Leto UCVHL, £L tS3 I.fgfrfjana, četrtek, 11« jvfifa 1933 Din 1«- nedelje m praznike. — fneeran do 80 petit Dtn do IOO vrsrt a Din 2J50, od 100 do 800 vrst a Eto 8.-, večji taaeratl petit Din 4^-. Popast po dogovor«, tnaeratni davek posebej. — >Skyvensld Narod« '<*f)a DKURiCiiu v Jogoetavrji Din 13.-, za Inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO CN UPBA VNMTVO LJUBLJANA* Knafljm nttca stav. 5 Telefon: 8122. 3123. 3124, 3125 ln 3126 Podružnice: MARIBOR telefon' at. J6. — CELJE: podružnica uprave: Kocenova Rsjfinn pri 80, — NOVO MDBTO, Ljubljanska c, uredništvo: Stiossmajeijeva uUca 1, telefon at_ 66, ottca 2, telefon «L 190. — JESENIC«. Ob kotodvor« 10X vodo v Ljubljani at. 10351. postnem čekovnem Narodna skupščina in pooblastila vladi Vladni krosi utemeljujejo nujnost pooblastil s potrebo iimhitrejše normalizacije politiinega življenja Beograd, 11. julija, r. Zahteva vlade po širokih pooblastilih, na podlagi katerih bi mogla neodvisno od parlamenta izpreminjati obstoječe zakone, je naletela v političnih in parlamentarnih krogih na živahne komentarje. Skoro vse razprave se sučejo okoli tega vprašanja, ker je to najvažnejše vprašanje, ki v zvezi z dvanajstinami in finančnim zakonom zanima politične kroge. Kakor poroča »Politika«, parlamentarni krogi niso razpoložen! za taka pooblastila, in ne prikrivajo, da bi raje ne videli takih pooblastil v finančnem zakonu. V parlamentarnih krogih ocenjujejo vprašanje pooblastil z nekakega višjega stališča. Predvsem podčrtava jo v parlamentarnih krogih vladne večine, da vlada dr. Stojadinovića ne zahteva teh pooblastil zaradi te^n. ker bi se bala Narodne skupščine ali ker bi hotela skupščino ignorirati. Vlada ima, tako opozarjajo v krogih vladne večine, v Narodni skupščini veliko in zanesljivo večino, tako da lahko računa na sprejetje vseh svojih predlogov, a kar se tiče razpoloženja vladne do Narodne skupščine, je najboljši dokaz, da vlada noče skupščine ignorirati, v tem, da želi njeno sodelovanje kljub mnogih nasprotnim razpoloženjem. V krogih vladne večine po- sebno poudarjajo to dobro voljo vlade. Toda pri vsej pripravljenosti Narodnega predstavništva, da sprejme in odobri spremembe in dopolnitve zakonov, ki jih bo vlada predložila, pri čemer se v glavnem misli na politične zakone, vendar prilike in čas, v katerem živimo, zahtevajo, da se dela naglo in brez velikih debat. Tako utemeljujejo vladne predloge v vladnih krogih, pod-črtavajoč pri tem. da je zgodovinska dolžnost in potreba, da se da državi instrument, ki bo omogočil nagel prehod v normalno politično življenje. V opozicijskih krogih niso tega mnenja in smatrajo, da bi morala vlada vse te zakone in izpremembe izvesti ob sodelovanju Narodnega predstavništva, k: je pomlajeno in prerojeno, voljno sodelovati pri normalizaciji političnih in gospodarskih prilik v državi. Beograd, 11. julija, p. Zahteva vlade po generalnem pooblastilu, da sme brez sodelovanja Narodnega predstavništva menjati in izpremeniti vse obstoječe zakone, razen ustave, je naletela v vseh političnih, posebno pa še v parlamentarnih krogih na najživahneiše komentarje. Čeravno Narodna skupščina ne zaseda, vlada v klubskih prostorih ves dan živahno vrvenje. Narodni poslane* raz- pravljajo samo o tej velevažni stvari Obširno debatirajo v parlamentarnih krosih o tem, kaj razume vlada pod izrazom »kadar Narodna skupščina ni na okupu«. Dočim so eni mnenja, da bi bila vlada upravičena brez sodelovanja parlamenta izdajati in izpreminjati zakone samo tedaj, če bi bila Narodna skupščina razpuščena, so drugi mnenja, da zahteva vlada tako poohlastilo tudi za primer, kadar Narodna skupščina ne zaseda, to je n. pr. v dob! poletnih parlamentarnih počitnic. V ožjih vladnih krogih podpirajo tako tolmačenje, češ da želi vlada imeti pooblastilo za Izdajo zakonov v dobi počitnic, ki pa bi iih naknadno predložila Narodni skupščini odnosno senatu v odobritev. Taka pooblastila imajo vlade samo v dveh državah, to ie v Italiji in Nemčiji. Poslanci izjavljajo da obveza, da bodo glasovali za vladne pred'oge. nI tako dalekosežna, da J morali glasovati v nnnrej za zakone ki iih bo izdajala vlada brez vsake kontrole in sodefova-ian nariamenta. V vladnih krogih pa se kljub temu nadefajo do ^e bo razburjenje med po-slpnci v oar dneh poleglo in da bodo v skupščini složno glasovali za predlagana pooblastila. Petorke so se tajno organizirale Odgovor poslanca dr. Kaludžercića na demanti gospoda Utv ća. — Petorke je organiziral ožji sorodni gospoda Jevtiča Beograd, 11. julija, r. Bivši predsednik vlade g. Jevtič je včeraj demantira! napram novinarjem vesti o snovanju •parlamentarnih petork, ki naj bi skrbele, da bi narodni poslanci izvrševali naloge in ukrepe Jevtičevega režima. Narodni poslanec dr. Kaludžerčič je glede na ta demanti izjavil beograjski »Politiki«: Predvsem izjavljam, da je popolnoma razumljivo, da nosim vso odgovornost za vse, kar sem izjavil o petor-kah, ker je vse abusolutno točno in resnično. G. Jevtič si domišlja, da bi ml mogel kaj podtakniti, ker pobija stvari, ki iih sploh nisem rekel. G. Jevtič izjavlja, da mi sploh ni znano, da bi bil kdor koli organiziral petorke. Ugotavljam, da sem v svoji izjavi samo trdil, da je neki narodni poslanec, bližnji sorodnik g. Jevtiča nagovarjal narodne poslance, naj vstopijo v organizacijo petork. Ta poslanec je bil Trpko Vukanović. Na moje vprašanje, kak- šen je odnos teh petork napram klubu in g. Jevtiču, mi je Vukanović odgovoril; da je to tajna organizacija, v kateri se član! drug za drugega ne vedo, da pa ima namen, da z vsemi sredstvi in z vsemi silami drži situacijo za g. Jevtiča v klubu in v Narodni skupščini. Obvestil sem o tem takoj nekatere druge narodne poslance in če bo potrebno, bodo to tudi izpričali. Stoji torej, da je Vukanović nagovarjal narodne poslance, naj vstopijo v to tajno organizacijo petork. Vprašanje pa, ali je g. Jevtič za to vedel ali ne. se nisem dotaknil. Ce je g. Jevtič za to vedel, ni dobro, če pa ni vedel, je še slabše, kajti to pomeni, da so se pripravljale velike stvari brez njega in mimo njega (kakor na primer tudi taborišča in internacije, za katere trdi g. Jevtič, da nič ne ve), a kaj takega bi se predsedniku vlade ne smelo nikdar zgoditi. Pred obnovo „Orla"? „Iliriji" je ie odpovedan bivši orlovski stadion, ki ga ie Imela v zakupu po razpustu „Orla** Železniška proga Har»Vov-Pekin poštni direktor -regoriČ 7.? ministra novoosnovanega ministra za pošto k' bo pričele poslovati 1. septembra, bo po informacijah iz teh krogov bivši minister in eodaoac dr. finan leta 1929 je prešel stadion v last posebej osnovanega društva, ki je dalo stadion v zakup športnemu klubu »Iliriji« za daljšo dobo. Sedaj pa je društvo za stadion zakup odpovedalo in »Ilirija« si bo morala poiskati drugo igrišče, ker bo stadion služil svojemu prvotnemu namenu. Kakor zatrjujejo v krogih, ki so bliza vodstva bivšega »Orla, bo »Orel« obnovljen s posebnim zakonom, ki ga bo izdala vlada na podlagi pooblastil, ki jih zahteva v finančnem zakonu. Kulovec. Tudi v učiteljskih in profesorskih vrstah se pripravljajo večje spremembe, ki bodo izvršene še pred prihodnjim šolskim letom. Iz Ljubljane so ie prispeli tozadevni predlogi, sestavljeni na sestanku zaupnikov iz vrst prijateljev dr. Korošca. Poplave na Kitajskem London, 10. julija. AA. Renter poroča iz Hankova, da je reka Rumena reka prestopila bregove in preplavila vso pokrajino. Vee promet je prekinjen. »Mestni svet ljubljanski je na redni javni seji dne 13. marca 1935 soglasno izvolil gospoda Josipa Tarka, posestnika, prevoznega podjetnika, mestnega svetovalca in starešino Gasilske zajednice dravske banovine ob njegovi sedemdesetletnici za častnega člana mesta Ljubljane v znak priznanja njegovih zaslug, ki si jih je pridobil za svoje rojstno mesto kot dolgoletni sodelavec občinske uprave, zlasti pa še zaslug na polju gasilstva. V po-svedočbo tega sklepa izročam gospodu častnemu članu to pismo, ki je vpisano tudi v Matico ljubljanskih častnih članov.« Predsednik mestne občine dr. Ravnihar. Skupščina uilteljstva dravske banovine Dopoldne se je pričela banov, skupština JUU Ljubljana, 11. julija. V dvorani Delavske zbornice je danes in jutri V. banovinska skupščina Jugoslovenske-ga učiteljskega udruženja — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani. Skupščine, ki se je pričela ob 9. z verifikacijo delegatov, se udeležuje veliko število članstva in delegatov iz vse Slovenije. Pred oficielno otvoritvijo skupščine je bila danes še skupna seja predsednikov sreskih društev z upravnim odobom sekcije, na kateri je bil razgovor o tehničnem delu skupščine. Skupščino je otvoril predsednik JUU gosp. Ivan Dimnik, ki se je uvodoma spominjal tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter odredil v počastitev njegovega spomina enominutni molk. Zatem so udeleženci na poziv predsednika vzkliknili mlademu kralju Petru II., nakar je g. predsednik prešel na svoje poročilo. Naglasil je, da so v letošnjem letu vse banovinske sekcije v višji meri usmerjene za skupno delo, ter da so se po triletnih notranjih borbah bolj utrdile. V tem pravcu bo tudi letošnja banovinska skupščina obravnavala v prvi vrsti skupna vprašanja. Ideja s!o£e in pomirjenja spontano deklarirana kot smer na prošli glavni skupščini, mora značiti udruženju program. V vsebini te ideje morajo biti zapopadeni vsi atributi za zdravo in krepko družabno življenje učiteljskega stanu. Enotna organizacija vsega uči-tel jstva Jugoslavije se mora razvijati v tem pravcu da združimo vse zdrave sile svojega stanu h konstruktivnemu delu za dobrobit stanu, šole, prosvete, naroda in države. Dandanes menda ni treba prepričevati nikogar več, da življenjski interes stanu in šole zahteva eno samo organizacijo za vse učiteljstvo narodnih šol v državi in da se je kor tako izkazalo TUU, poleg katerega ne moremo priznati nobene druge stanovsko politične organizacije učite!jstva. Stremeti moramo za tem, da bo vsakemu zajamčena v udruženju po- polna enakopravnost, svoboda vesti in mišljenja. Kot edina od nas priznana stanovsko politična organizacija pa udruženje za svoje delo ni moralno odgovorno samo svojemu članstvu, temveč vsemu stanu, čut skupnosti m stanovske zavesti nam mora biti prva naloga in pot, ki vodi k notranjemu preporodu učiteljskega stanu. Intelektualno dviganje in izpopolnjevanje članstva se more zrcaliti v nalogi udruženja, podpirati vsa stremljenja po temeljitejši splošni strokovni izobrazbi uči-teljstva. Odnosi do naroda se morajo zrcaliti v tem, da bo udruženje iskalo moralno silo svojim zahtevam v tem, da bodo vse zahteve v skladu z obče narodnimi interesi. Napredek narodne šole mora biti tesno v tej zvezi. Nacionalna smer udruženja se mora odražati v konkretnem delovanju ojaČenja osebnih strkov za duhovno zbftžanje in spoznavanje skupnih vzgojnih nalog učrteljstva iz vseh delov države. G. predsednik je govoril o mnogih perečih vprašanjih, ki zadevajo učiteljstvo. Kar se tiče šolsko političnih vprašanj, namerava uprava posvetiti v prvi vrsti vso pozornost vzdrževanju sol, ureditvi učnih načrtov za osnovne in višje sbte, s katerimi jr treba ustvariti vtis narodne jugoslovanske šole. V pogledu stanovsko političnih vprašanj pravnega značaja je pereče zlasti vprašanje stalnosti na službenem mestu. Pri vprašanjih materiel-nega značaja je važno vprašanje uredbe dra-ginjskih doklad poročenim. Pereča je tudi 1 efen 111a učiteljske izobrazbe in reforma praktičnih izpitov. Po predsednikovem govoru, ki bi vee-skozi odobravan, je sledila volitev Skupščina jt ivato ot poslovno leto »934/35. Popoldne ob 14 bodo seje odsekov. Skupščina te nackTstrje tudi jutri It vat dan. Tajniško poročalo obpa^ flbesinija se pripravlja na vojno Abeslnske tete so se začele pomikati proti meli. — Italija bo poslala nad nje 400.000 mož London, 11. julija. A A. V Abesiniji je zavladala prava pravcata vojna atmosfera. Vsa tuja podjetja, ki so doslej zalagala Abesinijo z orožjem, strelivom, življenjskimi potrebščinami in drugim blagom, odklanjajo sleherne dobave na kredit. Zato je poslovno življenje popolnoma zastalo. V okolici vlade v Addis-Abebi je nastalo veliko vznemirjenje zaradi vesti, da se je pričela italijanska vojska, ki je bila doslej utaborjena okrog Massaue. Asmare in Mogadiscija, pomikati proti eritrejskim in somalijskim mejam. Neki višji funkcionar abesinskega zunanjega ministrstva je izjavil, da pričakuje vlada od trenutka do trenutka italijansko napoved vojne. Vsekakor se bo Abesi- Turneja v/aterpolo reprezentance Ljubljana, 11. julija. Jutri dopoldne ob 9.30 potuje skozi Ljubljano jugoslovenska waterpolo reprezentanca. Reprezentanco sestavljajo moštvo dubrovniškega »Juga« in vratar Mihočinović splitskega »Jadrana«. Jug je napravil zelo nesportno gesto, ko je zagrozil, da ne postavi v reprezentanco nobenega svojega igrača, ako bo savez postavil v moštvo igrače drugih klubov. Klubi zelo zamerijo savezu, da je pristal na zahtevo Juga, ko imata Ljubljana in Sušak tudi dobre water-poliste. Ljubljana je celo ponudila prosto prehrano in bivanje, ako bi reprezentanc v Ljubljani trenirali, kar pa je Jug odklonil iz povsem nerazumljivih vzrokov. Reprezentanco vodita predsednik Juga Nardelli in član saveza Stane Ster-gar. Moštvo se bo najprej ustavilo v Magdeburgu, kjer bo Jug odigral z Mag-deburger SC 1896 eno ali dve tekmi in bo nato skupno odpotoval s oetnško nija branila z vsemi sredstvi in se ne bo udala. Zaradi pohoda italijanske vojski proti abesintski meji pa je vrhovno po-vojstvo abesinske vojske nemudoma izdalo celo vrsto odredb za koncentracijo abesinskih čet na moji. London, 11. julija. AA. Na današnji seji angleške vlade ima pasti odločitev o nadaljnjem stališču, ki naj ga zavzame vlada napram najnovejšim dogodkom v i talijansko-abesinskem sporu. V vladnih krogih prevladuje mnenje, da bo postal spor vedno večjega pomena tudi za razvoj evropskih političnih problemov. Na seji bodo razpravljali rudi o ekspozeju, ki ga hna zunanji minister Samuel Hoare jutri podati na Svji spodnje zbornice. reprezentanco v Bruselj, kjer se bo 25 t. m. pričel mednarodni waterpolo tur nir za FGebelsbergov pokal, ki ga bo svečano otvoril belgijski kralj. Jugo sfavija igra 25. t. m. s Francijo, 27. 5 Švedsko, 28. z Nemčijo, 29. z Belgijr in 31. z Madžarsko. Po končanem tur nirju bo naša reprezentanca odpotova la v Francijo in bo 2. avgusta nastopil v Tourcoingu, 4. avgusta pa v Pariz-na meddržavni tekmi s Francijo. Re prezentanco so povabili tudi v Lvon i Marseflle, kar pa je moral savez zar*'' preobremenitve plavačev odkloniti Draško VVflfan, znani jugoskovans1 rek^der v prostem in hrbtnem plav i nju, ki nastopa letos za Ilirijo, je vlo" prošnjo za sprejem v jugoslovansi državljanstvo. London, io. juliji. V nedeljo popoldne ^ nastal v eni največjih ladjedelnic ▼ vzhodnen Londonu požar, ki je zavzel velik obseg. G* riki to vso noč gasili io jedva jim je uspe' da so resili sosedne objekte. Velika ladjr^ niča je docela p o totala ia znala Skoda nk • a Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«« dne 11. julija 1935. gttV. IM Po sledovih »omikanih« Hunov Nekaj netrebn« ipodovln* Verduna. — Hm*o sred! trohneCih IIOv«lk.|| kosti |« zopU pl+ie Ljubljana, U, julija, omehčala okamaaela srca te vrefla cTo- V Verdunu smo. Niti epaalH nisrn©, kdaj smo se spustili a aadnjefa sriča v verdunsko ketiino. Kaker ^ jfptlu 1§. ži mesto, ©d vieh strani obetan© z Sfl-či, ki h$ bilo bolje, da so se pogrea* nili v zemljo, preden je bila iffajen^ v kotlini med njimi prva Hiša. Verdun sam ' po sebi bi bil navadne provincijalno mesto, kakor je pri nas Kranj ali Kamnik, cja pe leži v »trategfičoo silno važni dolini sredi gričev, ki SQ kot ustvarjeni za utrdbe in opazovalnice v voJHi. Kot naravna trdnjava Je Verdun predstraža Pajisa in v t§m leži glavni vsrok, da so navalih Nemci nanj s tako silo. Verdun ob reki Meuse je epo. najstarejših francoskih mest Prvotno je bil galska, pozneje pa rimska trdnjava pod imenom Virodunum Castrum. Leta 843 je bila podpisana v tej trdnjavi vaŽ-^ na pogodba, po kateri je pripadlo mesto ob razdelitvi karolinške države kralje-, vini Lotarinški. Od leta 870 do 879 je pripadalo mesto Franciji, leta 923 ga je pa dobila germanska država. Postalo je z okolico grofija in gospodarili so v njem najprej dedni grofje, pozneje pa cerkveni knezi in škofje. V 10. stoletju je odstopil verdunski grof svoje pravice škofu Haimonu Verdunskemu, toda grofovi dediči škofu teh pravic niso hoteli priznati. Pozneje so se uprli škofom tudi meščani in se po krvavih bojih sredi 13. stoletja otresli njihove oblasti. Francoski kralj Henrik II. je zopet zasedel trdnjavo Verdun leta 1552 in ji dal državljanske svoboščine. Po svoji legi in zgodovini je Verdun prototip trdnjave. Leži na ozemlju sovražnih vpadov in je bil vedno važna vojaška postojanka, kar se mu pozna še zdaj po debelih obrambnih zidovih in močni utrdbi sredi mesta. V polkrogu se vrste pred Verdunom griči, izpreme-njeni v utrdbe. Od leta 450, ko je zapustil Attila za seboj kakor »po divjih pra-> šičih in divjih živalih razrito polje«, je preživel Verdun najmanj deset obleganj. Znani sta posebno obleganji v letih 1792 in 1870. Med obleganjem leta 1870 so Nemci trikrat obstreijevali mesto. V okr. tobru istega leta je padlo v mesto v 55 urah okrog 25.000 nemških granat. Gor^ nje mesto m trdnjava sta hudo trpela. Vsa prejšnja obleganja in razdejanja skupaj pa še daleč ne odtehtajo grozot, ki jih je videl Verdun z okolico med svetovno vojno. Divji Huni daleč zaostajajo za »omikanimi in civiliziranimi« rjuni naših časov. Zgodovina pravi, da j« pustil kralj Hunov Attila okrog Ver-* duna za seboj zemljo, kakor da so jQ razrili divji prašiči. Pojdite na griče okrog Verduna zdaj in videli boste, da dela človek pFosvitljenega 20. stoletja AttUi in njegovim tolpam vsq čast, Divji prašiči se naj kar skrijejo pred modernim 6k>vekom, Menda s§ igodgvina tudi v $k>veški podivjanosti in posurovelosti ponavlja. V hotelu »Vauban« smo imeli naročeno kosilo. Postregli »o nam selo dobro. Baje smo bili prvi imetniki iz Jugoslavije, ki so si v skupini ogledali verdun-ska bojišča. Tud ee ti niso podrobno znani dogodki i? svetovne vojne in če sam nisi bil na bojicu, te mora ime Verdun pretresti, Kri ie tekla tudi drugod, vsa bojišča so videla strahote div* janja in pustošenja v zver izp remen jene krone stvarstva, toda toliko in tako nepopisnih, Kakor Verdun, pač nobena, f?a*umljivo in človeškemu srpu bližje bi btfo, če bi bil ostal Verdun po vseh teh grozotah pogreznjen v molk in tišino, da bi stal zatopljen in strmeč nad krvoločnostjo kulturnega človeka kot en sam ogromen spomenik padlim mučenikom. Pa ne sloji tako. Življenje v mestu gre svojo pot, ljudje se rode in umirajo, uživajo sladkosti in prenašajo tegobe življenja kakor da se ni nič zgodilo. Mrtvi jim celo pomagajo živeti. Legende spletajo in resnične zgodbe pripovedujejo o njihovem življenju in junaštvu, spomine na njihovo brezmejno trpljenje in umiranje prodajajo tujcem, razrito zemljo po bojiščih jim razkazujejo, za izkupiček in napitnino se pa zabavajo po pivnicah In plesiščih. Ljubezni in denarja žejna dekleta smo slišali peti v kavarni. Prepevala so tisto znano: »Adieu, mein kleiner Garde-offizier, adieu, adieu...!« Verdun in nemški »šlager«! Še Attila bi zardel od sramu, če bi vstal iz groba. Te sveče-nice svobodne ljubezni pa ne zarde. Saj tudi francoski vojni dobičkarji niso za-rdevali, ko so dobavljali preko svojih čednih bratcev v Nemčiji nemški armadi topove, da so bnuiali jeklo na francoske vojake. Tudi s patri jo tizrnpm, je dovoljena kupčija — seveda proti proviziji tistim, ki jo dovoljujejo. Po kosilu je nas čakal ogled bojišč. Kdor ima slabe živee in mehko srce, naj ne hodi v Verdun. Naj ne hodi? Nasprotno, Lurd kristjanov, Mekka moha-medanov, največja božja pot vseh veroizpovedi postani Verda«, da se bodo veku izgubljene razsodnost, Na to božjo pot Raj bi hodili posebno |§ vaj feti, ki Bosnajo in gajte gamo eno totalltvo — zlato tele. Morda M jih prttraalo, te se iih ipioh še drli kaj čloraftag*. Mi še nismo bili romarji, ko smo Mdelj aa mizo v hotelu, postali smo pa takoj, čim se fe paseia cesta prod nami dvigati na prve griče pred mestom. Pod orjaškim svetilnikom nad strahotno skladovnico Človeških kosti smo videli malo pozneje iz belega marmorja izklesan lik molčeče, žalujoče matere. Kiparka Berthe Gi-rardot je izklesala svoj lik v spomin na svojega sina letalea, ki je na bojnem polju brez sledu izginil. Nikoli ne bom pozabil tesa kina, Neizmerna bo! in uda-npst v Strašno usodo Sta razliti po materinem obličju, vsa njena čudovito mirna postava izžareva nepopisno bolest in neizgovorjeno, a tem glasnejšo prošnjo, naj Y§e utihne in obmolkne, da na bo niti najmanjši Šelest motil večnega sna padlih mueenikov. V levi roki križ, kazalec desnice na ustih stoji ta pretresljivo tihi in na vse vesoljstvo kričeči simbol trpeče matere pri vhodu v veli« častno svetišče verdunskih žrtev. Vse verdunske griče bi zgnetel v visoko goro in na vrh bi postavil ta simbol samo sebe žrtvujoče matere, da bi še narava utihnila pred njo. Vse, kar je kdaj čutilo krvaveče, ljubeče materino srce, vse preplakane ure in prečute noči, vsa veličina materinske ljubezni, vsa veličastnost materinih žrtev aa otro* ka, je iaraiona v tam liku. Samo umit> nica mati, U ie taguHla Uublienaga atoa edinca, pa niti njagovil! kosti m mora najti, da bi iih Pokopala, mora uUda-sati umtMIko tako giptokO obfeten |ft. In ta lik naj bi se dvignil visoko fjad vse Vefdupe, kar jih ja kdaj bilo b1 kar jih |t bo na tej flagraftni zemlji, da bi zbral 0k*°g sebf vat matere ki jim v svoji grozni molte&iejtl zaklJoeJ, naj nehajo roditi sinova ga klavnico, Cujtg njen kug, matera, polotita tud| ye kazalce svojih desni« na usta. da na ko noben glas motil valih sinov, spečih večno spanje po bojnih poljanah in pod belimi križi!... NI bilo treba videti iz marmorja Izklesane Berthe Girardotove In kazalca na njenih ad bridkosti onemelih ustih. Obmolkniti smo sami brei njenega sva* rila. Groza te obide, še preden zagledaš od granat in min razrito zemljo, da bi zakričal in iztisni liz sebe vsa to, kar se ne da povedati z besedo, pa ne moreš. Ne vidiš še največje njive belih križev in visokega svetilnika nad njimi, a že se ti krči srce. Druga reka Meuse bi tekla skozi Verdun, če bi se bila zlila po verdunskih krvavih poljanah prelita kri s solzami, prelitimi za padlimi mu-čeniki, v novo strugo, ravno, vse ovire premagujoča, vsem viharjem klju^ bujočo. Pa so usahnile solze in kri se je posušila, da lahko pojo nališpane svećenice razvrata tam doli v mestu: »Adieu, mein kleiner Gardeoffizier, adieu, adieu!...« Pred nami je Fort Souville ... J. Z- Meščanska šola na Jesenicah Uspešen zaključek šolskega leta. — Prenatrpani razredi Jesenice, io. julija. Državna meščanska kila. na Jesenicah je letos prvič izdala službeno Izvestje v zelo lični in pregledni brošurjci. Iz njega je razvidno, da je na tem šolskem zavodu v minulem šolskem letu poučevalo 17 učnih moči in sicer 13 nastavnikov in 4 honorarni. Med šolskim letom sta bili na šoli dodeljeni dve dve novi učni moči in sicer g. Costa Anton, absolvent višje pedagoške šole in gdč. Zigon Ljudmila, nastavnica za matematiko, fiziko in kemijo. Poleg tega so v sredi Šolskega leta pričeli poučevati na šoli trije honorarni učitelji in sicer g. dr. Kogoj higieno, g. Žemljic Gabrijel in ga. Klavora Nada telovadbo ten censko po šest ur. V minulem šolskem letu je bilo na zavodu vpisanih 355 učencev in učenk. 30 učencev in učenk je šolsko leto dovršilo z odličnim, 151 s prav dobrim, 79 pa z dobrim uspehom. Popravni izpit ima 76 učencev 16 jih mora zopet ponavljati, 3 pa so ostali ne-ocenjeni. K završnemu izpitu se jih je prijavilo 39, od teh ga je napravilo z odliko 11, 21 s prav dobrim uspehom, z dobrim fa popravni izpit pa ima še po en učenec in učenka. Koncem šolskega jeta je inšpiciral šolo ministrski odposlanec g. Gerilek Josip, ravnatelj meščanske šole v Triiču, ki se je o vodstvu šole in učnih uspehih pohvalne izrazil. — Vkljub temu, da so bile meščanski šoli v minulem letu dodeljene nove učne moči, vendar pouk še ni popoln, ker manjka le vedno učiteljev, ki bi poučevali francoščino, stenografijo in zborov« petje. Na, novo se j« y I. razred za 1. 1935-36 vpisalo ?4i učencev in učenk, tako da je ie sedaj, ko vpisovanje še ni zaključeno, vpisa-375 učencev in učenk, torej 20 več k°t minulo leto. 2e sedaj je v IVt razredu vpisanih preko 50 učencev, ki se bodo gnetli v sobi} ki meri 8X6 m. Da taka prenatrpanost učencev in učenk, ki so stari od 14 do 17 let na tako tesnem prostoru ne vpliva tako v moralnem in vzgojnem pogledu najbolje, je samo ob sebi umevno. Spričo vedno večjega dotoka mladine z revirja in podeželja na meščansko šolo je nujno potrebno, da se poslopje iste čimprej razširi. 2e sedaj, ko so trije razredi nastanjeni v poslopju osnovne šole, pouk radi delitve silno trpi. V bodoče bo to še vedno hujše, ker osnovna šola sama nujno rabi prostore zase in je še vprašanje, Če bo v predstojećem Šolskem letu mogla odstopiti meščanski šoli te razrede, kot jih je do sedaj. Da se bo v bodoče gnetlo v vsakem razredu od 40 do 60 oseb, bo nevzdržno za mladino jn za učne moči, Šola je pred kratkim dobila nov službeni naziv. Odslej se bo imenovala Državna me? ščanska šola dr. Franceta Prešerna. S tem je bil počaščen spomin največjega slovenskega pesnika, ki je bil rojen v okolišu te šole v idilični vasici Vrbi. Meščanska šola v največji meri vrši svojo nalogo. Ona daje proletarski mladini praktično vzgojo v lepo zaokroženi celoti, čim večje naloge se stavljajo novodobni mladini na poti v življenje, tem večji je pomen in delokrog meščanske šole, ki naj da mladini vse, kar zahteva in narekuje sedanjost. Denar, izdan v šolske namene, je najbolj plodonosno naložen. Nastop štepanjskega Sokola Sokolska društvi polagajo račune a svojem delu v telovadnicah in prikazujejo 1 javnimi nastopi nesebični trud in prizadevanje posa» meznih vodnikov, kakor tudi voljo in zavest nastopajočih. Vrsti društev, ki so ie opravila nastop, se le dostojne pridružil v nedeljo 16. p. m, Sokol Stapanja vas. Nastop je otvorila ob 16. godba 40, pešp. s »Sokolskim zdravo«. Takoj nato so prikorakali starejši bratje, ki to zelo tkMftP i»ve» jali proste vaje in res zaslužili priznanje občinstva, Imponiralo je predvsem število, ki je celo presegalo število mlajšega članstva, in ga ni bilo pričakovati od podeželskega društva. Sledila je ženska deca z okretnimi prostimi vajami, ki pa ni imela toliko sreče pri izvedbi, ker so skladnost večkrat motili drugačni gibi, prehitevanje in nekoliko nesigurnosti. Zato pa je nasprotno molka deca poka-: zala, da se s pridno in resno vadbo doseže vse in sta bili njihova točka, kakor tudi točka šolske mladine najboljši. Zamisel, da je nastopila tudi šolska mladina, je zelo dobra* ker je pokazala povezanost med sokolskim in Šolskim delom. Molki naraščaj je pokazal pri izvedbi pre» ccj težkih vaj mnogo dobre volje, potrebna pa bi bila še precej dolga podrobna obdelava, da bi se tudi ti lahko pridružili vzorni iz* vedbi deee. Dočim je pri vseh točkah igrala gedba 40. pešp., so izvajali člani vaje na klavir. 2e ta sprememba ni vplivala ugodno« posebno le ker so bile med posameznimi vajami predolge medigre. Zadovoljir pa ni mogla tudi izvedba, ki je bila precej neskladna in je ponovno pokazala, da so minuli lasi, ko *o bile točke članstva najboljše. Bolje so edreza.it članice, kt so svoje vaje izvedle le dovolj dobro, zadnja točka je bila orodna telovadba* kjer so telovadci Sokola I kot gostje pokazali nekaj težkih, a lepih vaj na drogu. Domači člani so nastopili na bradlji, ki jim pa gotovo ni najljubše orodje. Istočasno -so skakali na-rašČajnrki preko konja. Celoten uspeh je bil dober, opozoriti moramo samo, da smo pogrešali ženski naraščaj, ki bi moral nastopiti. — 2upno načelništvo. (Objava tega članka se je zakasnila zaradi mezdnega gibanja grafičnega delavstva v Narodni tiskarni) Dva UiibUanCana utonila v mor Ju? Ljubljana U, Julija. S SuSaka nam poročajo, da sta prispe la 18, junija s avtomobilom ii LJubljana tja bančni uradnik Franjo Tadej In trgovski pomočnik Josip Uda, S seboj sta pripeljala zložljiv gumijast čoln, da bi se vozila po morju ob obali. 29. Junija zjutraj sta sedla v čoln in se odpeljala proti Kraljevici, V Kraljavleo pa nista priveslala in tudi na Suiak se nista vrnila, O tem so bile takoj obveščene nase oblasti, ki so začele pogrešana letovi-Sčarja iskati, toda brez uspeha. Ker je bilo tistega dne morje zelo razburkano, so se aačeli takoj bati, da se Jima je čoln prevrnil in da sta utonila. Takoj so ju začeli iskati in ker Ju niso mogli najti, so začeli iskati njun čoln. toda ob naši obali ga ni bilo. Pač so pa nalll čoln italijanski ribiči blizu otoka Cresa. Čoln Je bil prevmjen. fz tega sklepajo, da sta Uda m Tadej utonila. Ker priimek Tadej pri nas nI običajen, smo se informirali, aH Je sploh v Ljubljani bančni uradnik s tem imenom, pa so nam odgovorili, da ga v vrstah Druilvena banka ertktMtn nasvet za oMSanit plsCevanl« kulturnega aafke Kaj toftj norici? MoJ predlog J§: Uftanovj ae poseben gavod, recimo pod •Društvena banki« ali kakor le ho-Četf, Lahko bi tudi ena iamed obstoječih bank previela nalogo, da ustanovi tak oddelek. Ta zavod bi imal nalogo organizirati in uraditi vse dsnirna poslovanje društev in podobnih institucij, vltevšj knjigoirKe in jzdaj«|flje časopisov, morda tudi gledališča, konesrtne poslovalnice itd. te* bi vsakemu plajujočemu naročniku, članu, abonentu itd. uredil celoletno plačevanje vseh njegovih to/adevnih pristojbin tako, 4a bi jih razdelil v u enakih delov, Istočasno bi zavod urejeval potovanje društvenih in pod. blagajn, kar bi zelo olajšalo delovanje društvenih odborov ter jim omogočil, da obračajo glavno pozornost na izvrševanje drurštvenih namenov, mesto, da izgubljajo časa z reievanjem — danes nerešljivega problema — kako izterjati članarine od ubogih članov. S svojimi inkasanti ali z odtegovanjem gotove mesečne kvote od mesečnih dohodkov bi istočasno saniral drulive-ne finance ter uredil življenje uradnika, malega trgovca, obrtnika itd., ki nima motnosti da bi jih uredil sam. Morda bom bolj jasen, Če navedem konkreten primer. Gospod A je član petih društev, katerih skupna letna članarina znaša 256 Din. Naročen je na knjige Si. Matice, Vodnikove družbe, na 3 revije, s tednika in 2 dnevnika s skupno naročnino 580 Din. Skupne dajatve znašajo torej letno Din 936 ali mesečno Dinarjev 78. V »Društveni banki* navede g. A. te podatke, a inkasant pride vsakega prvega k njemu ter kasrra 78 Din. Banka je seveda v zvezi z vsemi temi dru-Stvi, zalo?ništvi, upravami itd. Vse dobe vtak mesec pripadajočo kvoto vseh vplačil, a poleg tega točen obračun, po želji si pa lahko poste dostaviti denar in obračun šele koncem leta. S tem je istočasno zelo olajšano delo društvenim blagajnikom. Društvena banka ne pobira zase nobenih taks ali nagrad, ker ji shramba večje gotovine že itak vrže na obrestih dovolj zaslužka, da lahko z dobičkom vri. svoje posle. Eno bi pa bilo potrebno: da je tak zavod strogo posloven in izvenstrankarski in da stopi dovolj društev z njim v zvezo, čllani sami bi že skrbeli za to, da bi sledila tudi ostala društva, kajti posebnih plačevanj izven dogovorjenega roka si nihče ne b< v«č želel, če bi bilo mogoče shajati brez teh. Torej gg. strokovnjaki: Hic Rhodusl h »radaMl krogov sam prejeli: Os afaatfUajem o laaebaA naših aaL U v Domžalah eliminirali iz borb za vstop v podse vezno ligo tamošnjega Diska (s celot* no gol-diferenco 1211) In se s tem kvalificirali ie nadaljnje tekmovanje, v katerem odigrajo dvoje tekem s prvakom ljubljanskega drugega razreda ia sicer prihodnjo nedeljo, ee Je dne 14. t. m. v Kranju ia ai. c m. v Ljubljani. Letošnji prvak, SK Sloga, je gostoval pri nas o velikonočnih praznikih in zmagal <—< z nekoliko sreče sieer — nad nekompletnim Korotanom v iie. V nedeljski tekmi si bosta stali nasproti kompletni moštvi in aa dosege cilja gotovo zaigrali po svojih naj* bančnih uradnikov ne poznajo. Morda ime nI točno ah pa ne gre za bančnega uradnika. Obrnili smo se tudi na policijo, pa so nam odgovorili, da Tadej In Ude nista priglašena na ljubljanski policiji. Pač je pa prišel približno te dni nekdo na polletje povedati, da so se od« peljali približno pred 10 dnevi iz Tržiča trije gospodje z avtomobilom na Sušak »n da ae je eden vrnil, dva pa no. Morda se nanaia veit t Sušaka na ta dva« boljših močeh. Korocan se je na to srečanje, ki pomeni višek v poletni sezoni, dobro pripravil in ni zamudil nobene prilike, ki je vedla do izpopolnitve moštva oziroma do izboljšanja kondicije. Danes moremo od našega prvega moštva, Če Igra v kompletni postavi, pričakovati tako v tehničnem kot taktičnem pogledu prvorazredno igro, treba je le, da si je v svesti naloge, ki ga čaka in de izrabi vae svoje znanje in zmožnosti. Ako bo to storilo v nedeljo, bo izpolnilo samo eo, kar njegovi številni prijatelji od njega pričakujejo In uver-jeni smo, da se v tem slučaju ni treba bati razočaranj, — Goste poznamo kot zelo borbeno enoto, ki ne uvafuje toliko lepote igre kot efekt, izražen v golih. Ni brez tehničnm vrlin, vendar je glavno njeno orožje borbenost in predvsem izredna vzdržljivost, v kateri domaČe nedvomno v veliki meri prekaša. Potrebno je torej, da belordeči prilagodijo svojo igro tem dejstvom. K nedeljski tekmi je pričakovati rekordnega obiska, vsaj tista razgibanost med simparizerji, ki je predhodnica vsem »vehkam dogodkom« na zelenem polju, kaže na to. Menda bodo pošteno »navijali« m ti petem lastili tudi nekaj zaslug v slučaju zmage. — Pričetek tekme, kakor tudi evenc predtekmo bomo le objavili. (Bel. KOLEDAR. Danes: Četrtek. 11. julija, k« to h čani: Pij I. Modo. DANAŠNJE PRIREDITVE, Kino Matica: Carica Katarina (E\\/.uhrte Berffner). Kino Ideal: Kdo je morilec? Kino Dvor: Song. Kino šiška: Erotikon. Plavalna revija Ilirijanov ob 20.30 na kopaliSču Ilirije. DEŽURNE LESARNE. Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg <). Ramor, Miklošičeva cesta 30, Gartus, Mo-ate, Zaloeka cee ta. Prometna nesreča Ljubljana, 11. julija. Na Tyrševi cesti v bližini Stadiona $0 je pripetila snoči težja nesreča. V mraku je privozil po cesti proti Posav-ju z motociklom neki oficir, ki se je zaletel v nasproti vozečeta mesarskega pomočnika Antona Škodlarja, stanujoče-ga na Borštnikovem tr*u. Škodlar je padel s voaa hi si zlomil levo roko. p^ cesti je pa odletel tudi častnik tn oble žal s težjimi poškodbami Po oba po škodovanca je prijel reševalni avto. k je odpeljal Škodlarja v javno, pone aračeiiefa oficirja pa v vojaško bolnico 153 »SLOVENSKI NAROD«, dne M julija 1935 Stran 1 PREBAV? prirodne vzeti zjutraj na prazen želodec ćaao Franz Josefove kie^ifltnrano od nainiatretva aa aoc. poUtlKo in nar kotov* *% or 16486 od 26. v. 4*3£» DNEVNE VESTI — Jadransko-pomorska raastava aa Ljubljanskem velesejmu. Naša vajnost je že poučena, da priredi Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani ed 5. do 16. septembra na našem velesejmu velike ja-dransko-pomorsko razstavo, ki obeta biti uajveoja dosedaj v naši državi prirejenih. Obilico razstavnega gradiva dado rade-volje na razpolago, oblasti, muzeji, privatniki itd. ia naših obmorskih krajev. Ker imajo mnogo primernega razstavnega gradiva tudi privatniki v naši banovini, poziva Oblastni odbor Jadranske straže najvljudneje vse one, ki so v posesti takega gradiva, da ga pismeno prijavijo vsaj do 24. t. m. Predmeti bodo vsi zavarovani in aa aa škodo ni bati. Dolžnost nas Slovencev je, da tudi mi ppipomoremo k čim popolnejši izvedbi razstave. V poštev prihaja gradivo, ki je v zvezi z našim morjem in obmorskim življenjem, alasti slike morja, zgodovinski predmeti, nose, vezenine itd. jadranska razstava bo obsegala sledeče oddelke; i. Društvo Jadranska strafra, 3, Zgadovin«, 3, Geografija, a. Me teerologija, 8 Jamarstvo, o, Frfrodoilevje, ~ Folklora, h. Numizmatika, 9. Promet (Zveze z morjem itd.), 10. Tujski promet, 11, Vojna mornarica, 12. (Gospodarstvo), trgovska mornarica, ribištvo, kmetijstvo, obrt in industrija itd., 13. Razstava mor= -kovtidnih rib, t4. Sport, 15. Umetnostna razstava. Cenjene prijave naj se pošljejo Oblastnemu odboru Jadranske straže v Ljubljani, Tvfieva c. l.-IV. Vozne olajšave za potovanja na ©pit" nac. Prometni minister je odredil, da valja dosedanja vozna olajšava, namreč dve tretjini normalne vozne cene za potovanja na Ople-nac v skupinah po najmanj 50 oseb, in sicer od 40, julija za potovanja v skupinah no najmanj ao oseb. Vozna olajšava velja od vseh postaj in prehodov čez mejo do postaje Aran-djelovac ali Mladenovac in nazaj. Vračati h k treba po isti poti, sicer vozna olajšava, ns valja. Pri odhodu se mora plačatj voanins tudi za nazaj. Vozni listek po znižani ceni za najmanj 20 oseb se lahko kupi na vseh postajah in pri vseh »Putnikovih« bfljetarnieah brez predhodnega dovoljenja železniške uprave. — Treba je pa kupiti If železniško legitimacijo za 5 Din, ki jo je treba predložiti na postaji v Arandjelovcu ali Mladenpvcu y svrho žigosanja — Proslava v Orolaovi koči na Crni Prsti bo v nedeljo 14. t, m, Ta postojanka stoji že 40 let ter se bodo planinci v velikem številu spomnili tega jubileja. V nedeljo ob 11. uri se bere pred kočo masa, nato slavnostni govor ter ljudska zabava s petjem in godbo. Prva skupina aa odpelje v soboto opoldne. Udeleženci te skupine naj |e pravo-Časno javijo v društven! pisarni SPB, kjer dobjjo tudi ostali vse podrobne informacije. — Palača Državne hipotekarne banke v Banjaluki. Upravni odbor Državne hipotekarne banke je sklenil zgraditi v Banjaluki veliko palačo bančne podružnice, ki bo veljala okrog $,000.000 Din, notranja ureditev pa tudj blizu pet milijonov. Palačo začno graditi že v avgustu. — Poljski profesorji aa Jadran«. Včeraj zjutraj je prispelo s posebno garnituro pospešenega vlaka v Split 150 letoviščarjev, med njimi okrog 100 poljskih profesorjev in učiteljev. Na kolodvoru so jih sprejeli in prisrčno pozdraviti članj uprave Profesorskega društva v Splitu. — Mariborski harmonikarji v Sarajevu. V soboto zvečer prirede v Imperial kinu v Sarajevu mali harmonikarji »z Maribora koncert, v nedeljo popoldne matinejo« zvečer pa še poslovjlni koncert. Iz Sarajeva odpotujejo v Mostar. Za nastop malih mariborskih harmonikarjev vlada v Sarajevu splošno zani* manje. — Gostovanje ljubljanske operete v Šibeniku, V ponedeljek ij. in v torek 16. t. m. bo gostovala v Šibeniku operetna skupina ti ! Ljubljane Predstave bodo na prostem pred cerkvijo — Otroci v Jugoslaviji livečih Čehoslo-vakov na počitnicah v ČSR. Ženski Narodni svet je omogočil v sporazumu s Češkoslovaš-kim Ženskim združenjem v Beogradu tO CJ ligami otrokom v Jugoslaviji livečih Cehotlo-vakov počitnice na češkoslovaškem. 13J češkoslovaških otrok iz Jugoslavije je prispelo v nedeljo v Bratislavo. To so učenci češkoslovaških šol iz Beograda. Sarajeva, Mostaria. Dubrovnika. Kran la. Maribora, Slavonskega Broda. Bosanskega Broda. Varaždina in Lukavca V Prago se pripeljejo V soboto — Angtelk! krtterki v Splitu Danes popoldne pripluieta v splitsko pristanišče angleški križarki sredozemskega brodovja • Dcl-hi- in .Durham«. aa katerih i* okrog *°° mož posadke Na križarki -Delhi. ie kontraadmiral G H D-Qlv Lvon Kot zastopnik aaše mornarica *a ©redstsvi ns idrnirahk« adji kapetan bojnega broda šef hidrografakt-ga oddelka mornarice. Raster AnglelV krs» •arki ostaneta pred Splitom oV to »m Pred Makarsko bo pa stala angleška admiralska 'ahta »BrtorjK. ^- a* številka »Našega Vala«, ki je pravkar izšla, prinaša zanimive in aktualne članka, ki jih ilustrirajo številne slik«. —- Spe* med Abesinijo in -Italijo je vstvaril napeto ozračje. Radi tega bo vsakogar zanimalo filmsko poroičlo Ufinega poročevalca »Po Abe-siniji«, *- Prav tako j« zanimiv začetek dalj* šega tehničnega članka, ki razpravlja o nem problemu današnjih dni pod naslovom »Gledanje v daljavo«. V literarnem 4*1» ravije j« objavljena kratka humoreska Vinka Bjtenca -Poglavje o ljubeznih Qbene» pri* naša ta številka tudi začetek obsežne novele Rudolfa Kresale »Razbojnik CeJestin«. Stalna tehnični in modne rubrika dopolnjujeta pestro vsebino te naše najboljše revije. •» Vsi, kj ae zanimate za radio, gledališče, film, sport in modo, pišite na upravo, da Vam pošljemo brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. Naslov: Radijska revija »N*š Val«, Ljubljana- — Jadranska cesta na Ižanskem. Piscu včerajšnjega članka pod gornjim naslovom bi svetoval, preden hoče kako stvar opisati, naj sj jo najprej ogleda, ker drugače se človek kaj hitro znajde v zagati- Posebno mi Ižanci radi lovimo ljudi za besedo. To dokazuje kronika ljubljanskega sodišča. Pa bi pa pisec gornjega članka ne mogel spati, mu pa vnaprej obljubimo, da se mu kaj takega ne bo primerilo, toda pod pogojem, da se takoj napoti v Iški Vintgar mimo hotelov »Abesi-nija«, »Honolulu« itd« do tako zvanih »Grab-ljic«, ker tu se prav za prav šele pričenja Iški Vintgar. Navadni izletniki prihajajo le do tu, potem pa razočarani izjavljajo, kakor pisec, da ni nič posebnega. Kdor pa hoče videti resnični Vmtgar, naj šele pri «Grabljicah* odpre oči in krene naprej ob vodi po soteski mimo romantične Vrbice po tesni £ale In videl bo čudo: krasen slap, in ne samo enega, temveč kar tri, dva manjša in enega večjega. Toliko v pojasnilo javnosti, da ne bo napačno informirana, ker se v članku trdi, da slapov ni. — Ižanec — Železniškim vpokojeneem la vdovam v vednost. Glede drugega vložka za režijsko vožnjo Še za leto 1935 naj se vsak zgla-si pri svoji najbližji postaji, s seboj naj vzame vse železniške legitimacije. V Ljubljani glavni kolodvor v računski pisarni pa naj se vpokojenci zglase od 16. t. m. naprej. Gorenjski kolodvor pa lahko tekaj. Za društvo železniških vpokojeneev Šalamun. ** Na Viiu je pobila tQč*. Z otoka Visa poročajo, da je napravila toča veliko škodo. Krvavac in Zlopolje je pobila do 7$ odštet« kov, druga polja in vinogradi so pa uničeni do polovice. Vlškega vina bo torej letos malo, če ga n# bodo dolivali z drugih sodov, kakof pri naj eviček iz Gadove peči, -m Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačne, teplo vreme, možne so krajevne nevihte. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Zagrebu 3©, v Beogradu, Skop-lju In Splitu 28, v Ljubljani a6.e, v Mariboru in Sarajevu 25, v Rogaški Slatini 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763» temperatura je znašala 13.8. — Dva obupanca v Zagrebu, Včeraj sta si hotela v Zagrebu končati življenje 18 letni Vatroslav Lavš in 38 letni brezposelni delavec Ivan Bučar. Prvi se je napil oetove, drugi pa solne kisline. Ob? so prepeljali v bolnico, k jar ju bodo skušali ohraniti pri življenju. — Brezposelni izginil, V Zagrebu pogrešajo že pet dni brezposelnega Nikolo Kosa. Njegova žena je obvestila policijo, ker se boji, da si je mož končal življenja. ~ Zvočni kino Ideal Danes ob 4.. 7. !n 9*^ uri HAN S ALBERS t ftanru Kdo Je morilec Iz Ljubljane —lj Ali tudi letos ne bomo imeli predstav na letnem gledališču? Ljubljana je dobila letno gledališče, ki sicer ni idealno, vendar bi prav lahko služilo svojemu namenu. Toda. ko bi bil čas za predstave na prostom, ima tudi gledališče počitnice, pozneje jim pa vedno prekriža načrte slabo v rame« Obisk predstav na prostem bi bil nedvomno dober Ne vemo kakšne načrte ima gledališka uprava, želimo pa vsaj, da nam sporoči, če. bodo let« predstave na prostem ali ne. Strokovnjaki nismo v gledaliških zadevah, morda se pa ne motimo, če mislimo, da bi gledališče moralo poskušati pritegnjr nase občlnatvo ter si iskati prijatelje tudi s predstavami M prostem V' mor? v|adat« poleti rudi e kulturnem Življenju v Ljubljani popolne mrtvimi w ©Winstvo —li Počasi in zanesljivo Napredujemo icer pocVi a zanesljivo Map»e»#el *r očituje tudi na Bleietsovi cesti, ki bo, kakor vse ka- že, letos torej asfaltirana. Delo bi maralo kiti končano do srede tega meseca, toda nekoliko se je zavleklo, ker niso imeli ob pravem času pri rokah robnikov. Zdaj je asfaltiran del ceste zaad Aleksandrovo casao ta Puharjevo ulico ter je vozni promet le omogočen med Puharjevo ulico ia Bleiv/eisovo cesto, da ni treba voziti vsem vozovom po Aleksandrovi cesti. —Ij Na saaovinski eedk-vaai loti v Ljubljani so delovne in uradne vre od 15. julija do 31. avgusta 1935 od 7. do 14. ure. Ii Trbovell •=- Ustanovitev soeijeloe-gespodarakc-ga akcijskega odborai Pred, tedni ae je ustanovil v Trbovljah velevažen odbor, sestoječ ia zastopnikov občine delavstva, obrtnikov ia trgovcev. Naloga tega odbora bo, da bo kot aaetea forum vseh po kriai prizadetih stanov aaie doline iater-veni ral povsod tam, kjer bo mogoče omiliti težak položaj prebivalstva rudarskih revirjev. Odbor že posluje. Sklenil je poslati na merodajno mesto v Beograd deputacijo, ki bodo v nji zastopniki II. skupine rudarske zadruge, Drultva jogesl obrtnikov, udruženja trgovcev i. dr. Deputaciji se bo pridružil tudi poslane« laškega sreza g. Rudolf Ples kovic. Deputaciji se odpelje jutri zjutraj v Beograd, kjer bo intervenirala na vseh meradajnih mestih, da ae vprašanje premogovnih dobav pospeši in ugodno zaključi za pase rudnika, ker prebivalstvu, finali pa delavstva preti sicer katastrofa. Prepričani smo, da bo deputacija novega socijalno gospodi .skega akcijskega odbora na me rodajnih mestih uspela, da se odvrne nesreča, ki bi utegnila nastopiti, de bi se našim rudnikom znižala naročila premoga ia cen tako, kakor je predlagal prometni n rifter bivao vlade, «■ Delitev preostanka moke: Od prve delitve moka je Se nekaj tisoč kg optalo. Na željo zaupnikov II. skupine SO bo ta moka razdelila med delavstvo na sledeči način. Moko bodo prejele po gotovem ključu družine vseh oni delavcev, ki so v juniju napravili 22., 23. in 24. delavnikov ter imajo 3 in več otrok, a pri zadnji de htvi nisu bili vpoštevani. Prav tako dol)« moko tudi ie enkrat one družine, kateri!« n40i.je 50 napravili v juniju do 21 šihtov. a imajo 3 in več otrok. Ta preostanek se bo delil prihodnji teden. — ISamestu venca na grob pokojnega Iva Ivnnovićn je poklonil narodni poslanec laškega sreza g. Rudolf Pleskovič tr^ b<)veljskemu Sokolu Din 300. Bratska zahvala! — Pritožbe posestnikov rjp Trboveljski«; Posestniki, katerih parcele meje na Trboveljščicp, se pritožujejo, da grade tako otroci, kakor nejcateri odrasle v strugi Trboveljščice jezove za kopanje. V to svrho si potreben materijal nakopljejo v strugi ali na ob obrežju. S tem zrahljajo ob obrednih škarpah dno potoka tako. da odnaša voda zemljo ter izpodjeda obrežna zidov je, ki ae ponekod že ruši Toda, ne le to, ponekod pb strugi kvarijo otroci grede in njivo obrežnih posestnikov ter jim tako povzročajo občutno ško* do. Tako občina« kakor rudnik so tako in enako početje le opetovano zabranili občina pa. je prav te dni isdala za otroke okrog 35QQ brezplačnih kopalnih kart za mladino aa kopanja v ob& kopališču. Zato se starši otrok ponovno opozarjajo, da onemogočijo otrokom opisano kvaro na obrežjih, ker bo tako rudnik kakor tudi občina strogo nastopila proti vsem. ki bi te prepovedi no vpoštevaii. Iz $ket]t toke mm Puštalski most so skrajšali. Iz sredstev bednostnega sklada in deloma s podporo Tujsko prometnega drultva ao letos v Skorji Loki odpravili že precej nesnage, slasti pri odtočnih kanalih, kjer je bil klic po estetiki in ureditev najhujši. Zadnje dni pa so temeljito preuredili tudi soseščino puštalakega mostu. Zbiralni kanal so primerno prekrili in dozidali čeden odtok, tik kanala pa so pozidali več metrov visoko škarpo, prav do viSine mostu, da so puštalski most za dobrih lest metrov skrajšali. Pri zadnjih velikih poplavah je voda namreč Izpod jedla betonsko oporo in se zajedla za hrbet mostu, kjer je napravila velike zajede. Te so sedaj zasuli, ogradili — kakor rečeno — s steno — tako, da je ta prostor sedaj res lepo urejen. Ako bi naila Ia struga nižja doli pridno roko, bi bil pogled as ta del oorežjs sBkovit. — Senzacije dneva je bš! letalski miting v nedeljo poldne aa Sorskem polju. Zlepa je že ni bilo v nali soseščini sjsjssJhms, ki bi bila pritegnila tako velike množice. Startala to tri vojaška letala m eno csVflao. Po mitingu so navdušeni gledalci, polni zaupan)s ki veselja do letanja hiteti k letalni, da tudi 00] preizkusijo, kako m človek počuti v sraku. Med prvimi je sedel v letalo Staroločan g. Gosar, njemu je sledil Ziherlov uslužbenec, potem pt k drugi, da piloti V*. mogli ustreči je treba ravnati posebno previdno. LUX jih poro prizanesljivo I Iz Kranja PobrlgaJmo se za Grad NaJbrZ bi bil Grad te urejen, le bi ga urejevali na raiun rednih sredstev Ljubljana, 1 • julija. Morda vpliva vzdušje pasjih dni, da je zavladalo zadnje čase ntko posebno mrtvilo v Ljubljani, morajo na biti tudi globlji vzroki, da je letos tako malo javnih del v mestu ter da se ne lotijo nikjer nobenega, že zdavnaj napovedanega dela. Krivice sicer ne smemo delati mestni občini, saj rada pokaže vsaj dobro voljo, toda nihče nam ne sme zameriti, če s samo dobre voljo ne moremo biti zadovoljni. Morda bi kdo mislil, da so zadovoljni davkoplačevalci, če se dela čim manj v Ljubljani, češ, da so se vedno pritoževali, ko se je mesto lotilo kakšnega dela, da morajo posegati tem globlje v žep. Vendar žele tudi davkoplačevalci da se vloži čim večji odstotek dajatev za povzdigo mesta t" njegove potrebe. Res so se zdela nekatera mestna dela marsikomu luksuz in zabavljali so neznansko, končno smo se pa vsi sprijaznili s pridobitvami ter smo zdaj celo na nje nepopisno ponosni. Zadnja leta so bili konservativni meščani tudi v nekakšni šoli, na cestah, parkih in kot priče raznih in vsemogočih regulacij, da so se vprav vidno prerajali v velemeSČane. KonČno je začelo prodirati spoznanje, da je Ljubljana vendar mesto, ki mora vsaj nekoliko slediti duhu časa, ko ie toliko investirajo tudi druga glavna mesta v državi. Seveda, z Beogradom in Zagrebom se Ljubljana ne more kosati, ker so njeni dohodki neprimerno skromnejši ter je povsem prepuščena sama sebi. Razen tega pa ima še toliko posebnih izdatkov, ki bi jih moralo prevzeti drugo upravno telo, da bi bil Čudež, Če bi ne začelo iti pri mestnih financah rakovo pot. Težko je torej drezati neprestano, naj bi se mesto vendar pobrigalo, da bi nekoliko bolj napredovala vsaj začeta javna dela. Vsakega prijatelja napredka Ljubljane pa mora boleti, da od tolikih velikopoteznih načrtov za estetsko ureditev mesta, odnosno po tujsko prometnih in higijenskih zahtevah določenih del navadno ne ostane nič, vse se razblini, di dežja prelo!ena v Prcvoli je ra na nedeljo 14. t. m. SKROMEN »NIN. Ženin: Vem, da nisem lep, vendar pa Dekle To ni valno, saj bel itak asa da sedel v stssrnL Ii Maribora — Nove uradne ure na sodišču: Po odredbi ministrstva pravde se bodo vršile ah med sodnimi počitnicami do 15, avgusta uradne ure pri mariborskih sodiščih od 7. ure zjutraj do pel 14. ure. Za stranke, ki po 5 9 sodnega postopka niso klicane r»n sodišče, bodo uradne ure od 8. do 12. ure. Z »Rdečim Francljem« na izlet! Mariborska javnost odobrava inicijativo mestnega avtobusnega prometa za prirejanje izletov s najlepšim in najudobnej-^im avtocaron, 1 takozvanim >Rdečim Francljem«. Tako bodo izletniki z avtobusom pohitali v Ljubljano, Bled in Bohinj v dneh 13* in 14. t. m. Prostih je še par aedezev. Cen« za osebo le 160 Din. Odhod je v soboto 13. t. m. ob 14. uri z Glavnega trga- Izkoristite ugodno priliko cenenega izleta v najlepše kraje Slovenije. — Sestanek zastopnikov MT In naše industrije: Včeraj popoldne se je na razstavišču Mariborskega tedna vršil »ostanek zastopnikov upravo MT in mariborske industrijo v svrho razdelitve prostorov za letošnjo veliko industrijsko razstavo, ki in prav značilen pečat letošnjega IV. Mariborskega tedna. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da aa bodo razstave udeležile vse industrijske panoge v Maribor«. — V spomin padlim koroškim Slovencem. Pevsko društvo >Poštni rog« in »Klub koroških Slovencevc se udeležita pri lepem vremenu maše zadušnice za padle koroške Slovence, ki bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. url pri Sv. Urbanu. Zbirališče od 6. do pol 7. are na Glavnem trgu ia na križišču Koroščeve ter Urbanove ulice {pr~^ gostilno Kosič). Ot. društvi vabita svoje člane in prijatelje ljubitelje Koroške, da se maše zadušnice udeleže v ' s večjem Številu, ko utihnejo puhlice o napredku. Silno težek porod je tudi ureditev Gradu. Nekaj časa je kazalo, da bo delo končano kot bi pihnil. Prvo leto je bilo zaposlenih okrog 100 delavcev in tudi lani jih je bilo nekaj časa malo veČ. Toda delali so povečini na račun bed nostnega fonda; to je kaj nezanesljiv kredit Najbrž bi bil Grad že urejen, če bi ga ureje vali na račun -ednih sredstev. Na račun pro računskih so pa popravljali narušeno trdnjav sko zidovje. In to zidovje je zakleto, kakoi so pač zakleti srednjeveški gradovi. . . V pravljičnih časih so morali žrtvovati v temelje gradov device in neizmerne laklade da so potolažili zle sile. Menda bi Ljubljana morala žrtvovati devico za popravilo šanc, Sv ni za njo bolj v zadregi, kakor je za denar Zidovje je še vedno razrušeno. Popravljena je le ena stran. Razvaline niso niti romantičnr na pogled. Vsekakor bi bilo treba nekaj ukreniti. Načrtov je nedvomno dovolj še od lani, nekaj stotakov bi pa tudi le našli na dnu bla gajne, upajmo vsaj, da bi jim baS zaradi tega ne bilo treba napovedati konkurza. Zdaj je na Gradu zaposlenih samo nekaj delavcev pr« vrtnarskih delih. Tujci, ki si ogledujejo Ljub Ijano, ne obiskujejo le nebotičnika, čeprav ic I to že na dnevnem redu skoraj vsakogar, tem več tudi Grad. In na Gradu imamo permanentno razstavo javnih del Baje nameravajo postaviti tudi orijentaci jske table na Gradu Grad je torej priznan tudi v našem tujskem prometu. Toda zaradi tega si ne dela nihče posebnih preglavic. Zvočnl kino Dvor Telefon 27-30 Mame a» tnstesl ob 4, 7. to 9 or! Aaa May Wong v filmu SONG Parterni Aedozi po 6J50 Din VsaJi dan no\ spored — Nesreća pri cirknlarki: V kurilniSk' ulici stanujoči 32 letni Ivan Jurhar se je v torek pri cirknlarki hudo poškodoval Med delom je Jurhar po nesreči pričel / desnico mod zobovje krožne žage. ki mu je odtrgalo 3 prste. Močno krvavečega po škodovanca so mariborski reševalci prepe Ijali v tukajšnjo bolnico. — Maistrov spomenik v St. IIju: Sp<> mladi prihodnjega leta bodo v St. Ilju od krili spomenik generalu Maistru, rešitelju everne slovenske grude Umetniška del 1 so poverjena kiparju Niku Pirnatu. Nn čelu odbora za postavitev Maistrovega spo menika je banovinski zdravnik g. dr. Ba čar. — Vojaški nabori se bodo vršili v Mu riboru za v mesto pristojne ojaške ob veznike rojstnih letnikov 1908 do vključno 1915 od 24. do 27. julija t. 1. Nabori se bodo vršili v Gambrinovi dvorani vsa kokrat od 7. uri naprej. Ženska ostane ženska Zadnje dni junija sta sedla v zloglasni ameriški kaznilnici Sing-Singu na električni stol dva obsojenca, žena, ki je zakrivila umor zaradi zavarovalnine, in tolovaj Skarnic ki je priznal sedem roparskih umorov Na smrt obsojena žena Eva Coova, ki je umorila gospe Gimpjvjevo, da bi dobila po nji zavarovalnino ker je bila zavarovana v njeno korist, je iz razila kaj čudno 2idnjo željo. Čudno v toliko ker je menda to v zgodovini usmrtitev osam ljen primer, da bi stopila ženska s tako željo aa tnorišče. Coova je prosila, naj ji dovolijo pre4 smrtjo trajno ondulaeijo njenih zlatih kodrov obenem pa, da bi ji poslali manikerko. da bi jo aa zadnjo pot še manikirala Tej želji so ugodili in potem si je le namazala ustnice in napudrala obraz. Ko so jo pa posadili 11? električni stol, Je omedlela. Poslovila se ni nikogar Ženska ostane ženska do asmsšeaa bi lahko rekli. »SLOVENSKI NAROD«, dne 11 jnlija 1935. mm 153 t.uavik Wolft: BOGINJA DOBROTE Roman k.iko se je izprcmenil, — jc pomislila in srce jo je zabolelo pri tej misli !:» mučila se je z vprašanji, ki na a,e iii mogla odgovoriti Opotekla se je ie nazaj na teraso, premagal jo je ob-čuiek da se potaplja in čutila je čud-rto hrepenenje planiti ven v noč. K.-kor da se je njena zavest raz-klala na dvoje Mislila je. da stoji še vedno v temi, v resnici je pa že sedela za mizo nasproti Harlanda. Mehanično Je jedla in na jeziku je imela okus prsti. Hnrland govori? Pripoveduje? Slišala je samo brenčanje muhe. Potem je muha utihnila. Harland ni več govoril. Mučna tišina ga je bila prevzela, mračne misli so mu začele rojiti po glavi in strašno žal mu je bilo. In je padel tako globoko. lngelena je videla njegov upadli obraz, oslabele mišice in ugaslo barvo in vrgla se je nanj z vprašanjem, kakor bi hotela vzpodbuditi tega moža, ki je bil pustil samega sebe na cedilu. — Ali ste bili v Curihu, gospod Harland? — Ni poznala svojega glasu. Harland je počasi dvignil glavo, vrnil se je od nekod in vprašal: Kaj ste rekli? — Ali ste bili v Curihu? — Da. bil sem. S trdim udarcem je stenska ura prebila tišino sobe. — Kje ste stanovali, gospod Harland? Odgovoril je zelo mirno, kakor da bi se bil že davno pripravil na to vprašanje: — V hotela pri jezeru, kjer sva svoj čas stanovala. lngelena je komaj zadržala obupen krik. Harland je lagal. Ali pa je bil odgovoren za svojo laž? V naslednjem hipu jo je prešinil občutek upora, porušila je vse bregove in pretrgala vse vezi. Dolge ure mučnega j kinja in strašnega nemira soji vstale d red očmi in izmučeno srce je za-htevaJo zadoščenje, vsi živci so kričali, vsn narava se ie postavila proti temu nasilju bolestne laži. lngelena je planila pokonci in zaklicali z neusmiljeno krutostjo mladosti: — Mislim da ste že tako daleč gospod H -r'anđ. 'mela je občutek, da ji je odleglo, kakor da je premagala strup, ki je bil prišel v njeno telo. toda že se je ta občutek um »knil ledeni praznoti, ki je pogoltnila vse Harland se je ozrl na Ingeleno in sam ni ved-!, kaj se godi z njo. Slišal je njen glas. ni pa razumel njenih besed. lngelena je čutila njegov pogled, onemogel živalski n^2ficd. in zbežala je iz sobe kakor morilka. Sele zdaj pod vplivom pogleda be-žečega dekleta se je Harlandu posvetilo v glavi. Osuplost je napravila njegovo telo neobčutljivo in ustvarila prvo misel: Tako daleč sem! Druga njegova misel je bila dvom, da bi mogel doumeti misel: Tako daleč sem! Tretja misel je ugotovila, da je govoril dvom glede »biti tako daleč« za prvo misel. Harland se je postavil v bran. Pogled mu je begal po sobi. Videl je lesene oboje, kamin, uro, mizo, kozarce, nož in posodo s sadjem. Poskusil je govoriti, hotel je reči besedo jaz. Slišal je: Jaz. Čisto jasno je slišal. Vstal je ves razburjen in izgovoril ves stavek: Jaz sem v Samadenu v vili na MonteraČi. Skočil je k zrcalu in začel ogledovati svoj obraz. Spoznal je gospoda iz Berlina po imenu Harland. Nisem še tako daleč, — je ugotovil brez posebnega veselja in omahnil na stol. Vzel je cigareto iz doze in jo pozabil prižgati. Z gro~o je slišal žvenket igralnih znamk, hreščečo godbo, lajanje psička, Lantadilin glas. Pogreznil se je v nekakšno pol spanje in z užitkom se je predal utrujenosti, nakupičeni v njegovem izčrpanem telesu. Cez nekaj časa se je zavedel, znova je sklenil prižgati si cigareto, končno je pa opustil to namero. Sila njegovega odpora je bila strta. Ni se več boril, odložil je orožje. Obšla ga je topa brez-i brižnost do življenja in do smrti. Morda ima pa prav, — je pomislil. Mlada je in jasne oči ima. ki se ne dajo podkupiti. Sem tako daleč. Napeti je moral vse sile, da je premagal svoje malodušje. vstal je. se opo-tekel na teraso in zrl topo v brez-zvezdno noč, ki mu je plapolala nasproti kakor črn pajčolan. Iz groba sveta se ni razlegal noben glas. V taki noči se umira, je čutil Harland. Vrnil se je v sobo, ugasnil luč in krenil previdno po stopnicah v prvo nadstropje Njegova telesna izčrpanost je docela potlačila strah pred smrtjo. V popolnem duševnem miru je pripravil tablete in kozarec vode. slekel se je in legel na posteljo. Za hip ga je obšla silna želja po spanju, da se je zdelo, da je ne bo mogel premagati. Da bi se /dramil. se je obrnil in opazil Kvanon. ki se mu ie dobrodušno smehljala. Kakor da ga je prešinila električna iskra, se je Harland namah streznil. Nisem še tako daleč, je spoznal naenkrat in z upanja polnimi očmi je obvisel na obrazu smehljajoče se boginje. Zrl je Kvanon v oči, pogreznil se je v blaženo zamaknjenost, iz katere ga je zdramil ropot pri vatih. Obrnil se je in zagledal Ingeleno. ki se mu je bližala plaho, otožnega, prepadenega obraza. Nalik junakinji je stopila k po- stelji, nemo so se ji premikale ustnice in v obupnem ihtenju je omahnila Harlandu na prsa. Harland je čutil, kako ji v »htenju drhti telo in začel jo je božati po svetlih laseh, da bi se pomirila. Zdaj vem, kaj je sreča, je pomislil in ves srečen je poslušal mlado srce, utripajoče na njegovih prsih. ŽENSKA DIPLOMACIJA. Zena v modni trgovini možu: Tale obleka je lepa, toda . remalo elegent-na. Ona je elegantna, toda premalo trpežna. Tale ni elegantna, vendar bi jo pa lahko nosila na potovanju. Tale bi mi lepo pristojala, pa je predraga. Katero neki bi si izbrala? Kaj ne, možiček. da smem vzeti vse? žudaStvo ameriikega Kdo je Oeath Valley Scott in odkod ima toliko denarja, da ga lahko na debelo razmetava Najzanimivejši mož, ki se je o njem zadnje čase v Ameriki največ govorilo in pisalo, je Walter Scott ali Death Vallev Scottv, kakor mu pravijo Američani. V juŽnovzhodni Kaliforniji, sredi strmih pečin, leži Death Vallev. Dolina smrti, ki je dobil po nji Scott svoj priimek. To je najstrašnejša solna pustinja v Ameriki, brez sence in brez vode. Tu je ie mnogo ljudi umrlo od žeje in izčrpanosti. In iz tega groznega kraja je prišel Scottv, da si je pridobil po vsej Ameriki popularnost kakor malo kat eri ameriški pustolovec Denar je razmetaval, da so se Američani kar čudili in vpraševali, odkod ga toliko ima. Toda le zdaj je ta uganka nerešena. Walter Scott je bil rojen v Covivtonu, Kentuckv, v 70. letih preteklega stoletja in že kot Šestletni deček se je preselil s svojimi starii v severno Nevado. Z n leti je prvič zagledal Dolino smrti, ko je pomaga) gnati po nji živino. Pozneje je pomagal vojaštvu pri topografskih delih in tako je dodobra spoznal to dolino groze. Kot jahač je potoval z znanim cirkusom Buffalo BiH po vsem svetu in od marjorja Burkeja se je naučil reklamne umetnosti. Ko se je cirkus vrnil v Ameriko, je odšel Scott znova v Dolino smrti, kjer je živel ločeno od prijateljev, sam in skoraj pozabljen. Kar se je pojavil leta 1905 s cilindrom na glavi in natovorjenim mezgom v mestu Bar-stowu, kjer je zahteval poseben vlak do Los Angelesa. Železniški uradnik je najprej odklonil njegovo zahtevo, ker se mu Scott po zunanjosti ni zdel tak, da bi lahko plačal poseben vlak. Ko mu je pa Scott skozi okence pomolil sveženj bankovcev, je bilo njegovi želji takoj ustreženo. V Los Angelesu je najel celo nadstropje najelegantnejšega hotela in začel je doslovno razmetavati denar. Hotelskim uslužbencem je dajal po 50 dolarjev napitnine. Slednjič se je naveličal življenja v Los Angelesu m zahteval je poseben vlak do Chicaga. Dobil ga je takoj in v rekordnem času 45 ur je prepotoval vso Ameriko od zapada do vzhoda. V nekaterih krajih je vozil njegov vlak 170 km na uro. Za to je dal Scott strojevodji bogato napitnino. Ko je prispel na vzhod, je vzbudil pozornost javnosti s tem, da je metal iz kočije ljudem drobiž kakor stari rimski bogataši če ga je kdo vprašal, odkod mu toliko bogastvo, j je odgovoril, da je odkril v Dolini smrti bogata ležišča zlata. Zlatokopi so pa majali z glavami, saj so vedeli, da Scott niti pošteno • kopati ne zna. Neki kemik je pa zatrjeval, da mu je dal Scott zelo bogato zlato rudo, da bi jo preiskal. Drugače se je pa zdelo, da jemlje ta zagonetni mož bankovce in kovance naravnost iz zemlje. Seveda so mu mnogi sledili korak za korakom, da bi odkrili njegovo tajno, toda Scott je bil v pustinji doma in je znal vedno pravočasno zabrisati sled za seboj. 2e 30 let živi Scott v belem peklu Doline smrti in zdaj si nihče več ne prizadeva odkriti tajno njegovega bogastva. Sredi pustinje si je dal zgraditi krasen grad za 2,000.00c dolarjev, poleg tega pa celo skupino poslopij, zvezanih med seboj s podzemnimi srednjeveškimi rovi. Ves gradbeni materijal so morali navoziti 160 km daleč z vozovi ali pa prenesti z mezgi. Tako ima Scott v puščavi celo mestece. V svoji palači ima orgle, vredne jo.ooo dolarjev in krasen bazen z okni na dnu, tako da gledalec lahko opazuje potapljanje plavačev. Leta 1930 je hotel Scott zopet videti svoje ime objavljeno 2 debelimi črkami v vseh listih. Zato je sporočil uredništvom, da je vse njegovo premoženje in ležišča zlata v Dolini smrti gola izmišljotina in da je v resnici samo zastopnik predsednika National Life Insurance Companv A. M. Johnsona, ki si je dal zgraditi v Dolini smrti krasno palačo. Scot-tovo ime se je res pojavilo na prvih straneh ameriških listov in vse je kazalo, da je uganka rešena, kajti Johnsonovo ime je bilo daleko manj pustolovsko in zagonetno. Cez nekaj dni se je pa Scott naveličal člankov o sebi in izjavil, de je uredništva potegnil in da je Johnson samo njegov bankir. In tako si Američani znova beKjo glave z vprašanjem, odkod Scot-tovi milijoni. Najbrž bodo morali počakan do Scott ove smrti in šele potem bo morda prišlo na dan, odkod je imel ta čudak toliko denarja. TAKTNOST. — Draga soseda, niste mi ie vrnili kavi-nega pribora, ki sem vam ga posodila pred dvema mesecema. — Prav pravite, toda ta Čas sem ga rabik se večkrat, pa vas nisem hotela tako pogosto nadlegovati. Vročina ni ne var rt Cvrli amo t»tr zadnje dni i\a solncu, da sm že kar obupava!) pat* zato ktri hude vroČin« nismo vajeni Pri nas jc podnebir milo. zati nas spravi nekoliko huj?j vrelina ali mraz ta koj iz ravnotežja Ce bi pa pogledali v Afriko bi sele prav spoznali, kaj je neznosna vročina Ce imajo v Afriki 50° C v -seno pravijo, da se je ozračje ohladilo, da si bodo od stlne vročine oddahnili. Livingstont je bil zelo vesel ki je prispel v januarju k reki Zambeži. kjer je znašala toplota v senci 380 C. Dejal je, d.i je to prijetna zima. Pa tudi Avstralija jc znana po svoji vro čini. Tam imajo opoldne v senci 45 do 47* C. pa se nič ne pritožujejo. Tudi Rdeče morje je znano po hudi vročini. Čeprav se vrte na parniku vsi ventilatorji, jc v medkrovju do 60° C, torej vročina, kakršne si pri nas niti misliti ne moremo. Vročina ne škoduje človeškemu organizmu tako, da bi jc ne mogel prenesti. Pač pa lahko škoduje sladoled, ki si ga zaželi želodec. Sladoled nam pa prav nič ne pomaga proti vročini, kajti zmotno je misliti, da se s tem osvežimo ki ohladimo. Učenjaki pravijo, da bi Človeku ne škodovala niti vročina nad ioo° C, toda dokaza za to Se nimamo. Vročina okrog nas namreč ne vpliva na nalo notranjo tesesoo toploto, ki k regulira z odvajanjem vode v obliki pocu. Vročine se nam torej ni treba bati, saj Ijndje drugod še hujšo preoeso. K članku o Verdunn na 2. strani. NT SAM. — Misltrn, da bi mogii objaviti mojo pesem, saj sem že dol ko vrsto le! vaš naročnik. — Da, toda ozirati se moramo tudi na druge, ki so ie dolgo naročeni na naš list. proda 1? r^rava ,cSlovenskega Naroda*', LfubHana &na£1feva ulica štev. c SAZFIS 5LUŽBE Zanatska banka kraljevine Jugoslavije A. D. podružnica v Ljubljani razpisuje mesto uradniškega pripravnika Prošnji je priložiti originale ali poverjene prepise zadnjega šolskega spričevala in uradno izkaznico c jugoslovenskem državi ianstvu. Nekolkovane prošnje, opremljene z navedenimi dokazili, je vložiti do 16. julija t. L pri Zanatski banki kraljevine Jugoslavije A. D. podružnici v Ljubljani V Ljubljani, dne 8. julija 1935. Dvosobno stanovanje oddam mirni stranki brez otrok s 1. avgustom. Kopališka ul. 12- Topil" je otvorjena, palača bratje Rus, Bleiweisova 15. nasproti banske palače: N udimo garantirano pristna dalmatinska vcšfca vina. štajerska dolenjska vina. čez ulico še ceneje. Sprejmemo abonente na dobro brano. Solidna postrežba. Prepr» čajte se Franc Terezija Tomšič. t?ostilniČana obrinskiterd, prvovrsten 1. Din 16 kraška sunka hi sir Gostilna DRAGA GUSTIN Kaplteliska ulic? KOŠARNA Telet. tet- in navaden ta flneJAI papir, kttseje po perorlsfh, slikali mm risbah, roftcopaslti In fotografijah razglednic«, re- sllke, vtajete MALI OGLASI V vseh maifh oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.~ Najmanjši znesek za mali oglas Dto 8.-. davek Din 2.-Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, tanko tudi v znam Kan. - Za pismene odgovore grede malih oglasov je tre De priložiti znamlro. — Popustov sa male oglase ne priznamo PAzrso Beseda 50 par davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din ENTEL — A2UR — PUSE izvrši ekspres MATEE & VIIKE&, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) 6i/L Vsaka gospodinja zahtevaj za čiščenje kovin v bodoče le SERVITOR- VATO cKSTRAKT d. z o z ■fitJBUAJNA Oosposvetska 8. PRODAM Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanj5. znesek » Din LISTEK SUKNJICI Dourett, skaut, športne niaće, pumparce m razno perilo kupite selo poceni pri Preskerju. Sv Petra cesta. 4-L STALNA RAZPRODAJA polnomastnega S ia trapistov-skega sira v hlebčkih in blokih kilogram Din 16.— čeme Oskar, Sv. Petra cesta 35, Ljubljana. 2199 RABLJENA KOLESA ženska in moška, prodaja >Promet< (nasproti kriievni-ske cerkve). 2200 £NI2ANE CENE ivokolea, otroskin, igrač oih, invalidskih vozičkov, prevoznih uicikijev, motorje«, *i valnih strojev Ceniki t ranko. »TRIBUN Ac F. BAT JE L, tovarna dvokoles In otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4 GOTOVOST UŽITEK OLLA" Kij BI MORAM VEDETI VSAKA MLADENKA Nasvet neke matere ZANESLJIVOST VESELJE Ljubljana. Sv. Petra nasip št 23 = •Nikar ne obupavaj«, sem dejala, • kaj takega se primerjava mnogim deklicam. Mvar pa same cesto poslabšajo, ko oočenjajo. -~ar ni dobro«. Vedela je. da sem jganila vzrok njenega obupavanja Občutila ie. kakor da bi bila zavržena, ker ia imela temno ta ovenelo kožo t razširjenimi znojni-~ami m eaiedalci. Za vedno se rešite vseh napak svoje polti tako. da bo Vaša koža postala bela. Čista ia lepa, samo po naslednjem lahkotnem in cenenem načinu. Uporabljajte vsako jutro pred pudranjem kremo Tokalon, bele barve (tti mastna). Njene dragocene sestavine, ki čistijo, osvežujejo ter napenjajo kožo, učinkujejo naravnost magično tudi na najgršo polt. 2e v 3 dneh boste navdušeni nad tvojo dražestjo. Ta enostavni recept je prinesel mnogim mladenkam olajšanje in srečo — kar ve večina mater. Poizkusite kremo Tokalon. bele barva, le dane«. U — £a »Narodno tiskarno* rau jezersea. - ta opravo id inaeraini dej usta Oton Jhnatot. - Vb t Linijam,