9 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Metka Celec Pomen pravljičnih in bralnih ur pri Slovencih v zamejstvu Primer dobre prakse v porabskih vzgojno- izobraževalnih ustanovah Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota že vrsto let svoje storitve in dejavnosti razširja tudi iz- ven meja Slovenije, in sicer v Slovenskem Porabju na Madžarskem. Vsaka dva tedna porabske vasi in mesto Monošter obišče bibliobus, ki omogoča dosto- pnost knjižničnega gradiva in storitve za Slovence v zamejstvu, tako starejšim kot tudi učencem v dvojezič- nih in narodnostnih šolah. Že nekaj časa pa murskoso- boška knjižnica izvaja tudi različne bralne dejavnosti, tako za odrasle kakor za učence. Sama sem dvojezične in narodnostne osnovne šole v Porabju, predvsem po zaslugi Metode Perger, gostujo- če učiteljice iz Slovenije v porabskih šolah, začela obi- skovati pred več kot desetletjem. Vsakih nekaj tednov tako obiščem naslednje lokacije, kjer izvajam pravljič- ne ure: • Osnovna šola Jánosa Aranya v Monoštru, 1. in 3. razred, skupaj 13 učencev, ki se učijo slovenščino po programu narodnostnega jezika; • Osnovna šola Gornji Senik, vsi razredi, razdeljeni v dve skupini: 1. skupina od 1. do 4. razreda (24 učencev); 2. skupina od 5. do 8. razreda (27 učen- cev). • Dvojezična osnovna šola Števanovci, vsi razredi, razdeljeni v dve skupini: 1. skupina od 1. do 4. ra- zreda (25 učencev); 2. skupina od 5. do 8. razreda (20 učencev). Pravljičarka Metka Celec po pravljični uri z učenci 2. razreda OŠ Jánosa Aranya v Monoštru Pravljična ura v 2. razredu pri uri slovenščine v OŠ Jánosa Aranya v Monoštru Izbor pravljic, basni in drugih zgodb prilagajam staros- ti in stopnji razumevanja slovenščine, prav tako pa na- bor pripovedi tematsko zaokrožim. Za vsak svoj obisk izberem določeno temo, ki je povezana z aktualnimi prazniki, letnimi časi, šegami in običaji, po potrebi pa se posvetujem z gostujočo učiteljico. V lanskem letu smo se povezali z upokojenkami v Murski Soboti ter začeli s projektom Fantek in punčka, pri čemer učenci ob vsakem obisku prišijejo nekaj novega na omenjeni par. Tako se poleg bralnih aktivnosti učijo tudi različnih ročnih spretnosti. Namen obiskov porabskih šol je naslednji: • vsi učenci se učijo slovenščino po 6 ur tedensko kot narodnostni jezik, vendar se glede na učni program jezik v glavnem poučuje na komunika- cijsko slovnični ravni, zelo malo pa je vključenih literarnih tem, zato je zelo zaželeno, da se učenci 10 Prekmuriana srečujejo tudi z otroško in mladinsko literaturo v slovenskem jeziku. • po dosedanjih izkušnjah opažam, da so otroci sprejeli način interpretacije literarnih del in po- skušajo razumeti besedilo brez pomoči učiteljev, kar se mi zdi zelo pozitivno in je tudi potrditev, da je moj izbrani pristop (jasno, preprosto in nazor- no podajanje pripovedi) ustrezen in učinkovit pri vseh štirih skupinah učencev. Glede na to, da porabski učitelji žal ne poznajo sloven- ske literature, namenjene otrokom, niti prevodov tovr- stnih literarnih del, tudi sami z zanimanjem prisluh- nejo tem uram in posežejo po našem knjižnem izboru pravljic. Zelo pomemben cilj tovrstne knjižnične dejav- nosti je tudi ta, da seznanjamo porabske učence in uči- telje z otroškimi in mladinskimi literarnimi izdajami in da slišijo pravljice in pripovedi v interpretaciji naravne govorke slovenskega jezika. Po izkušnjah sodeč, prav tako pa tudi po odzivu po- rabskih šol na sodelovanje murskosoboške knjižnice s pripravo in izvajanjem pravljičnih in bralnih ur, menim, da je ponujena vsebina odlična, pozitivno sprejeta in si tudi v prihodnje želim tovrstnega sodelovanja. Julijana Vöröš Motivika pravljičnega večera za odrasle – PIŠK Murska Sobota Vodilni motiv letošnjega pravljičnega večera (21. no- vembra 2019) je bil napuh. Najbrž bolj po naključju, a vendar. Napuh, ki je ena izmed največkrat osmešenih človeških slabosti, še posebej v pravljicah. A kdo je kriv, da se posameznika poloti napuh? Je zmeraj kriv sam, njegova notranja želja, da bi bil nekaj več, da bi bil v ospredju pozornosti, da bi ga vsi občudovali? Ali pa dobi namig za vzvišeno mnenje o sebi najprej od dru- gih? Tako kot mačkon Robert, ki je svoji lastnici eden in edini, najlepši med lepotci mačkoni. Nenehna hvala ga tako prevzame, da si omisli pustolovščino v živalski vrt. Če je res tako lep, kako zavidljivo bodo nanj gleda- le šele druge živali. Toda v živalskem vrtu kaj kmalu boleče zgrmi na trdna tla. Kamorkoli gre, vsepovsod je nekomu v napoto, mu jemlje njegov življenjski pros- tor. Živali, ki »spadajo« v živalski vrt, ga odganjajo kot pritepenca, češ, kdo pa si ti, da se motaš med nami? Ko se nazadnje poln obdrgnin in ugriznin zavleče nazaj k svoji gospodarici, šele dojame, kje mu je mesto in komu v resnici velja za lepotca. Napuh je vsakršne vrste. Mar ni poln napuha zajec, ki o sebi meni, da mora nenehno hiteti, da mora zmeraj imeti nešteto obveznosti in da za kogarkoli drugega razen samega sebe ni vredno izgubljati časa? Šele ko ga čisto navadna lovska zanka ujame za taco in mu iz zagate pomaga medved, za katerega se zajec svoj čas sploh ni zmenil, spozna, da si je tu in tam le vredno vzeti čas za druge. Kakšne vrste napuh je obsedel molja, ki ni videl dru- gega kot sladkarij? Še govoriti je ob tem pozabil, saj je v sebi nenehno razmišljal o hrani. Ob tem pa se je