60. številka. Ljnbljana, v soboto 14. marca._XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI NAM
Izhaja vsak dan sveder, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za a vatro-og e r s k a dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld,, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje deželo toliko več, kolikor poštnina znaSn. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po <i kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni'tvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 1'2. U pravu i 81, v u naj so blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pogled na državnozborske volitve.
i.
Do malega so dokončane volitve za državni zbor. Preostaja le Be Dalmacija, ki bode volila bodoči teden svojih devet poslancev, ožje volitve v Pragi in pa dve naknadni volitvi na Ćeškem na mesto jednega odstopivšega Staročeha in pa jed-nega v dveh okrajih voljenega Mladočeba. Dne 21. t. m. dokončane bodo popolnoma in konec bodo viharnim bojem, ki so pretresali vso Avstrijo. S splošnega BtališČa hočemo s« ozreti nazaj na te volitve v jednem bodočih člankov, za danes nam je namen ostati v tesnejem okviru slovenske domovine, ter pogledati, kako bo se vršile te volitve v slovenskih pokrajinah, oziroma smo li kaj napredovali v zadnjih šestih letih.
O volitvah na Kranjskem gororilo se je že večkrat, preostaje nam torej le malo še omeniti. Pokazalo se je, žal zopet letos, da pri nas na Kranjskem še ne bode miru, da domači prepir ne more izumreti. Kakor jo pred šestimi leti v skupini dolenjskih mest bila huda volilna borba, tako se je lntoB prenesla v skupino gorenjskih in notranjskih meBt, kjer se je agitovalo od nasprotne klerikalne stranke uprav fanatično proti kandidatu nSlovenskega društva". Naj piše „Slovenec* še toliko člankov, tega ne bode nikdar mogel utajiti, da se je klerikalna stranka oziroma „ k a t o I i š k o-politiško društvo" očitno družilo z uajhuj-šimi našimi sovražniki, z Nemcu rji. V dokaz samo jeden drastični dokaz, da v Tržiči je volilo I. 1885 vsega skupaj samo 16 volilcev zdaj pa je dobil vsled znanega kompromisa, kandidat nadih klerikalcev 57 glasov. Muogo bi se dalo tudi piBati o ruvanji proti nujzaslužnejemu našemu poslancu dr. Ferjančiču, a za danes o tem molčimo.
Pogledati hočemo raje v sosedno deželo, kjer nam bivajo bratje slovenski, ki so tako lepo in sijajno pokazali, kako krepko se je utrdila mej njimi narodna slovenska zavest, ki napreduje navzlic vsem neprijetnim ovirani. Volitve na slovenskem Štajerji so nas zares obradovale. Še pred nekaterimi leti bili
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Viharni dnevi ko za nami. lzmej Ijutega volilnega boja, v kati-i i iV ae je volilcem priporočalo, da ne treba držati dane Invde. ko so poleg sladkih obetov upHvali tudi potakl, desNaki in celo višji „aki", ko se je marsikomu glasno na uho zacepetalo, pod kat-i m t pogoji 86 mu je nadejati odveze, ko so se sklepale zveze z uemškutarji in je v Tržiči napotded zmagal /nami „Ovbe no!", ko je Vrhniški Obresa vsak dan dobival brezplačno „Slovenca" in so gospodje pred cerkvenimi vratmi ž njim delali račune, koliko volilcev je že pridobljenih, ko je v Postojim zopet dr. Deu, alias Cicero, imel olločilno besedo, v Kamniku pa Pinter in Fischer, — ko je v Kranji gospod dekan, kot član volilne komisije, dobivši vest o zmagi v Škofjiloki, zaklical „Živio Loka!", a ga je politiški dostojanstvenik poučil, da kaj tacega ni dostojno, — iz tega volilnega boja vleklo me je z nepremagljivo silo v kako idilično zavetje, da bi se ondu oddahnil in pozabil vse neljube dogodke, ki so meni presedali in Se bolj presedajo gotovi gospodi.
Dlje časa sem premišljeval, kam bi nesel svojega rojstva kosti.   Naposled odločil sem  se za
so bo celo JL kmetskih volilnih skupinah semtertja hudi boji, a značajnost slovenskih kmetskih volilcev in pa vedoo bolj razširjajoča se narodna zavednost, poučila je nasprotnike, da je VBe njihovo delovanje brezuspešno, da od leta do leta narašča Število slovenskih zavednih volilcev, kakor to neovrgljivo dokazujejo številke. Posebno lep in vesel napredek pa se nam je pokazal v Celjski skupini mest in trgov, v kateri so se Slovenci skoraj približali zmagi, kajti bilo je samo 94 glasov razločka. Še pri zadnjih volitvah 1. 1885 bil je razloč k mnogo veći, kajti takrat dobil je Foregger 590 glasov, slovenski kandidat Jerman pa 369, torej je bilo razločka 221 glasov! Koliko si je pridobi. . tudi v mestih in trgih terena narodna slovenska stranka, to kažejo najjasneje omenjene številke. To naj spodbuja narodno stranko, da vstrajno in neumorno nadaljuje pričeto delo in ni dvoma, da konična zmaga mora biti njena! Nadejamo se, da se kmalu obistini izrek sedaj Še podleglega narodnega kandidata : Bodočnost je naša! ter da bodemo skoro labko zaklicali: Zivio slovenski poslanec spodnještajerskih mest in trgov!
Viharen volilen boj in strastna agitacija, še strastneja skoro kakor pri nas na Kranjskem, bila je na Goriškem. Tam se je v zadujih letih položaj spremenil temeljito. Še pri zadnjih volitvah 1. 1885 voljen je bil jednoglasno dr. Jub. Tonkli, dobil je 253 glasov od 255 volilcev. A letos padel je pod uničujočo obsodbo zavednih volilcev in jednoglasnih sklepov raznih politiških društev na Goriškem. Ker je koj po njegovem padci šel v pokoj tudi njegov organ stara „Soča" nadejamo se za trduo, da so bode na Goriškem kmalu povrnil zopet mir v vrste domoljubov, ter bode novim močem mogoče, resno delovati za narodni blagor dežele, kateri se je v poslednjem času morda res preveč zanemarjal in se je preveč popustljivo postopalo nasproti italijanski stranki. Da je tudi v velikem posestvu prodrl Slo vencem prijazen kandidat, nam je vesel dokaz, da je narodna zavednost na Goriškem tudi v krogu velicib posestnikov dobro razširjena. Seveda so tam razmere  ugodneje,   nego   pri   nas  na Kranjskem,
Trnovo, za znano predmestje Ljubljansko. Prešeren sicer peva: „Trnovo, kraj nesrečnega imena", a meni to predmestje že od nekdaj ugaja. Razprostrt je nad njim navadno idiličen mir in ondu nahaja se še nekoliko nekdanje preljube preprostosti.
Zato krenil sem jo tjakaj. Ogledal sem ai pristanišče ob Ljubljanici, kjer je bilo nekdaj v boljših časih vse polno življenja, a danes ni uiti sence nekdanji slavi in nekdanjemu zaslužku, potem pa se zatekel v znano gostilno Bergantovo, kjer bo t^'\ juko dobro vino. V gostilni nesem bil jedini gost. bi.'o je več Trnnvčanov v živem razgovoru. Gledali so me sicer malo po strani, a ker Bem se prav mirno usede/ k svoji četrti vina, nadalje\ali so debato s prejšnjo gorečnostjo.
Glavni predmet govoVu bil je, — „nie obne dieses" gospod Andrej, to je kapelan Kalan. Možje so ugibali, bode li Kalan izvoljen župnikom Trnovskim, ali pa ne. Ker je pa stvar u\jla negotova, pričeli so znano duhovito igro „ Anka-bavu\av!", ali kakor je navadno bolje znana: „eifra-mož""- Pri tej krasni igri meče se krajcar kvišku, ali pa po-klada na mizo m kdor reče „cifra!" in ugane"; ta dobi stavo. V Bergantovi gostilni bil je Kalan „cifra", njegov neznani še tekmec pa „mož". lvii\ bo je tako letel krajcar kvišku, pal na tla, se za-katalal in  naposled  pokazal ono svojo stran, na
kjer ima malo število nemških posestnikov skoro zagotovljeno večino v velikem posestvu.
Slovenski bratje na Koroškem borili so se junaški, a žalibog bili so pri prvotnih volitvah v nekaterih krajih premalo oprezni,  zanašajoči  se na, gotovo zmago.   In tako je prišlo, da so izgubili tri občine, ki so zmatrali za zanesljive.   Kako dvomljiva je bila  navzlic  temu zmaga   nasprotnikov do zadnjega trenutka, pokazala je klaverna pisava njihovih organov, ki si sami neso upali zmagati, dobro vedoči, da slovenski možje bodo stali kakor skala. Pri  zadnjih  volitvah  I. 1885 zmagali so Slovenci Veliko vško-Celovškega   okraja  s   svojim kandidatom.   Baron   Pino  dobil  je  takrat res 125 glasov proti 104 nasprotnim.   A to je bil izreden slučaj in takrat zavzemal se je celo deželni predsednik Scbmidt Zabierovv za kandidata Slovencev! Koliko se je v tem oziru spremenilo v teku 6 let! Če primerjamo s temi številkami   108 glasov,  ki jih je dobil letos slovenski posestnik od zavednih slovenskih volilnih mož,  moramo reči, da nam teh 108 glasov slovenskega kandidata tehta neizmerno več nego onih  125,   ki jih  je dobil pred šestimi leti kandidat Slovencev. Oni nam kažejo, da ukljub nečuvenim  razmeram, kakor vladajo na Koroškem, slovenska zavednost napreduje.  Treba je seveda ljudstvo poučevati  in  ohrabrovati,  da  ne upeša v trdem boji za svoj obstanek in to jo sveta dolžnost vseh domoljubov,  v prvi  vrsti  pa duhovščino koroške.   Če bode vsak zaveden domoljub vedno m povsod storil svojo dolžnost,  maramo reči, da nam Koroška še ni izgubljena.
Z veliki) radostjo navdala nas je sijajna volitev slovensk.1 okolice Tržaške. Ćuli so se vznemirjajoči glasovi o strastnih agitacijah izhajajočih ne samo iz nasprotnih, nego tudi iz zaslepljenih slovenskih krogov proti vrlemu našemu Nabrgoju. Zmagala pa je konečno sloveuska pošteno^ in slovensko domoljubje in ogromna sijajna večina, s katero je bil izvoljen Nabrgoj, pokazala j-' jasno, kuko neosnovane so bile one čudne vesti, ki se na veliko radost vseh slovenskih domoljubov, neso ob-istin le.
kateri je „citra", vskliknili so Kačarjev oče: „Š<* pol litra, ker je cifra padla!" In bili so še bolj veseli.
Jaz pa sem kmalu potem ostavil gostoljubno Bergantovo krčmo in premišljal domov grede, kako koreninico je gospod Andrej našel, da TVnovčani zanj že tako hazardirajo, tako mole I vajo, kakor da bi brez njega ne bilo rešitve, kakor da je on je-dinec na vesoljnem svetu. Nevoljen nesem bil prav nič, marveč smejal sem se ironično. Mislil sem si : Bog Že ve, zakaj je kozi rog zakrivil in nikdar ni koristno piti na medvedovo kožo. Gospod Andrej so sicer „en galant in fajn gospod", pribito pa še nikjer ni, da se jim tudi ta kandidatura ne bode izjalovila, kajti človek obrača, Bog obrne, ali kakor bi se v tem slučaji smelo reči: Trnovčani krajcarje obračajo, mestni magistrat pa Kalana. In tako se je tudi zgodilo. „Cifra" padla je pri Bergantu, padla pa tudi na magistratu, ki je patron Trnovski in |e župnij o oddal drugemn kompeteutu.
Ko sem čul to vest, smilil se mi je skoro gospod Andr. j. Tako mlad in že toliko neuspešnih kandidatur za seboj! Toliko naporov, sedaj pa nič druzega, nego sladki kandidatski spomini, podobni onim, ki jih goji Batenberžan na svojo nekdanjo 'Bolgarsko, samo s tem razločkom, da je dolgopett l.fatenberžan k svojim spominom priloži) tudi par
Konečno nam je še izreči nekoliko besed o istrskih volitvah. Malokje se je narod v malo letih tako probudil, tako napredoval, kakor baš v kršni Istri. Le skrajnemu, upravo barbarskemu pritisku in Bamovoljstvu italijanske stranke je pripisati, da nesta voljena mestu dosedanjega jednega poslanca dva. Ker o tej zadevi še ni govorjena zadnja beseda, se za trdno nadejamo, da se bode pred vsem svetom pokazalo, da pravica še ni izumrla, ter se dala pravica onim, ki bo delali s poštenimi sredstvi, ne pa gnjusnemu in strastnemu nasilstvu.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 14. marca. Grof Taaffe in bodoča večina. Težavna je naloga, pred katero stoji zdaj mi-nisterski predsednik, namreč sestaviti novo večino iz tako raziičuih, nasprotujočih si elementov, kakor so prišli na dan iz zadnjih volitev. Kakor se poroča, se posvetuje grof Taafle dan za dnevom s svojimi tovariši in z voditelji onih strank, s katerih je bila sestavljena bivša večina. A tudi z voditelji nemške liberalne stranke skuša se dobiti dotika. V dvornih krogih je baje muenje, da se bode morda še pred veliko nočjo, to je pred začetkom zborovauja, grofu Taatleu odločiti v smislu jasne spremembe sistema. Će se sme verjeti vsem glasovom, pogaja se Taafte z zastopniki vseh večjih skupin novovoljeuih poslancev, ne izvzemši Mladočehov. Govori se tudi, da je imel te dni pogovor a pl, Plenerjem. Koliko je resnice na teh razuih govoricah, pokazalo se bode kmalu.
Z jed in jena desnica* Po kalkulih „Vaterlanda" bode tudi v bodočem državnem zboru zjedinjena desnica brojila kacih 90 članov, v kateri bodo zastopane vse narodnosti, izvzemši Poljake in Rusine. Kam se bodo postavili Poljaki je listu še dvomljivo.
Glasovi o ministerski krizi nečejo potihniti.  Govori se o bližnjem odstopu ministrov  Pražaka,  Falkenhavna  in Welseraheimba. Kdo bodo njih nasledniki, o tem se ne čuje še nič gotovega.
Grof Taaffe ijre na jug. Kakor se poroča,  podal se bode grof Taaile na sovet zdravnikov v kratkem na jug, ne glede na to, kako se bodo izvršila pogajanja,  katera ima zdaj zarad bodočega državnega zbora.
Delegacije
sešle se bodo vsled poznega zborovanja novega državnega zbora še le v jeseni. Tako vsaj je sedaj mnenje v vladinih krogih.
* nanje države.
Desetletnica earjevanja  ruskega  carja Aleksandra III. praznuje se danes (14. marca) v ožjem krogu carske obitelji. Ob tej priliki bode car izvršil razne  čine milosti, kakor je običajno ob jednacih prilikah.
Srbska sknpščinu sprejela je s 8G proti 12 glasom v zadnjem branji budget in je dovolila dva milijona frankov za zgradbo monumentalnega poslopja za zbornico.  Ta VBota se bode izplačala v desetih letnih obrokih.
Srbski častn tki v Rasi ji. Z dovoljenjem carja podalo se bode v kratkem dvajset srbskih  Častnikov na  Rusko,  da tam pri raznih vojnih oddelkih dovršijo svojo vojaško naobraženost.
milijonov, gospod Andrej pa mej barjani in drugimi svojimi ovcami potrosil nekoliko goldinarjev, zaradi katerih je bil celo pozvan na obračun, ki pa zanj ni bil baš ugoden.
V Ljubljaui imamo že vodovod, tako izvrsten, da uas marsikatero mesto zanj zavida. Navzlic temu pa se nahajajo Še ljudje, ki hučejo po vsej sili še „vodo delati." Pritegnil mi bode vsakdo, kdor čita .Slovenčevo" poročilo o poslednji seji inestuega zbora Ljubljanskega. Kako obširno sta priobČena govora klerikalnih dveh gospodov, ki sta svoje go-vorčke poprej lepo doma spisala in na} pamet naučila, da sta mogla govoriti skozi okno, češ, vo-lilci, poBlušajte, kaj znava. No za to malenkostno zadevo pač ni bilo treba tolikega napora, zato pa tudi efekta ni bilo prav nič.
Še nekaj o pl. Giobočoika izvolitvi. Pred par dnevi poslušal sem pred Gioutinijevo prodajalnico pogovor Postojinskega dr. Deu-a in bivšega ravnatelja hranilnice kranjske. Dr. Deu je pravil, |da bo ima Globočnik jedino le Nemcem in nemškutarjem zahvaliti na izvolitvi in ako bi hotel pošteno ravnati, pristopiti bi imel „zur vereinigten Linken", ne pa v Hohenvvartov klub. Mi ga budemo, pristavil je dr. Deu, z nezaupnicami na to še opomnili. Komentara k takim besedam ne treba. i. t
[»tirana Masa. Iz Bukurešta se javlja, da sta  bila od tam izgnana dva Rusa, namreč Žurnalist Nebo Iš i u in pa v  majorja  Panice  procesu  mnogokrat imenovani Jakobson.
V italijanski zbornici zagovarjal je ministerski predsednik Rudini jako odločno trojno zvezo, oziroma zvezo z Avstrijo, proti napadom iredeotistov Imbriani-ja in Barzilai-a. Vlada visoko ceni — rekel je — zvezo in prijateljstvo z Avstrijo in bi raje odstopila, nego da se odpove tej politiki. Te besede so naperjene proti skrajni levici, ki je sicer dozdaj glasovala ugodno za novo ministerstvo, pa je trojni zvezi sovražna. Če bi torej skrajna levica glasovala proti mini-sterstvu, utegne nastati v kratkem nova kriza, ako si ministerstvo ne pridobi novih prijateljev. Hismarck in, nemški cesar. Posebna važnost pripisuje se posetu grofa Waldesee pri Bismarcku v Friedrichsruhe. Sklepa se, da je grof Waldersee se podal k Biamarcku na željo cesarja Viljema, ki se želi s|>raviti z bivšim kancelarjem. Govori se tudi, da bode cesar Viljem poBetil grofa "VValdersee v Altoni, ter se tam snidil tudi z Bismarckom. Razširja se celo vest o odstopu Gaprivija, ter, da bi mu bil naslednik Miquel, ali da bi celo Bismarck prišel zopet na površje. Ven-der so jmslednje vesti zelo dvomljive.
Novi praski minister pouka je  že imenovan, namreč grof Zedlitz-TrlitzBchler, dosedanji nadpredsednik provincije Poznauske. Grof Zedlitz je star 54 let in pripada slobodno-konser-vativni stranki.
Angleški vojni minister Stanhope je  naznanil vladi,  da bode uložil ugovor proti projektu Sir Edvvarda Ileedsa, ki namerava s cevno železnico pod kanalom zvezati Angleško s Francosko.
Dopisi.
Iz Cjioreuje Nitvlnake doline 10 marca. [Izv. dop.] „Slovenski Gospodar4* je v svoji gospodarstveni prilogi z dne 22. januvarja — prinesel dopis, ki prerešetava okrajne razmere gormegradske in posebno sejo tamošnjega okr zastopa dne 6. decembra I. L, ter primešava vsakemu posamičnemu stavku kopo laži. Ako smo že tako daleč, da se laž objavlja, — naj pa tudi resnica pride na dan.
V omenjenem dopisu se trdi, da so v omenjeni seji zahtevali zastopniki občin: Ljubno, Luče in Solčava, tedaj občine, ki donašajo k okrajnim dokladam nekaj nad šestino vseh doklad, naj se napravi cesta iz Ljubnega proti Solčaui ali pa dovolijo doneski k tej cesti, kateri ueso v uikaki razmeri k prikladam dotičuih občin.
To je kup lažij; — resnica je le, da bo I. 1888. obtine Luče in Solčava (torej ne Ljubno) prosile okr. odbor gornjegradski, naj napravi okrajno cesto iz Ljubnega do Solčave, pa na to prošnjo okr. odbor vzlic večkratnemu opominu uiti odgovoril ni in tudi odgovora v kratkem pričakovati ni bilo. Na to pristopi tudi občina Ljubno, da zopet (nekako v drugi polovici leta 1890) poprosijo okr. zastop gornjegradski skupno vse tri občine, naj jim pa dovoli podporo, katera bi obsegala polovico prihodu rili okr. doklad, v ta namen, da bi rečeno cesto občine same popravljale in po potrebi tudi na novo gradile; to pa tako dolgo, dokler bi je omenjeni zastop ne pripoznal kot okrajno cesto in prevzel v svoje oskrbovanje.
Neresnica je, da bi omenjene 3 občine plačevale le nekaj nad šestino okrajnih doklad.
Direktni davek bil je za 1890 1. proračunjen tako: Novaštifta 2285 gld. OG kr. — Gornjigrad 1821 gld. 6OV9 kr. — Bočna 5082 gld. 23 kr. -■-Kokarje 2269 gld. 82 kr. — Mozirje 5741 gld. 99 kr. — Rečica 4772 gld. 28V9 kr., — Ljubno 3883 gld. 21l/a kr. — Luče 2735 gld. 51 kr. --Solčava 975 gld 21 kr. Torej vse vkupe 29.516 gld. 92'(a kr. — Na občine Ljubno Luče in Solčava spada torej dir. davka 7593 gld. 931/« kr< »
Je li to ena šestina? — Ali ni/to več nego četrtina? — Če se pomisli, da offirenjeni odbor pobira 27«/o okrajnih doklad^'8e lahko izračuni, da mu te 3 občine donaša^r vsako leto 2050 gld. 36 kr. — in ker odbor obstoji že 24 let — so mu te občine že nad 40/000 gld. uplačale. Umejete sedaj g. dopisnik? in kaj boste besedičili o doneskih k tej cest^ ^ ne8o v nobeni razmeri k dokladam okraja? — Omenjene 3 občine so le prosile podpore, bi dosegala polovico njib prihodnjih okrajnih dokla/d!
/   Dalje pravite:   /Zahtevana cesta čez  5 ur (,f jlga, napravila naj bi bc ob strmih zdaj levib zdaj ,r desnih  bregovih deroče Savinje z mnogimi rao-I »tovi«.
Lepo, počakajte! — pot od Ljubnega do Solčave se po sedanji stezi računi ie 4 ure, ni pa misliti, da bi se po bodoči ravni cesti zdatno ne skrajšala, glede mostov pa še ni nikjer podpisano, koliko bi jih moralo biti. — Pred par leti je občina Solčava uprav na tej cesti napravila na svoje stroške most, ki je kakšnih osem metrov dolg in napravila ga je brez vsake podpore. Će se v poštev vzame, da je mecesnov les tam po ceni, se lahko sklepa da most no prouzročuje največ troško v. Na novi cesti trebali bi pa le par mostov.
Dalje pravite; „Cesta bi potrebovala visokih in dolgih podpornih zidov in najmanj lOletne priklade celega okraja". — Zopet jedna: Ne trdimo, da bi se cesta brez zidov zgraditi mogla, a kamen je ves pri roki, in ne dola toliko troškov, kakor v krajih, kjer se kupuje in se mora povrh še daleč voziti. Kar jia lOletne priklade celega okraja zadeva, je pa nihče zahteval ni, prosilo se je le za dostojno podporo!
Tudi pravite: „Naj se prepustijo doklade omenjenih 3 občin brez vsakega načrta glede na pota proti Solčavi, dozdevalo se je zastopu, kateri je že mnogo na cesto in dolgi most občini Ljubno dovolil, da se tirja preveč od njega".
No sedaj že ne pišete več o cesti, katero naj bi okraj na svoje stroške zgradil, ste si premislili — sedaj samo o dokladah teh treh občin — pa o celih dokladah. Kdo jih je pa zahteval? — Hoteli smo polovico, le polovico.
In dolgi most — no ta most Ljubenski! Ko še ni bilo okr. zast pa, napravi jala je graščina Gornjigrad must pri Vrbovci, most na Blizniku, dva mosta v Gornjemgradu in pa spodnji del Ljuben-skega, gorenji del pa trg Ljubno. Cesto pa so kmetje povsod posipavali, tudi skozi trg. Ko se je okr. zastop upeljal, prevzel je v svoje oskrbovanje takoj brez vseh prošenj vse mostove, kar jih je prej graščina delala, kakor tudi posipavanje ceste —■ le gornji del mosta Ljubeuskega in pa cesto skoz trg je odstrigel; in tako je ostal trg Ljubno oklenjen blizu 20 let, da je moral delati gorenji del mostu in pa cesto posipavati. Ali je bilo to pravično? — je li bil trg okr. doklad oproščen? — Nikakor ne. Po dolgem moledvanji prevzel je okr. zastop cesto potem pa še gorenji del mosta v svojo oskrbovanje, kar bi bil imel storiti že o Bvojem nastopu. Zakaj torej oboje oponašate? saj je okr. odbor itak na dobičku, ker je vse to trg Ljubno po nedolžnem toliko let na svoje stroške opravljal.
Tudi o varčnosti ne treba toliko besed. Omenimo le, da je občinska cesta za Dretjo že, kakor Blišimo, 2.800 gld. okrajne podpore požrla. Dasi-ravno je bil okrajni zastop zadolžen, Be na varčnost ni ozir jemalo, če je le bila veČina v okrajnem za-atopu za blagor onostranske ceste za Dretjo.
Vse drugače pa sedaj, ko omenjene zatirane občine za svojo cesto proti Solčavi podpore prosijo, sedaj up'je ista večina na vse grlo: varčnost! varčnost ! — Vsakdo mora pritrditi, da bi bila cesta od Ljubnega proti Polčani potrebna, ker je jedina pot, ki veže omenjene tri občiue, jedina žila za ves promet in v poletnem času pa še velikanskega pomena zaradi tujcev, ki pogOBtoma radi pohajajo Solčavo.
Naposled pišete: „ne zatekajte se k nasprotnikom". Svetujte nam torej, komu naj bo zatečemo, če hočemo do pravice dospeti. — Pri svojih bratih, pri okr. zastopu smo že trkali, pa odvrnil nas je. Zatekli smo se tudi k svojim dei, in drž. poslancem — pa le mrzlo so unbovce odpravljali.
In če bi se, občine še zatekle k deželnemu odboru, bi ii to bila velikanska hudobija — v nebo vpijoči greh? Kaj pravite? —
Končno vprašamo, ako bi okrajni zastop Gornjegradski VBako milo prošnjo teh občin blago-dušno vrgel pod klop — bi li bile one okr. doklad oproščene? Nikakor! Samo plačaj! tukaj velja — samo plačaj ti ubogi hribovski trpin, če ti rebra pokajo, a povrh napravi si še sam stezo, ki ti je neobhodno potrebna — na svoje stroške, ko se vender celo v Bosni delajo ceste na skupne stroške.
Svetujemo le še nekaterim gg. udom okr. zastopa Gorujegradskega in pa „Gospodarjevemu" dopisniku, da kar želijo, da bi njim drugi storili, to naj tudi oni drugim s toro.
Iz Polj« po«l JLJiiblJauo, 13. marca [Izv. dop ] Bralno društvo tu pri nas lepo napreduje. Do sedaj imeli smo le začasni odbor. Zadnji ponedeljek 9. t. m. pa smo imeli prvi občni zbor, katerega te je vdeležilo nepričakovano veliko število
Priloga ..Slovenskemu Narodu" St. 60, dne" 14. marca 1891.
udov. Izvolili smo si stalni odbor sedmero udov. Izvoljeni so bili naslednji gospodje: G. Jos. Mer-cina predsednik, g. A. L. podpredsednik, g. Fr. Kavčič tajnik, g. Ig. Mercina blagajnik, g. Ant. Valant knjižničar, &g. Ivan Ilozman in Ant. Škofic namestnika. Upam, da bode naše društvo dobro napredovalo. Marsikomu izrekati bi se morala tu zahvala. Upam, da dobrotniki, ki so kaj darovali ali so kakorkoli kaj pripomogli; da se je postavilo društvo na krepke no,o, nahajajo v lepem začetku že zahvalo, in da imajo blaženo zavest v srci, da so spolnili svojo narodno dolžnost. Bog daj mlademu bralnemu društvu mnogo podpornikov.
Domače stvari.
— (Radovednež) nam piše: ^Slovenec", ki Be je prikazal pretekli četrtek na večer v Ljubljani in prišel vernim in tudi kaki neverni doli po deželi v petek v roke, se poteguje za našega prevzviše-nega škofa, češ, da on ni tak, kakor ga „Narod" riše, in da je mej veleposestniki volil zu-se in tudi kot pooblaščenec, a ni volil nemškutarskih liberalcev ampak — čujte! kouservativce. No daleč smo došii. Že dolgo smo pričakovali, da so bode „leib Journal" vender jedenkrat oglasil za svojega najvišjega poveljnika in dokazal 8 fakti, da taisti ljubi, ne bomo rekli vse Slovane, ampak vsaj Slovence, da mu je pri srci naš napredek, da so torej krivične pušice in krivično sumničenje, ki naletava na našega premilostljivega škofa od strani Narodovcev. In kaj smo pričakali post tot diacrimena rerum? To: „da je prevzvišeni Škof volil konservativce in ne Žvegla in bar. Taufrerja. Ko bi se ne bali prevzvišenega gospoda žaliti, bi ga za toliko pohvalili, da je bolji, nego množica njegovih podložnikov, kapelauov iu župnikov, ki so se po Notranjskem in Gorenjskem bratili in pajdaših z uemškutarji. Ali ker bi ta hvala v resnici ne bila dosti vredna, jo opustimo in se drznemo te prav ponižno uprašati: Koga bi bili prevzvišeni gospod knozoškof volili, da sta Žve-gelj in Taufeier nemčurska konservativca, Stare iu grof Margheri pa po „Narodu" priporočena narodnjaka ?
— (Trnovskim župnikom) bil je v včerajšnji seji mestnega magistrata Ljubljanskega imenovan gospod Ivan Vrhovnik, župnik v Št. Got hartu. Ker je gospod župnik Vrhovnik rodom Ljub IjanČan in ima še le 36 let, bode gotovo ustreženo vsem tistim tavanom, ki so si želeli mladega žup nika, ustreženo pa tudi vsem župljauom sploh, ko se bodo v kratkem preverili, kako izvrstnega du:V nega pastirja so dobili.
— (Akad. društvo „Slovenija") bode v pondeljek, 16. tega meseca imelo mašo zadušnico po vitezu dr. Miklošiči, svojem častnem članu, katero bode daroval prečastiti gospod dr. Fran Sedej, c. in kr. dvorni kapelan, v „Alserkiiche" nasproti bolnici.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) došlo je letno poročilo nje i z v a n a k a d e m i č ne (II) podružuice v Grade i. Z mladeniško nauduše-nostjo za našo družbo delujoči tačasni prvomestnik naporninaue podružnice, ravnatelj v p. Fran Brada* ka, piše v tem poročilu : „ Letni zbor smo imeli 1. t. m. v gostilni .Neu-Graz". Gostduičar nam je bil jedno sobo za ta več. r prepustil. Bil) mi je drago, da se je zbralo letos precej udov iu tudi gostov, posebno slovenske vseučiliške mladeži. Bil sem pa tudi sam pri naiih družbenikih ter jih nagovarjal, naj pridejo . . . Drago mi je, da sem leta 1890. mogel pridobiti podružnici 3 nove letnike in 1 ustanovnika . . . Plemeniti Vam znani dobrotnik podaril nam je tudi laui 10 gid., za kar mu bodem kmalu v imenu odbora poslal pismeno zahvalo. S posebnim zadovoljstvom morem omeuiti, da se mi je posrečilo nagovoriti nekega znauega gospoda, rodom Hrvata, da je poklonil za našo družbo 5 gld. . . . Omeniti hočem le še, da dajem nekaterim našim obrtnikom uaše časopise brat, da jih prebujam; tudi naročam pri njih kako delo, da jih le pridobivam za našo družbo." Na to koncu je svoje poročilo z uaslednjimi besedami: „Iu tako se hočemo truditi še dalje, a milostni Bog naj nam podeli svoj'blagoslov in obilen uspeh, saj delamo za uzore, ki jih je ueadil on v človeško srce: za pravico in omiko! Prepričan sem, da Škodo delajo veri in javnemu redu Oni, ki delajo proti uaše družbe svrhi. Zanjo mora biti, kdor je pošten in omikani" — Ko smo navedli črtice iz tega poročila, izrekujemo očitno zahvalo neumornomu prvo mestniku, ki, akopram v miru — za rojstveni ljud
noče počivati — zahvalo vsem brodarjem našega čolnička sredi tujega naroda — zahvalo izvan akaderaične Graške podružnico slednjemu onemu udu, ki morda težko prisluženi novčič daruje na naš domovinski oltar.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (JutrajŠnji večer v Ljubljanski čitalnici) bode zelo zanimljiv. Za „Kerpana" v senčnih podobah se delajo velike priprave. Izza kulis poizvedamo, da bo veliko raznovrstnih podob in da sodeluje pri podobah 15 oseb. Tedaj na svidenje pri večeru.
— (Ćuden običaj pri Celjskih volitvah.) Iz Celja se nam piše: Povsod je navada, da pred hišo, kjer so voli, javni organi vzdržujejo red in pazijo na to, da se volilcem ne godi krivica. V Celji je to drugače. Ne samo, da se policija malo briga, kaj počne razdivjaua druhal, temveč dovoljeuo je, da se v škafih prinaša vino pred poslopje, kjer volilci opravljajo svojo državljansko dolžnost, tam pije in sicer toliko, da se tolpe tako opijo, da je sramotno. Na prostoru ni krčmo in vino se prinaša iz drugod ležečih gustilen v navzočnosti policajev. Kaj pravite k temu ? — Pokazalo se je poBebno pri zadnji državnozborski volitvi, da tu mestna policija ni kos svojemu poklicu in zagotovo pričakujejo vsi zmerni mestjani, da bode v prihodnje poseglo vmes c. kr. okrajno glavarstvo in postavilo na mesto žandarmerijo , koja drugače zmatra svoj poklic, kakor pa Celjski policaji.
— (O zadevi nove hiše „Družbe sv. Mohora) o kateri smo že večkrat govorili v našem listu, piše „Mir" v zadnji številki: Družba sv. Mohorja hoče novo hišo zidati, in je stavbeni načrt predložila Celovškemu magistratu. Človek bi mislil, da se bodo mestni očetje razveselili, če se mestnim obrtnikom kak zaslužek odpre, namesto tega pa so se le prestrašili, ko bo zvedeli, da pride Da hiš t slovenski napis. Kdo bi misli, da se Celovška gospoda slovenske besede tako boji! Ivedar pa kmetje v mesto kaj kupit pridejo, takrat znajo pa vsi Celovčani slovenski; to je res čudno. Družba se pa ne bo udala, in Celovčani se bodo počasi že uavadili slovenskih napisov.
— (Ljudsko šolstvo na Kranjskem ) O ljudskem šolstvu na Kranjskem dobili smo nastopne, jako zanimive podatke. Na Kranjskem bilo Je v miuolem šolskem letu 299 javnih ljudskih u ilišč, in sicer: 1 meščanska šola (na Krškem) iu 21)8 ljudskih šol s 521 razredi, katere se razdele na posamezne okraje tako-le: Črnomaljski imel je 19 šol s 33 razredi; Kamniški 27 šol s 39 razredi ; K o č e v 8 k i 32 šol s 53 razredi, K r ji n j s k i 30 šol s 47 razredi; Krški 22 šol s 45 razredi; Litijski 20 šol s 37 razredi; Ljubljanski (mesto) 8 sol s 32 razredi in 8 paralelnimi raz redi; Ljubljanski (okolica) 27 šol s 41 razredi; Logaški 22 Šol z 40 razredi; Radovljiški 25 šol s 36 razredi; Novomeški 30 šol z 41 razredi. — Jednorazrednih l.udskih šol bilo je 177, dvorazrednih 65, trirazrednih 24, štirirazrednih 28, petrazrednih 8 iu Bedemrazrednih l. — Mešanih bilo je 277 šol, 12 bilo jih je le za dečke, a 9 le za deklice. V 67 šolah učilo so je celi dan, v 205 polduevtio, v 26 šolah je pa bil deloma ceiidanski pouk, deloma petdnevni. Na novo odprli so laui 3 šole, a privatnih šol bilo jo 17, med katerimi jih je imelo pravico javnosti 15. — Pomožnih šol bilo je 23 in ekskurendnih 5.
— (Iz Ormoža) Izvanredno vino pokusili smo v Ormoži zadnjo nedeljo pri tukajšnjem vele-tržci g. A. Miklu, ki ga je po srečki dobil od le tošnje dunajske razstave, kamor ga je bil poklonil g. dr. Ivan Ostric iz Zadra. Vino je bilo belo in zelo okuBiio. — Vreme imeli smo tukaj zadnje dni z<-lo ugodno. Silen jug nam je spravil visoki snega v treh dneh. Voda je bila velika. Drava porušila je več mliuov, mostovi so rešeni, ker se je z dinamitom led razstreljeval. IL\ je prec«Jj poškodovana, prevlečena je spajčevino, ki se je napravila pod snegom iu je zadušila precej setve. Vinogradi niso pozebli.
— (Tedenski sem nji v Zagrebu.) Mestno Btarašinstvo je sklenilo, da tuli v bodoče, do 1. kimovca t. 1, na tedenskih semnjih ne bode pobiralo nikakeršue t rž u i ne. Ta Bklep bode la-vestno uplival močno, da bodo dosedanji obiskovalci tedenskih semnje v Zagrebških tudi v nadalje gonili avojo živ.no tja, kajti v Zagrebu, kamor pridejo o tržnih dnevih kupci z vseh stranij, je najlepša prilika, prodati živino drago in za gotovo plačilo, na kar svoje Čitatelje posebno opozarjamo.
Zalivala.
Shod zaupnih mož narodne stranke odkazal mi je častno nalogo, da sem prevzel kandidaturo v mestni skupini Mar i bo r s k o-P t u j s k i. Kandidat v tej skupini postavil se je samo za to, da se kon-štatuje število narodnih volilcev. Zarad tega in ker mi je bilo v agitaciiskem odboru za Celjsko mestno skupino delovati, nesem skliceval v Mariborskem volilnem okraji shodov in se nesem predstavljal čč. gg. volilcem. Vender je bila udeležba narodnih volilcev pri volitvi živahna. Prijetna dolžnost mi je torej, da izrekam čč. gg. volilcem posebno pa še volilcem Središkim, Ljutomerskim in Ormoškim, ki so so brez vsake agitacije, ua prost poziv v naših listih tako mnogobrojno udeležili volitve, ter oddali glas narodnemu kandidatu — meni — rodoljubuo zahvalo! S svojo udeležbo skazali so čast slovenskemu imenu 1
V Celji 11. marca 1891.
lir. Ivan I><'<-!« o.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Beligrad 13. marca. Sekcijski načelnik v vnanjem ministarstvu, Milovaiiović, imenovan je narodne banke vladnim poverjenikom.
Rini 13, marca ob 5. uri zvečer. Po mnenji zdravnikov princ Napoleon jutršnjega dne ne bode preživel. Kralj je že od 3. ure popoludne s princesinjama Klotildo in Matildo v umirajočega sobi. Povodom kraljevega rojst-venega dne na jutri določena ,,revue" izostane, isto tako tudi običajni obed pri vnanjem ministru. Princ Viktor bil je večkrat v sobi svojega očeta.
Pariz 13. marca. Kakor trdi „Figuro", se je sklenilo, da se odpokliče poslanik ller-bette. Njegov naslednik bode Laboulave, sedaj francoski veleposlanik v Peterburgu.
Lisbona 13. marca. Ob vsej portugalski obali hud vihar. V pristaniščih v Lizboni, Figueiri iu (»portu ver ladij poškodovanih. V reki Tujo utonili dve osebi.
Poznanj 13. marca. Varta zopet močno narasla. Skoro vse dolenjo mesto je pod vodo. Vsled tega je nad tisoč, oseb brez stanovanja. Več šol moralo se je zaključiti.
Berolin 14. marca. Windhorst umrl zjutraj ob 81/*. \Vindhorst imel po polunoči močno groznico. Proti jutru je lahko zaspal, spanju sledila je polagoma smrt. K smrtni postelji prišli so Windhorsta hči, poslanec Sper-lich (?) in pokojnika nečak.
Kazne vesti.
* (Povoduji v Galiciji). Iz raznih krajev v Galiciji poroča ho o naraščanji voda. Posebno
Visla in Dunujec preplavila sta mnogo pokrajini in napravila veliko škode. Železniški nasipi so na raznih krajih pod vodo in je promet se moral ustaviti. Na železniški postaji Nadbrzezie, ki je vsa pod vodo. moral je načelnik postaje pobegniti v prvo nadstropje. Telegrafične zveze so deloma tudi pretrgane.
* (Dragoceno sveto pismo). V novem Jorku prodalo se je to dni za 75.000 frankov sveto pismo, ki je bilo tiskano v Moguucu I. 1450. Misli se, da je delo Gutenbergovo.
* (Bivša 1 r a nc o s k a cesarica K v g e n i j a pred so d išče pozvana) Sodišče v Bologoj pozvalo je gr< tiujo Montijo (cesarico Evgeuijo) na dan 5. maja, ker ima tamošnji odvednik dr. Mattei od bivše cesarice še dobiti 22000 lir ekspens za neko pogodb), katero je sklenil za njo s kueginjo Bacciochi.
* (G i m naz i j če v a oporoka). Zbog bolesni primoran je bil pred dvema letoma osmošolec Kzeszovv-B B gimnazije Alt ksander Ludkievvicz ostaviti nauke. Ko je pred kratkem umrl, zapustil je iz hvaležnosti do zavoda, v katerem se je bd šolal, vse svoje premoženje, 500 gld., društvu za podporo ubogih dijakov lljzeszovvake gimnazije.
* (Krvava osveta). Madjarska divja strast, pokazala se je preteklo nedeljo v občini Kis-IIegves. Posestnik btefau Fiidp šel je s svojima hčerama iz cerkve, kai zudoni strel in stari Fiilop zgrudi se težko ranjen na tla. Morilec njegov, neki Jožef Karna, javil se je sam sodišču, ter rekel, da je starca zategadelj ustrelil, ker mu ni hotel duti hčere v zakon.
* (Brat zabodel brata). Na Moravskom zgodila se je prve dni marca grozna nesreča: Sta-riši 2 dečkov v starosti 11 in 13 let, šli so v bližnje mesto k maši ter pustili otroka sama doma. Dečka sta se nekaj sprla, jela se pretepati in na-ponled zabodla sta drug druzega z noži tako, da eta bila ob prihodu starišov že oba mrtva. —
* (N ez g o d e n a angleških železnicah). Angleške železnico vozijo silno brzo in zbog tega, se pripeti tudi luglje kaka nesreča. Po uradniških izkazih je prvih devet mesecev 1. 18(J0 vsled nezgod na železnici poginilo 773 osob, ranjenih je pa bilo 318G. --
Siguren sdravllen nnpeb. Vsem, katero vsled zapre tj a ali Blabega prebavljenja napenja, tišči, jih (,'lava boli, ki nemajo slastij do jetlij in aH jim je drugače slabo pomaga gotovo pristni ,,Moll-ov Sei d 1 i tz-p ra šek". Skatljica 1 gld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na DuriMJi, Tiichlauben 9. V lekarnah po deželi zahteva) se izrecno M o 11 - o v preparat z njegovo varstveno znamko iu podpisom. 4 (4 - 3)
Piccoli-jevo esenco za želodec
prireja in razpošilja nje izdolovatelj lekarnar G. PiCGOlI v Ljubljani v zjtbojčkib po 12 in več steklenic. 1 steklenica 10 kr.   1 (79-11)
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leta ul<I. MIO; za. pol Ivin gl<1.2.SO; za vvtri leta ffld. 1.15.
LES.
Ijoterlju« Nrečbc 12. marca.
V Pragi:      50,    81,     15,     61, 43.
Tlljcl:
13. marclja. VVeicz, Jung, Mtihler, VVillo, Fanti, Wolilt'art iz Lipice. — (Jraf Montccti h'adaun iz Pilzna. — Dr. Buchler iz Trsta. — Sclunidt, Deutsch, Schufter iz Gradca. — Strie-dinger Is Maribora. — Lesser Is liudimpešte. — llauser iz I ,inr:i
Pri Mihih: Weis9, llittnor, Kiischitzka z Dunaja. Beroer, Stem ll Gradca. — Stare iz Kamnika. — Wakony iz Litije. — VVeias is Budimpešte.  —  1'apai iz Ljubljane.
Pri u\i «rl\m Ur ni vesnrji: Andolšek iz Tržiča. Maigon iz (irknega. — Kant iz Trate.
Tri  ju/in ni   kolo«lworu : Uerger iz Tržiča.
Pri MnliH:
Haas z Dunaja. — 'iil)i || Štorov. —
Meteorologično poročilo.
	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
« ~ «—i	7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer	7329 mm. 732'1 mm. 731'1 ram.	32° C 9 2° C 6'4« C	si. uvz. si SVZ. sl. SVZ.	obl. obl. obl.	3 70u. dežja.
Srednja temperatura ti"3°, za 3f>° nad normalom.
3Z)ULnaJslrsi "borza,
dnć 14. marca t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — 92 25     — gld. 92 20     — .
Papirna renta..... ghl
Srebrn'i renta..... ,
Zlata renta...... , 110-45
5n/0 uiaremi renta  .... „ 101 96
Akeije narodno banko       . „ 98tJ'—
Kreditne akeijo..... „ 309"—
London....... „ U4 80
Srebro........ „ ——   '„    ——
Napol......... „ 912«/, —   . 912
l!. kr. cekini ...... , 541     —   , rV41
Nemsku uiarko..... „ f.G37l/, —   , 56'45
4' „ državno srečko iz I. 1854 250 gld.   131 gld. 75 ki
Državne srečke iz 1. 18tf4 100   .      180   ,,    — -
dan en 921!» 92 ir»
110 35 101-90 988 — 308 25
111 90
(jgerska zlata renta 4°/d....... 105
Ogerska papirna renta 5°/0...... 101
Dunava rog. srečke 5°/0  .   .   .    100 gld. 121
Zomll. obč. avatr. 4,,1°/u zlati /.ast. listi .   . 113
Kreditno Hrečko......100 gld. 184
Kudoltovo srečke.....                         10   „ 20
Akcijo anglo-avstr. banke   .   .     120   . 167
Trauiway-druSt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 219
05 15
20
25 40
Težko prebavljenje,
katar v  želodci,   dvspepsija, pomanjkanje
slasti do jedij, zgago 1.1, d., dalje
jka.ta.ri v sapniku,
zaslizenje, kašelj, hripavost mnogo nadlegujejo in te opozarjamo na (5-3)
O LAV N O SKLADIŠTE^
\}*~Z—-----v S E. \-\ M
katera Be po izrekih najprvih medicinskih avtoritet rabi z najboljšim uspehom.
J. GIONTINI
knjigar in kupec s papirjem v Ljubljani
priporoča p. n. šolskim vodstvom in zasebnikom za nazorni pouk ravnokar izišli II. del Nazornega nauka", kateri ima naslov:
150 barvanih podob
najvažnejših strupenih in pitomih rastlin
za prvi pouk.
Slovensko izdajo priredil Ivan Tomšič, učit.dj na c. kr. vadnici in okrajni šolski nadzornik v Ljubljani.
Cena lepo vezane knjige gld. il-.Vl.
Nadalje izšle so sledeče novosti:
Kako je izginil gozd. Povest. Spisal liana Ilopfen, preiožil A. Funtek. (Jona 20 kr., po poŠti 22 kr.
I inu l.inu- Kitajski inorski r»izbojnlk. Poslovenil Ivan Tkalec,  ('ena 20 kr., po pošti 22 kr.
Gabršek — l'r.l.^.^isl.l letnik za leto 1HOO. Cena 1 gld. 50 kr., po pošti 1 gld. HO kr.
Gabršek — Jezikoslovni pouk v ljudski šoli. I. 'Teoretični del.  ('ena 80 kr., po pošti 90 kr.
1$ ezlaj J. — Navod k poeetncum risanju iu oblikoslovja. (Jena 35 kr., po pošti 40 kr. (203—1)
CJospodjo i^clolovalei
blagovoli naj čim prejo poslati svoj naslov Hiim-seustelu-u A' Vogler-fn na Ikiiiiuji pod za-zmimko „Pfr < iiNsa K. W. 2»7««». (191)
•v
mrecm s
Smrečni sadež, vzgojen na Krasu, prodaja in sicer:
2 leti stare sadike po gld. 1.50 za tisoč in
3 leta       „ n n       n   2. „ n
brez vsakih drugih  stroškov,   franko postaja Postoj ina (182—3) oskrbništvo posestev Josipa Dekleve v Postojini na Notranjskem.
Na najnovejši in najboljši način • umetno
(33—17) %
i; m9Tbg t» zo»ev|tt *
1 ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo-< ► vnnja in vbo zobne operacije« — odatranuje J * sobne bolečine z usmrtenjem živca
I zobozdravnik A. Paichel, |
♦ polejj Uradecke^a (čevljarskega) mostu, I. nadstropje, ♦
Velikansko peso
večno deleljo (Luzerne), mnogovrstna sciiintu za vrle in trn v«
llik€k. zanesljivo kaljiva
prodaja po najnižji oenl (115—5)
Peter Lassnik v Ljubljani.
MSfiiioriit jagrođ
kupi M 5000 «lo lO.OOO kilogramov. Ponudbo z usorol pošljejo naj so
(205—1) .liiiior.ii U iilioiii^^-ii
v s m a rt n«-m pri Litiji na Kranjskem.
Vsprejme se več
potovalnih in stalnih zastopnikov
za zavarovanja proti telesnim nezgodam.
Ponudbe naj se izvole* poSiljati upravnifitvu tega lista pod Šifro: „Nezgoda". a^o-tij
liiss-Staufer jev
"T™"' univerzalni klej (kit)
najbolji za hitro iu trajr.o zaklejenje in zalepljenje vseh razbitih Btvarij, dobiva so pristen v steklenicah po -o, »O in IO kr.
v Ljubljani pri Fr. Kollmann-u.
(100—2)
! i
t
II IMI II
Dorsch-cvo |
olje iz kitovih jeter"
na|člNte|Ne, naJitvezeJNe iu niijuplivucjfte vrette   mediciunluo   olje   Is   kltovilt jeter.
Ntaropreverjeuo Hre«lHtyo proti kašlju, zIUNtl pri |»lu« uili boleznih, Nkrotel|uib it<l.
I  Mala steklenica 50 kr.. dvojna steklenica OO kr.
RerKCiiNko  UorsvkM'vo   olj«' is kitovih |eter v trioglatih steklenicah 1 ffld.       (793—3H)
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na
v L|til>l|tiiil, na Mostnem trjfu 11«
Lahek, na pl pobit tolesolj
s štirimi sedeži želi kupiti Ivan Hribar V Gospodskih ulicah št. 12. (207)
Občni zbor
kranjskega ribarskega društva
v Ljubljani
vršil se bode
v petek dno SO. nwit*<*ji ISO!
točno ob 7. uri zvečer
v društvenih prostorih, v Gospodskih ulicah št. 18, v „nemški hiši".
XDrLo\rrLi red.:
1. Poročilo odborovo o društvenem delovanji.
2. PoroCilo blagajnikovo, pregled in potrdilo raoutiBkega sklepa po dveh pregludovalcih.
3. Posvetovanje in sklepanje glodii na nadaljno delavnost društva, oziroma razpust njegov vsled sklepa c. kr. kmetijsko družbo ustanoviti posebno sekeijo za ribarstvo.
4. Pregled in potrdilo eventuvalnega proračuna. b.   Volitov odbora.
6. Posamezni predlogi, katere jo 8 dnij prod zborovanjem prijaviti odboru.
Po zborovanji sabavnl sho«l v klubovi Mobi hotela ,,1'rl »Ionu". (194)
Za odbor:
Prof. \Vallnor, Dr. Vok,
t. C. tajnik. t. A, predsednik.
puškar
v II o r ovij ali (Ferlucli) na Koroškem
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove pniihe in revolverje ter vse lovske priprave* patrone ter drugo
streljivo po najnižjih cenah. — Puške so vse pre-skuseue na ces. kr. izkušavališoi ter  zazoameuovaue z znamko tega zavoda. (175—3)
Za izbornost blaga jamči izdolovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Alojzij Korsika
din n k proilajalnica:
Tržažka cesta 10
polog c. kr. Rlarne tobačno tovarno.
Odlikovana
umetna in trgovska vrtnarija
v I. j u 1» 1 j »ml.
I 'od 11 ružni ca :
Šclcnbiirgnvc ulico (>
v i h - A vin o. kr. poit. in tcloKraf. urailu.
Podpisanec se ponižno priporoča čaBtitemii p. n. občinstvu za izdelovanje svežih šopkov in vencev za grobe in mrlloe. s trakovi mnogovrstnih barv in baž ter z napisi. Ima pa tudi veliko zalogo suhih venoev
od najcenejših do najfinejših. Posebno opozarja na svojo veliko zalogo vrtnih in poljskih semen, največ doma pridelanih, ali pridobljenih iz tacih krajev, da jim našo podnebje ngaia. Omeniti mora, da mora vsak trgovec s semeni vedeti, od kod da je seme, ker sicer ne more jamčiti, če jo za naše kraje. Pariška in francoska Bemena aploh neso za našo kraje. Podpisanec more jamčiti, da so semena njegova pristna in kaljiva.
Podpisanec prevzema tudi klnoanje grobov in sploh vsa dela, spadajoča v stroko njegovo, ter jih izvršuje hitro, fino in po najnižji osni. Prt njem dobivajo se tudi raznovrstne rastline in ovetlloe v loncih.
Za obilno imročovanje priporoča se
(143—15)
z odličnim spoštovanjem
Alojzij Korsika.
Kwiz(lova ptinova tekočina
bolesti utešujoće domaće zdravilo.
Cena Jedne at okle niče 1 gld. "9tQ
liulz«lovo Iraueosko žKau)e.   1 stekl. 85 kr. Hwizdova alveolHrua voda km usta.   1 ste-kleuica 40 kr. Kwlz«loysok izoskega trpotca. 1 stekl. 35 kr. Kwiz«lova alveolarna pasta is sobe. |1 por-celanova puščica 70 kr. Km izd ova čebulna po-mada. 1 lončič 80 kr.
Kwlzdovo alveolarne ka|>llee za sobe. 1 steklenica 50 kr.
Knlsdov evet za laMe. 1 steklenica 50 kr.
Hwlsdov prllepek za kurja očesa. 1 zavitek a 35, 70 kr.
Kwisdova tekočiua za kurja oeesa In bradavice. — 1 steklenica 35 kr. (1G5—1)
Pristno  blago ima stveno znamko ter lekarnah avstro
Vsaki dan razpošilja se
FRANA IVANA KWIZDE
okrožne lekarne v Korneuburgu pri D
zraven stoječo var-se dobiva v vseh ogerske monarhije.
tudi iz glavno zaloge:
WY
^32514
Pozornosti vreden stranski dohodek
ki se vedno vekfia in ved let traje, morejo dohiti spretne in zanesljive osebe, ki pridejo mnogo z obćlnstvom V dotlko. Neomadeievana preteklost Je pogoj. Do-
služeni žandarji in podčastniki imajo prednost. — Vprašanja pod „Q. S. 1891" Oradeo poste restante (84—6)
Mož
star "18 let, (»ženjen, i£ee službe v špecerijski tttrokl ali kako drugo Jednako oprnvllo za primerno plačilo. — Ponodhe pošiljajo naj se blagohotno upravništvu tega lista z znamko „f»l. 1H»1««. (174—3)
Izkušen kovač išče pripravno
anr kovačnico ~w
v najem vzeti ali v službo natopiti, naj si bode na deželi ali tudi zunaj kranjske dežele«
Ponudbe naj se pošiljajo do koncu juniji« gnsp. AloJ/.ijii Štruklju, kovaču v Nent Vidu nad l,jnl»-l|nno. 11»8—2)
VOŽNJI LISTKI
(135—4) pri ii>/.o/,ciiiNko - iiilicriHk i i*ol»ro«liii «lružl»l.
pu-
DUNAJ.
I Kolowratring 9 ^IV Weyringergasse 7a
Prospekti in pojasnila točno in zastonj. gNaJkraJie, najoenoje in najhitreje potovanje.
Slovenci! Slovenke!
„BRIVEC"
nov šaljivo-p©ca.ui.č-ljlTr list
pričel je izhajati v Trstu v tem letu, po dvakrat v   nieRecu. —   Kdor   želi   zvedeti,   kako Tržaški
„BRIVEC" brije, naj te blagovoli naročiti. Za vse leto znaša naročnina I gld. 80 kr., za polu leta 90 kr
Naročnina pošilja se samo tiskarni Dolenc v Trstu,
Via Carintia St. 28. ,91—6)
c 0.-3
S M. ' — -o «3 -
- £ rt
M -_, _ -y; ■_j   t-    -T „
o o E _
m m JO
F — 3 v
S 2
_■ S"" ^
O-    ~      g V
eo ji S S .= i> C a — .-* rs -<"      v 75
T3   • •--,
Nepresegljivo za zobe
je
I, salicilna ustna voda
aromatična,   upliva okrepčevajooe, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. — Jedna velika steklenica 60 kr.
II. salicilni ustni prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepcevnjoče, ohranujo zobe svetlo-liole, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo /.:ih\aln. 1 pisem, ima Vedno sveži v zalogi ter vsak dan po'pošti pošilja
lekarna
Mi pl. Trnk:dczy
diplomovani posestnik lekarne in kemik pole<; rotov/.a v Ljubljani
O
Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo.
Nakup
Drenove mladike in bergle It, jesena,  psikovine in drena kupnjo v vsaki množini za visoko ceno
(183—3)
Janez "\X7"a.lcon.Igrgr
Suiitrt učili pri Liliji.
Zobozdravnik Schwciger
.stanuje liotol  .Stadt Wiei»'
(pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje.
Ordinira vhmUI d»u od tt. do I -. ure dopoludtic, od 2. do S« ur«* popoludne Ob niMlcIJali iu pnt/.uil* 1I1 od tt. <1<» ',1. ure.
Najnovejše iznajdbe v zobozdravnicvu. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne. — Za vaa dela se jamči. (180—4)
9?. n. slavnemu občinstvu s tem naznanjam, da sem svojo (157—3)
krojačnico
preselil na
Sv. Petra cesto hiš. št. 2
(v hišo lekarnarja g. V. Maverja)
in se zahvaljujem za do sedaj mi skazano zaupanje, ter Me toplo priporočam za nadaljne naročbe, zagotavljajo solidno iu 06X10 postrežbo, znamujem se
I odličnim spoštovanjem
Franc Kraigher
krojač oblek za gospode.
3000 kg. jako lepe prekajene domače slanine (špeha) im
proda se skupaj ali v partijah.
Več pove iz prijaznosti upravništvo .,Slov. Naroda'.
g Lepo znano posestvo „pri KračT
v Povskem
?08— 1
w Četrt ure od železniške postaje Laze (Laas) odda-1 Ijfino /■ lepo, eno nadstropje visoko hišo v kateri je pro-
dajalnica in gostilniški prostori, z lepim cvetličnim, sadnim l|£ in vrtom za sočivje, s hlevi (staiami) skladiščem (magaci-i$j nom), U; i vami, travniki in logom, se odda za več let v Sfc najem, oziroma se tudi proda, Natančneje se izve pri g. J.
l*C»l*4l«tIIMI« trgovcu na Cesarja  Jožeta trgu v Ljubljani.
i i
ALOJZIJ KUNST
založnik o"b-u_T7-3,la,
Židovske ulice 4 v" Ljubljani,  Židovske  ulice 4.
Na ogled in izbiro postavljena jo bogata, raznovrstna zaloga gotovih
ženskih, moških in otroških čevljev,
IlIHtlie   lil l ► i-i |{ : i « • i j« I
kateri se prodajajo po znižani ooni — Nuioeihi vsake vrste izdelajo se turno in po ceni. Mera se skrbno hrani. Pri na mri lih po pošti nuj se pošlje čovelj-vzorec. (202—1)
S« r
J. N. Potočnik
Kongresni trg št. 17
uaoja si uljudno naznanjati, da je otvori I na tukajšnjem trgu
moškokrojaško podjetje
iu se priporoča za mnogobrojna prijazna naročila, opirajoč se na dosedanje veČletuo delovanje, posebno pa flo goppodom c. kr. državnim uradnikom za izdulavo uniform. (131—4)
Nizke cene pri najboljšem delu.
II
FRAN CHRISTOPH-ov ":"
svetli lak /m tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi leh praktičnih lastnostij ||] jednostavnoga rabljenja an posebno priporoča, kdor hote sam lakirati tla. — Sobe bo v dveh urah /.opet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnato barvei in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobo se v vseh zalogah.
FRA.N CHRISTOPH,
izumitelj in |edinl i/.delovatelj pristnega svetlega laka za tla, fKAHA & BKK0LIN.
Dobiva se v LJubljani pri
IVANU LUCKMANN-U.
(9»— f>)
Zelny trh 21.
Radnička ulice 17.
lCarpOHilja jirnti pnv/etju uli jiroiljtlaiiln l'.i . \\,   » Hiikiiu, nnlrnv :< in, ca i-tiln moško otiteko, ilobrn l>i./.n  ■ n 11. ■ ..-|.|   j, —. HriiHkogn »iikna, metrov B'10( /a celo moško olileko, liniju Imžo naum filil. 8'—. Itninki-fja ^iikun, metrov 3'10. sin eelo iiioiki> nl>lrko, mijtineiHii hu/.n sitruo fflil. lOTfi. Krnskega Hiikua, erno barv«, metrov .'Mu, Binlotttiijiič /.u Mulnimko obleko, jako trajno
Hamo Rld. 0'—,
Metra 2, ta ourtiii-, v najtlnejbili barvali in lilii^nili vratali, aamo vid. (i~—.
(1 rebiMiituto blaifo   /a   prati je (ila   ne Hiait  prati,   n«< jamči),  v  iinjnovejHili   narisili iu
barvali, metrov li 40, iu eelo moško obleko hiiiiio glil. 3'—. tKIaiii k |ilatiiuiiugii bluna, uiikuiieevo blago, ki uii smo jiruti in v emlovitih USOrolh
metrov rt 40, /.a eelo mohko obleko hiiiiio      i i OKrlnjnlii   iz Hukancn,   !» četrtin k  dolfo,  ^bl. t 'jo; čista volna 10 četrtink <Ii>Iko
Klil.   4'—;   |M>|ioliioimt  črno u Hvilneiiimi   reiami   (kuantirHki robec  /a   y.ib iv.m iei
rtld. 4 50.
Blag^o
za ženske obleke
v vseh načinih tkanja, izvršbah in barvah, najnovejši' iu najelacant-nejše za pomladansko iu poletno sezono 1881/02.
Za celo obleko, dvojno širiko,
v dobri boži 10 m gld. il.f>0 6 — 8-—
(.» —
—
Francosko blago,   Platneno blago
(satinl),
ki se sme prati, za kar se jamči.
Za celo obleko,
10 metrov: v dobri bazi   . . gld. 2*H0 '
lini bazi . . . najfinejši bazi atlasasti bazi
i ;.o
6 —
v boljši bazi 10 m v tinejSi bazi 10 m „ v najfinejši bazi, čista volna 10 m ,, v    velefini bazi, čista volna 10 m „ francosko blago
Či
mi kašmir,
saksonski  izdelek, gladek,
progast ali rožast: 1   obleka   10   in, gladek
gld. 460. 1  obleka  10   m, progast
gld. 6*60 do najtin. vrste.
Angleški sefiri (platno),
najfinejše in najpraktičneje za domačo in cestno obleke. Novo!
1 cela obleka  v  Ia. bazi
10 m gld. 5-50. 1 cela obleka v Ila. haži
10 tu gld. 4—.
Jutni zastori,
turški   uzoree kompletne dolgosti prve bazo gld. 8*60 druge baze gld  S'50.
Tuniški zastori,
7. zlatom pretkaui, z velefini mi progami in čopi, kompletna dolgost v vseh barvah gld. 4'f)0.
Garnitura,
2 posteljni pregrinjali in prt iz juto .... gld. 8-50 iz ripsa   .   .   .     „   4 50
Maniiske posobne preproge
j ako trajne, ostanek 10—11 m gld. 3.40.
kos 30  Dunajskih vatlov.
Cena kosu: Kumburško statvino platno, 6 četrtiuk Široko gld. ()';">(). BomburlkJ oksford, pristne
barvo, la gld. G*r»o.
Rumburski oksford, pristne
barve Ila gld. 4*60, Šilbn,  dobro  baze, a gld.
i no, 5*60, i;t>odogi 9-—.
Domače platno, štiri četr-finke široko, gld. 4*60, 5 četrtink gld. ,rv50.
Štefanij8ko platno, pet četrtink Široko, popolno nadomestilo za platneue tkanine gld. 9'—.
Atlasa iti gradi za posteljne prevlake Ia gld. 850, Ila gld. 6*60.
Platnene rjuho brez šivi, komad 2 m dolg gld. 1.10.
Kanefas, la baze za posteljno prevlake gld. 6< —,
Žensku srajco iz sifona ali močnega platna, s čipkami, G komadov gld. .'IM). iz najboljšo Bumburške tkanine s švicarsko vezenino (»komadov uid <!• .
Ilustrovani modni katalogi zastonj in franko. — Uzorci pošljejo so na zuhtevanje od vsega blaga zastonj in franko.
Največja razposlljalnica blaga v Brno
Filip Ticho.
BENSDOKP & Comp, v Amsterdamu
priporočajo svoj fini vi 37-12)
smr aolandski eaeaa-prašek
ki ima najizvrstncjsi okus, je zajamčeno čist-, lahko raztopljiv in jako redilon.
Prodajajo ga: Mihael Kastner, Peter Lassnik, M. E. Supan, H. L. "VVenzel, J. Klauer, J. Perdan, Jeglič & Leskovic.
Vsak slovenski gospodar,
U i še  11 i naročen na ilustrovjin Koupodaraki list „Kmetovaleo"   s  prilogo „ Vrtnar",  pošlje  naj svoj
laalov c. kr. kmetijski družbi kranjski v LJubljani, kntera um dopoftlje prvo številki) brezplačno in i/, katero moro Hpreviileti, da je list neobhodno potreben /a vsakega naprednega slovenskega gospodarja (00—2o)
Mlin z zemljiščem.
V   Siiiurli  poleg  li »t umi Uit  oh   Itltttricl leteči mlin  in ktikor tud1,  k njima  upadajoča velika
/<<ml jls<a (njive, travniki in gozdi) prodajo hv lukoj
pod Jako ugodnimi plačilnimi pogoj*. — Zoog bližino do lokalne "".oleznice Kamniške ter zbog vodno močne vodne sile, katero je moči eelo podvojiti, pripravno je to posestvo osobito za kako večje obrtniško podjetje. 1'odrobna pojasnila dajo lastnik
Janez Ferlinz
(204—1) v Uaiiiiilkii. uit rsulni li. nt. 441.
Piccolijeva esenca za želodec,
!■•
I
.-v    .   ■ f
/Mm
prirojena po lckarju PICCOLI-ju v LJubljani, je želodeo krep-čnjooe, telesno zaprtje in gliste
odstranjujoče sredstvo; rabi so tudi uspešno proti zlatoj žili (hemoro-i'dam) ter urejuje s svojim raz me h-čnjoiiin učinkom probavljanje ln sploh delovanje ielodoa. Steklenica 10 kr. — Esenco za želodec pošilja izdelovatelj v zahojčkih po 12 in več steklcničie. Z&bojček po 12 stekl. velja gld. 1.36, X 55 stekl. (zabojček 6 Kg.i velia gld. 5.26. Poštno trolke plačajo naročniki.
ma—aa)
Spretni agenti
za zavarovanje proti toči
v-apreJmejo nc proti  ii^oiliiiui {»ognjem.
Toča" upravništvu „ Slovenskega
Ponudbe pod Naroda".
158—3)
C. kr. izklj. pri v.
i
efitoe
pivo
z žičastim (drate-nim) zamaškom
su najizbornejša, obče priznana  priprava,   da se pivo
vzdrži dolgo sveže iu dobro. — Dobivajo se v velikosti po
7/i0 in I liter
b potrebnimi klejavlml trumi je^im i) ceviml po jako nizki  ceni v LJubljani pri
Franu Kollmann-u
zaloga steklen ine, porcelana in svetilk. (190-Sj
<f#s#sfsfs»s»?»mfff»»f*ff»»»ff»f»»
RESTAVRACIJA HOTELA PRI SLONU.
Jutri v nedeljo dne 15. marca
VI ivu
godbe c. in kr. peš-polka št. 17. Začetek ob 8. uri. Ustopnina 30 kr.
Mnogobrojnega postta prus: pljudno iu udano
(20D J. HAFNER, restavrstsr,
St 4402.
Razglas,
(178-8)
V /inislu §, 15. obfi. reda za deželno stolno mesto Ljubljano (aakotl z dne 5. avgusta 18S7. I., št. 22 dež. zak.) se javno naznanju, da so
Irr^onifel volilcev
za ktoSojn dopolnilno vol'ev občinskega sveta sestavljeni iu da Be Hinej i imI dam s na|»i*<'j 141 <I«U tuka] pregledovati iu zoper nje u'Hgati ugovori.
O pravočasno uloženih ugovorih ra/.sojn! bode obČitiHki svet.
Tvl«fcf-ilni mciigrlat i*ait ■ . ju 1>1 j;i nr-Ui
dne 6. marca 1891.
BERNARD TICHO v
razpošilja:
Odreske brnskega sukna
3-10 metrov, — za popoln obleko, <— ti !t*7J>.
Ođ       li 6
brnskega sukna
rilo metrov, moderno blagi » km.
brnskega sukna
/.u vrbne suknje, 210 metn zgolj ta volne, 7 kM-
Odrezke [Rj poletne preje grebenice
P-4C
metrov, — za popolno obleko,       « gl«l.
i
Kraljevsko tkanino
*/4 široko, boljše nego nlatno. 1  koma.I  80  vatlov, ti
Domače platno
4/, lirokp, 4*.to.
■ 4 široko,    f«i - ."»-."So.
Sifon
naj liejfte  vrsti',  1 koumd 30 celih vatlov, pjl«l. ."»• O.
Odrezke za piketne telovnike
z modernimi usorkl, pralno in ladostne m popolon telovnik.
Odrezke svilene preje grebenice
za popolne lilačo, 1'10 metra.
Poletne ogrinjače
0\ velike, siikančeli,  1 kotu. |£l<I> I* i*'.
čisto volnen.   1  kom. 2 cM.
Ripsove garniture s čopki
aottojoce, l* dvoje pregrinjal
z,.i poste'je iu jednega z:i ini/.o, I Ki*.
Srajce za delavce
iz najboljšega Molinskega ali Rumboclkeka Okstortu, 3 komadi - t;l«l.
i*Of4il|ll  KI'   p«>  pONtllt'111   |Mi\;.cl|i. - I Mil«! UttlllU%-4>JMemt
m olilt-Ue hh tt«»Np<Ml<« iu K«mpe puAlI\h«' hrezplueuo lit tiian-Itoviniu. — l.isii k ii/.orei x» krojače nefrankovauiii      (107—1)
0^
Oznanilo.
Po želji slav. odbora in čast. druŠtvenikov eii;ilnice prevzel sem stalao
čiialniško restavraero
in bodem odslej postregel tudi z c»lHk<Ic»8ii.
Meni do sedaj izkazano naklonjenost si hočem ohranit! z vsestransko skrbno in dobro postrežbo.
Slavno občinstvo najvljudneje vabim ter se udano priporočam 1206 i)
restavrater Xj3\a."olja.n©l5:e čitalnice.
l«^»<i^iifim 1 m
Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovaine
/drtižeiii pivovarni
Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu
je pn
'II
IColcdvorslre iglice ©t. jpritli6ri.o
kateri ima   v svoji  mestni  in hanzitni ledenici  v Ljubljani po nizki tovarniški ceni n:t p:oduj (i7,j i)
najboljše vrste vedno svežega piva
iz zgoraj  iiiieuovaijih pivovarn ter pošilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov.
jgtf" Na vprašanja odgovarja točno in frankovano.
Izdajatelj ln odgovorni urednik: Josip Noili.
I.autniita iu tisk „Narodne Tudianie"