narodskih
reci

Odgovorni vrednik MH*»	JBieiweis
»
Tečaj

sredo
maja (poznoživna) 1852

List 36
Jiila liciea
Tamki v gojzdu tica péva, Britki njeni vsi so glasi, Le na kratko vmolkne vćasi Ino zopet žvergoleva.
Kaj ae neki je zgodilo Drobni tičci, da žaluje ?
ji Je? P° kom zdihuje Žalostno tako, tak milo?
Njene pevati sestrice Slisim radost samo v logi Le veselo krog in krogi Druge žuborijo tice.
živina postane kakor mertva na zadnjih nogah, koža na notranji plati nog se pokaže rudeća kakor še
njasta
5
in ta rudečina se razprostre cez trebuh in
ersi, m živina pogine
rompir
kal
ti»tih krajih
5
so
trebili, ga kuhali, vodo odlili
in potem še le suh krompir presičem dajali, ni no beden zbolel; povsod drugej pa
niso tako
nali
?
je vse pocepalo, će so sirov kromp
že p oganj a 1, imenovane mesce prešičem pokladal
5
ki
je
Ňaj nam bo ta skušnj
v
poduk
?
Vsa narava veseli se
?
?
Ticica žaluje suma Kakšina jo tare zmama Tudi da ne veseli se*
Deček ji poredin mlade
Je pobral, ubil je druga, Torej tare tico tMga, Torej j
Zahaj gré hupéija z zeleznino v
pluje dezele r a horo pol?
98. listunemškiga Teržaškiga časnika
beremo v dopisu iz
1) u n a j a
u
pomina in premislika
adosti ne znade
Milo pesem nj® glasi se , Po vsim logu se razlega,
vredno razodetje : zakaj gre železnina austrian ska rakovo pot? in zakaj se tudi mnoge roko delstva na višji stopnjo povzdigniti ne morejo? Imenovani sostavek se takole glasi:
Visoka cena, po kteri vlastniki železnih rud
sega:
Cio do neba vpitje Deček, deček tresi ti se!
M. Veljavec
—
Gospodarske shusnje
«
(Koli se dajo veliko terdniši narediti) kakor će so na spodnjim koncu nasmodeni, s kterim se v
5J *	—	,	' »	íiWUfiUlII IU
železo prodajajo in tište tlačijo, ki železnino iz delujejo, je vsekala naši domaći kupćii z železnino globoke rane, inje storila, da naše blago, kte riga se je že v 10. stoletji na vse kraje po sre dozemskim morji prodajalo, nima ondi kupca več.
gia
W >JV UU	^"J	I1VUVW 11NOU1VUVUI ^ " «WVi.Mm UU T	J/" U I UMUU11IJU II UJJUIJOI » U ,	Ol
zemljo vtaknejo, ako se spod nj i konec nekoliko vedile vse dobičke, ktere jima natora v rudnikih
Angleška dežela in poslednji čas tudi Bel podpirane po svobodnim kupčijstvu, ste si
dni v apnéno vodo postavi: po tem, ko se po
deli
suši
v svoj prid boljši oberniti, kot austrianski
, se namaže z hudičevim oljem (Titriolôl), fužinarji, in ste prekosile z nižji ceno, po kteri in se spet postavi na sonce sušiti. Na to vižo se svoje železnine na vunanje terge sveta na prodaj spodnji del kola tako rekoč o kam en í in je za vozite, vse druge dežeie. Železo pa je v imeno
zmiraj obvarovan trohnjenja.
»Vfill'V % *	UlMgV UVUUlVl	m-é I \j ma \ f JJU J \j V 1U1V11V
vanih deželah lahko bolji kup zato, ker so An
(Mocno hvaljena Angleška maz za konjsko	gleži in Belgičani vse delà v fužinah tako po no
opravo (kšir) in za usnje pri kocijah se takole	vih znajdbah popravili, da zamorejo železo z
naredi: vzemi 1 bokal mléka, zavri gain prime-	veliko manjšimi stroški iz rud izdelovati. saj vrelimu mléku 4 lote dobriga in laliko raztop- Kar še sedaj naše cesarstvo posebno želez
ljiviga mjila (žajfe): to zmes dobro premešaj in	nine čez morje prodá, so píle, britve in žeblji;
■	HMLHH	H	H É ■■ |
5
da se nekoliko pokuha :
čistiga in ne žarkoviga. lanéniga olja
m V j^/JL V JUM W Isj WJ Ji	jlajl AJ V/ VV mj§ MM M V A J	A VU tA' ^ k7 V	JL X V/ ^ M	I V ▼ V J 11 êlâ \j M JI J I
potem primešaj pa tudi v tem blagu so že začeli Angleži in Bel
1 •	i 1 <	•	»V	•	V	1 1	1 1 V • J •	1 «	1	*	•	1
lote
£jmi nu t i « u ii i ^ a ui j a -r íui^j in gíČcllli D8SC blago tlačiti^ lanu ^ ua ^a uujv niiiaiv;
vse dobro pretresi. Ako se s to mešanico usnje spodrinili, ako se naši železnikarji ne rešijo kmalo namaze, se ohrani volno in mehko, da se ne lomi. jarma predrage cene železa. Ako se to ne
tako
da ga bojo kmalo
ÇKader krompir začne poganjati, zna biti zgodi, nevařen presičem), če se ga jim preveć da. To so zastala, skušnje učile v več krajih P ar ski ga, kjer je že
bo se ta mala kupčija v ptujih deželah
nobeni drugi reci pa se ne kaže potreba po več let zaporedama veliko prešičev od mesca b oljši m blagu tako očitna, kakor pri mnogoverstnim maliga travna paprila) do rožnika (junia) nana- obertnijskim in rokodelskim orodji. glama pocepalo ; mislilo se je, da je čerm (vran-	Dobro orodje (Werkzeug) je perva potreba
čni prisad) ali šenj; sedaj pa se je za gotovo za fabrikanta, kakor za rokodelca. Brez dobriga
zvedilo
da je tega kriv tisti strup, ki je pod ime- orodja se ne more ročno, dobro, icp, umuuu a«, nam solanin znan in se v krompirju, ki začne in po vsim tem je izdelk manj vreden, kakor je ti
________• J i •	V»	«	■ •	rií i	i	. •	i .	■■	• V .	i •	•
lepo
5
hitro delati
kal poganjati, v veči meri nabira. Tako zavdana
sti
5
ki se z boljšim orodjem napravi
142
Kd
je

svedre, zage itd
na priliko, zboljs
vidil
5
ktere imajo Angl
skoble (oble)
y
vpeljauju noviga tehanta,
5
bo
nekdanjiga součenca in vedno
lahko spoznal, da zamorejo angleški rokodelci z veliko većim dobičkam delati. kakor nasi, in dani
zvestiga prijatla g.Holcapfel-na potovalje prav
terg,
y
čuda
napredva

snazin
seat milj od Ljubljane. Nekdaj se je temu terga taka godila kakor Cerknici. SilovitiTurki so ga vedno
> Od
da njih obertnijstvo in rokodelstvo tako moćno napadali in ropali, in mnogokrat je tudi pogorel
razdjal
Predelj
zašli
leta 1480 do 1564 je oginj
pregled vsih pop

m
ako bi se hotli spustiti v vselej so ga spet lepšiga sozidali
terg petkrat
y
orodj
y
v	^r	* 1 DV,VJ	opvv ivjfcti^u oubiuau , iu pu
bolj s kov angleskiga zadnjim požaru leta 1783. Cerkev pa
in posebno lepj
pa
po
Ako

nekterih hoćemo omeniti na priliko, Anglež hoče kakošno orodj
nima nič
sebni

in je
y
kakor se mi je zdelo, premajhna
po
iz jekla izdelati, nar pervo natanjko pregleda
přelomu
, ««a	'""""J"
vsaka stanga jekla se prelomi
1
Ribničanje so pridni in delavni, in kupčuj ej
z
kl o , vaaaa oian^a jt-ivia oc pii/iuiui ^ ua piciumu ac v uaijuc liiajc pi uuajaju. £ja 10 HO pa ueKieri tUul prav
notranje jedro jekla dobro presodi in se le potem premožni in zvěděni možjé. Ne vém tedaj , od kod
in lonceno posodo, ki jo sami delajo in tudi
v daljne kraje prodajajo. Zato so pa nekteri tudi prav
določi: za kt
r o dj
bo to jeklo
bol
y
ker ni vse eno, ali se iz tega jekla žaga ali dleto
pride
y
je
1
ki
de se toliko smesnic od Ribničanjev pripovedu
so vunder većidel bistriga uma. Veliko
ali kaj druziga naredi. Zaga potřebuje bolj zateg- slišal, pa ta le mi nar bolj dopade: NekRibničan
sim jih
ljiviga
y
ne preterdiga jekla, dleto pa terdiga
se zamore ojstnna huda narediti
?
da
y
ki je
Kako pa delajo pri nas? Mojster posije do- minjal, de naj reče se troje slaďkih imen
z lonci večkrat tudi v Terst přisel, je bil hudo zbo lei, in ko mu je duhoven dušo priporočeval in
stikrat le svojiga ucenca v stacuno po jekla
a t	m	m	ir	mm

ter
pod roko pride
ga opo-je z veliko
govec mu ga dá, kakoršno mu brez natanjčniga določka njegove baže. Iz tega jekla naredi mojster dieto, ali nož za peresa, ali
z eno be zdelk dober
tezavo, ker je ze komaj dihal, rekel: „cuker
pa
Teržaške fige"
med
Iz Ribnice sim šel tretji dan še poglavno, ali mar
sveder. ali kako zdravniško
sedo
rodj
vec edino mesto Kocevsk
j vod
ogledat
Ta
kar mu je naročeno bilo
Je
5
se je le přiměřilo,
zadel, ktero je dobro bilo za naroćeno blago.
se ne dalo ti napaki v okom priti
mška vojvodina vsred slovenske zemlje je kakošnih 18 štirjaških milj velika, silno gorata , in pozimi veliko
>, razun Rib-
Ali
da je ravno na tako jeklo merzlejši, ko druge okrajne , ki jo obdajajo, razun
niške, ki je enake lege. Na meji Ribniške okraj
y
ko
bi že jeklarji, ki zamorejo bažo £sorto) jekla nar meljske jame, v ktere
1	V •	i • I •	• f i	I •	1 •	J •	I	_	____1/ .
večkrat povodinj, kadar o deževnim vremenu pod
je
se mnog
potoki stekajo
vode
goto vši presoditi, svoje blago pre bi rali (sortirali) dovolj požirati ne morejo. Sicer pa ima Kočevska voj-in potem zaznamovali (numerirali)? Gotovo bi vođina, ki malo čez 30 tisuč duš šteje, večidel Ie malo
se smelo pričakovati, ce bi to
*	t	• 1	•	V.
tno storili, da bi vode
Ko sim se po lepi ravnini proti Kocevskim me
se kmalo marsikaj na našim domaćim blagu popra- stu peljal, sim vidil že od dalječ visoko verh gore po
'	III lili I
" pravijo
vilo in zboljšalo
dertine nekiga grada, ki ga je Mi rosi
Ravno lako imenitno za dobro izdelo van je mno- sozidal, in ki mu zato „Fried rich s t
da v
delo do
goverstniga orodja je tudi to, lavnicah ima vsak delavec svoje ed ločeno, pri kterim vedno ostane, eden delà to, drug kaj druziga, in tako se vsak svojiga delà tako
vadi
gleskih de- Mestiee je le inajhno, in nima nič posebniga
Vsaciga
popotnika, ki v Kocevje pride in najde tukaj na si
k
mlj
m s ko ljudstvo naseljeno s čudnim
y
vda ga brez pogreška popolnama opravlj Če ravno so velike napake, ki austriansko
nemškim jezikam, bo pa mikalo zvediti: kak
kdaj
d praviti, ce
in od kod je to Ijudstvice tù sčm naletelo. Val vazo r nam to razodene iz stariga pisanja, ki ga je škof
v arhivu škofje Loke našel, in ki
Tom
K
leznino sedaj tarejo, bi se^ dale vunder «
bi železnikarji po svetu šli, učit se, kako drugod tole pripoveduje: „Potem ko je nemški cesar Karl IV
delaj V,	VU	Ol Cit* v » j w ■ líiwvinu IIVJVUIIU v/ » v/v JC i rt II IV tr II C III I II U I 1 11 g C II t A U C , rv. I OU OC ~ puuiflll,
truda prizadjali, pa tudi kaj već kapitala zamogli premagal, je dal grofu Miroslavu Ortenburškimu na
če bi si za boljši izdelke nekoliko vec Frank
in Th
ki so se spuntali
na svoje rokodelstvo oberniti
bi
Pred vsim pa bi jim moglo mog
biti
U V 31 III Ud Ml J lui UIU^IU luuy UVC U III,
svoj trud in za svoje stroške tudi kaj p
a	«	• *	i a	v	«	v • ♦	v m
da
njegovo prošnjo 300 mož z ženami in otroci vred iz imenovanih dežel v sužnost. ki bi bili imeli scer za-
volj
puntanja kaznovani
biti
Grof Ortenburški
li, in da bi zamogli sčasoma kupčijo z želez- je razposlal po gojzdih
jih
nino spet na tisto veljavnost povzdigniti
y
ki
austriansko blago v ptujih deželah nekdaj imelo
J° je
er je sedaj Kočevsko; ko so sčasoma gojzde posekali in strebíli, so sozidali 7 farnih
cerkev". Tako so pi
• v
sedanji Kočevarji med Slovence
To pa ni mogoče drugač, dokler morajo ple- pod nemškim cesarjem KarInamIV., ki je vladar bil od
sati
kup siroviga železa
y
kakor jim rudnikarj
godej
• v •	•
ej
ni.
5 to Je>
Cenejš
dokler leta 1346 do 1378. Schonleb
misii
pa bo
de je ime
5
G o 11 s ch
od papačene besede Gott S eg
Ko
ako se bojo tudi v naših fuzinah tište poprave «0 namreč nemški naselniki začeli drevje sekati, so nek vpeljale, po kterih fužinarja železo bolji kup stane, imeli navado pri tem delu vedno Boga prositi z besedo
o to v an je
po nekterih jugoslavenskih krajih
Spis al M. Verne.
5. pismo.
Dragi prijatel !
Gott Segen! ali bolj terdo po njih jeziku Gott S che-gen; Krajnci to večkrat ponovljano besedo slišaje so jo po Schonlebnovih mislih prestrojili v Gottschee (Kočevje), in ta
kraj tako kerstili
skozi
dei nim
9
Potem sim se drugi dan iz Ribnice co domu vernil. Spomin mnogo veseliga o sil-hudim času mi je še marsikake druge spomioe
Ko sim bil ta starodavni sloviti grad, kjer je po obudil. Verh mnogih napak in napcnost sim se spom nekterih učenih Aru pin u m ali Aur upi um nekdanje nil narodne straže, ki se je semtertje prav verlo obna Japidie bilo, natanjko ogledal, sim se v Lašče ver- sala, in posebno v Terstu veliko nesreće obvarvala.
ko se nekiga tolstiga kerčmarja spomin
nil. in po tem v Rib ni co podal. Pot pelje po nekim Smeh pa me
žlebu prek Orteneškiga go j zda v prijetno, precej široko
mm
ki se je v nekim tergu s tovarsi orozja vadil
ravno Ribniško dolino, ki jo okrog
in okrog
hribje in s trebuham, desiravno je v zadnji versti stal
se
j
čez
gore obdajajo. Ribnicd, kamor sim takrat k slovesnim
pervo versto segal
Spomnil sim se pa tudi tište mlada
143
m zani
krajnske prerokinje, ki, kakor nekteri terdijo, na ki
nekim hribu pri Soderšici čudeže delà. Meni se le to čujejo vse, kar ni turškega. Europejska Turčij
psajejo vsacega člověka, ki ni njih rodů
čudno zdi, de duhovni in svetni oblastniki take burke toliko časa vganjati pusté!! Znabiti se bo reklo: kako
i je
nehala biti, kar je nekdaj bila, strah zahodnim deže-lam : ni pa nehala biti deržavna potreba, od kar je
čmo pomagati ?
Dekleta ne moremo starsem vzeti ?
?
„zlati rog
u
pravdo zastavi! deržavnikom zapadnih
Zakaj ne ?
Se vzame starsem sto in sto, tisuč in ti- vernih dežel
Slaveni v Turčii so Turkom tèrn v pêti ; to razodeva
suč zdravih verlih mladenčev v brambo deželá zakaj bi se ne vzelo eno bolno dekle in se dalo v boi- sultanova vlada očitno; cimu sicer tako silovito ravnanje v
ozdravljati v brambo čiste vére in odvernje- Bosni? Zakaj se ljudstvu orožje jemlje, kteremu je
nišnico
nje toliko škodljivih vraž in sleparij!
orožje toliko kot truplu duša ? Neumno bi bilo misliti
Poprejšnje potovanje po nekdanji Japidii premiš- na vstajo Slavenov in posebno na Turškem sedanji cas; ijevaje sim přišel v hipu na verh gojzda, ki Postoj n- da pa Slaveni vendar le Turkom strah delajo, da se sko dolino od Planinske deli. Tù se mi je prika- na poznejo mogočost vstaje ondi vérje , pričajo plašne
zala lepa cerkev Matere Božje na Planinski gori
9
iz mnogih krajev
i
ka-
posebno pa iz Hrenovske
serca v Carigradu.
Serbia, Moldavia, Vlahija so turški jarm zapo
mor ljudjé
in Slavinske fare o malim Šmarnu radi na božjo pot redoma otresle ; Gerško se je oprostilo; če Bulgarsko hodijo, in kjer sim se v mladih letih, ko sim na jesen
ske šolske praznike iz Ljubljane domů hodil, z doma cimi ljudmi in z drugimi znanci velikokrat sošel.
Iz
pod turskim žezlom ostane, se ne vé; kos za kosom je tergala Rusia od Turčije tikama do poslednje meje Turškega. Ako bi na Ruskem zares vse v tako popol-
verh gojzda pelje prav lepa cesta, ki se vije kakor Ko- nem redu bilo, kakor se v unanjih deržavah meni roška cesta čez Ljubelj, v Planino, velik, lep in bo- ako bi v terdnjavah njih dovolj
i
živeža bilo
gat terg prek visokiga hriba. Pred tergam se stoji dan
, ako bi topništvo tako moćno stalo, ako bi vojaštvo tako izurjeno v orožji bilo , kot so armade europejske , znabiti da bi
vrata. Menimo
Jamskiga Erazma zaterl. Precej pri tem stolpu pride vendar, da velikan sveta še ni versača svoje moči do-
današnji kakor straža okrogel stolp
maliga grada
(^Kleinhâusel), v kterim je glasoviti Rauber bival,ki je
bili Rusje ze poterkali na Carigradske
v
Pivka iz Postojnske jame spet na svitlo; tode ne pravi se ji več Pivka, temuč Une, ki že pri izvirku velik
spel riti.
i
da ura se ni prišla, mu nad Cerno morje uda
Ako bi se kaj tacega
sedaj zgodilo,
bi mu cela
malin goni. Veliko vode dobiva Une pa tudi po dru- Europa s topovi odgovorila, ker izobraženi narodi za
gim izvirku, narberžé iz Cerkniškiga jezera, v nekim hodnih dezel se niso tako opešali, da bi pri tacem po
žalim kotu bolj proti jugu, in teče po prav prijetni četji mirno gledali. Pšica v serce večernih dežel se
Turčija bo vidoma sama razpa-
9
ravni dolini, ki veliko sená rodí, malo več kot eno uro
se ne sme vbosti.
dalječ proti Garčerevcu, ter se tù v ravnini spet v dala in obnemogla. podzemeljske jame pogrezne. Se le na Verhniki pride spet na svitlo, pa imé še enkrat spremení in se Lju- da bojo rešeni silnega jarma, ki jim vničuje véro in na
Turški Slaveni se tište dobe veselé , ker upajo,
bij ani ca imenuje
Ko ob dolgo dezevnim vremenu iz
rod.
Oni se ozirajo večidel na Rusko , kamor jih mo
omenjenih izvirkov toliko vode pride, de je žrela blizo ena vez, vez vére, vlece. Bošnjakom, Serbom in Garčerevca dovolj požirati ne morejo, se napravi povo- Bulgarom gré véra čez vse, in jim je veliko več kot
dinj, ki celo dolino zalije , in se včasih ravno pogostama
k sreći ne narodnost. Napad na svete pravice njih vere zamore tako naraste, de ni nobeniga dre- spodbosti to ljudstvo k všemu, kar le človeška moč
vesa v dolini iz vode viditi, in de se morajo ljudjé v storiti zamore.
? • v
spodnji Planini iz svojih his vmakniti.
Zavolj vec
Večkrat se je Ruski vladi ocitalo, da to tako živo iskro - vére in narodske žlahte podpihuje v Bosni innaSerb-kdaj posred doline skozi Laze šla, više prek visoke ske m. Tako očitanje pa je krivo oponašanje. Tega gore skozi Garčerevc
kratnih takih povodinj se je morala tudi cesta, kijene
prav iz zive skale izsekati.
9
napraviti. in v nekterih krajih
Rusii ni treba, ker samo po sebi se razvija ondi vse
Še je opomniti tu kras- v njeni prid. Ni ji potreba skrivnih poslancov pošiljati
niga, nekdaj Kobencelnoviga, potem Koreninoviga, zdaj med turske Slavene, da bi v njih narodsko zavest bu
pa Windišgrecoviga grada, ki mu po domaće sploh PI a ninski grad, po nemško pa „Haasberg
dili
9
ker oni nikdar niso pozabili narodske zgodovine.
pravijo, m
______________In če se tudi tu in tam kak opravnik vseslovanske stranke
ki na desni strani Unca Planinskimu tergu nasproti stoji, prikaže, se to ne zgodi po naročitu Rusie, še manj pa
__po naročitu Austrie, ki takih naklepov gotovo ne kuje.

Pogled v Bosno
Vseslaveni in celo tišti. ki se osobito le Slavene
9
9
imenujejo, se ozirajo z radovednim očesom v europejsko Turčij o. Tam so Slaveni še, kakor so bili nekdaj prosti tujega kvara, skoz 300 let so skoraj na enej in istej stopnji ostali. Čeravno ne omikan, vunder ni
Le spomniti se je treba zivega gibanja v Bosni ko so v letu 1848 Slaveni se zoper Madjare bojevali; znano je, da so se jim Bosnjaki v pomoč ponudili in ker se jim je to odreklo, se je vendar marsikak ju-
9
nak
ležit
z
gor in
«r »
ojzdov Bosne prikradel na Savo, se vde-svete vojske. Jugoslaveni se naprej pomikajo
9
pokvarjen ti narod , je krepak in se europejske mehkuž-nosti še ni navzel, ktera je zahodnjo Europo že skoraj ob vso moc pripravila. Ena veličanska misel, ena vne-
nemška izobraženost sega proti jugu in tako si nasprot stojita dva naroda na zgornji Savi inakih misel, inakih djanj. Ako bi ne bila Austria tudi nemška pervooblastna deržava, bi serca Bosnjakov za njo veliko živejši bile;
maj oca iskra
en mogocen moz
9
in trohljeni stebri
europejske Turčije bi se stresli in zrušili.
Kakor mêdlo truplo, ki nima notrajne, oživljajoče gorkote, bolehva deržava nekdaj tako silnega carstva
toliko bolj se tedaj na Serbsko ozirajo, na mlado vorojeno deržavo Slavenov, deželo njih želja.
(Dalje sledi.)
9
no
Ozmanov
pašata
Tudi poskušnjestarega prijatlagjavrov, Rešid
9
strohlj
?
razjedeno in podkopáno poslopje Iz
lama po potrebah novega časa popraviti
rile
>
so
pokva
9
kakor koristile pri svojoglavnih starih Turčinih
9
*)
Iz nemškiga Teržaškiga časnika »Triester Zeitung«.
JVovicar iz slovanshih Krajev.
1% Senoxec 2. maja. =. Če je južno vreme
slišimo lepo zvonenje iz bližnje primorske vasiStorje imenovane. Spet hvali delo mojstra — našiga rojaka Samasa-ta, ki je zvonové vlil. 0 ti priliki memo gredé

^ v	v
povém : od kod imé Štorje? Storjanska soseska je	kakor ne more vse živine viditi, ker je brez vsiga reda
novo cerkev zidala, blizo stare cerkve je bil stolp(turft)	postavljena, kar je ravno tako za kopca nerodno. ka-
in po tem so Lahi vas „vilaggio soto torre" imenovali,	kor za prodajavca slabo. Treba bi tedaj bilo, da bi
# lâ II 1 1 1 ri 1 • rx M • « «•	1 1« il «Vtf 1 « i m M •
iz kterih besed so menda Slovenci Storje skovali.
v	_
se tudi tukaj zivma v tako lep red postavila, kakor
Ker že od Storij govorimo, ne moremo pozabiti, stoji sedaj na konjskim somnji da so celo taki ljudjé na svetu , ki bližnjimu se čepića	___
Nas učitelj je
namrec nekima Storjana
ne privosijo.
lepo prosil, naj bi mu nekterih cepičev dal od žlahniga drevja, ki ga ima na vertu blizo Teržaške ceste ali kaj mislite, da je dobil? Zarobljen odgovor kam-
nitniga serca : „da nima za-nj cepičev ! !" Mnogo svetev
9
smo že v Novicah brali o obdelovanji Krasa
*
pa kaj
pomagajo besede, ako bi ondi več tacih in eriacih na-sprotnikov kmetijstva bilo!
Dragi Kraški sosedje ! v lep izgled naj vam bo okrajni komisar rajni Tontine, ki se je za obdelovanje Krasa močno trudil. Stevilo dreves, ki so jih kmetje pod njegovim vodstvam od Storij do Sezane in sicer poleg Teržaske ceste zasadili, je veliko, in že bi ve* lik gojzd imeli, ako bi bili po njegovi žalibog prezgodnji
smerti vsako leto le nekoliko dreves sadili, namest da so jih mnogo že posekali.
Borja in sneg sta nam seno moćno podražila

y
se
bolj pa Sever, ki je naredil, da cent 4 goldinarje
veljá.
To je vunder od sile !
Hvale vredin izgled na
sproti lakomnim odertnikam dajč gosp. G— v Postojni, kteri je voherniku, ki mu je svetoval, naj bi ceno sena
poviksal,
odgovoril: ,3Jez
nočem v nesreći svojiga bliž
njiga dobička iskati". Vse hvale vredno je tudi ravna nje gosp. Ja ne za Dejak-a, kteri iz svoje olarije sla
dove ostanke, in sicer poln skaf za 6 krajcarjev prodaja , če ravno bi ga lahko za 20 krajcarjev spečal kar je velika dobrota za kmeta, ki ne more sena ku
9
povati. Zavolj tega je pa tadi v vsih delih srećen. De
jakov ol (pivo)

ki
ga v Pariz, v Benetke, na Laško
in Gersko posilja, je tako imeniten, da Teržacani v kerčmah le po njem prašajo. 1. maja so v Terstu kerčmarji gotovo več 100 vedrov Senožeškiga ola prodali ; v
logu (boschetto)
, kjer se Terzačani shajajo se elisi sploh le klic: „bira di Senozecia ! bira di Se-
j
nozecia
i«
Na koncu mojiga pisma še neke zastavice : Alj je to lepo, če oče sinu, kteri ga za nekoliko sena prosi,
9
da bi blago zavil, ki
govori
9
da
ga
ga mora v Ricmanje poslati, od-bo dobil, če za funt 2 krajcarja plača? ali je člověk usmiljeniga serca, kteri za cent sena ki ga kmetu na posodo da, šest centov tirja, ki mu
Ali
9
jih mora ubogi kmet ob času košnje poverniti ? je ravnanje možá hvale vredno, kteri vedno od kristian-ske ljubezni in milosti govori, pa pri vsim tem cent sena vunder po 3 goldinarje prodaja ?
Menda vganj ka teh zastavic ni teška«
Iz Ljubljane. Somnja sedanjiga ne hvalijo ter
govci, pa je bilo somanji dan tudi sila slabo vreme. Go
veje živine in konj je bilo veliko , pa precej drago na prodaj ; kupca pa je bilo celo malo. Novo konjsko somnjiše je bilo sploh hvaljeno; konji, kterih je bilo čez
600, so bili lepo v dveh verstah postavljeni in v sredi med njimi je bilo prostora obilno. „Ce se dolgo iše, se
i^^H WĚ
«.v	• i	. v	*	.	« v . v
vunder le najde;" to se je poterdiío tudi pri temvsom-
, ktero se je že dolgo pripravnisi želelo. Ce se
njišu
bojo drugi somenj konji v dveh verstah tako postavili, da bo po sredi med tema verstama le hodiše za kupce
In bojo na obéh stranéh konji z glavami proti temu hodišu postavljeni, ne more konjsko somnjiše boljši vredjeno biti. Toliko slaběji pa je somnjiše za
■8 BBÍ ■	■ • v
gove)o
Noviéar iz mnogih hrqjev.
Po višjim ukazu se imajo topovi,
ktere so imele
nektere mesta za naznanilo Ker dosihmal niso bili vsi
ognj
9
prec
praviti
V •
telji Iju dskih
sol na
prisego vzeti, se bo, kakor se sliši, to prihodnjič zgodilo. — Ministerstvo poduka je več učenim in v starim slovstvu izvedenim možém izročilo sostavo nove izdaje starih klasikarjev za rabo gimnazialnih sol. — Derva na vago prodajati, je ministerstvo kup-
čijstva dovolilo; tode vage morajo po naakazu izdelane
biti. — Cesarskimu žebstvu je dobra poprava name-
tl omaciga
njena, namrec: da se bojo posebno žebci plemena in lepe postave za domačo rejo izbirali, zla
sti pa tisti teške rodbine
9
lahkonožni in šibkiptujci
so
V
ze
većkrat teške plemena popaćili.
Od več krajev
se zvé, da mraz 16. in 17. aprila vunder ni toliko škodoval, kakor se je sperviga mislilo. — Benečani se boje
za svilo, ker murbe še niso veliko
odganjati začele
9
bojo tedaj svilodi o polovici tega mesca še malo živeža dobili.
Mnogo
većih kmetovavcov v spodnji Au-strii je prosilo ministerstvo, da bi dovolilo kmetovav-cam ondi si asekuracijo zoper točo napraviti. — Mestna osposka v Augsburgu bo letos silno čez kebre
prinese, dobi 12 krajc.
tr to
planila ; vsak kdor jih en
vagan
za-nje
Tudi Dunaj ska kmetijska družba jenazna
nila razglas po dezeli: naj bi se tići ne lovili! Deklica, ki je bila vsaterda in brez zavesti skoz 6 meseov v Dunajski bolnišnici in ktero so že spet nekteri babjoverci za čudodelko imeli, se je ozdravila inžeru-
dečelična 14 dni na sprehod hodi.
Z agreb ški
časnik poterdi, da je Omer paša svojimu svaku s silo
, — da mu bi pa bil 4000 cekinov
ženo
in otroka vzel
za-njo dal, kakor je govonca bila, pa pravi, da ni res.
25. dan prêt, mesca so zasačili v Parizu veliko beraško tovaršijo z njenim glavarjem vred; imela
je za vecerne shode veliko h i so najeto, kjer so imeli berači tudi svoje oblačila, najete otroke itd. spravljene; zvečer so se snidili in razdelili, kar so po dnevu naberačili ali vkradli. — Rimska vlada si bo napravila tuje polke (regimenteJ , kterih dvoje bo iz Nemcov in Švajcarjev obstálo; vsak kdor stopi v Rimsko armado, če tudi ni katoljške vére, přejme 350 frankov. — V
našim
delu sveta se na leto porabi 417 milionov in 200.000 funtov tobaka: 231 mil. in 200.000 ga Eu-
ropa sama pridela , 186 mil. funtov gih delih svetá.
S»
pa kupi v dru
Popravih.
V življenjopifcu Vega- ta je njemu po pomoti čast pripisana
da se zvezda »Weg
po
»Wega«, ena nar većih zvezd
g o vi u nebesu
imena tako imenuje, e v starodavnih časih
imenovana bila po ozvezdji, v kteriga okrožje spada, namrec
Kupa Lyra.
?

y
Kvpot 'epoetin ali 7C0\Xl!Vottt) Fides, Fidicula
9
Dandanašnje imé Wega pa je popačeno iz poslednje besede arabskiga iména El-nesr el wâki (pajadoći orel). Ta popravek po razjasnjenji v zvezdoslovji izvedeniga moza
naznani vredništvo, pričakovaje, da bo g. pisatelj kmalo
m
živino vredjeno; tu vse križem stoji, tako da kupee ni- vzrok te pomote bravcam razodel.
Vred.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.