134. številka.!t \t^etck 13. junija. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan neier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 eld do jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa, se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnj e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, iu po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo inupravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Nemški otroški vrt v Ljubljani. Nežna slovanska mladina je gotovo tisti element, na katerega nemški „Schulvereio" najbolj svojo pozornost obrača, da bi jo slovanskemu življu od tujil, dobro računajoS, da ako se kali slovenskega domoljubja umore v srcih nežne slovanske mladine, je skoro gotovo, da Be bode mladenič slovanski navduševal le za nemštvo. Mož tako vzgojen od prve mladosti v nemškem vrtu, ko mu nemška šola Ljubljanske hranilnice potem daje daljno nemško odgojo in se mu ueeplja sovraštvo do svoje slovanske narodnosti, je gotovo najzanesljivejši renegat slovenskega naroda, na katerega smejo naši Nemci in nemškutarji gotovo računiti. To tudi uvažajo naši nasprotniki, zatori so sklenili izruvati slovensko narodnost pri korenini, namreč ustanoviti nemški otroški vrt, „deutschen Kindergarten", v Ljubljani. Da v istega ne bodo pošiljali naši večinoma imoviti Nemci svojih otrok, to je jasno, kakor beli dan, kajti prvič odgojujejo se otroci naših bogatih Nemcev večinoma doma v francoskem jeziku po guvernantah, ali v nemškem jeziku po iz Prusije pripisanih odgojiteljicah, — manj imoviti pravi Nemci, kakor tudi nemškutarji in za svojo narodnost malomarni Slovenci imajo dosti prilike, pošiljati svoje otioke v nemški „Kindergarten " gospodičen Rehn. A naši importovani c. kr. profesorji Gartenauer, Nedvcd in Linhart imajo „furor teutonicu8u v Bebi in čutijo sveto nalogo, kar stoletja neso zamogla, da oni ustanove, namreč, da se slovenski živelj v Ljubljani na vsak način, kolikor možno, pouemči. Dobro vedoČ, da je v Rehnovem otrožkem vrtu treba plačevati za otroke po dva goldinarja na mesec, kar revni stariši težko zmorejo in da se v otroški varovtloiei pri sv. Flo-rijanu, katerej na čelu stoji župnik sv. Jakoba g. J. Rozman, ne sme teptati Blovenski jezik, kateremu je v tem zavodu razumno odločeno prvo mesto, sklenili so, da je najboljše sredstvo za od-tujenje Blovenskih otrok od svoje slovanske narodnosti, da se ustanovi nemški otroški vrt v Ljubljani, v katerega se bodo vsprejemali otroci slovenskih večinoma revnih starišev brezplačno v pouk. Naši Nemci dobro računajo, kajti gotovo bodo revni Blo- venski delavci veseli, če jim bode kje mogoče preskrbeti za nekoliko ur dneva svoje otroke brezplačno, da zamoreta iti oče in mati na delo, priborit z delom pičli, a neobhodni zaslužek. In kar se ne bode zgodilo radovoljno, za to bodo Že skrbeli naši nemški tovarnarji in trgovci, katerim bode lahko ukazati „aut-autw, da bodo njih služniki morali pošiljati svoje otroke v nemški otroški vrt. Dolgo že obravnava tukajšnja „Ortsgruppe" nemškega „Schulvereina" b centralnim vod tvom na Dunaji, naj bi se ustanovil nemški otroški vrt. A gosp. dr. "VVeitlof je odgovoril: „Priredite nekaj fonda za otroški vrt vsaj za jedno leto, potem bode mo že mi stvar vzeli v roke". I a ravno sedaj snuje „Laibacher Turnvereinu, veliko veselico v ka-zinskej restavraciji združeno z bazarom, za katerega pobirata g. c. kr. prof. Gartenauer in načelnik nemških turnarjev g. A. Mahr po vseh hišah Ljubljanskih, tudi pri Slovencih, kar jih je neutralnih oziroma mlačnih, posebno pri gospeh, darove za bazar v korist ustanovljenju nemškega otroškega vrta v Ljubljani, in darovi, katere dobivajo, neso mali in lepo svoto spravili bodo vkupe, gotovo toliko, da bode nemški nSchulvereinu drugo dodal in se s prihodnjim šolskim letom ustanovi nemški otroški vrt v Ljubljani, kateremu bode naša kranjska hranilnica že z ozirom na 'o, da si pripravi potrebnih učencev za njeno nemško ljudsko šolo, gotovo z nemalo podporno svoto vsako leto priskočila, kakor to vidimo v drugih slučajih. Kaj pa nemški otroški vrt za Ljubljanske Slovence in tudi za one h Ljubljanske okolice, — kajti nemški gospodje pri odtujevanji slovenske mladine ne bodejo izbirčni — pomeni, tega nam pač ni treba razlagati. A Kaj pa mi Ljubljanski Slovenci, bodemo li mirno gledali odtujeoje naše slovenske mladine? Ali ne bodemo uičeuar storili proti zlobnim nakanam naših Nemcev V Poglejmo vendar brate naše, Čehe, koliko oni žrtvujejo, da ohranijo svojo mladino češki narodnosti, da ne zapade nemškemu molohu! si nesmo bogati narod, toliko vsaj bodemo lahko žrtovali, kakor Goriški Slovenci da ustanovimo slo\enski otroški vrt v Ljubljani in rešimo slovensko deco pred ponemčevanjem Neobhodna je nujnost, da za nekaj časa obr- nemo svojo pozornost na to past, katero hote nastaviti naši nasprotniki mladini našej. Le preuda-rimo, s koliko lokavostjo so napravili svoj načrt 50.000 gld. odločdi so za delavskn. stanovanja, ob jednem pa snujejo nemški otroški vrt. Delavec, kateri bi dobil stanovanje v namerovanem poslopji, bi bil gotovo zavezan, pošiljati svoje otroke v ta otroški vrt, potem v hranilnično nemško deško šolo itd. Posledice so jasne, da je preprečimo, treba da tudi mi pričnemo pri korenini in skrbimo, da se nam naša mladina ne bode odtujevala, da uničimo to zlobno nakano našega sovraga. Potem, a le potem, smemo biti uverjeni, da smo izpolnili svojo sveto narodno dolžno: t! Iz deželnih zborov. Deželni »bor Istrski. Poreč, 10. junija. (II. seja.) — Pričetek ob It'1/« uri pred-poludne. Manjka še '/» poslancev. Odobri se zapisnik včerajšnje seje. Porečki ordinarijat naznani, da bode na sv. Rešnjega telesa dan služena svečana maša. Okrajni glavar Eluschegg prosi zaradi uradnega posla 10 dnevni odpust, kojega večina dovoli. Slovanski poslanci ne glasujejo za odpust. Slede razne volitve. Tajnika: Dr. Duba, dr. Doblanovič. Revizorji: Bembo, dr. Doblunovic, Rizzi, Zam-lić, Delbeilo, Ivančič. Deželni glavar predlaga voliti agrarni odbor, koji naj bi pretresaval vladni predlogi: 1. za usta-novljenje okrajnih poljedelskih odborov in deželnega vrhovnega odbora. Ti imeli bi nekako nadomestiti kmetijsko družbo, katera je obstojala v Rovinji, a jo je vlada pred dvema leti razpustila zaradi nedelavnosti. Ker se deželni zbor in vlada ne moreta zjediniti, obravnavala se bode ta postava zdaj že v tretje. Vsprejme se predlog Cancianov, da se voli v agrarni in šolski odbor po 5 članov, v finančni in politično-pravni pa po 7, kar se odobri. Deželni glavar omenja, da bode o nekih došlih peticijah poročal deželni odbor. LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXIX. Poglavje. Navzočba. (Dalje.) — Zadosti tega! A jaz mislim, da bi tebe bili zvezali s sedlovim jermenom, kakor takrat, ali pomniš ? Pri tebi bi to ne bilo prvokrat! — Nesem prvokrat trpel za te, — nadaljeval je Basmanov, — a Še nikdar nesem dobil nikake zahvale. Godunov, Maljuta in Vjazemski ti tako ne Blužijo, a jih vedno z nagradami obsiplješ. — Prav zares ne tako, kakor ti. Kako bi se mogli v plesu meriti s teboj! — Nadepolni car, — odgovoril je Basmanov, zgubljajoč potrpljenje, — če ti nesem ljub, me pa popolnem odpusti! Basmanov se je nadejal, da ga bode Ivan pridrževal; pa v njegovej odsotnosti se je Ivanova ljubezen k njemu še bolj ohladila, mesto da bi oživela, drugi ljubimci, zlasti Maljuta, katerega je žalila Basmanova ošabnost, porabili so ta čas, da so Še bolj odvrnili od njega Ivanovo srce. Basmanova je prevaral njegov račun. Videlo se je, da se car zabava ž njegovo nevoljo. — Naj bo pa, — rekel je Ivan s posiljeno britkostjo: — če bode tudi žalostno brez tebe meni, siroti zapuščeni, in državna dela se bodo zamotavala, a kaj se hoče, pomagal se bodem s svojim slabim razumom, kakor se bodem mogel. Pojdi, Teodorček, kamor ti je drr.go, s silo te ne bodem zadržaval. Basmanov ni mogel več skrivati svoje jeze. Razvajen od prejšnjih odnošajev k Ivanu, dal jej je polno prostost. — Hvalo tebi, ear, — rekel je, — zahvalim ti za kruh in sol! Zahvalim Be ti, da izženeš svojega slugo, kakor ničvrednega psa! Hvalil se bodem — pristavil je neprevidno, — po vsej Rusiji s tvojo prijaznostjo! Naj ti pa drugi služijo, kakor ti je služila Teodora. Mnogo grehov sem si nakopal na svojo dušo v tvojej službi, a jednega greha, čarovstva namreč si nesem nakopal na dušo svojo. Ivan Vasiljevič se je še dalje smehljal, a pri poslednjih besedah se je spremenil njegov izraz. — Čarovstva V — vprašal je, z začudenjem, ki je bilo gotovo premeniti se v jezo : — kdo pa čar uje tukaj? — Kaj, ko bi tvoj Vjazemski! — odgovoril je Basmanov, no povesivši oči pred carskim pogledom. — Da, — nadaljeval je, ne da bi ga bil kaj zbegal Ivanov grozen obraz: — ti si jedini, ki ne veš, da, kadar biva on v Moskvi, zahaja po noči v gozd, v mlin, čarovat; a Čemu bi čarai, če ne zato, da izvel tvojo carsko milost. — Od kod pa ti to veš? — vprašal je car, in uprl v Basmanova svoje bistre oči. Zdaj se je Basmanov malo zbegal. — Včeraj sem zvedel od njegovih hlapcev, car, — rekel je hitro : — ko bil bi prej izvedel, povedal bi bil tvojej milosti. Car se je zamislil. — Pojdi, — rekel je po kratkem molčanji, — jaz bodem sam preiskal to stvar; a iz slobode no nodi do mojega ukaza. Basmanov je odšel, zadovoljen, da se mu je posrečilo vzbuditi v nezaupljivem carjevem srci sum na jednega svojih nasprotnikov, pa silno ga je skrbela carjeva hladnost. Kmalu je car rdš I iz svoje pohvalnice v Vsi odbori so bili voljeni soglasno, ker je večina kandidovai* (in tudi volila) v trt odbore tudi slovanske poslance in sicer: v finančni Za m lica, v šolski Spinčića in v agrarni Laginjo. V političuo-pravui odbor ni vsprejela nobenega naših. Ker bodo zdaj odbori delali, ne bo seje pred Boboto. Čudno je, da slovanska poslanca Spiučič in Križanac de zdaj nesta dobila legitimacij od namestn išt v a in da tedaj ne moreta v zbor. Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 13. junija. Češki volilni centralni komitet za Morav-■ko je sklenil, Čehom v Olomuci prepustiti, da sami postavijo kandidate. V Brnu je pa sklenil centralni volilni komitet v vseh volilnih okrajih postaviti kaudiilate. — Govori se, da se bode grof Schon-born, moravski namestnik, imenoval višjim dvornim maršalom. V torek je bila v Pragi konferenca česklli škofov, katerej je predsedoval kardinal Schvvarzen-berg, in se posvetovala o urejenji duhovenske bire. Te konference udeležili so se razen vseh čeških škofov vsi (lani Pražkega škofijskega kapitela in zastopniki drugih čeških kapitelov, vsi prosti, več opatov in po trije vikarji iz vsake škofije. Državni poslanec prost Platzer je poročal, kako ta zadeva sedaj stoj i v državnem zboru. Ta konferenca je načeloma vsprejela določbe vladne predloge. MpodiiJe-avstrl|ski liberalni veleposestniki so zopet pokazali, koliko je liberalcem za spravo mari. Konservativni veleposestniki so jim ponudili kompromis za bodoče volitve v deželni zbor, pa so ga odbili. Tako bosti sedaj obe stranki postavili vsaka svoje kandidate. Konservativni veleposestniki so pa sklenili mej BVpjd kandidate vzeti tudi uekaj zmernih libeialcev. da tako pokažejo, da so pripravljeni k spravi. Hrvatski sabor je v torek zavrgel Ivičev predlog, da uaj bi vlada predložila vsa dopisovanja mej ogersko in hrvatsko vlado o znauej aferi zaradi grbov. Predlog je pobijal z veliko odločnostjo ban sam. Mnogo poslancev se je bilo odteguilo glasova-nju, mej njimi bivši ban Pejačevič. Danes so se pričele na Ogerskem volitve v državni zbor. V tem bo pa z več krajev prišla poročila o izgredih, v već krajev odposlala se je vojaščina, da se vzdrži red. * nanje državo. Srbski diplomatični agent je že ostavi! Sofijo, tajnik agencije je pa še ostal. Srbska skupščina je zavrgla volitev v Knjnževcu. Druge nove volitve so ho potrdile. Ituski minister notranjih zadev je prepovedal na drobno prodajo „Moskovskim Vjedomostim". Radovedni smo, ali bode sedaj Katkov še tako goreče v svojem listu zagovarjal reakcijonarne ukaze vlade, ko je tudi njega doletel tak ukaz od zgoraj. Bolgarski agent je že tudi ostavd Belgrad. Bolgarska vladu ničesar ne ve o kakih napadih na srbsko ozeinfjfe. Srbski agent pa tudi ni vedel povedati, kje m kedaj bi se bilo zgodilo tako prestopanje meje. V torek je italijanski minister vnanjih zadev, Mancioi, senatu predložil načrt zakona o odpravi konzulskeea sodstva v Tunisu. — V zbornici poslancev je pa Miscilli vprašal vlado, kaj se je storilo, da bi Anglija strogo izpolnjevala mejnarodno zdravstveno pogodbo v Egiptu, in ali je res, da v orijentu razsaja kolera. MiniBter Mancini je odgovoril, da zdravstveno stanje v Egiptu ni slabo, a Be vsprejemno sobano, usel se je na naslonjač in okrožen od opričnikov začel je po vrsti zasliševati zemske bojarje, ki so prišli iz Moskve in iz drugib mest z dokladi. Ko je dal vsakemu kaka povelja, pogovoril se ž njimi o potrebah države, o odnošajih z inozemskimi državami in uaredbah proti daljšim napadom Tatarjev, vprašal je Ivau, če ni nobenega več, ki želi biti vsprejet? — Bojar, Družina Andrejevič Morozov, — odgovoril je jeden stolnik, — se ti priklanja, in prosi, da bi ga dopustil pred tvoje svitle oči. — Morozov V — rekel je Ivan, — ali on ni zgorel pri požaru? Ali se živi stari pes! Kaj? Pa jaz sem preklical svojo jezo nanj, tedaj naj pride ! Stolnik je šel ven; kmalu se je razdelila tolpa carjevih dvornikov, in Družina Andrejevič, opirajoč bo na dva znanca, stopil je k carju in padel pred njim na kolena. Pozornost vseh se je obrnila na starega bojarja. Njegov obraz je bil bled, jako upal, na čelu Be je videla praska, katero mu je prizadela sablja Vjazemakega, pa upale oči so kazale prejšnjo silno voljo; a na pnuzdignenih obrvih ležal je kakor poprej pečat neuklonljive upornosti. je bat>, da se slabša, kajti kolera v Indiji se jako razširja. Vlada je pa storila vse, kar je treba. V Rimu ko pri volitvah v mestni zastop zmagali kleri kalci. Izmej 23.500 volilcev volilo jih je samo 7000. Mej zmernimi in naprednimi liberalci je bil naustal spor, zaradi česar se mnogo liberalnih volilcev ni udeležilo volitve. Naj bode že izid tak ali tak, vse-kako je pa žalostno za večno mesto, da se njega prebivalci za mestne zadeve tako malo brigajo. leinškl državni zbor je vzprejel predlog Windthorstov, da se odpravi zakon o interniranji in iztitanji duhovnikov, ki neso opravičeni po majskih zakonih opravljati cerkvenih opravil. Vlada se še Hedaj o tem ni izjavila. Belgijsko novo ministerstvo bode baje še ta teden definitivno sestavljeno. Beernaerd bode neki prevzel predsedništvo in ministerstvo notranjih zadev, princ Cdrman-Chimav ministerstvo vnanjih zadev, Hoeste pravosodja, Jacobs financ, general Ja-quemart vojake in van den Peereboom ministerstvo trgovine in poljedelstva. Ministerstvo poljedelstva in trgovine se bode na novo ustanovilo, ministerstvo nauka pa opustilo V angleskej gpodnjej zbornici je objavil Fitzmaurice, da je vlad« vsprejela predlog Turčije, da se imenuje Krestovič generalnim gubernatorjem Vzhodne Rumelije. Nadalje je objavil Fitzmaurice, da se je vlada pritožila pri vladi Severoamenških zjedinjemh držav zaradi duiamitnih zarot. Hevvett je poročil, da je 27. maja ime! pogovor z abesinskim kraljem, kateri ga je jako zadovoljil Gladstone je izjavil, vesti, da bi vlada se bila pogajala s Turčijo, da odpošlje ta vojsko v E,'ipet ali Sudan so izmišljene. Ta izjava je jako zadovoljila poslance. — Ministerstvo vnaniib zidev še ni dobilo nikakega potrdila, da bi bil res pal Berber, zato je upati, da šo ui — Ziber paša je ponudil angleskej vladi, da v petih, tednih naredi mir v Sudanu, ako ga imenujejo za dednega podkralja sudanske^a pod egiptovsko uadoblastjo. On hoče garantovati povrat Gordona in prepoved trgovine z robovi in otvorit' ostali Sudan Evtopcera. PovBod se bodo lahko ustanovili kou zulati in svoboda vsem veroizpovedovanjem se bode objavila. Da izvede vse tu lepe stvari, Zibar ne zahteva n ti angleške niti egiptovske pomori. Iv i kor se iz Assiuta brzojavija časopisu „D.dly News,u se poskus egiptovske vlade pobirati davke v prirodnih pridelkih ni posrečil. Prebivalci zgornjega Egipta se trdovratno branijo davek plačevati v denarjih, pa tudi v prirodnih pridelkih. Javnega upora sicer nikjer ni, pa povsod se prikazuje jako trdovraten pasiven upor, katerega podpihujejo šejki in imenitniki. Vladi do 4. julija poidejo poslednja denarna sredstva, zato je finančni minister zaukazal s silo iztrjati davke, oziroma prodati posestva onim, ki so duvke na dolgu. Biti so je, da bi to poB loo iztirjanje davkov ne prouzročilo ustaje. JEvroj>ei so že v velikem strahu in so odposlali svoje j rodovine v Kajiro. Dopisi. Wj HI o t ran i sitega 11. junija. [Izv dopis.] Sedaj imamo čas in dobo okrajnih učiteljskih zborovanj Pri teh obravnava se raznovrstna tvarina. Več programov tem zborovanjem čitalo se je že po časopisih; a do sedaj ni bilo Se v nobenem nahajati neke posebno važne točke za učiteljstvo sploh, osobito pa še za jednorazrtduičanje. In to bi bile: a) poluoštevilne starostne doklade starejim učiteljem b) priinerne opravilne doklade jednorazredničarjem; c) uštevanje let za pokojnino učiteljem od onega časa, ko je kdo maturo vspešno dovršil. Vse to so za učiteljstvo važne in pomenljive stvari, katere naj bi se pri vsakem okrajnem zborovanji učiteljskem, čeravno ne že kot posebna točka, pa vsaj Nasproti dvorskim običajora bila je njegova obleka jako priprosta. Ivan je gledal Morozova, a ni spregovoril ni-koke besede. Kdor bi bil umel čitati v carjevih očeh, ta bi bil bral v njih skrito sovraštvo in veselje, da vidi tako ponižanega svojega sovražnika; površnemu opazovalcu bi se pa Ivanove poteze zdaj bile zdele celo prijazne. — Družina Andrejevič, — rekel je ponosno, pa laskavo, — jaz Bem preklical svojo jezo nate; zakaj si tako skromno oblečen. — Car, — odgovoril je Morozov, še vedno klečeč, — ne spodobi se temu oblačiti v brokat, komur so sežgali hišo tvoji opričniki in mu ženo odpeljali. Car, — nadaljeval je s tvrdim glasom, — pritožujem se tebi zaradi razžaljenja proti tvojemu o ro/. j en osni Afanasiju Vjazemskemu. — Ustani, — rekel je car, — in povej vse po vrsti, ako je kdo iz mojih ljudij razžalil tebe, ne odpustim mu, naj bode tudi najboljši moj prijatelj. — Car, — nadaljeval je Morozov, ne da bi ostal, — veli poklicati Afanasija. Vpričo mene naj dajo odgovor tvojej milosti. (Dalje prib.) mej posamičnimi nasveti prerešetavale, h Čemur naj bi se stavili pametni in dobro podkrepljeni nasveti. Dotični nasveti naj bi se potem od vseh okrajnih učiteljskih zborovanj izročili „Slov. učiteljskemu društvu v Ljubljani", katero naj bi napravilo potem še jedenkrat v smislu zgoraj povedanega pošteno peticijo do slavnega deželnega zbora, dobro obloženo z nasveti okrajnih učiteljskih zborovanj, kateri bi slednjič vendar, le jedenkrat na te pravične želje ljudskega učiteljstva ozir jemati pričel, „Kdor prosi in ne odneha, slednjič prejme zaželjeno reč". — Bog pomaga temu, kd>r si tudi sam pomaga; pečeni golobi pa nobenemu izpod neba sami v usta ne trče. Še nekaj imam na kratko omeniti. Pravijo, da bode menda letos zopet jedenkrat deželna učiteljska konferenca. Učiteljstvo voli si v to pri okrajnih zborovanjih svojih svoje odposlance in zastopnike. Pozor toraj! Volite po vsej kronoviui p. n. gg. učitelji za deželno učiteljsko konferenco može iz svojega stanu, kateri so čistega značaj a, ter imajo srce in razum na pravem mestu, da si upajo z resnico očitno na dan in jim pred vsakim malim „duhom" srce za pete ne p.tde. Rešite si bvojo čast in ne dopustite si takega znamenja nikdar več misnu i ua čelo svojega preimenitnega poklica, kot vam so je bili pri zadnjej jednakej priliki (izuzemši čaBtno osmerico) vaši zastopniki u žgal i! — Sreča junačka bodi vam mila. ! I* Poljan pri Loki 12. junija. [Izv. dop.] Nemila smrt pobrala je 9. t. m. iz nase srede moža, ki je bil blag oče svojim, skrben gospodar, iskren domoljub in plodovit umetnik. Ta mož, katerega krije zdaj že hladna zemlja, bil je Štefau Šubic, podobar in slikar v Poljanah, oče po vsem Slovenskem in tudi drugod dobro znanih slikarjev gg. Janeza in Jurija Šubica. Tudi v podobarstvu izučil je ranjki prav dobro svojega sina Valentina, kateri ga bode nasledoval v tej stroki in na domu. Delal je ranjki, ki je bil že 65 let star, skoraj do zadnjega; le zadnji mesec izdeloval je mesto njega naročena slikarska dela sin njegov g. Janez Šubic, ki je prišel z Dunaja tolažit očeta v bolezni, ter mu tako tudi veliko skrbij odvzel in zadnje trenutke v življenji zelo olajšal. Kako priljubljen je ranjki bil v domačem kraji, spričuje nam sijajen pogreb, katerega se je udeležila razen sorodnikov in prijateljev tudi šolska mladina z učiteljstvom, občinski zastop z županom in pa »Bralno društvo v Poljanah", katerega dru-štvenik je tudi ranjki bil. Bodi mu zemljica lahka! Samotar, Iz Rateč pri Kranjski gori 12. junija. [Izv. dop j V nedeljo po polunoči izginil je poštni odpravnik iz Bele Peči Heinrich Heiue, sin bivšega sodnika v Žužemberku. Po dauašnjih preiskavah poštnih zapisnikov in žurnalov našel se je primanjkljaj v znesku 1100 gl. Preiskava omenjenih zapisnikov pa še ni končana, in bati se je, da defraudacija še veliko več obsega. Heinrich Heine je 20 let star. Zaljubil se je v neko dekle v Belej Peči in ker „dećva" ni marala njegove ljubezni, temveč je šla z očetom v Pulj, mislili so ljudje, da Be je sam usmrtil. Kupil je v nedeljo dopoludne v Trbiži kovčeg in oblekel se je po tirolski (Tiroler-Nationalkosttim). Kmalu po polunoči ga je videl tukajšnji pismonosec s puško na rami in kakor pismonosec pravi, imel je še nekaj pri sebi; kar pa pismonosec, ki je bolj slabega uma, ni v stanu povedati, kaj da je bilo. Orožni list, katerega si je preskrbe!, pustil je doma. Kupil si je tudi pred odhodom 22 Škatljic škatljic žveplenic in četrt litra žganja. Najbolj interesantno pa je to, da je graščak gospod Mali iz Podvina dobil ravno o tem času iz Benetk v 1. dan t. m. oddano pismo b 1200 gold.; a da je mladi grešnik to zanimljivo vsebino zase pridržal. Recimo: Žrtev preveč prizanesljivih starišev je mladenič. Bivši sodnik g. Ilevne ga je silno zagovarjal in ljubil. Gospod Heine bil je v svojega sinčeka slepo zaljubljen. Dovoljevat mu je vse, kar mu drago, in v krčmah je navadno hvalil svojega Bina: „niein Bub der Heinče", „ein scbones Kind", „ein fescher Bursche", „der Postexpeditor von Wei8senlelsu. „Ja der Herr Neus (posestnik fabrike) hat seine Post in ehrlichen Handen!" To je! Še več bi se dalo čez to omeniti, pa prihranim dalje za drugo poročilo." —a—b. —n. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 10. junija. (Konec.., Mestni odbornik g. Bayer poroča v imenu avničnegs ravnateljstva o prošnji mesarske zadruge, katere zapopadek je: Zadruga Ljubljanskih mesarjev uložila je prošnjo, naj se regulativ za mestno klavnico v nekaterih določbah prenaredi. Tako prosijo mej drugim, naj se jim dovoli drob izvažati v zaprtih sodih tudi po dnevu, ker ga izvažajo jedino le na svoje travnike in se dovoljuje izvažati razue odpadke iz tacib hiš, kjer je uveden „Fasselsistem" itd. Nadalje prosijo, naj bi bila klavnica odprta mesto kakor do sedaj zjutraj, pa tudi v nedeljah in praznikih jedno uro prej, namreč od 1. marca do 1. novembra ob 3. uri, od 1. novembra do 1. marca ob 4. uri, in to zaradi tega, ker imajo mesarji z razsekavanjem živine več kot jedno uro posla, meBO pa je treba oddati v bolnice, javne zavode in vojakom že ob 5. uri zjutraj. Dalje, da se klavnica zvečer, mesto kakor doslej, od 1. marca do 1. novembra ob 8., zapira se le ob 9. uri, od 1. novembra do 1. marca pa ob 8. uri, ker je to neobhodno potrebno. Tudi za nedelje in praznike prosijo mesarji,