Poštnina plačana v gotovini! Domžale, 13. februaija 1978 LETO XVII-Št. 2 Izdaja Delavska univerza Domžale, .Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. — Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. »o%oeeiifi/ec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE DELAVCI, DELOVIMI LJUDJE, OBČANI! STOPNJA PODRUŽ BIJ ANJA KADROVSKE POLITIKE JE ODVISNA OD NAŠE SKUPNE ZAVZETOSTI, DA BOMO EVIDENTIRALI IN PREDLAGALI PRAVE LJUDI NA PRAVA MESTA. Stno v obdobju najbolj živahnih priprav na volitve. V te priprave smo šli na podlagi temeljitih ocen, kako smo vsak zase in vsi skupaj uresničevali delegatski sistem in svoje pravice ter odgovornosti. Na izkušnjah preteklega mandatnega obdobja, na uspehih in pomanjkljivostih dograjujemo naš samoupravni socialistični sistem. Ko sedaj z zaupanjem pripravljamo v vseh temeljnih celicah širok izbor možnih kandidatov za različne naloge v delegatskem sistemu, dajemo sočasno tudi PRIZNANJE za dosedanjo aktivnost vsakemu posebej. Naša zavzetost mora sloneti na zaupanju v človeka in na prizadevanjih, da BODO DELEGATI RESNIČNO prenašali drobne, veCji in skupne interese ljudi v samoupravne skupščine občine in samoupravne interesne skupnosti. Da bodo novi ljudje, ki vstopajo na prepletena pota delegatskega sistema lahko kos poslanstvu, moramo nanje prenesti vse dosedanje pozitivne izkušnje. Prenašanje interesov občanov je tesno pogojeno z zastopanostjo vseh slruktur delavcev, žensk, mladine in ostalih. V procesu evidentiranja 5,110 dosegli dokajšnjo usklajenost glede zastopanosti vseli tistih, ki mo-raJ° Priti kot možni kandidati v posamezne delegacije. Naloga nas vseh in vsakega posameznika pa je, da se za razmerje zaspanosti zlasti žensk in mladine še v naprej zavzemamo, saj je naša čina občina mladih prebivalcev in več kot polovica zaposlenih je žensk. OB KULTURNEM PRAZNIKU To nas obvezuje, da tem vprašanjem vedno posvečamo dovolj pozornosti, kujti s tem bomo razreševali vrsto nastajajočih problemov v naši družbi. Občinska konferenca SZ DL DOMŽALE SOS ZA PLIN Na zahtevo Občinske konference SZDL Domžale je izvršni svet uPščine občine Domžale na svoji seji dne 2. januarja razpravljal o iif'Cn'. s'tuaciji preskrbe prebivalstva s plinom. Izvršni svet je bil Jormiran o stanju preskrbe s strani predstavnika Trgovskega ///‘-ž NAPREDEK, ki beleži mesečno potrebo v občini na pri-'-fl° 4.000 steklenic (tunnb). Toda dobava v januarju je znašala Vf!K>. 500 steklenic, kar je komaj zadoščalo za pokrivanje potreb v Tak' ’■ ^"žbeni prehrani in nekaterih drugih družbenih obratih. 1 °je razumljivo, da za občane sploh ni bilo plina. •zvršni svet je sprejel SKLEP: sta ■ 56 °bvesti javnost preko sredstev javnegt obveščanji o iti 1JU !)rx-'skrbe prebivalstva v občini s plinom in pošlje delegacijo PodfVl^n' Svet Skupščine SKf Slovenije, ki naj obrazloži problem in zahtevo za reševanje kritične situacije. Ena izmed sestavin, ki opredeljuje pojem naroda, je tudi kultura. Vsi se zavedamo, da je kultura naroda v mnogočem pogojena v zgodovinskih okvirih, v katerih je narod živel in seveda tudi v samih ljudeh, ki so snovali umetnost v različnih obdobjih in okoljih. Ko razmišljamo o naši zgodovini, o velikih možeh, o svobodi, potem se zavedamo, da smo zaradi mnogih stvari stopili na pot kulturne osveščenosti dokaj pozno. Toda to ni bila nikakršna ovira, da ne bi na kulturnem področju imeli pomembnih ljudi, ki so znali z domačo besedo povedati vse tisto, kar je človek doživljal, kar doživlja sedaj in bo tudi v prihodnosti. Slovenci slavimo svoj kulturni praznik ob spominu na dr. Franceta Prešerna in na tiste besede, ki jih je kot izročilo pustil narodu v svoji Zdravici. Izrazna moč njegovih besed, preroška vizija svobode, enakosti in medsebojnega razumevanja je našla plodna tla takrat, ko je narod trpel in krvavel bolj kot kdajkoli prej. Njegov pesniški opus ne pomeni samo izrazno bogastvo slovenske domače besede, ampak tudi mejnik, ob katerem se je za našo kulturo začel nov čas. Osmi februar smo izbrali za naš kulturni praznik za to, ker hočemo ob Prešernu prodreti v naše kulturno snovanje in v vseh nas prebuditi čut za splošno kulturno osveščenost in tiste kulturne vrednote, ki morajo postati sestavni del našega vsakdana. Ko posegamo v bogato zakladnico naše in svetovne kulturne dediščine, mora v nas dozorevati tudi spoznanje, da mora človek mimo materialnih dobrin imeti tudi bogato duševnost: kulturna stvaritev je in bo izpodrivala plehkost, razširjala ozkost, plemenitila ustvarjalnost in kar je najpomembnejše — razumevanje človekove osebnosti. To pa je tista preprosta resnica, ki pogojuje prijateljstvo, tovarištvo in medsebojno povezanost ne samo dveh, temveč ljudstev in narodov vsega sveta. In če pravimo, da mora postati kultura še bolj sestavina vseh naših hotenj, potem smo v resnici mi sami tisti, ki smo dolžni poiskati velike kulturne vrednote in stalno skrbeti, da bodo nastajale nove. Tako kot smo na stežaj odprli vrata sodobni stvarnosti, tako je tudi kulturnemu snovanju potrebno dati pravo mesto in samoniklost. To pa pomeni, da moramo negovati tako amatersko, kot profesionalno dejavnost in jo posredovati z vsemi izraznimi sredstvi, ki jih premoremo. Vse, kar delamo v zadnjem obdobju pod najrazličnejšimi gesli — kot je ČLOVEK— DELO-KULTURA - je zgolj organizacijska oblika, ki ji pa moramo dati pravo vsebino in smisel. Zaradi tega ne bo odveč, če se zavedamo, da je smisel samoupravljanja na vseh področjih tudi vprašanje razgledanosti in kulturnega bogastva slehernega izmed nas. Če bomo tako razumeli pomen in vsebino kulturnega praznika, potem bomo sposobni ohranjati ne le lepoto domače besede, ampak tudi njeno vrednost in uporabnost v vsakodnevnem življenju. To pa pomeni, da se bomo bolj razumevajoče dogovarjali o naši skupni samoupravljalsko bogatejši prihodnosti. P. D. V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO: R E SO L UČIJO o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978 ODLOK o določitvi zaščitenih kmetij ODLOČITVE SO PRED NAMI VOLITVE BODO MARCA 1978 9. IN 12. dacijskih postopkih, ki v teh dneh potekajo, nosijo največje breme izvršni odbori KK SZDL in osnovnih organizacij sindikata. Na sejah izvršnih odborov SZDL in sindikata ter na prvih sejah temeljnih kandidacijskih konferenc iz vrst evidentiranih predlagamo najustreznejše v posamezne delegacije, glede na njihove sposobnosti pa tudi interese. Predlog kandidatne liste potrdijo — izglasujejo delovni ljudje in občani na tej prvi seji TKK. Pri teh opravilih moramo še posebej paziti, da dosežene ustrezajoče strukture evidentiranih (ženske, mladi, neposredni proizvajalci, člani ZK) ne bomo rušili pri ožji izbiri možnih delegatov. Vse temeljne samoupravne skupnosti morajo razrešiti tudi vprašanje, kako oblikovati kandidatne liste. Navedemo naj samo nekaj argumentov za odprte in nekaj; za zaprte kandidatne liste. Če bomo v KS in TOZD imeli odprte kandi- Na skupnem zasedanju Občinske konference SZDL in Občinskega sveta Zveze sindikatov je bilo sprejetih mnogo datne liste (več kandidatov kot se zadev, ki neposredno obravnavajo volitve in tudi veliko evidentiranih možnih kandidatov za delegate in funkcije jih voli), bomo seveda delovnim ljudem in občanom dali večje sprejeta so bila načela glede reelek- meru ne smejo odstopati od spre- možnosti odločanja in oprcdelje-cije in rotacije, in že takrat je bil jetih načel glede oblikovanja po- vanja, 112 drugi strani pa bomo Jernej Lenič evidentiran kot možni sebnih delegacij za vse samouprav-kandidat ponovno za predsednika ne interesne skupnosti. Srednje ve-skupščine občine. like KS (Vir, Radomlje, Trzin, Prva ocena evidentiranja je bila Dob, Lukovica, Moravče) in TOZD opravljena na seji OK SZDL v bodo seveda že kombinirale po- oktobru 1977. Od tedanjih 1200 sebne delegacge z združenimi, izpolnjenih popisnic seje to število pričakujemo pa, da v korist po- v zadnjih mesecih lanskega leta in v sebnih. Tudi najmanjšim KS in . _ januarju letos povzpelo na preko POZ D ne priporočamo splošnih gotovo manj, ker bodo volivci ver 5500 evidentiranih možnih kandi- delegacij za SIS, ker bodo z dvema jetno obkrožali celotne liste, datov za člane delegicij v TOZD in združenima delegacijama mnogo Občani bodo v kandidacijskih KS. Seveda v to številko vključu- bolje pokrivali številna področja, postopkih izrazili javno tudi svoje jemo tudi izpolnjene popknice za delegati pa bodo manj obremenje- mnenje o predlaganih možni" evidentirane iz leta 1974. ni. *>rav tako glede na zakonski kandidatih za družbenopoliticn Intenziviranje evidentiranja v minimum števila članov delegacije zadnjem obdobju kaže na še vedno (posebne — 5, združena — 7, sploš-preveč kampanjsko akcijo v neka- na — 10) dve združeni delegaciji v terih sredinah. primerjavi z eno splošio ne pred- V skupnem številu evidentira- stavljata velike razlike v številu nih, ki se še povečuje, so dobro delegatov. zastopane ženske (okrog 2350), Združevanje delegacij za SIS je kar je skorajda v skladu s strukturo morda še najbolj sprejemljivo na zaposlenih v naši občini, nekoliko področju skupnosti socialnega var-manjši pa je delež mladih do 27 let stva. To je izvedena skupnost, ki jo (približno 860). tvorijo skupnosti socialnega Pomemben prispevek k uspeš- skrbstva, otrodcega varstva, pokoj-nosti priprav na volitve pomeni ninsko-invalidskega zavarovanja, cela vrsta širokih posvetov in šemi- zaposlovanja in stanovanjskega naijev v zadnjem obdobju. Posebej gospodarstva. Združena delegacija velja omeniti seminar za predsed- za naštete skupščine SIS poeno-nike KK SZDL, predsednike OO stavlja postopek delegiranja dele-ZSMS v KS, predsednike KO ZZB gatov v skupščino SIS za socialno NOV in sekretarje OO ZKS na te- varstvo (odpade konferenca delega-renu v decembru lani, dva posveta cjj)^ s predsedniki OO Zveze sindikatov, seminar sekretarjev OO ZK v januarju in več posvetov in sestankov v organizacijah ZSMS. S skupno sejo Občinske konference SZDL in Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije 23. 1. 1978 so se v naši občini pričeli predkandidacijski in kandidacijski postopki. Na seji je bilo sprejeto poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve in potrebni volilni dokumenti (dogovor o merilih in sestavi DPZ občinske skupščine, sklep o postopku delegiranja delegatov iz SZDL v DPZ in rokovnik za izvedbo predvolilnih in volilnih opravil). Lista evidentiranih možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine ter nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS v občini je bila obravnavana in posredovana vodstvom družbenopolitičnih organizacij in temeljnim kandidacijskim konferencam v razpravo. imeli težave pri sami izvedbi volitev, ker bodo morali volivci obkrožati vsakega kandidata posebej in bo zaradi napak gotovo veliko neveljavnih glasovnic. Zaprta kandidatna lista ta postopek nekoliko poenostavlja, pa tudi neveljavnih glasovnic bo Zelo enotna podpora je bila dana evidentiranim možnim kandidatom za predsednika Predsedstva SRS tov. Sergeju Kraigheiju, za predsednika skupščine SRS tov. Milanu Kučanu in za predsednika republiškega izvršnega sveta tov. dr. Antonu Vratuši. Priprave na volitve v delegitsko skupščino so se pričele dovolj zgodaj in so bile zelo široko zasnovane, z rezultati, pa smo lahko zadovoljni, je bilo ugotovljeno v poročilu predsednice OK SZDL tov. Marije Ivkovič. V prvi polovici preteklega leta je veljala posebna pozornost ocenam in analizi uresničevanja in razvoja delegatskih razmerij in sistema, ki so dale vrsto pobud ih usmeritev za nekatere rešitve v zvezi z oblikovanjem delegacij in skupščin. Junija 1977 smo na skupni seji OK SZDL in OS ZSS opredelili poleg splošnih tudi specifične kriterije za kadrovanje delegatske skupščine in še posebej za vodilne funkcije, se dogovorili o nadaljnji aktivnosti družbenopolitičnih organizacij o pripravah na volitve, Za skupnost starostnega zavarovanja kmetov krajevne skupnosti ne oblikujejo delegacij. Le-ta se oblikuje na nivoju občine, sestavljena pa mora biti tako, da so v njej Močna družbenopolitična aktiv- zast0pani kmetje - starostni zava-nost v zadnjem obdobju in priza- r0vanci iz vseh KS. Prav priprave in devnost krajevnih aktivistov nam je volitve te defegicae, kijih bomo zagotovila široko kadrovsko bazo, opravUi v vseh KS (zlasti pa pri- ovci. Mu.u. iie_ da bomo brez težav lahko obliko- prava volilnih imenikov) povzro- morajo imenovati volilne k°i'i zbor občine ter za vodilne funkcije v skupščinah DPS in skupščinah SIS. Verifikacija predlaganih imen bo pomenila tudi priznanje usme-ritvi in odločitvam v naši kadrovski politiki. Seveda pa so še vedno odprta vrata za predlaganje novih ljudi za različne dolžnosti iz vrSt evidentiranih. Izpeljava kandidacijskih konferenc je žal vezana na celo vrsto administrativnih in tehnični opravil (zapisnik, izjave, kandida -ne liste), ki pa jih moramo opra' viti, da bi volitve potekale v sklad s predpisi. TKK - oziroma zbore občanov lahko vsebinsko obog2 tirno z razpravami o občinske statutu in še zlasti z razpravami aktualni krajevni problemati i-Prednost pa mora imeti ocenj vanje in opredeljevanje kandidat za člane delegacij. Seja TKK manjših KS in TOZD istočasno predstavlja zbor občanov oziro* zbor delavcev, v večjih organ .. cijah in skupnostih pa je sestav j na na principu delegiranja. Sveti KS in delavski sveti 1 ut w ——— ——.7 piavu vvuiimi imciiuvuv; puvau- iihh*ijw nutiiuvau ^ koVw vali posebne in združene delegacije £aj0 zazadi povsem novegt kon- poleg tegi pa so dolžni s str° v vseh večjih TOZD in KS. Tako cepta največ nesporazumov in nimi službami zagotoviti nem smo se tudi dogovorili na vseh se- težav. potek vseh tehničnih in adm Stankih, izhajajoč iz ocen, ki so do strativnih opravil. ^ splošnih delegacij dokaj kritične, Obrtniki in pri njih zaposleni Pomembno je zlasti to, g predvsem zaradi tako imenovanega delavci za razliko od prvegp man- bomo vsi, ki imamo op1® ..cehovstva" (razdeljevanje področij da ta volijo letos namesto ene skup- predvolilnimi opravili in v0* posameznim delegatom), obreme- ne defegpcije dve delegpciji: ena za strogo spoštovali sprejeti roko ^ njenosti delegatov in slabšega skupščino občine - zbor zdniže- zakonske predpise in dogov J uveljavljanja specifičnih interesov, negi dela in eno splošno delegpcijtr stališča, merila ter kriterije. Največ je KS (Domžale, Mengeš) za vse SIS. Občinska konferenca Največje in največje TOZD v nobenem pri- V predkandidacijskih in kandi- EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI Občinska konferenca SZDL in Občinski svet Zveze sindikatov Dornik sta na skupni seji razpravljala o seznamu evidentiranih možnih kandi-datov za družbenopolitični zbor skupščine občine, družbenopolitični zbor SR Slovenije in vodilne funkcije v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih. Na skupni seji, kije bila 24.januarja 1978 so bili potrjeni evidentirani možni kandidati in sprejet sklep, da se z njimi seznanijo vsi delovni ljudje in občani v naši občini. evidentirani MOŽNI KANDIDATI ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ^BOR SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE E Avbelj Marija 1923 Kajuhova 10, Domžale 2. Avbelj Franc-Lojko 1914 Borova 12, Vir Domžale . Arnuš Franc 1955 Kamniška 12, Domžale 1926 Šentvid 33, Prevoje A Bitenc Mirko E Bleje Matija b- Cunja Bernarda 7- Dejanovič Ana Gnidovec Franc 9- Grošelj Vera Habič Božidar *■ Habjan Božena 2. Hribar Marko E Ivkovič Marija 4- Jeglič Janez Kušar Janez }"• Kosmač Jože • Lenič Jernej Lah Dušica J' Lenček Marta Lipovšek Igor ■ Lenček Boris J^lakar Stane £ ^ušič Franc Pavlič Miha neterka Alojz $-E°gačar Feliks 28 DVlovič Ljubo 29 A^bregar Sonja 3n pijane Lado 'erna Bojan 1948 Kidričeva 14, Mengeš 1958 Kraigherjeva 13, Domžale 1943 Lukovica 20, Lukovica 1947 Ihan n .h. 1953 Češenik 7, Dob 1931 Levstikova 12, Preserje 1926 Vodovodna, Domžale 1920 Z adružniška 25, Mengeš 1924 Šaranovičeva 6, Vir 1932 Prešernova 34, Domžale 1958 Učak 17, Trojane 1944 Ljubljanska c., Trzin 1921 T. Tomšičeva 5, Domžale 1946 V. Vlahoviča 2/a, Domžale 1956 Vrhpolje 18 1956 Prešernova 14, Radomlje 1921 Kersnikova, Domžale 1935 Zavrti n.h., Mengeš 1936 Mlakarjeva 15, Trzin 1921 Kajuhova 12, Domžale 1933 Za boršt 10, Domžale 1917 Mengeška Loka, Mengeš 1936 Zasavska 26, Črnuče (GG Domžale) 1945 Zadružniška 29, Mengeš 1932 Vodopivčeva c., Domžale 1931 Vegova 27, Moravče 1947 V. Vlahoviča 11, Domžale °bči^gtQan' možn* kandidati za družbenopolitični zbor SR Slovenije iz J' pitenc Mirko iftgtčS 1926 Šentvid 3, Prevoje 1953 Češenik 7, Dob 1951 Kidričeva 18, Domžale NF,(K7,RANl možni kandidati za predsedstvo skupšči- taZS? DOMŽALE zborov l. Podpredsednik, predsedniki in namestniki predsednikov 1 , občinske skupščine). 2 Jemej 3 r te,nc Mirko .feljVera ^erJanc Lado EVlD 1921 T. Tomšiča 5, Domžale 1926 Šentvid 33, Prevoje 1953 Češenik 7, Dob 1931 Levstikova 12, Preserje 1921 Kersnikova, Domžale 1947 Savska c. 2, Domžale 1932 Tovarniška 17, Preserje 1932 Vodopivčeva, Domžale Gasvettair„ani MOŽNI KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA IZVRŠNE- ' Bete lTA SKUPŠČINE OBČINE rnel Edvard 1937 Slomškova ul. n .h., Domžale Položitev telj. Cj2LE hnč, roj. 9. 7. 1921, po poklicu pedagog - predmetni uči-v°litval un Jc bil za predsednika skupščine občine na delegatskih delave 1 ®ta 1974. Pred izvolitvijo je bil aktivni družbenopolitični 0bei"a različnih družbenih področjih in je bil tudi predsednik o *ck°nference SZDL. 0bravna°V' Ooene delovanja delegatske skupščine, ki je bila v široki tenca s/n temeljnib skupnostih je predsedstvo in občinska konfe-Leni^a, (že junija 1977) podprla ponovno kandidaturo tov. V Pošto predsednika občinske skupščine. °r8arriZaP-U evidentiranja za volitve 1978 so ga vse družbenopolitične skuntA C^e P0(lprle kot možnega kandidata za predsednika občinske lnc Domžale. V skladu s sprejetimi kriteriji in lastno željo sedanjega predsednika izvršnega sveta Viljema Držaniča, da ne kandidira ponovno, je bil na koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja evidentiran kot možni kandidat Edvard Peternel, glede na njegove bogate izkušnje v gospodarstvu in družbenopolitično aktivnost. 2. Edvard PETERNEL, roj. 8. 9. 1937, stanuje v Domžalah, Slomškova n. h. Po poklicu je strojni tehnik, ob delu pa je dokončal višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Dolga leta ie bil zaposlen v Zarji — obrtno in montažno podjetje Kamnik — Mekinje, kot direktor. Pod njegovim vodstvom je bil v podjetju storjen bistveni napredek. Sedaj je zaposlen kot direktor v Menini - Šmarce. Član ZK je od 1957. leta, in je delegat občinske konference ZKS Kamnik. Aktivno deluje v teritorialni obrambi Domžale od leta 1972, komandant teritorialne obrambe Domžale — Kamnik pa je od leta 1975. Aktivno deluje tudi v organizaciji Z RVS Domžale, kjer je za dosedanje uspešno delo prejel več priznanj. EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI ZA VODILNE FUNKCIJE V SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH (predsedniki skupščin in predsedniki izvršnih odborov) v občini Domžale 1. Občinska izobraževalna skupnost 1. Belšak Niko 1933 Koščeva 10, Domžale 2. Deisinger Milan 1934 Rojska c., Domžale 3. Hafner Vida 1929 Triglavska 8, Radomlje 2. Zdravstvena skupnost 1. Jeraj Franc 2. Rozman Štefan 3. Štiftar Leon 1921 Zg. Jarše 21, Radomlje 1935 Na Zavrteh 9, Domžale 1920 Partizanska 8, Domžale 3. Raziskovalna skupnost 1. Mikek Leon 2. Orešnik dr. Andrej 3. Podboj Daliborka 4. Škufca Peter 1943 V. Vlahoviča 1/2, Domžale 1943 Groblje 3, Domžale 1944 Vrhovnikova 18, Ljubljana (Indu-plati) 1942 Župančičeva, Domžale 4. Kulturna skupnost 1. Borštnar Dušan 1929 Železniška 4, Domžale 2. Habe Stane 1920 Župančičeva 3, Domžale 3. Pišek Slavko 1923 Murnova 15, Mengeš 5. Socialno varstvo 1. Avbelj Marija 1923 Kajuhova 10, Domžale 2. Pengov Anton 1945 Zaboršt 35, Domžale 3. Škerjanc—Ogorele Ema 1939 Radomlje 21 6. Socialno skrbstvo 1. Florjančič Matevž 1936 Gubčeva 1, Vir 2. Kocbek Bruno 1928 C. Radontljske č. 29, Radomlje 7. Otroško varstvo Jerman Marica 1939 Šlandrova 16, Radomlje Keržan Angelca 1933 Mengeš, Murnova 5 8. Skupnost za zaposlovanje 1. Breznik Hemian 1931 Ljubljanska 83, Domžale 2. Cedilnik Vinko 1948 Dragarjeva 12, Domžale 9. Stanovanjska skupnost 1. Deržič Ivan 2. Klemenc Albin 3. Kos Anton 4. Majcen Marjan 5. Mušič Franc 1918 Z g. Jarše 48, Radomlje 1917 Prešernova 44, Radomlje 1923 Sp. Praproče, Lukovica 1929 Prešernova 4, Mengeš 1936 Mlakarjeva 15, Trzin 10. Pokojnindto-invalidsko zavarovanje 1. Lipovšek Franc 1927 Radomlje, Prešernova 14 2. Redenšek Ivan 1911 Ljubljanska 4, Domžale 3. Rode Ludvik 1919 Triglavska, Radomlje 11. Telesno-kultuma skupnost 1. Matičič Slavko 2. Pintar dr. Gregor 3. Velepec Janez 4. Vulkan Franc 1934 Kraigherjeva 18, Domžale 1939 Prešernova, Domžale 1926 Dob 142 1923 Prešernova 30, Domžale Občinska konferenca SZ DL Občinski sindikalni svet Domžale ROKOVNIK za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih, volilnih opravil in konstituiranje delegacij ter delegatskih skupščin v občini Domžale 1. SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL SKLICE PREDSEDNIK OKSZDL, 16. 1. 1978 a) sprejme sklep o sklicu skupne seje OS ZSS in OK SZDL b) obravnava in se opredeli o vsebini delovnega gradiva, ki ga sprejema skupna seja OS ZSS in OK SZDL 2. SKUPNA SEJA OS ZSS IN OK SZDL SKLICE PREDSEDNIK OK SZDL, OS ZSS, 24. 1. 1978 a) SPREJME: - poročilo o poteku politične aktivnosti vpripravah na volitve - dogovor o merilih in sestavi DPZ občinske skupščine - sklep o postopku delegiranja delegatov iz SZDL v DPZ skupščine občine - rokovnik za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih, volilnih opravil ter konstituiranje delegatskih skupščin v ktu 1978 za območje občine Domžale b) razpravlja o evidentiranih možnih kandidatih za defcgate DPZ skupščine občine ter za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS v občini ter jih posreduje v obravnavo vsem občinskim vodstvom DPO v temeljnih samoupravnih detekcijah in skupnostih ter temeljnim kandidacijskim konferencam. V razpravo jim posreduje tudi evidentirane možne kandidate za delegate DPZ občinske in republiške skupščine, delegate zaZveznizbor in detekcije Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ ter možne kandidate za vodilne funkcije v republiki. 3. SEJE IZVRŠILNIH ODBOROV 00 SINDIKATA OZIROMA KK SZDL SKLICE PREDSEDNIK OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA IN PREDSEDNIK KRAJEVNE KONFERENCE SZDL DO 30. 1. 1978 a) sprejme sklep o sklicu 1. seje temeljne kandidacijske konference b) iz vrst evidentiranih oblikujejo predlog možnih kandidatov za člane detekcij za skupščine DPS in skupščine SIS c) predlogmožnihkandidatovposredujejo vobravnavo - dopohitev: - v TOZD: zborom delovnih ljudi oziroma samoupravnim delovnim skupinam, delavskim svetom in vodstvom DPO v TOZD - v KS: zborom občanov, vaškim, terenskim, uličnim, hišnim odborom SZDL, hišnim svetom in vodstvu DPO v KS d) oblikuje predlofe poslovnika za delo temeljne kandidacijske konference. H. KANDIDACIJSKI POSTOPKI 4. PRVA SEJA TE MELJNE KANDIDACIJSKE KOI FE RENČE SKLICE PREDSEDNIK SINDIKATA ALI PRE DSEDNIK KK SZDL, OD 30. 1. DO 10. 2.1978 a) OBRAVNAVA IN SPREJME: - poslovnik za delo TKK - poročilo 00 sindikata ali KK SZDL o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve - poročilo 10 00 sindikata ali KK SZDL v zvezi z usklajevanjem predlogovmožnihkandidatovzačlane detekcij b) OBRAVNAVA, USKLADI,SPREJME: - predlog možnih kandidatov za člane defekcjj za skupščino DPS in - kandidatno listo za člane detekcije za skupščino DPS in skupščine SIS c) OBRAVNAVA IN Z AVZEMA STALlSCA DO: - PREDLOGA KANDIDATOV ZA DELEGATE DPZ občinske skupščine - predtok možnih kandidatovza vodilne funkcije v skupščini občine ter skupščinah občinskih SIS d) določi defekte za 1. sejo občinske kandidacijske konference (OPOMBA: Tiste TOZD, ki se za delegiranje skupnek defekta v OKK združujejo v konferenco defektov - določijo defckta za konferenco defektov OKK). e) o usklajevanju predlogov možnih kandidatov in o predtok kandidatne liste za člane TKK, obsesti delovne ljudi in občane O delovno predsedstvo TKK pismeno obvesti predsedstvo OK SZDL o delu in stališčih TKK ter pošlje kandidatno listo volilni komisiji v občini najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja. 5. SEJA KONFERENCE DELEGATOV ZA OBČINSKO KANDIDACIJSKO KONFERENCO SKUCE PREDSEDNIK OS ZSS, OD 8. 2. DO 15. 2.1978 Iz TOZD oziroma TKK, ki se zaradi delegiranja skupnek defckta v OKK združujejo v konferenco defektov: a) razpravljajo o stališčih in predlogih oblikovanih za TKK in v tej zvezi prejmejo stališča glede vprašanj, ki bodo na dnevnem redu OKK, b) dotočgo defcktaza*PRVOsqo OKK 6. SEJA PRE DSEDST VA OK SZDL SKLICE PREDSEDNIK OK SZDL, OD 5. 2. DO 13. 2.1978 a) prejme sklep o sklicu PRVE sq'e OKK b) napravlja ingote ni potek PRVIH sej TSS in o tem prpravi poročilo za c) na osnovi stališč TKK oblikuje predlog možnih kandidatovza defekte DPZ občinske skupščine in ga posreduje vsem občinskim vodstvom DPO v razpravo in uskladitev 7. PRVA SEJA OBČINSKE KANDIDACIJSKE KONFERENCE SKLICE PREDSEDNIK OK SZDL, OD 15. 2. DO 22. 2. 1978 a) prejme poslovnik za delo OKK b) OBRAVNAVA in prejme poročilo volilne komisije in KOzakadrov-ska vprašanja predsedstva OK SZDL o opravljenih kandidacijskih po- stopkih v TOZD, drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter KS c) OBRAVNAVA ST ALIŠCA in predloge TKK glede predlaknih kandidatov za defekte DPZ skupščine občine in SRS, za defekte Zveznek zbora in delegacije, Zbora republik in pokrajin Skupščine SF RJ, ter o možnih kandidatih za nosilec vodilnih fuiikcjj v skupščini občine, skupščini SRS, v skupščinah SIS v občini in republiki d) OBRAVNAVA DODATNE PRE DL OGE TKK o možnih kandidatih za delegate DPZ skupščine občine in skupščine SIS, določi predlog liste kandidatov DPZ občinske skupščine e) S TAJNIM GLASOVANJEM DOLOCl, listo kandidatov za defekte DPZ občinske skupščine f) DOLOCl KANDIDATA ZA predsednika izvršnek sveta skupščine občine g) DOLOCl DVA DELEGATA ZA PRVO SEJO RKK OPOMBA: delovno predsedstvo OKK pošlje listo kandidatov za defekte DPZ občinske skupščine OBČINSKI VOLILNI KOMISIJI. K listi kandidatov priloži: zapisnik o delu OKK in pismeni pristanek vsakek kandidata h kandidaturi. III. VOLITVE 9. MARCA 1978 - volitve članov detekcij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki dekgirajo svoje defekte: v zborzdruženck dela skupščine DPS in skupščine SIS. NEDELJA, 12.marca 1978 - volitve članov detekcij krajevnih skupnosti, ki delegirajo defekte v skupščine DPS in skupščine SIS - volitve članov detekcij kmetijske dejavnosti, ki dekgirajo dcfcktc v zbore skupščin DPS m skupščine SIS - občani glasujejo tudi o kandidatni listi za defekte DPZ občinske skupščine. 8. ZASEDANJE NOVOIZVOL JE NIH DELEGACIJ TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI SKLICE PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA ALI SVET KS, DO 16. MARCA 1978 a) detekcije (konference detekcij), ki delegirajo defekte v skupščine DPS opravijo: - konstituiranje - obravnavajo in oblikujejo predloge kandidatovza defekte Zveznek zbora skupščine SFRJ - določijo defekta za PRVO sejo občinske skupščine oziroma za PRVO sejo konference dekkcij. 9. DRUGA SEJA TEMELJNE KANDIDACIJSKE KONFERENCE SKLICE PREDSEDNIK 10 00 SINDIKATA ALI PREDSEDNIK TKK SZDL, DO 16. 3. 1978 Na drugi seji TKK se opravijo naslednje naloge: a) obravnava in sprejme poročilo ter oceno volilnih aktivnosti med PRVO in drugo sejo TKK b) uskladi predloge in predlaga kandidate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ c) obravnava in oblikuje stališča o: - kandidatih za vodilne funkcije v skupščini občine, skupščinah občinskih SIS ter za možne kandidate za vodilne funkcije v republiki - predlogih možnih kandidatov za defekte DPZ skupščine SRS, Zbora republik in pokrajin in člane Predsedstva SRS d) dotoči detegataza DRUGO sejo OKK OPOMBA: Izvoljeni člani detekcij TSS se vključijo v TKK. 10. SEJA KONFF.RE NCE DELEGATOV ZA OKK SKLICE PREDSEDNIK OOSINDIKATA, DO 18. MARCA 1978 Iz TOZD oziroma TKK, ki se zaradi delegiranja defektov v OKK združujejo v konferenco defektov a) razpravlja in usklajuje stališča in predloge oblikovane na posamezni TKK in o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu OKK b) določijo defekta za DRUGO sejo OKK. 11. DRUGA SEJA OKK SKLICE PREDSEDNIK OK SZ DL, DO 20. MARCA 1978 Na DRUGI seji OKK se opravijo naslednje naloge: a) obravnava in sprejme poročilo o opravljenih volilnih aktivnostih med PRVO in DRUGO sejo OKK b) dotoči kandidate za nosilce vodilnih funkejj v skupščini občine in skupščinah občinskih SIS c) razpravlja in prcdlagi kandidateza Zvezni zbor Skupščine SF RJ d) razpravhajo: - možnih kandidatih za Zbor republik in pokrajin - predlogu kandidatov za DPZ skupščine SRS, za člane Predsedstva SRS in vodikie funkcije v SRS in SFRJ e) it voli DVA detektaza DRUGO sejo RKK. 12. PRVE SEJE OBČINSKIH SKUPSClN SKLICE DOSEDANJI PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE PRVA seja vseh zborov občinske skupščine opravi naskdnje naloge: - opravi konstituiranje občinske skupščine - izvoli fevršni svet občinske skupščine - voli člane Predsedstva SRS, - voli defekte Zveznek zbora Skupščine SFRJ - dotoči detegpte oziroma skupino defektov za pošiljanje debktov ZborSRSInro^o^ Dpz $kup. - na točenih seja ščinc SRS defekti zbora združenek dela določijo skupine defcktovzajpošMj' pine. 13. PRVE SEJE SKUPŠČIN SIS V OBČINI SKLIČEJO DOSEDANJI PREDSEDNIKI POSAMEZNE SKUPSC1N& SIS V SKLADU S SAMOUPRAVNIMI AKTI SIS PRVA seja posamezne skupščine SIS opravi naslednje naloge: — opravi konstituiranje skupščine - Evoli člane izvršnek odbora in predsednika izvršnek otN,oli?,e v — določi defekte, ki se bodo udebžili zasedanja skupščine SIS publiki, - dotoči defekte, ki sc bodo udcfcžili zasedanja skupščine regiof' SIS- Občinska konferenca SZDL družbenoekonomski in politični položaj ŽENSK V OBČINI Sestanek Sveta za vprašanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri Občinski konferenci SZDL Domžale, ki je bil v torek, 31.1. 1978 je potekal v pravem predvolilnem vzdušju. Sklenjeno je bilo, da se organizirajo seminarji za žene delavke in občanke, ki prvič vstopajo v delegatski sistem v skladu s programom Kluba samoupravljalcev, in se naj ta način izobraževanja izpelje med prvo kandidacijsko konferenco in volitvami. Ugotovljeno je bilo, da so se vsi dejavniki, zlasti pav osnovnih organizacijah sindikata in v temeljnih samoupravnih skupnostih angažirali tako, da je dosežena struktura predlaganih kandidatov s tako udeležbo žensk, ki ustreza strukturi občine. Osmi marec 1978 bo v občini Domžale obeležen z največjo predvolilno aktivnostjo vseh žensk v temeljnih samoupravnih skupnostih. To pa pomeni močnejše vstopanje in pripravljenost žensk za sprejemanje funkcij na vseh ravneh družbenega življenja. Sam uvod v praznovanje 8. marca ne sme biti vezan na veselice ali druge neustrezne oblike praznovanja, ampak naj bo dan poudarek s kulturnimi prireditvami. Tak način praznovanja bo pridobil na svojem pomenu tudi s tem, da bodo delavci v TOZD in drugih organizacijah ter skupnostih ocenili družbenoekonomski položaj žensk. Ne samo ocenili, ampak tudi sprejeli sklepe za lastno aktivnost v smislu olajšanja položaja žensk — proizvajalkam na vseh področjih družbene reprodukcije. ŠTEFAN HROVAT pozornost moramo posvetiti temu, Ja bodo v delegacijah ast(,pane tudi ženske, saj predstavljajo med zaposlenimi več kot polovico delavcev v občini Žiriia za podeljevanje občinskih .TRIZNANJ OF“ slovenskega , roUa pri Občinski konferenci objavlja na podlagi 8. člena pravil-a 0 Podeljevanju ..PRIZNANJ OF“ in delu žirije RAZPIS ke t poziva vse družbenopolitične in samoupravne dejavni- društvene faktorje k dajanju predlogov, niv rvnui*ie OF se podeljuje organizacijam, društvom inposimez-P(> naslednjih kriterijih: 2 ^Ionizacijam in društvom za dolgoletno uspešno sodelovanje; r@ineatorjem OF in družbenopolitičnim delavcem za med-3. d°^n<> *n P°v°jno delovanje v družbenopolitičnih organizacijah; nžbenopolitičnim delavcem za dolgoletno delo in uspehe traj-pomena. Poda' za podelitev občinskega JPRIZNANJA OF“ lahko 0^ j? občinska in krajevne konference SZDL, delovne in druge p ,^c9e> samoupravne interesne skupnosti in posamezniki. terj^ ^ °8 mora biti obrazložen in dokumentiran v skladu s kri- sPelihk° prejemala predloge do S. marca 1978. Kasneje pri-p P^dlogov žirija ne bo mogla upoštevati. Op-. ,log je potrebno poslati žiriji za podeljevanje ..PRIZNANJ D° ^'“''easkega naroda pri OBČINSKI KONFERENCI SZDL na nav Ljubljanska 70/1, na predpisanem obrazcu, ki gl dobite “Odenem naslovu. Žrija za podeljevanje občinskih PRIZNANJ OF“ SEJA IZVRŠNEGA SVETA V PAPIRNICI KOLIČEVO Z namenom, da so predstavniki združenega dela temeljitejše seznanjeni z besedilom Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje od leta 1976-80 v letu 1978 ter da je istočasno izvršni svet neposredno seznanjen s plani in problemi združenega dela, je po dogovoru 151. seja izvršnega sveta potekala 19. januarja 1978 v prostorih PAPIRNICE Količevo. V prvem delu seje je izvršni svet, ki ga je vodil njegov predsednik Viljem Držanič, obravnaval predlog Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za obdobje od leta 1976-80 v letu 1978 (besedilo je objavljeno v današnji številki Uradnega vestnika občine Domžale) in sprejel dokončno besedilo predlo-* ga. V razpravi je poleg stališč o zunanjetrgovinski .menjavi, investicijah, splošni in skupni porabi, poseben poudarek dal tudi zaposlovanju in preskrbi v občini Domžale. Izvršni svet je zavzel stališče, da mora biti stopnja rasti zaposlovanja v gospodarstvu in negospodarstvu enaka, to je v letu 1978 največ 3 %. V okviru novega zaposlovanja pa naj se pazi na pravilno in ustrezno strukturo novih kadrov. Glede preskrbe, kateri bo potrebno v letu 1978 posvetiti posebno pozornost, je izvršni svet zavzel stališče, da se v tem letu pristopi k organiziranju tržnice v Domžalah. V drugem delu seje je najprej direktor Pbpimice Količevo tovariš Miro Varšek, izvršni svet seznanil z rezultati dela in poslovanja Papirnice Količevo; program za leto 1977 so v celoti dosegli, v nekaterih postavkah pa tudi presegli. Fizičen obseg proizvodnje je večji za približno 5 %, finančna realizacija za okrog 20 %, dohodek za 30 %, osebni dohodki za 23 % ter akumulacija in skladi za okoli 40 % kot v letu 1976. Posebno pozornost so posvetili varčevanju s surovinami in drugimi reprodukcijskimi materiali ter organizacijskimi in tehnološkimi ukrepi, ki so omogočili povečanje izkoristka surovin in zmanjšanje onesnaženosti voda, ki odtekajo v Mlinščico. V letu 1977 je bila ena od osnovnih nalog tudi izgradnja novegi kartonskega stroja ter energetskih naprav. V celoti gledano lahko poslovno leto 1977 v Papirnici Količevo ocenimo kot uspe&io in zadovoljivo. V nadaljevanju seje je tovariš Milič izvršni svet seznanil s plani Papirnice Količevo v letu 1978. Poleg nalog na področju samoupravnega organiziranja, urejanja medsebojnih pravic in obveznosti iz dela, kadrovske politike, področja družbenega standarda, zdravstva in socialne zaščite, informiranosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, so delavci Papirnice Količevo v svojem planu reševali tudi naloge na področju stabilizacije, modernizacije in investicijskih vlaganj, zaposlovanja ter zunanjetrgovinske menjave. Konkretni dogovor v planu pa je naslednji: - proizvodnja papirja, lepenke in ‘ kartona bo znašala 47.300 ton v skupni vrednosti 461,6 milijonov dinarjev; - kalorična centrala bo proizvedla 205.000 ton pare in 27,5 milijonov kilovatnih ur električne energije; - delovna organizacija predvideva 500.000. 000 din celotnega prihodka oziroma 200,000.000 din dohodka, od tega 140.000. 000 čistega dohodka, - predvidoma se bo 43.300 ton proizvodnje prodalo na domačem trgu, 4.000 ton pa na tujih trgih. Tako bi se rezultati v letu 1978 v primerjavi z lanskim letom, to je letom 1977, povečali: fizičen obseg proizvodnje za 25 %, celotni prihodek za 40 %, dohodek za 43 %, čisti dohodek za 50 %, osebni dohodek za 20 %, produktivnost deli za 5 %, izvoz blaga za 153%, uvoz repromateriala pa za 20%. V nadaljevanju seje je direktor Papirnice Količevo tovariš Varšek, izvršni svet seznanil še s stanjem na področju izvajanja nove investicije v kartonažni stroj, Investicijska dela potekajo po planu tako, da sedaj izvajajo zadnja fina montažna dela pri tehnologiji (avtomatika in regulacija), pri energetiki pa se trenutno izvajajo glavna montažna dela. Po končani seji so si vsi prisotni ogledali proizvodne obrate ter novo gradnjo v Papirnici Količevo. M. U. OBVESTILO Društvo invalidov Domžale obvešča vse člane, da bo redni občni zbor 25. februarja ob 9. uri v Restavraciji Slamnik (zraven dvorane Komunalnega centra). Društvo vabi na občni zbor vse invalide in tudi njihove svojce. Vabi odbor SPREMEMBE STATUTA OBČINE V mesecu decembru je bil dan v javno razpravo osnutek statuta občine Domžale, o katerem bi morali razpravljati v vseh sredinah in dati pripombe, da bi predlog statuta odražal dejansko stanje življenja in dela v občini. Zaradi tegp, da bi občani lažje razpravljali o predloženem osnutku, je statutarna komisija pripravila krajši povzetek o bistvenih vprašanjih, ki so zajeta v samem osnutku. Ta vprašanja so naslednja: - v uvodnem delu so navedena vsa temeljna določila, ki opredeljujejo občino in njen položaj ter samoupravno organiziranost; - osnutek statuta opredeljuje pomen družbenopolitičnih organizacij in njihove dejavnosti ter obravnava vse tisto, kar je pomembno za družbenopolitično življenje v občini; - posebna pozornost je dana v poglavju, v katerem je obdelano družbeno planiranje in v katerem so opredeljeni cilji samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Ravno tako je v tem poglavju obdelan odnos do gospodarstva v občini in skladnega razvoja na celotnem območju občine; - v osnutku statuta so obširno obdelane samoupravne interesne skupnosti, kot tista oblika združevanja delovnih ljudi in občanov, v kateri morajo priti do izraza vse težnje in potrebe na vseh področjih; - osnutek daje posebno pozornost izboljšanju človekovega okolja in zavezuje vse dejavnike v občini, da so dolžni skrbeti za okolje in za zagotavljanje tudi objektov, kijih potrebuje mimo stanovanja delovni človek; - posebej je obdelana kadrovska politika in to z vseh vidikov, saj je problem kadrov pogojen tako z delom v delovnih organizacijah, kot tudi na področju družbenih dejavnosti; - v posebnem poglavju so obdelane krajevne skupnosti in tudi vsi elementi, ki zagotavljajo planiranje in medsebojno povezovanje na vseh področjih življenja in dela krajevnih skupnosti v naši občini. Podrobno so opredeljene tudi naloge posameznih organov In vsebina, ki jo morajo opredeliti KS v svojih statutih; — povsem na novo je v osnutku statuta obdelano poglavje o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, v katerem so povzetki vseh zakonov s tega področja; — zakon o združenem deluje tudi v osnutku občinskega statuta našel svoje mesto in to predvsem pri posameznih oblikah posrednega in neposrednega upravljanja delavcev ter samoupravnega sporazumevanja; — v osnutku je podrobno obdelana delegatska skupščina in pristojnosti vseh zborov. Gre za novosti in stališča, ki so bila izoblikovana v dosedanjem delovanju delegatske skupščine. Posebno je še obdelano vprašanje konferenc delegacij in odgovornost družbenopolitičnih organizacij do posameznih vprašanj družbenega in političnega razvoja občine; — osnutek statuta opredeljuje tudi samostojnost zborov delegatske skupščine, izvršni svet in upravne organe ter vse institucije, ki se kakorkoli povezujejo s samoupravnim življenjem v občini. Glede na to, da se približujemo h koncu javne razprave, je nujno potrebno, v vseh sredinah razpravljati o osnutku statuta, dati k posameznim poglavjem pripombe, saj bo le tako dokončni predlog resnično odraz stanja v občini. Od nas vseh je odvisno, kakšen statut bomo imeli in kako bomo v njem opredelili naloge in tudi naše pravice in dolžnosti na vseh toriščih dela in življenja v naši občini. Pripombe pošiljajte na naslov: skupščina občine dom ŽALE, STATUTARNA KOMISIJA . Odbor OBČNI ZBORI SINDIKATA Z letošnjim letom poteče osnovnim organizacijam sindikata (OOS) štiriletni mandat. Mesec januar je zato minil v znamenju izvedb občnih zborov, ponekod pa so občne zbore premaknili na prvo polovico februarja, ker zaradi obilice dela ob sprejemanju pravilnikov, ki urejajo delitev po delu, tega niso uspeli storiti že prej. Letošnji občni zbori OOS potekajo enotno za vso republiko, čeprav nekaterim OOS preteče šele 3 ali 2 letni mandat, zato da bi enotno stopili v republiki pred naloge, ki čakajo sindikate. V letu kongresov je namreč pred sindikal- nimi aktivisti tudi 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Do tedaj naj bi v OOS izvajali zlasti tiste naloge, ki po sklepih 8. kongresa ZSS niso bile dosledno uresničene, daljša programska usmeritev sindikatov pa bo jasna še bolj po končanih zveznih in republiških kongresih zlasti ZK in sindikatov. Poročila na občnih zborih v januarju kažejo, da so morale OOS opraviti veliko dela ob sprejemanju sporazumov, ki urejajo dohodkovne odnose in nagrajevanje po delu in samoupravnih splošnih aktov (pravilnikov), ki urejajo delitev čistega dohodka, sredstva za osebne dohodke in skupno porabo. Nedvomno bo ravno področje nagrajevanja po delu zelo pomembna naloga 00 sindikatov tudi v letošnjem letu. OOS bodo morale spremljati ter ocenjevati, kako se nagrajevanje po delu konkretno izvaja, zlasti pa bodo morale vplivati na to, da se že sprejeti sistemi nagrajevanja po delu še dograjujejo, saj brez dvoma do sedaj sprejeti sporazumi in pravilniki ne odražajo povsod idealnih in končnih rešitev. Razprave na občnih zborih kažejo, da so bile na osnutke aktov dane številne pripombe; vseh vendarle ni bilo moč upoštevati, kažejo pa, da bo potrebno posamezne „točkovne postavke" spremeniti, če bo praksa tako pokazala. Uresničevanju akcijskih programov ZZD se na občnih zborih posveča precejšnja pozornost. Pred osnovnimi organizacijami sindikata je delo pri sprejemanju pravilnikov o delovnih razmerjih, reševanju stanovanjskih vprašanj, varstvu pri delu, izobraževanju ob delu, delavski kontroli, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, skratka o vprašanjih, kjer ima sindikat pomembno vlogo, da se bori za socialno varnost in enake pogoje za vsakega delovnega človeka. Izkušnje kažejo, da ne kaže predolgo čakati z izdelavo posameznih pravilnikov, temveč " da se je treba takoj lotiti dela, kar velja zlasti za pravilnik o delovnih razmerjih, saj je bil zakon že sprejet. Glede na to, da potekajo v združenem delu mandati delegacijam, v nekaterih TOZD oz. OZD pa tudi samoupravnim organom, se na občnih zborih posveča pozornost poudarjanju odgovornosti pri opravljanju samoupravljalskih dolžnosti. Uspešno delo samoupravnih organov ter delegacij terja od delegatov dodatno obremenitev, kljub temu se morajo le-ti zavedati obveznosti in odgovornosti tako v funkciji kot tudi na delovnem mestu. Ker so volitve tik pred vrati (9. marca) čaka OOS precej dela, ker bo treba pri konkretni izvedbi volitev opraviti vrsto postopkov, kar nalaga sindikatu kot nosilcu določenih postopkov pri volitvah v združenem delu veliko politično odgovornost. Izkušnje štiriletnega mandatnega obdobja so pripeljale nekatere OZD (zlasti večje) do tega, da zboljšajo dosedanjo organiziranost. Ker je OOS vse več, saj mora imeti TOZD vsaj eno OOS, s temi ni zmanjšana vloga članov izvršnih odborov OOS, prav tako ne vlogi konference na nivoju OZD, ki ima zelo pomembno usklajevalno vlogo. Praksa še vedno dokazuje, da je delo v izvršnih odborih prej malo porazdeljeno, in da „pošta večkrat „čaka“ zgolj predsednika OOS. Novo na občnih zborih ie tl-(Nadaljevanje na 15. strani) STALIŠČA STALIŠČA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki so bila sprejeta po skupni razpravi Občinske konference SZDL in Občinskega sveta zveze sindikatov na seji, dne 25. 1.1978 ob obravnavanju resolucije. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za leto 1978 je usmeritev družbenopolitične skupnosti glede razvoja v letu 1978. Resolucija izpostavlja temeljne smeri in v zvezi s tem naloge za prednostna področja družbenoekonomskega razvoja občine. Za doseganje ciljev v letu 1978 bo potrebna močna družbenopolitična aktivnost na vseh področjih združenegi dela — družbene repr0' dukcije. Uresničevanje ciljev zahteva maksimalno pripravljenos vseh dejavnikov za sprotno medsebojno usklajevanje in koordini ranje, zlasti pa vzdrževanje usklajenosti med ustvarjanjem družbenega proizvoda in svobodno menjavo, zlasti za področja skupne porabe, pa tudi za splošno porabo. Za doseganje temeljnih cilje razvoja občine v letu 1978, v okviru teh pa zlasti ustvarjanje večj ga družbenega bogastva in usklajeno potrošnjo, je potrebno slor maksimalne napore za nadaljnjo krepitev samoupravnih sociale n-, nih odnosov, zasnovanih na dohodkovnih odnosih v samouprav socialistični družbi in za uveljavljanje delavca v združenem delu- Za področje krajevnih skupnosti se ugotavlja velika aktivno samo samoupravnih organov, ampak vseh delovnih ljudi v^krajevi ^ skupnostih in velika prisotnost socialistične solidarnosti delav združenega dela in krajevnih skupnosti, kar zlasti dokazujejo <• č it ve o samoprispevkih in drugih oblikah združevanja sreds c programike cilje krajevnih skupnosti. D|e. V zvezi s tem se priporoča izvršnemu svetu, da ponovno motri možnost podano v ustavi za izločanje dela sredstev V a .■ 0 in taks v korist tistli programov krajevnih skupnosti, ki pon' pokrivanje elementarnih potreb občanov (voda, elektrika) gtf0. Prav tako se priporoča izvršnemu svetu, da zagotovi pre .g. kovnih služb še do konca mandatne dobe preglede, v *a . ^j, jevnih skupnostih so z referendumom izglasovani s'm°l^l_-[. ^ov kjer imajo uvedene druge oblike in kakšne, za prispevanje J£0(a-za programe in da se preveri uresničevanje samoupravne}?'. ‘^gp. o združevanju sredstev delavcev za programe krajev Deleči Skupščine občine Domža^ programe zuma nosti. URADNI LETO XI-Št.2 Domžale, 13. februaija 1978 VESTNIK DOMŽALE PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Na podlagi 122. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije ter na podlagi 335. člena in 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 16. ter 192. člena statuta občine Domžale je Skupščina občine Domžafe dne 25. in 26.1. 1978 sprejela RESOLUCIJO O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE OD LETA 1976 DO 1980 V LETU 1978 1 KLJUČNE NALOGE PRI URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE V LE T U 1978 Naloge pri uresničevanju družbenega plana občine Domžale v letu -'78 izhajajo iz ciljev, dogovorjenih z družbenim planom občine Domžale za obdobje 1976-80, nalog iz dogovora o temeljih družbenega plana °bčine Domžale in ugotovitev iz analize izvajanja družbenega plana obči-j)e Domžale v letih 1976-1977. S to resolucijo so se občani in delovni Judje občine Domžale na osnovi ocen možnosti družbenoekonomskega razvoja v letu 1978 dogovorili, da bodo v letu 1978 izvajali sprejete aloge tako, da bi dosegli kvalitetne spremembe v razvoju gospodarstva. Z uvimi sistemskimi rešitvami so dani pogoji, da postane odločanje o druž-uoekonomskih odnosih vse bolj oblika neposredne aktivnosti delavcev združenem delu. S stabilizacijsko politiko, ki je bila sprejeta, je po-rebno zagotoviti krepitev materialne osnove združenega dela in ustvariti P°goje za učinkovitejše razporejanje in delitev dohodka in takšno zdru-iilw?je ^e*a ‘n sred$tcv' ki bo vzpodbujalo kvaliteto dela na vseh področ-tivlje ^*Xne rcPro(*ukc9e *n zagotavljalo stabilnejše pogoje za delo in Ključne naloge za uresničevanje takšne politike so naslednje: intenziviranje procesa preobrazbe pri organiziranju delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih in urejanje samouprav-_ n,n odnosov na ustavnih osnovah; __ mtenzivnejše povezovanje na dohodkovnih osnovah OZD; uveljavljanje delegatskih odnosov v skupščinah skupnosti in političnih organizacijah; nadaljnja izgradnja skladnejšega gospodarstva in družbenega razvoja v bcini, še zlasti na področjih, kjer v prvih dveh letih nismo dosegli z lužbenim planom predvidenih gibanj (zunanjetrgovinska menjava, __ ^poslovanje); Nadaljnje izvajanje investicijskih programov, sprejetih s srednjeročnim užbenim planom občine in planom temeljne Banke Domžale. Na novi sistema kontinuiranega planiranja bo potrebno proučiti vse t?Ve,Programe. ki niso bili sprejeti z družbenim planom in na podlagi , melj it ih proučitev in utemeljitev teh programov ter z vidika priori-- izdelati konstrukcije financiranja, s poudarkom na združevanju " nadap6^ 'n dohodkovnih interesih; bjj *jnje vključevanje v mednarodno menjavo in izboljšanje plačilne zaailec ter zagotoviti s povečevanjem izvoza blaga in storitev možnosti „ uvoz blaga, ki bo po obsegu in strukturi omogočil predvideno di- - £anueno rast; pr Pduv akumulativne in reproduktivne sposobnosti OZD na osnovi Vj ■ uktivnosti dela in uspešnejšega gospodarjenja z družbenimi sredst-Uom- na osnov' delitve etohodka kot je predvideno z družbenim pla- naraščanje osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo - nada 0Sn° Porah° °d rasti dohodka in čistega dohodka; razrr, C htboljševanje in skladnejši razvoj delovnih in življenjskih razm “•uuijacvunjc m smuuiicjm iazvuj uciuviuii m zivijenjsKUl 5ev er delavcev in občanov na temelju dogovorjenih meril za uresni-V Sle C enotnih, skupnih oziroma vvaipmnih in dnnnlnilnih nmoramnv - družbenih dejavnosti; enotnih, skupnih oziroma vzajemnih in dopolnilnih programov Padali "už.henih dejavnosti; 'JPje izvajanje politike skladnejšega razvoja vseh območij v občini. ^RIALNI OKVIRI RAZVOJA v LETU 1978 P°8ojev8at^c £djev in odstopanja od plana v letu 1977 in predvidevanje Pieho^i^^darjenja v letu 1978 ter družbeno ekonomske tendence na PrayočasV> Ct0 * 978 kažejo, da bomo ob doslednem izvajanju nalog in ob *97g , Pem ukrepanju pri izvajanju tekoče ekonomske politike v letu ~ inri °“gli: nje Za k^rijske proizvodnje za okoli 10 % in rast kmetijske proizvod- bu drult!)enc®a Pruuvo(L celom egi gospodarstva za okoli 9 Tako buni pioizvod v občini Domžale znašal okoli 2325 milijonov dinaijev, oziroma okoli 62 tisoč dinarjev na prebivalca v občini Domžale; — rast zaposlenosti v občini za okoli 3 %. Tako se bo produktivnost dela v združenem delu povečala za okoli 5,5 %; — rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega za okoli 3 %, s tem, da se v interni delitvi osebnih dohodkov zagotovi hitrejša rast OD, ki so rezultat bolj produktivnega individualnega dela in boljše uporabe družbene^ minulega dela; — povečanje skupne in splošne porabe za okoli 6,5 %; — povečanje izvoza za okoli 20 % in povečanje uvoza za okoli 15 %, kar bi zagotovilo uravnovešenje plačilne bilance občine. 3. TEMELJNE NALOGE NA PODROČJU USTVARJANJA CELOT-NEGA PRIHODKA. RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA TER OBLIKOVANJA SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE, SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO 3. 1. Med temeljnimi pogoji za hitrejšo gospodarsko rast in s tem doseganje višjega dohodka, moramo zagotoviti hitrejše in učinkovitejše uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja. Zato moramo doseči pre dvsem: — učinkovitejšo izrabo materialnih in drugih proizvodnih pogojev; — večjo uporabo znanja in raziskovalnih dosežkov; — vzpodbujanje novatorstva, iznajditeljstva in drugih oblik preventivnega dela ter tehničnih izboljšav; — posodabljanje organizacije in metod dela; — prisvajanje osebnih dohodkov po rezultatih živega in minulega dela, glede na količino in kvaliteto dela, prispevek k ustvarjanju dohodka in rezultate pri upravljanju s sredstvi; — racionalnejše zaposlovanje v skladu z možnostmi za za zagotavljanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev in ob doslednem izvajanju sprejete kadrovske politike, ki izhaja iz samoupravnih sporazumov kadrovske politike, pogojih zaposlovanja in štipendiranja na vseh področjih. 3. 2. V letu 1977 je bil dosežen napredek v materialnem razvoju in pri strukturnih spremembah, ni pa bila dosežena stopnja skladnosti med gibanji sredstev za osebne dohodke. V letu 1978 je zato potrebno predvsem gibanju osebnih dohodkov posvetiti vso pozornost in ustrezno ukrepati proti tistim, ki ne bodo povečevali osebnih do hodkov v odvisnosti od povečevanja produktivnosti dela in poveče vanja dohodka. Prav tako je potrebno dosledno nadaljevati s poli tiko, ki smo jo sprejeli na področju skupne in splošne porabe, da b zagotovili temeljna razmerja pri razporejanju dohodka s sprejetim cilji družbenega plana občine. Samoupravne interesne skupnost družbenih dejavnosti morajo zagotoviti doslednejše izvajanje spre jetih samoupravnih sporazumov razvoja družbenih dejavnosti in pri tem upoštevati prioritete na posameznih področjih. 3. 3. Pri izvajanju investicij, ki so glavne spodbujevalke razvoja v občini Domžale v predvideni vrednosti okoli 870 milijonov dinarjev, je potrebno predvsem upoštevati že usklajene plane na tem področju, vendar je potrebno ponovno temeljito proučiti ekonomske utemeljitve posameznih investicij, da bi s selektivno politiko omogočili izvajanje boljših investicijskih programov in omogočili hitrejše izvajanje investicij tudi na področju družbenih dejavnosti. Pri virih financiranja investicij je nujno potrebno povečati delež združenih sredstev in zmanjšati delež enostavnih kreditnih odnosov. Vendar je tudi tu potrebno povečati vpliv gospodarstva v smislu obvladovanja finančnih tokov in celotne družbene reprodukcije. 3. 4. Pri razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1978 bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje ter drugih organizacijah in skupnostih upoštevali, da naj: - sredstva za osebne dohodke prisvajajo v okviru ustvarjenega dohodka tako, da bodo v globalu naraščala vsaj 10 % počasneje od rasti dohodka; — pri ugotavljanju poslovnega uspeha ob polletju in devetih mesecih bodo preverjali v okviru začasne delitve dohodka, ali se ta razporeja v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi o temeljih planov in samoupravni sporazumi o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, oziroma v skladu z razmerji, dogovorjenimi z njihovimi programi za leto 1978 in to resolucijo. V primeru odstopanja bodo proučili vzroke in ukrepali, da zagotovijo dogovorjena razmerja, kontrolo nad izvajanjem njihovih programov pa bo opravljala tudi pristojna služba skupščine občine Domžale in predlagala ukrene izvršnemu svi iu in skupščtm občine Domžale 4. EKONOMSKI OBNOSI S TUJINO Na področju ekonomskih odnosov s tujino morajo biti napori združe- 1978 kažejo, da bodo v industriji kot celoti: celotni prihodek, porabljena sredstva, družbeni proizvod in dohodek naraščali po enotni stopnji 16 %. Cisti dohodek za akumulacijo pa bo zaostajal za poraštom dohodka — nega dela usmerjeni predvsem v pospeševanje izvoza blaga in storitev porast 10 % kar kaže na neugodna delitvena razmerja. IoIza /1o Ki co iry\irv~i w lofn 1 Q7x nmroAol to nizrr\n 'lil (7„ in e tam toiictoiri 1 i » < ....... ° . r tako, da bi se izvoz v letu 1978 povečal za okrog 20 % in s tem zaustavili neugodne tendence zunanjetrgovinske menjave. Pri tem bodo OZD morale zasledovati nove sistemske rešitve na tem področju in upoštevati, da bo politika, sprejeta na nivoju republike in federacije, težila k nadalje- anju pozitivnih premikov iz leta 1976. Uvoz se bo ob takšnih j pogojih vključevanja v mednarodno delitev dela, oziroma zunanjetrgovinske menjave, povečeval s počasnejšo stopnjo in bomo dosegli 15 % povečanje uvoza. OZD morajo izdelati programe zunanjetrgovinske menjave in devizne bilance in spremljati izvajanje teh in ukrepati ob eventualnih odstopanjih od teh programov. V teh programih morajo OZD nakazati tudi dolgoročnejše rešitve za uravnovešenje svojih deviznih bilanc oziroma vire, s katerimi bodo pokrivali devizne deficite. Kontrolo nad izvajanjem teh programov bo opravljala pristojna Industrija je tudi nosilec zunanjetrgovinske menjave v občini Domžale, saj je razen Semesadike le industrija vključena v zunanjetrgovinsko menjavo. Programi te menjave predvidevajo v naslednjem letu uravnoteženje bilance, če ne upoštevamo uvoza opreme. V prihodnjem letu bo največ presežka doseženo pri Slovenijalesu (97 milijona din) in Leku (94 milijonov din) medtem ko bo največji primanjkljaj pri Heliosu (121 milijonov din) in Tosami (52 milijonov din). Planirano zmanjšanje investicij v srednjeročnem družbenem planu v letu 1978 v primerjavi z letom 1977 ne bo realizirano in bodo investicije ostale približno na nivoju leta 1977. Tudi v letu 1978 bo največje vlaganje v Papirnici Količevo — 277 milijonov din, od tega v dokončanje KS III — 262 milijonov din. Lek — TOZD Kemija bo za dokončanje izgradnje obrata za predelavo rženih rožič kov porabil v naslednjem letu 197 mili- &SteDOmŽale in PrCdlagala Ukrepe iZVrŠnemU SVetU jonov din. z^^On^UciT^^) i^o^^:- P* cije (začetek izgradnje centralnega skladišča izdelkov in objekta za proiz- vodnjo svinčevih oksidov) v letu 1978 sredstva 180 milijonov din. Slovenijales bo v izgradnjo poslovnih prostorov, stolamo II. in skladišče de-cimiranega lesa vložil skupno 48 milijonov din. Tosama bo investirala v opremo 38 milijonov din. Hidrometal bo investiral v proizvodno halo skoraj 30 milijonov din. Po vrednosti investicij v letu 1978 sledijo: Indu-plati 26 milijonov din (v proizvodnjo težke konfekcije), Termit 14 mili- 5. TRŽIŠČE IN CENE Za boljšo preskrbo občanov z osnovnimi živili, predvsem pa s kmetijskimi pridelki, bomo formirali samoupravno interesno skupnost za preskrbo, v katero se bodo vključevali proizvajalci, predelovalci in trgovina in na drugi strani potrošniki, organizirani v potrošniških svetih. Pristojni upravni organ občine bo vodil pri cenah storitev selektivno politiko, ki so jonov din (v proizvodnjo pranih in suhih kremenovih peskov in pomožnih v njegovi pristojnosti tako, da stopnja rasti cen ne bo višja kot v letu 1977. Uveljavili bomo nadaljnji postopen prehod na ekonomske stanarine in ob tem razvijali ustrezen sistem solidarnosti in subvencij na področjih stanarin. Občina bo v februarju izdelala program stalnih rezerv ter v skladu z njim začela oblikovati ustrezne rezerve že v letu 1978. livarskih sredstev), File 13,5 milijona din (v opremo za proizvodnjo poli-tlakov) itd. 6. UREJANJE PROSTORA Kmetijstvo in gozdarstvo Število zaposlenih v družbenem sektorju kmetijstva in gozdarstva bo v letu 1978 ostalo na nivoju leta 1977. Kmetijska proizvodnja se bo v letu 1978 povečala za okoli 6,5 %, medtem ko bo porast proizvodnje v go- V letu 1978 bo izvršni svet skupščine občine Domžale pripravil do- zdarstvu za okoli 4%. Po novi klasifikaciji organizacij je v gozdarstvo govor o temeljih prostorskega plana občine ter skladno z dogovoijenimi uvrščena delovna organizacija Semesadike Mengeš, ki je bila pred teni obveznostmi, upoštevajoč celovitost odgovornosti za družbeno reproduk- uvrščena v kmetijstvo. Po programih delovnih organizacij bo celotni pri-cijo v prostoru, pripravil prostorski plan. hodek v kmetijstvu, kakor tudi v gozdarstvu večji za 4%. Porabljena V kolikor bo urbanistični program občine sprejet že pred začetkom sredstva bodo v kmetijstvu ostala na ravni iz leta 1977, v gozdarstvu pa je izvajanja skupne akcije v SRS na področju prostorskega planiranja, se bo predvideno povečanje za 3 %. Družbeni proizvod bo v letu 1978 večji v s posebnim aneksom urejalo usklajevanje z regijskim oziroma republiškim kmetijstvu za 13 % in v gozdarstvu za 5%. Največja investicija v kme-prostorskim planom. tijstvu leta 1978 bo novogradnja tunelskih hlevov za proizvodnjo 30.000 komadov prašičev v predračunski vrednosti 99 milijonov din. Razen te 7. NALOGE NA PODROČJU UPRAVNIH ORGANOV investicije bo Emona — TOZD Prašičereja Ihan investirala še v lil. faz° 7. 1. Vzporedno z normativnim urejanjem tega področja se bodo tudi v rekonstrukcij hlevov in pričela z investicijo v čistilno napravo in obrat za letu 1978 nadaljevala prizadevanja za učinkovitejše poslovanje prLple voj?no-,a\ . ...... „ j ckh ^ničtih orbom^kov J J sodobnejših metod 30 000 kg (14%). Vrednostno je najpomembnejši odkup goved, ki bo v Upravni orga.u se bodo v smislu podružbljanja svojih funkcij aktiv- ^J^O^nilibnoVd ^ VrCdn°St °dkupljenega mleka pU b° neje povezovali z delegatsko bazo in združenim delom. SKoraj 1U millJ0n0V dm' 7. 2. Delovnim skupnostim upravnih organov bo zagotovljen dohodek, ki bo delavcem teh organov omogočal, da se bodo njihovi osebni do- Trgovina, gostinstvo in turizem hodki gibali v skladu z osebnimi dohodki delavcev v združenem De]ovne organizacije s področja trgovine in gostinstva predvidevajo delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu. , porast celotnega prihodka za 11 % v trgovini in 10 % v gostinstvu. Tu 1 družbeni proizvod bo naraščal hitreje v trgovini (15 %) kot v gost in st vi ■ kjer je planiran porast za 10 %. Za enak odstotek kot družbeni proizv(’ ^ se bo v obeh panogah povečal tudi dohodek. Povečanje dohodka vtrg1^ 8. 1. Sistem družbene samozaščite bo v letu 1978 na osnovi varnostnih vini gre v večji meri na račun večjega števila zaposlenih delavcev, medteu ocen pričel delovati v vseh njegovih vidikih kot sistem najširše druž- ko je povečanje dohodka v gostinstvu pretežno na račun večje produkti 8. NALOGE PRI KREPITVI LJUDSKE OBRAMBE, VARNOSTI DRUŽBENE SAMOZAŠČITE bene preventive, čimbolj popolno. Organiziranju in delovanju delovnih ljudi v narodni zaščiti bomo nosti. -------...-----------.j_ -------- .j— . ----------------------- Gostinska dejavnost tako družbena kot zasebna sc zadovoljivo ra/V1J’ posvetili posebno pozornost tako, da bomo organiziranost izvedli še zat0 ni pričakovati v letu 1978 posebnih sprememb. Dokončana bo in bolj temeljito in s sistemom okrepili preventivno delovanje pri za- sticija v nov motel Gostinske delovne organizacije Konšek Trojane. r° ščiti javnega reda in miru, večji varnosti v prometu, pri prepreče- tivno pa bo vplivala na razvoj gostinske dejavnosti združitev gostinski vanju vmešavanja v naš notranji razvoj z obveščevalno subverzivnimi podjetja Domžale z ABC Pomurka Trgovsko podjetje Napredek sredstvi in drugimi sredstvi in pri zaščiti družbenega premoženja in TOZD Gostinstvo. S tem bo v gostinstvu dosežen še večji.* ; Na področju turizma pa bo potrebno v letu 1978 pospeševati ra/ ^ osebnega imetja občanov. in SIS. Posebno skrb bomo posvetili obrambni vzgoji in urjenju teritorialne turizma namenjena določena sredstva, obrambe in civilne zaščite in povečevanju enot teritorialne obrambe in civilne zaščite. iiiiviju vuvuiiu.. l>a |JUU1UVJU lUllZ-Ultl UV jiVUlLUHU V IV IVI I 7 -fl 8. 2. V letu 1978 bomo nadaljevali proces podružbljanja in krepitve ljud- kmečkega turizma in s tem v zvezi oddajanje tujskih sob. V ta nau ^ ske obrambe s še večjim vključevanjem delovnih ljudi in občanov pri bodo pri Banki Domžale sproščena sredstva v višini 165.000 din, določanju in izpopolnjevanju obrambnih priprav, zlasti v OZD, KS bila vezana pred leti. V to akcijo pa je potrebno vključiti tudi Hran kreditno službo pri Emoni v Ljubljani, ki ima za razvijanje krneč rizma namenjena določena sredstva. j978 Največje investicije v trgovini bo imel Napredek, ki bo v *etu «etek investiral v dokončanje samopostrežne trgovine v Mengšu in v z‘“jCC in investicij v samopostrežno trgovino v Lukovici, rekonstrukcijo klavn DODATEK K RESOLUCIJI O POUTIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA predelave mesa in novogradnjo skladišča za trgovino na debelo, skuj PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1976 DO 1980 V LETU okrog 15 milijonov din. 1978 Obrt . dQ. Industrija Družbeni sektor obrti predvideva v letu 1978 enako stopnjo ra^1r0jZ- Fizični obseg industrijske proizvodnje bo tudi v letu 1978 sorazmerno hodka in celotnega prihodka kot industrija, to je 16 %. Družb e« > P ^ hitro naraščal, rast za okoli 10%. Po posameznih industrijskih panogah vod naj bi zaradi hitrejše rasti amortizacije (za 27 %) porasjcl0 z„ianj- so uvrščene v industrijo, Komunalno gospodarstvo Mengeš pa v gradbeništvo. V družbenem sektorju obrti se v letu 1978 ne načrtuje novih obratov, pač pa modernizacija le-teh in s tem povečanje družbenega proizvoda. Poslovati pa bo začel servis motornih žag in gozdne mehanizacije s sedežem v Trzinu, ki bo edini servis na območju ljubljanskega Gozdno gospodarskega podjetja. S sprejetjem novega obrtnega zakona bo v letu 1978 dana še večja možnost razvoja obrtne dejavnosti. Predvideva se, da se bo proizvodna obrt razvijala v dosedanjih mejah, vlagali pa bomo napore za izboljšanje stanja na področju storitvene dejavnosti za občane. V ta namen bomo vključili krajevne skupnosti, v Domžalah pa bomo razvijali storitveno dejavnost v okviru objekta SPB 1, ki ga gradi GIP Beton Zasavje. V ta namen so bila pri Banki Domžale vezana sredstva za položitev pologa za kredite v višini 420.000 din, s katerimi bodo prosilci kupovali poslovne prostore v SPB 1 v centru Domžal. V zvezi s tem bo izdelan pravilnik, v katerem bodo določena merila za dodelitev pologa. V letu 1978 se predvideva tudi realizacija obrtne cone v Jaršah, kjer bomo gradili 39 enot, in sicer 20 za brezšumno dejavnost in 19 za pol-hrupno dejavnost. Obrtna cona se bo gradila v okviru ONPZ ZORA Domžale, ki bo tudi investitor, poleg Banke Domžale in samih zainteresiranih bodoč ih obrtnikov. Davčne olajšave za naložbe in pa za novogradnje v obrtni dejavnosti (82. člen ZDO) so priznane vsem obrtnikom, ne glede na dejavnost in vrsto izdelkov. Prav tako so določene visoke davčne olajšave za obrtnike začetnike, vendar zaradi teh razlogov posebnih sprememb s tega področja v letu 1978 ni pričakovati. SKUPNA IN SPLOŠNA PORABA V LETU 1978 Glavna značilnost s področja skupne porabe v 1. 1978 je nespremenjen šstem virov in osnov za zdrževanje sredstev. Značilno je tudi, da bo v začetnem obdobju leta 1978 veljal zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti - predvidoma do 30. 4' 1978. Resolucijsko določilo iz preteklih let, ki govori o zaostajanju stopnje rasti skupne porabe za stopnjo rasti družbenega proizvoda je Potrebno uresničiti tudi v letu 1978. V letu 1978 bomo sprejemali anekse k samoupravnim sporazumom, ki bodo vsebovali naslednje temeljne sestavine: з) opredelitev letnega programa, b) nominalni znesek (vrednost programa), c) instrument združevanja sredstev (opredelitev prispevne osnove in višine prispevne stopnje), и) valorizacijsko klavzulo (letni proračun na podlagi rezultatov zaključkih računov TOZD in uspešnosti izvršitve s samoupravnimi sporazumi plenjenih programov). Samoupravne interesne skupnosti bodo na priporočilo izvršnega sveta skupščine občine Domžale na svojih skupščinah sprejele predloge keksov najkasneje do 25. februarja 1978. Javna razprava v temeljnih °r8anizacijah združenega dela o izvajanju samoupravnih sporazumov o e/^eljih planov, zlasti z vidika uresničevanja prioritet za preteklo obdobje in temeljnih nalog v letu 1978, bo na zborih delavcev skupaj s sprejemanjem zaključnih računov za 1. 1977. Delavski sveti v temeljnih organizacijah združenega dela obravnavajo anekse v mesecu marcu in jih sprejmejo najkasneje do 25. marca 1978. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje bo na podlagi podatkov republiških samoupravnih interesnih skupnosti objavil prispevne stopnje v Uradnem listu SR Slovenije do 10. aprila 1978. Tudi na področju splošne porabe velja za prvo četrtletje sistem začasnega financiranja. Značilno za leto 1978 je, da Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976-1980 v letu 1978 ne predvideva več zaostajanje sredstev za splošno porabo za rastjo družbenega proizvoda, temveč določa, da lahko sredstva za splošno porabo v občini naraščajo skladno s stopnjo rasti družbenega proizvoda. Še vnaprej pa je predvideno temeljno načelo, da so občine dolžne zagotoviti skladen obseg vseh vrst porabe na ravni občine, glede na doseženo rast družbenega proizvoda. V letu 1978 se predvideva dodaten vir na področju splošne porabe in sicer davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,50 %. „Ciščenje“ in prilagajanje proračunov bo le nadaljevanje procesa, ki se je začel v preteklem obdobju. Naloga ustreznih občinskih upravnih organov je, da za vsa področja dejavnosti v prihodnjem obdobju izdelajo ustrezna merila, kjer ne bo več določala obsega porabe za posamezne glavne proračunske namene izvršena poraba preteklega leta. Pri tem je potrebno poudariti, da je že v letu 1977 bilo skoraj 80 % izdatkov opredeljenih s sprejetimi merili. Osnutek občinskega proračuna bo dan v javno razpravo v mesecu februarju. KRAJEVNE SKUPNOSTI Za leto 1978 so krajevne skupnosti planirale investicije v vrednosti skoraj 300 milijonov dinarjev. V teh investicijah prevladujejo komunalni objekti: elektrifikacija, vodovodi, ceste, kanalizacija. Za investicije predstavljajo glavne vire: sredstva iz samoupravnega sporazuma s TOZD, sredstva, ki se združujejo pri komunalni skupnosti in samoprispevki občanov. Na območju krajevnih skupnosti Radomlje in Vir je planirana investicija - izgradnja kanalizacije. Naslednja večja investicija je nadaljevanje gradnje vodovoda v Krajevni skupnosti Peče za vasi Goro pri Pečah in Zgornje Koseze. Krajevna skupnost Mengeš planira izgradnjo vodovoda Dobeno. Razen teh vodovodov so predvidene investicije na tem področju tudi v krajevnih skupnostih: Blagovica, Krašnja in Vrhpolje — Zalog. Pomembne bodo investicije na področju elektrifikacije, v Krajevni skupnosti Velika vas - Dešen so planirane tri irafo postaje in obnova nizkonapetostnega omrežja, gradnja trafopostaje je predvidena tudi v KS Krašnja. Tudi v letu 1978 bodo krajevne skupnosti namenile znatna sredstva za rekonstrukcijo in asfaltiranje cest. Nekatere krajevne skupnosti so za realizacijo teh programov uvedle krajevne samoprispevke, ki zagotavljajo izgradnjo planiranih objektov. Številka: 30-7/77 Datum: 26. 1.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENIČ, I. r. Na podlagi 12., 13. in 15. člena zakona o urbani-ncm planiranju (Ur. list SRS št. 16/67) ter 192. v 205. člena statuta občine Domžale (Uradni o/”1* občine Domžale, št. 4/74) je skupščina občine rr^žak na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora UIUzenegi dela dne 26. 1.1978 sprejela 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe skupščine občine Dom-žafc. 7. člen 2. člen Prometno tehnična rešitev na osnovi prometne študije za mesti Domžale in Mengeš je stalno na vpogled vsakomur na oddelku za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadew skupščine občine Domžafc ter na Biro 71 Domžale. ODLOK sprejetju zazidalnega načrta DOMZALE-ZABORŠT ga ?FI?jUe se zazidalni načrt Domžak-^ABORŠT, ki pojila delovna organizacija Biro 71 Domžafc l.čbn z 2. čkn |hed‘lvida*ni načrt Domžafc-Zaboršt zajema območje daijn-V^ptiško Bistrico in cesto Domžafc-Ihan ter ]n°vod, visoke napetosti. z 3.člen °d*lkulalni 11360 Domžak-Zaboršt je na vpogkd r *UnVi„Za urbanizem, gradbene in komunabe zadev c občine Domžafc in na Biro 71 Domžafc. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem Vestniku občine Domžafc. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 351-1/78-11 Datum: 26. 1. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžafc Jernej LENIČ, 1. r. Na podlagi 12., 13. in 15. čfena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16-119/67), 6. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. list SRS, št. 24/75) ter 192. in 205. čfcna statuta občine Domžafc (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) je skupščina občine Domžafc na seji zbora združencgi deb, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnegi zbora, dne 25. in 26.1. 1978 sprejeb ODLOK 3. čbn Manjše odmike oz. spremembe cestno prometne signaleacije obravnava in dovoljuje komisija za varnost cestnega prometa pri svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SOb Domžafc. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem odloka opravljajo urbanistična in cestno*omunalna inšpekcija skupščine občine Domžafc ter organi javne varnosti. 5. čkn Ta odlok prične veljati osni dan po objavi v uradnem vestniku občine Domžafc. številka: 34-5/77-1 1 Datum: 26.1. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžafc Jernej LENIČ, 1. r. Tek 4. čkn 44k~zThal!?i.in grafični del zazida h egi načrta Dom-0ršt je sestavni del legi odloka. o sprejetju prometno tehnične rešitve na osnovi prometne študije za mesti Domžale in Mengeš M«. S.čfcn DutnfclL, upnike od spiejetegi zazida In egi načrta 15 a. e'£aborre-jeb naslednji ODLOK o poslovnem času obrtno-storitvenih dejavnosti v občini Domžale 1. čkn S tem odlokom se določi poslovni čas za družbene obrtne delavnice in za delavnice samostojnih obrtnikov obrtno-storitvenih dejavnosti na območju občine Dom žab. Družbene obrtne delavnice in delavnice samostojnih obrtnikov poslujejo v okviru določil tega odloka, pri čemer morajo upoštevati potrebe potrošnikov in načela dobrega gospodarjenja. 2. člen Družbeno obrtne delavnice in obratovalnice samostojnih obrtnikov, ki poslujejo s strankami, morajo poslovati najmanj 7 ur dnevno in to: a) v cciodnevnem neprekinjenem poslovnem času vse delovne dni v tednu med 7. in 19. uro, razen ob sobotahmed 7. in 15. uro; b) v deljenem poslovnem času: - v poletnem poslovnem času med 7. in 12. uro in med 15. in 20. uro, razen ob sobotah med 7. in 14. uro; - v zimskem času med 8. in 13. uro in med 15. in 19. uro, razen ob sobotah med 8. in 14. uro. Pofctni poslovni čas traja od 15. aprila do 30. septembra, zimski poslovni čas pa od 1. oktobra do 15. aprila naslednjega leta. Izjemoma morajo biti odprti moški in ženski frizerski saloni, kozmetični saloni, cvetličarne, avtomehanične, efcktromehanične in inštalaterske delavnice v dnevih pred državnimi in republiškimi prazniki med 7. in 16. uro. 3. člen ODLOK o splošni prepovedi prometa z zemljišči in prepovedi parcelacije zemljišč na področju predvidene razširitve zazidalnega načrta T rzin-Mlake. 1. čkn Razglašamo splošno prepoved z zemljišči in prepoved parcelacije zemljišča na območju predvidene razširitve zazidalnega načrta Trzin-Mlake do melioracijskega kanala, ki obsegi naskdnje parček: 788/1, 788/27789, 790, 791, 792, 793, 794, 795,796.797, 798, 799, 800, 801, 802, 803/1, 804, 805,806,807, 808, 809, 810/1. 811/1, 813/1, 834/1, 835/1, 835/5, 835/8, 835/9, 836/1, 851/1, 857/1, 856/2, 864/4, 865/3, 866/4, 866/5, 866/2 vse kžeče vk. o. Ttzin. 2. člen Splošna prepoved prometa z zemljišči in prepoved parcelacije zemljišč velja do sprejetja odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompkksno graditev, vendar ne dalj kot tri kta. 3. čkn Splošna prepoved prometa z zemljišči in prepoved parcelacij ne velja za Samoupravno komunalno interesno skupnost občine Domžafc, ki je pooblaščena za pridobivanje, opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč v občini Domžafc. 4. čkn Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija skupščine občine Domžak. 13. Barlič Prane +, Jožefa, Podsnrečje 7 14. Kramar Alojz, Podsmrečje 13 15. Pavlič Rozalija, Podsmrečje 10 16. Bergant Ana, por. Cerar, Podsmrečje 30 17. Florjančič Franc, Podanrečje 5 18. Bergant Vincenc, Podsmrečje 1 19. Hudomal Ivan, Korpe 3 20. Žavbi Jožef, Zg. Loke 18 21. Zalaznik Marjeta, Zg. Loke 17 22. Ovca Marija, Zg. Loke 3 23. Šinkovec Anton, Zg. Loke 2 24. Trdin Janez, Zg. Loke 6 25. Florjančič F rane, Zg. Loke 8 26. Markovič Anton +, Bemad, Z g. Loke 9 27. Markovič Jože, Zg. Loke 10 28. Trdin Janez, Z g. Loke 12 29. Močnik Stane, Zg. Loke 11 30. Resnik Jože, Vošce 1 31. Lavrič Alojz, Vošce 3 32. Bizjak Franc, Vošce 2 33. Pogačar Ivan, Vošce 4 34. Sušnik Vincenc, Vošce 7 35. Pustotnik Jože, Vošce 6 36. Per Ivan, Vošce 8 37. Bcrgint Franc, Vošce 5 38. Grilj Drago, M. Jelnik 1 39. Pestotnik Jože, M. Jelnik 5 40. Kosec Kazimir. M. Jelnik 3 41. Us Štefanija, M. Jelnik 2 42. Gabrovec Janez +, Ivana, M. Jelnik 6 43. Gabrovec Janez, M. Jelnik 6 44. Iavrič Janez, V. Jelnik 4 45. Ravnikar Janez, V. Jelnik 5 46. Hrovat Janez, V. Jelnik 2 47. Drolc Blaž, V. Jelnik 1 Razporeditev poslovnegi časa mora biti objavljena na vidnem mestu v vsaki obratovalnici. 4. čkn Občinski upravni orgin, pristojen za gospodarstvo, lahko v kjemnih primeril (adaptacija, bofczen, dopust), odobri družbenim obrtnim delavnicam in delavnicam samostojnih obrtnikov, da začasno prenehajo obratovati, vendar največ do 30 dni. Obvestilo o vzroku prekinitve obratovanja, časa trajanja prekinitve in kdo je to dovoljenje izdal, mora biti objavljeno na vidnem mestu poslovnega sedeža. 5. čkn Z denarno kaznijo od 500 din do 5.000 din se kaznuje za prekršek družbeno obrtna orginizacjja in samostojni obrtnik, ki: 1. posluje v nasprotju z 2. čknom tega odloka; 2. nima na vidnem mestu ob vhodu objavljenega pre- gkda lastnega poslovnegi časa (4. čl.); 3. prekine poslovanje brez dovoljenja občinskega upravnega organa (3. čkn). Odgovorna oseba družbeno obrtne organizacije pa se kaznuje za prekrške pod točkami od L, 2. in 3. z denarno kaznijo od 500 do 2.000 din. 6. čkn Za kontrolo izvajanja določb tega odloka je pristojen organ za tržno inšpekcijo SOb Domžafc. 7. čkn Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poslovnem času v obrti (Uradni restnik občine Domžak, štev. 3/73). 8. čkn Vse družbene obrtne delavnice in delavnice samostojnih obrtnikov so dolžne poslovni čas uskladiti s tem odlokom v roku dveh mesecev po njegovi uveljavitvi. 9. čkn Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžak. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE ŠTEVILKA: 14-2/77-11 DATUM: 26. 1. 1978 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Jernej LENlC, 1. r. Na podlagi 16. čkna zakona o urbanističnem planiranju (Ur. ust SRS št. 16-119/67), 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št.27-255/72) in 192. člena ter 205. čkna statuta občine Domžak (Uradni vestnik občine Domžak št. 4/74) je skupščina občine Domžak na ločenem zasedanju zbora združenega deb in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 1.1978 sprejeb naskdnji 5.čkn Ta odlok začne veljati naskdnji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžak. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 465-5/77-11 Datum: 26. 1. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžafc Jernej LENlC, 1.r. Skupščina občine Domžak je na podbgi prvega odstavka tretjega čkna zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (Uradni list SRS, št. 26-237/73) in 192.čkna statuta občine Domžak (Uradni vestnik občine Domžak, št. 4/74), na seji zbora z dmženega deb in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 1.1977 sprejeb ODLOK o določitvi zaščitenih kmetij 48. Lipovšek Jožefa, Zbtenk 2 49. Moneta Janez, Zbtenk 3 50. Avbelj Janez, Z btenk 4 51. Rokavec Lovrenc, Zbtenk 5 52. Kropivšek Matija, Zlatcnk 8 53. Resnik Jože, Zlatenk 9 54. Pestotnik Franc, Jelša 2 55. Kraševec Franc, Jelša 3 56. Krašovec Anton +, Marjja, Jelša 8 57. Kosec Anton, Jelša 4 58. Lavrič Janez, Jelša 6 59. Resnik Alojz, Jelša 7 60. Karner Janez, Jelša 9 61. Lipovšek Avgust, Gaborje 4 62. Urankar Nikobj + , Apolonija, Gaberje 3 63. Dežman Leopold, Gaberje 2 64. Kamer Frančiška, Gaberje 1 65. Omahna Ivana, Priksje 5 66. Z ore Frančiška, Prilesje 4 67. Levec Franc, Priksje 2 68. Urankar Janez, Priksje 1 69. Burkeljca Franc, Priksje 3 J. č k n S tem odlokom se določajo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gojpodarstev - kmetjj, to je tiste kmctjjske in gozdnogospodarske enote, ki z ugotavljaj o bstniku s kmetijsko in drugo, z njo povezano dejavnostjo, primemo preživljanje in je podan družbeni interes za ohranitev njihove fizične celovitosti. 70. Zalaznik Anton, Prevoje 3 71. Grilj Anton, Prevoje 2 72. Cerar Frančiška +, Alojz, Prevoje 1 73. Podmiljšak Pavel, Sp. Pctelinjek 1 74. Per Franc, Sp. Pctelinjek 4 75. Moneta Franc, Zg. Pctelinjek 3 2. čkn 76. Plahutnik Jože, Lj. Tacenska 75 Z določitvijo zaščitenih kmetij se zagotavlja: - omejevanje prehoda kmetijskega zemljišča v bst tistim, ki ozemlje ne obdelujejo; - preprečevanje drobitve posestev pri dedovanju; - dediču prevzem kmetije pod ugodnejšimi pogoji. 3. čkn Z zaščitenimi kmetijami sc ustvarjajo boljši pogoji za smotrno uporabo kmetijskih zemljišč in za proizvodno sodelovanje z organ lz. a c jami združenega deb. 4. čkn KRAJEVNA SKUPNOSTCE ŠNJ1CE 1. Šinkovec Leopold, Češnjice 6 2. Zajc Martin, Češnjice 4 3. Rakovec Pavel, Češnjice 3 4. Žardani Ivan, Poljane 2 5. Podbevšek Franc, Poljane 3 6. Matjan Stanisbv, Selce 3 7. ŽavbiVinko, Lipa 6 Zaščitne kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz prvegr čkna tega odloka so naskdnje: KRAJEVNA SKUPNOST BLAGOVICA 1. Vajde Damjan, Bbgovica 23 2. Bizilj Marjja, Blagovica 24 3. Kraj Ana, roj. Grilj, Blagovica 20 4. Lipovšek Matcvžž, Blagovica 18 5. Stre kar Janezz, Bbgovica 17 6. Ovca Zdravko, Blagovica 11 7. Iglič Ivan, Bbgovica 14 8. Barlič Alojz, Bbgovica 1 9. Grilj Vakntin, Blagovica 13 10. Benkovič Mirko, Blagovica 28 KRAJEVNA SKUPNOST DOB 1. Videmšck Andrej, Dob 76 2. Birk Ciril, Dob 73 3. Štiftar Angplca, Dob 75 4. Križnar Jože +, Drago, Dob 79 5. Grčar Stanko, Dob 88 6. Kogovšek Ana, Dob 89 7. Kuhar Janko, Dobi 19 8. Breznik Andrej +, Ivana, Dob 118 9. Pevec Viljem, Dob 96 10. Orehek Pavel, Dob 11 11. Cerar Edvard, Dob 115 12. Jelšcvar Pavel, Dob 6 1 3. Grandovec Pavk, Dob 20 14. Habjan Stanko, Dob 74 11. Slapar Terezija, Vranke 3 15. Grošelj Primož,Cešenik 6 12. Boštefc Janez, Vranke 2 16. Gaberšek Anton +, Terezga,Cešenik 3 }7. Marinček Pavel, Cešenik 5 18. Grošelj Rok.Češenik 7 19. Florjančič Franc, Želodnik 3 20. Rogelj Zdravko, 1\imše 3 21. Štiftar Martin, Brezovica 2 22. Kokalj Janko, Brezovica 4 23. Pirnat Franc, Brezovica 8 24. Petrič Rozalija, Laze 1 25. Orehek Peter, Laze 5 26. Marinček Anton, Gorjuša 5 27. Smolnikar Albin +, Marija, Goijuša 7 28. Smolnikar Jakob, Gorjuša 9 29. Orehek Franc, Avgust, Gorjuša 13 ■10. Kepec Janez, Goijuša 3 KRAJEVNA SKUPNOST DOMŽALE 1- Flis Kristina + , Savska 32 2. Habjan Anton, Savska 15 5- Koželj Matilda. Savska 36 4. Ovca Karel, Savska 24 5- Pavli Peter, Savska 30 6. Habjan Franc, Ljubljanska 28 7. Erklavec Valentin, Študljanska 72 Klinii' Mfirtiti wUi,i ncVti , Franc, Študljanska 78 F Narobe Jožef, Študljanska 73 li j-°boda Franc, Študljanska 28 J’ Kožar Andiej, Študljanska 22 • Kemc Matija in 3 sop., Študljanska K.CK I DAn/vU Č*.. .112.. 1 1 In' ?apKo Anton, Šentpavel 1 2n" u ,k Franc- Šentpavel 4 ■ Banko Apolonija, Šentpavel 7 22 e es,n‘k Viktor, Depala vas 13 23 o1 Plovec Jakob, Depab vas 23 2a'Sršen Matija, Depab vas 15 25' ifjlx'n Cecilija, Depab vas 41 26 s s110 Lvan- Depala vas 10 27 p, Stefan, Depala vas 33 evovcc Alojz, Depala vas 16 29' Rlsž, Zaboršt 38 ' ^zan Franc +, Zaboršt 39 KRajevna skupnost dracome lj r,f243 6. wko Frančiška, Dragomelj 26 7. n,,r„n *Van- Dragomelj 28 n' Buriranl|Marija/Dragomcj 33 9. Keni?wi* ln 6 S°P Dragomej 34 Kl-Pic Mili, Dragomej 40 11 Si?,tar Stanisbv, Dragomelj 42 16:11^° Peter, Pšata 32 ^•MivSl"^ Franc, Pšata 5 l8'Sonnn 'rančiška' Luka, Pšata 25 l9-E^VU’l,šatanh' 2°- Kov^aJ?s,P' Pšata 38 21. Mar?6',rimčiška, Pšata 36 22. i^J^kAndivj, Pšata 37 2,3-Zah ivranc-Pilta 23 24. g ® van- Pbta 7 25. ticr Ja,n^-Pša«a 28 Sant Marga, Pšata 34 AJEVNa SKUPNOST HOMEC J.ože. Bolkova 45 S' RepnA ,I c,L'r. Bolkova 11 6 Jancz, Bolkova 9 c' Gostičeva 20 n' Graju + > Marko, Gostičeva 22 ln' Kltašič i-n?6!’ ^Rističeva 25 h" Osolin v??’ Gostičeva 26 ' (ifašič Gostičeva 27 16 J°2efa, Gostičeva 28 RRAJ|. v F BrecnliNA SKUpNOST PRESERJE S|evtc jg^L^bina, Pelechova 3 Jar,e,Pefechoval4 3. Bemot Anton, Vaška pot 2 4. Šuštar Franc, Vaška pot 4 5. Pavlin Marga, Vaška pot 12 6. Zupan Janez, ml. Vaška pot 9 7. Črnivec Alojz, Kamniška 34 KRAJEVNA SKUPNOST IHAN 1. Sojer Jakob, Ihan 8 2. Dimc Alojz, Ihan 37 3. Ložar Marija in 7 sop., Ihan 59 4. Gostinčar Danica, Ihan 67 5. Peterka Pavb, Ihan 88 6. Učakar Viktor, Ihan 49 7. Kokalj Peter in 3 sop., Selo 4 8. Majdič Jakob, Selo 6 9. Sonc Frančiška, Selo 29 10. Kokalj Franc, Selo 19 11. Paternoster Apolonija, Selo 21 12. Pirc Slavko, Goričica 11 13. Kmetič Marga,Prelog 10 14. Ložar Anton, Mab Loka 3 15. Velepec Miha, Bišče 10 16. Anžič Miha, Bišče 11 17. Trtnik Alojz, Bišče 15 18. Starin Jože, Bišče 14 19. Goropečnik Srečko, Bišče 27 20. Anžič Miha, Bišče 13 21. Kovač Franc, Brdo 1 22. Gregorin Peter, Brdo 4 23. Štiftar Ivan, Brdo 5 24. Kavka Anton ml., Brdo 8 25. Gregorin Marija, Brdo 10 26. Kokalj Alfonz, Brdo 1 7 27. Hribar Ana, Brdo 15 28. Karo Maks, Brdo 14 29. Cerar Stanko, Brdo 22 KRAJEVNA SKUPNOST KRAŠNJA 1. Hrovat Franc, Krašnja 16 2. Prvinšck Janez, Krašnja 32 3. Čebulj Ivan, Krašnja 36 4. Korošec Izidor, Krašnja 38 5. Lukan Franc, Krašnja 40 6. Šum Angeb, Krašnja 41 7. Klopčič Franc, Krašnja 17 8. Cerar Vinko +, Marija, Krašnja 52 9. Pestotnik Alojz, Kompolje 1 10. Lavrič Mirko, Kompolje 3 11. Štrukelj Maks, Kompolje 4 1 2. Jeras Rafael, Kompolje 8 1 3. Zavbi Ang;la, Kompolje 2 14. Čretnik Zdravko, Vir, Stritarjeva 14 15. Majdič Stanislav, Žirovše 1 16. Avbelj Jože, Žirovše 4 17. Plahutnik Franc, Sp. Loke 11 18. Klopčič Anton, Sp. Loke 7 19. Štrukelj Jožefa, Sp. Loke 1 20. Štrukelj Janez, Sp. Loke 6 21. Lebeničnik Jože, Sp. Loke 6 22. Kosmatin Franc, Koreno 12 23. Urankar Franc, Koreno 15 24. Strehar Karel, Koreno 14 25. Žavbi Frančiška, Koreno 9 26. Urankar Franc, Koreno 6 27. Nakrst Marga, Koreno 2 28. Avbelj Franc, Koreno 1 29. Barlič Cecilija, Koreno 13 30. Smrkolj Janez, Kranjc brdo 19 31. Buija Anton, Kranjc brdo 15 32. Pestotnik Anton, Kranjc brdo 12 33. Sušnik Janez, Kranjc brdo 5 34. Urbanija Ivan, Kranjc brdo n.h. 35. Barlič Franc, Kranjc brdo 4 36. Barlič Franc, Kranjc brdo 2 37. Cerar Martin, Kranjc brdo 7 38. Rokavec Janez, Kranjc brdo 8 39. Novak Franc, Kranjc brdo 11 40. Hrovat Jože, Kranjc Brdo 13 41. Urankar Viktorija, Vrh 4 42. Grilj Frančiška, Vrh 6 43. Levec Franc, Vrh 7 44. Urankar Janez, Vrh 8 45. Toman Lovrenc, Vrli 10 46. Prosenc Peter, Vrh 11 47. Okoren Frančiška, por. Štrukej, Vrh 13 48. Obreza Štefka, Vrba 7 KRAJEVNA SKUPNOST KRT INA 1. Premk Frančiška, Krtina 16 2. Pirnat Marjja, Krtina 22 3. Jasenc Jože, Krtina 20 4. Erbežnik Franc, Krtina 1 5. Paste bar Franc, Krtina 27 6. Sever Janez, Krtina 15 7. Kovač Janez, Krtina 51 8. Prenar Franc, Krtina 49 9. Kavka Janez, Krtina 50 10. Lenček Anton, Krtina 60 11. Bergant Marga, Krtina 59 12. Flere Franc, Krtina 58 13. Breceljnik Ivan, Krtina 56 14. Lenček Stane, Krtina 54 15-Penar Ivan, Krtina 57 16. Resnik Franc, Krtina 47 17. Mcrkužič Gregor, Krtina 48 18. Rode Metod, Krtina 29 19. Oražem Jakob, Krtina 31 20. Poznič Jožefa, Krtina 32 21. Simon Franc, Krtina 37/a 22. Kos Marjan, Krtina 39 23. Mrčun Milena, Krtina 36 24. Lukman Janez, Krtina 21 25. Ravnikar Ivan, Krtina 6 26. Merkužič Ivana, Studenec 4 27. Cerar Anton, Studenec 6 28. Kocjančič Janez, Studenec 7 29. Stražar Ivana, Studenec 8 30. Svetlin Ciril, Studenec 9 31. Kovač Marjan, Studenec 10 32. Resnik Jože, Škocijan 1 33. Vidmar Peter, Peregrina, Škocijan 2 34. Stražar Ivana, Škocijan 3 35. Ga speti Martina, Škocijan 4 36. Oso lin Rudolf, Škocijan 5 37. Štefe Frančiška-Andrej, Škocijan 7 38. Žavbi Ivan +, Škocijan 9 39. Capuder Jože, Škocijan 11 40. Merkužič Anton, Škocijan 12 41. Lenček Frančiška, por. Peterka, Brezje 4 42. Kos Ivan, Brezje 10 43. Capuder Janc - Marija, Brezje 11 44. Šom Peter, Brezje 12 45. Jeretina Pavel, Brezje 9 46. Rožič Jože, Trojica 5 47. Rožič Anton, Trojica 1 48. Konjar Pepca, Trojica 3 49. Cerar Agata, Trojica 10 50. Ravnikar Franc, Trojica 8 51. Koderman Marija, Trojica 11 52. Rode Jože, Račni vrh 2 53. Orehek Franc, Račni vrh 4 54. Orehek Jože, Račni vrh 1 55. Cerar Anton, Račni vrli 5 56. Cerar Peter, Rača 1 57. Rali ne Janko, Rača 2 58. Rahne Vincencija, Rača 3 59. Cerar Ivana - Miha, Rača 4 60. Kržan Pavla, Žeje 1 61. Kržan Z dravko. Žeje 3 62. Jemec Anton, Žeje 4 63. Rožič Franc, Žeje 5 64. Marn Štefanija, Žeje 8 65. Mareb Janez, Žeje 6 66. Orehek Miha, Žeje 2 KRAJEVNA SKUPNOST L UKOVICA 1. Vesel Stanisbv, Sp. Koseze 11 2. Burja Mihaela, Sp. Koseze 8 3. Šinkovec Anton +, Peterka Ivana, j Sp. Koseze 7 4. Berk Marga +, Franc, Sp. Koseze 6 5. Cerar Rozalija, Sp. Koseze 5 6. Cerar Franc, Sp. Koseze 1 7. Kveder Jože +,Elizabeta, Sp. Koseze 2 8. Kos Amalija, Videm 2 9. Pavlič Cirili, Videm 1 10. Avbelj Jože, Videm 5 11. Birk Anton, Videm 4 12. Vesel Jože, Gradišče 21 1 3. Cerar Ivan, Gradišče 14 14. Dolinšek Marija, Gradišče 12 15. Buija Marga, Gradišče 9 16. Stanisbva Cerar, Gradišče 10 17. Cerar Anton, Gradišče 27 18. Kocjančič Stanko, Gradišče 16 19. Česen Jože, Gradišče 18 20. Kokalj Ana, Gradišče 11 21. Poznič Lovrenc,Trnjava 22 22. Oražem Frančiška, Trnjava 7 23. Avbelj Miroslav, Trnjava 8 24. Podbcvšek Janez +, Alojzija, Trnjava 9 25. Cerar Janez, Trnjava 21 26. Iglič Anton,Trnjava 12 27. Hribar Ana, Trnjava 11 28. Gostinčar Gabrieb, Zg. Prapreče n Ji. 29. Srša - Kralj Franc, Ceplje 4 30. Gostinčar Anton, Ceplje 11 31. Stegiar Maks, Ceplje 9 32. Podbcvšek Marna, Sp. Prapreče 6 33. Poznič Anton, Sp. Prapreče 5 34. Capuder Egidij, Šp. Prapreče 1 35. Cerar Stane, Preseijc 5 36. Jemec Janez +, Marija, Preserje 9 37. Kersnik Franc, Brdo 1 KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ 1. Koželj Andrej,Prešernova 28 2. Žnidar Ivana, Prešernova 9 3. Zmiz likar Franc, Gbvni trg 3 4. Lukan Jože, Novakova 4 5. Dornik Francka, Kidričeva 55 6. Kosec Marija,I Kidričeva 1 7. Vrhovnik Ivana, Cesta OF 7 8. Vrhovnik Ivan, Cesta OF 15 9..Škrlep Janez, Jelovškova 6 10. Skok Aloji, Jelovškova 2 11. Pavli Franc. Blejčeva 2 12. Skok Franc, Roprctova 25 13. Levec Ignac, Ropretova 3 14. Jamšek Franc, Pot rad. čete 15 15. Tomelj Franc, Pristova 6 16. Opalk Jože, Pristava 9 17. Aleš Leopold, Topote 8 18. Mejač Ivana, Topole 11 19. Zabret Stanislav, Topole 16 20. Starc Matevž+, Marija, Topole 29 21. Zorman Franc, Ul. talcev 5 22. Testen Vakntin, Loka, Mušičeva 36 23. Stopar Ivan - Vida, Inka, Mušičeva 33 24. Ručigaj Jožefa in 5 sop., Leka, Mušičeva 32 25. Videmšek Franc, Loka, Mušičeva 45 26. Skok Ivan, Loka, Mušičeva 50 27. Skok Franc, Loka, Na gmajni 4 28. Čebulj Rozalija +, Dobeno 11 29. Premk Terezija, Dobeno 9 30. Šom Ivan, Dobeno 8 31. Aleš Frančiška, Dobeno 7 32. Trojanšek Anton, Dobeno 6 33. Jernejčič Jože, Dobeno 5 34. Ručigij Stanisbv, Dobeno 4 35. Gregorc Karel, Cesta OF 14 KRAJEVNA SKUPNOST MORAVCE 1. Bizilj Ciril, Detelova 2 2. Bbilj Franc, Trg svobode 1 3. Cerar Frančiška +, Jožefa, 'Trg svobode 11 4. Kos Ivan, Marokova 14 5. Kos Pavla, por. Klopčič, Marokova 18 6. Cerar Viktor, Heroja Vasje 1 7. Vehovec Franc, Masljeva 1 8. Grobojšek Anton, Češnjice 18 9. Vesel Anton, Češnjice 19 10. Vesel Franc, Češnjice 20 11. Grilj Agata, Češnjice 17 12. Peterka Ignac, Češnjice 24 1 3. Rokave Anton,Češnjice 14 14. Vesel Ivan, Češnjice 16 15. Bizilj Ignac,Češnjice 15 16. Krulc Jože, Češnjice 28 17. Lunder Jože,Češnjice 29 18. Kopač Srečko, Češnjice 27 19. Kos Marga, Češnjice 5 20. Pestotnik Ciril, Češnjice 8 21. Smolnikar Ivana, Gorica 8 22. Vesel Frančiška, Gorica 10 23. Urbanija Jakob, Gorica 7 24. Sbpar Ivanka, Gorica 3 25. Goijup Ivan, Rudnik 2 26. Mrčun Jože +, Julijana, Drtija 7 27. Mrčun Ana, Drtija 14 28. Urbanija Anton, Drtija 23 29. Per Ivan, Drtija 26 30. Majdič Franc, Drtija 20 31. Kokalj Ana, Drtija 34 32. Malin Elizabeta, Drtija 33 33. Malin Anton, Drtija 33 34. Vehovec Ciril, Drtija 29 35. Kos Jožef ml., Drtija 31 36. Peterc Jožef, Drtija 32 37. Ribič Ljudmila, Drtija 16 38. Bratun Valentin,ml. Drtga 19 39. Ribič Jernej, Drtija 24 40. Krulc Cirila, Drtija 38 41. Kosmač Pavel, Drtija 39 42. Bregar Anton, Zalog 9 43. Kocjančič Tomaž +, Marija, Sp. Dobrava 4 44. Merčun C iril, Sp. Dobrava 5 45. Ravnikar Franc + , Štefka, Sp. Dobrava 1 46. Tič Ivan, Sp. Dobrava 2 47. Gorjup Jože, Pogled 6 48. Klopčič Ivan, Pogled 3 49. Klopčič Štefan, Pogled 4 50. Bizilj Franc, Soteska 10 51. Javoršek Ang: la, Soteska 8 52. Majdič Ivana, Soteska 6 53. Orehek Marija +, Uštar Rudolf, Soteska 5 54. Capuder Franc, Soteska 4 55. Pergar Janez, Vinje 1 56. Jamšek Karel, Vinje 10 57. Cerar Franc, Vinje 11 58. Jemc Anton, Vinje 6 59. Avbelj Janez, Vinje 9 60. Urbanija Anton, Vinje 5 61. Urankar Stanislav, Vinje 3 62. Urbanija Janez, Prikemica 3 63. Lončar Franc, Prikemica 4 64. Novak Frančiška, Prikemica 9 65. Bedenk Ciril - Rems Ivan, Prikemica 8 66. Zupan Slavka, Podstran 7 67. Mrčun Jože, Negistm 16 68. Rebolj Stanko, Negastm 19 69. Gorjup Anton, Negrstm 18 70. Majdič Frančiška, Negastm 6 71. Gorjup Janez, Negastm 1 72. Kovič Janez, Negistm 3 73. Kunaver Stane, Negastm 4 74. Kocjančič Jože, Ne^strn 7 75. Majdič Franc, Negastm 8 76. Jamšek Jože, Negastm 11 77. Korošec Jože, Negistm 12 78. Vrhovec Ciril, limb. gora 3 79. Uranka Anton, Lim b. gora 10 80. Urankar Franc*, Benedikt, Limb.gora 1 3 81. Avbelj Rudolf, Limb gora 14 82. Avbelj Franc, Limb gora 15 83. Toman Jakob +, Jožefa, Limb. gora 17 84. Gotar Ciril, Limb.gora 21 85. Urankar Janez, Limb. gora 19 86. Vehovec Ivan, Limb. gora 20 87. Rovšek Franc, Limb. gora 22 88. Urankar Pavel, Limb. gora 23 89. Nakrst Angela, Limb. gora 27 90. Urankar Štefan, Limb. gora 9 91. Trdin Leopoldina, Limb. gora 5 92. Logaj Franc, Limb. gora 26 93. Kunaver Martin +, Ana, Serjuče 15 94. Lavrič Ciril, Serjuče 14 95. Tič Jernej, Serjuče 8 96. Birk Ignac +, Selce 4 97. Rebolj Ciril, Selce 5 98. Vesel Ivan, Selce 3 99. Osolnik Ana, Selce 2 100. Vidergar Helena, Selce 1 101. Klopčič Franc, Selce 6 102. Ravnikar Franc, Gabeije 4 103. Ravnikar Alojz, Gaberje 2 104. Razboršek Alojz +, Frančiška,Zalog 11 105. Bratun Franc, Zalog 10 106. Kunaver Franc, Zalog 5 107. Urankar Pavla, Brinje 5 108. Urankar Maks, Hrastnik 10 109. Osolnik Julijana,Hrastnik 8 110. Vidic Ivan, Hrastnik 4 111. Lipovšek Marija +, Smerkolj Ivan, Hrastnik 31 112. Avbelj Gabrijela, Hrastnik 2, 113. Urankar Viljem, Hrastnik n.h. 114. Smrkolj Franc, Hrastnik 11 115. Ravnikar Marija, Mošcnik 10 116. Ravnikar Rudolf, Mošenik 9 117. Vehovec Ivan, Mošenik 8 118. Končar Jože, Mošenik 7 119. Rokave Ivana, Mošenik 3 120. Vozelj Julijana, Mošenik 2 121. Kunaver Ivan, Mošenik 1 122. Urbanija Marjja, Mošenik 11 123. Barlič Marija, Mošenik 1 3 124. Grilj Marjja + , Henrik, Mošenik 12 125. Prosenc Franc, Zg. Dobrava 2 126. Bizilj Jože, Zg. Dobrava 1 127. Brodar Anton, Zg. Dobrava 4 128. Marolt Stanislav, Zg. Dobrava 5 129. Merčun Franc +, Slavka, Ples 25 130. Rotar Frančiška, Ples 11 131. Ravnikar Štefan, Ples 5 132. Ravnikar Jakob ml., Ples 6 133. Avbey Anton +, Frančiška, Ples 8 134. Mihelič Franc, Imenje 7 135. Kocjančič Andrej, Imenje 5 136. Novak Jože, Imenje 15 137. Cerar Franc +, Rczalga, Dole 33 138. Vidergar Martin, Dok 34 139. Cerar Franc, Dok 17 140. Jamšek Ana, Dok 23 141. Bergant Marija, Krašce 1 142. Vozelj Ivana, Krašce 14 143. Cerar Franc, Krašce 10 144. Štefan Vakntin, Krašce 9 145. Urbanija Vladimir, Krašce 8 146. Jemc Martin, Krašce 7 147. Grilj Frančiška por. Urbanija, Krašče 6 148. Grilj Jože, Krašce 5 KRAJEVNA SKUPNOST PEČE 1. Jesenšek Milan in 5 sop., Peče 14 2. Lavrinc Jernej, Peče 16 3. Kos Mirko, Peče 17 4. Vidergar Pavla, Peče 12 5. Mal Jožef, Peče 11 6. Klopčič Alojzij, Peče 10 7. Prašnikar Albin, Peče 7 8. Stanko Anten, Peče 2 9. Barlič Franc, Peče 30 10. Vranič Viktor, Peče 34 11. Smrkolj Jožefa, Gora 13 12. Strehar Janez, Gora 8 1 3. Sušnik Albin, Gora 11 14. Dolinar Alojz, Gora 2 15. Ocepek Marga +, Justina Srovec, Gora 28 16. Strmljan Franc, Gora 6 17. Dolinar Jože, Gora 18 18. Razpotnik Jože, ml., Gora 24 19. Dermota Vakntin, Gora 23 20. Boljskar Janez, Gora 21 21. Vidergar Frančiška, Gora 30 22. Cesar Ivana, Gora 1 2 23. Avbelj Anton, Križate 6 24. Lavrinc Vinko, Križate 2 25. Knez Pavla in 5 sop., Podgorica 11 26. Bedenk Janez, Podgorica 4 27. Gaberšek Franc, Podgoriva 7 28. Klopčič Ivan, Preterž 4 29. Stegnar Anton, Preterž 3 30. Levičnik Franc, Preterž 1 31. Smerkolj Stanislav, Preterž 5 32. Vidergar Janez, Zg. Koseze 1 33. Avbelj Jože,Zg. Koseze 2 34. Stegnar Janez, Zg. Koseze 5 35. Avbelj Franc, Zg Koseze 7 36. Peterka Anton +, Marga, Zg. Koseze 8 37. Lazar Franc, Z g. Koseze 6 KRAJEVNA SKUPNOST PREVOJE 1. Kveder F rane, Prevoje 25 2. Kveder Janez, Prevoje 10 3. Kveder Feliks, Prevoje 24 4. Dobravec Viktor, Prevoje 36 5. Iglič Rafael, Prevoje 45 6. Kavčič Štefan, Prevoje 98 7. Slabe roj. Rak Terez ga, Prevoje 85 8. Klopčič Franc, Prevoje 53 9. Prašnikar Ciril, Prevoje 84 10. Kurent Viktor, Prevoje 95 11. Homar Terezija, Prevoje 77 12. Burger Janez, Imovica 2 13. Kokalj Anton, Imovica 4 14. Avbelj Albina, Imovica 5 15. Kotnik Pavla +, Leopold, Imovica 8 16. Hribar F rane, Vrba 2 17. Butinar Pavla, Vrba 9 18. Capuder Vinko, Vrba 10 19. Marinšek Marga, Vrba 1 2 20. Kašnik Leopold, Vrba 16 21. Klopčič Vinko, Vrba 14 22. Prašnikar Viktor, Vrba 3 23. Hribar Jože, Vrba 15 24. Kepic Marga, Šentvid 26 25. Kolnik Janez, Šentvid 15 26. Rak Vid, Šentvid 17 27. Bernot Franc, Šentvid 22 28. Pavlič Andrej, Šentvid 36 29. Lončar Jože, Šentvid 7 30. Cerar Stanislav, Šentvid 10 31. Makovec Vinko, Prevalje 1 32. Primožič Ju lg, Prevalje 3 33. Vidergir Janez, Prevale 4 34. Lebar Franc, Prevalje 6 35. Lebar Anton, Prevalje 8 36. Omahna Jože, Prevalje 9 KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE 1. Jerman Anton, Prešernova 24 2. Merčun Ivana, Prešernova 23 3. Majhen Ivana, Prešernova 32 4. Jašovec Vinko, Prešernova 41 5. Jašovec Janez +, Marga, Prešernova 40 6. Nastran Ivan, Prešernova 19 7. Cerar Aloje, Škriančevo 10 8. Cerar Stanislav, Skrjančevo 8 9. Jereb Frančiška, Radom, čete 22 10. Žabnikar Franc, Radom, čete 24 11. Kržičnik Anton, Radom, čete 4 12. Žabnikar Marga, Radom, čete 20 13. Rojc Mirko, Hudo 20 14. Šarc Anton, Hudo 19 15. Mali Jože, Hudo 16 16. Rojc Anton, Hudo 11 17. Kladnik Janez, Prečna 11 KRAJEVNA SKUPNOST RAFOLCE 1. Petek Franc, Rafolče 14 2. Grčar Feliks, Dupeljne 3 3. Jeretina Franc*, Mihael, Vrhovlje 11 4. Jeretina Franc, Vrhovlje 8 5. Jeretina Valentin, Vrhovlje 5 6. Jeretina Jože, Vrhovlje 6 KRAJEVNA SKUPNOST ROVA 1. Grčar Janez, Rova 14 2. Grčar Stanko, Rova 10 3. Mrčun Marija, Rova 5 4. Osolin Anton, Rova 9 5. Sušnik Franc, Dolenje 3 6. Mav Vakntin, Jasen 2 7. Kodrič Ančka, Zagorica 3 8. Koderman Jožefa, Zagorica 4 9. Potočnik Janez, Zagorica 6 10. Rems Tomaž, Zagorica 2 11. Rode Alojz, Žiče 1 12. Zoba vnik Marija, Žiče 13 13. Klopčič Cita in 5. sop., Žiče 12 14. Urbanija Janko, Žiče 15 15. Rems Anton, Žiče 8 16. Prelovšek Janez, Žiče 6 17. Grčar Franc, Žiče 3 18. Šarc Martina, Žiče 7 19. Rode Marga, Žiče 2 KRAJEVNA SKUPNOST T ROJANE 1. Smrkolj Pavel, Trojane 14 2. Konšek Gregor, Trojane 11 3. Novak Janez, Trojane 12 4. Bervar Ana, Trojane 10 5. Gorišek Jernej, Trojane 8 6. Novak Drago, Trojane 1 7. Novak Ivan, Žide 8 8. Gorišek Anton, Žide 3 9. Kr a ^ Jože, Žide 4 10. Ocvirk F ranč iška, Žide 2 11. Ceve Alojz, Zavrh 6 12. Zajc Pavel, Zavrh 4 13. Celestina Franc, Zavrh 2 14. Prvinšek Janko, Zavrh 1 15. Lipovšek Jože, Hribi 10 16. Novak Ivan, Hribi 7 17. Jošar Ciril, Hribi 6 18. Novak Ana, Hribi 2 19. Markuš Franc, Hribi 4 20. Potočnik Francka, Hribi 1 21. Vresk Jože, Hribi 5 22. Lipovšek Apolonija, Hribi 11 23. Reberšek Franc, Hribi 8 24. Kralj Štefan, Jelšcvica 1 25. Baloh Ivan, Učak 3 26. Majdič Antonija, Učak 6 27. Novak Alo^na, Učak 6 28. Tomclj Karol, Učak 9 29. Dornik Karel, Učak 10 30. Smrkolj Franc, Učak 11 31. Smerkolj Janez, Ožbolt 5 32. Smerkolj Ciril, Ožbolt 1 33. Cencelj Marga, Podmilj 4 34. Podbevšek Jože,Podmilj 9 35. Prvinšek Slavko, Podmilj 10 36. Koprivšek Marga,Podmilj 11 37. Urankar Frančiška +, Podmilj 8 38. Lipovšek Franc*, Frančiška, Suša 2 39. Razpotnik Franc, Suša 3 40. Cencelj Alog, Suša 1 41. Podbevšek Matevž, Gorenje 2 42. Boštaj Mihael, Gorenje 3 43. Per Andrej +, Ivana, Gorenje 8 44. Pu stotnik Angela, Javorje 4 45. Jerin Janko, Javorje 2 46. Lebeničnik Anton, Javorje 1 47. Levec Ernest, Log 3 48. Levec Gregor*, Urankar Zofka, Log 4 49. Ocvirk Angela, Log 7 , 50. Podbevšek Lovrenc*,Frančiška, Log6 51. Pervinšek Franc,Prvinje 1 52. Bregar Anton, Prvinje 6 53. Smerkolj Ciril, Bršflinovica 1 54. Smerkolj Jože, Bršljinovica 2 55. Levec Franc, Bršljinovica 3 56. Koprivšek Lovro, Sentožbolt 4 KRAJEVNA SKUPNOST TRZIN 1. Gradišek Ivan, Mengeška 3 , 2. Abe Antonija +, Jcderta, Mengeška 3. Tavčar Feliks, Mengpška 1 4. Kecelj Marija, Mengeška 19 5. Perne Ivan, Mengeška 26 6. Kecelj Marija, Mengeška 53 7. Rahne Franc, Mengeška 28 8. Kosirnik Frančiška, Mengeška 68 9. Kepic Marga, Ljubljanska 14 10. Kepic Anton, Habatova 1 11. Cotman Janez, Jemčeva 43 12. Flotjančič Anton, Jemčeva 6 1 3. Jemec Janez, Jemčeva 9 14. Mušič Janez, Jemčeva 18 15. Mušič Angela, Jemčeva 25 KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA VAS 1. Ocepek Marija, Velika vas 4 2. Dcžnan Stane, Velika vas 7 3. Jerman Stanislav +, Velika vas 9 4. Rebolj Marija, Velika vas 10 5. Mere la Ivan, Velika vas 1 7 6. Uštar Martin, Velika vas 20 7. Šuštar Janez, Velika vas 15 8. Gril Ciril, Velika vas 19 9. Močilnikar Lovrenc in 6 solast-, Velika vas 6 10. Jemc Bernard *, Marija, Katarg® 11. Jemc Ivan, Katarija 8 12. Pirc Ivana, Katarija 7 1 3. Grilj Stane, Sp. Prckar 2 14. Ribič Alojz, Sp. Prekar 6 15. Vidic Frančiška, Zg. Prekar 4 16. Prebilj Franc, Zg. Prekar 2 17. Kokajj Milan, Hrib 2 18. Uštar Franc, Hrib 1 .. i 19. Kraševec Ciril +, Slavka, Hrib J 20. Klopčič Nande, Hrib 5 21. Ribič Izidor in Anica, Hrib 6 22. Lavrič Ivan, Zalog 5 23. Uštar Ivan, Zalog z 24. Cerar Frančiška, Dešen 4 25. Trdin Maks, Dešen 3 26. Firm Srečko, Dešen 10 27. Uštar Feliks, Dešen 12 28. Uštar Ivan, Dešen 13 29. Zupančič Albin, Dešen 17 30. Rotar Anton, Dešen 16 31. Godec Anica, Dešen 19 32. Grilj Franc, Vrh 6 rti * crllDMOSI Vl8 3. Pirc Roman, Področje 12 4. Kcrč Janez, Podečjc 6 .Ktje 5. Som Alojzija +, Stanislav,"00 6. Jereb Marjja, Podečje / 7. Jereb Jože, Količevo 25 KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE 1. Klopčič Franc +, Miha, Vrhpolje 26 2. Požar Anton, Vrhpolje 29 6. Birk Pavla, Zg. Javorščica 2 7. Mere la Matjan, Zg. Javoršč ica 3 Planinc Franc, Zg. Javoršč ica 8 9. Jerman Vinko, Zg. Javoršč ica 1 Peterka Martin, Stegne 10 ii £etar Valentin, Stegne 13 12• Cerar Stefan, Stegne 12 !;?• Uštar Ivan, Sp. Javoršč ica 6 Mere la Franc, Sp. Javoršč ica 1 “°rta Marija, Sp. Javoršč ica 7 o- Nemec Ivan, Sp. Javoršč ica 4 '• Stevan Martin, Sp. Javoršč ica 11 JK Pirnat Dominik, Zg. TU stanj 1 Orehek Franc, Zg. TU stanj 10 ,V- Orehek Valentin, Zg. lUstanj 8 2, Rokavec Pavla, Zg. Tu stanj 7 ii' !™,nav?r Janez, Zg. TU stanj 2 • Urbanija F rane, Zg. TU stanj 6 2s n** Janez, Sp. Tu stanj 8 X Kožič Janez, Sp. TU stanj 7 ii' ,erar Izidor, Sp. TU stanj 5 ‘'■ Mihelčič Janez, Sp. lUstanj 3 iq Ocepek Matilda, Sp. Tu stanj 19 3n e raf.Anlon- Sp. Tustaj 17 , ■ Svetlin Janez, Sp. Tustanj 1 6 32 wu!1aver Pavel +, Franč iška, Sp. Tu stanj 22 33 tiau °ycc Prane, Sp. TU stanj 21 34 n u te-*3 Boris, Sp. Tustanj 15 3s v ,*Van • Sp. Tu stanj 24 1 Konjar Ivanka, Dok 1 37 pesnik Dionizij, Kokošnje 7 ■ Peterka Jožefa, Kokošnje 5 38‘ KcP'c Vinko, Zalog 5 40 k!rar Franc. Goričica 1 41'™Jria Ivan, Goričica 8 ■ rasnikar Janez, Goričica 10 423-Novak Mih«, selo 3 44. KalLria l rrunc’ Selo 6 taviukar Franc, Selo 9 KRAJEVNA SKUPNOST ZLATO POLJE 1. Pogačar L eopold, Zlato polje 2 2. Šinkovec Milim, Zlato polje 8 3. Prelovšek Tomaž, Zlato polje 5 4. Stražar Jože, Zlato polje 3 5. Šuštar Franc, Zlato polje 6 6. Novak Jernej, Zlato polje 4 7. Zupančič Janez, Zlato poje 11 8. Pogačar Vincenc,Zlato polje 1 9. Slapar Ferdinand +, Jože, Podgora 4 10. Novak Stane, Podgora 3 11. Pavlič Franc, Mala Lašnja 3 12. Močnik Franc, Mala Lašnja 3 13. Klopčič Franc, Mala Lašnja 1 14. Klopčič Ferdinand, Mala Lašnja 1 15. Pogačar Andrej, Brezovica 6 16. Bemot Avgust, Brezovica 1 17. Butja Jože, Brezovica 4 18. Stražar Janez +, Franc, Brezovica 5 19. Pavlič Miha, Brezovica 3 20. Toman Ivan, Brezovica 8 21. Zupančič Milan, Brezovica 2 22. Jeras Vincenc, Obrše 5 23. Oražen Janez, Obrše 3 24. Pavlič Lovrenc, Obrše 4 25. Urankar Vincenc +, Marija, Obrše 1 26. Grošelj Venčeslav, Preserje 3 27. Pestotnik Jožefa, Preserje 1 28. Slapar Maks, Preserje 4 29. Slapar Mar ga, Trnovčc 5 30. Oražen Anton, Trnov če 6 31. Slapar Terezija, Trnovče 5 32. Hribar Ivana, Trnovče 9 33. Klopčič Marija, Trnovče 3 34. Hribar Stane, Trnovče 11 5. člen V postopku dedovanja zaščitenih kmetij se poleg zemljiško-knjižnih in katastrskih podatkov upošteva tudi sprejeta urbanistična dokumentacija. 6. člen Ta odtok začne veljati osni dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 320-2/78 Datum 26 1 1978 PREDSEDNIK Datum. zo. l SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Jernej Lenič, 1. r. vestnik ^0‘ |92. čbna statuta občine Domžale (Uradni D°iTižnL?bČme ^mžale št. 4/74) je skupščina občine zbora /I na ločenih zasedanjih družbenopolitičnega nostj ’,in i,‘'druženc®1 in zbora krajevnih skup-za voh,v! "S' ‘n 26. januarja 1978 na predlog komisije jela u’ "nenovanja in administrativne zadeve spre- S K LE P skun Cllo.vanju predstavnikov družbene Prosti v razpisne komisije Ža • L v9lsnih komisij« za imenovanje poslo-n,*ovdrn;?lnov * spn.‘jme skupna lista 42 p te d sta v-ontžbcnc skupnosti. Kot 2 ^niBtoP^dstavniki družbene skupnosti se v razpisne Jo; a imenovanje poslovodnih orgrnov imenuje- r' S'I f)l,3^uS J.ranc’ Krajevna skupnost Dom žab :■ ARNliS i- r8an, Občinska konferenca SZDL ?'C0TMAMr,anc’ Tosama i Hai khT .Janko, Domžale, Trubarjeva 5 y iFRAN u .da- OŠ Olge Avbelj Homec s' ^RUkri hs’ Občinska konferenca SZDL l KOPitad ;.T°,no. Mclodga Mengeš lj' i^l-RC [.ra^04faPfenica Količevo 29. KOVAČ Janez, Skupščina občine Domžale 30. LONCNAR Štefan, Skupščina občine Domžale 31. MIKLAVČIČ Anton, Skupščina občine Domžale 32. KOŠNJEK Mirko,Skupščina občine Domžale 33. MODRIJAN Milojka, Občinskojavno tožilstvo 34. KLEMENC Albin, LB Banka Domžale 35. KRIŠTOF Bojan, Kinematografi Domžale 36. POGAČNIK Jože, SKIS Dom žab 37. ZANOŠKAR Jakob, SKIS Dom žab 38. ZAJC Ivanka, TP Napredek 39. REB OLJ Ivan, Helios Domžale 40. ŽIBERT Anton, Slovenjjabs Radomlje 41. UKMAR Janko, Induplati Jarše 42. UKM AR Miro, Škupščina občine Dom žab Na podlagi 192. člena statuta občine Domžab (Uradni vestnik občine Domžab št. 4/74) je skupščina občine Domžab na ločenih zasedanjih družbenopolitične^ zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. in 26. 1. 1978 na predlog komisije za volitve, imenovanje in administrativne zadeve sprejela SKLEP V občinsko volilno komisijo Skupščine občine Domžab se imenuje: za predsednika: Mavricij VOLGEMUT, predsednik občinskega sodišča Domžab, za namestnika: Janez BREZNIK, sodnik občinskega sodišča Domžab, za tajnika: Janko GEDRIH, sekretar skurrščine občine Domžab, za namestnika: Miroslav PRESTON, Skupščina občine Domžab, za člana: Alfonz AVBELJ, Skupščina občine Domžab, za namestnika: Milena ŽAGAR, Skupščina občine Domžab za člana: Peter PRIMOŽIČ, ABC Napredek Domžab, z ti namestnika’ Zmago ČERMELJ, Skupščina občine Domžab, za člana: Mirko KOŠNJEK, Skupščina občine Domžab, za namestnika: Bogdan REMIC, Skupščina občine Domžab. V volilno komisijo za oblikovanje skupnosti za volitve debgacij s področja kmetijstva se imenuje: za predsednika: ing. Franc GORŠE, Skupščina občine Domžab, za namestnika: Anton BREZOVAR, TOZD Kooperacija Domžab, za tajnika: DE MOJZES Anton, TOZD Kooperacija Domžab, za namestnika: HREN ing. Janez, TOZD Kooperacija Domžab, začlana: KAŠN1K Leopold, Vrba 16, Lukovica, za namestnika: KAVKA Anton, Brdo pri Ihanu. Člane v razpisno komisijo za imenovanje poslovodnih orgtnov v organizacijah združenega dela ali TOZD za vsak primer posebej imenuje komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve k skupne liste. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 020-1/78-11 Datum: 26. 1. 1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžab Jernej LENIČ, 1. r. iost Vir l3?RARjanc,Tosama 14 SvBEl I ,nez■ Papirnica Količevo >7;CnBROVSFvnpka' Mcn®--t. Zavrti 5 , Ž3-q',R0Šl;i ,n‘on.Skupščina občine Domžab 24' iMrDEj 1 , a- Občinska konferenca Z SMS 2s' r.^JCRn Katina. Občinska konferenca ZSMS ^:fcj^r^nMMelod»a 27, tv?Zanjo ulj Napredek 28. cJJETic K1.!617'.Skupščina občine Domžab tRNR Jairfn’trie> skupščina občine Domžab ob- Občinska izobraževalna skupnost SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA DOMŽALE Svet za varstvo družine Svet za varstvo družine pri Samoupravni skupnosti socialnega skrbstva Domžab je na svoji 13. seji, dne 30.1.1978. sprejel nasbdnji V volilno komisijo za oblikovanje skupnosti za volitve delegacij s področja obrti se imenuje: za predsednika: N AGLlC Janko, Vir, Cu farje va u L, za namestnika: BERVAR Janez, Domžab Stranska 9, za tajnika: FLERE Jože, Domžab, za namestnika: JEMEC Florjan, Trzin, Jemčeva 9. za člana: VIDALI Ljubo, Domžab, Ljubljanska 10, za namestnika: HORJAK Anton, Domžab, Rodica 67. S tem sklepom se razrešjjo volilne komisije, ki jih je skupščina imenovala za splošne volitve v btu 1974. SKLEP Preživnine se povišajo za 14,6 % nasproti btu 1977 in to od 1. 3.1978. številka: 56-1/77-1/5 Datum: 31. 1. 1978 NAMESTNICA PRE DSEDNIKA SVETA Ema ŠKRJANC -OGOREVC, l.r. skupščina ob Cine domžale Številka: 013-1/78-11 Datum: 26. 1.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžab Jernej LENlC, 1. r. Zbor delegatov Krajevne skupnosti Tomo Brej c-Vir je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73), 9. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 29/72), na podlagi 36. in 37. člena statuta Krajevne skupnosti Tomo Brejc-Vir in odloka skupščine občine Domžale o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka (št. odloka 420-3/77-11,z dne 5/5-1977) sprejel za vasi Podiečje (del Področja, ki spada v KS Tomo Brejc-Vir), Količevo in Vir SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje kanalizacije v naseljih Podrečje (del Področja, ki spada v KS Tomo Brejc-Vir), Količevo in Vir 1. Za območje naseli Podrečje (delPodrečja, ki spada v KS Tomo Brejc-Vir), Količevo in Vir v Krajevni skupnosti Tomo Brejc-Vir, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 15.1. 1978 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje izgradnje kanalizacije v naseljih Področje (del Področja, ki spada v KS Tomo Brejc Vir) Količevo in Vir. 2. Samoprispevek se uvede za dobo 5 (petih) let od 1. 5. 1978 do 1.5. 1983. Samoprispevek se plačuje v denarju. 3. Krajevni samoprispevek plačujejo: Vsi delovni ljudje in občani, ki so lastniki eno sta-novanjskih hiš in lastniki etažnih stanovanj v večstanovanjskih hišah in lastniki oz. upravljalci enostanovanj-skih enot v družbeni lasti na območju Krajevne skupnosti T orno Brejc-Vir. Samoprispevek za izgradnjo kanalizacije znaša 10.000 din in je plačljiv v petih obrokih po 2.000 din letno. 4. Znesek 10.000 din so dolžni plačati: - za stanovanjske enote v privatni lasti vsi lastniki enostanovanjskih hiš in lastniki etažnih stanovanj v večstanovanjskih hišah za vsako stanovanjsko enoto; — za stanovanjsko enoto v družbeni lasti upravlja lci, oziroma lastniki z a vsako stanovanjsko enoto 5. Samoprispevka ne plačajo tisti lastniki, ki so po zakonu oproščeni plačevanja krajevnega samoprispevka. Prav tako ne plačajo samoprispevka lastniki, katerih družinski dohodek ne presega 900 din na družin-skegi člana mesečno. V družinski dohodek se štejejo osebni prejemki vseh družinskih članov, katastrski dohodek ter drugi dohodki, ki se po zakonu štejejo v dohodek. 6. Letni znesek 2.000 din lahko občan plača v dveh obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo 31. 5. 1978, drugi pa 31.8.1978. 7. Zavezanci samoprispevka, ki bodo vplačali celotni znesek do 31. 5. 1978, imajo olajšave v višini 1.000 din. 8. Na ds or nad zbiranjem sredstev, uporabo sredstev in nad izvajanjem del bo opravljal gradbeni odbor, kije bil imenovan od Krajevne skupnosti. Odbor je dolžan, da po preteku plačilnegi roka v občinskem glasilu ali na drug krajevno običajen način seznani občane v višini zbranih sredstev, njihovi porabi in o drugih važnejših podatkih, ki se tičejo samoprispevka. 9. Vse sporne zadeve in morebitne olajšave o znesku in roku plačila bo na pismeno vlogo reševal gradbeni odbor. 10. Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na poseben žiro račun pri Komunalni samoupravni interesni skupnosti Domžale in so namenjena izključno za izgradnjo kanalkacijc na območju Krajevnih skupnosti Tomo Brejc-Vir in Radomlje. 11. Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. 12. Predračunska vrednost del znaša 42,801.220 din. S samoprispevkom bi se zbralo približno 10,000.000 din. Preostala potrebna sredstva do predračunske^ zneska se bodo zbrala: - od OZD po posebnem sporazumu po 2.000 din fetno na zaposlenega za dobo 5 (petih) let; - od zasebnih delodajalcev po posebnem sporazumu po 2.000 din letno na zaposfenegr, vključno delo- dajalca za dobo 5 (petih) let; — od drugih virov. Tildi ta sredstva se bodo zbirala preko Komunalne samoupravne interesne skupnosti in na poseben žiro račun pri Komunalni samoupravni interesni skupnosti Domžale in so namenska za e gradnjo kanalEacije na območju krajevnih skupnosti Tomo Brejc-Vir in Radomlje. 13. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale,uporablja pa se od 1.5. 1978 dalje. Datum: 27. 1. 1978 Številka: 26/78 PREDSE DNI K zbora delegatov KS Tomo Brejc-Vir Savo IVKOVIČ, I r. Na podlagi 3. člena odloka o ugotovitvi diužbenegi interesa za določene obrtne in druge gospodarske dejavnosti (Ur. vestnik občine Domžale št. 1/74) ter 192. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/74), je skupščina občine Domžale na ločenem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26.1.1978 sprejela naslednji SKLEP l. Ugotavlja se družbeni interes za prodajo sadja ij1 zelenjave na drobno za AR1FI NIJAZA iz Dom žali Župančičeva 3. 2. Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem vestni' ku občine Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 313-3/78-11 Datum: 26.1. 1978 PREDSED^ skupščine občine Dom za Jernej LENIČ, l r' IMP LJUBLJANA TOZD DRUŽBENI STANDARD OE DIJAŠKI DOM DOMŽALE Cesta talcev 19 c objavlja naslednja prosta dela in naloge za ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA V OE DDD Delo je za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. POGOJI: — srednješolska izobrazba ekonomske ali administrativne smeri - znanje strojepisja Pismene prijave pošljite na naslov: IMP TOZD DS Ljubljana, OE Dijaški dom Domžale, Cesta talcev 19 c v 15 dneh od dneva objave. Na podlagi sklepa izvršnega odbora Avto moto društva Mengeš na seji dne 22.1.1978 objavlja Šola za voznike motornih vozil JAVNO LICITACIJO o prodaji dveh osebnih vozil znamke ZASTAVA 750, in sicer: - prvo vozilo je letnik 1973, registriran, prevoženih 66000 km, v voznem stanju. Izklicna cena vozila je 8.000 din; - drugo vozilo je letnik 1974, registriran, prevoženih 150000 km, v voznem stanju. Izklicna cena vozila je 9.000 din. Javna licitacija bo dne 18.2.1978 ob 15. uri v prostorih Avto moto društva Kidričeva 30 (dvorišče) v Mengšu. Ogled vozil 1 uro pred začetkom licitacije na parkirnem prostoru pred vhodom v prostore AMD. Pred licitacijo je interesent dolžan položiti 10 % pologa izklicne cene. AVTO MOTO DRUŠTVO MENGEŠ EMONA LJUBLJANA DO Kmetijska kooperacija Domžale, Kidričeva 14 OBVESTILO Vse kooperante obveščamo, da se je sedež DO Kmetijska kooperacija preselil iz Ljubljane, Glonarjeva 1 v Domžale in sicer: - na Ljubljanski cesti št. 92, tel. 72-283 so blagajna, poslovodja trgovine in računovodstvo, na Kidričevi cesti št. 14, tel. 72-179 (za zdravstvenih domom nad skladiščem Komunalnega podjetja — pri Polžu) pa direktor, tajništvo, kadrovska služba (pokojninsko invalidsko zavarovanje kmetov), vodje odkupa in pospeševalna služba. Na podlagi 3. člena pravilnika o vrsti, prostornini in življenjski do motornega vozila, višini nadomestila pri nakupu motornega vozi -obsegu zavarovanja in višini pavšalnega povračila stroškov za pop vilo motornega vozila (Uradni list SFRJ, št. 8/77) objavlja oddc za splošne zadeve in družbene službe Skupščine občine Domžale PONOVNO JAVNO LICITACIJO o prodaji osebnega motornega vozila znamke CITROEN TO AMI-8, letnik 1971, registriran, prevoženih 44.000 km, v do stanju. Izklicna cena vozila je 20.000 din, kupec pa je dolžan plačati prometni davek. «gj. Javna licitacija bo dne 22. 2. 1978 ob 14. uri na sedežu skyHaj0 ne občine Domžale, soba 35/1. Vozilo si interesenti lahko og isti dan od 8. do 15. ure na dvorišču občine Domžale. . ,Q(fr V poštev pridejo interesenti, ki bodo do licitacije vplača pologa od izklicne cene. Oddelek družbene s za splošne zadevv^ Lhc SOh nom^. PROGRAM KLUBA SAMOUPRAVLJAVCEV V času, ko izbiramo sodelavke, sodelavce in občane, ki jim bomo zaupali upravljanje pomembnih funkcij v delegatskem sistemu, da bomo z njimi in preko njih demokratično, neposredno in enakopravno odločali o VSeh družbenih vprašanjih, se moramo zavedati, da uspešno delovanje delegatskega sistema in uresničevanje delegatskih razmerij na vseh nivojih ,v veliki meri zavisi od usposobljenosti delegatov za opravljanje njihovih Nalog, pravic in dolžnosti. Naloga vseh nosilcev družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja v občini je, da takoj pričnemo z izobraževanjem in usposabljanjem njegovih delegatov in to sistematično dograjujemo do zaključka mandatne dobe. Izobraževalni program Kluba samoupravljalcev, ki ga preko Občinskega poročevalca posredujemo vsem delovnim ljudem in občanom, je samo del prepotrebnega usposabljanja delegatov in seveda samo del celotne aktivnosti Kluba. Želimo opozoriti na oblike, kijih načrtujemo v izobraževalni sezoni 1978/79 z namenom, da se v posamezne oblike vključuje c*m večje število delavcev in občanov. redvidene izobraževalne oblike s kratkim opisom vsebine. • Seminarji za orgpne samoupravne delavske kontrole — ustavna, družbenoekonomska in idejnopolitična izhodišča samoupravne delavske kontrole, ~ vsebina zakona o organu samoupravne del. kontrole, ~ družbenoekonomski odnosi v združenem delu. delovanje in naloge samoupravne delavske kontrole na tem področju C AS IZVEDBE: FEBRUAR-MAREC 1978. ' Seminarji za člane odborov za delovna razmerja ~ delovna razmerja delavcev v združenem delu " zakon o delovnih razmerjih 3 CAS IZVEDBE: FEB RUAR- MAREC 1978. ' liki us predavanj za novoizvoljene delegate a) Temeljna organizacija združenega dela TOZD kot temeljna samoupravna organizacija ~~ združeno delo , ~ dohodek in delitev dohodka > Krajevna skupnost krajevna skupnost kot temeljna samoupravna skupnost ~ 0rganizacijska struktura krajevne skupnosti ^l°ga in naloge družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti " krajevna skupnost pri združevanju delovnih ljudi in občanov zaradi uresničevanja skupnih interesov in potreb J Samoupravne interesne skupnosti samoupravne interesne skupnosti v delegatskem sistemu in njihovo __ vključevanje v skupščinski sistem samoupravne interesne skupnosti in svobodna menjava dela ter rit r,°*ožaj delavcev v svobodni menjavi dela J Yelegatski sistem _ družbeno bistvo delegatskega sistema __ dolžnosti, pravice in odgovornosti delegacij in delegatov Nekatere pomanjkljivosti in kritične točke pri dosedanjem uveljavijo delegatskih odnosov 4. Sem ■ IZVEDBE: SKOZI CELO IZOBRAŽEVALNO SEZONO iinarji za člane volilnih odborov in volilnih komisij /Noter teh seminarjev je, da usposobimo člane volilnih odborov in °ulnih komisij za uspešno delo pri volitvah (Nadaljevanje s 6. strani) nan$n rajo te° poslovanje OOS, kar mo-*'lnančni|l*X)^evat* °b sprejemanju leto. / Programov za letošnje vedano U lka*,la članarina je, po-i?recno ,"3f. kratko- namenjena POS, tar* financiranje aktivnosti sNiej0 v ° da OOS praviloma ne Veda n . Pojemati dotacij. Se-p°budo -,.lrna OOS pravico dati tUPNe n,I/ihtcvo- da se v skladu n e8 sroV3"6 za8°tovi določen >°treb doi.S*ev za zadovoljevanje ^dovoliov, avcev po rekreaciji, za Pr' kOrLi,‘,nlc kulturnih potreb, P°^°bno niu letnih dopustov in £ , gSVanja (w,laditve finančnega °dstVu ; ^ z zakonom o knji-z dogovorom o finan- ciranju in finančnem poslovanju sindikatov in Zveze sindikatov, se blagajniška .opravila delijo na blagajniško poslovanje, ki ga bo še naprej opravljal blagajnik, in na vodenje knjigovodstva, ki naj bi ga opravljal vodja knjigovodstva, to de to pa bo sestavni del njegovih del in nalog. O marsičem nedorečenem na občnih zborih bo verjetno stekla beseda na seminarjih za novoizvoljene člane izvršnih odborov, ki so na programu po skupščinskih volitvah v sodelovanju Občinskega sveta s Klubom samoupravljalcev. Celovito oceno občnih zborov bo mogoče podati, ko bodo vsi občni zbori končani, o čemer bo razpravljal širši sindikalni aktiv. Jože Skok C AS IZVEDBE: KONEC FEBRUARJA. 5. Seminarji za delegpte samoupravnih interesnih skupnosti — delegatski odnosi v samoupravnih interesnih skupnostih in njihovo vključevanje v skupščinski sistem — svobodna menjava dela — delo in naloge zborov uporabnikov in zborov izvajalcev ROK IZVEDBE: OD APRILA DAUE. 6. Seminar za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine — osnove marksistične misli in razvoj samoupravnih družbenih odnosov v Jugoslaviji — družbenopolitične organizacije v našem sistemu, njihova vloga in naloge — samoupravljanje in gospodarjenje v združenem delu — samoupravljanje in gospodarjenje v krajevni skupnosti — odgovornost družbenopolitičnega zbora za uresničevanje razvoja družbenopolitičnega sistema. 7. Ciklus predavanj za novoizvoljene delegate zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti — družbenoekonomska ureditev — družbenopolitična ureditev — temelji delegatskega in skupščinskega sistema — komuniciranje v delegatskem sistemu ROK IZVEDBE: OD MARCA DALJE. Pri vseh predavanjih se je možno posluževati avdiovizuelnih pripomočkov, ki so grajeni na aktivnem sodelovanju udeležencev in na povezovanju teorije s prakso. Vse delovne ljudi in občane vabimo, da izkoristijo možnosti po izpopolnjevanju in utrjevanju svojega družbenopolitičnega znanja. Istočasno pa pozivamo odgovorne nosilce družbenopolitičnega izobraževanja v delovnih organizacijah, družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, da poskrbe za množično usposabljanje delavcev in občanov. Klub samoupravljalcev Domžale POSVET PREDSEDNIKOV 00 ZSMS I ■f ESli n ■ | \MfJj Tuko smo volili delegacije pred štirimi leti. Tudi marca bomo spet izbirali tiste, ki nas bodo zastopali v posameznih skupščinah in njihovih organih Sredi meseca januarja je predsedstvo občinske konference ZSMS Domžale pripravilo posvet s predsedniki 00 ZSMS, ki je bil razširjen s člani predsedstev posameznih področnih konferenc. Zbrali smo se v sejni sobi skupščine občine Domžale, ki je bila kar premajhna za veliko število mladih, ki so se zbrali, da pregledajo svoje dosedanje predvolilne aktivnosti, jih analizirajo ter se dogovorijo za delo v naprej. Najprej smo pregledali naše dosedanje predvolilne aktivnosti. Naredili smo analize o delu naših delegatov v različnih delegacijah in evidentirali svoje predstavnike za volitve, ki bodo v začetku marca letošnjega leta. Ugotovili smo, da je odziv mladih precejšen, vendar bi bil lahko še večji. Pred nami pa je sedaj najpomembnejša naloga in sicer, da na predkandidacijskih konferencah zagotovimo ustrezno število mladih v delegacijah. Pri tem moramo upoštevati, da morajo biti naši delegati aktivni mladi družbenopolitični delavci, ki bodo vsaj še nekaj časa delali v naši organizaciji ter da bodo res prenašali naša stališča. V nekaterih sredinah imajo z zagotavljanjem primernega števila mladih težave, ker so nekateri člani 00 ZSMS, včasih celo velika večina, mlajši od 18 let in tako nimajo pravice biti izvoljeni v delegacije. Tu si bodo 00 ŽSMS (Nadaljevanje na 16. strani) (Nadaljevanje1 s 15. strani) pomagale z mladimi ljudmi, ki delajo v različnih družbenih organizacijah in društvih, ki so naši kolektivni člani. Mladi moramo na predkandidacijskih in kandidacijskih konferencah zagotoviti udeležbo mladih, kajti le tako bomo dosegli zadovoljivo število mladih v vseh delegacijah, pa naj bodo to delegacije SIS ali temeljne delegacije SOb. Ob tem smo vse navzoče seznanili s predlaganimi delegati za družbenopolitični zbor SOb. V drugi točki smo se pogovarjali o vključevanju mladih v izvršilne organe samoupravnih interesnih skupnosti. Ob tej priliki smo v zvezi z evidentiranjem ugotovili, da je evidentiranje bolje steklo v krajevnih skupnostih, da pa se morajo mladi po svojih interesih vključevati tudi v izvršilne organe SIS. Iz naše sredine smo evidentirali nekaj mladih, ki bodo kandidirali za člane izvršnih odborov. Pri izbiranju kandidatov smo upoštevali predvsem to, da le-ti aktivno delajo v naši organizaciji ter v družbenih organizacijah in društvih, ki pokrivajo določena interesna področja. Pred nami je jubilejni 10. kongres naše organizacjje, ki bo koncem letošnjega leta. Na posvetu smo navzoče seznanili z merili, kriteriji in postopki za volitve vodstev in organov ZSMS, kajti pred desetim kongresom moramo izpeljati volilne in programske konference v vseh osnovnih sredinah ter na občinskem nivoju. Zavzeli smo se za to, da moramo člane ZSMS na vseh funkcijah ceniti predvsem po tem, koliko pripravljenosti in borbenosti kažejo v konkretni praksi za dosledno uresničevanje ciljev in nalog ZSMS, koliko prispevajo k temu s svojim osebnim zgledom in ugledom, zagotoviti pa moramo tudi neposrednejši vpogled bi vpliv organizacij in organov za praktično uveljavljanje v kadrovski politiki. Na tem posvetu smo dokončno zaključili obravnavo o izvajanju in oblikovanju štipendijske politike ter opozorili na veliko vlogo aktivov štipendistov pri naših osnovnih organizacijah ter na večje vključevanje štipendistov v aktivno družbenopolitično delo. Kaka- vsako leto, bo tudi v letošnjem letu mladinska organizacija veliko pozornosti posvetila mladinskim delovnim akejjam. Na posvetu smo podali informacijo, da smo letos organizatorji ene rniadin-dce delovne brigade, ki bo v prvi izmeni delala v Brkinih. Obenem pa bomo organizirali tudi občin&o mladinsko delovno akcijo ter si prizadevali, da bi bile mladinske delovne akcije v naših delovnih organizacijah čim bolje organizirane. Ob koncu posveta so predsedniki posameznih področnih konferenc opozorili predsednike 00 ZSMS na nekatere najaktualnejše naloge, ki jih čakajo ob začetku letošnjega leta, dogovorili pa smo se tudi za obiske 00 ZSMS, kajti mladi menimo, da je neposredni kontakt mladih iz predsedstva z vodstvi v osnovnih sredinah večkrat pogoj za uspešno delo. V. G. POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje kanalizacije v naseljih Vir, Količevo in Področje (del Podrečja, ki spada v KS Vir). Volilna komisija, ki jo je imenoval zbor delegatov KS Tomo Brejc, Vir, dne 10. 1. 1978, je ugotovila izid referenduma: 1. Zbor delegatov KS Tomo Brejc Vir je s sklepom, ki je bil objav- ljen na krajevno običajen način v Krajevni skupnosti Tomo Brejc Vir razpisal referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje kanalizacije v naseljih Vir, Količevo in Področje (del Področja, ki spada v KS Vir). , 2. Volilna komisija je izvedla referendum dne 15. 1. 1978 na volilnih mestih za Področje in del Vira v Delavskem domu Vir in za Količevo in del Vira v Papirnici Količevo. Volišče je bilo odprto od 7. do 19. ure. Komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma. 3. Od skupnega števila 1976 glasovalnih upravičencev je glasovala 1600 ali 80,3 %. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 1375 ali 69 % proti je glasovalo 208 ali 10,5 %, neveljavnih glasovnic pa je bilo 17 ah 0,9 %. 4. Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je referendum uspel, ker je večina volilnih upravičencev glasovala za uvedbo samoprispevka. 5. Z bor delegatov KS Tomo Brejc Vir ima na osnovi 9. člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka. Vir, dne 15. 1. 1978 PREDSEDNIK volilne komisije KS Vir Jernej LENIČ, 1. r- LE NEČESA Tl LJUDJE NISO IMELI REFERENDUM V KS VIR IN RADOMLJE JE USPEL Občani obeh krajevnih skupnosti so predlagali, naj se v srednjeročni plan vnese izgradnja kanalizacije. Zrak, okolje, rečne in talne vode postajajo vse bolj umazane zaradi svoje onesnaženosti. Niti industrija niti posamezna gospodinjstva nimajo zgrajenega takega kanalizacijskega omrežja, ki ne bi utegnil ogrožati pitne vode in s tem varnega in zdravega življenja. Predlog krajanov je bil vnešen v srednjeročni plan 1976-1980 in v letu 1976 sta KS Vir in Radomlje dali skonstruirati idejne načrte za izgradnjo kanalizacije. Ti načrti določajo potek glavnih in zbirnih kanatov ter prikazujejo domnevno predračunsko vrednost. Izoblikovali so se samoupravni sporazumi za sofinanciranje izgradnje kanalizacije z delovnimi organizacijami in zasebnimi delodajalci. Delovne organizacije in zasebni delodajalci so pristali, da bodo plačevali pet let po 2.000 din na zaposlenega. Referendum za vse krajane obeh KS je bil 15.1. 1978. V obeh KS je dobro uspel. V Uradnem vestniku občine Domžale je podano poročilo in sklep, ki sledi ugodnemu izidu referenduma. Volilci so izglasovali, da bodo pri- spevali po 10.000 din na eno družinsko hišo oziroma za vsako etažno stanovanje v več stanovanjskih zgradbah. Tako se bo v petih letih (kolikor časa bo predvidoma potekala izgradnja kanalizacije) zbralo od delovnih organizacij, zasebnih delodajalcev in s prispevkom približno štiri milijarde S din. Manjkajoča sredstva pa bo kreditirala Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Domžale, ki bo investitor tega objekta. Graditelj tega velikega objekta bo Vodno gospodarstvo HIDROTEHNIK. Graditve se bodo pričele v letu 1978 in končale v letu 1983, če bodo sredstva pritekala, kot je predvideno. Sonja Zorman OBVESTILO KO ZZB NOV in Osnovna šola Ihan vabita na žalno komemoracijo, ki bo v petek, 24. februarja 1978 ob 9. uri v Oklu nad Ihanom. Vabljeni! Proti koncu naše občine se na številnih gričih pod mogočno Limbarsko goro stiska vasica Zgornje Koseze. Hiše se skrivajo v varno zavetje strmih vzpetin in nežnih vej smrekovih in hojevih dreves. Strme strehe se dan na dan bleščijo v južnem soncu. Vsega je bilo v Kosezah dovolj — svežega zraka, sonca, travnikov in polj pa šumečih gozdov. Iz hišic s kamnitimi stenami in majhnimi okni so v zadnjem desetletju zrasle nove in prenovljene opečnate stanovanjske hiše s svetlimi fasadami, velikimi okni in balkoni, okrašenimi s cvetovi najlepših lončnic. Iz majhnih, vlažnih in temnih štal so se tudi kravice in bikci preselili v nove, velike, moderne in svetle hleve, ki so tudi svojstven okra sicer skromnih, a nadvse marljivl občanov Zgornjih Kosez. ., Le nečesa ti ljudje niso in16"' Vode, pitne vode, te dragocen^ tekočine je v Kosezah vedno manj kalo. Ko pa so pretekle pomladi za čeli pripravljati gradnjo vodovo na Gori pri Pečah in še predno s tam zapičili prve lopate mladto^ delovne brigade, so se tudi K sežani pripravljali na P0(*ob j. gradnjo. Koncem junija so že ra/P šali referendum za samoprispcvt Vaščani so prav na referendum pokazali enotnost, slogo in žej^ po še večjem napredku vasi, ki sme izumreti. Vsi volivci so se ‘ (Nadaljevanje na 1 7.st^ mni Kosez so s prostovoljnim delom veliko naredili, da lahko pili zdravo vodo KAJ JE RESNICA? Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je skupaj s predstavniki prizadetih razpravljal o oddaji, kije bila v TV dnevniku 25. januarja *”78 in se s pismenim pojasnilom obrnil na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS, Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS, odgovornega urednika TV dnevnika — RTV Ljubljana in novinarja tov. Tomaža TeVčka. Zaradi tega, da bi naši občani bili seznanjeni z odgovorom oziroma Pismom, ki je bil naslovljen zgoraj navedenim, objavljamo vsebino tega Pisma v celoti. Koordinacija sveta za preventivo in vzgojo v sestavi predsednika in tajnika SPV, predstojnika oddelka za notranje zadeve in pomočnika komandirja Postaje milice Domžale je na sestanku dne 30. 1. 1978 razpravljat o informaciji TV novinarja Tomaža Terčka, posredovani javnosti v T V dnevniku dne 25. 1. 1978 in ugotovila naslednje: • Podana kritika svetu, da dve leti ni poskrbel za obnavljanje panoja SPV v Domžalah je netočna, napihnjena in izmišljena; ■ podajanje kritik ali ocenjevanje dela SPV brez predhodne ugotovitve dejanskega stanja z nosilci teh nalog je nezdružljiva in nujno vodi do nezadovoljstva, jemlje pa tudi voljo članom SPV. Resnica o navedenem panoju, ki bi jo novinar lahko dobil, če bi se Potrudil ali upošteval organe SP V, je v naslednjem: V noči med 9. in 10. oktobrom 1977 med drugo in tretjo uro je h*nan storilec v vinjenem stanju namerno razbil steklo panoja SPV v j°mŽalah. Naslednjega dne je bilo Komunalno podjetje Mengeš zapro-* obn°vi steklo. Komunabio podjetje kljub trem urgencam in ebni urgenci predstojnika oddelka za notranje zadeve na direktorja izd / “ n‘ °Prav‘l° zasteklenitev vse do 5. 1. 1978. Po zasteklenitvije v kl^h' • ker jo je storilec prav tako pokvaril in jo žal izvajalci ,ub obljubi še do danes niso napravili oziroma obnovili. Pristojna komi- sija SPV ima pripravljeno gradivo za objavo in tega ne more storiti zaradi navedenega. Glede na navedena dejstva, ki so dokumentirana, se upravičeno sprašujemo, od kod ima tov. Terček pooblastilo, da pretirava, da SPV že dve leti na panoju ni ničesar storil, ko pa je bil ta prav v teh dveh letih, ki jih uporablja, petkrat obnovljen in to s fotografijami prometnih nesreč, s programom tekmovanja, z rezultati tekmovanja v osnovnih šolah na temo „Kaj veš o prometu“ ipd. Tov. Terček je s takim potvarjanjem dejansko pred občani Domžal, ki pano poznajo, osmešil samo sebe. ■Nerazumljivo pa je ponašanje novinarja, da ne zna najti stika z odgovornimi, zlasti s predsedniki organov SPV, ki bi mu lahko postregli še z naslednjimi dosežki SPV v preteklih letih. Samo podatki, da je v sedanji mandatni dobi SPV bilo letno v osnovnih šolah na območju občine vključenih v prometno vzgojo nad 5.200 učencev osnovnih šol, da nam je uspelo vsa leta redno izvršiti program izobraževanja, šolska in medšolska tekmovanja „Kaj veš o prometu “ in da smo vsa leta dosegali zavidljive uspehe. Samo podatek preteklega leta, da je osnovnošolec Vojska Pavel iz šole Dob bil udeležen svetovnega tekmovanja „Kaj veš o prometu“ v Bruxelessu in tam dosegel 15. mesto. Poleg te dejavnosti se aktivno vključuje v vzgojo pionirjev prometnikov. Komisija je opravila vrsto pregledov opreme koks v vseh osemletkah in nekaterih OZD. Delavci milice so v okviru programa izobraževanja nudili pomoč s tem, da so opravili vrsto predavanj v šolah za starše - na roditeljskih sestankih. Poleg teh aktivnosti so bili zelo aktivni mentorji v vseh osemletkah, zadnja kta pa še posebna osnovm šola Homec, ki vidno napreduje na tem področju. Na pobudo SPV je skupščina prešla k naročitvi in sprejemu prometne študije, s čemer se bo začelo načrtno urejevati prometno problematiko v mestih Domžak in Mengeš. Vodstvo SPV je bilo pri vsem tem delu aktivno in projektantom nudilo vso pomoč. Lahko bi naštevali še pozitivna dejstva, so pa tudi težave, vendar pričakujemo, da novinar s posredovanjem infonnacij vpliva na te činitelje vzpodbudno, ne pa da s takimi netočnimi informacijami želi tem jemati ugled, ki so si ga pridobili v občini. Glede na navedeno smatramo, da je primer tov. Terčka kritično oceniti tudi na odgovornih forumih, zlasti pri odgovornih, ki jun informacijo dajemo v vednost. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Domžak 'nnetni vzgoji posvečamo v občini dosti pozornosti, čeprav nekaterim to ni poznano .. . (Nadaljevanje s 16. strani) b°d° v naslednjih petih Prepel jal1 v skupen mošnjiček v 'l°gle(l,;m)u’ da bo tudi v Koseze v *'vljehnCTn času pritekla voda, vir V Teu. napredka. ''Papirjj*. J mesecih so bili narejeni “cn0 j'av 6°tovo Je najpomembnejši jekt v Ihanu farma za vzrejo tonov. Čeprav je večina Ihancev nast i ® začudeno gledala, kaj bo stalo na področju, kjer se danes naja farma, so sedaj nanjo vsi po-§teSn.1- Močno se je povečalo tudi ru| o prebivalcev, saj je mnogo s, ,avcev prišlo od drugod in se za pa n<) naselilo v Ihanu. Ime Diana Pon> i*)faV 8°tovo farma bekonov s sv- dakč v svet in t0 predvsem njo najmodernejšo tehnologijo, ine i raz.8°voru nam je direktor nje' ^an Krivec povedal nasledita , Proizvodnjo smo pričeli lOoon 6°’ k° farma redila letu U Praš*čev. V enem samem leta ni0 Proizvodnjo podvojili, 4S (ion L ^ Pa smo vzrejali že - bekonov. V letu 1977 smo gojili P° opravljeni tretji rekon- let0 $ 55.000 bekonov, za gradili i 1^79, ko bomo do- deVam/°datne prostore, pa prcdvi-na 0t,r° ^ejo 85.000 bekonov ali gam»«°, ^ milijonov kg svinjske- Ch'"0/' načrtov -v ‘arme ima še mnogo liko u ’!) Inhko mu želimo še ve-spehov pri nadaljnjem delu. TERMIT DOMŽALE - TOZD" ILPOS IHAN V Ihanu stoji tudi TOZD delovne organizacije TERMIT Domžale z imenom ILPOS, kar pomeni izdelavo livarskih in pomožnih sredstev. Prostori sedanje TOZD se nahajajo na kraju, kjer je bil svoje čase mlin za žito, ki je bil kasneje preufejen za proizvodnjo suhih barv. Čeprav je tovarna nekajkrat pogorela, je bila vedno znova obnovljena in tudi tehnološko seje neprestano izpopolnjevala. Sedanji izdelki imajo na trgu veliko vrednost, saj se uporabljajo predvsem v livarnah, kot pomožni material, ki smo ga dosedaj -v veliki količini uvažali. Termit - TOZD ILPOS ima tesne povezave z Železarno na Jesenicah in na Ravnah. Drug pomemben proizvod pa so ekso-termna sredstva, ki jih nameravajo v prihodnje proizvajati še v večji količini. Delavci - ki so večinoma domačini - si močno prizadevajo, da bi uredili svoje obrate in delavnice ter si zagotovDi tudi prostore za zdravo življenje na delovnem mestu. V teku so že priprave za izgradnjo prepotrebnih garderob, sanitarij, jedilnice in zaklonišča ter gradnje večje hale za izdelovanje eksotermnih livarskih praškov. Gradnja se je že pred nekaj leti začela, vendar bodo šefe v letošnjem letu na razpolago sredstva v višini pol milijarde starih dinarjev za dokončanje te prepotrebne proizvodne dvorane. Odbor POSVET 0 PROBLEMIH TELESNE KULTURE uNadaij va ^sPešno^n,^ PrejSnjc 5tev^e) kak0 v športno dejavnost vključiti Šei*1,3 Ptedinu. L a*ccDa vključe- predšolske otroke izven vrtcev in les*’*1 otmvk‘h otr°K,v. VVZ in mladino po končani šoli, pa tudi tel!*0 Kult um V, or8anizirano te" vprašanje1, kdo pravzaprav naj bo Juvanja 0 dejavnost v okviru organizator množične telesno kul-h S *a šP°rtno značko in v turne dejavnosti v delovnih orga-Pra $tX)rfn’1 druStvdl, Ki so nizacijah in KS. Pri večini sedanjih le v vkljub, ne.^javnosti v šolah, nosilcev dejavnosti ni čutiti prave Za^0 KultUr Vanje najmlajših v te- pripravljenosti, da bi se odprle širše n,,njeto stn,110 aktivnost je garant dejavnosti večjemu krogu delovnih «uJ^torSn0i?t “ P°8°j- da ,eles" liudi- de] ž. **tivnost postane se- V OZD in KS bo verjetno po-k^ka 'v jenja slehernega po- trebno poleg obstoječih organi-RaZrešitj , zirati 56 nove nosdce - organi- Je Potrebno vprašanje, zatorje telesno kulturne aktivnosti (športna društva) in jim zagotoviti ustrezne kadrovske in materialne pogoje za organiziranje množične TK. Ugotavljanje in spremljanje doseganja množičnosti je ena izmed nalog SIS za telesno kulturo, ki mora vzpostaviti evidenco, da bi lahko opravičevali uporabo družbenih sredstev. V vrhunskem športu razmere niso preveč spodbudne ter v zadnjem obdobju nismo imeU športnikov, ki bi dosegali posebno kvalitetne rezultate. Brez pravega koncepta namreč ni bilo niti mogoče pričakovati boljših rezultatov. Ob dokaj slabih razmerah v vrhunskem športu in množičnosti, je bil močno razvit tako imenovani tekmovalni šport, ki je imel zelo drage in široke tekmovalne sisteme ter angažiral večino sredstev, ki smo jih združevali za sorazmerno majhno število športnikov. Iz tega razloga so bila oblikovana jasna izhodišča in napotki za spremembo tekmovalnih sistemov ter drugi spremljajoči ukrepi. Na takšno stanje v precejšnji meri vpliva pomanjkanje kvalitetnih kadrov v posameznih dejavnostih in neurejenost njihovega položaja. Če želimo doseči v športu resnično kvaliteto, moramo skrbeti zlasti za množičnost in ustvariti takšne pogoje dela, da bodo tisti, ki to hočejo in zmorejo lahko dosegli kvalitetne dosežke. Ta sistem temelji na zgodnji selekciji in na visoko strokovnem delu v vseh in še posebej v dogovorjenih panogah. Gre za dolgoročno nalogo. Največ pozornosti bomo posvetili otrokom in mladini od 7. do 19. leta starosti ter tistim, ki že dosegajo vrhunske dosežke. Sistem selekcij, ki pomeni stopničasto izgradnjo kvalitete, je pričel dajati prve rezultate, zato ga moramo razvijati naprej, vse kar bi zaviralno vplivalo pa odklanjati. Programiranje in financiranje Izraz financiranja dejavnosti je v resnici že napol preživel, ker gre v sedanjem obdobju dejansko za združevanje denaija vseh delavcev za uresničitev sprejetih programov. Kljub konstantni rasti zagotovljenih sredstev, le-ta še vedno ne zadoščajo za kritje vedno širše postavljenih programov. Le-ti tudi niso v skladu z možnostmi obsega skupne porabe, kije opredeljen v družbenem planu oziroma vsakoletni resoluciji. Seveda se zaradi tega pojavljajo težave in nesporazumi pri usklajevanju in korekcijah pripravljenih programov izvajalcev v okviru SIS. Izvajalcem, ki niso predložili programov SIS v nobenem primeru ne bi smela dodeljevati sredstev. Bistveni element menjave je v tem, da izvajalci nudijo organiziranje dejavnosti, uporabniki pa zagotavljajo sredstva. Usklajeni programi v okviru SIS morajo biti vezani na pogodbe, s katerimi se opredeli višina sredstev, obseg nalog po programu, čas izvajanja itd. Tudi vprašanje ustreznosti prispevne stopnje glede na gospodarsko rast, razvitost občine in prednostna področja v skupni porabi je vedno bolj aktualno. Izkoristiti pa je potrebno tudi vse možnosti že zastavljenega povezovanja in združevanja sredstev več SIS (sporazumno med SIS izobraževanja, otroškega varstva in telesne kulture). Telesno kulturni objekti Od opredelitve delovnih ljudi na referendumu za samoprispevek za izgradnjo šolske mreže je pridobivanje novih objektov-prostorov hitrejše in večje kot je v občini kdajkoli bilo. To ne pomeni, da so vse najnujnejše potrebe pokrite, pravgotovo pa tudi niso izkoriščene vse možnosti, ki se z dobro organizacijo, podaljšanjem časa dnevne uporabe in strokovnim delom ter nadzorom lahko dosežejo. To velja pravtako za zunanja igrišča in vse telesno-kulturne objekte v naravi. Nosilci telesno kulturne dejavnosti imajo veliko težav pri vzdrževanju objektov, zato moramo realizirati že sprejet dogovor, da vzdrževanje telesno kulturnih objektov prevzamejo krajevne skupnosti. Da bi delovni ljudje lažje uveljavljali svoje interese na področju telesne kulture, naj se ustanovi svet za telesno kulturo pri OK SZDL, frontno sestavljen in odprt za čim širši krog zainteresiranih občanov. Obdobje po sklepih razširjene seje RK SZDL je za telesno kulturo čas zelo uspešnih premikov na bolje, tako glede materialne osnove, kot razširjanja in poglabljanja samoupravnih odnosov. Usmeritev je torej pravilna; za še hitrejše doseganje zastavljenih ciljev v TK pa je potrebna združena organizirana akcija telesnokulturnih delavcev vseh ostalih subjektivnih sil v občini in temeljnih samoupravnih skupnostih. Razprava na posvetu je opozorila še na celo vrsto odprtih vprašanj v zvezi z vrhunskim športom, sprejetimi prioritetami športnih panog, pomanjkanjem strokovnih kadrov, perspektivo sedanjih tekmovalnih sistemov itd. O tem pa drugič. OB ČINSKA KONFERENCA SZDL DOMŽALE POPRAVEK V 1. številki Občinskega poročevalca je pri objavi članka ..Spominska slovesnost v Rudniku11 prišlo do neljube pomote. V kulturnem programu ni nastopil mladinski zbor iz Nožič, ampak MLADINSKI ZBOR IZ ŠMARCE, ki deluje v okviru Kulturnega društva Šmarca. Prizadetim se opravičujemo! Urednik PREDAVANJA O OBRAMBNI VZGOJI PREBIVALSTVA ZA NOVO LETO SMO JIH OBISKALI Tudi v leto&ijem letuje bilo dogovorjeno s predsedniki odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vseh krajevnih skupnosti, da bomo v mesecu februarju in marcu organizirali predavanja o obrambni vzgoji prebivalstva. Letos je na sporedu ena sama tema in sicer: REŠEVANJE PREBIVALSTVA IN MATERIALNIH DOBRIN V VOJNI IN OB HUDIH NESREČAH. Kljub temu, da bodo vsa gospodinjstva dobila pozive in da bodo obveščeni vsi prebivalci tudi potom razglasov, objavljamo razpored dogovorjenih predavanj v posameznih krajevnih skupnostih. Zap. št. Krajevna skupnost 1. Jarše - Rodica 2. Vir 3. Radomlje 4. Dob 5. Dian 6. Mengeš 7. Moravče 8. Ožbolt 9. Trojane 10. Homec 11. Lukovica 12. Blagovica 14. Peče 15. Peče 16. Trzin 17. Domžale 18. Domžale 19. Dragomelj 20. Pšata 21. Pšata 22. Velika vas 23. Preserje 24. Rafolce 25. Prevoje 26. Krašnja 27. Zlato polje 28. Češnjice 29. De šen Predavanja 13., 20., 27.11. 13., 20., 27.11. 13., 20., 27.11. 14., 21., 28. II. 14., 21., 28. D. 14., 21., 28.11. in 7. III. 15., 22.II.inl.UI. 15.11. 16.11. 16. in 23.11. 16. in 23.11. 17. II. 24.11. 22.11. 1., .in 15.111. 3., 10., 17. III. 7., 14., 21. III. 1. III. 2. III. 2. III. 2. III. 3. III. 6.111. 6. III. 6. III. 7. III. 8. III. 9.111. Ura Kraj predavanja 18 OS Josip Broz Tito 18 Delavski dom 19 Kinodvorana 19 Osnovna šola 18 Gasilski dom 17 Kulturni dom 18 Partizanski dom 18 Osnovna šola Ožbolt 1 8 Gasilski dom 18 Osnovna šola Homec 18 Osnovna šola Brdo 18 Kulturni dom 18 Osnovna šola 18 Osnovna šola 18 Dom družbenih org. 18 Kinodvorana 18 Komunalni center 18 Osnovna šola 18 Osnovna šola 18 Osnovna šola Drag. 18 Gasilski dom 18 Osnovna šola Radom. 18 Osnovna šola Brdo 18 Kulturni dom 18 Kulturni dom 19 Osnovna šola 18 Osnovna šola 18 Osnovna šola Ribče IHANSKI SMUČARJI USPEŠNI Smučarski klub Ihan je bil določen s strani Smučarske zveze Slovenije in Jugoslavije, da organizira smučarske tekme za kategorizacijo, na kateri morajo nastopiti vsi tekači iz Jugoslavije. Ker 15. januatja 1978 ni bilo snega, je bilo tekmovanje prenešeno v Rateče Planico, kjer so pri organizaciji pomagali tudi tamkajšnji smučarski delavci. Na tem tekmovanju je nastopilo 234 tekmovalcev iz 23 klubov in društev in sicer vil kategorijah. Med temi tekmovalci jih je bilo 25 iz Diana, ki so zasedli vidna mesta in osvojili pet medalj. Tako so ihanski smučarji poleg Jesenic in Dola osvojili največ medalj. Verjetno bi bila bira Še večja, če ne bi bila odsotna člana, ki sodelujeta v republiški in državni reprezentanci in sicer Brane Orešek in Milan Vlah in ja. Kljub temu, da imamo vsako leto velike težave s snegom, smo vendar dokazali, da znamo prenašati dokajšnje finančne obremenitve in se tudi dobro pripraviti za tekmovanje. Rezultati Mlajši mladinci - 5 km: 1. Klemenčič Dol 2. Kršinar Olimpija 3. Lam prečnik Kamnik 4. Gregorič Dian Starejši mladinci - 10 km: 1. Eržen Alp les 2. Cevec Ihan 3. Slovnik Dian Mlajši člani - 15 km: 1 • Cvajnar JLA 2. Mrak Jesenice 3. Pustovrh Olimpija Člani - 15 km: 1. Kalan Gorje 2. Reberšak Triglav 3. Burgar Gorje 4. Janša Jesenice 5. Rak Dian Mlajše mladinke - 5 km: 1. Bešter Triglav 2. Čebulj Olimpija 3. Korpnik Dol Mlajše pionirke - 2 km: 1. Mlakar Jesenice 2. Pogičnik Dian 3. Smrekar Dol 7. Gnidovec Ihan 10. Nahtigil Dian Starejše pionirke - 4 km: 1. Martinovič Jesenice 2. Martinovič M. Jesenice 3. Drobnič Ihan 4. Kokalj Z. Ihan Starejši pionirji - 4 km: 1. Smolnikar Kamnik 2. Kustec Jesenice 3. Gracar Jesenice Mlajši pionirji - 2 km: 1. Sla banja Dol 2. Vebpec Dol 3. Le klin B o št jan Dian 12. Krajšek Primož Dian (nastopilo je 71 tekmovalcev) Rak Čeprav že dolgo časa govorimo in razpravljamo o neki skupni obliki praznovanja in pričakovanja Dedka Mraza, ne najdemo take oblike in je ne najdemo. Lepo bi bilo, če bi dobili skupaj vse predšolske in morda še šolske otroke pa naj bi bUo praznovanje množično, enako za vse, prepleteno s prireditvami in otroškimi igrami. Morda se začnemo o načinu zaključka starega leta za vse otroke pogovarjati prepozno? Razmišljali smo o tem vprašanju tudi člani ŠKD - Osnovne šok Matije Blejca Mengeš. Tako široka nalogi bi bila pretežka za nas,zato smo se začeU pripravljati za standardno obliko pričakovanja Dedka Mraza. Tovarišica KASTELIC Marija je skupaj s člani dramske sekcije začela pripravljati Marjance Ručigajeve igrico v štirih prizorih ,,Dedek Mraz in škratje". Da bi bilo delo bolj učinkovito, bolj resno odigrano, smo k sodelovanju povabiti člana mengeške Svobode tov. Janeza Hafnerja. Brez obotavljanja je pristopil k delu. Zanj ni bilo ne vprašanje časi, ne oddaljenosti kraja. Mladi so se za predstavo pripravljali mesec dni, dnevno po dve uri. Bili so vztrajni, marljivi in kljub utrujenosti tudi v šolskem uspehu niso popustili. Kot da bi bili domenjeni, so se začela na šo' obračati podjetja iz bližnje in dalp okolice, kaj smo pripravili za otroke-Začeb so se predstave. V Mengsj smo na st op Ui sedemkrat. Palčki so svojo živahno igrivost vse skozi preP*!. tali vzgojne momente in prikaževa mladim obiskovalcem kaj se zgodi, v ne pospravljajo za seboj in če ne P magijo dedkom, babicam, če se r umivajo. Kako hudo grda je med ljud® zavist in škodoželjnost in ta je M"* strogo kaznovana. „ V Trzinu so nas malčki in njil|0, mamice čakati dobro uro, ker jiw e skupina, s katero so bili domenje"' zadnji trenutek odpovedala. Nadvse J bilo bpo v Ljubljani. Otroci so igLj tako dovzeto, da so se v igro vkljU“ tudi mladi obiskovalci in skupaj z ig"' klicali starko Zimo, naj vendar sneg. . „.[1, Zelo toplo so nas sprejeli ' oskrbovanci v Domu počitka, še boli H skupina otrok v lnduplati Jarše, K JQ. prizorišče za sprejem pripravilo v ranici njihove družbene prehrane, preštejemo vse otroke, na hitro ut vimo, da smo z desetimi predstavam v vseeno obiskali preko 1.000 otrok. MLAKAR StefK3 MLADINA NA POKLICNI ŠOLI JE AKTIVNA „ Leto 1977 je bilo bto pomembnih Titovih in partijskih jubilejev. Učenci in učitelji na Poklicni kovinarski in usnjar-sko-gilanterijski šoli Dom žab so pomembne praznike počastili s številnimi proslavami in prireditvami. O njih poročamo ob koncu bta, ker smo imeli zadnjo prireditev še decembra ob Dnevu JLA. Spomladi smo imeli bpo proslavo, posvečeno Titovemu 85. rojstnemu dnevu, delavskemu prazniku in vsem ostalim jubibjem. Ker šola nima primernega zaprtegi prostora, v katerem bi lahko imeli prireditve za vse učence, smo proslavo izvedli kar na šolskem dvorišču. Lepo smo pripravili improvizirani oder, uredili ozvočenje in prireditev je zelo dobro uspela. Prav ta proslava nam je pokazala, da je mogoče tudi brez bogate dvorane pripraviti dobro prireditev, če se organizatorji resnično potrudijo. Maja smo v šoti orginizirali kviz tekmovanje iz zgodovine množičnega delavske gi ljudskofrontncgi gibanja pod vodstvom KPJ. Učenci so zelo množično sodelovali in so pokazati veliko znanja. Tri najboljše šolske ekipe so sodelovaje tudi na občinskem kviz tekmovanju. Sola je najboljše ekipe nagradila s knjigami, vsem sodeluj pa je plačala bp izlet. Ogbdah s' j„ Titov rojstni kraj Kumrovec, Stubio Kostanjevico. Ta izbt je bil za vse ^ bžence še prav posebno doživeth- na smo bili v predsednikovi rojstni n -M,w «... * J..V w..vwiunw,, - j; . , Ul tlj‘* njegov 85. rojstni dan, torej -->■ tudj šolsko športno društvo. Učenci ' ‘:u so tekmovali v košarki, stl® L, ir odbojki, nogometu, kegljanju. rj dosegli bpe rezultate. Dobili srn ^ znanje za najbolj množično udeb ysj tekmovanjih v mesecu mlad0?* ujeie-učenci šob so se skupaj z učitelji gjU žili tudi množičnih proslav na pri Ihanu in na Gorju si. šola Ker se na šoli veliko učen c onlla-periodično (eno polle(je), je Pr,'/j0bru danskih proslavah sodelovala *• polovica učencev. Zato smo 1 ^ JLA, 22. decembra, Ponovl‘vijl,čili tekmovanje, da smo v proslavo Tajili tudi učence, ki so bili spomlad; ^ delovnih organizacijah. Mn°?‘c‘kcijah delovanje pri vseli prireditvah in nam je pokazalo, da je šolska m .j,no pripravljeni delati, če ji to om°b in ji pomagi mo. N • M. 1 ■ki J u i /1 ii Mij Člani Težkoatletskega kluba, o katerih malo pišemo, čeprav »a dostojno zastopajo na mnogih tekmovanjih