S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 slolp. pelU-vrsla mali oglasi po 1'30 In 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Din p Pn več)cm o naročilu popust
Izide ob 4 zjulrej
razen pondeljka ln dneva po prazniku
ass
Političen list za slovenski narodi
HSS odša d Prago h agrarcem
Naročnina
Pnevna izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedei)ska Izdaja celole no v Jugo-slovlfi (20 Din, za Inozemstvo 140 D
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici »t. 6(111 Kokoplsl ae ae vračalo, netranklrana pisma se ne sprejemala * Uredništva telefon dt. 2050, upravnlštva št. 2328
Pot HSS v Prago
S senzacijo poroča zagrebški tisk o potu voditeljev HSS v Prago. S senzacijo, ker se v Pragi ne bodo sestali samo z voditelji močne agrarne stranke, temveč tudi s samim bivšim predsednikom angleške vlade Mac Donaldom. Da pa bo senzadja tem večja, je razkril dr. Kr-njevič tudi nekoliko kopreno od praške poti in izjavil, da je pot gg. Mačka in Predavca samo en korak v akciji, ki jo vodi HSS ua mnogo bolj široki podlagi, kakor se misli. Ce bi belgiajska vlada vedela, za kaj da gre, potem bi se pač čisto drugače ponašala in izpremenila svojo taktiko do HSS. Vse pa kaže, da bo Belgrad prepozno prišel k pameti in da bo postavljen pred gotovo dejstvo. Je naravno, če po takih spremnih besedah pričakujejo zvesti pristaši HSS, da bo prinesla praška pot njih voditeljev naravnost neverjetnih uspehov in pomenila začetek *mage. Ce pa bodo vse te sladke nade tudi uresničene, je po vseh dosedanjih izkušnjah s potovanji vseh hrvatskih voditeljev v tujino več ko dvomljivo.
Ni pa nobenega dvoma, o čem bodo govorili voditelji HSS. In tudi o tem ne dvomimo, da j ili bodo češki politiki pazljivo poslušali, ker so pač v Pragi uljudni ljudje, ki znajo poslušati. Manj pa je verjetno, da bodo hrvatski voditelji tudi slišali vse to, kar bi hoteli slišati, kajti ravno Praga ima smisel samo za aktivno, ne pa za pasivno abstinenčno politiko.
O tem so se mogli hrvatski voditelji že letos spomladi prepričati, ko so jim voditelji češke agrarne stranke povedali, da je edino aktivna polif:!ca dobra in jim zato svetovali, da na vsak način vstopijo v vlado, ker le v vladi se more delati. Bilo bi čudno, če bi v Pragi dali kak drug nasvet, kajti ni bilo v stari Avstriji naroda, ki bi tako zelo na lastni koži občutil vse neuspehe abstinenčne politike. Leta in leta so češki poslanci bojkotiral' dunajski parlament in bili v najostrejši opoziciji proti dunajski vladi, a od vsega tega boja ni Dunaj niti najmanje trpel, zato pa tem bolj češki narod.
Gospoda Maček in Predavcc bosta mogoče ugovarjala, da je bil češki nasvet do dogodkov od 20. junija še mogoč, da pa je čisto napačen sedaj, po umoru hrvatskih voditeljev. Ali tudi ta njihov ugovor ne bo obveljal in naj bi ga češki prijatelji še tako upoštevali. Kajti tudi najbolj žalostni dogodki ne morejo nikdar ustvariti med Srbi in Hrvati onega razmerja, kakor vlada med Nemci in Cehi. A češki Nemci so v vladi, pa čeprav niso od svojega nemškega stališča niti najmanje popustili. In kje je dobiti Ceha in Slovana, ki bi razumel, da morejo biti Nema in Cehi v eni vladi, da pa ne morejo biti v skupni jugoslovanski vladi Hrvatje in Srbi! In naj bi bili grehi Belgrada še tako veliki, vendar ne bodo mogli hrvatski voditelji češkim državnikom nikdar dopovedati, da je Zagreb brez krivde. Ze sama pot v Prago bo vsaj rahel opomin na zagrebško krivdo.
Pa še drug vzgled o napačnosti abstinenčne in negativne politike bodo dobili zagrebški voditelji v Pragi. V nič manjši opoziciji kakor Hrvati proti Belgradu so bili nekoč Slovaki proti Pragi. Ze takoj ob preobratu so izjavili, da je avtonomija Slovaške njih minimalna zahteva, pa čeprav še danes ni ta avtonomija priborjena, so vendar Slovaki v vladi. In v njej se počutijo dobro, a dobro se pri tem '»očuti tudi slovaški narod.
Cisto zaman se bedo ozirali voditelji HSS v Pragi naokoli, da najdejo le enega uplivnega politika, ki bi odobraval abstinenčno politiko. Ne pri meščanskih in ne pri socialističnih strankah ga ne bodo našli in tudi ne pri zastopnikih narodnih manjšin, zakaj gospodarsko procvita-joča Praga odobrava le aktivno politiko in resno politiko, ki računa z dejstvi, ne pa s senti-mentom.
Zato je dobro, da so šli hrvatski voditelji v Prago in naj bodo že nameni njihovega potovanja kakršnikoli. Ce bodo lc količkaj objektivno presojali praško politično "'.vljenje, potem bodo morali tudi revidirati svoje nazore in se posloviti od abstinenčne politike, ki ni dala dosedaj nobenega drugega rezultata, ko kup izjav in praznih besedi. In tem bolj potrebno bo, da to store, kajti tudi zagrebško pret valstvo že uvideva, da jc sedanje politično stanje nevzdržno, ker prinaša samo škodo in sicer tako Zagrebu kot Belgradu. Nedeljski »Morgenblatt« je to jrsno povedal in morda ni ve" daleč čas, ko bodo morali to rcsnico priznati tudi drugi zagrebški listi.
S tem pa seveda ni rečeno, da bi moralo biti abstinenčne politike HSS že jutri konec, ker lahko je zabresti v abstinenčno politiko, težko pa se je iz nje izvleči. Ali zadostuje, da
č Zagreb, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor smo že poročali, so včeraj odpotovali t Prago Maček, Predavec in Švegol. V Zagrebu se delajo najbolj fantastične kombinacije o cilju njihovega potovanja. Dr. Krnjevič je dal namreč izjavo, ki jc dala povod za te kombinacije. Dejal je, da je to potovanje samo en člen v borbi KDK proti današnjemu režimu ter da se bo v kratkem času zvedelo, zakaj se je to potovanje podvzelo. Medtem se je zvedelo,
6 Zagreb, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Ljubljanska »Slovenski Narod« in »Jutro« sta poročala o konlerenci katoliških škofov in o predmetu njihovih razprav, predvsem, da bodo obravnavali politični položaj in da bodo dali y tej smeri smernice, in končno, da je med katoliškimi škofi razcepljenost. Z ozirom na te vesti jo Vaš dopisnik pooblaščen, da z najmerodaj-nejše strani to vesti popolnoma zanika. Knto-liški škofje bodo tc dni imeli konferenco, na
r Belgrad, 11. okt. (Tel. Slov.) Vsi politični krogi in ja nost so pod vtisom bivanja starega prijatelja našega naroda g. Venizelosa v Belgradu. G. Venizelos je središče vsega zanimanja. Njegovo delovanje zasledujejo vsi z največjo pozornostjo. Še preden je g. Venizelos danes pričel z nadaljevanjem svojih pogajanj, je sprejel zastopnike časopisja. Iz tega r:.ugovora jc jasno razvidno, da je grški predsednik izredno zadovoljen s svojo misijo in ravnotako smo lahko zadovoljni tudi mi, kajti dvodrevna pogajanja med našimi prvaki in državni'-! in grškim predsednikom vlade so dovedla do srečnega konca.
G. Venizelos je dal časnikarjer obširno izjavo, v kateri je pobliže govoril o vseh problemih, o katerih se je obravnavalo na konferencah tekom njegovega bivanja.
Medtem se je vršil sestanek med grškim poslanikom g. Polihroniadesom in zastopnikom zun. ministra g. Šumenkovičem, kateremu so prisostvovali g. Politis, ravnatelj političnega oddelka grškega zun. ministrstva, g. dr. Subotič, načelnik našega zun. ministrstva. Razpravljali so o besedilu posameznih konvencij.
Ob 1. popoldne se je pričel svečan banket, ki ga je priredil Nj. V. kralj v čast grškemu predsedniku vlade. Na tem banketu so bili prisotni predsednik grške vlade g. Venizelos, predsednik jugoslovanske vlade g. dr. Korošec. Od Grkov so bili navzoči tukajšnji
da so odpotovali samo radi tega, da pridejo v stik z zastopniki agrarnih strank v Evropi, »lasti pa še s češko agrarno stranko. »Narodni ▼&1< posebno naglasa, da je bil dr. Maček neposredno pozvan od prosvetnega ministra Hodže, prvaka češke agrarno stranke, ter pravi, da je to najboljši dokaz, kako se v zavezniških državah gleda na današnje razmere.
kateri bodo obravnavali strogo cerkveno zadeve v naši državi. Katoliški episkopat kot tak ne razpravlja ne o političnih ne o strankarskih vprašanjih. Konference se bodt jutri pričele. Ravno tako smo pooblaščeni zanikati kako misijo papeževega nuneija v našem notranjepolitičnem položaju. Vso tozadevne vesti izhajajo iz intrigantstva in želj za senzacijami. >Jutro« bo s svojimi razkritji doživelo isto samoprevaro kot s sestankom Korošca-Mačkn!
poslanik g. Polihroniades z osebjem. Od naših ministrov g. Šumenkovič, dalje Ceda Mi-hajlovič, g. dr. Spaho, g. dr. Angjelinovič, pomočnik zun. ministra g. Lukovič in drugi.
Popoldne ob 5. sta se sestala predsednik grške vlade g. Venizelos in zun. minister g. Šumenkovič ter izdelala načrt protokola. Ob 7. zvečer je bil zun. minister sprejet v avdi-anci, v teku katere je Nj. V. kralju podal poročilo o vsem doeedanjem delu. Zvečer ob 10. 9e je v grškem poslaništvu podpisal protokol, v katerem se natančno označuje, kar sta zastopnika obeh držav sklenila.
v Atene, 11. okt. (Tel. Slov.) Zadnje tež-koče, ki se tičejo tolmačenja grško-jugoslovan-ske pogodbe iz 1. 1923, so bile danes odstranjene in dosežen sporazum, katerega vsebina se je zapisala v dveh pismih, kateri sta sc medsebojno izmenjali. Sledili bodo protokoli o tolmačenju te konvencije, h kateri je Jugos1~vija želela nekatere spremembe, potem pa bo podpisana pogodba, če bodo do takrat urejena tudi tehnična vprašanja. Jutranji listi ponovnr> naglašajo, da je Jugoslavija zahtevala od Vc"'ze-losa, da sme Jugoslavija svobodno uvažati tnu-nicijo v slučaju vojne skozi Solun, kar je Venizelos odklonil, posebno za slučaj vojne med Jugoslavijo in Italijo. Grški listi to stališče Venizelosa odobravajo, ker bi sprejem jugoslovanske zahteve ustvaril tajno zvezo proti Italiji, česar Grška ne želi.
Uprava le vKoptlarlevl al.št. ti - Čekovni raCun: Ljubljana štev. I0.650 ln 10.349 sa tnserate, SarajevoSI.7503, Zagreb it. 39.011, Praga In Ounaj St. 24.797
V dneh političnih zvez
Povojna zunanja politika je tako bogata na poskusih, kako urediti odnošaje med evropskimi državami, da ima komaj primero z dogodki zadnjih dvajset let pred svetovno vojno. Ko so se v prvih letih črtale meje novih in starih držav in komaj se je izobličilo družabno lice človeške družbe v borbi med komunistično in me-ščansko-fašistično ter demokratsko strujo, že je buknilo veliko vprašanje, kako naj krivec svetovne vojne, kakor ga je označila versajska mirovna pogodba, plačuje vojno odškodnino, kako naj se uredi plačevanje vojnih dolgov, da se spravi gospodarsko življenje na redno pot.
Komaj pa je bila ta plat evropske politike za silo rešena, že smo bili na potih čiste politike in čiste diplomacije velikega stila .Nemčija ni hotela priznati nove meje. Kako jo pripraviti do tega koraka? Bila je velika poteza Bri-anda in Chambcrlaina, da sta se znašla v Lo-camu. Nemčija je v pogodbi prostovoljno priznala zapadne meje, se odrekla torej Alzaciji in Loreni ter Eupen-Malmedyja, Anglija in Italija pa sta bili Franciji in Belgiji za poroka, da bo dana beseda držala.
Evropa je doživela malo antanto, vstop Nemčije v Društvo narodov, zvezo frankofil-skih držav in italijanski imperijalizem, ki je terjal »vojni dolg«: Prosto roko na Balkanu, v Sredozemskem morju in kolonije. Nehote pa je vsa Evropa čutila, da vstaja v svetu nekaj novega — Amerika, ki je svetovno vojno dobila in do dobrega izrabila, Evropi, ki ji je pomagala z vojnimi naročili na noge, pa napovedala boj: Umakni sc s prvenstvenega sedeža, da sto pim jaz nanj!
Skoro ga ni večjega povojnega dogodka v tej zvezi, kot obnova francosko-angleške zveze, formalno utrjene v mornariškem dogovoru. Več prahu ni dvignila še nobena pogodba. Pravzaprav pogodba ni tako brezpogojro nova. Že ko je prevzela vodstvo angleške politike konservativna vlada in ko je zlasti stopil na čelo angleške zunanje politike Sir Austen Chambelain, je bilo pričakovati, da bo imperialistični angleški konservativec iskal zveze z najmočnejšo celinsko velesilo Francijo, da drži druge države v šahu. O Chamberlainu je osebno znano, da je velik frankofil. Cilji angleške politike nasproti Franciji pa so bili že tedaj odkriti, ko je Cham-berlain vzel iz zunanjega ministrstva nad vse vplivnega diplomata Tyrella in ga poslal za veleposlanika v Pariz. Tyrell naj veže London in Pariš, obenem pa vpliva na štab uradnikov, ki tradicijonalno odločujejo v Foreign Office. Posledice so bile kmalu vidne. Anglija in Francija sta se s tihim spremljevanjem diplomacije sporazumeli med obema generalitetaina o vojni sili na kopnem in na morju ter sklenili politično zvezo.
Ze dneve in dneve poslušamo vihar ogorčenja in razočaranj iz drugih držav. Amerika zahteva, da se ta sporazum spravi s sveta, ker se bo sicer odrekla vsaki skupni konferenci. Italija vztraja na stališču, da ne sme biti nobena evropska država nad njo, ali praktično: da ima enako visoko in močno oboroženo silo kot Francija. Angleški liberalni krogi zahtevajo, da angl. vlada dogovor enostavno uniči, da se povrne nazaj k locarnski politiki, pri kateri sta udeleženi tudi Nemčija in Italija. Konservativni ame-rikanofili opozarjajo na nevarnosti, ki utegnejo nastati za Anglijo, če se spre z Ameriko. Nemčija gleda vso zadevo po strani, ker ni subjekt, ampak Ie objekt te politike. Italija na ves glas protestira, Pariz pa izganja časnikarje, ki so vsebino dogovora spravili na dan.
Glavno bo vprašanje, ali bosta Anglija in Francijo dogovor vkljub vsej opoziciji zdržali. Naj se pa dogovor zdrži ali pa spravi v arhiv, to zaslugo mu nihče ne bo mogel odreči, da je razčistil ozračje in pokazal na grupacijo držav, nasprotstva med njimi ter na tendenco, za katero gresta evropska oziroma ameriška visoka politika in diplomacija.
Naša država jc od početka svoje moderne l politične zgodovine navezala ozko svojo usodo s politiko zapadnih velesil: Biti v dobri zvezi s Francijo, a nikdar ne odbiti Anglije! Na potu tc politike smo prišli iz male Srbije do Velike Jugoslavije, četudi je krog nas mrgolelo nasprotnikov. V trajni francosko-angleški zvezi pa bo nas razvoj imel še varnejšo bodočnost.
SConkordat s Prusiio
v Berlin, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Pogajanja za sklep konkordnta med Prnsijo in Vatikanom so pri krniu. Vsebina dogovora so drži 1 še tajno, venilnr pn javljajo listi, da zahteva j Vatikan med drugim tudi ustanovitev treh l novih škofij.
SDS sama v sefes need^na
č Zagreb, 11. oktobra. (Tel. »Slov.«) Poročali smo že, da vlada v SDS stranki veliko nezadovoljstvo s Pribičevičevo politiko, posebno med nekaterimi hrvatskimi poslanci, nakar je reagiral Pribičevič v neki svoji izjavi. Včeraj je Pribičevič ostro napadel Narodno odbrano radi njenega zborovanja v j Belgradu. Da se Pribičevičev poslanec, bivši pravosodni minister, nc strinja s Pribičevičevo politiko, dokazuje poseben brzojav, ki ga jc odposlal vojvodi Stepanoviču.
Danes se je vršila tudi seja poslovnega odbora KDK, ki so ji prisostvovali vsi člani razen dr. Mačka in Predavca. Sklenili so, da sc skliče plcnum za 20. oktobra v Zagreb. 21. oktobra bodo vsi poslanci sodelovali na slsaškem zborovanju KDK, nato pa bodo v plenumu nadaljevali s svojim delom. V vrstah KDK se pričakuje, da bo poslovni odbor predložil plenumu važne sklepe.
Pogreb rektorja MlPeria
č Zagreb, 11. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne ob 4 se je vršil pogreb vseuči-Iiškega rektorja dr. Ernesta Millerja. V sprevodu so bili zastopniki vseh vseučilišč. Od
prično I-rvatski politiki - rčunati z dejsh. in da jim ne bo abstinenčna politika cilj, temveč le nujno zlo, ki ga je čim preje odpraviti. In že so na poti k sporazumu in aktivni politiki in žc je imela praška pot uspeh, ki si ga žele ne samo vsi Jugoslovani temveč tudi vsi Cehi in vsi, ki žele miren razvoj na Balkanu.
Slovencev je bilo med drugimi opaziti g. dr. Kušeja. V sprevodu je bilo veliko število akademikov, mladine, meščanstva, kar je najboljši dokaz, kako priljubljen je bil pokojnik v vseh hrvatskih krogih. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovilo več govornikov.
Zeppelin leti v Ameriko
v Friedrichshafen, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldno ob 7.55 je zrakoplov »Grof Zeppelin« startal v Ameriko, dasi so vremenska poročila z Atlantskega morja bila Se zelo neugodna. Med potniki so nahajajo pruski notranji minister Grzozinski, komander Rosen-thal, španski polkovnik Fcrrera in več časnikarjev, risarjev in filmskih fotografov. Na krovu se nahaja tudi mladi Drummond-Hay. Zrakoplov je vzel smer od Konstanco in Basla proti francoski meji. Po poročilu iz Monte Li-mara je zrakoplov danes popoldne ob dveh francoskega časa letel v višini 600 metrov.
Zeooelinu v oozdrav
v Newyork, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Los Angelosc se je po srečni vožnji vrnil v sredo zvečer iz Texasa v Lackehurst in se sedaj pripravlja, da novemu zrakoplovu »Grofu Zeppelinuc poleti nasproti v pozdrav. V Lackehurstu so končane zadnje priprave za sprejem. Prihod »Zeppelinac se pričakuje z mrzlično napetostjo.
v Milan, 11. okt. (Tel »Slov.<) l>ne 28. oktobra se bosta otvorili dve novi letalski progi Rim—Sirnkure—-Tripolis in Osti«—Genova— Marseille—Barcelono.
Demokratske senzacije - udarec po vodi
Ifllta pogodba podpisana
Pregled iz Rusije
v Pariz, 11. okL (Tel. »Slov.«) Francoski komunistični poslanec Caehin, ki se je vrnil iz Rusije, je v nekem svojem govoru podal zelo mračno sliko o ruskih razmerah, posebno o rdeči armadi, ki da je slaba in slabo oblečena.
V politični zgodovini povojne Rusije ni tlepa zaznamovati razdobja, ki bi bilo potisnilo Rusijo tako v ozadje in bi bilo o njej tako malo govora, kot zadnjega pol leta, zlasti pa v zadnjih mesecih. Ali je nastopil v notranjem življenju ruske države zastoj, ki onemogoča kakršnokoli zunanjepolitično akcijo? Ali se je morda Rusija povrnila k stari taktiki podzemskega ro varen ja in opustila politične izjave, oziroma diplomatske poleže, ki bi dale o njej kaj slišati? Ali pa se vobče pripravlja nekaj, o čemer tudi ostali evropski politiki ne bi radi govorili, in se smatra le za pripravo velike protiruske ofenzive? Dejstvo je, da n. pr. iz Češkoslovaške, kjer se je zunanji minister dr. Beneš toliko časa izpostavljal za priznanje Rusije de iure in kjer je politična javnost ravno glede te točke razdeljena v dva strogo ločena tabora, ni nobenega glasu o Rusiji. Tudi v naši državi obstoja popoln molk. Zelo značilno je, da je Briand, ko je govoril o razorožitvi in pisal v zadnjem času o evropskih problemih, zavzel nenavadno sovražno stališče nasproti Rusiji in obsodil njeno delovanje. Značilno je dalje, da se je kongres delavskih strokovnih zvez v Angliji le malo dotaknil vprašanja boljševizma in da je bil za predsednika angleških delavskih strokovnih zvez izvoljen izrazit nasprotnik Sovjetske Rusije. Celo iz Nemčije, ki je hotela po vojni obnoviti staro tradicijo nem-ško-ruske zveze iz Bismarckove dobe in o kateri se je mislilo, da ima glavni izvoz ravno v smeri proti Rusiji, ne čujemo ničesar o kakih nadaljnjih trgovinskih pogajanjih in je upravičena domneva, da se Berlin kaj izrazitega v tej smeri ne upa napraviti.
Ali preživlja Rusija težko notranjo evolucijo? Brez dvoma! Zanimivo je poročilo komunistične internacionale, kjer so se cule odkrite pritožbe o propadanju komunizma v iz-venrutskiii državah, n. pr. v Češkoslovaški. :Vsekakor znano je, da sistem sovjetov izven Rusije ne gre naprej, čeprav je principielno mednaroden. Iz Moskve prihajajo poročila, da se sovjetska uradna vlada pogaja z nekaterimi bivšimi opozicionalci, ki so bili pregnani v pregnanstvo, oziroma, da jim je povratek že dovolila. Tako je zadobil n. pr. milost bivši ruski poslanik v Parizu Rakovski, ki je sedaj prideljen kot Specialist za balkanske države tretji internacionali. Pogajanja z opozicijo dajejo misliti, da sovjetska vlada potrebuje spričo danega položaja vsako uporabno moč. Gospodarske vesti tudi niso razveseljive. Na eni strani je omembe vredno, da je mnogo sovjetskega premoženja in industrije prešlo v sistem koncesij inozemskemu kapitalu, na drugi strani pa, da je likvidiral Harriman-kon-cern iz Amerike, ki je dobil koncesijo za dvajsetletno izrabo kavkaškega mangana in ki je dobil ob začetku obratovanja vse mogoče obljube in svoboščine. Koncem izjavlja, da je moral prenehati, ker se s sedanjo sovjetsko vlado enostavno ne da delati in ker sovjetska vlada delo le šikanira, mesto da bi izvajala obljube in pogodbo. Daije so znana poročila o nezadovoljstvu med delavstvom, ki nosi prevelika bremena za vzdržavanje sistema, kakor tudi med kmeti, ki se s sovjetskim režimom nočejo sprijazniti. Močno se čuti angle-ško-ameriška blokada, nezaupanje v Franciji in Nemčiji, in zdi se, da je v Rusiji položaj, kot ga je imela med svetovno vojno Nemčija, ko so jo okovali v verige angleške blokade.
Listi poročajo, da se z ozirom na Rusijo deld na velikih načrtih. V tej zvezi naj bi biio tudi potovanje Pilsudskega v Bukarešt, kjer naj bi se po iniciativi Francije dogovorili o vojaški zvesti med Poljsko in Romunijo, ki bi bila naperjena strogo proti Rusiji. Poljska bi vstopila v zvezo tistih držav, ki garantirajo Romuniji Besarabijo. V tej zvezi se čuje nadalje, da je tudi Češkoslovaška zagovornica tega načrta. Širši okvir pa bi bilo mnenje diplomatov, da končni računi še niso sklenjeni, v kolikor pride v poštev sedanja zapadna ruska meja in bi se dalo govoriti o nadaljnji razdelitvi Ukrajine, katere del bi dobila Poljska, del pa bi ostal pri Rusiji. Načrt se spravlja v zvezo s potovanjem francoskega generala Le Ronda, Fochovega prijatelja, ki je pred kratkim obiskal vse te države. Načrt da izvira torej iz Francije, ki da je na vsak način dobila že privoljenje Anglije, ki vidi v novih vojaških in političnih zvezah močno hrambo proti sovjetom, ki bi potem ne mogli biti nevarni niti v Aziji.
Brez dvoma je pri vsem tem mnogo primesi običajnih diplomatskih kombinacij. Isto-itako pa je brez dvoma, da je za daljšo dobo sovjetska propaganda doigrala in da ni misliti na skorajšnjo uspešno akcijo ruskega vpliva v katerikoli državi. Ugodnosti in ponudbe inozemskim kapitalistom, domača pogajanja z opozicijo in neaktivnost ruske diplomacije pa dajo misliti, da Rusija ni ne notranje, ne zunanje v rožnatem položaju in da bo najbrže molil tudi Stslin Leninovo izpoved: »Kljub vsemu smo se vendarle prenaglili. Kje je izhod?<
S prašku nesreča prei nladsi!
v Praga, 11. okt. (TeL »Slov.«) Klub češkoslovaških, nemških, socialdemokratskih in čeških narodnosocialističnih poslancev je poslal predsedniku parlamenta Malypetru odposlanstvo, ki ga je prosilo, naj takoj skliče plenarno sejo parlamenta, da da vlada pojas-njenje, zakaj se je mogla zgoditi nesreča. Odposlanci so predsednika opozarjali, da se take nesreče stalno ponavljajo in da so sedaj dosegle vrhunec. Hkrati zahtevajo socialisti, da vlada predloži primeren zakonski osnutek o zidanju novih stavb. Socialisti se sklicujejo na že oddano spomenico, v kateri so vlado opozarjali na slabe posledice pri odpustu davkov na nove hiše. Socialisti zahtevajo dalje, da se soclalno-političen odsek proglasi za trajnega. Predsednik Malypetr je obljubil, da bo sklical predsedstvo parlamenta in klube o sklepih takoj obvestil.
Reševalna dela se nadaljujejo neprestano. Moštvo se pri tem stalno izmenjava. Število mrtvih se je zvišalo na 32. Ni bilo vedno lahko mogoče dobiti uradne številke, ker je n. pr. Ji-račekova klinika, v kateri se nahaja cela vrsta
Zagovor francoske device
v Pariz, 11. okt. (Tel. »Slov.«) K odpravi laične zakonodaje potom sedanje francoske vlade se je izjavil prosvetni minister Herriot na shodu. Herriot se je zagovarjal, da radikalni ministri o namerah Poincareja niso bili obveščeni in da so vedeli o stvari le toliko, kolikor so brali v časopisih. Herriot je tudi zanikal, da bi se zadeva obravnavala v ministrskem svetu. Herriot je nazadnje prosil svoje volivce, da mu še nadalje zaupajo. Ta njegova prošnja se tolmači tako, da hoče radikalna stranka vzdržati na svojem laičnem programu in da bi, kolikor je od Herriota odvisno, v slučaju potrebe izstopila iz vlade. Socialistični voditelj Leo Blum pa je izjavilj da vlada nikakor ni ogrožena. Ni namreč izključeno, da bo našel v stvari kak kompromis.
V zahtevah raznih organizacij radikalne stranke po izstopu iz vlade radi čl. 70. in 71. proračunskega zakona, ki predvideva vrnitev zaplenjenega cerkvenega premoženja in zo-petno pripustitev verskih redov v Franciji, vidi levičarski tisk začetek odločilnega boja proti preboju laiških zakonov. Kakor piše »Excelsior«, je že sedaj v Franciji S09 voskih redov s 3218 naselbinami. Med vojno -je pribežalo v Francijo posebno veliko redov iz Belgije in Turčije.
Italija dafe samostane nazaj
v Milan, 11. oktobra. (Tel. Slov.) Kartuzi-janski menihi se bodo v kratkem vrnili v svetovno zuani samostan Certcsa pri Paviji, kate-
Teror v Madlarski odpovedale
v Budimpešta, 11. okt. (Tel. »Slov.«) V volivnem okrožju Velika Kaniža so bile danes nadomestne volitve za madjarslti parlament, ker je poslansko mesto v Veliki Kaniži postalo prosto, ker se je bivši finančni minister Tibor Kallay odpovedal mandatu. Kallay je pred nekaterimi tedni izstopil iz vladne stranke in je v svojem odstopilnem pismu brezobzirno kritiziral Bethlenovo vlado. Obenem je napovedal, da hoče, da naj meščani Velike Kaniže sami odločijo o njegovem koraku ter je ponovno kandidiral za poslanca. Kljub naj-ostrejšemu pritisku oblasti je zmagal Kallay s 3400 glasovi proti kandidatu vladne stranke, ki je dobil samo 1600 glasov.
v London, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Listine o mornariškem dogovoru se bodo sestavile v beli knjigi, ki bo imela 60 tiskanih strani in bo vsebovala korespondenco o pogodbi, pogodbo samo in pojasnila, ki so bila dogovorjena med obema vladama. O obliki tega pojasnila in o vprašanju, ali naj se objavijo tudi protokoli o razgovorih diplomatov in strokovnjakov, se še med obema vladama vršijo pogajanja. Knjiga bo objavljena začetkom prihodnjega tedna.
Izgon Hearstovega dopisnika Haronn sc je dejansko odgodil. Berthelot je izrazil angleško - ameriškemu tiskovnemu sindikatu svoje obžalovanje. Ker Hnrona sedaj ni najti, je najbrže že odpotoval.
Avstrlfo razorožiti!
v Dtinnj, 11. okt. (Tel. »Slov.-;) Konferenca o notranji razorožitvi, ki jo je sklical zvezni kancler dr. Seipel, re je začela dnnes v prisotnosti voditeljev vseli štirih strank parlamenta. Po mnenju večinskih strank naj se nanašajo pogajanja ne samo iv razorožitev vojaško organiziranih formacij, temveč tudi na odstrani-
'VIUI ju v	j r . mu , ,-m « 11 lil f lltXM!H /.a-
stopstvih, kn.kor tudi v javnem in gospodarskem življenju.
težko ranjenih, iz neznanega vzroka odklanjala vsako pojasnilo. Danes se je opustilo vsako upanje, da bi bilo še mogoče potegniti iz razvalin žive žrtve, ker se smatra za izključeno, da bi se mogel kdo od četrtka popoldne dalje vzdržati v kleteh brez zadostnega dovajanja zraka. Delavci, ki so bili v kleteh, so navedli, da so sicer našli telesne ostanke ponesrečencev, da pa niso ničesar opazili o znakih z zvoncem. Ob 3. popoldne se je posrečilo oprostiti en dohod do kleti. Privezali so nekega delavca na vrv, ki se je spustil v klet, kjer je ostal pet minut. Ko so ga zopet izvlekli, je sporočil, da je spodaj vse strašno razdejano. Smatra za izključeno, da bi se mogli tam nahajati še živi ljudje. V opoldanskih urah so našli telo gradbenega mojstra Punzmanna pod nekim betonskim stropom. Poleg njega sta ležala dva delavca, ki sta bila tako razmrcvarjena, da ju desedaj niso mogli spoznati. Ob pol 3. so našli še enega mrtvega delavca. Mrliče bodo pokopali na stroške praške občine najbrže v nedeljo, 14. oktobra v skupnem grobu.
nima mm
rega so morali zapustiti 1. 1880 radi splošne razpustitve samostanov. Cerkev in samostan bosta tudi še nadalje v gotovih dnevnih urah splošno pristopna kot naroden spomenik. V svrho zaključka pogajanj sta prišla v Pavio dva redovna prednika. Našla st* cerkev in samostan tako, kakor sta bila svoječasno zapuščena. Tudi samostan sv. Frančiška v Pistoii in asiški samostan se bosta zopet prepustila menihom v porabo. Frančiškani hočejo ustanoviti v Asissiu velik seminar.
B	VB
iz sol
Trst, 1. okt. (Tel. Slov.) Prepoved, da ne smejo več poučevati verouka v šoli, so prejeli poleg goriških tudi duhovniki na Tržaškem in v Istri. V Istri je bila prepoved v praksi že davno v veljavi. Prepoved velja torej za vso Primorsko. Povsod gre za ustmeno prepoved »do nadaljnje odredbe.«
Ker je slovanskemu duhovniku prepovedan vstop v šolo, je v Medulinu v Istri župnik pripravljal otroke na prvo sveto obhajilo v cerkvi. Hrvaške otroke je poučeval v hrvatskem, italijanske pa v italijanskem jeziku. Nekega dne je posegel vmes italijanski učitelj in prepovedal župniku poučevanje v hrvatskem jeziku. Tudi v cerkvi komandira učitelj. Župnik je radi tega protestiral pri poreškem škofu; izid škofove intervencije pri političnih oblastvih ni znan. To je v Istri že drugi slučaj, ko je italijanski učitelj preprečil poučevanje verouka v cerkvi,
v Nanking, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Bivši vrhovni poveljnik nacionalnih kitajskih čet Čangkajšek je bil z vsemi častmi postavljen na mesto predsednika zvezne kitajske države in državnega sveta. Ceremonijelu so prisostvovali tudi zastopniki iz Mandžurije. Kitajska vlada smatra Mandžurijo za bistven sestavni del Združene Kitajske, kar se tolmači kot demonstracijo proti Japonski. Končna kitajska vlada je sestavljena iz mirnih in tujcem ne sovražnih politikov, ki veljajo za može, ki bodo znali braniti neodvisnost Kitajske na zunaj in na znotraj.
kev
v London, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je »liberalni stari oče« Sir Hobhouse otvoril v Yarmouthu liberalno »programno zborovanje stranke« z izjavo, da se iiberalna stranka nikdar ne bo pogajala s takimi strankami, ki morejo, kakor n. pr. socializem, doseči svoj program samo z omejitvijo političnih in gospodarskih svoboščin državljanov. Nasproti Baldwinu je Hobhouse ugotovil, da se je liberalna stranka sedaj pod vodstvom Lloyda Georgesa popolnoma zedinila in da mu bo stranka sledila brezpogojno tudi ledaj, če bi mu pripadla naloga, postati angleški premijer.
v Berlin, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Danes opoldne je v veletrgovini Tietz v Leipziger-strasse izbruhnil ogenj, ki se je zelo hitro razširil. V pritličnih prostorih je bilo naloženega mnogo trgovskega blaga, katero je ogenj uničil. Posrečilo se je po trudapolnem delu, da so ogenj pogasili. Škoda je zelo znatna.
Znani letalec Levine naznanja, da bo s svojim letalom »Columbia« pod vodstvom ameriškega letalca Williama in italijanskega
letnica Bonellija v četrtek polelel v četrtek iz Amerike v Rim.
v Milan, 11. okt. (TeL - Slov. ) Municij-■.-':<> pk!n»iM?o V c:ai.fn.pi»!j pri Trcvisu jo sedaj jokam pol le.!-. nntgie zletelo v zrak. Med :'-c:;linii emrV'.:; i-rivaini se u&hsjtt tudi r&v-sca.
Zakonski osnutki za
skupščino
r Belgrad, 11. okt. (Tel. »Slov.«) Slovenski poslanci so predložili več nujnih predlogov, ki pridejo na jutrišnji skupščinski seji v razpravo radi elementarnih nesreč, posebno toče. V kratkem zasedanju v dobi do 20. oktobra bodo v skupščini sprejeti menični zakon, zakon o čekih, begluški zakon za Bosno in Hercegovino in odvetniški zakon. Zunanji minister je predložil skupščini v ratifikacijo kot nujne sledeče zakonske predloge: Zakon-* ski predlog o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Albanijo, zakonski predlog o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Egiptom* dalje trgovinsko pogodbo med SHS in Estonijo in med SHS in Letonijo.
Nj. V. kralj je podpisal štiri konvencije,
ki jih je naša država sklenila z Madjarsko. Ratifikacija teh konvencij se bo v najkrajšem času izvršila v Budimpešti. Dalje je Nj. V. kralj podpisal ratifikacijo trgovinske pogodbe z Grčijo in ratifikacijo nettunskih konvencij. — Kakor se je v vladnih krogih zvedelo, se bo zunanji minister g. dr. Marinkovič okrog 15. oktobra vrnil v Belgrad.
se
č Zagreb, . okt. (Tel. Slov.) Po susperi« zIJI starokatoliškega škofa Kalodjere je nastalo med upravnim večem in med škofom Kalodje-rom ostro nasprotstvo. Odposlanci Kalodjere in upravnega veča so se razleteli po vseh hrvatskih krajih, da bi pridobili maloštevilne vernike za svojo skupino. Gotovo je, da bo spor zavzel široke meje. Sedaj sta oba, Kalodjera in upravno veče, sklicala vsak svoj cerkveni zbor. Upravno veče trd', da je edino ono upravičeno sklicati sabor. Kot drugo točko je postavilo na dnevni red obtožbo proti Kslodjeri. Prebivalci razmer v starokatoliški cerkvi zatrjujejo, da bo upravno veče dobilo na zboru večino in da bo sprejet njegov predlog.
Nedeljsko »Jutro« je prineslo odgovor na članek »V črni okvir« in pri tem baje rabilo nekaj izrazov, ki da baje lete name. Jaz ne čitam »Jutra« in mislim, da bi ga noben Slo-i venec ne smel, ki ima snažne roke, toda opozorili so me na namigavanja v članku drugL Če lete ta namigavanja name ali ne, si vendar dovoljujem pri tej priliki povedati, da članka, ki je neroden v svoji stilizaciji, nisem pisal jaz.
Če bi ga bil pisal, bi bil pač stvar tako napisal, da bi vsaka beseda držala in bi bil napisal mnogo več primerov, zato je za ju* trovsko učiteljstvo le boljše, da članka nisem pisal. Če bi bil jaz pisal, bi bil povedal marsikaj o tem, kako res sede jutrovski učitelji na mestih, na katera so prišli po partizanski upravi, moral bi pa povedati, da sem prav jaz tisti, ki sem tudi danes proti takšnemu premetavanju, kakor je bilo za časa PP2.
Jaz imam v roki še ves materijal iz leta 1924., imam v roki originalni predlog onih činiteljev pri SDS, ki so odločali pri nameščanju, in sem svoj čas te podatke 1. 1921. objavljal v pouk učiteljem, jaz imam v roki zasebna pisma »bratov« učiteljev »bratu« Ganglu, v katerih se predlagajo marsikateri ukrepi proti neljubim osebam — čudno, da so se ti ukrepi tudi izvršili, jaz imam prepis marsikatere lisiine, ki dokazuje partizanstvo SDS, in prosim »Jutro«, naj me ne izziva. Tudi sklicevanje na uradno taijnost mu ne bo nič pomagalo, kajti zakrivanja svinjarij ne obsega uradna tajnost, pač pa je odkrivanje zločinov, četudi so uradni, dolžnost vsakega poštenega Slovenca.
»Jutro« naj ve, da nas je mnogo, ki vemo, kam so šli denarji namesto v Mursko Soboto, da nas je mnogo, ki vemo, kako so se porabili denarji za analfabetske tečaje, namenjeni obmejnim šolam, »Jutro« naj ve, da si je uradnik, ki sedi skoraj deset let v enem resoru, vzel k srcu svoječasni njegov nauk, naj si mladi mož le temeljito ogleda referat.
Osebno pa povem »Jutru« tole: Vse ju-trovsko delovanje sem jaz do zadnjega gledal kot posledico še dopustnega, dasi surovega strankarskega napora, da se stranka uveljavi, tudi nastop ob volitvah 1. 1925., tudi potuho orjunaškim učiteljem, da pa presega to delovanje mejo najmanjše človeilke dostojnosti, sem se prepričal, ko sem naletel v spisih na oni že objavljeni, žal, ne od mene komentirani uradni pamflet na »Orle«. Tu se je razgrnila pred menoj vsa moralna propalost te družbe, od tedaj mi je težko sedeti v istem vagonu s človekom, ki to odobrava, od tedaj sem prepričan, da ni rešitve za slovensko poštenost, dokler ni SDS popolnoma izločena od vsakega javnega vpliva. In dolžnost vsakega poštenega Slovenca je, da ta vpliv z vsemi močmi uničuje. Narte Velikonja.
Novosadskn vremenska napoved. Vedro. Brez dežja.
Dunajska vremenska napoved: Od časa do časa oblačno, morda dež, temperatura malo izpremenjeua, nestalno vreme.
Krioec fadranskega uprašanfa
Herman Wendel
V svoji razpravi o jadranskem vprašanju imenuje italijanski socialist Arturo Labriola po vsej pravici jadransko vprašanje najobčutljivejšo točko v slabo urejeni Evropi. Glavni poudarek njegovih izvajanj je stavek: "V tem trenotku, ko je bila podpisana londonska pogodba, se še ni vedelo, kaj bo storila Turčija. Mogoče bi bila ostala nevtralna, mogoče pa bi bila angleška diplomacija pritegnila Turčijo na stran antante.« Londonski pakt je bil sklenjen koncem aprila 1915, torej šest mesecev potem, ko je v začetku novembra 1914 stopila Turčija na stran osrednjih držav. La-briolovi pojasnitvi evropejskega vprašanja se torej lahko očita površnost in je sploh vse vprašanje pri nijem na glavo postavljeno. Sku-šajmo ga postaviti na noge.
Londonska pogodba je obvezala italijansko vlado nasproti Angliji, Franciji in Rusiji, da napade Avstrijo in Nemčijo, seveda proti odškodnini. Za Labriolo ta pogodba nima imperialistične primesi. Labriola sicer prizna, da je ta pogodba zajamčila Italiji »absolutno gospodstvo na Adriji«, ki bi postala, kot za časa benečanske republike, »italijansko« morje. Toda ta sprememba za Labriolo ni imperialistična, četudi bi prišla popolnoma tuja ozemlja pod krono Savojcev. Njemu je to potreba varnosti: »Vsaki polotok, ki se lahko napade od dveh strani, mora biti vsaj od ene strani varen.« Čudno pa, da govori Labriola nekaj vrst nato sam, da je Italija že med vojno to morje popolnoma obvladovala, četudi ni stala na drugi obali. Sirenska pesem o vojaški varnosti se sliši nezaupljivo. Žejni italijanski aneksionisti so to pesem vedno zapeli, da bi mogli svoj divji apetit moralično in logično opravičiti. Ko je Nemčija 1. 1870. dvignila glas o Alzaciji in Lotaringiji, nemška socialna demokracija ni opravičila aneksionističnega početja. Med nami se jc reklo, da so vojaški oziri, če naj se na podlagi njih določajo narodnostne meje, anahronizem. Če bi mi sledili temu pravilu, potem bi imela Avstrija pravico na Benečijo, Francija na mejo ob Renu. In če naj se meje določujejo po vojaških zahtevah, potem bodo tc zahteve brez konca, ker je vsaka vojaška meja nujno pomanjkljiva in ne more biti nikdar končno urejena, ker jo zmagovalec izsili od premaganca.
Italija je doživela enak razvoj kot Nemčija v toliko, ker je sledila nemškemu nacionalizmu in imperializmu. Sicer ni bil to impe-j rializem kake industrijske države, ki mora stremeti za svetovnimi trgi, ampak apeninski polotok zaradi svoje zaostale ustave o posesti in delu navezan na izvoz ljudi. Toda italijanski imperializem ni bil radi tega nič manj vroč. Komaj je bilo pod streho narodno edinstvo, že so klicali po gospodstvu na Sredozemskem morju, ki naj bi bilo podlaga drugega rimskega svetovnega gospodstva. Začelo se je pri Eritrei ob afriški obali in nadaljevalo v Abesiniji. Ko je bila ta diplomacija 1. 1896. krvavo poražena pri Adui, se je obrnila pozornost na Adrijo. Znašli so parolo »Mare no-stro«; kralj Viktor Emanuel se je poročil s črnogorsko princezinjo. Italija je gospodarsko prepojila Črnogoro, se vsedla s svojimi kon-Eulati v severnoturško Albanijo, sezidala šole m bolnice in je zaplapolala v Valoni zeleno-belo-rdeča zastava.
L. 1911. je sledil roparski pohod v Tri-polis. Ko pa je bila v svetovni vojni italijanska pomoč antanti ne ravno predraga, je mislil italijanski imperializem, da je prišla ura. Londonska pogodba je obljubila Italiji Trst, južno Tirolsko, Goriško, Gradiščansko, Istrijo, velik del Dalmacije z otoki, Tirolsko do Bren-nerja in albansko Valono z ozadjem. Vsepovsod je bilo v teh krajih prebivalstvo v velikanski večini neitalijansko: na Tirolskem nemško, v Valoni albansko, v Goriški, Gra-
S ovenska pesem med * PoiakS
(Iz turneje Glasbene Matice.)
Kakor smo že poročali, je priredil pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske na svoji poti v Poznan in Warszawo 3. oktobra tudi koncert v Katowicah, v tem ogromnem industrijskem centru vzhodne Šlezije, ki je bil prideljen novi poljski republiki. Mesto je se-veaa v tesnem objemu nemškega kapitala, na uiicah in trgovinah prevladuje nemščina, ▼ zraku pa dim in saje, ki prihajajo iz številnih tovarniških dimnikov. Mesto samo pa ima čiste, široke ulice, tlakovane ceste, po katerih drve avtobusi, tramvaji; gneča ljudi, kakor v velemestih.
Ako smo se ravno zaradi tega bali za gmotni efekt našega koncerta v Katowicah, ki se je vršil ob 8 zvečer v Teatru Poljskem, nam ni zameriti. Saj je znano, da težki kapital ne poseča kulturnih prireditev. Zlasti pa ne naših koncertov — Nemci. Toda poljski nranžerji našega koncerta so preskrbeli tudi v tem pogledu kar najbolje. Na koncertu so bili zastopani vsi predstavniki političnih in kulturnih institucij, pa tudi nemščino smo Culi med občinstvom. Videli smo se tudi z našima znancema iz ljubljanske opere gg. Ro-tnanowskim in Stepnjo^skim. Koncerta se je udeležil sam vojvoda katoviški g. Grazynski.
diščanskem, Istri, Dalmaciji in na otokih slovensko ali hrvatsko. Za slučaj razpada Turčije si je dala Italija zagotoviti tudi masten kos Male Azije, da ne omenim ozenil|a v Afriki.
Spoštovani sodrug Labriola! Če ta pogodba ni bila imperialistična, potem spada tiger tistim živalim, ki se hranijo z rožicami!
Svetovna vojna je bila končana. Osrednji državi sta bili na tleh. Labriola se zahtevi po jugoslovanskem pristanišču v Adriji protivi iz istih razlogov kot nemški in avstrijski vla-stodržci, češ, da bi taka luka lahko postala ruska. Toda Rusija je enako padla in padlo jc panslavistično carstvo. Kljub temu so skočili Italijani novembra 1918 na vsa ozemlja, obljubljena jim po londonski pogodbi.
Da, zasedli so Reko, četudi pogodba o tem nc govori. To ni bila soldateska fašizma, ampak »demokratične« Italije, ki je zatirala v tujih kraijih šole, društva, zborovanja, ukinila časopisje, snemala trobojnice, trgala zastave in izganjala drugorodce. Jugoslovansko mučeništvo je zgodovina okupacije Dalmacije. To so bili diplomati »demokratične« Italije Orlando in Sonnino, ki so hoteli požreti Istro, Dalmacijo in Reko. Ker so se te zahteve upirale načelom o samoodločbi narodov, je nastopil Wilson. Žalostno je, da Labriola ne more razumeti »odpora Wilsona proti italijanskim aspiracijam«. Labriola vidi v italijanskih državnikih celo skromne može; kajti »od dneva, ko je prišla Italija na Snežnik, 'e morala sprevideti, da bo Jugoslavija zavzela nasproti njej isto stališče kot nekoč Avstrija. Tu leži resnično adrijansko vprašanje; ono datira od vojne, na njegovem postanku pa ne zsdeva Italije nobena krivda«. To se pravi? Jugoslovani so imeli pogum slediti Italiji in ustanoviti narodno edinstvo. Labriola omenja neko pravljico o sabotaži skupne italijansko-srbske akcije proti Avstriji; toda ne spada samo k pravljici, da so ostanki srbske armade, k; je nastopila 1. 1915. svojo pot preko Gol-gote albanskih gora, naleteli mesto na odprte roke na stisnjene pesti italijanskih »zaveznikov« in bili tako sprejeti, kot Malmgreen od svojih spremljevalcev; ne spada k pravljici, da so Italijani Jugoslovanom odvedli av-strijsko-madjarsko vojno brodovje s silo in tajno pognali v zrak vojno ladjo »Viribus unitis«; ne spada k pravljici, da so Italiiant prizadejali 600.000 anektiranim Jugoslovanom bolečine, ki se sploh nc dajo misliti, da je neprestano na delu propaganda, da sc od-ccpi celokupna jugoslovanska Dalmaciia. In Labriola še trdi, da Italija ni kriva na Jadranskem vprašanju. Gotovo, ovca, ki je spodaj pod volkom pila vodo iz potoka, jc kalila vodo. Ovca je bila kriva ...
S fašizmom je italijanski imperializem naravnost zadivjal. Napoleonska le!a, obhst v Sredozemskem morju, oblast v svetu' Grkom so vzeli otok Krf. Ker je faš;zem videl v Jugoslaviji resno oviro prodora na Ba'kan, jc začel obkroževati. Madjarska, Bolgarija, Romunija naj bi sodelovale. Predvsem pa so začeli z delom v Albaniji. Italijanski oficirji vtepajo pojme v glavo albanskim soldat.im, italijanska lira se plačuje, z italijanskim orožjem so oboroženi. Vse je v Albaniji italijansko. Labriola pa kljub temu trdi, da današnja Jugoslavija ogroža današnjo Italijo, ubog'i, malo Italijo, ki ima 41,000.000 ljudi, 12 armad, 1123 letal, 10 linijskih ladij, 20 kri?ark, 62 rušilcev, 81 torpedovk. To »ubo<*o« Italijo ogroža velika, silna Jugoslavija z 12,000.000 prebivalcev, 5 armadami, 60 letaV in strahovito vojno mornarico, obstoje? ) :z poldrugega ducata starih torpednih čolnov!!! Kljub temu, da fašizem rožlja pred vsem ?vetom s sabljo, n-.-si za Labriolo Jugoslavija »oopolno odgovornost, če so razmere med obema državama
napete«! Kajti »izkrcanje italijanskih čet v Dalmaciji ne bi niti najmanj oškodovalo Jugoslavijo, izkrcanje jugoslovanskih čet kje v Apuliji pa bi Italijo raztrgalo v tri koss. Jugoslaviji se ni treba bati, da bi se izkrcale italijanske čete kje v Dalmaciji. Italijanski generalni štab pa mora biti pred Jugoslavijo stalno na straži!« Labriola se tudi rad nad tem spodtika, da priznava italijanske poskuse, spodkopati jugoslovansko enoto. Kajti, »krizo je povzročila zopet Jugoslavija, ker je Musso-linijev agent Fan Noli padel z belgrajsko pomočjo!« Jugoslavija je s svojo podporo albanskim nasprotnikom Fan Nolija delala le na tem, da bi v Tirani odstranila režim, ki bi bil podružnica italijanskega imperializma in bi pomenil stalno nevarnost za mir na Balkanu. Res, belgrajska vlada ni sestavljena iz samih angeljev. Toda, da bi imela kake namene razširiti se na albansko obal, ta trditev je brez vsake logike. Je pač tako, kot jc dejal Francoz Jacques Ancel: »Fašistična Italija zavzema dane« stališče habsburške Avstrije in Albanija od danes je Bosna od včeraj.« Prav je imel tudi Avstrijec Ellenbogen, ko je zapisal: »Italija je država, o kateri se ve v celi Evropi, da s polno zavestjo pripravlja vojno, da pomeni igračkanje Mussolinija s Horthyjem zaroto Italije z Madjarsko proti evropskemu miru, predvsem proti Jugoslaviji.« To so dejstva, katerih tudi Labriola ne bo skril.

je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosti.
Danes pa je cela hiša vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi
Zbor Narodne odbrane
Centralna srbska narodna organizacija, duša vsega dela za osvobojenje in ujedinje-nje je bila pred vojno Narodna Odbrana. Po vojni, ko je bil vsaj v glavnem njen ideal dosežen, se je tudi znatno omejilo in zmanjšalo njeno delo. V zadnjem času pa je opaziti novo voljo po oživljenju Narodne Odbrane in to zlasti vsled napetih notranje-političnih dogodkov. Ta nova volja se je zlasti manifestirala na zboru Narodne Odbrane, ki je bil prirejen v Belgradu ob priliki solunskih svečanosti. Zbora so se udeležili delegati iz vse države, ki so tudi nastopili kot glavni govorniki.
Predsednik zbora, stari narodni bojevnik Vasilij Grdjič je označil novo nalogo N. O. tako-le: Narodna Odbrana mora postati kot predvojna pokret, društvo, v katerem je mesto za vsakogar, ki hoče dobro našemu uje-dinjenemu narodu. N. O. mora postati gibanje, ki bo nas vse združilo v skupnem delu. N. O. pa mora postati tudi nevtralna organizacija, v kateri morejo delati vsi za višje cilje, kakor pa jih pozna sedanjost. Zato sprejema N. O. vse patriotične organizacije in zato hoče postati N. O. centralno telo vseh teh organizacij.
Nato se je spominjal Grdjič žrtev, ki so bile dane za osvobojenje in ujedinjenje ter nato prečital ob večkratnem odobravanju vseh pozdravni brzojavki kralju in vojvodu Stepa-noviču.
Kot prvi govornik je nato nastopil stari dalmatinski patriot Ivanišovič, čegav govor je izzval največje odobravanje.
Dalmacija je za državo in za kralja in to je dokazalo 2000 Dalmatincev v predvčerajšnjem veličastnem sprevodu. Mi Dalmatinci vemo, kaj nas čaka in zato nočemo zapirati oči pred resnico. Če ne bomo pravočasno pametni in uvidevni, če ne bomo složni, potem vemo, da more nastati na drugi strani druga fronta in bo potem zopet treba prelivati kri za domovino. Naš sosed na drugi strani Jadrana je javno odkril svoje karte in mi poznamo njegove namene. Toda mi v Dalmaciji nočemo biti beduinci iz Tripolitanije, da bi se pustili od kogarkoli kolonizirati.
Zlomili smo eno fronto, a v notranjosti nam je nastala druga, ki je enako težka in nevarna. Če pa so naši ideali visoko dvignje-
ni, zakaj bi potem krvaveli zaradi enega zločinca in ambicij raznih poklicnih politikov, ki sicer govore v imenu države in naroda, a imajo samo svoje ambicije. In zaradi njib naj tvegamo svojo bodočnost?
Po govorih Zagrebčanke gospe Zlate Ko-vačevič in predsednice Narodne ženske zveze gospe Leposave Peškovič je govoril dr. Slavko Jež.
Govoril je najprej v srbskem jeziku, na splošno zahtevo pa je moral svoj govor nadaljevati slovensko.
Slovenci slede z največjim zanimanjem razvoju odnošajev med Hrvati in Srbi ter jasno spoznavajo nujnost, da ostanemo vsi skupaj. Zato jc potrebno, da s sporazumom ohranimo to, kar so ustvarili naši mrtvi junaki.
Slovenski kmet, ki živi v Italiji, je nekoč dejal dr. Ježu: »Vi imate divno vojsko, ki je sposobna, da bi šla tudi do Rima, imate pa tudi politike, ki bi izgubili tudi Belgrad.«
Slovenci trdimo, da ima N. O. še danes isti ideal ko pred vojno. Res je večina našega naroda osvobojena, toda pod tujim jarmom živi še danes 300.000 Slovencev in po 300.000 Hrvatov in Srbov. Da pa te osvobodimo, moramo najprej sebe osvoboditi od vsega, kar je slabo. Kadar pride v resnici do ujedinje-nja, mora to biti ujedinjenje vsega onega, kar je dobro v nas. Imel sem priliko, da sem parkrat govoril z našim vojvodo Stepanovi-čem, ki je dejal, da treba postaviti novo armado od milijona ljudi, ki bi skrbeli za vse naše narodne posle. Ta armada je naš narod, organiziran v raznih društvih. V naši državi imamo okoli 20.000 raznih društev s preko 1 milijona članov. Pomislite, kakšna sila bi lo bila, če bi se N. O. posrečilo v jubilejnem letu zbrati v svojih vrstah to armado.
Kakor je preteklost žalostna, tako pa verujem, da bo drugo desetletje našega skupnega življenja pomenilo koncentracijo skupnega dela Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Po govoru Hrvata Andrije Ribara, juzno-srbskega delegata g. Jordana in Zagrebčanke g. Olge Krnič-Pelešove je bila soglasno in z navdušenjem sprejeta resolucija, ki po poudarku potrebe skupnega dela, poživlja vse k združitvi, da bo proslava desetletnice zmage tudi začetek lepše bodočnosti.
Kako prijetno smo bili presenečeni, ko j nam je domače poljsko pevsko društvo »Ogni- j vo« zapelo nalašč za to priliko po dr. Przy- ! bylowiczu zloženo pesem, v kateri pozdravljajo Slovence in »Glasbeno Matico« na poljskih tleh, v domovini Piastov. Slovenska pesem je prijetno presenetila vse občinstvo, ki je z vedno večjim navdušenjem aklamiralo naše pevce. Zboru so poklonili krasne vence pevski zbori »Echo« in »Ognivo« iz Katovic ter Prijatelji Poljskega Teatra.
Takoj po koncertu in večerji se je zbor odpeljal naprej v Poznati. To je bilo vrvenja na ogromnem kolodvoru, ko se je zbor poslavljal takoj po polnoči od ljubeznivega meščanstva, ki je spremilo Matičarje v obilnem številu na kolodvor. To je bila edina noč, katero so morali Matičarji »prespatk v železniških vozovih.
Čim bliže smo prihajali k osrčju Poljske, tem bolj smo se ogrevali za njo, tem večjo pozornost so nam posvečali vsi poljski kraji. Kako smo bili presenečeni, ko nas je zjutraj ob 6 zbudila na postaji Ostr<5w železniška godba, ki nam je v pozdrav zaigrala nekaj komadov. V vozove pa so vstopili zastopniki pevskega zbora »Hasla« iz Poznanja, ki so v zgodnjih jutranjih urah prišli nam nasproti Enak sprejem smo imeli tudi na večji postaji Jarocin, tako, da so nas do Poznanja že popolnoma zbudili in animirali.
Ob 7 smo zapeljali na kolodvor v Pozna-
nju, kjer smo imeli naravnost kraljevski sprejem. Zelezničarska godba in petje želez-ničarskega pevskega zbora »Hasla«, ki je v letošnjem letu posetil tudi našo Ljubljano. Zastopnik mesta, narodni poslanec in predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev Vseslovanske Pevske Zveze g. dr. Surzyriski je pozdravil Matico v vznesenih besedah kot prve izmed Slovencev, ki so stopili na bratska poljska tla, da s pesmijo združijo in zbližajo dva slovanska naroda, ki sta bila do sedaj žal premalo znana drug drugemu. Sledila je zakuska v kolodvorski restavraciji, ki nam jo je priredilo zopet »Haslo«. Tolike pozornosti nismo pričakovali.
Pri ogledovanju mesta, ki je nato sledilo, nam je stavilo mnogo odličnih meščanov svoje moči ljubeznivo na razpolago. Omeniti je treba med drugimi gospo dr. Kavecko, ravnateljico univerzitetne knjižnice in lektorice srbo-hrvatskega jezika na tukajšnji univerzi, ki ima nad 3000 slušateljev. Del univerze je nameščen v poslopju, kjer se je še isti večer vršil koncert Matičnega zbora. Pogled na mesto nam nudi prekrasno sliko modernega mesta, ki se je razvilo tekom dvajsetih let v eno najlepših mest Evrope.
Mesto Poznaii, kjer so 5e do nedavno spajali valovi slovanske in germanske kulture, je bilo do 1. 9(30 nemško, potem ie prešlo v poljske roke, po letu 1200 se je vršila ve- < lika nemška kolonizacija, po razpadu Poljske j
(1. 1793, ko so Prusi brez boja vkorakali v mesto), pa se je vršila hitro germanizacija mesta. Ko je leta 1918. zopet vstala Poljska, je bilo mesto kaj hitro očiščeno Nemcev in če je kje, je tu na mestu lat. pregovor: Deus mi-rabilis, fortuna variabilis. Od 221000 prebivalcev v Poznanju je danes komaj še 7000 Nemcev. K modernizaciji mesta je pripomogel posebno požar 1. 1803, ki je mesto domala popolnoma uničil. Tako zvana Grajska četrt ima najmodernejše stavbe in nasade, ki so nastali šele v XX. stoletju pod prusko vlado, saj je bival tu poleti sam nemški cesar, da bi imelo tem večji videz, da je mesto res nemško. Večina stavb v mestu je zidana v tako zvani nemški renaissanci, kar daje mestu res nemški značaj, dasi danes domala na poznanjskih ulicah nemščine niti ne slišiš. Mesto ima 12 kat. cerkva, 8 katol. in 2 sinagogi, 10 gimnazij, 3 gledališča, zoološki vrl, muzej itd. Zanimiva stavba je zlasti mestna hiša. Vse ceste so asfaltirane, čistota vlada po celem mestu.
V veličastni dvorani univerze se je vršil pri razprodani dvorani krasno uspeli koncert. Ni mogoče popisati navdušenja, ki ga je izražalo občinstvo pri vsaki odpeti pesmi. Raz halkon se ie usipalo na pevce sveže cvetje, poleg tega pa so poklonili krasne vence kon-servatorij Chopina, Akademski pevski zbor, Prezidium Vseslov. Pevske zveze in Zveza pevskih zborov Velikopoljske. Govorniki so v
%

/ /
aj/e noaega
Koledar
Petek, 12. oktobra: Maksiiniljan, Serafin, Salvin.
Zgodovinski dnevi
12. oktobra: 322 pred Kr. je grški govornik Demostkenes izvršil na otoku Kalauriji sainoumor. — 1492 je Krištof Kolumbus dospel v Guanahani v Zapadni Indiji. — 1896 je umri komponist Anton Bruckner. — 1906 je umrl švedski pisatelj Alfred af Heden-stjerna. — 1514 je bila posvečena cerkev na Sveti Uori pri Gorici.
Osebne vesli
*	Poročil se je v Preski pri Medvodah g. Franc Slabe, sodnik v Marenbergu, z gdč. Tinco C v a j n a r iz ugledne Jurceve družine iz Preske. Poročal je ženinov sošolec g. dr. Ciril Potočnik, semeniški spiritual iz Ljubljane.
*	Šolske vesti Premeščeni so: Gabrijela Berbuč, kontraktualna učiteljica, iz Srednje vasi v Zagorje; Terezija Šlibar, učiteljica, ^ iz Toplic v Poljane r.ad Škofjoloko; Matilda Ka-stclic iz Cepelj v Griblje; Nada Avsec iz Vidma v Kapele; Marija Drofenik-Jezlovšek iz Bančan v Zidanmost; Matilda Kordiš iz Trave v Drago; Oton Fettich-Frankheim iz Preserja v Rovtarske Žiberše; Adalbert Potočnik iz Kostanjcvca v Čatež ob Savi; Martin Marinič iz Farevasi v Dolnjo Toploreber, in Marija Jančič iz Sv. Lenarta v Senovo. — Andrej Roje, šolski upravitelj v Krizah, je dodeljen v pisarno okrajnega nadzornika v Kranju. — Na meščanski šoli v Trbovljah je ministrstvo dovolilo eno vzporednico.
Napredovanje rezervnih častnikov. V pehoti sta napredovala v čin rezervnega poročnika podporočnika Aleksander Klein in Pavel Klosi; v sanitetni stroki v čin rezervnega sanit. majorja kapetan I. razr. Josip Variola; v čin rez. lekarniškega majorja kapetan I. razr. Viljem Draškoci. — Z ran-gom od 10. marca 1824 v pehoti v čin rez. ka-petana II. razr. poročniki Rado Pavlic, Anton Širk, Robert Matulič in Miloš Trkulja; v čin rez. poročnika podporočniki Hubert Štrauh, dr. Valter Alberti. Mato Horvat, Velimir Po-lak, Ivan Gliha, Nikola Vidak, Janko Poncb-šek" in Stanislav Palovc; v topništvu v čin rez. kapetana II. razr. poročnika Božidar Sliepčevič in Vinko Bezenbaher; v čin rez. poročnika podporočnik Albin Pregelj; v inženjer ski stroki v čin rez. poročnika poročnik Oto Strupi; v ekonomski stroki v 6m rez. admin. poročnika podporočniki Maksimilijan Šnuderl, dr. David Furman, Josip
I>o Gammi
zrasto na plešasti glavi ponovno lasje.
odstranjuje perhaj in maščobo iz las.
krasnih besedah poveličevali dan, ko se prvikrat na poljskih tleh glasi mila slovenska pesem. ko se družita sever in jug, bor s palmo, polnoč s poludnevom. Predsednik društva Gl. Matice dr. Ravnihar se je z lepim govorom zahvalil za tako prisrčni sprejem in iskrene besede ter povdaril, da bo pesem najpreje in najbolje združila veliki poljski narod s Slovenci. Silne' ovacije je občinstvo priredilo navzočemu skladatelju g. Antonu Lajovicu in pa našim pevkam v slikovitih narodnih nošah.
Po koncertu se je vršil v restavraciji >Pod orlem« slavnostni banket, katerega so se udeležili odlični predstavniki oblasti in organizacij ter skladatelji (med drugimi tudi avtor »Quo vadis«-a Feliks Nowowiejski) — Iskrene so bile napitnice na Nj. V. kralja Aleksandra, predsednika poljske republike, mesto Ljubljano L dr. Neizrečeno navdušenje je vladalo cel večer za poljsko-jugoslovansko pobratimstvo. pa tudi za tesnejše politično zbližanje obeh bratskih slovanskih držav.
7. oktobra 1928.
Cim bolj smo se približevali prestolici Poljske — \Varszawi, tem večjo pozornost so nam posvečali ljubeznivi Poljaki. Vse časopisje prinaša obširne članke o pevskem zboru >G1. Matice«, o Ljubljani, Sloveniji in naši državi ter o pomenu kulturnega zbližanja
obeh držav.
V Waršavi smo bili sprejeti tako prisrčno in ljubeznivo, kakor da smo si že od davna najboljši prijatelji. V nedeljo smo peli pri maši v cerkvi Odrešenika. Maši je prisostvovalo nad 5000 ljudL Popoldne ob 3 pa se je vršil krasno uspeli koncert v Filharnomniji. Dobili smo povabilo, dn priredimo tudi v oddaljeni Vilni dva koncerta, kar pa nam najbrže ne bo mogoče izpeljati. — Domov grede se ustavimo tudi v sloviti božji poti Cen-gtohovo.	G- G-
Žuranič in Rafael Marijan; v topniško-tehnični stroki v čin rez. admin. poročnika podporočnik Ferdo Pinter; v sanitetni stroki v čin rez. lekarniškega kapetana I. razr. kapetan II. razr. Josip Salopek; v mornarici v čin rez. sanitetnega kapetana I. razr. kapetan II. razr. dr. Josip Majcen. — Z rangom od 23. marca 1925 v p e -h o t i v čin rez. kapetana L razr. kapetana II. razr. Miloš Štefanovič in Dragoslav Babič; v čin rez. poročnika podporočniki Dragotin Balašič, Ivan Vedrifi, Franjo Breček, Branko Bogdan in Franjo Roš; v topništvu v čin rez. kapetana I. razr. kapetana II. razr. Miloš Milič in Ivan Lipovščak; v čin rez. poročnika podporočnik Herbert Kupnik; v inženjer-s k i stroki v čin rez. poročnika podporočnik Vatroslav Vipave; v topniško-tehnični stroki v čin rez. admin. kapetana II. razr. poročnik Andrej Brulih; v sanitetni stroki v čin rez. san. kapetana I. razr. kapetan II, razr. dr. Boštjan Erat. — Z rangom od 16. aprila 1925 v sanitetni stroki v čin rez. lekarniškega kapetana 1. razr. kapetan II. razr. Hugo Oršanič.
Ostale tsesti
ir Gradbena rokodelska šola na Tehniški
srednji šoli v Ljubljani. Šola traja tri leta po pet mesecev, od 1. nov. do 31. marca. Sprejemajo se zidarski in tesarski pomočniki. Vpisovanje se vrši od 29. do 31. oktobra. Za prvi razred morajo učenci napraviti sprejemni izpit iz slovenščine (kratek spis po narekovanju) in iz računstva. Sprejemni izpit se vrši v sredo, dne 31. oktobra. Vsi učcnci sc morajo k izpitu priglasiti zjutraj ob 8. Redni šolski pouk se prične v soboto, dne 3. nov., ob 8. Prijave sprejema in daje pojasnila ravnateljstvo tehniške srednje šole v Ljubljani.
•k Razstava »Tisk« v Ljubljani na velesejmu traja do 21, t. m. Posebno zanimiva je razstava mednarodnega časopisja. Zastopanih je nad 60 držav oziroma narodnostnih skupin. Napisi pri posameznih skupinah s kratkimi besedami pojasnjujejo stanje in višino časopisja v dotifcnih državah. Razstavo si je vredno ogledati tudi v poučne svrhe. Kdor jo obišče, bo zadovoljen, ker je prav gotovo, da si bo z obiskom te razstave svojo izobrazbo znatno izpopolnil.
■jtr Pogreb f župnika Gustava Kollerja se
je vršil v četrtek, 11. oktobra, ob veliki udeležbi ljudstva in duhovščine. Duhovnikov, med njimi več sošolcev, je bilo 31; pogrebne slovesnosti s sv. mašo je opravil domači gospod dekan Valentin Zabret, ki je zastopal tudi Zadružno zvezo. Poslovilni govor je imel sošolec g. prof. Gašper Porenta, ki je povdarjal zlasti srčno dobroto rajnega dušnega pastirja. Cerkveno petje je vodil g. regensehori ljubljanske stolnice g. St. Premrl. V imenu Vipavcev so se prišli poslovit trije ondotni duhovniki in dva laijika, pa tudi g. Lavrič, sedanji župnik na Brezovici in bivši vipavski dekan.
★	Zopet vlom pri Poljčanah. V noči na 11. sept. so vlomili neznani zlikovci v trgovino Franceta Drofenika v Peklu ter pokradli različnega manufakturnega blaga. Pravijo, da so bili vlomilci oboroženi s karabinami in da jih je bilo najmanj pet. Pobegnili so deloma v smeri Konjic, deloma pa proti Bistrici. Posebno pozornost zbuja dejstvo, da se v zadnjem času v gotovih presledkih neprestano vrše vlomi v območju Poljčane-Konjice. Obstoja sum, da izvršuje te mnogoštevilne vlome organizirana vlomilska družba onstran Sotle.
★	Belgijska vojaška dclegacija v Sarajevu.
V Sarajevo jo v sredo prišla belgijska vojaška delegacija, ki se je udeležila proslave preboja solunske fronte. Z delegacijo je prišel tudi general Dubois in njegov adjutant poročnik Van Helmont. Belgijci se bodo mudili v Sarajevu več dni. V njihovem spremstvu se nahaja več naših častnikov.
★	škrlatinka v Sarajevu. V Sarajevu so radi škrlatinke zaprte vse šole. Škrlatinka divja še dalje med otroci in so dosedaj ugotovili že 73 slučajev bolezni. Zdrastvene oblasti so napravile vse potrebne korake, da se ta epidemija še bolj ne razširi.
•k Avtomobil prevrnil vlak. V sredo ob 3. uri popoldne se je pripetila na cesti iz Zagreba do Samobora velika nesreča. V vsak, ki je vozil iz Samobora do Zagreba, se je blizu Sv. Nedelje zadel .avtobus društva »Tapred« v katerem je sedelo 14 potnikov. Avtobus je vozil v smeri proti Samoboru. Ker sta vozila vlak in avtobus z največjo hitrostjo, je bil trk strahovit. Mala lokomotiva samoborskega vlaka se je prevrnila in obležala na tleh s kvišku obrnjenimi kolesi. Lokomotiva je padla na desno stran tira, prvi vagoni pa v jarek poleg tira. Avtobus se je pri trku ravnotp.ko prevrnil v jarek. Kljub hudemu udarcu ni bilo človeških žrtev, le neki sodnik jc bil lažje ranjen. Materi-jalna škoda znaša poldrug milijon dinarjev.
•k Aretiran ponarejevalec stodinarskih bankovcev. V Novem Sadu so aretirali nekega Jo-vana Bečkeja, ki je priznal, da je sodeloval pri
ponarejanju stodinarskih bankovcev in da ima pomočnika, ki se nahaja v inozemstvu. Načelnik kriminalnega oddelka novosadske policije. Ra-kič je odpotoval v Subotico, kjer vodi preiskavo
skupno s subotiškim kriminalnim načelnikom Mazičem. — Preiskava je do sedaj ugotovila, da so ponarejevalci razpečavali svoje stodinar-ske bankovce tudi v Subotici.
•k Aretiran ravnatelj subotiške banke. Pred mesecem smo poročali o velikih poneverbah, ki so bile izvršene v subotiški podružnice sarajevske Jevrejske banke. Banka je tedaj tožila pri civilnem sodišču ravnatelja subotiške podružnice Mavra Aibahario, ker je zapravil znesek 5000 dolarjev. Do ovadbe pa tedaj ni prišlo, kajti banka je mislila, da bo lepim potom prišla do svojega denarja. Ali sodišče je tožbo odklonilo, češ, da banka ne more tožiti svojega uradnika radi tega, ker ie zanemaril svojo dolžnost. Sedaj je banka vložila proti Albahariji ovadbo pri suboiiškein državnem pravdništvu, ki je odredilo, naj ga policija aretira. V sredo so detektivi aretirali Aibahario in ga izročili % sodne zapore: Albaharija je bil poprej profesor na sarajevski trgovski akademiji, pa ie moral radi neke ljubavne afere zapustiti Sarajevo.
ie Radi deklet do smrti pretepen. V srern-skih vaseh je običaj, da prirejajo fantje in dekleta sestanke, na katerih se skupno zabavajo. 2e pred dvema mesecema je prišlo na enem takih sestankov blizu Sremske Mitrovice do krvavega pretepa. Kmetski fant Gjuro Selič je bil zelo lep in so ga zato vsa dekleta rada gleda!,?. Ostalim fantom to seveda ni bilo všeč in so Gjura neusmiljeno pretepli. Pri tem je Gjuro dobil hude poškodbe. Zadevo so preiskali najprej orožniki, nato pa državni pravdnik, ki je napadalce obtožil in je bila razprava razpisana za dne 25. t. m. Medtem pa je Gjuro umrl za notranjimi poškodbami, o čemer so takoj obvestili državnega pravdnika, ki je odredil obdukcijo trupla.
~k Roptrski napad na zagrebški cesti. Pek
Aleksander Čajko v Zagrebu se je vračal v torek zvečer domov po Savski cesti. Pri potoku Kuniščaku ga je napadel neki ropar, ki ga je pričel daviti in mu hotel iztrgati aktovko iz rok. Čajku se je posrečilo pobegniti, toda ropar je stekel za njim, ga dohitel, vrgel na tla, mu pokleknil na prsa in prebrskal vse žepe ter aktovko. Ko je ropar videl, da Cajko nima denarja, je zbesnel in pričel Čajka zmerjati Čajko je pričel obupno kričati in k sreči ga je slišala njegova žena, ki je alarmirala sosede. Ropar je hotel pobegniti, toda sosedje so ga ujeli in ga pretepli. Eden med njimi je spoznal v njem Josipa Stergerja. Stergerja ie policija nato aretirala. Pri zaslišanju je Sterger izjavil, da je izvršil roparski napad na Čajko v pijanosti.
Poštno poslopje pogorelo. V Utinju v vojniškem okraju je v noči od torka na sredo izbruhnil požar, ki je popolnoma upepelil tamkajšnje poštno poslopje. S poslopjem so pogorele tudi vse naprave, vsi spisi in tiskovine. Nepoškodovana je ostala le blagajna, v kateri se je nahajal denar in vrednostni papirji. V Utinj je takoj nato dospel neki uradnik zagrebškega poštnega ravnateljstva, ki bo vso zadevo preiskal in zopet vzpostavil redni poštni promet.
-fc Mati zaklala lastno hčer. V vasi Krnje-ševcih blizu Zemuna se je izvršil te dni grozen zločin. Kmetica Katarina Pukarovič je ponoči zabodla z nožem svojo lastno hčer 17-letno Radmilo. Radmila je ljubila gostiiničarjevega sina Ivana Vujiča ter je ušla od matere v hišo očeta svojega ljubimca. Radmila se je nameravala v kratkem poročiti s svojim fantom, toda mati ji je to branila. Mati je našla hčer v gostilni in jo takoj umorila. Mater so aretirali orožniki.
G oi m ni a
ustavlja izpadanje las. O dosedanjem ■uspehu pričajo mnogoštevilna zdravniška potrdila kakor tudi mnoga zahvalna pisma. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
8-12, 2-6
POSLUJE INSE-1IATK1 ODDELEK ..SLOVENCA" V PAVILJONU POLEG UNIONA -NAROČNINA - IN SEKAT I.
•k Za začetek podeželske oderske sezone
bo režiserjem, ozir. voditeljem dramatskih odsekov ustreženo, če jim sporočimo naslove dobrih a lahko uprizorljivih ljudskih iger. Pred vsem naj omenimo zbirko Ljudski oder, ki šteje do sedaj še 12 zvezkov. Igre so prirejene tako, da jih zmore vsak oder tudi začetniki. Danes omenimo samo igro: Mlinar in njegova hči, ki jo je po Raupachu priredil za slovenske odre A. Robida. Je VII. zvezek te zbirke in velja Din 18, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Igra je na Slovenskem tako udomačena, da jo za Vse svete igrajo skoro povsod. Naslove drugih iger bomo od časa do časa priob-čevali v »Slovencu«.
* Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, tesnobnih pojavih, tresenju udov, oslabelosti spomina povzroči čaša naravne »Franz-Josef«-gren-čice pri vsaki starosti in spolu točno poživLje-nje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz -Josel«-vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži kakor tudi obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
EfuMjuna
Sočna služba lekarn
Nočno službo imajo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
O Ljubljanska garmzija na manevrih.
Včeraj jc odšla ljubljanska vojaška posadka na manevre, ki se bodo vršili te dni v okolici Škofje Loke.
0 Večerni Korcerciialni tečaji na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Zaradi narodnih praznikov se je otvoritev tečajev preložila na ponedeljek 15. oktobra t. 1. ob 7. uri zvečer. Vhod iz Goru-pove ulice štev. 10. Nadaljnji vpisi se sprejemajo še ves tekoči teden v sobi štev. 2, II. nadstr. levo, dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5. — Vodstvo.
© Poklicni gasilci so dobili včeraj več nove opreme, tako čelade in pasove s sekiricami ter nekaj novih reševalnih aparatov. Med temi je tudi Stanko-aparat za gašenje gorečih mineralnih olj ter drsalni prt, namenjen reševanju oseb z visokih nadstropij.
O Mesto cvctia na greb f g. Luke Viiharja
daruje neimenovana gospa podpiranceni Stolne Vin-eencijeve konference Din 100.—.
© Iz policijske torbe. Policija je aretiral nekega Antona G., ki je izvršil nad nekim dečkom zelo grd in ogaben ziočin. — Aretirana sta bila še dva moška radi nedostojnega vedenja, dalje dva berača in dve tajni prostitutki. Izvršene so bile štiri manjše tatvine. Prijavljeni so trije možakani, ki so se drli po noči po cestah na ves glas, dalje neki voznik radi trpinčenja živali, dva gostilničarja, ki sta bila malce prenerodna pri podaljšanju policijske ure ter eden, ki je kar na lastno pest in brez dovoljenja priredil v svoji gostilni ples. Prestopkov zoper pravilnik zoper cestni red pa 4. — V Semeniški ulici je nekdo odpeljal Mariji Kostrevčevi 500 dinarjev vreden rečni voziček.
0 Nesreča pri delu. 16-letni Valentin Kristan, vajenec pri teharskem mojstru Josipu Kregarju, je delal včeraj zjutraj na novi stavbi na Tržaški cesti. Pri delu jc omahnil z zidarskega odra in padel na tla ter dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico.
0 Huda nesreča r.a Miklošičevi cesti. Na Miklošičevi cesti sc je včeraj opoldne pripetila huda avtomobilska nesreča. Na križišču Miklošičeve ceste in Pražakove ulice, torej nedaleč od mesta, kjer se je septembra meseca smrtno ponesrečii usnjar Habič, sta trčila osebni avto, ki ga je šo-tiral avtotaksni šoter Ivan Golob 111 osemnajstletna kolesarita Matilda šušteršič, trgovska sotrudnica pri tvrdki Legat v Slomškovi ulici, šušteršičeva je pri trku padla s kolesa ua tla in se hudo poškodovala na vratu, obrazu in glavi. Ponesrečenka je močno krvavela iz ust in nesa. Takoj po nesreči je šofer ustavil, naložil ponesrečenko ua avto in jo odpeljal v bolnico, kjer c-o ji nudili prvo pomoč. Kdo je zakrivil, še ni ugotovljeno. Golob trdi, da je šušteršičeva sama zavozila v avto, pravo krivdo pa bo morala ugotoviti šele policijska preiskava.
© Okradena delavca. Zidarja Peter Hari in Jurij Kičan, doma iz okolice Murske Sobote, sta prijavili, da so jima neznani tatovi odnesli skoro vso obleko in perilo, ki sta jo imela spravljeno na svojem stanovanju na Sv. Jerneja cesti št. 7. Dasi jima je bilo ukradeno precej obleke, sta navedla kot njeno vrednost le majhen znesek. Tatvine sumita dva delavca iz Prlekije. ki sta se odpravila v domači kraj na trgatev,' pa sta se hotela oskrbeti Z boljšo obleko.
© Obsežne tatvine Ivana Pistotnika. O dramatični aretaciji pobeglega kaznjenca in proslulega tatu Ivana Pistotnika iz ccljske okolice ob priliki njegove neuspele koksarske tatvine v Kolodvorski ulici smo že jx>ročali. Ivan Pistotnik ie pobegnil iz mariborske kaznilnice dne 23. julija 1927, jx>ldrugo leto prej, predno mu Je potekla šestletna ječa, katero bi moral odsedeti. Od tedaj pa do aretacije pred dnevi se je Pistotnik preživljal skoro izključno ie s tatvinami. V Avstriji in Nemčiji, kjer se je dalje časa nahajal, še več pa v naši državi, je od tedaj dalje izvršil nešteto večjih in manjših tatvin ter je nakradel celo premoženje. Proti Pistotniku še teče policijska preiskava in zato ne moremo o njegovih tatvinah še nič podrobnejšega poročati. Vsekakor pa je Pistotnik eden najnevarnejših tatov, s katerimi je ljubljanska policija imela tedaj opraviti.
mMoor
Ljudski oder v Mariboru
Veliko kulturno delo vrši naš Ljudski oder na polju krščanske prosvete. Po vzgledu ljubljanskega Ljudskega odra se je ustanovil pred leti tudi v Mariboru Ljudski oder, ki deluje v okvirju svojega umetniškega programa ter izvajajoč z vso doslednostjo načelo katoliške gledališke umeinosti povsem zadovoljivo. Za to gre, da postane naš Ljudski oder matica vseh podeželskih odrov. Manjka pa teoretično in praktično izvežbanih igralcev.
Zato se bo na pobudo tukajšnjega Ljudskega odra vršil od konca oktobra do začetka meseca marca 1929 in sicer ob četrtkih od 8 do pol 10 zvečer poseben dramatičen tečaj za člane Ljudskega odra. Predavanja, ki jih bodo imeli strokovnjaki, bodo teoretik nega značaja; teoretičen pouk bo obsegal is. brana poglavja iz zgodovine drame, zgodovine
Vsak stori sebi veliko dobroto, ako mesto šampona uporablja
za izmivanje las. Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah.
Za itameiteiua finančnih straž
izgotavljamo kompletne uniforme ali
Sa dobavljamo predpisano blago po rezkonkurenčnih cenah.
Drago SeBuvab, lliu&liana
tealerske tehnike in pa fonetike. Pri praktičnem pouku pa se bodo udeleženci vežbali v režiranju, sceniranju in maskiranju. Ob koncu tečaja s ebo vršil izpit iz teoretičnega in praktičnega dela pred posebej sestavljeno komisijo.
Dame in gospodje, ki imajo veselje do gledališke umetnosti, se vabijo, da javijo svoj pristop v pisarni Prosvetne zveze.
□	Akademska maša. Kakor smo že poročali, bo sveta maša točno ob pol 12; pro poved pa se prične točno ob 1 e t r t na 12. Verniki se naprošajo, da pridejo točno, da ne motijo s svojim kasnim prihajanjem. V pridigah se bodo obravnavala izbrana poglavja iz apologetike. Prihodnjo nedeljo pridiga stolni kanonik dr. Maks Vraber.
□	Za smeh in zabavo služijo Mariborčanom nekatera Jutrovar »razkrinkavanja«. 2e včeraj smo poročali, da je tukajšnja Orjuna dobila 110 prostih vozovnic za Belgrad. Dotične vozovnice je razdeljeval neki gospod doktor, ki ga »Jutro« sedaj naenkrat proglaša za klerikalca. Saj piše ta >najbolj informirani« list v št. 238, da so si klerikalci med seboj delili brezplačne vozovnice. To je smeha in krohota! — Tudi smo zvedeli, da je neki drugi gospod doktor razpolagal s 15 vozovnicami na račun neke druge tukajšnje nadstrankar-ske organizacije. To je debelo pogledal, ko jo čital črno na belem v »Julruc., da je nazadnje tudi on klerikalec; bo že tako, če piše s Jutro«, da so si klerikalci delili med seboj brezplačne vozovnice. Ja, če pojde tako naprej, bodo res kmalu vsi prejšnji zagrizeni samostalci postali — klerikalci.
□	Spominski večer cb osmi obletnici koreč-fcega plebiscita. Pri »Zamorcu« so se zbrali, da obhajajo osmo obletnico črnega dne. Spominski večer je otvoril predsednik tukajšnjega kluba koroških Slovencev g. Hochiniilier, ki je pozdravil navzoče sorojake, zlasti g. velikega župana dr. Schaubaclia in prosvetnega šefa dr. Kotnika. Govorila sta nato bivši narodni poslanec g. Brandner in dr. Ferdo Miiller, navdušujoč k bodočemu delu. Sledilo je petje in godba, vmes pa so se vrstili govori. Veliko zanimanje je zbudil med navzočimi zlasti govor velikega župana dr. Schaubacha, koroškega rojaka. Spominski večer je potekel animirano ter v znamenju trdne skupnosti in zvestega prijateljstva med brati Korošci.
□	fz srednješolske službe. Iz moškega učiteljišča na žensko je premeščen g. profesor Fink.
□	Profesorsko društvo (mariborski pododbor) je iifielo dne 10. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem se je izvolil sledeči odbor: g. ravnatelj dr. Tominšek, dr. Dolar, Rudolf Pregelj, dr. Flu-dernik, Joško Čopič, dr. Rosiohar in dr. Perhavc. Tudi se je na občnem zboru razpravljalo o reorganizaciji profesorskega društva v avtonomnejšeni smislu in se bodo o tem vprašanju že vršila tozadevna posvetovanja.
□	Dva moža izginila. Iz ptujske okolice je prišel že prejšnji teden v Maribor posestnik Zamuda Martin; prignal je kobilo, ki jo je prodal nekemu tukajšnjemu trgovcu za 1300 dinarjev; prenočil je nato v neki gostilni na Koroški cesti. Včeraj pa je prišla v Maribor njegova žena, ki je bila zelo v skrbeh, ker ni bilo moža domov, ter se oglasila na tukajšnji policiji. Z njeno pomočjo se je moglo ugotoviti, da se vajeti in koča nahajata pri nekem gostilničarju na Aleksandrovi cesti. Zaenkrat je nenadno izginotje posestnika Zamude še nepojasnjeno ter se vršijo v intenzivni meri tozadevne poizvedbe. Obstoja mneuje, da se mu je pripetila kakšna nezgoda. — Tudi se je oglasila na tukajšnji policiji soproga nekega železničarja, ki je z dvignjeno plačo in še 1500 dinarji nenadoma izginil iz Maribora. Žena pravi, da ga ni bilo več domov ter izraža mnenje, da ni izključeno, da se je podal na Dunaj k neki svoji dobri »znanki«. Na drugi strani pa obstoja bojazen, da se je omenjenemu železničarju kaj pripetilo. Tudi o tem slučaju se vršijo poizvedbe.
□	Iz avtomobila je sunil neznan storilec g. Rihardu Rcsenbcrgu iz Cakovca aktovko, v kateri so bili nekateri važni dokumenti, razne knjige in brovning. G. Rosenberg je namreč ustavil avto pred Veliko kavarno; medtem ko se je za nekaj trenutkov odstranil, mu je neznani izmaknitelj odnesel aktovko. ___
Lektorica gospa Copelandova
prične zopet z zasebnim
poukom
Reflektanti naj se javijo danes od 18. do 20. ure v lokalu JugosIovansko-ungle3k?ga druStva, Šelenburgova 7/1., desuo.

0 Zbor delegatov SLS v Celju. Včeraj ob 9 dopoldne se je vršil v telovadnici celjskega Orlovskega doma okrajni zbor delegatov Slovenske ljudske stranke za celjsko-vranski okraj. Zastopane so bile vse številne krajevne organizacije obširnega okraja po svojih najboljših možeh, koreninah, ki s požrtvovalnostjo in ljubeznijo nosijo že skozi leta in leta težo politične borbe, pa tudi po novih, mladih močeh, Ki s svojo aktivnostjo pričajo o trdni voiji prevzeti enkrat nase odgovornost političnih voditeljev slovenskega krščanskega ljudstva. Delegati so s posebno pozornostjo sledili obširnemu in izčrpnemu referatu narodnega poslanca dr. J. Iloh-njeca, ki je markantno orisal razvoj političnih dogodkov v naši državi in vseskozi značajno ter resno vlogo, ki jo je in jo še v jugoslovanski politiki igra SLS v nasprotju z brezprogramnostjo sedanjih opozicijonalnih strank. Zbor je soglasno ugotovil, da je politika SLS v skladu z ljudskimi željami, da je politika slovenskega dela KDK izdajstvo slovenskih interesov in da je poganski klub SLS vreden vseoa 7aunania slovenskega ljudstva. Zlasti z velikim" odobravanjem je bil sprejet predlog, naj naredili poslanec g. dr. llohujec izroči našemu voditelju g. dr. A. Korošcu izraze vdanosti in zvestobe prebivalstva našega okraja. Poljudno in duhovito
je poročal nato o delu mariborske oblastne skupščine starosta oblastnih poslancev te skupščine g. Miloš Levstik. Nazorno je predočil delegatom veliko obnovitveno de'o, ki ga jc deloma že izvršila, deloma srečno pričela izvrševati mariborska oblastna skupščina, jx>sebej pa še blagodati, ki jih je deležen naš okraj. Soglasno je bil sprejet dalje predlog okrajnega odbora glede volitev v okrajna zastopa Celje in Vransko ter glede kandidatnih list. Končno je bil ob splošnem glasnem odobravanju sprejet predlog glede nadaljnje taktike naših organizacij proti razdiralnemu delu KDK. Zbor delegatov je bil vseskozi verna slika euotnosti, ki vlada med pristaši SLS v celisko-vranskem okraju. Složnost pogledov na vsa pereča javna vprašanja je odlika tega zbora, ki je bil sijajno zadoščenje delu in žrtvam, ki jih delegati doprinašajo za rast stranke.
& Radi stanovanja se je hotela zastrupiti. Med znanim gostilničarjem Sch. v Zavodni kot hišnim gospodarjem in gospo E. kot njegovo najemnico se je vršil že dolgo časa dvoboj radi stanovanja, ki bi ga hišni gospodar potreboval nujno v svrhe svojega poklica. Končno bi moralo priti do deložacije. Gospa pa jc skušala hišnega gospodarja ustrašiti s tem, da je v sredo zvečer okoli 8 spila neko strupeno tekočino. Morali so jo odpeljali v bolnico, kjer so ji izpraii želodec in kjer se že povsem dobro počuti.
»OBHODELNO DBHSTVO GftAnCNEGil
s®
«2 mi
iS
©
XN
tej ©
od
tfS
s»
Umi
■<r> ■ii'
m ffi
«
r> 5»
•sa
«FJ
5»
E»
v> ®
«ae
m a*
M«
M* ©
•a? P30
tes
es
(39
F"
s»
SS
io ©msimg mnm oaoa
Kamnik
Elaborat kalastralnih cperacij za določitev koeficienta za cdmero novega zemljiškega davka je dne lO.t. m. dalje skozi petnajst dni razpoložen v ogled pri mestnem županstvu in ie pritožba dopustna v nadaljnih petnajstih dneh. Za kamniški okraj, ki je obenem z litijskim in ptujskim določen kot vzorni okraj, znaša koeficient 12. Tako bo za odmero zemljiškega davka po novem zakonu služil za kamniški okraj dvanaistkratni dosedanji katastra'ni čisti donoo. Razpoloženi elaborat je ogromen in obsega 101 prilogo. Kogar zanima, lahko z vpogledom dobi zanimivo sliko in gospodarsko statistiko kamniškega okraia.
Na naslov poštne uprave. Iz Amerike je prišla brzojavka za nekoga v kraju, oddaljenem četrt ure iz Kamnika na kamniško pošto v 24 urah, iz Kamnika pa je v ta kraj rabila 48 ur. Nujno bi bilo pač potrebno, da bi najbližji kraji Kamnika dobili dnevno dostavo pošte, kar bi pri malo dobri volji poštne uprave lahko š'o. Smo že prosili za to, celo deputacije so že hodile po Ljubljani, pa še vedno ni nič. Pa bi se morda le dalo kako napraviti l
Trbovlje
pomanjkanje pitne vode na Poselju. Kje je, vzrok, da že približno dva meseca nimajo stanovalci Poselja pitne vode? Razumljivo je bilo lo, ko je bila suša, ali sedaj, ko je vode povsod v izobilju, kako da je ravno tu nimajo. Stanovalci Poselja prosijo merodajne činitelje, naj odpomorejo temu nedostatku.
Predavanje. V nedeljo, dne 14. t. m. pri-redi tuk. Kmetijska podružnica v društvenem domu ob pol 8 predavanje o novih davkih. Predaval bo g. dr. Godnič iz Laškega.
Tatvina. Pri posestniku Drnovšku v Ga-brskem so v torek, dne 9. t. m. neznani tatovi ob belem dnevu, ko so bili vsi Drnovškovi na polju, odnesli iz hiše srebrno uro, nekaj meške in ženske oblek ter 175 Din.
Dol pri Hrastniku. Kakor že poročnno priredi Sadjarska in vrtnarska podružnica na Dolu pri Hrastniku v nedeljo, dne 14. t. m. v šoli sadno razstavo, ki ima predvsem namen spoznati imenoma vse vrste, ki se v našem okolišu goje. Razstav-ljalci najlepšega sadja se bodo nagradili s primernimi nagradami. Otvoritev razstave po prvi maši. Izredno lepo razstavljeno sadje bo na prodaj, na kar opozarjamo zlasti interesente iz Hrastnika in Trbovelj.
IZREDNA SKUPŠČINA ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI.
Dne 14. decembra t. 1. se bo vršila izredna glavna skupščina Zadružne Zveze v Ljubljani. Na devnem redu je sklepanje, o pristopu k oblastni zadrugi za kmetijski kredit v Zagrebu. Razen lega bo držanih več referatov, in sicer o mlekarskih, živinorejskih ter o vinorejskih in sadjerejskili zadrugah.
TRGATEV V LJUTOMERSKIH GORICAH.
Bolfenk pri Središču, 9. oktobra. (Izv.) Toplo jesensko vreme je povzročilo, da se mnogi vinogradniki preložili trgatev na prihodnji teden. Zadnjo deževje je povzročilo precejšnjo škodo, ker so jagode začele jiokati in gnili. Posebno pri občutljivem šiponu se je to opazilo. Zdravo in čilo groadje pa še čaka prešc. Mnogi pravijo, da no bodo trgali pred 20. t. m., ker bodo poine trgatve veliko slajše in bodo imele manj kisline kot prvi mošti, ki so kazali 13—15% sladkorja in 12—140/00 kisline. Ta teden brani jiorlogizec pa ie imel že 10—17% sladkorja
Prve manjše trgatve gredo precej živahno v promet in trgovina plačuje za vsako sladkorno stopnjo po 25 par. Za mošte, ki sc bodo brali prihodnji teden ali še pozneje, pa je še bolj živahno povpraševanje in obljubljene cene so dokaj višje, ker so pričakuje lepša gradacija. Sortirano blag? dosega za 30—75 par višje cene.
GOSPODARSKA LITERATURA
V zadnjem (VI.) 'Zborniku znanstvenih razprav, ki ga izdaja profesorski zbor juridične fakultete v Ljubljani, sta objavljeni dve gospodarski razpravi: prva razprava dr. Al. Bilimoviča: »Nove melode proučevanja konjunktur in gospodarska prognoza • je izšla v posebnem odtisu, o katerem smo že poročali (>Slovenec<, 8. sept. št. 205). Nadalje vsebuje zbornik razpravo dr. Albina Ogrisa: ^Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926.;- Veliko se govori o pomenu in moči našegi zadružništva, dosedaj pa nismo imeli su-maričnih statističnih podatkov o tem. Zato je tembolj pozdraviti to in podobna dela dr. Albina Ogri-sa, ki se z hvalevredno vnemo in delavnostjo trudi podati zaokroženo statistično sliko našega gospodarstva. Razpravi je pridano 25 statističnih tabel. Zlasti je poučna primerjava podatkov iz 1920 z onimi iz predvojne dobe (1912).
* A A
Kranjska industrijska družba sklicuje za 20. okt. ob iHl 3redni občni zbor v Kred. zavodu (bilanca 1927-28 volitve uprave in nadzorstvo).
HrTatska banka, d. d. v Zagrebu sklicuje za 25. oktober ob 16 izredni občni zbor, kjer bo odstopila stara uprava in izvoljena nova, ker je v zvezi s prevzemom večine te banko po Banca Com-merciale Italiana (kap. 700 milj. lir) od nemške skupine Michael.
Transformator za Sombor. Mesto Sombor razpisuje licitacijo za nabavo trofaznega transformatorja 125 KVA na 17. okt. 1928.
Nova električna centrala v Kruševcu. Mesto Kruševac razpisuje ponovno licitacijo za gradbo centrale in omrežja v Kruševcu za 15. november 1928. Predračun znaša 7,490.300 Din.
Iz srbskega zadružništva. Kasacijsko sodišče v Belgradu je potrdilo odlok prvostopnega sodišča, ki potrjuje delo kongresa GSSZZ v Jagodini, dočim je edlo kongresa v Novom Sadu bilo neveljavno.
Nova delniška družba. Radio, d. d., Belgrad, kapital 5 milj. Din (10.000 dclnic po 500 Din, polovica na ime, polovica na donosca), emisijski tečaj 500 Din plus 50 Din emisijskih stroškov, patro-nančni zavod Jadransko-poduuavske banke; vpis delnic 17. oktobra.
Povišanje kapitala: Zaječarska zadruga zvišuje kapital od 1 na 2 milj. Din z izdajo 10.000 delnic; Prometno društvo >Selo«, a. d., Belgrad od 2 na i$ milj. Din.
Odsvojitvena prepoved. A. Penič, gen. zastopstvo Alfasep~ratora d. d. Zagreb.
Dobave. Vršile se bodo nasl. ofert. licitacije: 29. t. m. pri subot. žel. ravn. glede dobave vodovodnih cevi. — 29. t. m. pri saraj. žel. ravn. glede dobave kemičnega materijala (špirit, barve, katran, solna kislina, kreda, lizol, železni minij, kristalna soda, laneno lje itd.) ter glede dobave metel ' in gorilcev za svetiljke; 30. t. m. glede dobave ! steklarskega materijala. — 29. t. m. pri Upravi j drž. mon., ekonomski oddelek v Belgrad glede do-| bave pisarniškega materijala; 30. t. m. glede dobave 1900 kub. m raznih desk; 31. t. m. glede j dobave pločevinastih spojk za škatlje.
26. t. m. se bo vršila pri stroj, oddelku ljublj. j žel. ravn. ofert. licitacija glede dobave 185 kub. m mehkih desk; 29. t. m. glede dobave 2700 komadov lopat; 21. t. m. pa glede dobave 11.235 kg vijakov.
Dne 18. t. m. se bo vršila pri intendanturi Vrbaške div. obl. v Banja Luki ofert. licitacija glede dobave 450.000 kg ovsa. 29. t. m. se bo vršila pri Glavnem san. sklad, v Zemunu ofert. licitacija glede dobave posod za vodo, nožev in vilic.
mestn LiubljBne in okolice se zopet dobi v vseli knjigarnah in pri založništvu: APANA, družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3.
"Programi "Radlfo-lZjubljana
Petek, 12. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 18: Francoščina, poučuje dr. Stanko Leben. — 18.30: Vzhodnoslovenski in sred-njeslovenski hišni tipi, predava dr Stane Vurnik. — 20: Koncert g. Jarc, vmes improvizira na klavirju g. Kogoj: Kamilo Mašek: Kam; Al. Sachs: Tak' si lepa; Dr. Gojmir Krek: Na poljani; — Ha-levy: Judinja; Smetana: Dalibor; Leoncavallo: Ba-jazzo; Schubert: Podoknica; — Smetana: Hej, ja-ka radost v kolo; DvoFak: Biblijske pesmi št. 5; Smetana: Ne kamenujte preroke; Dvorak: Biblijske pesmi št. 4; — Po gorah grmi, narodna; Men' vsejedno je..., Kdor je truden, naj gre spat, narodna; Izidor ovčice pase: Se davno mrači; — Ivan Grbec: Večer. — 21.30: Poročila.
Sobota 13. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 17.30: Liga narodov, predava dr. Pavel Brežnik. — 18: Nemščina, poučuje dr. Piskcrnikova. — 18.30: Analitična pofrv duševni svet, predava vseuč. prof. dr. Veber. — 20: Veseli prizori, izvaja ga. Cuista Danilova. — 20.15: Lahka godba Drav div. pod vodstvom g. viš. kap. dr. Ce-
Borzo
11. oktobra 1928.
DENAR.
Današnji devizni promet je bil srednji, največ prometa je bilo v devizah: Curih, Praga in Dunaj. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah: New York .London in Trst v maniših količinah, ostalo je dala Narodna banka. Med tečaji sta se učvrstila Berlin in London, dočim je nekoliko popustil tečaj Trsta.
Zagreb. Berlin 1354—1357, Curih 1094.10—
1097.10, Dunaj 799.56—802.56, London 275.86— 270.76, New York 56.825—57.025, Pariz 222.46— 224.46, Praga 168.37—169.17, Trst 296.91—298.91.
Belgrad. Amsterdam 228.050—228.650, Berlin 13.54-13.57. Budimpešta 9.9204—9.9604, Curih 1091.10—1097.10, Dunaj 7.9036— 8.0256, London 275.96—276.75, Newyork 56.84—57 64, Pariz 221.46 —223.46, Praga 168.37—169.17, Solun 72.50—74, Bruselj 78.!»—79.29.
Dunaj. Devize: 12.495.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 128.65, Budimpešta r.0.50, Bukarešt 3.155, Dunaj 73.10, London 25.2175, Ne\v York 519.65, Pariz 20.30, Proga 15.305, Trst 27.21.
Devizni teža-i na ljubljanski borzi
II. oktobra 1928.
	povpraš	pou.	srednji	sr. 10. X.
Amsterdam	__	2283.50		__
Berlin	1354.—	1357.—	1355-50	1354.50
Bruselj	—	791.40	_	—
Budimpešta	—	993.54	—	—
Curih	K 94M0	1097.1(1	1095.60	1095.60
Duuuj	799.56	802.f6	801.16	801.14
London	275,96	276.70	276.36	—
Newyork	;.6.o5	57.05	56.95	56.94
Pariz	—	222.46	—	—
Praga	16a37	169.17	168.77	168.77
Trst	296.95	2t8.95	297.95	298,-
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den., Ruše 265—285, Stavbna 56 den., Sešir 105 deu.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 439.50-441 (140), kasa 439—140 (440), termini: 10. 441.50 —443, 11. 446—118, 12. 150-152 (450), 7% invest. pes. S5.50—86 (85.75), agrari 55.50—56. Bančni pap.: Hipo 58—59, Poljo 17.50—18.50, Kred. 85 d., Jugo 88- 88.50 (88.50). Lj kr. 126-130, Medjun. 57.50 r.. Nar. OSEO— 7C00, Prašled. 920—925 (920), Srpska 151—152 (151), Zem. 120—110, Etno 160— 180, Katol. 33 d. Ind. pap.: Gutmann 197—260, Slavonia 6—7 (450—650), Slavex 100—102, Drava 550—560 (556), Sečerana 485—490 ( 485), Osj. ljev. 175—185, Brod. vag. 90 r., Union 285 d., Isis 21— 27, Ragusea 480—482.50 (482), Trbovlje 480-190 (485), Vevče 110-112, Nar. šum. 16 d., Piv. Sar. 300 r.
Belgrad. Narodna banka 7050—7080.(25), voj. odškodnina 438-438.50 ( 700), 12. 119-1-19.50 ( 700) 7% invest. posoj. 85.50 (25.10!)).
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 85, Hipo 7, Al-piue 43i>5, Leykam 9.80, Trbovlje 61. Kranj, ind 33, Ru^e 32.60, Mundus 171, Slavonija 0.61.
Žito
Danes je tendenca radi nižjih notacij v Ameriki (Chicago 117.25) nekoliko mlačna in opaziti je rahlo nazadovanje cen za pšenico in koruzo. Kupčija počiva, iz naših krajev ni skoro nobenega zanimanja za blago. Gornjebuška pšenica notira 255 Din nakl. post. Ponudba je omejena, tudi koruza je nižja: baška za januar notira 260—262.50 Din, za maj 292.50—295. Bosanskega ovsa še vedno ni na Irgu, ker producenti in trgovci zlasti v banjalu-ški okolici v spekulativne namene zadržujejo blago, slavonski oves notira 255—257.50 Din nakl. p.
V Ljubljani notirajo:
Dež. pridelki (vso samo ponudbe, slov. post., dob. prompt, plač. 30 dni); pšenica bač. 78—80 kg 2% 302.50—305, okt. 302.50—305, nov. 307.50— 310, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 430—135, rž 73—74 kg, uzančna 295—297.50, oves bč. zdrav re-šetan 2S5—290, koruza a 367.50—370, aaner. 317.50 —320, ajda zdrava domača 300—305, ječmen bč. 70-71 kg, 315-317.50.
Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjena. njena.
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica okt. 26.40, zaklj. 26.40- 26.42, marc 28.70—28.76, zaklj. 28.76-28.78, maj 29.42—29.48, zaklj. 29.46—29.48, rž okt. 25.54—25.52, zaklj. 25.52—25.54, marc 27.62 —27.70, zaklj. 27.68—27.70, koruza maj 29.82, zaklj. 29.74 —29.76. julij 30.42—3046, zaklj. 30.44—30.46.
Novi Sad. Pšenica bač.. gor. bač., bač. pot. 252.50—255, ban. par. Vršac 247.50—250, sr. 250— 255, ječmen 245—250, pol. 280—290. ban pol. 295 —300, oves 245—250, fižol 830—850, seno bač. p. 115—117.50, bos. post. 102.50—107.50, koruza 12. do 1.: 260—265, 3. do 4 : 287.50—292.50, 3. do 5.: 292.50—295, v storžih 170- 175, moka 00 gg 357.50 —367.50, št. 2 337.50—347.50. št. 5 317.50 - 327.50, št. 6 270—280. št. 7 245—255, otrobi bač. 182.50— 187.50, ban. 180—185. Promet: 78 vag. pšenic«, 1 vag. ovsa, 53 vag. koruze, 17 vag. otrobov, 1 vag. ječmena, 8 vag. sena.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo danes zaključeno: 3 vagoni drv, 1 vag. tramov in 1 vag. buk. plohov, skupaj 5 vag.
Tendenca je neizpremenjena.
Hmelj
Niirnberg, 11. okt. (Tel. Slov.<) Dovoz hmelja 50 bal, promet 80 bal. Cene v korist kupcem: tržni hmelj 190, Ilallertau 210—220, virteinberški 210—230, Tendenca precej mirila.
uina. Vmes pevski dueti, katere pojeta gdč. Pir-čeva in Korenčanova. — 22: Poročila.
Drugi programi
Petek, 12. oktobra. Zagreb: 17 Lahka glasba. — 20.35 Skandinavska glasba. — Breslau: 16JO Zabavni koncert.
—	20.30. Prenos iz Berlina: Dialogi iz svetovne literature. — Praga: 12.15 Opoldanski orkestralni konccrt. — 16.30 Komorna glasba. — 19 Orkestralni koncert. — Leipzig: 16.30 Konccrt Ruska glasba.
—	20 J. S. Bach: Suita št. 3, d-dur. — 20.30 Dialogi iz svetovne literature. — Stuttgart: 10.15 Popoldanski koncert. — 20 Simfonični koncert. — Bern: 17 Orkester. — 12.15 Schubert: Maša v f-duru. — Katovice: IS Koncert. — 20,15 Prenos koncerta varšavske filharmonije iz Varšave. — Frankfurt: 17.35 Koncert. — 20 Simfoničen koncert.
—	Rim: 21 Instrumentalni in vokalni koncert. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. — 17.45
Koncert. — 20.30 Prenos iz Berlina: Dialogi iz svetovne literature. — Berlin: 16.30 Koncert salonskega kvarteta. — 20 Bachova suita v d-duru. — 20.30 Dialogi iz svetovne literature: Klasiki: Platon; Pogovor o ljubezni (Diotima in Sokrat) iz »Pojedine pri Trim«. — Pravljica o zemlji in So-kratova smrt iz »Faidona«. — Dunaj: 11 Koncert kvarteta. — 16 Orkestralna glasba. — 17 Glasbena akademija. — 18.10 Predavanje iz živalstva. — 20.05 »Tosca«, opera (Puccini). — Miinchen: 19 Jazz-glasba. — 20JO Koncert. — Budapest: 12 Komorna glasba. — 17.50 Orkestralni koncert — 22.15 Konccrt ciganske kapele.
Rabite
Tungsram
b arium-elektronke
Komunistični poslanec Scholz. ki je namesto socialista Schwarza govoril v berlinskem radiu.
greb z opazko, da ta vsota pripade nekemu dobrodelnemu zavodu, ako je z otokov ne bi bilo nazaj...
V a vel} ^ tre& vrsiajfr
Odlikovanja za moštvo »Krasina« ia »Maligina«. Sovjetska vlada je odlikovala s civilnim redom rdečega prapora oba ledolo-milca »Krasina« in »Maligina« ter prof. Sa-mojloviča in Wieseja; Čuhnovski in Bakuškin pa sta prejela vojaški red rdečega prapora.
Avtomobilski tečaji za sodnike. Dunajski avtomobilski klub priredi za 60 dunajskih sodnikov, ki razsojajo v avtomobilskih za<levah, dvamesečne avtomobilske tečaje s praktičnim in teoretičnim poukom. Stroške bo nosil klub.
90 letnik na Raxi. 90 letni Jožef Schutz-wald v Gradcu je minolo nedeljo obiskal vrh Raxe. Mož je bil v teku svojega življenja že nad 50 krat na tej gori.
Kje se največ govori po telefonu. Po zadnjih podatldh govori v Pragi vsak naročnik v središču mesta poprečno po 14 krat na dan po telefonu, v predmestjih pa po 9 krat. Tako visokih številk govorov ne izkazuje noben drug telefon v Evropi. Berlinčan govori poprečno po 8 krat, curiški naročnik 2.3 krat, bernski 2.3 krat, stockholmski 3.5 krat in kopenha-genski 6.1 krat.
Otroško trnplo v podstrešju. V podstrešju Tehniškega muzeja na Dunaju so našli v papirju zavito otroško truplo, ki je bilo že popolnoma izsušeno, tako da ni bilo mogoče dognati starosti.
Nova nesreča v Pragi. Včeraj je počila v praškem predmestju plinska cev. Enajst oseb so morali zaradi zastrupljenja odpeljati v bolnico, kjer je ena ženska kmalu umrla.
Berači v avtu. V Ameriki ima že tudi vsak delavec svoj avto, kar je spričo dolarskih mezd umljivo. čudno pa je, da se tudi ameriški berači vozijo z lastnimi avtomobili. Odkod jih imajo? Morda jih kupijo iz četrte roke ali pa si enostavno najpripravnejšega izberejo iz kupa starih avtomobilov, ki jih je najti v okolici vseh večjih mest. Potem se vozijo od mesta do mesta in prosjačijo, da spravijo skupaj za hrano in bencin. Teh proajaških avtomobilistov je že toliko, da postajajo prava socialna nadloga. Ameriški psihologi tolmačijo ta pojav na ta način, da žene ameriška neugnanost in podjetnost ljudi, da prodajo vse svoje premoženje in se brez cilja odpravijo po svetu. Ko denar poide, se vdajo beračenju in nimajo več potrebne moralne sile, da bi si denar služili na mučen način, to je z delom.
Blazniki morilci. V Berlinu je umobolni bivši šofer 45 letni Keppke v prepiru ubil svojo mater. — V št. Vidu ob Glini je 77 letni nad-logar Kahlhammer v napadu blaznosti težko ranil svojo 42 letno ženo in otroka ter nekega moškega, ki je prihitel na pomoč.
Shanghai šesto velemesto. Po zadnjem Kitajskem uradnem štetju ima Shanghai 2,726.000 prebivalcev, od tega 48.000 tujcev. 358.000 ljudi stanuje v mednarodni naselbini, 1,513.000 pa v Kitajskem clelu mesta. Shanghai
je sedaj 6. največje mesto na svetu.
»
Znati je treba. Ko so nekega bančnika občudovali zaradi njegovih sijajnih borznih operacij, je odgovoril: »To vendar ni nobena umetnost; treba je le kupovati od pesimistov in prodajati optimistom!«
Kaj manjši dvokrovnik na berlinski razstavi »Ua< tipa Behrens-Game-Koch. Tehta samo 190 kg, inin 35 PS in more nositi 310 kg. Poleg njega stoji Dornierjevo letalo tipa Delfin.
\V<9fa IM9D19U?
Kdo je zločinec?
V Draždanih se je pravkar vršil kongres kriminalno-biološke družbe, na katerem so tazpravljali o telesnih znakih, po katerih bi se dalo spoznati zločinca. Prišli so do zaključka, da problem zločinskega »tipa« nikakor še ni rešen, da pa je že toliko dozorel, da bo mogel »tip« v bližnji bodočnosti služiti kot pomožno sredstvo za presojanje zlikov-cev.
Zanimivo je, kako sodi o problemu zločinskega »tipa« ravnatelj največje ameriške kaznilnice Sing-Sing — Leviš E. Lawes. Nevv-yorški mesečnik »The World's Work je v avgustovi številki objavil njegov članek- v katerem izvaja:
j ščine trdijo iz izkušnje, da je med moškimi po svojih nagonih »devet desetin zločincev«; ženske so po njihovem mnenju poštenejše. Na drugi strani pa pravijo voditelji velikih trgovin, da je večina ljudi poštenih in da devet desetin vseh tatvin izvrše ženske. Hotelski ravnatelji slednjič pravijo, da tako moški kakor ženske kradejo vse, kar ni pribito.
Zločin določa zakon in po tem je zločinec vsak, kdor se kakorkoli pregreši proti pisanim zakonom, najsi že ukrade jabolko ali stotak, najsi že pride pred sodišče ali ne.
O tem sem razpravljal z mnogoštevilnimi odličnimi možmi in večina izmed njih je priznala. da so kdaj prekršili ta ali oni zakon in bi bili prišli v zapor, ako bi jih bili radi tega preganjali. Nekateri so celo priznali, da so storili več takih prestopkov, radi katerih bi bili mogli biti obsojeni v dosmrtno ječo. Drugi dan pa so priznali, da bi mogle nastopiti okoliščine, v katerih bi morda storili zločin. Goethe pravi, da še nikdar ni slišal o j zločinu, katerega ob gotovih okoliščinah tudi ; sam ne bi mogel storiti.	i
Iz lastnih izkušenj kot kaznilniški ravnatelj morem reči, da je revolverski junak navadno mehkosrčen, da je drzen ropar boječ in tat pošten. — Zakon zahteva, da živim v kaznilnici in da moram imeti kaznjence za posle. Tako sem imel za kuharja človeka, ki je nekoga zastrupil in bril me je mož, ki je nekomu prerezal vrat. Mojo 6 letno hčerko je spremljal na vožnjah s ponijem izven kaznil-
27 milijonov davka. Komaj je moža zakrila zemlja, že se je oglasilo pri njej na stotine in stotine snubcev. Da bi se iznebila nadležnih vsiljivcev, ki jim je bilo v mislih njeno premoženje, se je lady Houston naselila v gore Gram-pian Mountains, v višini 400 m nad morjem; tu je hotela v miru živeti s svojimi zvestimi služabniki. Toda pohlepni snubci in razni ne-
Socialnodemukratični urednik Wol!gang Si'liwarz,
ki je imel v berlinskem radiu govoriti pacifističen govor, a ga je po zvijači nadomestil komunistični govornik.
srečniki so zvedeli za njen naslov in tako dobiva še vedno poprečno po 600 ženitnih ponudb in prošnja dnevno. Gospa je zaradi teh dopisov vsa nesrečna. Ko jo je te dni obiskal neki časniški poročevalec, so jo med pogovorom oblile solze ter je vzkliknila: »Blagor revežem, ki imajo mir in niso predmet toliko pohlepnih goljufov. Njim je še znana radost dajanja in
dr. Charles Goring, ki je dokazal, da je Lom-brosove telesne znake ravno tako pogosto najti med nezločinci kakor med zločinci. — Danes je vsem vodilnim znanstvenikom in kriminologom znano, da »rojenega zločinskega tipa« ni in ga nikdar ni bilo. Bajko pa med občinstvom še dalje širijo romani, gledišča in kino.
Neka druga sorodna teorija pa pravi, da ae spozna zločinec po naslednjih duševnih lastnostih: Nagnjen je k igri, močnim pija-Cam, nečimernosti; vedno hoče imeti kako bitje, katero more zavajati; denar si skuša preskrbeti na lahek način, težko telesno delo se mu upira itd. — Zelo malo ljudi bi našli, ki ne bi imeii teh znakov in bi spadali v razred nezločincev.
Ravnatelji velikih zavarovalnic za var- I
opravičuje z okoliščinami, v katerih ga je storil.
Odgovornost za zločine nosijo šola, cerkve in mnogi nespametni očetje in prepo-pustljive matere, nečimerne zakonske žene, prenizke mezde plačujoči delodajalci, nepošteni politiki, oderuški bančniki in pohlepni izposojevalci denarja.
Vdova s 600 ženitnimi ponudbami dnevno
Lady Houston, vdova brodoiastnika Roberta Houstona, je ena najbogatejših žena na svetu. Prav to pa je njena nesreča, kakor sama izjavlja. Mož ji je ob svoji smrti zapustil premoženje v vrednosti 200 miljonov frankov ter je morala ob prevzetju dedščine plačati državi
Utalo na veternicc, s katerim je prišel na berlinsko razstavo »Ib« njegov iznajditeJj Spanec Ln Cicrva. Letalo doseže hitrost 156 km na uro.
Finski tekač Nurmi, ki je na mednarodni športni prireditvi v Berlinu postavil nov svetovni rekord v enournem teku z 19 km 210.82 m.
Pred kratkim sem bral, da je neki sodnik najvišjega sodišča države New York trdil, da je osem telesnih znakov, po katerih je mogoče spoznati rojenega zločinca: nazaj pomaknjena brada, strčeča čeljust, strmeč pogled, po-vešena leva veka, nizko čelo, neravno čelo, debeli lasje in pravokotno od glave strčeča ušesa; štirje teh znakov na kakem človeku naj so zanesljiv dokaz, da je njihov nositelj zločinske narave. Najmanj šest v javnosti zelo dobro znanih mož ima najmanj petero izmed navedenih znakov. To so: predsednik ene izmed prvih ameriških univerz, znamenit angleški pridigar, francoski general, ruski državnik, znamenit španski pisatelj in eden največjih iznajditeljev na svetu.
Teorijo o rojenem zločincu, ki naj bi bil po svojem telesnem ustroju v naprej določen za zločinca, je izdelal italijanski kriminolog C. Lombroso. Toda to teorijo je hitro ovrgel
Veličasten sprevod v Belgradu ob desetletniei prebitja solunske front«.
niče človek, ki je bil obsojen na 25 let ječe, ker je odpeljal nekega otroka.
Zanimivo je dejstvo, da tat prezira so-kaznjenca, ki je bil istotako obsojen zaradi tatvine, a za morilce se mu zdi smrtna kazen komaj dovolj: Kaznjenec, ki je umoril svojo ženo, se je zgražal nad kaznjencem, ki je umoril svoje dekle. Od kodi to protislovje? Noben kaznjenec se ne čuti krivega za svoj zločin, vsak svoje dejanje sam pred seboj
sprejemanja. Revež se more veseliti nad šilingom, ki ga da sotrpinu; bogatin ne občuti tega veselja, niti če komu daruje 1000 šilingov, saj nikoli ne ve, če svojega daru ni dal nevrednemu. Vse moje bogastvo nima nikake neskaljene radosti.«
Kot otroška vrfnarica med ljudožrce
Američanka mrs. Mead je sklenila, da odide kot kulturna pionirka čisto sama med najkrvoločnejše ljudožrce na Admiralske otoke v Bismarckovem otočju. Njen namen je, da ustanovi tamkaj otroški vrtec, v katerem bo zbirala 2—3 letne Ijudožrske otroke in jih že od ranih let navajala na milejše običaje. Njeni kovčegi so natrpani z vsemi mogočimi igračami in potrebščinami za otroški vrtec, zraven tega pa z milom in pralnimi sredstvi, da bo mogla imeti svoje varovance snažne. — Pozabila pa tudi ni raznih praktičnih darov in lišpa za matere ter tobaka in cigaret za očete svojih bodočih gojencev. Mrs. Mead je polna pričakovanj o svojih uspehih med lju-dožrci, toda v dnu srca pa svoji sreči in kro-tilski sposobnosti le ne zaupa docela; to priča njena oporoka, ki jo je za vse slučaje napravila in v kateri določa stroške za svoj po-
Kongres Katoliške zveie ta mednar. vprašan?
(Union catholique d'etudes internationales.)
Warszawa, v oktobru.
Šestega oktobra je bilo zaključeno sedmo glavno zborovanje Katoliške zveze za študij mednarodnih vprašanj. Zveza ima svoj sedež v Fribur-gu v Švici. Odlični švicarski katoličan baron Mon-tenach je že 1. 1917. ustanovil to organizacijo, ki naj bi budila med katoličani zanimanje za mednarodna vprašanja in študij teh problemov. Ko je bilo ustanovljeno Društvo narodov, je Katoliška zveza za študij mednarodnih vprašanj postala še važnejša. Posvetila je pozornost delovanju Društva narodov in njegovih organov. Bila je tako v pomoč Društvu narodov samemu, dasi je seveda popolnoma samostojna organizacija: s pravilnimi informacijami, z jasno obrazloženim katoliškim stališčem je mnogo pripomogla, da organi Društva narodov niso napravili prevelikih pogreši; v raznih zadevah. Z dragocenim gradivom, ki ga je Zveza najlaže mogla dobiti od katoličanov (n. pr. misijonarjev ali katoliških mednarodnih organizacij) je prispevala k hitrejši rešitvi raznih mednarodnih vprašanj.
Z osnovanjem skupin po raznih državah širi Zveza med katoličani zanimanje za probleme, ki se z njimi peča Društvo narodov in katerih rešitev naj bi vodila k vedno večjemu in trajnejšemu miru med raznimi narodi. Skuša vzgajati strokovnjake v mednarodnih vprašanjih.
Z delegati je bilo na zborovanju zastopanih 9 držav: Poljska, Nemčija (1), Češkoslovaška (1), Avstrija (2), Ogrska (1), Švica (0), Francija (2), Anglija (1). Iz našo države so se udeleževali kongresa trije delegati ljubljanske sekcije, univ. prof. dr. J. Pole, prof. dr. L. Šušnik in dr. Fabijan, kar je zbudilo posebno zadovoljstvo Poljakov, ki so vodili priprave za kongres. Važno je tudi zato, ker se pri takih prilikah veliko lahko napravi za spoznavanje in medsebojno razumevanje narodov. Resnica je, da se Poljaki in Jugoslovani še mnogo premalo poznamo. Na obeli straneh se to čuti in priznava. Tajništvo Društva narodov je odposlalo kot svojega posebnega zastopnika na glavno skupščino g. Montenacha, sina ustanovitelja UCEI.
Skupščina je pričela z delom v ponedeljek f. oktobra. Ta dan je bilo zborovanje komisije ta. humanitarna, socialna vprašanja. Predsednik dr. Jorger, ki je tudi predsednik mednarodne organizacije Caritas catholica, je dal poročilo o kongresu te karitativne organizacije v Baslu in pa o uspehih, ki so jih katoličani priborili pri kongresu nevtralne Quinzaine sociale internationole meseca julija v Parizu. Nalo sta sledila referata o vprašanju brezposelnosti (gospa Rudel-Zeynek, Avstrija) in o prizadevanju katoličanov pri vprašanju o cenenih stanovanjih (abbč Viollet, Pariš). Zelo važen je bil razgovor o vlogi in nalogi katoličanov pri zaščiti otroka in družine, ki se z njim peča go svoji ponovni komisiji tudi Društvo narodov. Pravtako je važno vprašanjo o populaciji radi raz-riih mednarodnih kongresov in neoniattuztanistič-nih tendenc: O razmerju katoličanov do mednarodnega urada dela je bilo prečitano poročilo poljskega delegata Woycickega. O sodelovanju Katoliške zveze pri boju proti pogubni trgovini z opijem je govoril francoski delegat msgr. Bcaupin, ki se že dolgo peča s tem vprašanjem.
V torek 2. okt. dopoldne ie komisija za intelektualno sodelovanje pod predsedstvom msgr. Beaupina razpravljala o mednarodnem uradu za kino, mednarodnem uradu katoliških časnikarjev, o publikaciji učbenika o delu katoliške cerkve za civilizacijo in pacifikacijo človeštva (majhen za francoske razmere prirejen priročnik so že izdali profesorji katoliške univerze v Lilleu, večji, sploš-nejši se pripravlja); mednarodnih univerzitetnih odnošajih (prof. Halecki, član podkomisije pri DN za to vprašanje).
Popoldne pa sta imela komisiji za doktrinnlni in iuridič.ni študij raznih vprašanj ter manjšinjska eeja skupno sejo. Naloga prve komisije je, da da jasno in neoporečno načelno podlago, s katere potem lahko manjšinjska ali kaka druga komisija začenja svoje praktično delo. Posamezne narodne pkupine imajo sedaj nalogo, da s pravnega in mo-ralno-feeloškega stališča jasno začrtajo pravice manjšin.	(Dalje.)
Ka? misli duhovna PusUa .
Teden dni trajajoč kongres ruskih književnikov in časnikarjev v Belgradu je pri kraju. Zboro-vavci so se razkropili na vse vetrove. Kuprin, Me-režkovski, Cirikov, Zajcev so še med nami. Pravijo, da se ne morejo ločiti od te tako tople in gostoljubne bratske zemlje. Gostje so si ogledali Belgrad, posetili so Neznanega junaka na Avali, spoznali so naše kulturno-prosvetne razmere. Največji uspeh tega kongresa pa je gotovo združitev dosedanjih jje-tih velikih rusko-eniigrantskih kulturnih središč (Praha, Warszawa, Berlin, Pariš, Beograd) v eno: Zvezo ruskih književnikov in novinarjev v emigraciji s središčem v Belgradu.
_ izjav največji kovskega, Kuprina, Dančenka, Jablanovskega, Kie-sewetera, Cirikova. — Naj govore!
Nestor ruskih književnikov, sivolasi štiriin-osemdcsetletni Vasilij Nemirovič Dančenkc, ki pravkar pripravlja obsežno, v francoščini pisano delo a Balkanskem polotoku in specijaino o naši državi, takole misli o Rusiji:
—	Rusija, kaj je ž njo? Ni kot je bila v začetku boljševizma. Danes druži sovraštvo do njega najrazličnejše narodne elemente. In kar je glavno, narod se nič več ne boji te oblasti. Sporazumeva se in združuje na vsem območju svoje velike zemlje. Mislim, da bo za Golgoto naroda ruskega kmalu nastopilo svetlo njegovo vstajenje.
—	V svojih odnošajih do slovanstva Rusija v preteklosti nikdar ni mela egoističnih namenov. In prav to je zagotovilo, da bo v bodoče močan zid, v katerega se bodo slovanski narodi opirali v boju za svobodo, pravico in varnost.
—	Kaj pomeni deset, petnajst let, še tako strašnih, v življenju velikega naroda? »Ne bo vstal«, nam govore nasprotniki. Da, ne bo vstal, ker vstajajo samo mrtvi, a on ni umrl. On živi. Tako razdobje za velik narod ni smrt, ampak samo ofioiuin. Ruski nared je živ. Kamen na njegovem grobu sc maje, vse glasnejše je podzemsko bobnenje dviga-jočih se milijonov. Tamkaj, izza gluhih zidov, že prihajajo prve luči. Narod se je nehal hali.
Evgenij Cirikov, oče proslulih Jevrejev in Ivana Mironča, ki je v tujini izdal toliko čitano Dekliško srce. Zver iz globine in Moj roman, in ki trenotno piše nov roman Očetov dom, naj vam po-
ve legendarno pripovedko o mestu Kitežu, ki mi je šla tako k srcu, ko sem jo prvič bral:
—	Morda vam je v spominu ona lepa pripovedka o mestu Kiležu? Za tatarskih navalov na Rusijo. Bog ni hotel, da bi Tatari uničili mesto Ki-tež. Ustvaril je jezero na katerega dnu je Ki-tež, rešen Tatarov, s svojimi prebivavci živel naprej. In pogosto jc z dna prihajalo kakor zvonenje kitežkih zvonov.
—	Mi ruski književniki in časnikarji v izgnanstvu smo danes prebivavci tega Kite/a. A zvonenje cerkva naših, to je zmagoslavna pot naše kulture. Zato, ker mi premagani vendar zmagujemo. Jezero iz stare legende, to so nam danes slovanski narodi.
—	Bratje! Vi ste ljubili Rusijo z lavorovim vencem na gvlavi, vi jo ljubite danes, ko nosi tr-njev venec. In ko bi mogel, bi poljubil slehernega med vami...
Aleksij Ivanič Kuprin, morda najpopularnejši ruski pisec v svetu, autor fatalnega Dvoboja in realistične Jame, pariški bohem, ki sedaj končava roman Junkerji, to-le misli o novi ruski književnosti:
Nova ruska književnost, ki jo sedaj imenujete sovjetsko, to so največkrat prve stopnje mladih, nadarjenih ljudi, ki hočejo najti novih poti, novih smernic v književnosti. Po svoji zgradbi je mnogo njihovih del bogatih, ali ne bi mogel reči, da imajo vsa zaključeno arhitektonsko obliko. Brez dvoma se bodo vrnili na staro pot ruske književnosti, priznali umetniško vrednost starih mojstrov ruske besede.
—	Vsi ruski pisatelji so prevzemali drug od drugega. Lermontov je v svoji pesmi v vsem jx> navija! Puškina, kar je celo sam naglašal. V današnji mladini je nekaj, česar svoje čase nismo poznali; a to je neka posebna želja za izdvajanjem, za ustvarjanjem novih književnih vrednosti V sovjetski Rusiji obstoje za to morda celo posebni vzroki. Ali tudi to je treba vzeti kot prehodni pojav.
—	Cela ta katastrofa, ki io je doživela Rusija, je gotovo velik zgodovinski dogodek, ali v življenju naroda je to vendar majhen in relativno neznaten pojav. Plitek jarek je, ki ga je mogoče preskočiti. Ne bojim se za bodočnost Rusije, ruskega naroda, ruske kulture in književnosti.
Aleksander Jablanovski, najstarejši živeči ruski publicist, tovariš Leva Trockega v petrograjski Besedi, jc tako-le jx>zctravil naš narod na otvoritveni seji:
—	Vaša ljubezen, dragi bratje, nas greje v najtežjih trenotkih našega življenja. So časi. ko služiti domovini postane neznosno težko. Vsi mi vemo, vsi čutimo, da za n«mi stoji pedoba velike Rusije in da moramo odgovarjati pred njo ne s?mo za svoje besede, ampak tudi za svoj molk. _ _
—	Sedaj je cela Rusija deljena v dve polovici. Ena molči, druga še govori. Tam na bregovih Ne-ve in reke Moskve, na ob a1,-h tihega Dona m starega Dnjcnra, caruje globok molk. Vse jc znme-ter.o s snegom, vse okovano v led in molči. Tu, na obalah srbske Donave, na bregovih francoske Seme in češke Vltave — Rusi še govore. ......
—	Nam emigrantom ruskim je pripadla stras.ua naloga, da, govorimo za Rusijo in da zahtevamo pravic zanjo Nam ie usoda date velike tradicije ruske literature in častni zakon svobodne ruske
besede, da jih čuvamo.
—	To dolžnost vršimo kakor vemo 111 moremo. Hočemo jo vršiti pošteno in junaško. Tujcem ne kažemo, kakšne solze kipe v naših dušr.h, ali vam, bratje naši, ne bomo zakrivali, kako težka, osamljena in še kako dolgo je naša pot v Rusijo. Nik-er v Evropi nismo govorili kot govorimo vam, ker nikjer nismo videli takih odnosov do nas ko prt vas! Bratsko roko ste nam dali, solze ste nam otrl), v vaših srcih smo našli pošteno in dvigajočo besedo Vemo, da tega ne delate za nas, ampak za Ku-sijo, za ono Rusijo, ki ste jo vedno zvesto in po-
bteno li^bdj- . z nanl! upa(e> da bo (<tnalu, kmalu
iz groba vstal ruski Lazar, da bo Rusija kot je bila prej velika, močna, dobra. Kadar vstane iz razvalin bo s svetopisemskimi besedami rekla svoji Srbiil: »Nikoli ne bom pozabila tvoje mlade ljubezni, ko si za menoj po pustinji hodila, po m-lji nezasejani.. •«	(Konec Pr,h'>
m boikot
(Od našega dopisnika.)
Zagreb, 9. oktobra.
Hočete vedeti, kaj je pri nas bojkot in kaj je pri nas amputacija? Pri nas se na vse strani amputira. Imeli smo književno liste, katere hočejo amputirati. Kako ginljivo je gledati, kako se je neki izmed njih proslavil s člankom g. Ljube Babica Ksaver Sandor-Gjalskega o 'lisi, kjer je ta največji hrvatski »književnik« očrta! liso kratkomalo tako, da naj Bog da pokoj njegovi duši kot našemu posebnemu prijatelju. Oci preplavljajo solze, ko se čila ta članek. Imeli smo ga, pa ga nismo poznali! Izgubili smo ga in šele preko Gjalskega smo ga spoznali! Slava temu geniju našega naroda, da nas je spoznal z našim velikim prijateljem. Kam bi šli mi Hrvatje, ko ne bi imela vsaj mrtvih prijateljev, ko nam naša zrela pamet ne da živih? In tudi list, ki se imenuje :>Kni-ževnik«, hočejo, kot se razgovarja v naših fanzej-sko-književniii krogih, amputirati, ravno ko je dovršil' svoje nesmrtno delo. Bodi mu lahka črna hrvatska žemljica. Da pa ne bi bil sam, se mu je pridružil nek »jugoslovenski« kolega, in glej, tudi »Vijenacv vsekakor želi, da se amputira. Toda »Vijenčev« urednik nikakor noče, da se amputira po hrvatsko: Zedinil je publicistiko s časnikarstvom in postal dopisnik režimske »Pravde«, četudi jo kot mladenič pisni ogorčene proti časnikarstvu sploh in časnikarjem. Kako se vse pri nas spreminjal Pokojni Prertulovič ni zastonj rekel: »Stalna je na tem svetu samo sprememba.« To velja za nas Hrvate posebno. Sedaj vidite, kako piše nepristranski tisk o g. Široli. Še malo, pa bo napisal, da g. Širola sjiloli ni umetnik in čudom se je čuditi, da ga morejo hvaliti tuji umetniki in revije. A še nedavno se jc o našem simpatičnem Božeku pisalo sumo v superlativih. Bil je naš dika in naš jionos! Bil jo tako nepreviden, da je dal svoj oratorij v proslavo šesldesetletnice Društva sv. Hieronima in to je njegov neodpuslljiv gre. V času, ko hrvatski narod bojkotira vse in samega sebe. se jc Širola osmelil, da poveliča »klerikalno* proslavo, ki je »naročena od klerikalnega voditelja iz Belgradn, popa Antonn.c
Zdi se, da smo amputirali tudi gledališče, i G. Begovič se trudi v najnovejši številki »Savre-i menika«, in v katerega piše naš veliki lirski pes-l nik Ljubo Wiesner o najbolj lirskem politiku Stje-j pnnu Radiču, da tako opraviči svoje delo v gleda-j lišču in zavrne svoje protivnike. Toda ta bramba i nam ne gre v tek. Zima je pred dunni. Sezoaa se
je že davno začela in razen Rollandovega »Diktatorja* nismo videli ničesar, kar bi nas navdušilo. Stalno se igra »Dobri vojak Švejk« v naši groteskni hrvatski razlagi, kakor da poslušate na trgu zagrebško branjevko. Ojtera nam ostaja prazna. Simpatični Mario Šimenc no semintja zateče v Zagreb in nas stare poseti s svoiim guganjem po ulici. Pripeljal nam je go. Markovac, ki je z velikim uspehom nastopila kot Lavra v Krležini >Agonijic, pa smo jo zgubili, da konča v belgraj-ski — glavnjači. Pisec teh vrst sc ne. bi nikdar strinjal s službenim zagrebškim kritikom, da ju ga. Markovac nadkrilila go. Podgorsko v tej vlogi, toda to je vseeno, ker je ga. Markovac močna igralka, pa nam jo naenkrat Belgrad amputira. Ko bi vedel kdo za razloge? V zameno imamo Kara-vijo, ki bo postal v Zagrebu Vladimir Karavija, če Bog da. »Fausta« so igrali namreč že 241 krat. Poleg Karavija je nastopila Zora Benedek. ki je s svojim nastopom osvojila mnogo src. Mogoče bodo sčasoma šli Zagrebčani za njenimi podpisi. Ko je namreč k nam prišel Svetislav Petrovič, so Zagrebčani proti njemu demonstrirali, Zagrebčan-ko pa so drle za njim v »Balkan« kino, ki se bo sedaj spremenil v >Europa« kino, da Zagreb dokaže, da ni na Balkanu. K nam prideta Kuprin in Zajcev. Da pa ne bi svet videl, da smo proti slo-vanstvu, kot se je dogodilo ob prihodu kubanskih kozakov, smo jih dočakali prav po carsko. Usodno je bilo, dn sta videla svoje stvari v kinu. Publika je drvela za njima in misleč, da gre za filmska igralca, zahtevala podpise.
Kaj pa z bojkotom? To je naša hrvatska uganka. Mi vse bojkotiramo: revije, knjige, rrleda-lišče in režimske ljudi. Najbolj j>a bojkotiramo sami sobe in naše intelektualno delo. Smo pač zrastli v tisočletni kulturi. Zato se ne boste čudili, ako boste za nekaj mesecev našli v hrvatskih listih takle oglas: Ker smo mi Hrvatje preveč kulturni, izjavljamo, da v znak socialnega bojkota ne bomo napisali niti besede več kulturne vsebine. Prosimo za odgovarjajoče mesto pri kakem pravem hrvatskem časopisu. Jamčimo za obilne fraze
in rodoljubne besede. Tako jel •
Srpski književni glasnik z dne 1. oktobra prinaša sledečo vsebino: Preobražen je (Milan Ka-šanin), Buntovni psalm (Danica Markovič), Sa vetrom... (Gualav Krklec), Fantazija o smrti (Julije Tomid), Doba za žeuidbu iudadbu u našem narodu (Tih. R. Djordjevič), Da li je rešeno isto-rično pitanje? (A. Pogodin); Književni pregled; Naučni pregled: Nekropola u okolici Ohrida (Mi-loje M. Vasič); Ekonomski pregled: VI. kongres privrednika (Nik. Stanarevid); Politički pregled; Beleške: Književnost, Citulja.	_

od najeleganlnejš o vrste do priprosto a lepe od TMn 350'—
Ogled neobvezen! Oglejte ti cene v izložbah
P.Magdlč, LJubljana
Primorje — Ilirija (prvenstvena tekma). Na
igrišču Primorja se srečata v nedeljo zopet oba stara rivala, ki sc že dolgo vrsto let borita za nogometno prvenstvo Slovenije Ker se je v letošnji Spomladanski prvenstveni sezoni Primorju končno vendarle posrečilo, da je vrgel svojega nasprotnika 3. .prestola, ki ga je tako dolgo časa zavzemal, je 'razumljivo, da bo sedaj borba še toliko bolj ogorčena, ker bo Ilirija zastavila vse svoje sile v to, da si zopet pribori naslov nogometnega prvaka Slovenije. Po spomladanski prvenstveni sez-oni sta so sicer protivnika še dvakrat srečala, toda ker sta ti srečanji končali enkrat z zmago primorja, drugič z zmago Ilirije, ni mogoče trditi, da bi imel eden ali drugi klub več šans v nedeljskem srečanju. Obeta se nam torej skrajno napeta toda tudi fair borba na zelenem polju.
Tekma prične ob 15.40. Kot predtekma se I vrši prvenstvena tekma rezerv obsh moštev, ki bo vsekakor tudi zelo napela in zanimiva, ker sta si nasprotnika tudi tu enakovredna. Ob 10.30 dopoldne se srečata v prijateljski tekmi juniorski moštvi Primorja in Ilirije.
Grafika — Svoboda. V nedeljo odigrata na igrišču Ilirije ob 15.15 pop. I. moštvi SK Grafiko in SK Svobode tekmo za prehodni pokal, katerega je darovala Delavska Zbornica ob priliki proslavo 00 letnice Saveza grafičnih delavcev Jugoslavije, ki se vrši te dni. Ob 13.30 se vrši na istem igrišču predtekma rezerv obeh gornjih klubov.
DROBNE ŠPORTNE VESTI.
Kakor smo že poročali, se bo vršil ob priliki svečane proslave 10 letnega obstoja češkoslovaške republike nekak slovanski nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali: Jugoslavija, Poljska in pa Češka s prolesijonalnim in amaterskim moštvom. Cehi so že objavili jDostavo amaterjev, medtem ko bo profesijonalno postavljeno po nedeljskih prvenstvenih tekmah. Naše moštvo je pa sledcčJ sestavljeno: šiiliš (Sand). Mihelčič, Giler, Perška, Ciudrič, Babic I. Babič II. (vsi Gradjanski), Ivko-vič, Petrovič, Luburič (Jugoslavija), Beleskin (Sand) Arsenijevič, Djordjevič, Marianovič (BSK) in Premeri (Concordija). Po imenih je naša reprezentanca prilicno dobro sestavljena. Ce pa pomislimo ua slabo formo naših vodečih klubov, pa ne smemo preveč pričakovati, kajti tudi med češkimi amaterji so igralci mednarodnega slovesa, kakor Burger in Maloun.
G Padjena, našega sodnika, kateri jc izborilo sodil nedeljsko medmestno tekmo Pešta—Dunaj, hvalijo madjarski kakor tudi avstrijski časomsi, kako dobro da je sodil.	V.
ŠPORTNA SALA ČASNIKARJEV.
Pariški športni časnikarji so si izmislili po-, sebno tekmo. Na dirkališču Lnes-Moutlhery so priredili avtomobilno dirko; pripuščeni so bili i samo oni. Bilo jih je 54. Najprvo so morali po-| kazali svojo srvosobnost v hitrostni vožnji, nato v I spretnostni vožnji; potem so morali sestaviti brzojavno poročilo o tekmi, so morali pojesti dve trdo kuhani jajci ter so morali poiskati slednjič v telefonskem sezjiamu številko, ki jo jo vodila poštna
Za jugoslovanski patent St. 781 od 1. junija 1922 na:
Postu^ak sa prol; hraniiv!& masti
Novi zakon o državljanstvu
Tekst zakona, kakor ga Je sprojela Nar. HkupSčina 1. avjiusln ItKJS, s »tvokovno-pravno razlago lz peresa dr. Josipa Vesela izdala jo
Uprav« , VorernH' Po»U>" — Sarajevo
Genu Diu 10.—; 10 Uoiua.lov D;n 75,— Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu.
uprava po tajnih zakonih birokracije in pa proti vsaki logiki v napačni rubriki (takih slučajev je ua stotine). Za zmagovalca so ovenčali Tristana Bernarda. V svojem nagovoru je dejal, da je velik ljubitelj športa ter da je svoj čas sam vodil kolesarsko dirkališče.
NOVI MEDNARODNI AVTOMOBILNI ZNAKI.
Novi pristopi raznih držav k mednarodni av-tomobilni konvenciji so zahtevali tudi uovo ureditev avtomobihiih znakov. Sedaj je tako: A Avstrija, B Belgija, BG Bolgarija, BI Britanska Indija, BR Brazilija, C Kuba, CD diplomatski zbor, CII Švica, a) Colombia, CS Češkoslovaška, D Nemčija, 1)A Gdansk (Danzig), DK Danska, E Anglija, EY Egipet, EW Estonska, F. Francija, Alge-rija, Tuoezija in Indokiaa, FL Lichteustein, G Ouateinala, GR Grška, H Ogrska, I Italija, IN Nizozemska Indija, L Luksemburška, LR Latvija, LT Litva, MA Maroko, MC Monaco, MEH Mehika, N Norveška, NL Nizozemska, P Portugalska, PA Panama, PE Peru, PL Poljska. PR Perzija, RC Kitajska, RM Rumunija, S Švedska, SE Irska, SF Finska, SHS Jugoslavija, SM Siam, SU Sovjetska Rusija, TR Turčija, US Zedinjene države. Pa še manjkajo, na primer Španija.
Turi&lfžfaa
Mislinjska Podružnica SPD v Slovenjgrados
obvešča vse cenjene turiste in izletnike, aa bo njen dom na Urški Gori dne 20. in 21. oktobra ob vsakem vremenu odprt in oskrbovan.
Nassjnanila
CfuThlfanslco gledališče
Vse prcdsfaTc se vrše t dramskem gledališču.
Začetek ob 20. Drama: Petek, 12. oktobra: Zaprto.
12.	oktobra, petek. Zaprto.
13.	oktobra, sobota: KUKULI. Izven.
14.	oktobra, nedelja, ob 15: STILMONDSKI ZUPAN. Izven. — Ob 20: ROMEO IN JULIJA. Izven.
15.	oktobra, ponedeljek: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSK1. Red A.
Opora: Začetek ob j»ol 20.
13.	oktobra, sobota: DALIBOR, premijera. Premi-jerski abonma.
14.	oktobra, nedelja, ob 15: ČARDAŠKA KNEG1-NJA, opereta. Izven.
15.	oktobra, ponedeljek. Zaprto.
Mariborsko gledališče
Petek, 12. oktobra. Zaprto.
Sobota, 13. oktobra ob 20: »GEJŠA«. Ab. C. Premi jera.	_ Nedelja, 14. oktobra ob 20: vGEJŠA-t.
Prva mariborska operetna premijora se vrši v soboto, 13. oktobra. Vprizori se prelepa klasična oj>ereta -Gejša« in to za abonma C, v katerem so letos tudi zunanji abonenti. Vstopnice se še dobijo pri gledališki blagajni.
"Prireditve Sn društven s vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plavali in sicer prvih to besed po 25 par, vsaka nadatjna beseda po 3 Din. Jugoslovansko-angleško društvo prične zopet z rednim poukom angleščine pod vodstvom gospe Copelandove, lektorice na univerzi in nekega drugega angleškega državljana. — Reflektanti naj se javijo v klubovem lokalu, Šelenburgova 7, vsak dan od 18—19.
Redne preizkušnje za sobo-črko slikarje in pleskarje se vrše v mcsecu oktobru. Prošnje jo vložiti do 20. t. m. pri zadružnem načelstvu.
Redni letni občni zbor pevskega društva Kra-kovo-Trnovo se vrši v soboto, 13. t. m. ob 20 v Sok I'ir vi gostilni, Pred konjušnico.
10 letnico osvobojenja proslavijo častniki, zdravniki, podčastniki in moštvo bivše bolnice v belgijski vojašnici dne 27. oktobra t. I. v Ljubljani. Točen program se udeležencem javi naknadno. Vsi oni p. n. tovariši, ki so bili v dneh od 28. oktobra do 1. novembra 1918 uslužbeni v tej bolnici se vabijo, da prijavijo svojo udeležbo Sla-volu Kobetu v Ljubljani, finančna prokuratura.
Cerkveni v&sfoitilk:
Kartnel na Selu. V ponedeljek, 15 oktobra, na god sv. Terezije Jezusove, bo v karmeliSanski cerkvi na Selu: ob četrt na 0 prva tiha sv. maša; ob 0 slovesna sv. maša; ob 7 tiha sv. masa; po-poldue ob 4 pridiga in pele litanije.
f
Umrla je včeraj 11. t. m. ob tričetrt na 2 popoldne dolgoletna kuharica, gospodična
v 81, letu starosti, Pogreb bo v soboto 13. t. rn, ob pol 2 z Mestnega trga št. 7. Bila je posel starega kova, zvesta in vdana svoji gospodinji. Naj počiva v iniru j
811 C*
(Verfahren z.ur Erzeugung von Nahrungs-' fetlen, insbesondere von Butterfett und ! Schweineschmalz), se iščejo kupci ali od-i jemalci licenc, — Cenjene ponudbe na: Ing. Milan Š u k I j e , Ljubljana, Šelen-t	burgova ulica.	'
§ol& za Icziftc po Bcrlifzo^S metodi
francosCIno, angleščino. Italijanščino, nemščino i. t. d. poučujejo »amo Izprašani profesor)! dotlčnlli delci In sicer edinoie t njih materinščini.
Pojasnila in prirlnsltve: vsak dan od 10. dopoldne do 0. Tivečor:
Krolfa Petra frg 8/1.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par.
Najmanjši ogla«	9 Din. Oglasi nad devet vrstic «e računajo vifie.
Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo.
Pletiljke
izurjenih, deset, sprejme takoj za stalno. — Ciril Vajt, Kranj.
Samostojnega pečarja
za postavljanje peči in formanje, išče Fr. Lobe, pečar, Slovenjgradcc.
Kroj. pomočnika
za veliko delo sprejme takoj Gašp. Cukjati, krojaški mojster v Št. Go-tardu, p Trojane.
Korespondenta (ko)
s perfektnim znanjem francoskega, italijanskega, nemškega in slovenskega ali srbohrvatskega jezika in vsaj deloma angleščine, se išče za takojšen nastop. Prednost imajo prosilci, že izvež-bani v lesni trgovini. Ponudbe s prepisi spričeval in referencami na D-H-J, lesna izvozna družba, Linbljana, Beethovnova 6.
20 zidarjev
In večje število težakov išče gradbeno podjetje ing, Jelenec-Šlajmer. Maribor, Vetrinjska ul. 30.
Strojna tovarna sprejme takoj v stalno službo dobro izvežbanega
železo - strugarja in stroj, ključavničarja
Ponudbe z navedbo plače na ogL odd. Slov. pod »Stalno 1928« Stev. 9892.
Iščemo usnjarja
ki se popolnoma razume na srojenje, osobito podplatov in vlečenega usnja (Zugkipser). Pismene ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Brača Antonič, Bosan. Dubica,
Trgovski pomočnik-
manulakturist, prva moč, se sprejme. Ponudbe na tvrdko Fr. Prijatelj, Tržišče.
Lesni manipalant
zmožen samosloj. vodstva večjega skladišča in žage, z večletno prakso, vešč vseh v to stroko spada-jočih del, kakor tudi pisarniškega posla, želi premeniti mesto; gre tudi izven Slovenije. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Samec« št. 9849.
Starejša dekle
bi šla v službo kot gospodinja k priprostim ljudem; gre tudi k orožnikom ali financarjem. — Ponudbe prosi pod »Pri-prosta gospodinja« Stev. 9879 na upravo Slovenca.
Mladenka
z meščansko šolo, enoletnim trg. tečajem, izu-čena trgovine z mešanim blagom, išče primerne službe. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« št. 9887.
Pouk
Metoda Berlitz
Pouk francoičine, angleščine, italijanščine, nemščine itd. po profesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. - Prijave samo: Kralja Petra trg 8/L, Ljubljana.
stanovanja
Sobo s kabinetom
pritlično, priprosto, toda snažno, solnčno in mirno, blizu poštne direkcije -oddam takoj solidnemu gospodu. Oprema za sobo na razpolago. Naslov v upravi Slov. pod št. 986:1.
Tri dijake
ali gospode sprejmem na stanovanje. Rimska cesta 24, priti., 2. vrata, desno.
Velika dvorana
v prvem nadstropju, pripravna za industrijo, sc da v najem; urede se tudi lahko 3 stanovanja. Elektrika, vodovod vpeljana. Prodasta sc 2 lepi palmi. Buzzolini, Ježica, štev. 48.
Trgovina v najem.
Popolnoma renovirano -dobroidočo trgovino blizu cerkve v trgu Braslov-če, oddam takoj pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Več ustmeno. - Naslov v upravi Slov. pod št. 9893.
Salon
eleganten, skoraj nov prodam. - Ponudbe pod »Salon« upravi Slovenca,
Kočija
dobro ohranjena, se poceni proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod značko »Kočija« St. 9880.
Stanovanjsko hišo
novo, z vrtom za zelenjavo, v Litiji, prodam za ceno 56.000 Din. - Malo posestvo v Jazbini, 1 uro od Litije, prodam ze ceno 10.000 Din. - Makso Lajovic, trgov., Litija.
Krojači in šivilje!
Kroje (šnite) po najnovejši modi razpošilja za dame in gospode: KnaJelj Alojzij, učitelj krojaštva. Ljubljana, Križevniška Z
Bokov žir
divji kostanj, storže, gobe in druge gozdne pridelke kupi Fructus, Ljubljana, Krekov trg 10.
Solnčna elegant. soba,Obranih lepih jabolk
E	jjjj^l	SBHHHHHi	1
Kmečki mladenič
išče službo nočnega čuvaja, vratarja ali kaj slič-nega. Zmožen je kavcije. Najboljša spričevala in priporočila. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trezen in poiten 9882«.
elektrika, separir. vhod, se odda gospodu za stalno. - Florijanska ul. 31 /I, Maribor.
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob in kuhinje (tudi 1 sobo in kuhinjo), išče s 1. novembrom v bližini Kongresnega trga boljša in mirna družina (3 osebe). Plačam tudi za več let naprej. Dopise poslati do 15. t. m. pod šifro »Mirna družina treh članov« št. 9901 na upravo lista.
kupim 800 kg, kakor tudi 20 litrov mleka na dan. - Kantiner, Kasarna kralja Petra v Mariboru.
Proddio
Pnhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli pub kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Razno
Debele
iuskinaste otrobe
topite najcencje pri tvrdki
A. VOLK. LIMMIaitG
BesIJeva cesta 24.
Drva
bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po oizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
▼ Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom
Vsakovrstno lllfll
fenpnfe
po naivisiib cenab. CERNE. luvelir. Linbljana. Wolfova ulica št 3.
Mehko drži pristno Gillette-
rezilo preko brade
Kadar bridkoostro pristno Gillette-rezi!o mehko in rahlo drči skozi oblake pen preko kože, niti najmanj ne čutite, da Vam v tem trenotku posnema brado. Ko se prvič brijete z Gillette-rezilom, imate prijeten občutek olajšanja. Skoro bi dejali, da Vas jc gdo pogladil po obraza. Po britju pa se Vam zdi da je koža gladka kot koža kakega dečka.
De Ltuce tavitke (80 rexlt), celotne zavitke (10 rezil), na pol zavitke (Sretil), dobite v vseh zadevnih prodajalnah.
Vsako pristno Gillette rezilo Ima vtisnjeno tole zaSiltno znamko
MAOE IN ——	■Bte^ U. S. A.
	_ . j ^^^^
rTrsMC«-! vJll	
fcLVJ M.'	
KN0*»N TH6
WOBLO OVEtt
GILLETTE S A F E T Y RAZOR C O,
za večjo tovarno mila v Vojvodini, IŠČEM. -Pogoji: Samostojna slovenska korespondentka, perlektno znanje nemščine in nemške stenografije, tako, da zna brezhibno prestavljati nemški diktat v slovenščino. - Ponudbe z zahtevki do 15. t. m. na Poštni predal Ljubljana 1/247.
Cenj. čitatelem se priporočam nasednie tvrdke
Blaž Jantar
pleskar Ltabifana, Breg
ElektroinStaLacije za Inč in pogon, prodaja In previjanje elektromotorjev, mehanifna delavnica
Elektropodiatle, LiuMians Vli. Jernejeva e. s, telef. 32.V--
K. Pečenko
trpovina vseh vrst usnja in čevljarskih nn re Wn
L ubliana. Sv. Petr: teite 35
PRISTOl & BRICELj
črkoslikarja. Liubliana Resiieve t- 4 • Sv. Petra c. 3f
rdel. 2908 Ustan. 190'
Franc fufan
krovec Ljubljana. Galjevica y pri dolenj. kolodvoru
ivan Pavlin
izdelovanje in popravljanje dežnikov &az)sotna ulica 6
kamnoseški mojster
v Ljomp, Res!ieva c. s
priporoča
bogato zalogo na» grobnih spomenikov od marmorja in gra* nita, plošče za grob-niee, marmornate plošče za mobilije po najnižjih eenah
Živinski sejem.
Na dan sv. Terezije 15. oktobra sc bo vršil pr) Sv. Lovrencu na Pohorju tretii in zadnji živinski sejem v tem letu za konje, govedo in drobnico. — Vabijo sc kupci in prodajalci
Zahvala
Za mnogoštevilne odkritosrčne znake sočutja ob bridki, nenadomestljivi izgubi mojega dragega brata, gospoda
Gustava koSlera
duhovnega svetnika, župnika ▼ Sv. Jakoba ob Savi
izrekam tem potom vsem znancem in sorodnikom iskreno zahvalo. Posebej se moram zahvaliti prečastitim duhovnikom, ki so v tako častnem Številu spremili mojega brata k večnemu počitku. Onim, ki so prihiteli iz Vipave, še posebna zahvala. Iskreno zahvalo sem dolžna g. Jožetu Cedilniku, družini župana Pečnikarja, gospodu šolskemu voditelju, ki so mi stali ob bridkih urah zvesto ob strani. Končno se zahvaljujem vsem darovalccm krasnega cvetja, vsem pevcem, ognjegascem in vsem drugim, ki so spremljali rajnega na zadnji poti. Bog plačaj!
Neutolažljiva sestra Josiplna Koller.

Vsčvolod Ivanov;
Povratek Buddhe
(Povest)	7
V tepluški pred smrekovim zabojem z Buddho so molili Mongoli. Dava-Dorčži je razprostrl pred Buddho roke in čital hvalnice:
Z izrazom izredne tritemeljne časti pripogibani kolena pred svojim najvišjim lamo, katerega znanje nima mej. Celo prah, ki ga vzdigujejo njegove noge, je okras za čela mnogih modrijanov. K molitvi sklepam svoje dlani in trosim hvalne cvetke pred onim, ki ima moč deseterih sil, pred onim, katerega nežni nohti krasijo kot dragocenost krone stoterih tengri-jev."1 Blagoslovljen bodi...
Z odejo pokriti profesor leži zraven peči. Boli ga vrat — menda se je prehladil, ko je vlekel prtljago. »Na prvi postaji bo treba nekaj zamenjati za volneno ruto«, misli. Toda nima knjig, za kaj neki naj jo zamenja? Slama pod njegovimi prsti je mehka in prijetna kakor maslo.
III. poglavje. Francoske in italijanske uniforme, pavji repi in za nameček razgovor o stranišču velikega kneza Sergeia Mihajloviča.
Misel živi prej ko čopič. Očarujoč biva izven slike. Slično zvoku, ki gnezdi v struni, slično soparici, ki postaja megla. (IIu-Au-Jue. Značaj *lik.)
Zunaj, na vratih, je napisal profesor debelo s kredo: »Vslop prepovedan. Službeni voz narodnega prosvetnega komisarja«. Vendar so vtikali vojaki glave v voz in vpraševali: »Ali imate kaj prostora, tovariš«? Dava-Dorčži je odgovarjal: >Spremljamo tovor — pojdi!«
• Tcngri — nebo, (mongolski). lengrij — nebeiki duh.
Za Jugoslovansko tiskarno * UubJiani: Kaiei Ccč.
Ves dan pijejo Mongoli v tepluški čaj. Na postajah jemljemo vedra kropa in ženska pogreva čajnik za čajnikom. Pri čaju se razgovarjajo o živini, zdravilih in veri. Neredko se uleže Dava-Dorčži zehajoč na hrbet in prevaja profesorju pogovor vojakov počasno, kakor da bi vdeval nit v šivanko. Večkrat vojaki kaj prodajajo, barantajo, se prepirajo in hvali,jo robo ter se končno domenijo z rokovanjem: eden spušča rokav, drugi vtika vanj desnico. Ko si skrivaj stisnejo Mongoli prste in se zedinijo, pijejo zopet čaj.
Od kraja zapiše profesor pogovor, misli, popotne sestanke, a potem izgubi papir, si zavije noge v odejo in sedi cele dneve pred pečjo. Ponoči kradejo vojaki na postajah drva. deske in menda pragove. Postaje so natrpane z vlaki. Napele tračnice zvenijo. Tepluške so nabito polne vojakov, žensk in verižnikov.1 Vse to drevi mimo s cinglianjem, cvilenjem in rjovenjem. Včasih odklopijo tepluško in čaka dneve in dneve na stranski progi, dokler je ne potegne zopet ponoči vlak.
Nenadoma pridrevi na nekem križišču tovariš Anisimov. Njegova ruta ie postala še bolj umazana in zimski škornji so sajasti. Udari s pestjo po zaboju in zmedeno kriči:
»Tukaj si! Potuješ! Težko sem vas našel — še dobro, da sem si zapomnil številko. Nima nihče tifusa? Napovedali smo boj kužnim boleznim.2 Bela garda leze. Pridem takoj!...«
Zopet zbeži. Njegova aktovka je postala bolj suha. Lasje — barve stare slame imajo — mu rastejo nekje na nosu. Prime se za glavo, skoči na lokomotivo mimo gredočega vlaka in zopet izgubi.
1 Ljudje so se vozili po živila nn kmete, ker so mostn stradala. Vlada jih je hudo preganjala, ker jc bila prepovedana zasebna trgovina.
5 Po razsulu fronte so raznesli vojoki lepar ki so pn širile uši. Zahteval je neštevilne žrtve, ker niso imeli sestradani ljudje zadosti odporne moči
Profesor je hud. Jezi ga lenoba, večni čaj, barantanje, nepričakovana pot, lastna nepraktičnost, mraz in prepih skozi vrata. Ko se vleže spal, govori Dava-Dorčži ju:
»Primorane bom državljan, opozoriti politruka da ste vi malo primeren zastopnik mongolskega delavnega ljudstva.«
Dava-Dorčži šušlja s slamo.
»Ali pozna Vitalij Vilaljevič mongolsko ljudstvo? Narkom vam je sam priznal, da tvorijo lame3 50 odstotkov našega ljudstva.
>Politruk ne ve, kako razmerje je med vami in kipom Buddhe. Vi ste, kolikor sem vas doumel — gigen.
»Mar sem kriv, če je izvolil najsvetejši in blagoslovljeni Buddha za svoje sedanje vtelešenje moje grešno telo?«
»Tega ni3te povedali narkomu.«
>Saj ne bi verjel. Samo vi to verujete.«
»Jaz vam verujem?«
»Čemu tedaj zasmehovati tuje verske predsodke ali prepričanje? Lahko govoriva o drugih stvareh, naprimer o italijanskih in francoskih uniformah. Poznam namreč smešnico o uniformi in pavjem repu ... Najprej vam bom na kratko povedal, kako sem prišel na nemško fronto, potem pa bom...«
Profesor kašlja, občuti nenadno, da mu drhtijo bedra, in potem reče:
»Če bi bil bolj podel, bi rekel politruku, da ste častnik ... Nemara bi...«
Profesor Safonov se nenadno davi: bodeča slama mn zamaši usta. Hudo ga boli nosnica, in polzka toplota mu poplavi nebo. Dava-Dorčži ga suva s pestjo v rebra, pljuva in naglo mrmra:
3 Duhovniki in menihi.
' Opat Ianiaitskcgn samostunn, vtelešeni Buddhn.
111 = 111 =
*g=>E
M F « VJ
« S
3 s*
B p
I
£3
3 ®
re _
7 1
n
3 S
r- * *
C » >
s. P * ? *
l 5. §
ff J2
1 I -
*	M
ss 5 B £■ S
"»SE? <8 5.
K W
S u o F i u
5 F S . "0 g S o
— c M
ff Pl
s-*'
a n
JT 3
e a
T
< s
®
f m
to
n - °
P'
S	fi1
i»	_	a
3	B	g
T
^	i	"
N	*	O*
39	«•	^
Ei	ft	S
p.	re	—
i	rr
"	*	8
«2 _ ; s» 2
~ » 2. S B' i- ? W
= 111 = 111
Izdajatelj: dr, Ff. Knlovea
•Jredaik: frianc Iersenlavt