Pavlaliil franko v cfrSavl SNS, 272. Ste«. V Lfubllani, v Četrtek 25. novembra 1920. fiC Posantcsn« Stav. 1 krono. Leto IV. raz®« neetelj r«t praznikov «i«k d s s tc. mH etapelctme, Uredništvo se v Ljubljani, iTsnoi&kanska ulica šl.6 3., Učiteljska Hekarna, Dopise franhiroti in podpisati, sicer se ilb ne pri* obči, Rokopis«? ee ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X $5»i/n po K 1‘50. Uradni razglasi, posla.no ter notice isti prostor K 2*—-. Pii večjem naročilu popust. I Jyv . ,r fmffr. •>*/: • ft: \ • •* Gfaslio lusostov. socfjfefno• dereofcretiiirie stranke. Uiefonshaik 312, Naročniu»: Po polti ali z doatavlianiem na dom za eeio eto h 240, *a pol let« H 120, za «’etrt >efo K 60, sa mesec K 20, %& Neii.oiio celo leto K 312, za ostalo tujina in Amen k« K 360. Reklamacije sta Hat #o poštnine proste. Opravniitvv e v Ljubljani Froooišltanslia ulica št^L, UžHelisika tiskarna. Delavci, javni in privatni nameščenci in vsi, ki živite od dela svojih rok! Pridite vsi, ročni in duševni delavci na veliki volilni shod JSDS Iti bo danes, v četrtek dne 25. novembra 1920 ob pol 7. uri zvečer v. veliki dvorani Mestnega Doma v Ljubljani. Na galeriji imajo pristop samo reditelji in ženske. Poleg kandidatov JSDS za Ljubljano poročajo iudi zastopniki javnih in privatnih nameščencev, delavskih organizacij, trgovskih nastavi jencev, železničarjev, beguncev, invalidov, vpokojencev, soc. ženstva in dr. Agitirajte za mnogobrojno udeležbo! Opozai^a se na plakate in na ročna vabita. Krajevni odbor JSDS zti Ljubljano. Konfisclrana republika. Volite može dela! Včerai ie sociialno - demokratska stranka izdala volilni lefak na katerem se naplaša med ostalimi točkami sociialno - demokratskega prot?rama tudi ona. katero pozna cel svet in kateri se nihče več ne čudi. namreč zahteva do republikanski obliki države. Ta letak nam-ie slavna oblast zaplenita in sicer v ponolnem orotislovlu z vsemi določbami vol Ineea zakona, ki iamči vsakemu volilcu popolna orostost da lahko neovirano in svobodno izrazi svo>e nršlienle in če pa lahko ori^vohtvah Izrazi potem ie logično da lahko tudi za tisti »rinejo svobodno aeit ra z besedo ali na r leta k o®. Dne 28. novembra se ba.1c vršile volitve 79 fconstituanto. K.>n-MMUSnra tli samo reden t.a-iati.ent. cr se sklenaio nove ali na tzrre mirna ir stiire ..ost a ve amnnk -on stituar.ta le mnoeo več! — Konsti-Utanta ho določila osnovne zakune države in med *e snada kot eden naivažneiših določitev o obliki države. t 1 ali bo na$a država republika ali monarh ia. O tem vDrašaniu ima no svoiih zastopnikih odločati ves nerod in ta narod ki bo v konstituanti snre-eovorl skozi usta svoiih zastopnikov absolutno nikakor ni vezan na kakšne dogovore strank k* so ble na v»adi ali Da na kake m n strske odredbe ki so izdane v smislu kak-Sitih tak h dogovorov. kaiti konfiltuanta le suverena no vseh nravnih naukih in ni vezana na nič in na nikogar razun na sebe. Kakor izpleda se ie naša obtast v tem slnčaiu držala nekoliko nre- natančno navodil, katera ie Izdal notranii min:ster Draškovič Toda v teh navodilih nikjer tie stoli. rbra v čim večiem številu sojino - demokratično I sto. Sociialno - demokratične škrl-niice so: v I kiblhni: četrta, na Kraniskem: Sf£fa na Staierskem: Četrta. V te škrinVce soustfte svole kroplice v znak nrotesfa nroti vladi k< zatira svobodo mišlien a 'n vas hoče vkleniti v stari larem suženi-ske odvisnosti želia ki nrlhaiaio od Zfrnral Ponufalo se Vam sedai ored vo-fitvami nairazličneii karulidat«. kf ' K o s E. Kr’stanii. ki ie duševni cčp so-c‘rtar?ma v Slovenili mi tl zcvHnte-n?a hf*lkansk !i Iiie©sli»vanov v re-Dnbfikansko zvezo In ki bo cudl vhoftoče naš naivrlelši sohrlevnlU za j»Cf!!5aT7fni Program sociialne detnokradie poznamo. 0 programu smo že mm-po (Tovorili o delu in o osebah, ki nal ra propram zastongin v knnsti-tngnti. ra pfay nialo ker nismo radi osebni če hi nas ne silil ogabni boi nasorom kov k termi Zavedni voHlci k? ooznaio deln naše stranke in na^ih kand dntov je l^bko /;*ne?o. da bo.'in m " Sip k? <;o dostel dei»l* socfel^em dp'al> tudi v boiK-če ta^o z.arfjditepa iah-ko s eonrsotn m tti h drln "n na tO' kal SO š? botcil viti n a so !>,vrt »Id Iberalc* it komunisti nrr^rcrl t Rszn« socHrlne ril rme n-št1?-to mezdnih nOf»al?nl v nr*lo? d^lav. stva Oloi' rirt-ip’o«i ?n Memiirnj drl'vnf<. delavske zh^rnice nAsrrdovrnl« ob raznih r>r*ll'ah uvedh* norredovrl-nicp za delO hreznot^tim oodnora. re^kt viranie *av?rnyain‘ee nr-H neznf^drui n"n»l’stf| zav^d za j,r\m sehne nastavlienpe oodn?rjfnje |n. vaddov koltknr le hll^ 7. ooslnvart od dr?avp Vse tn ?n S3 O^rOmno dr»ec<»a de h v L'nht1ani 5f» v Rrifn-adti *•> Onrav^H nafts ®.o-dniffl narl3ol3l°f ^e na na5p trdn3 CtTfitfrtvnP Itt d t lrr Ko ie na konmn zem no H.ri Pl- «em ščuvonU« oričH ra<»(tlrats n^i or^anigFeiie so se n?$j s^drmti fn nbse^en vosnnd^rski propram da hi se dvioidin fndnstriia. In !;al so naorav:!i v Bel^radn kleri-X'glci radlka’c» in liberalci? Prodali st fe> mnot»o ltn»oslov»nskih ze» m^Pskli zakladov lndus^rfe I« lesa t'deem namesto da M 7 irto dvl^n!’! sarv bla«ostpnte P^oda^j so vse r>o smešno nizkih cenah. In nrl nas sp bdnstrMa ne more razviiati delavstvo mor« s trphnhom 7» krofom kar hi v sefa ne h’f^ tr^h’ če bi k-trnunisti s nomn"iro s*r>r'1 nt 9e4e*n’čpr*Q In če nt «io*»p| ve? le t^mu kr vo »«-'rlf»r>nvsf>d znani 7» katere r.a orevzema na5 strankini zhor ki sp ?e vrš!l v Celm. do-r.oino ndoovornovt do bodo drla!' v zmislu pronrama za itidustriiski hi kmetiški proletariiat O delu našesra dosedanierra zastopstva v Narodnem r>-pdstavn:5rvu smo 'tak že sproti nnrnčfd? Vsf naši možie. ki so bili tiim (ss A. Kr'stan M. Čohal J. Kor-ač. dr l.ončar ;n dr M Korun) st tam z vso enendlo zasfonab' in-ipr»sp oroletaritata in 7 ml'-dlofn' I-š?m nastonom tudi nrcorcčll fr? več^o o kot In 'mamo V dno srca smo rr or^n* da le na« nroprsm no na5|h t andJda Ih kar i»afh. |> zart nan. To ho d^l a-zala f»*d| bodočnost. l> iJnost vo-1‘Icev na ie da ne«n !’nwun!l't č-ne slonarlp da nožpno M tkalne In j |iher°ine hinavce ki no«;"o masko I na obrazu ?n la* na iez.l n ter nd- I daio na dan vol tev svotp plas^ve kandidatom soci«alne demokraclte. ker kakor dekaztre dospdania zgodovina na^e države «0 to res možh df la v hofii za osv« bod‘tev #lrč.-n‘’ea raroda Nih?e nai ne nozabi na vo-P^v ki>r bi s tpm škc ioval sebi in »'•oletarjiatu sd!o1i. DrJavr m t»rac!nilšt?a oroerama brez vsake vodHne ideie držiio lih sku-nai le velike banke in drupi denarni moeotci ki boeato zalapaio, nli-hove strankarske blapaine da z.a-stonaio >n braniio koristi našega velekapitala Nlihovi renernl' so .raz.nl Pribičevi^i. Davidoviči, Marinkov či itd., lastniki oeromnih bogastev iu uoravn? svetniki nešteviln;h bank. Zaslednielo le en cli. kar se ie iav-. no videlo v zadniih dveh let li to e interes velekapitala, veleaararcev. ve»eindttstriie. Dokaz: vehementni bfji pri sestavi sedanie koaliciiske vlcde 7.a prost izvoz svobodna tr-pov.na ki k) ie voeMal dr. Korošec na pritisk JDS in valutna »reforma« 4 • ! k! so io diktirali srbski JDS sarskl bank ir ii. !DS le stranka, ki živi In nade s korimc:io. Tenka nlast velekaoita-listov ne more živeti in vladati hrez koruncHe brez nasilstva zato ie seveda Doi>olnoma ;zkMučeno da bi mojla biti dostopna ta stranka za kako moderno socialno politično *a-konodalo ln na čisto nekorumo ra-no unravo. JDS mora imeti uradni-šlvo v svofil* rokah sicer nade vsa stranka t!sto uro ko izpuhi diktat nad uradništvom. Naravnost smešno ie tedai če kdo misli da bo JDS »rešila« ttradmško vprašanie. Da. tešila pa bo. a kako9! Vpellala bi nri nas trbsko uradniško T>ra"nKit'kn. piasom katere se lahko vrže dr? uradnika vsako uro na oesto z družino vred če brez-»oenlno ne narira vladaloči kl>ki. Uradnike hi nastavliali in odsiav-liali ra/1'čn1 Ribnikarlf in podobne korifeie. Tako ie toret z uradništvom ln z JDS. Sedai na naši liberalčki ki so se iudi prekrstili v JDS. V naiboliš^m Jihrčalu znaki dobiti 3 mandatke Pa reclrno da bi bil tudi ievolien Prof. Keisner. Mož Kotovo Popolnoma pošteno m;s!i. Predstavila mo si tore' sedat da bo prišel prof Reisner v »demokratski klub« v Belpradu. Fam bo v svoiem svetem navdu-Šeniu stoni! na kateder in izorevfv voril o uradniškem vorašaniu. Ze v;dimo nlepovo nesmrtno blamažo, kalti ideqln> naivnež m' pomislil da Jela.lo JDS.carsko t>oliffko različni Pribičevič: in Marinkovič? ne oa profesor Reisner. Mnžu ne bodo pustili povorit1 m«? v klubu ka >ele v parlamentu. Prizor bo nrecei rro-doben onemu, ko bo iznrepovonl dr. Tavčar o nravični valutni reformi ki io obiinblia sedai no »Slov. Narodu« ;n liubUanskih pnstjlnah . Z eno besedo: uradništvo b' izročalo svoio usodo v roke volkovom če bi piasovalo za JDS. — Premislit? ?e namreč treba da se danes plasuie za stranko ne na za osebe. Prof. Re!sner ie lahko nai-več»i PriiateH uradnie da ?e stranka v katero ie Posood profesor za« , šel 00 nerodnost1 in iz naivnosti. ^ naivpiVa sovražnica »ake rešitve uradn škopa vnrašania. kakor si io naš uradnik želi Pred veliko"odloč!tvilo stoli danes državno uradnicivo Vabijo ea v svoie vrste vse stranke čeorav niso storile doslei zanl abolutno ničesar razun teua da sr v svoiem demokratizmu kruto nrepannie vodene funkciionarie uradn ških orea-nizadi S kom nai voli torei uradnik? O liberalcih smo že povedali svoie r.menie O klerkalcih m komunistih ni treba iz«>Mbliati besed, karti t' dve za ur^dn ka niti v ooštev ne prihaiata sai ie več kot lasno, da uradnik ne bo vol i mož k' b- pa •smav li na eni stran v odvisnost kaolatmv in klerikalni kmetnv na dri;tri srrani na v odvisnost razPčnih Žorpov. Perdanov 1 em^žev itd. Preostaiaia tore! edino le dve stianki med ka^er;mi ima vol;t državni uradnik, to ie Narodno socialna stranka in socialno demokrafč-na stranka. Narodni socialisti zna o doh:ti. nri naihohši kalki>lac!»i en mandat. Kal nai torei doseže ta revež v parlamentu za uradništvo ko na ne more vložiti niti naiprcmosieiše in- Kaouui>«ai neco zadnii ročni delavec, ki sl ie Dr;boril s svoio strokovno nolitlčtio in gospodarsko orgamzactio vendarle vsai riekal. O nižjih nastav-Hencih n;ti ne govorimo. Med dvema možema bo tedai vokti državnmi uradnikom, meti nrof. Reisneriom in sodr. Prepeluhom. Oba sta orehodila dolgo in križevo not državnega uradnika sodr. Preoeluh še v nenritnerno večii meri kaiti on ie začel nainižie in se le mehi! dahe le vsled svoiih velikih zmožnosti in desetletnega vztramega dela med tem ko ie Drof. Reisner že razmeroma visoko začel. S kom bomo sli? Po vsem povedanem ie za državnega uradnika ena sama Dot. to ie s sociialno demokratično stranko. Prof. Reisnerla moramo nusfti na cedilu z obžalovaniem da le Dosod:l svoie ime naikoruotneiši :n na'reakcionarneiši stranki naše države, zavedamo se namreč dobro, da to not ne vidimo oseb amnak stranke. V JDS spadajo mesarii. b'rtie veletrgovci in bankirh s svo-l:m tiničnim dr. Tavčariem na čelu. ki ie danes naivečii reakc:onarec in naivec-" nasprotnik modernih socialni zahtev v Slovenili. Državni uradniki bomo vol'1' Preneluha. P. S. državni uradnik. Agitirajte od osebe do osebe, od hiše do hiše! Nihče ne sme ostati doma! Ustava in narodno zdravje, Naša država je pred ustavotvor-no skupščino. Dočim meščan:ke stranke, slepe za evolucijo družbe, zelo malo mislijo na zidanje r-vih državnih temeljev, dočim naši vsajeni komunisti, zaslepljeni z revolucijo. hočejo samo rušiti, a ne pomislijo na posledice, zahtevamo mi, socijalni demokrati sezidanje nove | države. Demokratsko urejena država ne more v današnjih razmerah dvigniti blagostanja ljudskih množic. Država se mora prilagoditi novim pogojem, katere ii nudi dru-žabn' razvoi. Ona mora današn e probleme razumeti in zahtevati njihovo rešitev. Nova drsava mora postati sociialistična. Samo tako more ubežati propadu in ljudske rmo-žice rešiti meščanskih voin in i re-tresov. Kajti samo na ta način se bo država prilagodila za socijalne reforme v zmislu družabnega razvoja, v pravcu socijalizma. Zaradi tega tudi ustava ne more ostati ono. kar ie tila. Ona ne mote vsebovati samo politična jamstva za državljane; postati mora t.gu-lator družabnih odnošajev med člani družabne ediniee. Ustava na ra zajamčiti ne samo politične dolžnosti in pravice državljanov, ai mtk zavarovati tudi svobodo in pravo življenja članom družbe. Ustava mora postati vrhovni socijalni zakon socijalizirane države. Narod je glavni činitelj v državi Moč in bogastvo države imata svoj izvor samo v širokih množicalf kmetov in delavcev. Za var.-tvo mej ni potrebna vojska, nego zdrav in močan nai\*l. ki se normalno razmnožuje in razvija. Za boga: tvo države ni potrebno zlato, nego so potrebne močne roke poljedelcev/ in delavcev, ki bodo iz zenilie in siro-vin ustvarili blagostanje in bogastvo. Cim več bo zdraviti in močnih mišic, toliko večje bo uaroao.o bogastvo. Ali i v demokratski in v absolutistični državi se to bogastvo ni razdelilo med narodom, ki ga je napravil, temveč se ga je zadržalo v rokah velikih industrijskih, poljedelskih in finančnih kapitalistov. Delavci in ametje so imeli pravico do dela a niso imeli pravice do plodov svojega dela. Zahtevamo, da vse panoge nejavnosti, ki so splošnega družabnega značaja in katerih razvoi dovoljuje reformo, preiueio v last celokupne družabne, odn /sno državne zajednice. Država ne sme dopustiti, d- se stvari še nadalje razvijajo taVr kot so se razvijale do sedaj, če ne želi propada skupnosti in družabne nesreče. Ona mora razmisli?« o teh problemih. Toda država mr-- še več. Ona mora skrbeti, da bo narod zdrav in močan, da številno rase. da se pravilno razvija telesno in duševno. Ona mora prevzet^ nase skrb narodnega razvoja. c nenja narodovega zdravja in skrb varovanja pred boleznimi. Z eno besedo socijalistična država r. ora slušati glas socijalne higiiene in i ;e-dicine in prejeti zahteve. Socialistična država mora postati higienična država. To 'e iedro stvari. Konzervativni teoretičari. ozkih jurističnih nazorov, morejo Povrniti karkoli hočejo o ustavi in dr^avrem pravu. Družba ni mrtev fosil, nego živ organizem. Pravo ne menja d-u- žab.*.. odnošajev nego je obratno: z družabnim razvoj'em se trie"'ava-io pravne in zakonska norme. Ravno tako je z ustavo in državo. Ustava ne more več ostati v omrežju starega državneva prava, Ona n.ora stopiti na polje socijalne delavnosti in ureditve socijalnih odnosa' \ Država ne more več ostati umo ozka politična zajednica. Ona ne more več s političnimi ustanovami braniti pravice buržuazneea kanut-lizma. nego mora s socijalnimi ustanovami ščititi in čuvati pravice vseh članov zajednice do zdravega in higijeničnega življenja. Ustava garantira drža' uom politične pravice, podanikom predpisuje dolžnosti napram državi: ča spoštujejo lastnino, služijo vojake, plačajo davek, se pokoravajo zakonom itd. Današnje družabne razmere zahtevajo več: Ustava mora garantirati vsakemu čianu enote minimum. ki ie i cn za obramtev zdravega telesa, ona more zagotoviti vsem državljanom pravico do vsega varstva in higijenske t .ere za zdravo življenje. Država mora razumeli vse družabne odnošaie in novonastalim okoliščinam primerno poduzeti korake. In tako se javlja nujna potreba, da v ustavo pridejo tudi odredbe narodovo zdravje. Kakor vr * <’'e ustava osnovne zakonske odredbe Zi vojsko, sodstvo, prosveto, vero. delavnost itd., ravnotako mora vsebovati tudi osnovne zdravstvene zakonske mere. Ustava mora določati: dvigntenje naroda z ozirom ta jasno-higiienska načela, izvršite bigi jenskih zaščitnih mer po celi državi. varstvo in boj zoper bolehni, brezplačno zdravljenje in osnovanje ustanov za zdravljenje, socijalizrtci-}o zdravniške in 'ckarniške kakor tudi celokupne zdravstvene službe ir» osnovanje strokovnih šol. Ustava mora zagotoviti vsakemu članu državne enote pravico do najširše družabne zaščite zdravia. \’sak član mora imeti v naši državi vse pravice do mer za boi in zaščito zoper vse pojave in širenie bolezni. do zdravljenja v slučaju obolenja. S posebnim zakonom se morajo urediti dela za razvoi in rov-zdigo naroda v zmislu rasne^ higije-ne. Ustanavljanje šol za poučevanje strokovnega osobja. ustanavljale ustanov za raziskovanje zdravstvenih razmer v narodu ko tudi za raziskovanje in proučavane bolezni, ustanavljanje zavodov in bolme 7a zdravTeme iti boj zoper bolezni kakor tudi zavodov zi raziskavrnie in pripravljanje serumov in zdravil ne sme biti pred.net privatnih kanJ-tali^fičrih podjetnikov Vse te ustanove semoraiosociialisdrati.S posebnim zakonom nai se določi oostonna izvršitev socoaIizac:>e celokupne zdravstvene službe ravnotako z zakonom nai se tirede tudi odnošaii samonnravn:h oblasti i« zasebnih dobrodelnih društev v zdravstvenem vrrašaniu, To so osnove zdravstvenega r.ravn vsakega državliana Te mora ustava zagotoviti.-Mi nočemo ustave satno nolitičnrh garancii Mi zahtevamo ustavo scciialuih reform. Dr. Štefan Z. Ivanič. V nedeljo mora \se na volišče! Nihče ne ho klican! Za socijalisie velja volilna dolžnost! 'ternelaciie. za katero ie treba 20 podpisov. Ostane tore’ le socialno demo-krarična stranka. Kako si predstavlja ona rešitev uradniškega vpraša n ia? Socialisti pravimo, in to smo po vedali ooetovano da bodi urad-n:k popolnoma neodvisen od vladajočih strank. On ima vršiti v svoiem uradu vestno in nenristranskv svoie dolžnost', izven urada ie na svoboden državlian. kakor vsi drugi. Vse to nai mu garamira bodoča pragmatika. Kot temeli za to se mora vzeti avstrijska . nrazmat ka s ori-meriumi reformami, ki odgovariaio modernm zahtevam demokratizma Uradnik ne sme biti odvisen od milosti razkčmh Ribnikarjev Žoreov 2cbofov ali oa Deržičev. Uradniške družine ne smein dan za dnevom trepetati nod strašn;ra Damoklejevim mečem, da požene vladaioča politična klika očeta na cesto kar ie danes ideal JDS sariev In staro-radikalcev ter ž nihni na živHeme in smrt zvezatvh klerikalcev, ki so se posluževali te metode že pod Šušteršičem. Kvabfikaciia ne sme b*t: — strankina izkaznica ki le postala danes klerikalcem in liberalcem edino merodaina. In gmotni noložai nradništva? Tiid: n tem le naša stranka že ooe-tovano iznregovorila resno besedo. Stoiimo na stališču, da mora biti uradrrk plačan tako. da bo lahko pošteno in stanu primerno preživi tal In oblači! sebe in svoio družino. Ne zahtevamo tena le kot dosledni zagovorniki soc:alne pravičnosti, atn-Rok tudi v interesu države, ker vemo. da bomo le na ta način nrenre. čil' korunciio v unravi. ki bi bila smrt za državo. Da stoiimo na tem stališču do«>ednn ie nalboltši dokaz to da ie bil:* edina poštena revula-c:ia uradniških nrelemkov tzboeva-tta lansko z'mo na ultimarurn naših ministrov. Šef prof. Reisnerieve stranke Dav dovič se ie ted.ai do zadn'e?a upiral za tedanle prilike ugodni reru.’aciii in iavno rekel »da si lahko nmdn k zasluži tud-' Dod roko mars«kai« z drugimi besedami da se da lahko podkupiti. Kai misli r*rof Reisner. da bv on ugnal Davi-doviča? Smešno bi bilo to. zlasti še za»o ker oeznamo sicer poštenega In resneea nrof. Reisneria kot nai-večiega strahopetca 7akai n. or ni snreiel Reisner oredsdiršjva uradniške orgamzaciie? Iz samega strahu da bi mu ne zavila nrav t'sta stranka, na katere Programu sedai kandidira vratu, čp bi se oreveč glasno potegnil za tentane uradmške nravtre. ZakaJ ie n nr. svoiečasno v m:ikrit:čneiših dnevih nrav nciu-naško nobevnil z višlega šol. sveta in odložil deželnozboiski mandat? Iz sameva strahu! Kai bi torei dosege5 nrof. Reisner v svoii stranki za nradmštvo >e tor&» iasno. Iz vsega navedenega torei iasno sledi da more državni uradnik glasovati orj volitvah izkliučno le za sociialno demokratično stranko, ki Ima v svoiem programu resno in pošteno rešiiev uradniškega ' vnra-šania. Al: eu bo na tudi izboievala? Ne trdimo da bomo izšl' ie iz teh volitev kot vladaioča stranka noč b* na iasno da bomo v Bekrradu precel nrecei močni. Pa vzemimo, tki bo JDS močneiša kar ie na seveda še silno rrnb!emat:črjo. Vkliub temu imamo in bomo imeli m' neprimerno večii * moč kaiti za nami stole str,tisoči sila no organiziranih delavcev kf br-do znali in mogli da-lati naš: rešitvi uradniških zahtev ni-pcet drugačen novdarek. nego prof. Resncriu različni Davidoviči. Marinkoviči in podobne korifeie ki Ž!ve in nadeio s korumplrariim in zasužnienim uradništvom. V rokah nas uradnikov ie torei ali hočemo ’ sprelet: pomoč sviaino organiziranih stmisnčev ki predstavliaio danes državo v državi al> io odklonmo. Ro^a roko umiva nrav' pregovor, kak^r ti meni tako laz tebi. Jasno le. da delavstvo ne ho nudilo svoie mnene »me v nnmnč onemu, ki ie Dornava! v natkri(i5nei§em trenutku reševat' nofar-iialočo se barko naf. ve?'emu delavskemu sovražn'ku to le velekanitalizmu. kn'ega nalizra-ziteiša zastopnica k* JDS. v katero ic žalbog zašel tudi prof Reisner. In končno, kam snada danes Uradnik rv> svnlem socjinlnem Stališču? V stranko verižnikov veletrgovcev. bankiriev. velemdustriicev In Veleagrarcev? Vprašaite doma svoie nrezebaioče otroke In sestradano ženo. na dobite odgovor Vla-daloča kIer'kaIno-l'beralna gosnoJa nas le nahmla med proletarce vseh proletarcev sai le danes akademič-no Izobražen uradnik slabše plačan Klerika ?nega kandidata dr. Gosarja afera. Kot učenec iezuitov skuša klerikalni kandidat dr. Oosar ulaiiti sen-zočiMUtlno afero v katero ie žameten Vojaško sodišče ga ie svoieča-s«o nreganialo zaradi z.ločina oo §-u 85 srb. kaz. zak. zaradi izdai-stva. Po tem paragrafu nrelme sto-ri5-'- 20 letno robho. Voiaško sodišče le akt odstopilo Hnbllanskemu deželnemu sodišču. Dr. Gosar pravi v »Slovencu«, da ne teče nroti nemil nikaka kazenska preiskava Kakor smo informirani, ima a"t Ž2 preiskovalni sodn'b. kateremu ie včcrrl državno nravd-lštvo 'itsto-pno akt v nadrllnie nostnuanio Kdor le kot laven mandatar nod-knnl Iv ta ni snoschen zn državnega poslanca. Jakob Bole član kluba ohČ’n*Jtih svetovalcev IDS v Uub-Han! nravi da le Emrflhert Fran-chottl obč*nsifi svetovalec bi kandidat IDS v Ljubljani tak. Telegram!. JUGOSLOVANSKI - ITALIJANSKI SPORAZUM. Reigrad. 24. Razen sporazuma glede Jadranskega mor;a in z^nad-mh so obiavMc »Službene Novt-ne« tudi pogodbo gletle diplomatskega spo*azuma z Italiio. ki ie bil tudi sk!en'en v Ranallu in ic že ratificiran. Ta pogodba gre v prvi vršo za tem. dn pazita obe državi na to da bosta Avstrila in Madžarska striktno izvršil' mirovne nogoie da-lie dji se razhHe nrotid»-žavni program ki se 'z teh držav razviia preti nam in Tratili. KOVANI DROBIŽ. Belgrad. 24. Minister za finance le določi! knmisiio k? ima nalogo, prevzeti kovani drobiž ki se iz.de-liiip v dunaiski kovalnic' dmmria. Kom:siia bo »litri odpotovala na Du-"'■i odkoder bo začela odpošiliati novi drobiž v določenih množinah v posamezne nokraime Vrednost no-v, ga kovanega drobiža znaša 30 mili ionov dinariev. KRIZA V ALBANIJI. Skadar 23. Radi razkola v tiranski vladi in nesloge celokupne vlade 7. namestniki ie nastala v albanski državni upravi zelo resna kriza Kabinet ie oodal ostavko ter ie novo vlado sestavil Elba beg x rioni Vzroki razkola v vriiovni albanski unravi so zelo mnogovrstni. Glavn' so naštonni: L Pomohame-denienie albanske nnrave ki noče mlznatl kristianov. 2. Vzpostavitev kreza V\'ieda. ki eoii resne namene. 3. Vol tve v skupščino, ki iih neče priznati inteligenca. RAZOROŽITEV BOLGARSKE. Belgrad. 23 Iz Sofiie poročalo: S 1. decembrom bodo odpuščeni iz službe vsi častniki nodčastn ki in vojaki kolikor iih ie nreko števda. določenega v neuillski pogodbi. Fi-nančn' minister ie obiavii da bodo z n-HvedCnim dnem ustavljeni vsi krediti ki rresčga»n vsoto za vzdrževanje voiske 2Q;000 voiakov. MEDNARODNI KONGRES STROKOVNIH ORGANIZACIJ. London. 24. Mednarodni kongres strokovnih orcam/acn ie sore-lel oredlog. v katerem nastopa nroti temu da bi se nadalievai vojaški in gospodarski boi proti Rusii'. ?n tz-iavlia da se ho gibame strokovnih mganr/acii v boiu prot' reakcJi posluževalo snlošpe stavke mednarodnega boikota in drugih usnešnih sredstev. RUSKO - UKRAJINSKO BOJIŠČE Moskva 24. Voino poročilo od 23 t ni,: Na severni front' vlada m:r Na zaoadni fronti smo zavzeli nri Sbizku novo nostnianko. Pri Mosvrfu smo obkolil' ostanke Bala-hov{3We armade V smeri nroti Staremu Konstantinovu naorecmie-mo Naše čete so s smelim nanadom mrazile zadnie straže armade het-mana Pmliure in osvoiJe mesto Vo-ločlsk Čete hetmana Petliure beže čez meio kier iih Pollaki razorožu-icio Na ostalih frontah mir. RESEN POLOŽAJ V DUBLINU. Dublin 24. Prošlo noč sta zaprla vmaštvo in noliciia vse dohode ki vodiio v Dublin. Vozovi in potniki so bili preiskani nihče n' smel stopiti v mesto. Izvedenih ie bilo mnogo hišnih nteiskav. HARDINGOV PROGRAM. Pariz. 24. »Ch:cago Tribune« Poroča da Wilsonovemu miru nasprotni republikanci zahtevalo od HarcMrura 'zvedbo iako radikalnega r.rog-ama. in sicer: Popolno odklo-tvtev versa'l!eske oovodbe: ločitev Zeci i uien h držav od enteme v kolikor nride v poštev izvedba premagancem naloženih mirovnih oo-podh: V7( nstavitev nvrnega stania z bivšimi sovražmki po preprosti »ziavi kongresa in nogaiania z Nem-či'n in Avstriio glede priiatellskih ocgodb. RAZNE VESTI. Beograd, 23. Glavna koti&la v Beogradu je ustanovila svoje odseke v Novem Sadu, Velikem Bečkereku, Pančevu In pri carinarnici v Zagrebu. Ti odseki bodo pričeli z delotn v kratkem. Beigrad, 23. Ravnateljstvo državnih železnic ie odredilo, da poslanci. nimajo pravice do brezplačne vožnje na ekspresnih vlakih, temveč samo na brzovlakih. Beigrad, 23. Iz Nikšiča poročajo: Ve« liko komunistično skupščino, ki jo ie skLU cal dosedanji konzul razkralia Nikole V Pragi Lazar Giurovič je organizirana omladina razgnaia ter nato manifestirala po mestu. Nekateri so hoteti komunističnega agenta linčati, pa ga je rešila policija 9 svojim posredovanjem. Klerikalne propalice. 7a časa vt/iske ie bilo. Avstrii-ski cesar ie potreboval voiakov a še b'4' nriganiačev za vomo službo. Eden nairievarneiš'h in natboll brezvestnih voheh nriganiačev in kmečki oderuh nrve vrste 'e bil velik' klerikalec Vehovec iz. Žužemberka Ko bi bil on drl in tlačil iti na voisko gonil samo kmete, bi se skoro gotovo ne bilo niti izvedelo za nlepove strahote in vrozodel-s*va s katerim' ie 'a zverinski človek trpinčil ubogo kmečko raki pod zaščito svniib mogočnih kierikalmh prpipktoriev. Ker se ie bil na spravil ta človek tudi nad notar a Car-i'ia v Žužemberku, torei nad eo-s’- . ’ > ki postave in k? si ie znat na podlagi svoiepa nravmega 7r:an'a poiskati po voisk' tudi primerno zadoščenje nri sodnii' roroi nri popolnoma reodvisn' in nenri-stra*’«V? ,'blesti ie končno le sam rade! v iamo. katero ie konal dragim. Žalibog. mi ne moremo ob’av:ti ceieo-a nrocesa in izpovedi vseh prič k» odkr:vaio nezosbšono zlobnost to^a k!erika!n,'oa nrvaka ao dna. Mi se moramo z,ato. omeiit« ie na kratek del ntemel itve razso-dbe. izrečene od neodvisnega sodnika na r.oiU^g' izpovedb zaorisežen'h nrič. 7adn'i odstavek razs dbc s katero ie žužemberški klerikalni or* vok moralno ubit in nn'čen v očeh Vseh poštenih Hudi za vedno, se glasi* Tn kai moremo reč' takemu človeku, ki ima tako srce da tobko popra v'l n osti in toliko goria nov-zroč' kakor ie dokaz.no gradivo do- ^azal-a?. f TL ndm*«! srcem Irh^o tr« tno b.ik človek m v1' marJ r d n. nrooarca. Bopšega naz:vania ne zasluži n'ti po človeški Pameti, niti no Kazenskih postavah. Sicer na sc ;e zasebni obtožitell sam sebe nn-lenSe karakterizirat ko s° le izraz i napram priči, nadofi-ciialu inršetu. da ie hudič, v ?tem-Ivripvi gostilni v Kandib oa 'e re* ke'. trknlfič sp oo nrsih: »laz sem hudič...« iaz sern hudič, kdor se men' zameri, ea uničim kar te potrdil oriča Skril. Na podlagi teh razmntrivani ,e onr'-st lna razsodba onravčena Okrajno sod:š^e v Novem mestu, odd JU. dne 15. ianuaria 1920. Avsec l. r Vsak nameten resen in chstoien človek ki še ni iz.gubil zadnie trohice sramu, hi sp bit takega človeka otresel enkvat za vselei Toda naši klerikalci sp drugačni Klerikalno gigvno glasilo za K,rerP »Dompllub«'. 'e zanisal: _ »Gospod Vehovec odkar Vas to snd'šče snozn&lo za morahin nrooa-!fi\p Vrs š*:- brl' čast m”>,« Mi dobro vemo. da političen boi ne no7"a tesmh nrs in ozkJi ozimv in tenkočuin h pomislekov. amnqic da se utegneio kler kalri spozab:tl do take iziave tena tudi m' nismo pričakoval' od mili' katerim metode nihovega boki niso ravno neznane. Takega omalovaževania iavne oblasti in takeva cin'zma v cenitvi 'avmeva mnenia re pozna svet nik-'jr'dv'^°i 'kier vlada pravo zauna-tv'e do nepristranskih so hšč in spo-štovitnia do Javne morale! Vsega te°a so se klerikalci kakor izgloda noonlnoma odre'-Ii Kal pravo kai morala kai sod;šče — mi smo. ki vladamo brez ozira na desno ali pa levo! V-Miici pit morete dati taki stran-Ki 28. novembra svoie glasove? Ne in stokrat ne! Ven 7 našega političnega živ-lienia s takimi moralnimi Dronali-cami!_________ K!cr'kelcent — hiida nred«! V svoTh časopisih itanadalu nal-ncsramnerše socialne drraokrate. Delavci! Kmctle! Obrtniki! Na dol« šo teh nur dftj da bo 28. t. m. zma« ga DODolna! črni preroki — klerikalci lazijo med kmetskim in delavskim ljudstvom, širijo , laži in delajo velikanske obljube, katerih ne morejo nikdar izpolniti! k Črni preroki — klerikalci so kričali 1. 1914: „Živijo vojska, živijo cesar!“ Črni preroki — klerikalci so s prižnic agitirali za vojno posojilo, ki je danes brez vrednosti in so tako spravili kmete ob tisoče premoženja. Crni preroki — klerikalci so glasovali v parlamentu za nove davke in njihov vodja, minister dr. Korošec je podpisal dotični zakon. Črni preroki — klerikalci so vam zamenjali štiri krone za en dinar. Črni preroki — klerikalci so dali v Ljubljani streljati na delavstvo in nedolžne krvi še danes niso sprali s svojih oma- deževanih rok! t rni preroki — klerikalci so dvakrat zaporedoma povišali železniške tarife. wpi preroki — klerikalci so s povišanjem železniških tarifov in s povišanjem carine . zakrivili draginjo. Črni preroki — klerikalci so preprečili, da kmet in delavec ne dobita zemlje zastonj, ker so se uprli agrarni reformi, da bogati škofje obdrže svoja velika posestva. Črni preroki — klerikalci so Vas leta 1918 farbali, da so republikanci, v resnici so pa proti republiki, ker jim tako komandira rimska oblast. ^dor je proti voiski, proti kapitalistom in veleposestnikom, proti oderuhom in klerikalnim pijavkam, ta bo volil 28. novembra socijalno-demokratsko listo in bo spustil volilno krogljico: v L?ubljani: v četrto 8krinjico, na Kranjskem: v šesto skrinjico, na Štajerskem: v četrto skrinjico. Volite socijal - demokratično! Odločitev ie blizu. Še car dni in .°t'lci bodo odločili sami ali hočeio. se odpravi ves nered v državi, j* se ustvarijo boljše socijalne ražnje. Vsak volilec mora danes že ,.6deti, da se ljudstvu ponujajo z ob-uj^ami stranke, kakor so se oonu-!/le Pred vojno in ki so povzročile v Svoiim sovražnim delom liudstvu Vm .09r°mno bedo z voino in s do-‘°n;m gospodarstvom, im ,avedni. in Dremišlieni volil ci Jiaiq doveli iere z usodo liudstva. lJklMo in občutio da ie vse orldo-Brih6 k' i«h imaio danes Hndsk' sloil. v neiznrosnem hoiu le so-^e‘*noderriokratičua stranka v tež-< boju ‘z nasprotnimi strankami. srovore enako hinavsko ka-Drei vedno *> sociialnean čute- niu, o revolticiii in pravičnosti. Razmere same nam kažeio da so lagali in nainoveiši dogodki v Belgradu in v Sloveniii dokazu-ieio. da so še bru-talneiši kakor so bili. Prot?ram sociialne demokraciie in Kmečko-delavske zveze ie Da jasen: nieni zastopniki so se vedno tavnaJUuo niem. delali in delali, kakor bndo tudi v bodoče. Proti programu sociialnodemokratične stranke <=e bori danes šest strank v Slovenci strank, ki delalo sporazumno. Več mesecev je šel ta boj edino orot: naši stranki. Že v tem tiči velik pomen zmage naše stranke. Sociialna demokracija ie izbrala 73 kandidate izkušene člane, doieo-letne boievnikd. Stranka ve. kako s:lno važna bo koastituanta: kdor bo glasoval za meščanske stranke ali komuniste Dri vontvi. ta bo oslabil moč sociialne demokraciie. povzročil. da dobimo slabo ustavo, ki bo prikrojena v zatiranie vseh de-tovn n sioiev. delavstva, uradmštva. obrtništva in malega posestnika. V interesu s v o j e ni glasujte povsod za sociialno demokratično stranko. ki je euina ljuuska. delavska stranka. zastopnica vseh trpečih m zatiranih. iNttai nanUiuun &o: Za volilni okraj Ljubljana: 1. Etb-n Kristan, pisatelj. Ljubljana. 2. Albin Prepeluh, publicist. Liubiiana. d. iguacll Mihevc, strokovni tajnik. Liubiiana. 4. .|os-p udovč. železničar. Liubliana. Za voiiini okraj kranjski: 1. fctbm Kr.stan. pisateii. Liubliana. 2. Anton Kristan, ravnateli. Uubliana. o. Ivan Tokan. strokovni tainik, Liubiiana. 4. tosip Pintar, žel. skladiščnik in posestnik Jesen.ce - Kranjska gora. _ , 0. .ložei Koš^r. posestnik. Gozd pri Tržiču. 6. K«roi Mršek. posestnik. Rav-n.k pri cirkmci. 7. Aareu ^‘činln. železničar. Radeče. а. Janez Kerbavec. posestnik Gradec, beia Kraima. y. Ventel Malavašič. dimnikar. Vrhnika. lu. .»osip Ravnik, železničar. Selo pri Mostah. 11. frauc Krell. posestnik. Virie pri Medvodah. 12, »van ttedina. čevliar v Tržiču. II. 1. Zvonimir Bernot. zasebni uradnik. Liubiiana. 2. dr. Ljudevit Perič. odv. konci-Dist. Liubiiana. 3. dr. Anton Sagadin, ravnateij Nezgodne zavarovalnice. Liubjiana. Namestniki: 1. Stanko Likar, koncipist. Ljub-kana. 2. Vinko Zore. uradnik. Liubiiana. 3. dr. MiJan Korun, odvetnik. Uubliana. Za volilni okraj štajerski: 1. Etbin Kristan, pisatelj, Ljub- liana. . . . ,. 2. Filip Kisovar. bivši rudarski tainik in mah posestnik v Rogozi. 3. lože! Kopač, zasebni uradnik, železničarski tainik in begunec. Liubiiana. , . . , 4. Kudolf Golouh, urednik m begunec. Liubiiana. 5. Ivan Kruš-č. rudar v Trbov- liah. , ; б. Franc Koren, pekovski mojster v Celju. r 7. Ferdinand Valencah, rudar. Velenie. . , , 8. Ivan Rojn;k. predsednik strokovne komisiie v Mariboru. 9. Franc Hočnl*- rudar v Lešah na Koroškem. , 10. Franc Postrak. strojevodja v Mariboru. 11. Matiia Babier posestnik v Spodnji Polskavi. 12. Alojzii Leskošek, tainik strokovne komisije ih vodni invalid v Celju. 13. Ivan Šefi!«*3- železničarski mizar v Ptuiu. 14 Peter Rois. viničar pri Sveti Marieti. 15. Simon Škerlovnlk. delovodja v Ribnici na Pohoriu. 16. Anton Podoečan. posestnik v Ltibnem v Za. Savinski dolini. II. 1. *ir. Milan Korun, odvetnik. Liubiiana. _ 2. Zvonimir Bernot. 2asebni uradnik Liubiiana. 3. dr. Anton Mrak. komisar. Liubiiana. 4. dr. Celestin Jelenec. odvetnik. Liubiiana. 5. F Ud Uratnik. zasebni uradnik. Liubiiana. Namestniki; 1. dr. Fran Petrič, absolviran jurist. Liubiiana. 2. Slavko Likar, koncenist. Liubliana. 3. dr. Liudevk Perič, odvetniški kandidat. Liubiiana. 4. dr. Anton Sagadin, ravnateli Nezgodne zavarovalnice. Liubiiana. 5. Vinko Zorc. uradnik. Liub liana. Ameriški delavec, slovenski rojak, delavcem v domovini k volitvam. Cicero Illinois. 28. okt. (Odlomek iz pisma.) ustanovili že sedai svoio stranko Prmounie volitve boao gotovo uru- ... Svetovna voina nam je prinesla marsiK.aK.0 razoearame. med temi pri nas v Ameriki tupi spioauo prvmbici u>. V enem oziru bi baa prommcijo. V enem oziru bi bna seouo eeiavski razred, velikega pomena. Ko bi se v resnici luni izvrse-vaia. loua uanes ravno ue.avsivo buu p iancuie. kukor Kuai poprej, in uanes le .toliko ponarejejiiii piiac tu v zvmeriKi, ua je groza, v ncAaierin lnaustr.jaunh Krann Kuhajo zgaine sKoro v vsaki lasi. beveug v utrnejo tuuacarn Kakšnega pri posiu m ga strogo Kaznujejo. Ali vse 10 uosrej se m 1110 pomagalo, oe bi se pa prohibicija pravimo izvrševala, bi bila za amer.sko ueiavstvo vennega pomena. Ker bi ueiavstvo s treznejšo giavo presojalo uoiozaj. v Katerem se iiauaia. Kai le danes res svoboda? In kdo uživa svuoouor1 loeiavcc gotovo nei bvobona ie ua pamriu m pa za bogataše ni votiiie uoojčkarje. za uma v ca t>a absolutno ne. u-eue zavi-loin so tu v Ameriki skoro iste Kakor so bue za časa vuiue. s>o sxer nekatere stvari ceneise. ah to se Sft.oro n*ti ue pozna, ieuai so na m zaceli uprizarjati umetno Krizo iu ouuuscaio ueiavstvo Kar trumoma. INaiboii značilno pa ie. ua pri nenate-rui poujetjin ueiavca pnemn vratni oupustno, pri urugin pa zopet zaposlilo upu pogoiem. ua ueia za io do zo/o coneie, rak ie Kao.taiizem ue samo tukaj, amoak uovsuui ioda upajmo, ua se ueiavstvo predrami. LTihounii teuen. 2. novembra, imamo vrnitve predsednika. lNima-mo uosti upania. ua bi se orr teh volitvah mnogo izpreineimo in sko-ro gotovo zmaga republikanska stranka proti demokratični, do se ie tuni zgoutlo. up. uredil.), io bo menua zadnja prememba starih strank, ker ljudstvo bo izprevideio, ua sta obe stari stranki deiansko samo ena stranka z dvema imenoma. Delavci in kmetje (mali kmetie) so gače izpadle, i o že sedai čutita obe-dve stari stranki, ki sta biL prisl-| Iieni. ua sta se v nekaterih kratili ze i seuai zuriiž.ii. 1 udi on vas bodo dne 28. no-I venmra volitve. Kaao boste voh«? | mi ste se že *ai sDanivtovoh? Ali boste vol i. delavske aanuiuate? ! A« ste že sooznau. da kiermaina in : tra^arsiva linerama stranaa ne bosta ] n udai: n č naredili za delavstvo oziroma za SDiosnust narooa? AJU ste i mohua se danes tako snem. da ne vi-j uue ua so še uanes tisti kleceotazci. | kanor so b.h dou avstritsko viauo in i da i-m ie le za dobre mastne siuzoe. stoične, razne naslove in obeske ne i Da za n-rua. ua.mante Da še za delavski sloj? Vonte može iz svoiih delavskih vrst in ustanovite si viado po re-puouanski tor mil Upusute tudi tisto nacuonaliSticno politiko, ki danes koristi samo kaDitahstom-beveua še ne smete unsuti. da če pride ueiavska viaua na krmilo, da vam bo takoi ouuna vse zakiadu.ee doorot. ampak veueti in zaveuati se morate ua bo treba hudega boia m truega deia. da se bo SDioh ustanovila in bo zamouia kiubovati vsem vihariem. ki io bouu ovirah pri delu. Uglejte se malo po svetu in poglejte rusko angleško, nemško m itaiiiansko delavstvo, s kakuai napori se mora boievati, 'lreba ie iti korak za korakom in če hočete res uvesti uemokraciio. bo treba tudi žrtev, in le aeiav*tvo je poohcano da izvede tkumoradio, ne oa naoi* taiizem. UOKler bouo kao-taiisti ao-soodariL bodo voine in delavstvo eumo bo zooet krvavelo in dajalo deto in kri. VulUe torei samo delavske kandidate I V uh te samo soc.iuino demo-kraciio. ki ie ed-na Drava zastopnica vscva truečeoa liudstva! Krščansko-socijalni blagri. Pred dobr.m mesecem so bile na Dunaju državnozborske volitve, na katerih so zmagali krščanski »soci-ialrsii«. l'i so pred volitvami obetali liudem vseh 7 blagrov z nebes, ako dobe večino, sociialne demokrate oa so psovali kot naivecie škodljivce in ziocince. češ da so oni euini krivi vsega goLa. katero tlači Nemško Avstriio. Sedai ie minil en mesec krščan-sko-sociialne vladavine, a glel čudo: krščaiisko-sociialm blaeri so izpadli popolnoma drugače kakor so to pričakovali lačni Dunaičanie. Obetali so iim lepe. krhko pečene kifebce iz bele Pšenične moke. Dali so pa eladnemu liudstvu dopoi-notna neužiten koruzen kruh s 50 procenti koruze in zdraviu škodlii- | vm koruznih lupin. Obetali so liu-j dem ceneiša živila — dali so Lm pa smdkor za 100 piocentov drazii. in nit; tega ne dovoli. Obetati so izboti-šan e prometa *•- ustvarili so oa na železnicah take neznosne razmere, da ie vsak dan kaka proga zaoria. ker so delavci lačni in zaradi lajjute štraikaio. Vrednost, denarja ie pa padla tako da se dobe 4 krone za 1 jugoslovansko, dočirn mi pravimo da niti jugoslovanska krona ne pomen’ bogvekai, Tako iveledaio blagodeti kr.ščan-| sko-sociialne viadarske modrosti s katerimi bi radi osrečili tudi naše ljudstvo. Toda Dri nas bo ž8. novembra padla odločitev nekoliko drugače 1 »Tržiški socialisti na beguu m resnicoljubje „Večernega mata". Kakor čuiemo. bo tekom prihodnjega tedna razpisana v Evropi svetovna nagrada /h naiboli resnicoljuben list. Po mnenju strokovnjakov pride edino „Več. List“ v poštev, io vam ie predstavnik točnega in resničnega poročanja. Zapiše eno besedo, se na desetkrat zlaže: a vse besede oišelo blagoslovljene roke. ki bi se morale bali laži kot hudič križa. Kdorkoli ie čital ooroalo tega »svetovnega kliukca« si ie moral misliti: no, to so leteli, ženske so iih napodile fantie in ntožie so iih pretepli, eosnod župnik pa dal vsemu svui blagoslov, ter razkrinkal' nepoštene sociiaiiste. Morda ste baM celo Vi. gospod urednik tega mnenja? Nai torei na kratko povem, ka-Ka in kai. tiospod zupmk ie DKsel res v gostilno, kier se ie shod jrršii. toda eno uro ali pa še več pred siodom Na Trsteniku ie bil namreč cisto nedtiio seiem in harmonhia. gosli in bas so imeli svoi veseli dam d;i se n'so ozirali na to -da urauuie v bližnji cerkvi božji namestnik, užalostno ga »e to .m možakar ie šel z oušo in z mesom nad godce in iim prepovedal igranie. Navzoči fantie na so mu molče vrata odprli m ga postavili uod kap. Smga božii pa ie renčal: --Ali mislite, da se vas bojim?« Torej tak je bil pouk. ki ga je dal eosood socbaLstom. Shod ie trpel morda eno uro. Razooloženie ie bilo sejmarsko — dobro in veselo. Pa le prišla avautcarda —> Marijine device — odcvetele M ovenele, namazane samo v ustn.ii tečaiin. Odpne so se .zatvornice. raglanie in bevskanje raziarienin ženščin te za liin poplavilo zborovanje, ki Da se te v redu in miru in kar ie glavnp. uspešno završiio. Navzoči fautie in možie bsti svoie delo. razdelili nad 150 ie-iakov in brošur, oa so morali iti seveda domov v Tržič, ne »leteli so«, kakor pravi »krščanski resnicoljub«. ker ie b:la noč in na ker so bdi trsteuiški gospod tolko neuiiud-r.i. da hm niso ponudili svoie kočije. Med notio so se ustavili Dri Malemu n se okreočah s kranlsko klobaso. Pri Sv. Ani pa so imeli tudi shod, prav' »večerni List«. Tu te Da govoril in na župnike zabavljal .učueli Gor.šek.. Gola resnica. Ta ie sedel namreč lopo dotna v Lešah. ker v Tcžiču ne dobi radi vzornega dosIo-vanla stanovanjske komisiie stanovanj. dopisnik ga ie pa ? svokmi Dagoslovlienimi očmi videl Pri Sv. Ani. Jei. iei. to bo hudo. ko bode j moral DrekLieaii svoie laži. Sinili se j mm. a svetovna nagrada mu nitka- I k.or ne odide dokler bo imel tako j vnete in resnico spoštujoče doDis- I nike. —.— i Porazdelitev volišč v Ljubljani. I. volišče v Mestnem domu. (1097 volivcev). Tukaj volijo: Stritarjeva ulica. Šolski drevored. Pogačarjev trg. Lingarje-va ulica. Pred škoiijo. Semeniška ulica. Vodnkov trg. Študentovska ulica. Krekov trg. Kopitarjeva ulica. Poljanski nasip. Potjansika cesta. Barvarska steza. Na stoi-bi. i>trossmayerjeva ulica. Streliška ulica. Ciril Metodova ulica. Uiica Stare pravde. Vojvode Mišiča cesta. Domobranska cesta. Ambrožev trg. Delarnska ulica. Cesta na Kodeljevo. Mesarska cesta. Zivinozdravni-ška uiica. II. in Ul. volišče v šentjakobski dekliški šoli. (11. od A do N 7bi; 111. od O do Z 623 vol.) Slikaj spadajo: Mestni trg. Cankarjevo nabrežje. Kibja ulica. Ključavničarska ulica. Krojaška ulica. Pod trančo. Stari trg. bv. Jakoba naorežje. Sv. Jakoba trg. Vouna steza. Trubarjeva ulica. Ulica na grad. Keber. Privoz. Za gradom. Za-tiška ulica. Sv. Florjana ulica. Osojna pot. Grauska pianota. Sodarska steza. Rožna ulica, Hrenova ulica. Vožarski pot. Pred prulami. Na prulah. Zabjak. Zvonarska ul. Tesarska ulica. Sredina. Gruberjevo nabrežje. IV. volišče v šoli na Cojzovem grabnu. (1003 volivci.) Tu volijo: Cojzova cesta. Na mirju. Krakovska ulica. Rečna ulica. Gradaska ulica. Cerkvena ulica. Kole-zijska ulica. Zeijarska ulica. Karunova ulica. Pri brvi. Vogelna ulica. Veliki stradon. Pot na Rakovo jelšo. Pot na pasji brou. Trnovska ulica. Trnovski pristan. Konjušna ulica. Pred konjušnico. Jeranova ulica. Na mivki. Cesta v mestni log. Zelena pot. Cesta na loko. Stranska pot. Opekarska cesta. Mala čolnarska ulica. Velika čolnarska utica. Cesta dveh cesarjev. V. volišče na državni obrtni šoli. (103% volilcev.) Tu volijo: Breg. Križevniška ulica. Salendrova ulica. Valvazorjev trg. Tur. jaški trg. Čevljarska ulica. Jurčičev tog, Zidovska steza. Zidovska ulica. Dvorni trg. Gosposka ulica. Vegova ulica (št. 10 in 12). Rimska cesta. Gorupova ul. Aškerčeva cesta. Marmontova ulica. Glinška ulica. Na bičevju. Tržaška ce&ta. Pred igriščem. Vrtača. Lepi pot. Gradišče (št. 14,15 in 17), VI volišče na drž. realkL (1005 volivcev.) Semkaj spadajo: Kongresni trg. Wol-iova ulica. Prešernova ulica (3, 5, 7,r9, 11). Šelenburgova ulica Gradišče (1, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 10, 11, 13). Vegova ulica (2, 4, 5, 6; 8). liilšerjeva ulica. Bleiiweisova cesta. Zadružna ulica. Pot v Rožno dolino. Cesta na Rožnik. Večna pot. Erjavčeva cesta. Levstikova ulica. Nunska ulica. Šubičeva ulica. Knafljeva ulica. Beethovnova ulica. Gledališka ulica (brez 7 in 10). Pod tur-nom. Aleksandrova cesta (leva stran). Muzejski -trg. Zagata. Igriška ulica. Y1I. volišče v I. drž. gimnaziji, (922 volivcev.) Tu volijo: Aleksandrova cesta (desna stran). Tomanova ulica. Gajeva ul. Dunaijska cesta. Janez Trdinova ulica. Gosposvetska cesta. Cesta na Gorenjsko železnico. Za bežigradom. Hranllnična cesta. Vodovodna cesta cesta (št. 24, 26 in 28). Kolizejska ulica, Kersnikova ulica. Vlil. volišče v justičhi palači; (835 volivcev.) Semkaj spadajo: Prešernova ulica (leva stran). Sv. Petra cesta do št. 34. Sv. Petra nasip do št. 35. Prečna ulica. Obrežna steza. 'Kolodvorska ulica. Miklošičeva cesta. Dalmatinova ulica. Kralja Petra trg. Sodna ulica. Cigaletova ulica. Komenskega cesta do Resljeve ceste. Slomškova ulica do Resljeve ceste. Dovozna cesta. Linhartova uiica. Pokopališka ulica do št. 19. Cesta na južno železnico. Pražakova ulica. , IX. in X. volišče, in sicer IX. na učiteljišču od A do L 568 volivcev X. volišče v šoli na Ledini od M do Z 584 volivcev. lu volijo: Resljeva cesta. Tabor. biv. Petra cesta od št. 36 do konca. Vsrhovče-va ulica. Metelkova ulica. Čopova cesia. Škofja ulica. Stanko Vrazov trg. Usnjarska ulica., Semkaj spadajo: Prešernova ulica (leva). Vojaška ulica. Prisojna uiica. Na Friškovcu. Pokopališka utica od št. 29 dalje. Slomškova ulica od št. 7 dalje. Komenskega ulica od št. 16 dalje. XI. volišče v ubožnici v Japl]evl ulici. (648 volivcev.) Tu volijo: Ahacljeva cesta, Sv. Martina cesta. Zaloška cesta. Stara pot. Cegnarjeva ulica. Holzapilova cesta. Bohoričeva ulica. Ravnikarjeva ulica. Zalokarjeva ulica. Poljska cesta. Japljeva ulica. Jenkova ulica. Korytkova ulica, V Grm vas. Ilovica. Hauptmanca, Xhl. tu XIV. volišče v šišenski šoli, lo sicer XIII. s črkatni A do L, 743 volivcev. XIV, pa s črkami od IJA. do 2. 778 volivcev, Tubv vato vodiva U baodajo -s*- s** He pozabite V nedeljo na uradne dokumente: domovinski list, poročni list. legitimacijo, delavsko knjižico ali krstni list itd. Volilni boi v Sloveniji. i Javni nameščenci in JDS. Na zadnji | seji ljubljanskega občinskega sveta se >e j razpravljalo o zvišanju plač mestnim urau-! nikom in uslužbencem. Višji uradniki so dobro odrezali, za ostale pa mestna blagajna nima denarja. Zastopniki JDS so glasovali kompaktno zoper nižje uradništvo! Begunci l Klerikalci nas psujejo s pritepenci! Gospodu Jos. Pretnerju, uradniku okrajnega glavarstva v Celju, je okrajna bolniška blagajna ljubljanska odpoveda'a stanovane, katerega rabi za svoje, pri poslovalnici v Cerju službujoče uradnike. Omenjeni gospod je vložil na sodnij priziv, Katerega utemeljuje s tem, da je že 7 let v hiši in da bo.de stanovanjska kriza še večja, ker se pričakuje koroških. beguncev in celo ruskih. Njegovemu pri/ivu je sodnija ug^ila z motivacijo, da stranka utrpi večjo škodo vsled selitve, kot uslužbenci, ki imajo že več mesecev dvjjuo gospodarstvo. V osebnem pog >voru s Cepinom Milošem, vodjo poslovala1.e, se ie pa ta dobri klerikalni gospod Protner izrazil, da so v bolniški blagajni sami begunci, ki nimajo tukaj ničesar iskati, ter naj gredo od koder so prišii. Mi m^rnci sicer mu ne zavidamo njegovima i‘.unj-vanja, pač pa nas boli srce, če iUš:;no od inteligenta takšen gorostasen oiifJK, »naj gremo od koder smo prišli«, in celo od klerikalnega podrepnika, ki bi na>.i'j nn-ral poznati Kristusov nauk: »Lju'»i svojega bližnjega, kakor sam sebe.« Ta mi.i In pobožni gospod nas šteje med pritepenca in nas zaničuje, ker smo breU.Miio. n;rj vsled vojne, na katero so hujskali za »domovino, cesarja in vero« razni buržuji in klerikalni petoliznški kapitalizma, med katere se šteje tudi usmiljeni in globoko globoko čuteči g. Pretner, ki je bil vso vojno na gorkem in ie sedel pri polni Skledi. Kot revni in globoko čuteči brezdomovinci si ne želimo in sq ne potegujemo za tako obširno stanovanje, kakor ga ima g. Pretner, pač pa bi bili zadovoljni s skromno luknjo, kjer bi mogii s svojo v bedi in revščini živečo družino skupaj živeti In svoj posel izvrševati. Nas, ki smo žrtvovali domovini svoje imetje in kri in se nam je porušilo naše domove in prisililo zapustiti našo solnčno Goriško, nas se zaničuje kot pritepence! Te »človekoljubnosti« nismo pričakovali od svojih sorojakov, tem manj od inteligentnih ijudi, ki bi morali čustvovati z bedo žh si-romašnostjo begunskih trpinov. Oglejte si, klerikalci, naše domove, naše bedno stanje, katero ste nam povzročili z Vašo brezvestno hujskarijo in potem se potikajte na prsta! Ne želimo g. Pretnerju iste krute usode, katera je nas zadela, ter da bi tudi on izkusil, kaj se pravi iskati pomoči pri tako usmiljeni klerikalni gospodi! Vi pa, sorojaki in trpini prodane naše ljubke In solnčne domovine, lahko sklepate iz tega, pri kom da lahko iščete zaslombe v Vašem žalostnem In bednem položaju! Seda] se vam prilizujejo in vam obljubljajo zlate gradove, ko rabijo vaše glasove, po volitvah pa vas bodo pozabil!, sovražili in zaničevali kot uslljivce In nepotrebno rajo! — Na plan tedaj, begunci, kot en mož glasujte za JSDS, katera edina bode lahko naše tužno stanje izboljšala I Zapomnimo si naše iskrene klerikalne »prijatelje«! — F, U„ begunec. Komunistično usmlijenje. Ljubljanski komunisti so priredili pred mesoci velikansko veselico na Koslerjevem vrtu pr Liub-ljani. Govorili in pisali so, da bodo čisti dobiček dobile vdove in sirote po na Zaloški cesti ustreljenih delavcev. Udeležba na veselici je bila res velika. Iz Mariboia In Trbovelj sta pripeljala ka^ dva posebna vlaka. Komunistični list »Ujedinjenje« > priobčil nekak obračun iz katerega pa je razvidno, da so vsi tisti, ki so pri veselici delali, bili za svoje „delo“ bogato plačani. Dobička so Ukazali komunisti samo. nefcaa-nad 20.000 K, dasi bi ga moralo biti v ro-snici' nad 80.000 K. Zato po pravici vprašujejo pohabljenci, vdove in sirote po nedolžnih žrtvah, kje je denar, komunisti so še posebej pobirali za nesrečneže in spravili skupaj precejšnje svote. Da bi oavv-nili pozornost od svaiega početja, so po šilali žrtve k socijalnim demokratom, zraven so bili pa še'tako peklensko hudobni, da so žrtve hujskali, naj'napravijo krava-., če ne bodo nič dobile. Le potrpite, gospou Marcel Zorga, nosilec komunistične Ustu za Kranjsko, vse bo prišlo na dan! Rinoceros. List za Ustom pada... Meščanska godba, dramatični odsek iu mladinska or-ganizaija v Ljubljani so prestopili kompaktno k soc. dem. »Svobodi«. Ne bo nič s »capienštraihom« na dan 28. novembra. Za propadle kandidate je dobra mačja godba, Komunisti na kmetih sistematično agitirajo zoiter uradništvo In duševne delavce sploh, češ, da tj stanejo državo veliko denarja, delajo pa Jti£. DavjcJ da so wm-Uit«#* tako v«**]« i'w Uwnmtt» ki jih je mnogo preveč itd. To seveda vleče, pošteno pa ni, da se komunisti na drugi strani hlinijo tudi uradnikom rekoč, tla so duševni delavci, ki delajo z umom itd. lajco početje je demagoštvo prve vrste, ki bi se moralo studiti vsaj tistim komunističnim kandidatom, ki so po svojem poklicu cuševni delavci. M je rinoceros. Mnogi čitatelji na-izprašujejo, kaj pomeni pod posameznim* članici v našem listu podpis »Kmoceio»-. Rinoceros je žival (nosOrožec) z rogom na nosu, ki živi v AtrlKi. Razumljivo je tedaj, da tana žival laiiKo povsod svoj nu» vtaKne; tudi v komunistični tabor sevcua. »Rdeči prapor je začel, mi smo pa naročili iz A ime rinocerosa z izredno debelim nosom. Kar smo komunistom obljubili, tu Siuo tudi izpolnili. Ali se bodo še zvijali: Komunisti med seboj. Ljudevit Ven-cajz je strasten komunist; višji oorim nadzornik „inženir“ Anton Stebi tudi. Oba sta venka prijatelja. Komunistično prijateljstvo je pa nekoliko drugačno, nego prijateljstvo drugih ljudi. Vencajz pripoved«-* je namreč pri vsaki prhiki, kadar ga im. pod streho in vsakomur, kdor ga hoče ^ siušati, zakaj Stebi ni mogel dokonča:: realsklh štuuij. Ce bi Stebi to vedel, bi vrgel bombo v Vencajza! Vazno za one, ki se pečajo z barvna iotograiijo. Kraljevski komisar in komun.-stični kandidat dr. Milan Lemež je iznase. značaj, ki spremeni štiri leta zaporedom« vsako leto svojo barvo. Ce jo menja tuui peto leto, še ni znano. Več se poizve pou trančo na Turjaškem trgu. Komunistični rudarski tajnik se norčuje iz rudarjev. V soboto, dne 20. t. m. se je vršil v Spodnji Šiški sijajno obiskan shod soc. dem. stranke. Na shod je prišel tudi tajnik komunističnih rudarjev Makuc. Ko je nastopil bivši iunkcijonar organizacije rudarjev s. Bajt, je Makuc začel-delat! medklice, ki so za rudarje naravnost sramotilni. Najdostojnejši izmed njih so še: Rudagrozi, štajnkolnar itd. Makuc jt moral seve umolkniti, železničarji so mu zamašili usta. Šiška. Volilnemu shodu v Šiški je predsedoval s. Udovč. Kot poročevalec je govoril s. Golouh. Motiti je skušal ta lepi shod znani Makuc, ki pa je imel tako smolo, ko sta mu odgovorila ss. Bajt in Golouh, ker je silno neotesano govoril o rudarjih, da so ga ss. železničarji skoro nagnali. K delavski slogi je ta shod znatno pripomogel, zlasti, ko je na njem prišlo na dan, kakšne neumnosti in hinavstvo so uganjali komunisti. Sr. Gameljn). V nedeljo smo imeli tu ’ imeiten shod. Prišlo je nanj nad 150 delavcev in kmetov. Govoriti je hotel tudi znai polir m komunist Anton Nachtigall iz Ljubljane. Pa jo je izkupil. Moral je takoj utihniti. Prosil je sicer, da ne bo zabavljal čez soc. dem., pa ni nič pomagalo. Klici: Molči! Ti si bil že vse: klerikalec, liberalec, socijalist itd. kar niso hoteti utihniti. Posebno zidarji ga dobro poznajo. Nekdo mj je zaklical: svojo ženo pretepaj, nas ne boš. Da, da, gospod Nachtigall, tako je. Sicer je pa Nachtigall prav krotka duša, če se mu pomoli malo soli. Pri deželni vladi bodo morali napraviti posebnrt šteiažo, ie bodo hoteli spraviti vse Naciiti-gallove vloge. Cim dobi Nachtigall kako koritce, bo najhujši antikomunist. Garnel j čan. Iz Besnice nad Kranjem. Kakor povsod, tako imamo tudi pri nas volilni boj. Dasi je naša vas majhna, vendar je med tistimi nesrečnimi, ki je imela menda največ žrtev Izza železničarske stavke^ Ker so komunisti, klerikalno dete, rojeni od klerikalnega »Večernega Lista«, se razume, da to jabolko ni padlo daleč od klerikalnega drevesa. Podedovali so vse tiste lepe lastnosti, ki jih ima njih oče klerikalizem, namreč laž in obrekovanje. Čujte in strmite! Nalagali so zapeljane žrtve, da so vsega tega krivi socijalni demokratje, največ pa njih vodja Anton Kristan, menda zato, ker je kot minister ugodil vsem železničarskim zahtevam brez stavke in je s tem pokvaril komunistom njih zločinsko nakano. Ali pa morda zato, ker jih je v drugič še zadnje minute pred stavko hotel opozoriti, kakšen tiran sedi na stolčku železniškega ministra, ki ho porabil vso vojaško silo zato, da potlači delavstvo in če gre tudi pol države v nič. A tega jim ni mogel razložiti, ker so prišli klerikalni agenti, gospodje komunisti, ter ga vrgli z odra in začeli pravi bandidski pretep s steklenicami, ker so se bali odkrite besede. Dočim je sociialna demokracija v svojem časopisju dokazovala vladi, da je ta stavka le strokovna, za boljši kos kruha, so poslali komunisti svojega voditelja' Perdana, ki je zlezel na drevo in povedal na tisoče zbranim začudenim poslušalcem iu med njimi, kdo ve koliko policijskim agenturo, da je to politična stavka, da bo- ; do naredili sovjetsko republika S tem je j I ded vtatU tvo&e s* ttreaiifa U j jih je izvršila. To naj dobro premislijo tisti, ki so postali žrtev zadnje železničarske stavke in prišli bodo do tega, kdo je kriv vsemu, kar se je zgodilo. Ali tisti, ki je vse naredi, da bi jih obvaroval te nesreče, ali tisti, kateri jih je naravnost brezvestno pognal v nesrečo. Komunisti so biii tisti, ki so nastavili klerikalna gospodi hrbet, po katerem je zlezla na vlado in ji s tem omogočili izvršitev vsega gorja in tiranstva, izvršenega nad delavstvom, katero se mora pod to vlado boriti za to, kar mu je že z zaKonom priznano, ker se mu hoče isto odvzeti, mesto, da oi se borilo za nove pravice. lNe smemo pa pozabiti še na nekega agitatorja za kieriKauno stvar, ta je naš župnrK. Porablja vso šolsko mladino, da mu raznese za laerrKalno agitacijo »Domoljub«. Radovedni smo, kaj bi reKel naš župnik in ž njim vred ves kieriKami izrael, ko bi prinesel neJcao celo skladovnico »Naprejev« v šolo ter zante-val, da ga otroci poneso v svoje domove. To bi bil vik in kriK, kaj ne, gospod župnik? Pa še na nekaj bi radi opozorili gospoda župnika, naj evndar ne stresa svoje svete jeze nad nedolžnimi otroKi doticmii staršev, ki nočejo tako politično misiltl kakor on in naj ga njegova sveta vest spomni na greh, če bo ponarejal podpise šoiskth mož za to, da bo mogel kaznovati svojega političnega nasprotnika, ker njegov otrok en dan opravičeno ni mogel priti v šoio. Za enkrat naj bo, ker poznamo Jezusov nauk, ki pravi: odpustite svojim sovražnikom, a v prihodnjič, če se še kaj takega zgodi, se bomo spogledali kje drugje. Dne 28. novembra bomo obračunali vsi zavedni Besničani z vsemi temi dobrotniki s tem, da bomo vrgli volilna kroglico v skrinjico socijalne demokracije! Iz Tržiča. Od strani nekaterih komunistov so se začele pojavljati govorice o meni, da sem prodal lesne delavce pri zadnjih pogajanjih, in da mi je gospod baron Born dal toiiko, da zdaj živim otf tega. Dotičnim gospodom komunistom pojasnim tu samo toliko, da imam prav mirno vest in čiste roke. Poživljam pa dotič-ne obrekovalce, da mi dokažejo, za koliko sem lesne delavce predal, in zahtevam, da mi to v teku osmih dni dokažejo, ali pa prekličejo v časopisu »Napreju«, in »Delavcu«. Ako tega ne store, sem primroan dotične gospode na odgovornost poklicati. To je zopet dokaz, kako lepo znajo lagati gospodje komunisti in poštenemu človeku čast jemati in ga blatiti med ljudstvom. Zahtevam zaraditega, da te laži takoj prekličejo ali naj pa dokažejo. Lagati, potem se pa skrivati, zna samo nepo&tenjak. — Bedina Itan, strokovni tajnik. Jesenice. Tudi pri nas je bil lop soc. dem. volilni shod, na katerem sta pojasnjevala stališče socijalistov ss. Golouh In Stare, ki je shodu predsedoval Tudi ta shod so skušali komunisti motiti, ko so pa uvideli, da dokazi govornika prepričujejo zbrane sodruge in tudi njihove pristaše, so zbežali pred kolodvor, kjer so imeli svoj shod, ki pa je bil slabo obiskan in je trajal komaj pol ure. Jeseniško delavstvo izpregleduje in bo po svoji 'trezni pameti znalo zavrniti zapeljivce. Goije pri Bledu. Imeli smo vr'o dobro obiskan shod, ki mu je predsedoval s. Jakopič. Poročala sta ss. Golouh in Stare ob navdušenem pritrjevanju. Neki samo-stojnež in neki komunist - ekstremist sta skušala govoriti. Komunisti so bili sklicali že zjutraj shod, todi nanj je prišel samo komunistični govornik. ^-Volilni shodi, na katerih je poročal s Hrastnik, predsednik kovinarske organizacije v Celju, so se vršili v sledečih krajih: Št. Janž nad Štorami, dne 10. okt, Šmartno pri Celju, dne 7. nov. in Leve pri Celju, dne 7. nav; v vseh zgoraj navedenih krajih so se ustanovile po shodih tudi podružnice kmetske delavske zveze. Brežice. Dne 21. t. m. se je vršil pri nas ob 10. uri dopoldne volilni shod v Narodnem domu. Shod je bil jako dobro obb skan. Na shodu je poročal sodrug Cobal. Pedal je poročilo o parlamentarnem delu ter razvil program jugoslovanske socijaide-rnokratione stranke. Navzoči so vzeli poročilo na znanje ter s pritrjevanjem odobrili program stranke. V Brežicah in brežiški okolici bo 28. t m. glasovalo vse za jugoslovansko socijaldemokratično stranko in delavsko kmečko zvezo. Omeniti moramo še, da sta se že na predvečer priklatila tudi dva komunista v Brežice. Plakatirala sta shod za zvečer. Seveda na shod ni došel nihče. Ker sta videla plakatiran naš shod, sta prišla tudi drugi dan približno ob pol 10. uri v Narodni dom. Tam' so jima povedali, da pride poročevalec iz Ljubljane in sta jo deset minut pred otvoritvijo zborovanja popihala. Bila sta bojda Lemeževa učenca. Ce bi imeli v narodnem domu kakšno posteljo v dvorani, da bi zlezla pod njo, bi bila morda ostala na zboru. Gospod kraljevi komisar, korajža Vaših učencev Je taka kakor Vaša! Globoko pri Brežicah. Dne 21. t. m. so se vršile pri nas volitve v agrarni oo-bor. Zmagali so na celi črti naši kandidati. Po volitvah pa je bil volilni shod, na katerem sta poročala sodruga Cobal in Baraga Ivan. Prvi je razložil delovanje meščanskih strank od časa preobrata, ki K wjs oarad v Slovenil o» vab 9sa> pada. Kritiziral je državni proračun, in nančnega ministra Stojanoviča, ki sta ga podpirale tudi klerikalna stranka po dr Korošcu, demokratska po dr. Kukovcu, ki daje čez štiri in pol milijarde samo za militarizem. Sodrug Baraga pa je razložil volilcem, kako se bo volilo 28. novembra ter jim končno priporočal, kdor je za republiko in za odpravo militarizma, naj glasuje za socijaldemokratično listo. Navzoči so z odobravanjem vzeli to na znanje. lrevo.e pri Lukavlci. Dne 14. t. m. je bia tu zelo dobro obiskan volilni shod I Jbua. Otvoril ga je sodrug Spendal, predsedoval pa mu je sodrug Lončar iz Luka* vice. Poročal je sodrug lome iz LjuOJja-ne, žel- je pri zborovalcih venko oaowa' vanje. Uovoril nam je vsem iz srca in poveaal, da Kapitalistične stranice, kieiiM' na, uoerama itd. niso zmozne državni vol Spraviti taito v tir, da bi bilo za deiovao ljua.stvp pjav. boivier bodo vladale stranke, pod Katerih zaščito cvete verizmstvPi izvu^nistvo in oderustvo, ne bo za deaav-sko ijuostvo niKoli uoiko. uovorniK je Pu" seuej se protestiral proti muiutrizmu, Sl pozira na račun delavsKega Uudstva ii^' jarue. JVii hočemo, da Oodi jugoSjaviJ<* liuaska repubiiKa, kjer eoino bo niog1’4 ljuusKa volja pravimo priti do besetie> Govornica govor so zborovalci odobravali. IzieKii so žeijo, da bi soc. dem. vec taluh Siidov v našem Kraju prireUJja-VetUa vas pri Krš*em. V nedeljo d116 21. novembra po prvi masi se je vršil p® nas suod, na Katerem sta poročala soarii* -1 urmae iz Ljubljane in sodrug uaraga i* Urezic. bhod je bd prav dooro ooisKan, vouici so z navdušenjem odobravati i2' vajanja obeh govorniKov, ki sta poKazalfc kaKo zvijaško hočejo sedaj meščanske stranke pod drugim imenom zopet slepa-riti vonice. DoKazaia sta, da sta samostojna kmečka stranka in narodna socijalna zvez* noe.atni prispevek in ničesar drugegu, teI kako hinavsko se hlinijo sedaj kierikaic-To hinavščino lahko vsak sam vidi, če je te ljudi poznal pred vojno, med vojn° in posebno, kdor jih je opazoval po Pre' obratu v narodnem predstavništvu in d°' ma. To je bira dvoigra, ki jo more l2ratl samo tako umazana stranka kot je kleri' kalna. Pri nas bomo volili enoglasno list0 socijaldemokratične stranke in delavske kmečke zveze. Sv. Lovrenc pri Loki, Št. Jur ob Ju^ železnici in St. Jakob ob južni železni V vsth zgoraj navedenih krajih so se vr' šili dne 14. t. m. javni volilni shodi, ria katerih je poročal s. Meznarič iz ZidaneS*' mosta. Shodi so bili povsod dobro ni in razvidno je iz tega, da se je stvo začelo zavedati svojega delavski razreda, ter se za vselej otrese tistih krvosesih liberalcev in klerikalcev. Sodru? Meznarič, ki je navzočim poslušalcem v dobro razumljivem govoru orisal delovanje sedanje vlade, je na vsakem zborovanju žel dolgotrajno odobravanje ob neprestanih mekdlicih: Živela jugoslovanska so-sijalno demokratična stranka in nielia kmetska delavska zveza, živela svobodna republika! Dne 28. novembra pa bomo pokazali dejansko, da smo mi tisti iaktor> ki bo odločeval, ali se bomo za naprej sa' mi vladali ali nas bodo vladali od »boga* postavljeni farizeji in različni kapital^11. Mati kmetje in delavci v boj za staro pravdo! V Rogatcu in Rogaški Slatini so se vršili dne 14. t. m. javni volilni shodi, so bili jako dobro obiskani. Poročal ie v obeh krajih s. Uršič iz Celja. Izvajanja £°' voruika je ljudstvo burno odobrovalo, v^e je navdušeno za republiko, ter je z >ne ' klici: Živela republika! izjavljalo, da se vsi strinjajo s programom socijalno demokratične stranke in njene kmetske delavske zveze. Govornik jet udi prinesel s ® volilni manifest, da ga razdeli Mu ® ’ se pouči kako stališče bo zavzema a nas stranka v konstituanti. Seveda, ker smo za svobodno republiko« sm0 prot‘ m^' rizmu, kar je tudi bilo debelo tiskano na plakatih. Orožnik, hlapec sedanje reakcije, je pa koniisciral omenjene plakate, dasi so ie, bili cenzurirani v Ljuhljani, ter je s tem hotel preprečiti zakonito dovoljeno volili10 agitacijo. Ko mu je s. Uršič razjasneval. da je po volilnem zakonu prosta agitacija, se je mož postave skliceval na § 23 in le' take rekviriral. Sv. Peter pod gorami. Volilni shod dne 14. t. m. popoldne ob 2. uri, ki ga i® priredila soc. demokracija. Shod je 1 med sijajnejšimi, ki so bili kdaj pri nas. Z največjo vnetostjo smo poslušali sodr. Kroila iz Trbovelj, ki je v svojem govoru razkrinkal dosedanje sleparije in oderuško vladanje klerikalne, liberalne in novJ pečeue samostojne gospode, ktero zadai o je označil, da zvira beseda samostojna tega, da ta gospoda le samo stoji in nič ne dela. Izprevidell smo pa tudi program r® za kmečko ljudstvo delujoče stranke, to sociame demokracije. Volllcl, ki smo na shodu smo odšli po zaključitvi istega * obljubo v srcu, da bodo naše volilne krog-.lice našle le mesto v skrinjici soc. kracije. Sodr. govorniku pa se priporo a^ mo, da nas zopet kmalu poseti, ker so na šle njegove besede pri sad naiboii^ jsev. m Volilo. _______________ Strankinim predstavnikom (čuvarjem skrinjic)! Vsi naSi nredstavniki v volilnih Odborih (čuvani naše skrirnice) in niihovi namestniki dobe te. dni do navod:lo kako iim le ravnati Wi volitvah. Nai navodilo nazlivo frf^taio! Predstavnik5 ne dr-be v roke nobene Ieeitimacre. Zglasiti se morair* brez vsakeea uradnega ofcvesfla na predvečer volitev. tn v soboto 27. novembra tl na volišču svo!e občine, kter se vrši nrva seia volilnega odbora in se nripraviio vol:!ne skriniioe. .Na dan volitev, v nedelio 28. novembra, mnrain oriti na vol'šče ?e ob 7, ur« zMitrai. Istotako nai nrdelo na volišče tudi v nonedeliek 29. novembra ob 7. »n zintrai ko se vrši zadnia seia volilnega odbora. P©s®r ¥©ii!ci! Naša skrinjica v Ljubljani je četrta. Naša skrinjica na Kranjskem je šesta. Naša skrinjica na Štajerskem je četrta. *— r— ..... Politične vesti. + Zdravniki in Jugosl. soc. demokracija, Na kandidatnih listinah naših sodru-SOV v Bosni, na Hrvatskem in v Vojvodini ic večina kvalificiranih kandidatov vzetih izmed zdravnikov. Tako so n. pr. kandidati sledeči ?dravniki: dr. Štefan Ivanič, dr. Sreten Popadič, dr. Miikuiinič, dr. Leonida Novak, dr. Jovan Barac, dr. Niko. la B'agozovič. Na zagrebški listi naših so-drugov ie kondidat znani vseučiliški profesor zdravnik dr. Miroslav Mjkuličič, ki Stoji tudi na Čelu vsezdra vniške delniške družbe. In slovenski zdravniki?! + Profesor Vasa Stajič, naivečii kul-tuini delavec v Vojvodini, ie pred volitvami vstopil v socialno - demokratično Stranko in se postavil stranki na razpolago za kvalificiranega kandidata. 2 njim Vfed ie vstopilo v socialno demokracijo trideset uglednih profesorjev in književnikov, ki s o 'zdali parolo: vsi na dan voli- za socialno demokracijo! + Lov na glasove invalidov. Včerajšnji »Rdeči Prapor« piše: Za Invalide sto-v programu komunistične stranke sledeča to^ka e more preživljati, Fabiiančič plačuje pa še za druge Obešena spola. »Rdeči Prapor- in dr Le-®ež trdovratno molčita o tistih 60.000 kronah. -+ Komunistično demasoštvo in zava. lanie delavcev v nesrečo. O priliki enega ‘ Sadniih mezdnih gibanj rudarjev v trbo-' vdiskem reviriu je rekel dr Lemež nekemu rudarskemu zaupniku: Rudari} mo- rajo toliko zahtevati, da jim družba ne bo mogla ugoditUl! Na ugovor zaupnika, da bi tako početje bilo brezvestne, ki bi pognalo rudarje v brezuspešno stavko, le odgovoril dr. Lemež: Kaj za to? Naj za-štrajkajo! Strajkt so za delavce orožne vaje ... Važno ie, da je bil dr. Lemež takrat še akiven vladin komisar Kai, če so bile Letneževe besede v zvezi s policijo in vojaštvom? Pozneje so rudarji namreč res zasravkali, v Trbovlje pa so prišli vojaki in žandarjl. To delavski javnosti v premislek. + D’ Anitunzio Itrlgira dalje. Po vest! v »Ri‘eči«, ki še ni uradno potrjena, le D’ Annunzio zasede! otoka Olib in Silb. Pregovoril je vladne čete, da so se umaknile. 4- Položaj na Grškem. Vlada je sklenila, odrediti plebiscit na podlagi volilnih tist nepreklicno v najkrajšem času, da bi po^ešPa vrnitev kralja K a Ka- kor Javila časopisje, ki stoji vladi blizu, bo odpotoval ministrski predsednik Rhallis v glavna mesta ententnih držav, da se neposredno dogovori s predsedniki en-tentnih vlad. — Vlada ie preložila prvotno za 28. novembra sklicano zborovanje parlamenta na dne 5. decembra. Zborovanje bo od'očilo v vprašanju, ali naj se stavi na dnevni red poročilo glede po-vrarka kralja Konstantina na grški prestol, alf ne. 4- Italijanska avstrijska državna meja pri Brentrjo. List »M'eraner Burgsrafler« javlja, da ie razmeiitvena komisija na podlagi svošega delovanja na Brenneriu došla od spoznanja, da leži kolodvor Bren-ner severno od razvodja. Ker pa, ie v st. eermainski mirovni pogodbi določeno, da Ima razvodje tvoriti mejo med Italijo tn Avstrijo, ie most oče, da bo meja tek*« južno od kolodvora Brenrier In da ostane kolodvor pri Avstriji. + Zveza narodov ali allanca? Kakor doznava švicarska brzojavna agentura, te danes že skoraj gotovo, da bosta bivši sovražni državi Avstrija in Bolgarija sprejeti v zvezo narodov Istotako bodo sko-ro gotovo sprejete tudi Finska, Albanija in Lusemburška. Nasprtno pa prevladuje mnenje, da take države, ki doslej niso bile ofi-ielno priznane ali ki so bile samo deUima priznane, ne bodo spreiete v zvezo narodov, ker bi se na ta način povzročile komplikacije. Dnevna kronika. Pozor, volilni upravičenci! Ljubljanski Voliici, ki niso na jasnem, kje imajo voliti, se lahko tozadevno informirajo v četrtek in petek ob navadnih uradnih urah v mestni posvetovalnici. Da ne bo nepotrebnih zmešnjav na dan volitve, naj vsakdo po~abi to priložnost. 'Zlasti se to priporoča za one volilce, ki stanujejo ob Stikih dveh volilnih okolišev, oziroma ulic, k| soadajo k dvema voliščema. Naš>m somišljenikom na znanje. Poštno ravnateljstvo tavlia da bo poštna in brzeravna služba v dneh 27., 28. in 29 t m. Pri vseh poštnih uradih ves čas neprekidno funkcionirala. Naši somišljeniki iz vseh kraiev se naprošajo, da od nondeljka opoldne naprej iavliajo izid volitev na uredništvo nadeva 'ista, telefon 312. Pozor pred sleparji! Poročalo nam, da hočejo spraviti komunisti v nedeljo z dežele, zlasti iž revirjev, več svojih ljudi, ki niso volilci, v Ljubljano, da bi tu glasovali za one, o katerih menijo, da jih volilne komisije ne bodo poznale. Torej pozor pred sleparji! Vsak sodrug naj pri/je čim prej na volišče. Kdor bi odlašal na poznejše ure, se mu utegne zgoditi, da ne bo mogel Elasovati, ker je nekdo komisijo preslepil ki glasoval pod njegovim imenom. To velja tudi za volišča po drugih krajih. RogovHežI. Na Bledu se je pojavila neka samostojna stranka obrtnikov, ki nai bila tudi prijavila volilnemu sodišču svojo kandidatno listo. Ta strančica oziroma strankarski »eitibrijo« ni sodišču prijali kaididatne liste. Prijava list Je že zaključena. Klerikalna ljubezen do kmeta In kmet* •kega delavca! Kakšno ljubezen Imajo klerikalci s Korošcem vred do malega kmeta *° kmetskega delavca, kaže najbolj jasno bistvo, da so klerikalci na Štajerskem *yoio prvotno, na sestanku zaupnikov. | odobreno kandidatno listo spremenili na ta način, da so nekatere kmetske oderuhe postavili v ospredje ter delavce in druge kmete porinili na zadnja mesta In je gotovo kakor Amen v očenašu, da ne bodo Izvoljeni Važno za mizarske mojstre. Vodstvo komunisrične stranke za Slovenijo razpisuje natečaj za dobavo postelje. Pred vložitvijo ofertov naj ponudniki prei vzamejo mero drju. L e m e ž u, nositeliu kandidatske liste komunistov v Ljubliani. Postelja bo postaviti v Beograd v parlament: toda le, če bo dr. Lemež Izvoljen; ako ne, se postelia ne ptača Več se izve pod krvavo na Turiaškem trgu v Ljubliani. Pragmatizlranje nepragmatičnega poštnega ura.lništva. Na odločno in solidarno zahtevo poštnih organizacij se je ministrstvo vendar odločilo, da popravi krivico, ki se je godila nepragmatičnemu poštnemu uradništvu nasram uradništvu drugih re-j sortov z isto in celo manjšo pred izobrazbo. Z odlokom z dne 29. oktobra 1920 št. 32.59! ministrstva pošte in brzojava se 1 ima takoj izvesti pragmatizaclja neprag-j matičnega poštnega uradništva na podlagi § 52 službene pragmatike iz l. 1914. ni * uvrstiti v skupino D državnih uradnikov. Osnutek pragmatizacije razpošljemo vsem uradom. — Zveza poštnih organizacij v Ljubljani Gospodinjske šole. »Uradni list« z dne 18. t. m. objavlja uredbo v ustroju gospodinjskih šol. Na gospodinjskih šolah se bodo učili naslednji predmeti: materin jezik, računstvo z enotavnim knjigovodstvom domače ekonomije in kuhinjskih stroškov, telesna in duševna vzgoja, fizika s kemijo Iz vsakdanjega življenja, zemljepis in zgodovina, hlgijena, nauk o domači ekonomiji, domače gospodinjstvo, ženska ročna dela, tkanje In krojenje, lepopisje in risa- nje in petje. Pouk na gospodinjski Šoli traja eno leto in je urejen na Internatski podstavi. Gospodinjske šole nadzira ministrstvo prosvete po referentu in nadzornicah gospodinjskih šol, ki morajo biti za to strokovno izobražene. Koroška gospodarska družba obvešča vse trgovce, občinske tajnike in vodje bivših gospodarskih odborov velikovškega In boroveljskega okraja, da se nahajata pisarni podružnic Sitičavas in Podgora v LiubHani, sk'.a:l'šče Bal'.. na kateri naslov se lahko vrnejo vreče in druga, embalaža in kjer se zamorejo urediti zaostali obračuni. Roparski napad. Sejmar Karoi Cih5k je bil v nedeijo ponoči, ko je prišel iz gs-stiine Maver v Spodnji Šiški; od vojaka Stevo Kamperja ustavljen z besedami: »Kamo Ideš? Sta nosiš? Kaži pasuš« V> jak je zgrabil z desno roko za njegov nahrbtnik, v katerem je imel 18 m sukna, vrednega 524 dinar ev, ze levo roko je pa držal za svoje bodalo. Napadeni je takoj uvidel, da ima opraviti z drznim napadalcem, kateri ga je hotel oropati blaga. Začel ie klicati na pomoč in bežati skozi dvorišče v vežo poprej omenjene gostilne. Vo. jak ie tekel celo v vežo za njim. V veži je vojaka ustavil neki pekovski pomočnik, kateremu je odgovoril, da ie hotel videti, »pasuš«. Vojak je takoj zbežal skozi gostilno na cesto in od tam proti barakam letalske eskadrile. V gostilni se nahajajoča M. Grajzer in F Ruzelj sta vojaka zasledovala, ga v bližini barak letalske eska-driie ujela in izročila straži. Krvav shod v Šmartnem na Pohorju. V nedelo 21. t. m. se je vršil pred cer-kviio v Šmartnem na Pohorju shod SKS, na katerem ;e govoril kmet Petrovič, pa tudi socijalni demokrat Krištof. Po končanem shodu so se napotili nekateri v gostilno, kier ie sedel v družbi marijinih devic bi nieiovih tovarišev kaplan. Takoj le pričela kaplanova družba zmerjati in se lih tudi deiansko lotila. Petrovič je dob? več poškodb in raztrgana mu ie bila obleka. Ko je prišel v gostilno sodrug Krištof, s« tudi njega napadli, da le obleia! nezavesten. Pri divjanju sta se najbolj odlikovala cerkovnik in organist. Ko Je kaplan videl, da postaja stvar resna, jo ie natiho-ma odkuril. Tudi kmeti so bili primorani pobegniti, razdivjana kaplanova družba pa Je za njim streljala. Še šolske zvezke kradejo! Včeraj ^polnoč’ :e bil ukraden iz poštnega voza polhovmške pošte na dvorišču gostilne Ivana Ogmelc, Pred Igriščem 3 postiljonu Kcignia en zavoj s 500 šolskimi zve-“ 613 K. Ukraden? sliki. Alojziju E. ste MIJ ukraden! dve pokrajinski sliki vredni 2000 kron. Pred nakupom svarimo! Oropan ruski knez. Ruskemu knezu Mihaelu Nikolajeviču Volkdwskemu so bili ukradeni med vožnjo iz Rima v Beograd na progi Bologna - Mestre trije usn!ati kovčki z raznim perilom, obleko, dragocenostmi in okoli 160.000 frankov gotovine, izsledite!}« 'atu je zagotovljena nagrada 100.000 franc, frankov. Knez se je vozil v ekspresu! Velik vlom v Šoštanju. Neznani vlomilci so vdrli v zaklenjeno, trgovino Ivana S. v Šoštanju »er trgovino popotrtv>nSie? Delavc* in. kmfitel Kdo so bili tisti- ki so ito ttonili v štiirmbntslionib v smrt? — Delav* ci in kmetie! Kdo so bili tl'«, v* »o doma ledli ovsen kruh Dfrnie&uj * žaganjem? Delavske In urad"1^© dr»žJne! Kdo Ie umiral za domovino? V strelskih Jerkih defrv.io ljudstvo, doma pa delavske. rrške fn kmetske /ene in otroci I Kdo nosi ds»nes veliki zvonec? Tl* sd. ki so bili ves čas vojne onro-gč^nl In še danes bniskajo na volno’ AH naj ostane hi.rf* nsd^Jc tako? Ne: zato bodo vo ili vsi ih lačen! in oonlžanl dne 2ft. novembra soclalno-demokratlčno stranko In kinetsko-delavsko zvezo! Izjav a. V našem listu z dne 30. oktobra 1.1. te naš »kontrobantar* v svojem šaljivem dopisu pod naslovom »Sveti raj* pripovedoval tudi ponesrečeno šalo da ie on sata pomaga! utihotapiti drju. Tavčarju avto-mobH Iz Gradca, ki ga je takrat veljal samo 70.000 K, pa ie bil trikrat toliko vreden. Iskreno obžalujemo, da se ie s tem čutil z. dr. Tavčar žaljenega. Da je t* slaba šala brez vsake stvarne podlage* nam pač ni treba še posebej poudarjati obleke, Poslano.* Stran 8. N A P R S J. Siev. 272 LISTEK. J Francosko spisal (lasten Leroux. (Dalje.) — Da. ravno sem si razložil ne-ra7umliivo ealerito! a Dovratek Friderika 1 arsatia v gosood^čino sobo rni ie bil nera?umjiiv .. Sevt-da. Jr-> sem dnbil v svoii sobi na nrzici Žčipa'nik zs daljnovidne ... potem, pa tudi potem še se mi ie zdela misel. da b' bil moritec Larsan. tako jrrozna. da sem sklenil Se Dočakati vidnih znakov .. ta misel me le nre^antala in lahko bi nostal5 nozor-ni ko sem včasi tako čudnn tovoril n Larsanu. Naiorvo nisem več no-udarial nlerrove trdne vere ttidi nisem več trd*’l da se mot’ (tovoril sem z vami o nieertvem sistem«, o nle.povem ničvrednem načinu, fn mržnia. ki *e rastla ori vas naoram nol'cistu. videl sem to ' ie rastla v meni naoram banditu, ki sem »a slutil v niem! Snomnite se: Vse to dale navidez veliko vrednosti Larsanov trditvam, orenričan sem seveda da ie ta mise! nanačna. ki bo preslepila Frderika I.aršana... in pristavil sem še z glasom, ki bi vas moral osunniti: Toda sleol ta misel Firderlka Larsana v resnici? To! To! To!... Tile vzkliki vas bi morali na ne-kai onnznr^l' v teh vzklikih ie odmeval ves moi sum. In kal na« ie nomenilo »sIp«* ta misel v resnici? c'a ne sieni ta misel nieva saniesra amnak da nai sleol iias! Gledal sem vas takrat v oči niste se zoaniM niste razumeli... Meni te bilo to čisto Drav ker do naidbe bralnika se mi le zdel l.arsan — motilec, nora misel... Toda. no riaidbi ščinalnika. k?»r mi ie razložHo Larsanov no-vratek v sobo cdč. Stancersonove s ti* zanazill mote veselic moio radost. .. O! dnbro se na to snomt-niam. Tekal sem do sobi kot nor in zaklical sem vam: »Premaeal bom velkera Treda. premasram ea na način, ki tra bo oomnil! Te besede so bile že nameniene banditu. In še isreea večera, ko me ie nrosil »oso. Darzac. nai straž m ori sobi ?dč. Stan^er^oitove. sem Drav brezskrbno večerial nrj Larsanu ter nisem ukrenil nobenih orinrav zato ker te bil on tokaj, pred menoj! Vsaj trikrat bi r>ršh na to drapi nriiateii da 'e samo Larsan ki se tra boiim... In ko sem vam rekel, govorila sva ravno o morilčevem prihodu: O. orenričan sem. da bo Friderik L?rss»n to noč tukai!... »A nekai »e tako važneea. ki bi lahko, ki bi moralo tako* in nooolno-rr.a *asno ookazati morlca neka* ki ie tako clasno nričalo oroti Frideri-kn Larsanu. oa sva vendar prezrla, vf. kakor tudi laz!... s An ste nczablll na Larsanovo oafloo?... »Da vsakdo ki zna pravilno sklona tl ie moral sumiti Larsana. :n vsakdo, ki zna nravilnn onazovati. hi moral nrti do enakeea zakltučka *Ne malo sem se čudil — da vam povem — da se ni pridružil Larsan v obtožnici oroti v Darzacu. one palice. Ali ni Dalice kupil na večer zločSnan neznanec, ki le bil tako podoben en. Dar/acu? Iti orei predeu se ie Larsan odnehal z vlakom, da izvine, sem ph vnrašal zakaj ni navedel v ovadbi naiice. Odgovoril mi ie da na to še nfsli! m Nj imel namena škodovat' m Darzacu s to nal:co. in rrrnal mi ie da ie bil takrat v eostilni v Eninaviu. prav v zadregi ker sem mu dokazal da laže! Sai veste, da ie pravil da ie dob-H palico v Londonu, znamka Da ie kazala da *e nal ca iz Parza! — Namesto, da sva si mislila: »Fred leže sa* ie bil v Londonu ni mouel dob ti te naiice v Londonu ker le kunliena v Parizu?« zakai si nisva raie mislila: »Fred laže. Ni bil v Londonu, ker ie kun:l palico v Pa-mtt!« Fred lažnik Fred ie bil v Parizu. ko se ie izvršil zločin! To te vendar krasna onorna točka! In do-tem ko ste vnraSah nri Casettu. ko ste izvedeli da ie kucil to palico nekdo, ki ie bil oblečen kot e Dar-zac. potem ko sva bila oreorčana. pravil mi ie e. Darzac sam. da le tri on kuoil. potem ko sva vedela vsJed doendVa na pošinem uradu št 40. da hod! nekdo no Per\?u. ki on;>naš# Darzaca. roiem ko se iznrašuteva. kdo ie tn neznanec ki >e kuoil na večer zloč'na pri Casettu oa> eo. ki k> vid:mo v F^edovih rokah, kako? kako? kako ie moeoče. da si nisva rekla: »Toda... toda — toda — ce r: ta neznanec ki kupi. našemTen v Darzaca. palico, katero ima potem Fred. če ni ta ... če ni ?a — Fred sam? — Ootovo niecrova služba ori poli* cii’. ?e naiu premolila: a ko sva dognala s kakšno vztrainostin koivč* dokaze proti p. Darzacu s kakšno toeoto prepan*a nesrečneža. bi naiu nač lahko osupnila Larsano-va laž. da ie dobil v Londonu palico k; ie tam ni mogel dob-ti: dobil io v Parizu, a potem ni bil v Londonu-(Dalie prih I Dopisi. Bizeljsko. Dne 14. t m. se ie vršil ♦uka) volilni shod socialne demokracije, na katerem ie poročal v plamtečem kovo-tu sodr. Krofi is Trbovelj. Spoznali smo delo klerikalne, liberalne In samostojne kmečke stranke, n}ih nakane obenem pa tudi res ljudski program socialne demokracije. Prosili bi samo Se obč. tajnika, da bi Savno nabil ukaz okr. glavarstva, s katerim )e prepovedano preklicati naS shod, da bomo vedeli, kdo le Izdal tako prepoved. No S. obč. Umik, tudi z Vami bomo v kratkem pomedli. Kroglice bodo padale v skrinjico socialne demokracije, ker Bizeli-sko je rdeče bi bo ostalo. Dan 28. novem* bcT bo to dokazal. — Bizeljska kmeta. Raihenburg. Kakor v vseh kraiih, tako se )e tudi tukaj zgodilo, da so prišli komunistični ia:>emvcl In delalo razdor med organiziranimi delavci b) kmeti z različnimi frazami in obljubami. Med tistimi ie X. HlepS kot mani lajt., kateri obljubuje Sodstvu nebesa na semlii bi samo on jih bo odre&iL Oovoril tudi, da ni druge pomoči, kakor vsem kapitalistom kratkomalo glave odrezati in delavsko vprašanje in | njene bede bi bilo s tem odstranjeno. Torej take neumne stvari razširja med našim zavednim delavstvom. Radovedni smo kakšen tuji denar podkuplia te hinavce in demagoge ki tako neumno delajo zmede med ljudstvom. Gospodje komunisti, povemo pa Vam, da je Vaš trud zastonj, naše ljudstvo zna samo misliti In presoditi, kaj je farbariia in kaj je pametno. Ml Raihen-burčani pa pravimo, da Je le v slogi moč, kar bomo W. lavno pokazali, ko bomo spustili krogljico v skrinjico jugoslovanske sociialnodemokratične stranke in kmetske delavske zveze. Poljčane. (Zakaj se delavce odpušča, ta službe?) 2e večkrat smo čitali v »Na-preju« o posta enačelniku g. Grilcu iz Poljčan. Da so bOi »Napreievi« dopisi resnični, priča deistvo, da Se g. Grile molčal na vse. Oospod Orlic! K«) le storil Orešič, da ste ga pahnili s bolno leno na cesto v nalhniSero času? Vsi občani ostro obsojajo to Vaše grdo ravnanje. Služil ie ie 21 let vestno to pridno, Vi pa ste ga spravili v nesrečo, ker je rekel, da je so-ciialno demokratičnega prepričanja. Zakaj pa ga je prejšnji postajenačelnik čislal kat enega izmed naiboliših delavcev? Prosimo odgovora, kaj da je sakrtvill Na poti Vam je sedaj tudi Petrovič. In zakaj? Imeli smo 14. t. m. socljalno demokratični zelo lepo obiskan shod v Pollčanah. Govoril je sodr. Leskošek iz Celja. Oospodu Orilcu kol agitatorju klerikalne stranke je bil seveda naš shod tm v peti Takoi »večer je napadel Petroviča, češ da Je on kriv, da ie bil naš shod tako krasno obiskan, dočim klerikalna stranka ni lme'a na svojem shodu več ljudi kakor 50. Petrovič le bil kaipada prišel na naš shod samo poslušat, da bi pa g. Grilc vsled tega hote! koga terorizirati, tega ne bomo trpeliI Radovedni smo tudi, zakaj je progovni 'delavec K. odpuščen m če bo Še v službo sprejet. Saj je bil vendar zvezar, kakor smo čuli. (Tukaj, g. Rotman so dobra dela neusmiljenih, ne pa pri sosedu čevljarju, kier se menda učite čevlje krpati') Povejte, zakaj ste še 3 druge delavce odpustllil Soj so delali dosti za Vasi V zadniem časa se širijo po Ljubljani govorice, da iaz n'f.em lastnik ali vsaj ne izključni lastnik bi|e v Gradišču št. 5 v Lubljanl, temveč da; služim samo za kritje ) nekemu gospodarskemu podjetju, ki hoče to hišo hi mojo v nji nameravano obrt Izkoristiti v svoje namene. Te govorice, ki občutno škodujejo mojemu kreditu in moji obrti, so popolnoma izmišljene in imenujem vsakega, ki bi jih vedoma širil, zlobnega lažn:ka ter ga bom pozval na sodni odgovor. V Ljubljani, dne 28. novembra 1920. Jakob Kavčič, pekovski mojster v Ljubljani. * Za vsebino je uredništvo odgovorno le v Rintslu tisk. zakona. Izdataiel! Ivan Mlinar Odgovorni urednik: lak Vehovec Ste oreveč občutliivi za mrzil zrak? Vsakovrstne bolečine se tako! noiavlia’0? Slabost? Oi. kako tu uhta?.nHn bolečine in utrmteV> telo masaže s Fellerlevim oravtm Elza-fluidom! 6 dvoinatib ali 2 veliki ?oe-c>*a*ni steklenici 42 K. Državna tro-5ari«n nosebei Potreboval? bo odvatair>če želo-dec okrenčttipče sredstvo? Poslujte sc le Fellerievih pravih Elza- krocrliic! 6 Skatliic 18 K. — Omot in nočnina Misehe* a najceneje Eu-»en V FeJler. Stnblca doula. Elsa Tr«» 4t 2P2 Hrvatska F. (7) JURJEVO terpentinovo čistilo za čevlje ra*p«4ilja glave« zaloga M. TREBAR I.JUBUA\a. Sv. Petra eo tn 6. Te'sf&i 10 K, it p« i nniSi 10 K, tfi.rht posebno moina vrsta 2<) K, posebna n>o£na tinktura za stenic« 12 H, nnifevalec moljev 10 K, pia-iek proti nriesom 10 in 20 K, tinktura proti ttiem pri ljudeh 5 in 10 K, tanzito za uil pri živini 6 in 10 K, r'Sek 2h uii i i bteki m perilu Oin 20 h, tinkturi) proti mrčesu ne sadju m ze‘enladi (unifev. rastlin) 10 Kv prstek proti mravUam 10 K, mamilo proti ga rja m 12 K. — Pošilja l>o M-vzettu Z in od za ek-sport M. JUnkcr, Zagreb 40, u ie« Dve hiši naprodaj v Vod matu za 150 000 K Vpraša se pri Pran Fabinc, Ljub jana, Židovska slezS 4-IIL. lv^_ ,..j:=:C haloSka trte vina z »iaoin ANTE KORENJAK in drug pri Sv. Barbari v Halozah ^merib&nsko strojno OLJE bi,e, iiiliku, i.i iretena, oU« za transfriiBi;e, ; oi**, stroino, za poljrd. strojr, olj«, bi rojno, ra te'ke stroje, cljo zs avt<>m<>hile, ialiko. Oti« za avtomobile, izied težko olj za c:iu.dre, otla proti pfjhi!. Glavna ti>iogat Uzo.i. prej A. Zanklno < sl evl- ČiStVa DANICA obutev ohrani« kolo Proizvaja: . tefefefl 5 • 46. javi:,funta Zacreb. Iliča 213. jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod ■ najugodnejšimi pogoji. zz=zz======= Prevzema vse bančne posle pod na*ugodnejšim! pogoii 5 Kom Beogtad, Celje, Dubrovnik Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opatija, Sarajevo. Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu. JUk »Uiiteliske tUSaariue« v Liubi^ui.