125. številka Ljubljana, v torek 3. jnnija. XXIII. leto, 1890. f?ld„ za Četrt leta 4 gld., |za pošiljanje na dom rakuna a« ali večkrat ti ,k,i. V rjiihljmii, 3. junija. Odkar je odstopil knez Bismarck, je že imel več pogovorov s časnikarji, katerim je razkladal politične zadeve. Nam »ae to nič čudnega ne zdi, kajti mož je vsa lepša leta preživel v politiki in je 8 politiko si pridobil slave, na katero je še dandanes ponosen, in zatorej se še sedaj rad pogovarja o političnih stvareh. Da pa sedaj rajše vspre-jema časnikarje, nego jih je poprej, je pa tudi umljivo, kajti poprej je imel večkrat polno glavo skrbij in polne roke dela, a sedaj pa mu časa ostaja in zatorej z veseljem pozdravlja vsako priliko, ko more govoriti o stvari, za katero je živel vse življenje. Svet se pa tudi zanima za njegovo mnenje, ker je bilo le malo tako dobrih državnikov, kakor je bil on in je zatorej njegovo mnenje vsekako tehtovito, poleg tega pa je imel Bismarck navado, da je vseiej govoril z neko odkritosrčnostjo, naj je bila tudi le navidezna. Nikakor se ni pri njem lahko opazilo, da kaj prikriva, kar utegne tudi biti povod, da ga časnikarji bolj pogostoma pohajajo. Ker je pa Bismarck proti nekaterim dopisnikom se izrazil, da je premlad, da bi nehal delati, so mnogi mislili, da hoče Bismarck s temi pogovori s časnikarji le povedati svetu, da so ga po sili odstranili in tako morda prisiliti cesarja, da ga zopet pokliče za kancelari«. Mi vemo, da Bismarck ni rud odstopil, a vender smo preverjeni, da s temi pogovori je tudi kaj višjega nameraval. Zjedinjena Nemčija je delo njegovo, zato je naravno, da on skrbi, da se to delo tudi ohrani. To je pa le mogoče, če bode Nemčija hodila po pametnih potih. Lahko je pa mogoče jo zavoziti na napačno in Bismarck sam najbolje pozna nevarnosti, ki prete zjedinjeni Nemčiji. Njemu je dobro znano, da bi velika evropska vojna utegnila uničiti nemško slavo. V tako vojno bi pa Nemčijo lahko zaveli nemški cesar, ki je precej vročekrven in slavohlepen in pa nekateri generali, kateri hrepene po maršalstvu. Znano je, da se je knez Bismarck. še prejšnja leta moral upirati nekej vojaškej kliki, ki vsekako hoče vojno z Rusijo. Vodja tej kliki je sedanji šet gene- ralnega štaba grof \Valdersee, ki je cesarja spremljal na raznih potovanjih in mnogo pripomogel, da je cesar odpravil Bismarcka, njegovega največjega protivnika. Generalu VValdersee se sicer ni po.srečilo, da bi bil prišel na Bistnarckovo mesto, kjer bi bil potem lahko začel vojno z Rusijo, a vender bi sedaj ložje dosegel svoj namen, ko ni Bismarck več kancelar. Kmalu po Bismarckoveru odstopu izšla je knjižica z naslovom: „Videaot consules", v katerej se priporoča vojna z Rusijo in prisvojenje pribal-tijskih pokrajin. Pisatelj te knjižice misli, da ne gre čakati z vojno, ko je že itak Nemčija jedno ugodno priliko zamudila. Pisal jo je kak nemški geueral, govore, da general Waldersee. Novi državni kancelar sam je odločno se izrekel proti tej knjižici, a knez Bismarck se vender boji, da bi se Caprivi, ki ni tako železnega značaja kakor on, ne mogel upirati močnejšim uplivom in zaradi tega se mu je zdelo potrebno, da tudi on s svojo besedo, kolikor je moč, skuša Nemce odvrniti od vojne z Rusijo. Dobro vedoč, da bodo besede, ki je bode izustil proti časnikarjem, imele upliv na javno mnenje, kateremu se general Waldersee ne bode upal ustavljati, je knez opozoril na velike težave, ki bi jih imeli Nemci v vojni z Rusijo. Na drugej strani je pa zagotavljal miroljubje Nemčije nasproti Franciji in Rusiji, da bi tako puralizoval upliv tema državama sovražnih izjav. Posebno odločno je te dni proti dopisniku „Petit Journala" naglašal to mirovno politiko Nemčije. Nemčija Francije uikdar napala ne bode, je rekel. Oporekal je odtočno, da bi bil 1875. leta on nameraval napasti Francijo. Zadnji čas je pa izšla druga knjižura, ki nekako odgovarja na imenovano. Ta knjižura, pa priporoča, da bi Nemčija poskusila zopet obnoviti tro-carsko zvezo. Mi ne vemo, kdo je to knjigo pisal, a govori se, da je dotični dobil navod od kneza Đismarcka. Bivši kancelar je najbrž po svojem odstopu še bolje spoznal, da Italija ni dobra zaveznica Nemčiji. S to knjižico bavi se tudi „Nordu, kateri želi, da se zboljšujo odnošaji mej Nemčijo in Rusijo, a vender ne goji posebne nade, da bi se obnovila trocarska zveza. Posebno obširen pogovor je imel knez Bismarck z dopisnikom „Petit Journal-a". Razložil mu je svojo politiko in sedanji politični položaj. Zagotavljal mu je, da ne misli, da bi ga zopet poklicali za kauce-larja, rekel je pa, da morda začne delovati v parlamentu. Nikakor ni tajil, da bo ga po sili odrinili. Svoje odnoŠaje k cesarju je primerjal z odnošaji k sinu, kateri z očetom grdo ravna On mu vse od pusti, iti je še vesel, da je sin njegov pravi korenjak. Cesar je mlad, on je star, mlad dirjalec in star delaven konj pa ne moreta vkupe voziti. Cesar se da lahko pridobiti za to ali ono stvar in ni čuda, da so lahko ljudje, ki ko cesarja spremljali na potovanjih, njemu spodkopali zaupauje. Razlika mej njim in cesarjem je ta, da je on že slaven, cesar pa mora slavo še le pridobiti. S cesarjevo politiko se stari državnik ne strinja, a vender želi, da bi vladarjevi poskusi imeli uspel). Hvalil je francosko Časopisje, daje kaj dostojno pisalo o njegovem odstopu. Jako zadovoljen je s svojim naslednikom, ki je bil jako dober general in je le škoda, da se je lotil politiko, katere ne razume. Nadalje je knez Bismarck izrazil svoje prepričanje, da sedanje vnanje politike ne bode moč p remeni ti, ker so njena kola v dovolj globokih ti-rovih. Nam se dozdeva, da tu ni bil Bismarck popolnoma odkritosrčen. Tb. je gotovo le s tem namenom tako zagotavljal, da bi pomiril duhove na Francoskem, kjer je precej razširjeno mnenje, da bi novi cesar morda utegnil začeti vojno. Če bi Francozi verjeli, da jih Nemci napadejo, bi utegnili sami začeti vojno in Nemčijo spraviti v nevarnost, česar se Bismarcka boji. Potem je posebno naglašal, da je on po vojni s Francozi delal vedno za ohranjenje miru! Nemčija ne hrepeni po povekšanji. Njej ni treba tri milijone Holandcev, niti pribaltijskih pokrajin, ravno tako tudi ni nikdar mislila na razrušenje Avstrije. On ni bil niti zato, da so vzeli Prusi oni del Šlezvika, kjer biva 150.000 Dancev. Za prisvojenje Alzacije in Lorene se je odloČil le, ker so to iz strategičnih ozirov zahtevali generali in južnonemške države. Dogodki na Balkanu se ne tičejo Nemčije, temveč le Rusije, Italije, Avstrije in Anglije. On je vedno mislil, da se Nemčija za Balkan nema brigati. Po- LISTEK. Um ceno življenje. Ćeški spisal Ladislav S t roupo žnick y; preložil V i nk o. VI. (Dalje.) Izpovedi Dobranove so zapisali, najdene knjige, katere je Koniaš s privoljenjem glavarjevim dal znesti pred kočo, imele so biti sežgane na grmadi. In glavar je rekel Dobranu: „A sedaj poslušajte mojo razsodbo.* „Aj, to je nagla sodba!" opomni Dobrau. „Znan mi je deželni red v tem kraljestvu in dvojim, da bi bil kraljevi glavar na tem mestu upravičen sodnik." „V teh nevarnih časih sem tudi sodnik. Vlada je spoznala za dobro, izročiti mi najobširnejše polnoroočje, katero morem rabiti po svoji volji." Dobran ničesar ne odgovori. Glavar pa je govoril dalje. Ponovil je najprej vse, ČeBar se dolži Dobran, nazadnje pa je vsled svoje službe odločil, da mora v petih dneh ostaviti tla kraljestva češkega, Da bi se v resnici tako zgodilo, za to so imeli skrbeti f biriči, katerim je naložil, naj Dobrana in Jitko spremijo do meje kraljestva. „Ako pa se vrneta, zapadeta najstrožjim kaznim.u „In sedaj, Čestiti oče", obrne Be glavar h Koniašu, „damo zažgati te knjige, kajti vse, kar jih je tu zapisane so v kazalu prepovedanih." Na to je glavar šel iz stanice; za njim so odšli njegovi ljudje in Koniaš. „Prognani!" zastoče Krištof. „Da,, od tod pojdemo," pravi Dobran mirno, kot po navadi. „Bog odpusti tistim, ki so to prouzročili." „Se Vam li zdi, kdo bi to bil ?* vpraša Krištof. „Vsekako." „Moja mati?" vpraša zopet mladenič. „Mislim, da ne; a sodim, da je ravnala po navodu Koniaševem," odgovori Dobran. Še le sedaj je razodel Krištof, da sta njiju razgovor v gradu takrat poslušala mati in Koniaš. In Dobranu je bilo mahoma vse jasno. Na to je dal Koniaš vpričo gospoda z Gam-senberka poleg koče naložiti grmado, da bi sežgal knjige. Visoko je plapolal plamen, ko so stopili iz koče Dobran, Krištof in Jitka. Koniaš je baš prvo knjigo vrgel v plamen. „Gorite, dela duha krivoverskega," govoril je, „vi dela samega antikrista." A ko je naposled zagnal v plamen tudi tisto knjigo, katero mu je bila prej Jitka v koči iztrgala iz rok, priskočila je deva znova, in poskusila jo je še jedenkrat ohraniti, a zopet zaman. Knjige se je bil že prijel plamen. In tako so bili uničeni spisi, v katere so razsvetljeni možje položili misli svoje v proslavo svojega veka in naroda. Grmada je pogorela, ogenj je končal uničujoče delo svoje. Žalostno sta gledala Dobran in Jitka v kup pepela, v katerem je tu in tam še tlela iBkra, da bi nazadnje ugasnila. Glavar zopet izpregovori: „Gez pet dnij, počenši z denašnjim dnem, ostavite ta kraj. Ti možje," pokaže na biriče, „osta-nejo mej tem tukaj in Vas spremijo do mej dežele bavarske." Obrne se ter odide s Koniašem ; samo biriči so ostali. (Daljo prih.) tem je Bismarck hvalil Francoze in njih vojsko, ki je petkrat tako močna, kakor 1870. leta. Ta del govora, imel je oči vestno le namen, opozoriti odločilne kroge, da naj se nikar ne mešajo v balkanske zadeve in tudi gledajo, da Re nd zamotajo v vojno s Francozi, ki so danes mnogd močnejši, nego so bili. Stari, državnik dobro ve, da Nemčija more se le obdržati, če se bode ohranil mir. Če pa lahkomiselnost cesarja in njegovih svetovalcev zamota Nemce v vojno, pa pride vse delo Bismarckovo v nevarnost. Tega se on boji in tU jfl glavni namen pogovorov njegoiih. Politični razgled. V Ljubljani, 3. junija. Uilef/nctji snideta se jutri v Budimpešti. Predsednikom oger-ske delegacij« BlBlijo baje voliti Ludovika Tiszo in podpredsednikom grofa Prana Zichy-ja. Več članov ogerske delegacije namerava v odseku za vnanje zadeve zahtevati, da se temeljito razpravlja balkansko vprašanje. Zabavljanja proti Busiji pač ne bode manjkalo, ka] posebnega pa debata najbrž ne bode obelodanila. Za vnanjo politiko tudi v delegaciji ne bode potrebnih talentov. Poprejšnja leta je bilo razpravljanje v odseku za vnanje zadeve zanimivejše, ko je živel še grof Audrnssv, ki je iz lastne skušnje poznal tek vnanje politike. Volilna gibanje na Jtoravskem. Češka kmetska Btranka je že izdala svoj volilni oklic in hkratu postavila dvajset novih kandidatov iz kmetskoga stanu. Kmetska stranka zahteva, da bi bila v češkem eksekutivnem odboru zastopana po 10 članih in da bi dr. Šrom in pristaši njegovi ne klicali za zaupnike oseb, katere razmer ne poznajo, temveč bi Be zaupniki morali voliti. Te svoje želje je pismeno nazuanila dr. Šromu. LMtriparh liranJcovlč je hitro pokuzal bvojo mržnjo proti odločnej srb-skej stranki. Dr. Mihajlu Politu, odvetniku v No-vemsadu, ki je bil dosedaj pravni zastopnik me-tropolije, je odvzel pooblastilu in zastopstvo izročil drugemu odvetniku. Dr. Polit, kot energičen zagovornik srbskega naroda na Ogerskem, ni priljubljen onim gospodom v Budimpešti, kateri so pomagali Brankoviću na patrijarški stol. Novi patrijarh bode, kakor se kaže, bolj oviral razvoj srbstva, nego ga je pokojni Andjelić, kar mu bode tudi ložje, ker je vsaj na videz pravilno izvoljen, ne pa uaiijenec in ima zatorej večjo veljavo. Košitt&vo doinovinstvo. Košut ni več ogerski državljan, ker državni zbor ni botel premeniti domovinskega zakona. Ko-šutovih priBtašev pa neuspeh v zbornici nikakor ni ostrašil, temveč mislijo jeseni v državnem zboru predlagati nov načrt zakona, s katerim se vrne Košutu doniovinstvo. Dobro sicer vedo, da bode nov načrt zakona zopet zavržen, pa njim je le za agitacijo. NaB postopanje skrajne ogerske opozicije, katera zastopa pravo mnenje madjarskega naroda, le veseli, ker bode vsaj nekoliko pripomogla, da odločilni krogi spozuajo, da ne kaže vedno božati Madjarov, Slovane pa pritiskati na Bteno. Bosen&7?a vojska. Vojna uprava baje namerava več bosenskib in hercegovskih batalijonov premestiti v garnizije obeh državnih polovic, da se Bošnjaki in Hercegovci bolj sprijaznijo s prebivalstvom našega cesarstva. Ta namera ni napačna, če se bode prav izvela. Bošnjake in Hercegovce morajo poslati le v slovanske pokrajine, kjer se bodo mogli sporazumeti s prebivalstvom. Če jih bode pa vojna uprava, poslala le mej Nemce in Madjare, gotovo svojega namena dosegla ne bode, temveč baš nasprotno. Viićiiije tlržave. Runijci iti ATetiičija. Vsi ruski listi menijo, da je neumno misliti na kako zbližanje Nemčije in Busije, dokler obstoji tripelalijanca. Potovanje nemškega cesarja v Rusijo ne bode Rusije pripravilo od politike „proste roke". Ker tudi oficijoma glasila pišejo v tem zmiBlu, smemo sklepati, da ruska vlada na tako zbližanje nikdar mislila ni. To so le želje Berolinskih vladnih krogov, ki se boje ruBke vojne ailp. Odstop mirilstra, Grievsa. Vest Kolonjskoga listu, da odstopi Giers, ni vzbudila posebne pozornosti. Videti je, da nihče prav ne veruje, da bi Giers zares se odtegnil javnemu življenju. Političnega povoda za njegov odstop ni, ker car odobrava politiko njegovo; Če bode odstopil, bode iskati uzroka le v njegovej bolobnosti Sprememba ruskega ministra vnanjih zadev bi pa ne imela nikacih posebnih posledic. Njegov naslednik bi moral nadaljevati dosedanjo politiko, ker car želi, da se še ohrani evropski mir. Na Dunaji bi bili zadovoljni, ko bi Giersa zares namestil knez Lobanov-Rostovski. Poslednji je kot veleposlanik na Dunaji imel priložnost prepričati se, da Avstrija nikakor ne hrepeni po prisvojitvi balkanskega poluotoka, kakor tako radi trdijo ruski listi. Od nošaii tfief Avstrijo in Rusijo bi se najbrž precej zboljšali, ko bi knez Lobanov prevzel vodstvo ruske vnanje politike. lifsntfirrk bode kmalu drža vili poslanec. Mej konservativci se vrše že pogajanja, da ga postavijo za kandidata, kadar bode kak mandat izpraznjen. Najbrž bode v kratkem času kak konservativec odložil mandat, da naredi prostor Bisrnarcku Izvoljen bode gotovo t veliko večino, morda pa celo jednoglasno, ker bodo narodni liberalci in svobodomiselna stranka tudi glasovali zanj. Dopisi. Mz Celovca 1. junija. (Volitev župana. — Celovčankaoprof Knittel-jevi knjigi. — Bauernbund in ujega matadorji. — Schmid-Zabierovf v Št. Jakobu. — Slovensko po 1 i t i čn o d r uš t v o.) —Zadnja volitev župana osvetljuje nekako posebno razmere našega „ nemškega" mesta. Dosedanji načelnik g. Fr. Er-vvrin se je 2a zopetno izvolitev zahvalil in ostal pri svoji nameri navzlic vsestranskim prošnjam in občemu prigovarjanju. Rekel je: „mož sem in kot tak moram vedeti, kaj mi je storiti; jaz ostanem pri svojem prvotnem sklepu." Tako je tudi storil in čeprav so ga mestni očetje jednoglasno volili županom, meneč, da se bode na ta način vender-le dal pregovoriti in bode še nadalje ostal njim na čelu, zahvalil se je in izvolitev z novega odklonil. Vse se je začudenjem povpraševalo, kaj mora temu uzrok biti, in to temveč, ker je bil g. Ervvein kot župan vedno popolnoma na svojem mestu in ker mu bode jednako vestnega naslednika težko dobiti. Čuje se tudi, da namerava i brat njegov, deželni glavar koroški, g. dr. Jos. Erwein, odpovedati se temu častnemu meBtu. Prvemu kakor drugemu preseda namreč postopanje našega deželnega predsednika Scbmidt-Zabierovva, in to je glavni uzrok, da se je dosedanji župan Enveiu odrekel vsemu na-daljtiemu delovanju, in kateremu vzgledu hoče baje slediti tudi njegov brat. Ta moža sta se torej naveličala Schmidtovih komand in obrniti mu hočeta svoja hrbta. — Pretekli petek, dne 30. maja, vršila se je nova volitev in bil je županom voljen od 21 navzočnih mostnih svetovalcev z 19 glasovi dosedanji podžupan in c. kr. stavbinski svetovalec, g. Fr. Gridckner. Mož }e že star in tudi bolehen. Bode li našim Celovškim prenapetnežem po godu, povedala nam bode prihodnjost. — Dosedanji župan, Ervvein, je Nemec z dušo in telesom, bil je delaven in previden mož v vseh podjetjih, a njegovi rojaki so ga vender na tihem črtili; njegovo ime na listih, ki so bili prilepljeni na vogalih za zadnjih meBtnih volitev, in na katerih je bil tudi on zopet kot kandidat volilnega odbora v izvolitev priporočan, so povsod s črnilom prekrižali in zamazali. Zakaj so se znosili na tak način nad nedolžnimi črkami, mi ni znano; vender osvetljuje tudi to početje nestrpnost nekaterih naših germanskih prenapet neže v dovolj. Celovčanka prav gorko priporoča v svoji včerajšnji številki knjigo Celjskega prof. Knittla ter pravi, da je tako vrlo sestavljena in tako duhovito pisana, da jo bode gotovo vsak bralec z nauduše-njem in s posebno pozornostjo Čital. Pri tej priliki šinilo mi je na miBel, predrznemu profesorju Knittlu priporočati, naj bi si v nas nekoliko bližeje ogledal nemške trgovce. Po Knittlovem mnenji bi se morali slovenski trgovci učiti gospodarstva od nemških; — a kako ? Pri nas vsak čas kak nemški trgovec zapre svojo prodajalnico in potem, ko je upnike že dovolj opeharil in namazal, prične jim ponujati pobotanje s tem, da se od skupnega dolga odpiše po 40, 60 ali celo po 80 odstotkov. Taka je tedaj realnost in poštenost Knittlovih oboževancev tostran Karavank. — Danes ob 11. uri zjutraj imel je nemški „Bauernbund"* pri .Črnem orlu" v Celovti svoj občni zbor, ki pa je bil prav jalovo obiskan. Razgovor vršil se je tudi o bodočih deželnozborskih volitvah in drugih političnih stvardh, le za zboljšanje kmetskega stanu ni bilo čuti nikakega glasa. In te baze ljudje hočejo pomagati kmetom do blagostanja? Načelnik „Bauernbunda" Seebacher Vetrinjski je že pred časom tako dogospodaril, da Btoji sedaj pod nadzorstvom Svoje hčere; brat nje gov in blagajbik „Bauernbunda" Seebacher Grah gtaujski pa se ravuo sedaj nahaja „na bobnu" in bo mu pred kratkim upniki baje vse zarobili Nič dosti bolje se ne godi drugim odbornikom te žalostne kmetske zveze. Nemški kmetje so se teh možakov kmalu začeli ogibati, ker nemajo nikakega zaupanja do njih. „Bauernbund" sam pa si tudi ne upa po nemških krajih napravi jati zborovanj, ker ve, da je general brez vojakov in se boji blamaže. Želeti bi pač bilo, da tudi slovenski kmetje te vrste ijndi prav Bpoznajo, ker na poslednje je osobito v zadnjem času ta „pogorela garda" s posebno silo navalila, pa bode najbrže tudi tukaj morala sramotno pobegniti. Pozor pred temi kukavicami! — Pretekli te len obiskal je g. deželni predsednik »kscelenca Schmidt-Zabierow (seveda s svojo gospo soprogo, ki ga vedno spremlja na službenem potovanji) občino Št Jakob v Rožni dolini in pri tej priliki prepričal se je osobno o željah tamošnjih slovenskih prebivalcev. Kadar o tem pohodu kaj več in bolj natančnejega poizvem, hočem Vam poročati. Za danes Vam le toliko morem naznaniti, da so bili naši slovenski kmetje popolnoma na svojem mestu in da se neso strašili, svojih teženj in želj glede slovenske šole in drugih potrebnostij gospodu deželnemu predsedniku brez ovir naravnost in očitno razodeti. Na prihodnjo nedeljo, due 8. junija, sklicuje slovensko politično društvo svoj prvi shod k „Po-stražišniku" na Stražišči pri Celovci. Glavna in najvažnejša točka temu shodu bode razgovor o letošnjih volitvah za deželni zbor. Kakor čujemo, bode ta shod dobro obiskan, ker se zanj zanima vsa okolica, prav posebno pa še Slovenci iz Žibpolj, Vetrinja, Žrelca, Kotmare vesi, Hodiš itd. Bog daj lepo vreme ! Ijb Ilirije 31- maja. (Naši nemški uradni ki in slovensko delavsko bralno društvo.) Dan za dnevom se slišijo pritožbe Slovencev, kako jih zatira tu ali tam kakšen nemški uradnik in dan na dan se bere po časnikih, koliko morajo Slovenci prenašati pod takšnimi nemškimi uradniki, vender pa se nekateri Slovenci — toda zna-biti le v Idriji — potegujejo še vedno za nemške uradnike. V dokaz temu sledeča dogodba: Nedavno je bil Karol Mitter, c. kr. oskrbnik tukajšnje rudniške žgalnice, rodom Galicijan, po mišljenji strasten in zagrizen Nemec, ki se ako-ravno že blizu 12 let v Idriji službuje, do danes še ni hotel le jedne besedice slovenske naučiti, brzojavno od službe suspendiran, ker je v redni mesečni seji gospodov rudniških uraduikov neke rudarje klofutal, kar jo po službeni instrukciji strogo prepovedano. Ta gospod, ki bi Slovence, sploh Slovane najraje utopil v čaši vode, je s tukajšnjimi zulo pridnimi in krotkimi delavci tako grdo ravnal, kakor da bi bili psi, jih večkrat tepel s svojo palico in k večjemu tistim prizanese], o katerih je vedel, da so se pri vojakih nekaj nemških besed navadili. Pa ne samo s slovenskimi delavci je tako grdo postopal, ampak tudi z drugim prebivalstvom, meščani in slovanskimi uradniki. On se jih je namreč vedno vseh ogibal in rekel, da ne more, ako vidi kakšnega Slovenca ali Čeha (tukaj je namreč več čeških gospodov uradnikov pri rudniškem vod-etvu nameščenih) tri dni potem ne jesti in ne piti ! In za tega uradnika, ki je tukaj največji sovražnik Slovencev, kar je med drugim že s tem pokazal, da nikdar ni prišel k slovenskim gledališkim predstavam, akoravno njegova hči dobro slovenski umeje, se je v neki sejitukajšnjega slovenskega delavskega bralnega društva na predlog predsednikov sklenilo, da se pošlje peticija na visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo s prošnjo, da se ta urodnik ne premesti iz Idrije, temveč popusti v njegovi dosedanji službi. Ne bi rekli ničesar; ako bi bili udje tega uzornega društva Nemci in bi se za nemške uradnike potegavali, ampak ker so vsi udje Slovenci, ki večinoma niti nemški ne znajo, je ta ukrenitev, — rahlo rečeno — pač neumestna, posebno, ako se pomisli, da drugod prošnje pošiljajo na ministerstva, naj jim dajo slovenske uradnike. Kaj naj si torej višja oblastva mislijo o nas Slovencih? Gotovo nič druzega, kakor da smo z nemškimi uradniki zadovoljni in da se ogibijemo nam naklonjenih in zastran jednakopravnosti nam pravičnih uradnikov Slovanov. Ako bi se bil navedeni slučaj prigodil kakemu Čehu uradniku, dvomimo, da bi se bilo navedeno društvo potegovalo zanj, akoravno so ti gospodje naši narodnoBti pravični in v korist tukajšnjega delavskega stanu velezaslužni. Ne vemo, kaj bi počeli tukajšnji delavci, ko bi imeli same nemške uradnike: menda se nekateri še spominjajo, kako so prejšnji nemški uradniki volilno pravico imajoče rudokope odpuščali iz službe, če niso volili Nemcev, in jim vsako najmanjšo pokojnino odrekli, če so tudi 20 in več let zvesto in pridno delali. Dolžnost nas veže, da na tem mestu izrečemo srčno hvalo sedanjemu predstojniku, c. kr. rudniškemu nadsveiniku blagorodnemu gospodu Janu Novaku in sploh vsem drugim gg- uradnikom češke narodnosti, da se tako vrlo potegujejo za delavski stan, ter jih prosimo, da to tudi v bodoče store1. Ako se tukajšnje prebivalstvo tako interesira za nemške uradnike, da še prosi zanje, potem je pač umevno, da se jih upa omenjeni g. Karol Mit. ter, ki Slovence „kranjska pakaža", Ćehe, „bohmi-8che Hunde", Idrijčane „Iudijanerje", „Idrialite" (nek mehek kamen v rudniški jami) itd. imenuje, klofutati in tepsti, ker si misli, saj jih smem slobodno klofutati in tepsti in pse nazivljati, ker še zato prosijo. Pač pomilovanja vredno je, da tukajšnje slovensko delavsko bralno društvo za take uradnike prosi. Ker ne poznamo društvenih pravil, ne vemo, so li take prošnje po teh pravilih sploh dopuščene in niso li s tem prestopili delokroga društva. Namen društva pa to goto i o ni, kajti društvo ima le skrbeti za duševni razvoj rudokopov, kateri pa so vsi Slovenci. To društvo ima naslov: „Delavsko bralno društvo v Idriji" in na peticiji je podpisano : ,Ar-beiter-Leae-Verein", iz česar se mora sklepati, da ima društvo dvoje imen, torej dvoje src, jedno za Slovence, drugo za Nemce. Naše mesto šteje črez 500 0 slovenskih in le okoli 10 nemških prebivalcev in vender se Idrija od zunaj vedno kot nemško mesto smatra. Ali to ni umevno po takih peticijah? Na to bi posebno opozorili drugače vrlega predsednika omenjenega bralnega društva, kateri ho ima največ zahvaliti odišlemu Cehu, g. Vinku Špireku. Kakor slišimo je tudi mnogo tukajšnjih meščanov, ki se štejejo za Slovence, podpisalo peticijo do ministerstva, kar pa jim radovoljno odpuščamo, ako so se dali zapeljati, saj se kaj tacega tudi ženskam ne šteje v preveliko zlo!!! Mestni občinski zastop je baje tudi z nekaterimi svojimi člani podpisal tako peticijo, kar pa nam do danes ni popolnoma znano in bodemo to prihodnjič priobčili Mi pa ostanemo pri svojem geslu: „Bog živi slovenski nurod !' Več Slovencev. Slavnemu vredništvu „Slov. Naroda". Z ozirom na §. 19. tisk. zakona zahtevam, da glede na dopis iz Škofje Loke natisnen dne 2. maja 1890 sprejmete v svoj list sledeči popravek : Ni res, da bi bili za zaupnico dr. Mahniču naprosili in nekaj s silo, torej „Bub oboedientia canonica" nabrali podpise. Ni res, da bi bili nabrali „24 podpisov", ker toliko gospodov ni bilo pričujočih, kakor vem iz gotovega vira. Ni res, da so letos o sv. Juriji, ki je farni patron, napravili verni farmani „ljudsko veselico" deloma v prostorih župne cerkve, deloma pa na pokopališču. Ni res, da se je iz zvonika razlegal hripavi glas pijanega fanta na strelce z možnarji s prav krepkim glasom: »Streljaj hudič, eanktus je." Ni res, da bi bil kedo imel že v cerkvi revolver pripravljen za strel. Ni res, da bi se bila pod cerkveno lopo bila dva z odprtimi noži. Ni res, da bi bil kedo krvav zbežal. Ni res, da „bi bili nekako človeško maso za šalo povaljali." Ni res, da bi „se bilo drugo krdelo podilo po vasi." Ni res, da bi se bilo izgubilo po raznih beznicah. Ni reB, da bi bili „motrili celi s krvavo bojo olepšani prizor. Ni res, da bi bila v Žabnici že vstanovljena nova fara. Ni res, da „cele vasi obširne Starološke župnije v župnijsko cerkev več ne zahajajo ali vsaj v minimalnem številu." V Stari Loki dne 8. maja 1890. Jaka Jelovča n, Domače stvari. — (Gos p. Josip Goru p) podaril je 500 gl. za stradajoče prebivalce postojinskega okraja — (Proti spravi) došlo je deželnemu zboru češkemu doslej 2572 peticij. To število je najboljše merilo za politično zrelost naroda češkega. — (Kamniška železnica.) C. kr. deželna vlada za Kranjsko objavlja nastopno oznanilo: Visoko c. kr. kupčijsko ministerstvo je z ukazom z dne 21. maja 1890. I., št. 17.991, napravo ostalega dela proge lokalne železnice L j ubijana-Kamnik od km 22*6 do konca železnice v km 23*07 katastralne občine Kamnik v principu potrdilo in zajedno naročilo politični obhod in izvršitev razlastitvenih obravnav te proge. Po tem takem se omenjena komisijska opravila odrede na 18. junija 1 8 9 0. 1. dopoludne ob 10. uri v Kamniku. Dotični podrobni načrti so razgrneni na upogled do omenjenega dne pri c. kr. deželni vladi (v pisarni V., na Bregu, hišna št. G, v drugem nadstropji) in pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku. To se naznanja udeležencem s tem pristavkom, da jim je dano na voljo, uložiti ugovore zoper zahtevane razlastitve ali opombe zoper gradbeni načrt sam v navedenem obroku pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku ali pri komisiji. — (Okr. bolniška blagajnica Ljubljanska.) V dobi desetih mesecev obolelo je 648 blagajničnih udov, izmej teh 577 moških in 71 ženskih. Umrlo je 22 udov, mej temi 3 ženske. Izplačalo se je bolniščine 5014 gld. 49 kr., bolniških oskrbovalnih troškov 810 gld. 14 kr., voznine 70 gld. 46 kr., pogrebščine 294 gld., zdravniških troškov 1813 gld 84 kr., za zdravila 1251 gld. 38 kr., za kopelji 89 gld. 75 kr., za terapeutične pripomočke 23 gld. 98 kr., in za obeznino 44 gld. 09 kr, torej skupno 9412 gld. 13 kr. — (Mizarski pomočniki) še vedno nadaljujejo sira j k V nedeljo sklicali so shod v „Bier-balle" in povabili tjakaj tudi mojstre delodajalce, katerih pa nobeden ni prišel, ker ne marajo ugoditi pomočnikov zahtevam. Kakor se čuje. stekajo se prostovoljni darovi za strajkujoče delavce precej skromno, kar najbolj občutijo mizarski pomočniki, ki imajo ženo in otroke. — („Carovnik" E. Bose o) prišel je v Ljubljano in bode prihodnji teden v redutni dvorani priredil dve predstavi. — (U bežni kaznjenci.) Danes zjutraj proti 6. uri, ko so oddelek kaznjencev na Gradu peljali v kapelo k sv. maši, skrili so se trije kaznjenci, ne da bi jih bil kdo opazil, z glavnega hodnika na stranski hodnik. Od tam ušli so, preduo so opazili njih odsotuost v kapeli, pri stranskih vratih, katere so na doslej še nerazjašnjen način odprli. Ubežni kaznjenci so: Josip Rahne, 29 let star, iz Vogel blizu Kranja, Fran Odlaze k iz Polšnika, okraj litijski, in Primož Prelovšek iz Trzina. Vsi trije so jako nevarni tatje, ki so bili zaradi raznih tatvin Že kaznovani po 12 do 8 let. Mestno redarstvo je ubožne kaznjence takoj začelo zasledovati, a poskrili bo se najbrže v mestu v varnem zavetji svojih tatinskih prijateljev, ali pa jo popihali na deželo, od koder utegnemo v kratkem dobiti glaB o njihovem delovanji. — (Odbor „Slovenskoga pevskega društva") ima dne 8. junija ob 11. uri dopoludne v Ptujski čitalnici svojo redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo predsednikovo o pripravah in stanji velikega koncerta. 3. Odškodnina društvenemu kapelniku, določilo krajev in časa glavnih vaj. 4. Raznovrstnosti. K tej odborovej seji vabijo se tudi zunanji gg. odborniki, da se ali osebno, ali pa pismeno posvetovanja udeleže. — (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaji) napravi dne 7. junija svojo četrto redno zbo-rovo sejo s sledečim dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Član Mantuani čita: „Dva spominka kranjske zgodovine pri sv. Štefanu na Dunaji". 4. član A. Švigelj čita: „A. S. Puškin, a) Kratek životopis, b) IIcuuHCKiH pomohcl, c) T.-i.iur Mam., pesni. 5. Slučajnosti. Lokal: Georg Knaus's Bestauration, zum Lothringer, I. Kohlmarkt, 24. Začetek ob 8. zvečer. Slovanski gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor. — (Koliko je vredne tičje gnezdo.) Dt-čaki kaj radi pobirajo tičja gnezda. Koliko škode store 8 tem, kažejo Bledeče vrste. Vzemimo, da se uniči gnezdo s petimi jajčki. Da se izleže pet tičkov, trebalo bi vsacemu na dan okolu 50 gosenic, koje jim starci donašajo, torej na dan 250 gosenic. Vzemimo, da pitanje traje samo 30 dnij, poje teh pet tičkov skupaj 7500 gosenic. Izkustvo nas uči, da so gosenice velik sovražnik sadnemu drevji, da vsaka gosenica poje na dan toliko listja in cvetja, kolikor tehta. Pa da obere in poje* samo jedno cvetje na dan, iznaša to za 30 dni in 7500 gosenic 225.000 sadnih cvetov, ki bi ostali, da ni bilo gnezdo uničeno, tako pa ne rode ničesar. — (Koliko denarja se popuši v Avstriji?) Po statističnih izkazih zapušilo in zanu-halo Be je v preteklem letu v našem cesarstvu za 78 milijonov in 331.108 gld. raznega tabaka. Največje število dale so smotke. Popušilo se jih je 1085 milijonov in 921.788 komadov, torej skoro dve milijardi. A tu neBO niti uštete inozemske, ampak samo one, ki se dobivajo po vseh tabačnih prodajalnicah. Največ bilo je „kratkih", to je 269 milijonov, potem pa „viržink" 187 milijonov in 972 051 Za temi pridejo „kuba" po 5 kr. 184 milijonov, za njimi še nekatere druge z manjšimi svotami. Pri vsem tem pokadilo se je za 72 milijonov komadov manj nego preteklo leto, pomnožilo pa se je število cigaret, katerih se je 174 milijonov komadov več popušilo nego preteklo leto, skupaj nad 895 milijouov cigaret. To so pač ogromne številke! A konec vsega je — dim! — (Pri žrebanji srečk 1864. 1.) zadela je srečka ser. 1164 Štev. 27 glavni dobitek, ser. 3713 štev. 87 zadela 20.000 gld., ser. 832 štev. 39 10 000 gld., ser. 102 štev. 92 in ser. 1519 štev. 54 po 5000 gld. — (Iz kopeli šč.) V Laškitrg došlo je do 26. m. m 82 strank s 152 osebami, na Slatino do 31. m. in. 192 strank z 257 osebami. — (Razpisano) je mesto kancelista pri okrajnem sodišči v Litiji. Prošnje do 3. julija t. 1. — Na jednorazrednici v Trnovem na Notranjskem razpisano je mesto druzega učitelja. Plača 500 gld. — Prošnje do 15. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg 2. junija. Princ Napoljski odpelje se dne 4. t. m. na Finsko, odkoder se povrne dne 7. t. m., da se poslovi od ruskega carja in carice. Isti dan odpelje se preko Kraljevca v Berolin, kamor dospe dne 9. t. m. Povratek v Italijo določen je na drugo polovico meseca junija. Pariz 2. junija. V zbornici se je danes raznašala vest, da bode vojvoda Orleanski v kratkem pomiloščen. Berolin 2. junija. „Reichsanzeiger" javlja: Cesarju se zvrnjena noga ugodno zdravi. Danes se je cesar prvikrat na sprehod peljal. Dunaj 3. junija. Cesar pripel jul se zjutraj v vojaški ostrog v Brucku nadzorovat vojaštvo, ki je zdaj v ostrogu. V spremstvu cesarjevem bili so nadvojvoda Viljem in vojaški atašeji Nemčije, Anglije, Francije, Italije, Rusije in Zjedinjenih držav. Cesar dal vojakom izraziti posebno pohvalo. Dunaj 3. junija. Izredni občni zbor „ Avstro-Anglobank"-e pritrdil, da se popolnijo bančna pravila glede eskomtovanja „warrantova od strani avstro-ogerske banke. Generalnim svetnikom imenovan Hutterstrasser, za ravnateljstvo v Budimpešti Gillming. Praga 3. junija. Deželni zbor je odklonil resolucijo, predlagano po mladočeški odse-kovi manjšini, da se odloži tretje branje predloge o šolskem nadzorstvu, dokler ne bodo rešene vse predloge o spravi (zanjo so glasovali Mladočehi in 6 Staročehov), odobril je pa resolucijo dr. Škarde, katero je bila vsprejela od-sekova večina, s katero se pozivlje vlada, da predloži deželnemu zboru načela ob organizaciji sodišč in ministersko naredbo glede rabe obeh deželnih jezikov (za resolucijo glasovali so veleposestniki, Staročehi, Mladočehi, proti njej pa Nemci.) Ko se je odklonil nov mladoČeski predlog, da bi se stvar odložila, vsprejela se je predloga o šolskem nadzorstvu v tretjem branji. Razne vesti. * (S p o m e n i k F e r d i n a n d u R a i m u h d u.) V proslavo stoletnice rojstvenega dne diamatiinega pisatelja Ferdinanda Raimuudu, čegar poetično na- dahneni „Zapravljivec" je tudi na slovenskem gledališkem odru dobru poznat, položil se je te dni temeljui kamen za spomenik, ki bode stal na prostoru nekdanjega Weghuberjevt'Ka parka na Dunaji. * (Princ ne more biti porotnik,) tako je te dni odločilo sodišče v Stoekholmu. Švedski princ Karol bil je izžreban za porotnika. So.liši'o je pa izreklo, da princ no sine biti Bodnik, ker nema kakor drugi državljani „neobhodno potrebuib lastnostij za tak mandat". * (Ur zov lak s tira skočil) Praško-Duna ski brzovlak, ki se je odpeljal ob 11. uri iz Prage, skočil je na nerazumljiv, čuden način s tira blizu postaje Langenlebaru, a k hi oči ni resno poškodovan uobedeu popotnik. Strojevodja je le lahko ranjen. Njegovi previdnosti je pripisati, da ta nezgoda ni imela resnejih nasledkov, kajti dal je še o pravem času „nasprotni par", inače bila bi se pač slaba godila popotnikom, katerih je bilo okolu 40. Prva dva vagona bila sta popolnoma zdrobljena, k sreči bila sta oba prazna, ostali pa so se globoko zarili v prodnate tla, vsled tega ostali so, kakor je bilo že rečeno, popotniki nepoškodovani. * (Gol obje p is m ono sci v službi trgovine.) Neki Upravitelj Budimpeštauskega parnega mlina dal jo nedavno potujočemu agentu tega mlina pri odhodu na pot dva goloba pismonosea, proseč ga, naj jih izpusti na prvi postaji, kjer se bode ustavil. V Stolnem Belcmgradu izpustil je potovalec golobe. Isti dan, točno ob 4. uri popoludue priletela sta oba goloba v Budimpešto na svoj dom, a pol ure kasneje dobil je upravitelj brzojavko, v kateri mu je naznanjal agent, da je ravnokar ob 2. uri in 40 minut izpustil golobe iz omenjenega m^sta. Goloba, ki 8ta priletela v Budimpešto pol ure prej ko depeša, donesla sta ob enem kopijo jednega pisma, koje je agent pisal upravi mlina. Pismo samo pa je dospelo še le drugi dan. *(Neoddane poštne pošiljatve.) Angleško letno poročilo navaja nastopne neoddaue pošiljatve, za katere se ni moglo zvedeti niti za odpošiljatelja uiti za adreseta: Nefrankovano pismo, v katerem je bilo bankovcev za 175.000 frankov, paket s 7 človeškimi lobanjami in 30 mrtvimi žabami, paket s koštrunovira bedrom zavitim v ženski nedrec. * (Žrtve morja) Na Angleškem objavljajo statistične izkaze, iz katerih je razvidno, koliko I j udi j je ponesrečilo in utopilo se v zadnjih desetih letih pri trgovinskem in ribarskom brodovji. Pogoltuilo je morje v tem času okoli 30.000 ljudij, največ 1. 1882. to je 3512, najmanj 1. 1888. to je 2071. Trajni zdravilni v»peli. Vsakeršno trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazii-nje z Moll-ovim „ Francoskim žganjem in soljo". Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvor. založnik na Dunaji, Tuchlaubcn B. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (55—7) Meteorologično poročilo. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri i j; rab in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161-6) M ------ia1^ toA' „LJUBLJANSKI »toj i ztt v*«• leto gl«l. •.«><►; za pol letu gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. as liOterljiie ureČke 31. maja. V Linci: 20, 40, 87, 77, 12. V Trstu: 32, 25, 57, 11, 45. Tlijol : 2. junija. Pri Malici: Billina, Alvian, Stein, Blau, Schwatz, Kavan, Marikus z Dunaja. — Burja iz Senožeč. — Petsche Fuulin, Kloiser iz Gradca. Pri Slonu: Bartha, Burghar z Dunaja. — Borne, Naklas, Kos iz Celovca. — Kolhner s Češkega. — pl. OJri-•/.cukii iz Carjigrada. — Globočnik iz Kranja. — Jakopich iz Trsta. — Steinmetz iz Sarajeva. Pri avstrijskem cesarji: Kajdiž, Globočnik iz Kranja — Stampfel z Dunaju. Pri iiiiuirNk.in dvoru: Tomitbch iz Sevnice. — Jaklitsch iz Poljan. — Sigmund b Koroškega. — Brosoh iz Senožeč. — Gob i« Bolcana. — Mojali iz Bossana. — Hauierl iz Nabrežiae. Umrli s« v V jailUlJaiii: 30. maja: Antonija Dovžan, železniškega paznika vdov«, 60 lot, Kravja dolina št. 11, za bramorico. — Au ton Kod, meBtui ubog, 72 let, Karlovska cesta št. 7, za oslabljen).:m. — Franc Šarlah, komij, 20 let, Mestni trg it 9, za jedko. 1. junija: Neža Jeras, gostija, 82 let, Rimska cesta št. 3, za oslabljenjem. 2. junija: Pavla Krizman, delavčeva hči, 4 mesece, Karolinška zemlja št. 7, za božjastjo. V deželni bolnici: 30. maja : Franca Pevec, kamnotiskarjeva žena, 52 let, za srčno hibo. 8L maja: Ivau Klemens, knjigovez, 52 let, ta oslabljenjem močij. — Marija Hafner, delavčeva žena, 46 let, za apridenjem krvi. Dan l'a< opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-penit urii Vetrovi Mo-Nebo krina v mm. 2. junija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 733'2 mm. 734'2 mm. 737'1 nun. 12-6° C 18 4° C 12-4" C si. vzb. s), vzh. si. vzh. jas. obl. obl. 4T»0«m. dežja. — gld. Nretlnja temperatura 11", M 8*8* pod imrmaloin. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 31. iuajn 1890. Prejfmji teden Bankovcev v prometu 889,786.000 gld. (-f 1,846.000 gld.) Zaklad v gotovini . . 211,979.000 „ (— 13.000 „ ) Portfelj......140.4S9.00O „ (— 928.000 „ ) Looabard.....I8.074.ooo „ {— 714.000 „ ) Davka prosta ban-kovčsa reserva . . 86,116.000 „ (— 1,689.000 „ ) ZD-u.n.a.jslsza- borza dne 3. junija t. 1. (Izvirno telegrafično porceilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 89-— Srebrna renta.....„ 89 80 Zlata renta......„ 109 25 f)°/0 marčna renta .... r, 10160 Akcije narodne banko . . „ 967- — Kreditne akcijo.....„ 305 75 London........„ J1665 Srebro........„ —•— Nnpol......... „ 9'81*/i (J. kr. cekini .... . „ 5-57 Nemško marke ..... „ 57-32'/, 4°/0 državno Brečko iz 1. 1854 860 gld. Državno srečko iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlata renta 4°/0.......103 Ogerska papirna renta 5°/0......99 Dunava reg. srečke 5°/g . . . 100 gld. 121 Zemlj. obč. avstr. 4,/t7„ zlati zast. listi . . 116 Kreditne srečke......100 gld. 184 Budolfove srečko..... 10 „ 2') „ -- „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 154 „ — „ Trauiuiway-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . 221 „ — „ Košnja v najem oddajala se bode v soboto dne 7. junija zjutraj ob V29. uri, pričenši na travniku „Mesarici" z 18 oddelki, za Trnovem, in pozneje na travniku Pod rožnikom. (46o-i) J. Rodč-Dogan. danes 89 — 89 80 109-50 101 60 305 — 116*95 - . /33 - i 8*58 - , 57 42 •/, 131 gld. 50 kr. 90 85 60 75 75 IVa pro.lnj je v h ii in i .<•/1 j«. •■ u !.'-< n. lepo po bar- kip ,Marija pomagaj' v visokosti 110 rm pri Fr. Tomniiii, pozlatarju, sv. Petra cesta št. 4. (455 — 3) Razpis. >l»rija-<.ra«lec v pri ode Zii sedaj provizorič služba občinskega tajnika Tri občini Jlari ja»- starosti, O zdravji in o pristojnosti previđene prošnje vsaj do juniju t. 1. pri podpisanem županstvu. Pri oddaji te hlužbe oziralo so bodo posebno na take prošnjike, kateri so slovenske narodnosti ter ao že Blužili ali še služijo kot občinski tajniki. Županstvo Mj&rija-Gradeo v Laškem Trgu dne 29. majnika 1890. (447—9} Župan : Ojsins.!.. St. 9578. Razpis (461—1) Pri mestnem magistratu Ljubljanskem izpraznjeni sta 2 službi uradnih slug z letno plačo 350 gld., naturalno obleko ter s pravico do dveh v pokojnino uštetih petletnic po 30 gld. Prošnji za ti službi uložiti je do :*0. Junij«! letos pri mestnem magistratu in jim priložiti dokazila o starosti, stanu, usposobljenosti, znanji jezikov, zdravji in o dosedanjem službovanji. Mestni magistrat Ljubljanski 31. dan maja 1890. Vozni red c. kr. priv. južne železnice, veljaven od 1. junija 1890. SE X>u.iat\ja> v rXV»H»t,. Postaje Dunaj....... Odhod Miirzzuschlag..... „ Oradec....... ,, Maribor....... Celje........ ,, Laškitrg....... „ Kimske toplice .... ,, "Zidaninaost...... „ Hrastnik....... ,, Trbovlje...... ,, Zagorje....... „ Sava........ „ Litija........ „ Kresnice....... „ Laze........ ,, Zalog........ „ u.m«. .....{ Borovnica...... „ Logatec....... „ Rakek....... ,, Postoj ina ...... Št. Peter....... „ Divača ....... „ Nabrcžina...... „ Tr9t........ Prihod Brzovlak 1 Poštni vlak Mešani vlak Osobni vlak 8'15 zvečer 7-30 zjutraj 1-20 popol. 845 zvečor 11-45 po noči 10-55 dopol. 5-41 n 1-50 po noči 5-55 zjutraj — 1-87 n 110 popol. 925 zvečer 5-50 zjutraj 1050 dopol. — 3-66 2-26 n 11-40 po noči 8-09 dopol. 2-36 popol. — 4-24 zjutraj 3-44 s 1-54 » 1018 n 5-58 ji 6-— zjutraj — 3-57 211 n 10-34 n 6-21 zvečer 6-20 — 406 t) 2-23 n 10-45 n 6-38 ji 6-34 „ 4-56 „ 4-23 n 247 n 11-27 n 7-09 n 6-53 „ 301 n 11-40 n 7-28 7-09 „ — 4-40 n 3-10 n 11-49 n 7-41 n 7-2o ; — 4-46 n 319 n 1157 n popol. 7-53 7-30 „ 334 n 1211 814 n 7- 47 : 8- 03 dopol. —i 504 R 3-47 d 1222 » 8-30 ji — — 4-— zjutraj 12-31 n 8-48 ji 8-18 „ _ — 415 n 12-48 ji 9-13 ji 8-36 „ — — 4-27 12-59 ji 9-30 j; 8-50 „ 6-04 540 n 440 n 1 11 ji 9-4S n 9-05 „ 6-09 „ 5 45 n 465 n 1-19 ji 10-20 po noči — 6-12 zvečer 5'31 H 1-53 ji 11-21 — :7- - 6-42 n 6 13 11 2-34 ji 12-30 n — 702 » 6-43 n 3 03 ji 1 22 — 7-33 „ 719 • 705 t) dopol. 3'24 n 1-58 j} — 7-65 p 1 8-20 dopol. 7-41 n 8-05 355 n 2-48 n — 8-15 n 8-46 n 4-33 n 8 59 zjutraj — , 9-03 „ 904 n 9-52 n 5-41 n 5-40 — 9-28 9-30 n 10-28 | G-17 zvečer 6-30 n — las Trsta na 1 >vni«J. Postaje Trst .... Nabrežina . . Divača . . . Št. Peter . . PostOjina . . Rakek . . . Logatec . . . Borovnica . . Ljubljana . . Zalog. . . . Laze .... Kresnice. . . Litija .... Sava . . . . Zagorje . . . Trbovlje. . . Hrastnik. . . /nI.mirnost . . Rimske toplico Laškitrg. . . Celje . . . . Maribor . . . Gradec . . . Mtlrzzuschlag . Dunaj. . . . Odhod. Brzovlak Poštni vlak Mešani vlak 8- — zvečer I 8-43 „ 9- 38 „ 10-16 po noči 10-35 „ 1107 Prihod ;lll-50 Odhod 111-55 Prihod 1-08 1-38 „ 314 „ 4*34 zjutraj 6-59 „ 9-50 dopol. 7-10 7-42 835 912 9-33 9-48 1007 10 30 1055 li- li -35 zjutraj ti dopol. popol. 11- 54 „ 1201 popol. 12- 41 ~ „ 12-52 „ 102 „ 117 „ 2- 35 „ 3- 58 „ 6-14 zvečer 9-30 „ 9- 55 dopol. 10- 51 „ 11- 56 12- 56 1-21 1- 39 2- 02 2 30 303 311 3- 24 3-35 3- 49 4- 01 4-12 4-26 4- 34 442 5- 03 515 5-26 5- 46 8-02 10- 26 2-12 6- 40 zjutraj zvečer po noči «•20 zvečer 7-11 „ 8*28 „ 915 „ 942 „ 10 03 po noči 10- 27 „ 1101 „ 11- 32 „ 12- 30 „ 12-43 „ 12-55 „ 1-10 „ 1-24 „ 1-35 „ 150 „ 1- 59 „ 208 „ 2- 30 „ 243 „ 2 65 „ 3- 18 „ 5-45 811 11-57 4- — popol. zvečer ti po noči zjutraj dopol. 8- 10 9- 35 11- 31 12- 58 1- 39 „ 211 „ 2- 53 „ 3- 43 „ 4*37 zjutraj 5— „ 5-18 5-37 „ 5- 57 „ 6- 14 „ 6-30 „ 6- 50 „ 7- 02 „ 716 „ 7- 45 8- 03 8- 20 849 12-27 4- 40 9- 40 Osobni vlak popol. zvečer dopol. i> i« popol. II zv. Prih 6--616 6-30 6- 48 7 04 7- 18 7-85 7-45 7- 56 8- 16 8-31 8-45 904 zv. Prih. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk -Narodne TiBkarne".