki
se bode vršil prve dni avgusta t. 1. obeča biti prav velikansk. — V Ljubljani se je sestavil za slovesen sprejem čeških gostov poseben odbor in ker se bodo gostje tudi v Postojni ustavili, se bode tudi tam osnoval poseben odbor rodoljubov iz vsega okraja, ki hoće skrbeti za dostojen sprejem Čehov, ki si bodo ogledali tudi jamo in bo v Postojni isti dan velika slavnost. Iz Postojno odrinejo bratje Čehi proti Trstu iu tudi pri nas se je sestavil odbor, v katerem so zastopana vsa slovenska društva v Trstu, v namen, da sprejme češke goste in jim da priliko spoznati tuk. slovanski živelj. V Trst utegnejo priti češki gostjo okolo 12. avgusta, ali želja je tukaj občna, da bi prišli 14. ali 15. avgusta zarad praznika, ko se v Trstu more vse boljše napraviti, nego pa v delavnikih.
Veselica slovenskih društev v korist tržaškej podružnici Sv. Cirila in Metoda bode nekaj posebnega. Igralci in igralke so pridno pripravljajo in tudi pevci se marljivo vadijo. Sploh se mora iz velikih priprav uže danes soditi, da bode ta veselica znamenita v kroniki živenja tržaških Slovencev. Nadejati se je pa tudi, da se je bode udeležilo vse, karkoli je v Trstu slovanske inteligencije, kajti vstopnice se kaj pridno kupujejo. — Program veselice smo uže objavili v zadnjem našem listu ter dostavimo danes samo, da se vstopnice po 50 kr. dobivajo v Čitalnici in pa v uradu delalskega podpornega društva.
V ljudskih iolah v Trstu je vsled ministerijalnega ukaza šola le dopoludne, popoludne bo otroci vsak dan prosti. — Enako je menda tudi v Gorici.
Hrpeljska železnica se ne odpre 30. t. m. kakor je bilo namenjeno. Otvoritev se je vsled dohoda Njeg. veličanstva cesarja v Pulj odložila. Nastavljeno pa je na železnici uže vse osebje.
Napisi na trž. postaji hrpeljske železnice. Dolgo so čakali, no te dni so vendar napravili one napise na tržaškej postaji hrpeljske železnice in sicer na obe stranski sreni, namreč na eno italijanski, na drugo nemški napis. Napisa na glavnej fasadi proti promenadi Sv. Andreja ni nobenega ; nekdo je rekel, da tu pride slovenski napis, pa ne še zdaj, ampak ko pridejo boljši časi, vsaj je Slovenec uže navajen čakati boljših Časov. — Vsa stvar ima zdaj torej obraz, kakor da so Lahoni s svojim hrupom vendar zmagali.
—	Ali zdaj pa se sliši, da bodo notranje občine, koder gre hrpeljska železnica, protestirale proti vsakemu italijanskemu napisu.
—	Bomo videli, kaj pride potein, ali bode glas Slovencev tudi toliko veljal, kakor glas Lahonov.
Zanimivo je to, da lahonski listi zdaj molče o napisih kakor tatovi v kašči, ter da izvršbe teh napisov niti ne omenjajo. Jo li to par ordre du MuftiP
Koliko je stala kolera? Mestna delegacija je potrdila rai'un o troških za priprave proti koleri, koja je razsajala lanjsko leto v Trstu. Stala jo mesto 87.249 gld. 70. kr!
Nov tomun za petrolje je napravila tvrdka bratje Nobel v tržaškej novej Inki blizu poprejšnili tomunov te tvrdke. Drži ta tomun 16.000 mtr. centov.
Tržaike novosti:
Poskušen umor. Včeraj ob 11 V* uri zjutraj je prišel hlapec Ermenegild Pirloni v jezdarnico g. Susse (Suše) v ulici Giulia in ga prosil službe. Predno mu jo sc g. Sussa odgovoril, ustrelil je Pirloni iz revolverja nanj ter ga zadel v glavo.-Sprožil je zatem še dva strela na hlapca Lamponi, toda ni ga zadel. Slednjič je ustrelil še dvakrat na-se, pa se tudi ni ranil. Na streljanje so prihiteli stražarji, koji so morilca takoj prijeli in ga spravili v zapor. G. Susso so odnesli v bolnico.
Poskušen samomor. Neka služabnica Pavlina N. je prišla včeraj v agenturo G. Geromini na trgu Ponte rosso iskat službe. Naenkrat deklica izvadi revolver iz žepa ter ga nameri na lastno čelo. G. Geromini pa je hitro priskočil ter jej izbil orožje iz roke. — Odpeljali so nesrečnico na policijski komisarijat na izpraševanje, kjer je izjavila, da se jo mislila usmrtiti radi tega, ker jo je zapustil ljubimec -- policijski uradnik.
Nezgoda. Prodajalka Ana Rusič iz Pliskovice je padla v ponedeljek v ulici Caserma in si desno roko take močno pobila, da so jo morali odnesti v bolnico.
Policijsko. Agent Humbert Steidler je pobegnol dne 25. -februvarja iz Trsta* in odnesel svojemu gospodarju 793 nemških mark denarja. V pondeljek se jo stavil sam sodniji — a denar je bil uže zapravil. — Kmet Filip Skert je dobil v Bazovici pri kozarcu od dobrih prijateljev nekoliko izdatnih udarcev po glavi. Prišel se jo zdravit v Trst. — Peka Josipa T. iz Trsta so zaprli, ker je razgrajal v nekoj pivarni ulice Bolvedere iu pretepel gostiliiičarko. — Krojač Franjo K. je našel v ulici Toronto nekaj denarja. Pobral ga je hitro in so spustil v tek. Nek brzo;-nog stražar pa ga jo dotekel ter mu denar zaplenil.
Učiteljsko druitvo za sežansko-ko-menski okra) zboruje 7. julija t. 1. ob 9 uri dopol. v prostorih narodne šolo v Sežani se sledečim sporedom: a) Prebere se zapisnik zadnjega zborovanja, b) Poučuje se slovnica v II. oddel. III. razreda, c) Kritikuje so pouk. d) Predava se o risanji v osnovnih šolah, e) Nadaljuje se o kmetijstvu v nadaljnih tečajih, f) Nasve-tuje so to in ono. K obiluej udoležbi vabi
odbor.
Iz Košane nam pišejo 11. dan t. m.: Izročili smo materi zemlji truplo ranjkega g. Leopolda Dekleve, župana in posestnika iz Buj poleg Kosane.
Pogreba je bil za naše razmere uprav velikansk, 15 vencev, nekateri prav krasni, je bilo na rakvi. Pevci, gosp. učitelji, soj izvrstno peli in nagrohjii govor jo držal gosp. Ilinko Kavčič iz Razdrtega. Rajnki j je imel komaj 51 let, pa je bi) mnogoj poznan in spoštovan. Naj v miru počiva.* „Pro Patria14 V Gorici odpre 1. septembra t. i. italijansko šolo v Podgori. To je napad na slovensko narodnost!
Novo veliko vilenico so našli kmetje v bohinsko-bistriškej dolini na Gorenjskem.
Lep meteor opazovali so mej Stor-jami in Šežano v nedeljo, ob t/>i\2. uro po noči. Njegova svetloba bila je inteziv no rudečepomerančasta. Letel jo od vzhoda proti zapadu; videl se jo kakih 15 sekund., Starost učencev, ki hočejo ustopitl V gimnazijo. Državni zakonik objavil jo te dni zakon, ki določujo, da moraja učenci, ki hočejo ustopiti v gimnazijo,, biti že deset let stari, ali vsaj do konca decembra istega leta, ko se gluse za ustop,' izpolniti deseto leto.
Kolera se je nekda prikazala na Na-poljskem. Daj Bog, da nam je ne zanesejo v Trst in da bi uslišala M. B. molitve naših romarjev na Sv. Goro o priliki' izleta del. podp. društva!
Koliko so vredna evropska zemljišča. Po angleškej statistiki je vsa rodovitna-zemlja v Evropi vredna 320.450 milijonov lirsterlin; letni pridelki teh zemljišč so v primeri vredni (»4.450 milijonov lirsterlin. Na prvem mestu jo Francoska, za to so: Angleška, Nemčija, Rusija, Avstrijsko-Ogeraka, Italija itd.
Nesreča. V Paksu na Ogerskem je 18. t. m. vihar prebrnol prevozno ladijo, na katerej je bilo nad 300 romarjev. Vsi so padli v Donavo in večinoma tudi utonili. Sto utonjencev so takoj po nesreči iz vode izvlekli.
Sokoli!
l)ne 26. t. m. priredijo rodoljubi v Naklem veliko veselico v prostorih gosp, župana Ferd. jMoltorčtča, spojeno i obiskom jako zanimive Hkoeijanske vilenice. Želeti je, da se udeleži tega izleta v obilem številu »Sokol1*, ker je po veseličnem odboru posebno povabljen. Prosimo tedaj one gg. „Sokole", koji se žele udeležiti, da se o pravem času prijavijo.
Na zdravje!
ODBOR.
»t. 2BO.
Razpis službe
občinskega stražnika v Sežani z letno plačo od 300 gld. in prostim stanovanjem.
Prosilci naj vložijo svoje z moralič-nini in službenim spričevalom dokumentirane prošnje do 15. julija podpisanemu županstvu.
Prosilci morajo biti zmožni slovenskega jezika v branji in pisanji — prednost imajo oni, ki razumejo nemški in italijanski.
Županstvo v Sežani
19. junija 1887.	1—3
¥
a prodaj
po najniži ceni se dobivajo pri našem upravništvu različne nabožne in druge Itnjige. Kdor si želi katero omisliti, naj se obrne do našega upravništva.
Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-14
Za desinfekcijo
karbolno kislino in karbolni prašek se do-
12—7	biva po ceni pri
Paul Hiller &Co.,Wien, IV.,Favoritenstr. 20.
I7LINIKA!
7u spolne in ž'doil-č-ve tu d' fiti. nusiOjif kuženja I oslubeiijh / možke slabosti, polucij', žgeČo vodo. i močenje postelje, puščanja krvi, zabi je fl v. de, in za vse bolezni m-hnrja, <iroba 1 in živc,ev. Tudi pUmeno po najnovejšem 1 znanstvenem posto anju z neškodljivimi I sredstvi	15—33—104
1	C. StroetJel,
.JLstec jalni zdravnik Lindan am Bortenaee.
Ni nič boljšega!
za olmino i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarju Fran-.losipu J. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena
rodbinska pomada
za jakost lasi, 30-1 ko ja, rabečjo redno, na golih krajih goste lase prouzroči; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga e n gro s z prodajo na malo je pri
A. J. FIALA.
vlastnik c. kr. privilegija. Wien, JX, Nussdorterstras.se 50, kamor se ima poslati pisma. Jako flna vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem
denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se znliteva i/.rečno:
Familien-Kraft-Pomade.
A. Bonne
krojač, trg Sv. Katarine št. 1.

izdeluje vsakovrstno fine, cene obleke po najmodernejšem kroju. (Preseli se 24. avgusta t. 1. na <?orso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolo".)
SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno.
Prospekt zastonj.
Karol Kreikcnbaum
8	Braunse.hweig.	18—52
JULIJU G RIM M,
dežnikar, Bnrriera Vecchia št. 18
jo zelo bogata zaloga solnčllikov za gospe, za jako nizke cene. — Solllčlliki za gospode od 90 novč. naprej. — Najnovejši „Entrecots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 liovč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 88—104
Vpeljana iz Indije
?? kiselica „Leda"??
FILIALE IN TRIESTE
deli* i. r. priv
Stabilinjenlo austr. d i Credilo
per Commercio ed Industria.
VersanKMiti in oonttintl.
Banconote:
2' .j" u annuo interesse verno preavv sodi 4 p-o-ni
t • » . . h . fc * • ■ « . 3) • Napoleoni:
-V.,n „ annuointeri ss» v. rso prnvvvisodi 4 triurni ; i • •	»	»	»	M niesi
•i • • . . , (j .
Banco Giro:
Banoanot« 2' c nopra rpialumpie HonimH Napoleoni sen za interessi
Assegni
*<>pra Vierma, P raca. Pest, Rruna. Troppavia Len poli. Fin me nonelid su Aeram, A ran, Hol-ziino, G raz, Hermannstadt, Inn*brurk. Kla eeiituri Lubiana. Salisburgo — franco spese
Acquisti e Vendite
li vulori, divise e measso coupoim1 „"/, provvig
Antecipazioni
-opra Warranta in contanti. interesne da con-venirsi.
Mediante anertnra di credito h Londra o Parigi % /o provvip. per 3 mesi. • Valorl 5l(,°/0 interense annuo šino 1'im-porto di 1000 per importi supe-riori da convenirsi.
DopoHlti In CuNtudla.
Si accettano in rustod a cartedi valore, monet« i ero e d'urgeuto biiukonotn h« rre ecc. a condizkmi da convenirsl Trkate. Maržo iHHti
Neizgorljive lepenke za streho
dobivajo se 4 izvrstne baže in po jako nizkej ceni. Tudi sprejema poprave streh in novo pokrivanje	7-12
Paul Hiller &Co.,\Vien, IV.,Favoritenstr.20.
Na t.melju minist-rstvenih ukazov ol leta HGfi, 1809—70 vršile »e bo lo 30. junija !8S7 po postavi mesečna vučitbe
_ italijanskega posojila
koja »o potrj-na po kralj, dekretu in razven t pa šh zajamčena p> posestvu mest
Mletke, Bari, Barletta in Milan
Mesta Milan, Mletk , BaM in Barletta so mej naj znat t-j5inii talijatiskega kraljestva. Prebivalstvo iznaša 5e'. KOO00J duš. O »Sinske uprava ovih tn-st hipotecirale so svoja z mljiSča t"r jamčijo na ta način za obveznice. Posojilo ima «1 žiti za razna zidanja, koja so potrelma ?a občno dobro vsled vedn^ga naraščat ja iiiutiovanih mest, Vkupno bode 500 vučiteb (žrebanj) in to jako ugodno pri-edenih, ker bode
VUČITBA VSAKI MESEC
ter bode vršila neopozivim onih dni, k-ji so m inanjeni na obveznici, kjer so tud. vnm ostala pojasi i In iiaznanj na Ta posojila so
[ imjviiifstiK'	jsa in najbolj	premi*	iljena, edina na svetu
najmanj 70 frankov
omenjen iznos popolnoma
srečk 300.000 srečk
izti cj kojih je več srečk po
2,000.000; 1,000.000; 500 000; 400.000; 200.000; 100.000; 50.000 30 000; 20.000; 15.000
v vkupnem iznosu poprečno 66 milijonov dobitkov,
koji s- i/plačajo v gotovem denarju dobitelju najv.čjo tajnostjo, nt da bi bilo treba posebne pobotnice kr-r so dotične pobntnlee z» slučajni dobitek nže oricinaiiinj srečki priložene. Izžrebane obvezni*« pa prid-jo zopet nizaj v kolo m žrebanje, tedaj more ena in ista obveznim pri ist m ž'ebuuju vedtrat iziti Zraven t^ea p;i se [»"omeni vsako U to sistem žrebat j i in mia t -duj poaeg nik vsake obveznice nado, da more dobiti na svojo "hvezniijo "ti'-itk'' kojih pnprnd ni 'nog 1 dobiti.
Vsakej obvezuiei je /.ajaničena nagrada od do uajveeje^a dobitka od 2. miljonov.
Ziaven teyu ia s i nikoli no Izpubo vplačat a svota ker se r/plača Unp-n k-r mu se povrat frankov zatamči ker 70 frank.iv spada na zajamčen dobitek in 2?<) fiankov na povrat vplačane svote. Originalae obveznice se glase na ime oddatelja in so posebno zajamčene \ o mestnih zaatopih meat Bari, Barletta, Milan In Mletke,
(D kr-n lS8ii. 18<i0. I.H7U:) m nm pro-iajo sani > to Mo še po 220 frankov Prodajo se zadnjikrat tudi na obr..kn nn 290 frankov = for. 145., koji se imajo ojplačati na sled či način: 15 frankov — tor- 7.rV» pri podpisu in ostalih 275 frankov — for 137 50 u 55 obrokih po 5 frankov = ','/3 f	1. julija naprej vmiki prvi teden meseca. Kakor
hi ro p t je kupec vplačal |)7i podpisu 15 frankov, ig-a se svo;o obveznico ravno tako, kakor da bi ii| plačal vso obve nii-o; more se p-i tudi več obrokov naprej plačati.
Vsak kup c dobu tu i duri o originalno obligacijo pos jlla Ital janskega rudečega križa, s kojo more ierati pri vseh ru&tbah vjaki 3 mesec ter so dobitki po 150 000, 100 000, fiOOilO, 30.000, 15.000, 1().(KH>, Itd. Te vučitbe f-o dre 1. meja. 1. avansi«, I. novembra, in 1. februarja. Vsaka obliRauijii rndečega križa da pravico na 1 ovrat 25 Tankov, atozad-n« dobitek ali ne.
Italijanska posojila so najboljša radi mnogih visokih dobitkov ter so tudi edina, koja imajo največ mogočnosti za se, da kupec nanje kaj zadene. k«r no vsakem žrebanju dotične št vik« pridejo zopet na/aj mej • stal", tedaj si more do pod miren j 1 posojila napraviti do70;i dobitkov in ti da iz tos i. 10 milijonov fr. — |>enar ima se poslati pred 28. junijem na banke Croce Freres de Feu Marius, Genua Fiazza S. Oiorgio No. 32. Naša tvr ka dtlnj« 13 let uŽe v vsili deielab na oi-čno zadovoljnoht knpoev ter je i/.p'ačala dobit ljem dotične svote prvi dan po vučilbi brez vsakega odbitka kakor je to razvidno iz javno razpoloženih spisov
On. pon'8' i? Francozke In Avstrije pridejn v tekn 30 lir v Italijo._
lalijanske obveznice more se oob vmi od koder koli, ako s« pošujaiioiičiu iznos jTT pošfiej iink tznit'i u 11 po p-iporočenem pismu Sprejemajo s • za plačilo tudi nakaznice na banke, poAt-ie marke in kuponi vsdi kraljestev Dopisuje si nemški m traneo/ki. Pisma dospš v Italijo v afi ali 18 urah — po otdaljenos i dotičnega mesta oddaje. — Haiika Croce frferes de feu Marius pošlje tudi vs * zapisnike žrebanj zastonj ler zapisuje v posebti>j knjig serij* ln številke prodanih obveznic, da more o sli,čajnem dobitku ■otičnemu kupeu takoj j oročiti — Prosi se t daj, da vsaicd 1 nainani, da — h hoče da miu k« poroči v za peSatHtiem lis'u ali pa brzojavnim | o te m.
f Ljubljanski Zvon. |
f Gld. 4.60. I Gld. 2.30. Gld. 1.15. |
Josip Jellinek -- Brno
'Brunn) Krona št. 19 priponka:
CnUn ostanke
" U 1% 11 Om vsakovrstne obleke
bhh^h^hh za gospode
proti gotovem novcu ali proti povzetju za tovarniško ceno!
Uzorci v pokrajino pošiljajo se na zahtevan je zastonj in franko. 12-7

5-36
Najboljši
papir za cigarete
je pristni
LE HOUBLON
francozki fabriku Gavlejer in llunrjfev v Parizu.
Svari so pred ponarejenjom.
Ta jiapir gorko priporočajo nos po lj,' <iri. J. J. Pohl.fi. Lndwip, E. Lip mat m. prof,-sori kemije na ouiiajskem vseučilišču, radi njegove najbuljši kak ovo-ti. radi njegov* Čislot) in zato. ker v njem ni nikuKe diu«'
zdravju škodljive tvor.ne. Pozor: Vsak naj pati na naslednji podpis
UC-SIMILB DR I.'kTlgUKTTK 17, m Uri9|ir, t PAKII
Takoj delujoč?.	Uspel zaj m6 n
Neizogibljivo!
Svak dobije it mu natrag, kod Kuga bi moj sigurno tljeljuči
roborantium
1iir-d.stva z.i lir.ulorait)
hesuapjeKaii oHtaf.l-to tuko sigurno djeluje prolir četaroxti. nim-ilnvjii	peruti t
otedenju rjvpjfh višn-putnnn treiij-m zajamčeni. O "finalne bone po 1. for. f)U uČ i boce za pr. bu po 1 for ša je	50—•>
J. Grolich u Brnu.
U Trata samo kod A Pruxniarer. P. Prendini: v Ljubljani K Iv. Mahr-u1 v Gorici lekar C. Crisiotfol«tt;, H. Pontoni lekar, A. Herman^k dro^ar ; v Reki lekar .1, limeiner: v Celji Ed Pelle; v Mariboru J Martitiz; v Gradci Kasp. Itoth, Murplatz 1.
i/C Turno se mož- takodjer dobiti Jinn de Hihe, iztočno sredstvo ljepote, koj« uzdrži sviežost i bie-loeu puti. Cieua 80 uovčiča. —
AT Ni aleparijal	|
Najboljša in najcenejša barva zsi les je
karbolni lah
za vrtne ograje, zagrajo, poljska orodja 12—7	itd. itd.
Paul Hiller L Co. in Wien
IV.r Favoritenstrasao 20.
ZHlajri.- F. 1*1 iiitr v Ijub:jiml, 1». '•"Il mre' vin rpj.n
" 1 r» u. V »lu^.ll v (l.>rM » Celin in M»ri »rn.
' ■'»TIS--	"
Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine.
Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja,
jjorsoci poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo)
Lastnik druStvo ,,Edinost".
Izdatolj in odgovorni urednik Viktor Dolenc.
Tiskarna V. Dolenca v Trstu.