St. 62. IV. tečaj. 1871. V torek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru bre/. pošiljanja na dom za \e.? leto 9 g. — k. ,, pol leta 4 „ — „ . četrt „ 2 „ 20 „ |*o po»il: ia vse leto 10 g. — k. , pol leta B »t — n . četrt - 2 „ 60 . VredniitTO in opravniitvo je na itolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto so plačojo : 8 kr. če se tinka lkrat ■ >> >> »i u 2kral, 1 " m n 3krat. veto pismenke se pln-čnjejo po prostoru. Za vsak tiHek je plačati kolek (štemp(l|) t% »0 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno franknjejo Svojim bralcem, ki so zbog nenadne in nenadomestljive izgube pokojnega vrednika gospoda An t ona Tomšiča v skrbi, da bi utegnil naš list prestati, naznanjamo, ka je vse poskrbljeno, da bo naš list prej ko slej izhajal v Tomšičevem duhu in smislu, da ostane zadihaj in program „Slov. Naroda" nepremenjen in da bomo vse storili, kar bi utegnilo kolikor toliko nadomestiti izvanredno bistroumnost in genijalnost rajnega. Vsi naši dosedanji sodelavci so nam tudi za prihodnje obljubili svojo pripomoćt neprestana skrb pa nam bode, da privabimo še več delavnih moči in tako zadostujemo slovenskemu občinstvu V r c d n i Š t v o. n kranjsko deželo. Ti sveti so sicer so le od novega lota sem, zahtevati se še toraj obilo no moro. Učitolj, kot zastopnik v okrajnem in krajnem Konečno So nekaj boaodi „Danici", ki v svojem listu od šolskem svetu, jo z vesoljem pozdravljal novo postave,119. m. dopisniku iz Kranjskega (12. m. v WS1. N.") i mu dovoljujejo, da sme v svojih zadevah tudi sam očita, da je dopis Bslov. tabor in slov. šolstvo" pisal nasvotovati, govoriti in sklepati; on so jo novih pravic ali iz porednosti, ali iz .nevodnosti" (priprostosti). Iz vrsto poprijel ter si v tej zavesti koj prizadjal, da bi wP 0 r o d n o 11 iu — da ne rečem več — grajajo 110-tudi drugo za šolo vuel. kteri duhovniki sodanjo šolstvo novodnomu .pripro- Srenjski možji> ro nove tirjatvo le malo umeli ter 8 m utt kmotu.^rdopisnik jo pa iz „1 j u bo z n iB o jih le mlačno vdoleževali. Njih napačne misli do So^tvajn e}ov. lifaroda svaril raožo, ki napal razkladajo Solo, njih novednost o šolski koristi, njih nevoljno žer- jn črtijo" ljudem stvar, ktere ti ne razumu in s tom tovanjo vsacega vinarja za šolsko namene so še vedno škodujejo. — Dopisnik jo pa sicor govoril lo o ljud-na poti vsemu prizadevanju od strani učiteljeve. [skill šolah, ne o ljublj. realki, na kteri edini šoli Kaj pa slovenski duhovni, cerkveni zastopniki v Izvirni telegrami »Slov. Narodu." Iz Gorice, 27. maja. Tužna majka Slava! Naroda neizmerno /gubo srčno pomilujo „Soča." I z O r m u ž a , 27. maja. Smrt blagega Tomšiča, poznanega kot govornika na ormuškem taboru nas je globoko ganila in občutimo veliko žalost. Ostal nam bo v blagem spominu. Naj po čiva v miru. St. Miklavški narodnjaki. Iz Kranja, 28. maja. Prežalostno sočutje po bntki zgubi vrlega vred nika .Slov. Naroda", poštenega narodnjaka Tomšiča iz-rokujeta Čitalnica in .Sokol" kranjski. Iz Metliko, 28. maja. Odkritosrčno milovanje — zarad strašnega udarca Vsedtlino sočutje tuge in žalosti. Tomšiču večen spomin Iz Gorice, 28. maja. Nagla smrt Tomšiča je v tukajšnjih slovenskih krogih neizmerno žalost obudila. Zopet volika nesreča za nnrod slovenski! Slovensko SolStvo in slovensko dnhovstvo. Do najnovejšega časa so bile šole na Avstrijske! skoraj izključljivo le pod duhovnim ali cerkvenim nad zorništvom. Postava od 25. maja 1869. pa določujo da se imajo pri šolskem nadzorništvu enakomerno vdelo zevati : cerkev, šola, srenja in deloma tudi vlada. To postavo mora slehern, ki nepristransko sodi, pra vično imenovati. To se sicer tudi sploh pripoznava le od strani nekterih duhovnov še izhajajo v tej za devi razna nasprotovanja. Na podlagi omenjeno po stave so osnovana sedanja de/.olna, okrajna in kraju šolska Bvotovalstva, ki imajo še dovolj lepih in važnih pravic v svojem delokrožji. Ti različni šolski sveti so kaj hvalovredne napravo. V teh imajo srenjski, šolsk in cerkveni možje lepo priložnost, pravico in dolžnost da morejo obilo koristnega za šolski napredok učiniti ako jim je na izobraženji mladino in naroda kaj ležečo Opazujmo pa, kako so zastopniki v okrajnih, zlasti pa v krajnih šolskih svetih na svojih važnih mestih de lavni in kako se poganjajo, da bi šolstvo v smislu se danjega časa povzdignili. Imamo pred očmi posebno nosti v svoji strasti kot šolski nasprotniki no pridojo ob svojo dobro imel — okrajnem in krajnem šolskem svetu ? Voč slovenskih duhovnikov je, ki so že od nekdaj vneti bili za odgojo iu podučavanje mladine. Večina od teh še goji enako ljubezen do šolstva in narodske omike. Ti se radi vdeležujejo pri obravnavah šolskih, so tudi predsedniki v krajnem šolskem svetu, in krajni šolski nadzorniki. Nekteri podpirajo učiteljo na vse strani, spodbujajo srenjčane za šolstvo in so še vedno pravi šolski prijatelji. Nekaj takih mož jo vlada celo imenovala za okrajne Šolsko nadzornike. Žalibog pa, da veliko kranjskih duhovnikov ne moremo prištevati k omenjenim šolskim prijateljom. Mnogo jih je, kterim omenjena postava od 25. maja 1869. ni všeč, kteri toraj ne privoščijo srenjskim in šolskim možem, da se ti pri Šolskem ogledništvu vdeležujejo. Ti toraj nočejo biti drugim pravični; kar so sami radi, tega bi ne privolili drugim, akoravno imajo poslednji enake pravice. Žalostno jo tedaj, da so nekteri slovenski duhovniki no vileležujojo z vesoljem pri krajnih šolskih svo-ih, da se branijo biti predsedniki toh svetov, krajni š. nadzorniki, ktera častna mesta so jim zaupno podelujejo. Škodljivo jo za šolstvo in narod, da privatno in očitno šolstvo sodanjo grajajo, da vedno krivično tožujejo : .Šola jo od cerkve ločena, duhovniki nimamo nič voč pri šoli opraviti." Zelo škodljivo jo za prosto ljudstvo, da so mu sedanja šola tako črna narisa, da so mu šo to malo veselje do šob jemljo. Res, da cerkvene oblastnije sedaj ne nalagajo duhovniku itikakoršoih dolžnosti, šolo zagovarjati iu za-njo skrbeti, ali kot zvest državljan in domoljub bi moral on vse dobro naprave podpirati. Solo pa so in ostanej j še dalje koristne napravo; zlasti pa ne bodo svoj važen cilj ali smoter zgrešile, ako bodo pod umnim nadzorništvom. Najboljša sestava šolskega nadzorništva pa jo sedanja. Duhovni naj nikar ne mislijo, da brez njihovo pomoči bodo nova nadzorništva nehala, čeravno ne bodo mogla toliko koristiti, kakor tedaj , ko bi vsi složno ravnali , vondar so no bodo vdala duhovnim nasprotovanjem. Učitelji in srenjo so prišli do lepih pravic v šolskih btvaroh. To pravico si bodo pa tudi ohrauiti in braniti vedeli. In če bi so tudi sronjo tega no zavedale, so pa učitelji dandanašnji toliko p o g u m n i, da bodo varovali pridobljeno svobodo in domačo šolstvo, Sicer pa naj tudi duhovniki premislijo, preden pride do resnega boja, da sovražniki šolstva so tudi sovražnika narodal Slovenski duhovniki so bili zlasti kot učeniki dobrotniki slovenski Varujejo naj se, da zarad male nougod* — težko šo drugoj —na Kranjskem no hodijo k vsakdanji šolarski maši. Da pa principo novih šolskih postav imenuje „Danica" neugodno sera o, ktero bode prej ali poznej slab sad rodilo, moramo lo obžalovati in jej povedati, da sc s tomi njonimi mislimi in načeli malo kdo slaga, tudi izobraženi slovenski narod no voč; noizobražoni jih pa no razume. 1k državnega %hora. Govor državnoga poslanca dr. K o sto v državnom zboru 25. maja t. 1. .Že gospod prodgovornik na tej (dosni) strani visoko zbornice jo pretrosoval formalno stran adresnoga vprašanja. Dolžnost se mi zdi tudi nekoliko besed o tem izustiti in oalobodujem so narprej vzeti v misel naslov to predložbo. Ne bom govoril več o .ustavnem odboru". Vosoli mo neizmorno, da je gosp. predsednik vslod mojeg« vgovora moral priznati, ka ustavnega odbora ni, ter da odbor, kteri se tako imenuje, ni imel pravico, si to ime prilastiti. (Dobro I na desni.) Kar pa hočem nnglašati, jo to, da imamo donos prod seboj sporočilo „s predlogom", da so snuje adresa. Prosim slavno zbornico premisliti besede : „s predlogom". Mi tedaj nimamo sporočila odborovega o predlogu, ampak sporočilo odbora 8 predlogom in vondar je moj cenjeni prodgovornik na tej (desni) strani visoko zbornice popolnem jasno razložil, da se smejo predlogi v tej visoki zbornici le predlagati kot predlogi vlado ali kot predlogi posameznih udov, da se pa v opravilnem redu, če bi se še tako skrbno iskalo, nikjor no najde opravičenjo odbora samostalno predloge predlagati visoki zbornici. Vgovarjalo so jo, ka je vsaj navada, da odbori na primer pri posvetovanji o budgetu stavijo resolucijske predloge. Mislim, da o tem ni dvombo, ka sme to, kar so po opravilnom redu kot dodaten predlog, kot amen-doment posamezni udje pri druzem branji predlagali, tudi odbor kot dodaten predlog kot amendement predlagati, in zdelo bi so mi bilo razumljivo, čo tudi nekako dvomljivo, ko bi bil odbor prišel s sporočilom o predstojećem predlogu in bi konečno izrekel opombo, naj so sklone resolucija, da so osnuje adresa na Nj. Vcličastvo. Jaz bi bil tudi v tem slučaji slovesno pro-testoval, da prido odbor z izdelano adreso ; dovolim si samo prašanjo: ko bi pri posvotovanji o kakem predmetu, o budgotu ali kaj druzem, ktoromu udu prišlo na misel naznaniti amendement : „Slavna zbornica naj sklone, da so po posamoznem udu predložona ndrosa izda na Nj. Voličanstvo" ali bi gospod predsednik tedaj no rekol, da je to posebon predlog ter da treba 1012 5 o njem Se obravnavati ? In visoka zbornica bi mu pri-' trdila po vsej pravici. Zato se popolnem slagatn z gospodom govornikom na tej (desni) strani zbornice in izrekam kot tvoje mnenje, da se mi dozdeva proti opravilnemu redu, ka je odbor sporočilo stavil s samostalnim predlogom ter da je nasprotno opravilnemu redu, ka se je o njem posvetovalo. (Dobro ! na desni.) Odbor predlaga adreso na Nj. veličastvo. V koliko je adresa na Nj. veličastvo le čin kurtoazije, odgovor na pozdrav poslan zbornici s prestola, nima morebiti one važnosti, ktera je lastna predlogu, da so po lastni inicijativi, po inicijativi visoke zbornice približamo stopnicam prestola ter rszprostremo svoje mnenje. Ne morem si glede delavnosti visoke zbornice misliti važ-uejega čina, nogo da po lastni inicijativi, iz svojega nagiba razloži na stopnicah prestola svoje mnenje. Tak predlog bi moral imeti vsaj globoko, popolno, v vsacem oziru zsdostujočo zaslombo. Adresni odbor predlaga a za svoj predlog ne pove nikakoršnih razlogov. Sporočilo, v kterem bi morali biti razlogi adresi, nima v svojih desetih vrstah nič druzega, nego to, ka se odboru dozdeva potrebno, da se osnuje adresa ; zakaj se mu dozdeva potrebno, ni razvidno v sporočilu. (Pri-znanjo na desni, smeh na levi.) Močenega ni nič, ker navaja odbor lo dva momenta. Prvi je .posvetovanje o odboru predstoječimi predložbami." Znano nam je, da se je predložba vsled sporočila odborovega rešila edinim dnevnim redom in takrat ni našel odbor povoda predlagati adreso na Nj. veličastvo. Drugi dve predložbi, kteri sto se odkaznli odboru, še do zdaj niste prišli v definitivno posvetovanje odborovo. Ne razvidiro tedaj, kako bi napeljavah ti predložbi k tacemu predlogu. Gotovo je tedaj, ka besede .posvetovanje o odboru v predposvetovanje odkazanimi predložbami" niso druzega nego fraza. Pa da so tudi več, ima vendar zbornica in vsak ud pravico zahtevati, da se mu uzroki naznanijo, ki so odbor napeljali k tako važnemu predlogu, kakor je predlog o adresi na Nj. veličastvo. Pravico k temu ima vsak ud te zbornice in cela zbornica, odbor pa, ktereiuu to ni bilo mari, ni spolnil svoje dolžnosti. Odboru prav za prav niso bile predložbe, ampak, kakor se tu pove „zlasti objavi roinisterstva povod, staviti adreiin predlog," in odbor je tako naiven, da misli, ka so postali znani omenjeni objavi vsacemuudu visoke zbornice, ker so odborove seje bile javne. Će so bile seje javne imam pravico se jih udeležiti, nikakor pa dolžnosti, in zahtevati smem, da mi odbor nko stavi važon predlog, poda v lasten pretres ono ministersko objave (velik nemir na levici) iz kterih poskuša doknz, da je adresin pregled potreben. (Priznanje na dosni. Dobro in ploskanje na galeriji.) Predsednik: Prosim, da je na Galeriji mir. (Dalje prih.) Dopisi. Is Novega mesta majnika meseca. [Izv. dop.J Našim kulturoaosniro pruskim opičarjem se slaba godi. Bati se je, da tisti krški raki, ktere je pohrustal cesar Viljem, njim v želodci obleže in sicer iz samega strahu, ker je .Slov. Narod" in za njim uokoliko nemških listov, to pošiljatev svetu objavil. Zakaj pa tudi rake pošiljate ? Pa vi boto to reč že vedeli, saj je vaš nemškutarski tovarŠ in glava te druhali, gosp. Ausetz, kakor je sam po svetu pravil, na poziv, naj pove, kaj raki veljajo v Berolin odgovoril, da nič, „dass noch er zu grosem Danke verpflichtet ist." To se nekako čudno glasi I Nam ste nekdaj očitali, da smo rubeljni plačani ruski agentje, kaj pa, ko bi se bila ta reč zubrnila? Vaša hvaležnost je sumljiva. Konradov izstop iz ljubljanskega konštitucijonal-nega društva je naše prusofilne nemškutarje tako osupnil in poparil, da so za nekaj dni vsi ob pamet prišli; to jih je za nekoliko ur v kozji rog vgnalo, kajti boje bo, in strah jih jo. Slaba vest se je tudi njim enkrat oglasila in če tudi predrzni v svoji prusko-liberalni misiji, zbali so se vendar strahopetno, da jo ta izstop znamenje, da bi vendar enkrat utegnila vlada šibo zaslužene kazni zavihtiti tudi nad njihuimi konštitucijo-nalnimi pleči. Tudi pri nas imamo nekaj udov tega društva in ti so cesarski kraljevi možje. Čas je, da tudi vi poberete kopita in zapustite to društvo. Dosti ste že zakrivili v oziru na domovino v svojih pisarnicah iu izvan njih, tako, tla vam ne ho lehko spokoriti se. Saj imate doma svoj knrupcijski inštitut, nemško kazino, kjer prekrščujete mlade strahopetne avskultante iz značajnih narodnjakov v slovensko odpadnike in liberalne pruske kulturno hlapce. K.«zinini .pudelballi" so Že marsikako domoljubno srce popačili in čas je, da se zatare to gnjezdo pruskih os na slovenskih tleh. Iz radoljskoga okraja, 27. maja. [Izv. dop.] Kakor drugod ni zadovolilo imenovanje Wurzbacha zn vladnega deželnega glavarja, tako je spočetka tudi pri nas enaki glas odmeval, to imenovanje nam je pa v drugej zadevi prav po volji ; okrajni glavar Wurzbach je vladnega deželnega glavarja brat in po obstoječih zakonih za nastavi jen jo uradnikov pri uradih, v kterih pridejo v službeno dotike, ne smejo ob euem biti nastavljeni taki, kteri so jim v rodu; za gotovo so nadejamo tedaj, da bo našo ljudstvo rošono in bo mesto visoko aristokratičuega in plemenitega gospoda dobilo za okrajnega glavarja kakega tako priljudnega, pravičnega in obče spoštovanega gospoda, kakor jo gospod sodnik Lah. Ljudstvo so nadeja, da novo na-domesteni glavar ne bo razširjenja samouprave zadrževal, da bo glodal na to, da bodo občinski odbori brez daljnega nepotrebnega odloga so izvolili, da se bo izmed že čez pol leta izvoljenih volil novi župan itd.; ta gotovo ne bo segal v občinsko področje in ne bo hodil na komisi jo zaradi stavljenja novih hiš in drugih stavb, zaradi sestavljanja spričal takim mladenčem, kteri oproščenja od voja&čine prosijo. Pa tudi v lastnem področji bi dostikrat treba no bilo, da je ravno okrajni glavar na komisiji, vsaj mi mislimo, da bi pri odkazo-vanji lesa za sekanje v Jelovci sekvestra nadzoroval in nadomestoval kaki nižji uradnik gotovo s takim vspe-hom kakor on. Nad jsrao se, da bo prihodnji glavar bolj hitro izdoloval naše prošnje in pritožbe in ne bo čakal, da bi ga morali po časnikih k temu siliti, kakor se jo zgodilo pred kratkim v št. 56. .Slov. Naroda" in baje vendar šo ona pritožba rešena ni. Nadejamo se da bo občinskim predstojništvom ne bodo pravico kratile, marveč da bo bo razširjenje občinske samouprave nadaljevalo, posebno pa da se slovenščini v uradu ne bo krivica delala ; gospodu Wurzhachu pa voščimo, da srečno odide in vstopi kar časti željno pričakuje v mi n is to rs t v o, če ne za ministra vsaj za Hohata. Ig Prage, 25. taaja. [Izv. dop.] .Slov. Nar." bo do zdaj šo ni zmenil nikoli žalostnih prigodjajev v češki žurnal isti ki , kteri se že nekoliko let sem ponavljajo pri vsaki tudi uajmanjši priložnosti. .SI. N." je imel dobro, da so ni mešal do zdaj nikoli v to reči, misle si, saj je to le domaća zaležitost čeških žumalov, naj si to razkavBnjo sami med seboj, kaj nam po tem, saj so to ne tiče češkega naroda samega. Ali ni tako ostalo. Nesrečno in za dotično kroge jako sramotno kavsanjo čeških žurnalistov vedno lo veči postaja, tako da je obrnilo na sebe pozornost slovanskih prijateljev in sovražnikov. Slovanski prijatelji obžalujejo nesrečne spore, ki ne morejo ostati brez slabih nasledkov na narod in kakor Čujemo, je slovansko društvo v Moskvi začelo posredovati v spravo. Želeti bi bilo dobrega uspeha, ali — pričakovati ga ni. Poglejmo si torej tudi mi nekoliko to reč. Pred vsem se mora konstatovati, da se spor vrti lo glavno okolo osobnosti, princip mu ni skoraj nikoli vzrok, in kednr jo bil začetek kakšnemu sporu princip, konec mu je bila: osobnost, h. vseh dozdajnih sponov pak jo videti častilakomnost in dobiekarija. — Kdor hoče spoznati začetek vseli teh sporov, naj lo išče v .Nar. Listih", .Politiki" iu .Pokroku" poslednjih treh let, tam je povedano vse, vaera osebam, okoli kterih se fi Bpori vrte, do oči, tu ena tam druga stranka. Začetek upada v dobo pred kacimi 8 leti, in od te dobe zadosti tudi najmanjša še tako neugodua reč in gradiva je dosti za raveanje na celi mesec. Kakor je najmanjša iskrica povod ognju na suhi slamnati strehi, tako tudi tu. Do- zdanji spori so še vsi dosti srečno izšli. Ko so se vsi dobro izgovorili, izzmerjali in kolikor mogoče z blatom okidali, je zopet vso utiŠilo, ker so se nadavke konečno morale nedostavati. To jo bilo torej vselej še doBti dobro in brez slabih nasledkov za celek, škodo je odnesel vselej ta ali oni z dotičnih listov, ker je zgubil nekoliko naročnikov. A zdaj? Zdaj ne zadoste nadavki, zdaj se mora iti pred sodnijo, kjer si obe stranki v obraz povesti še enkrat vse mogoč*? surovosti, in potem je ena iž njih obsojena, ali gmotno ali pa moralično. V ponedeljek je imela porota eno, denes ima drugo tako obravnavo in sledi jih še mnogo. To je le začetek. Listi, ki imajo braniti pravice naroda, ki imajo moralno učinkovati na vzvišenje omike narodne, dajejo svojemu narodu le pohujšanje. Listi, ki so poprej pred ravno to sodnijo vsi skupaj se morali braniti z vso mogočo silo težkemu tlaku Herbst-Giskrove .svobodne dobe", ti listi stoje zdaj ali sede na onem mestu, kjer jih je tožil poprej državni pravdnik, in kriče po policiji proti svojemu soboritolju za narodne pravice. In zakaj ? Zbog tega, ker so si ti listi drug druzemu na poti — narodu češkemu pak so na poti vsi ti listi. Ko bi narod češki sodil, obsodil bi vse, kolikor jih jo, in smelo smem reči v čast češkega naroda, da nima nikakoršne zvezo s takim lavnanjem čeških listov. Češkemu narodu jo to gnjusuo. Lo enega Še do zdaj nisom Stil, da bi se bil potezal za tega ali onega, ali vsi soglaaijo v tem: ne obsodito enega, ampak vse, in dajto nam novi list, kteri bo branil nepristrano in nesebično naše pravice. Kolikor čujem in vidim, si vsakdo želi novi list, kteri bi ali moral molčati proti nadnvkom neizgibljivim in iti svojo nepristrano narodno pot. Gotovo bi takovi list shajal najbolje, kajti iz gotovega vira veni da obem listom pošiljajo naročniki svoje iztiso neodprte nazaj. Slovenci varujte bo pred takovo neslogo. — Na dnevnem redu je tu ta spor in svečonje zastav. Dve leta žo imamo tu na .Konjskem trgu" vsaki pra/nik in vsako nedeljo .slavnost." To ali ono društvo, ki je Btaro ali novo, sveti svojo novo zastavo, ktera mora biti krasna in dragocena, naj žo stoji kar hoče. Koliko je tukaj društev, sam hog ve in vsako društvo mora imeti svojo zastavo. In to so v prvi vrsti društva različnih rokodelcev, kterih glavna naloga je, društveniko podpirati. Svoj s težkimi žuli pridelani krajcar odnese v društvo (navodno je pak vsakdo pri 2, 3 — 5 društvih). Društvo mora imeti zastavo, novo, lepšo negoli druga društva. Denar za podporo društvenikov zbran se da za zastavo ; to ne zadosti, društvoniki morajo še priplačovati za druge ljudi. Zastava Btoji 400—800 gld. Ti bo tu. Zdaj še .slavnost." Slamost društvo zopet stoji nekoliko stotakov, posameznega pa nekoliko petakov, če jih ima, ker mora pri .slavnosti" imeti novo obleko (vsako društvo ima svojo uniformo) in mora zraven na oni dan dobro živeti. Družina njegova pak, in on ž njo trpi lakoto celi teden na to in dolgo potem še čuti nasledke lepo zastave in .slavnosti". Najlepše karakterizirajo .Hum. Listi." v poslednji svoji štovilki ta društva in te .slavnosti" s sledečim u ti po m: Tu se snuje novo društvo, ktero ima nalogo seštoti vso zastave in je poslalo prošnjo v Rim k sv. Očetu, naj letos ustanovi kaki novi praznik, v kteri bi moglo to društvo s veči ti svojo novo zastavo. Društvo je potrebno , ker bi posameznemu ne bilo mogoče to nalogo izvršiti, zastavo pak mora imeti in letošni prazniki in nedelje so že vsi zadani k enakim slavnostim." Komentar k temu dopisu naj si blagovoli čestiti bralec narediti sam. Politični razglud. V no tr anji politiki se je ravnokar dovršil ve-Icvažen Čin. V državnem zboru sklenenn adresa usta-vovercev se je v navadni avdijenci predložila Nj. veli-častvu po predsednikih zbornico poslancev. Cesar je predsednika Hopfen-a in Vidulich-a jako resno sprejel ter bral odgovor, ki odobrava politiko i n i 11 i s t e r h t, v a nasproti večini državnega zbora. Vladar je, kakor vedo pri po- vedovati nekteri dunajski listi, rekel, da radovoljno sprejme izraze lojalnosti in zvestobe zbornice poslanske, da jib pa opominja pomagati, da se doseže notranji mir, cilj, kterega so on in vlada nameravali. Gotovost o tem se bo zvedla še le v petek, ko bo v seji predsednik poročal o osodi adrese. Dvomiti vendar ni, da je odgovor cesarjev tak, da bo skoro konec ustavoverne glorije, ter začelo počasi nadvladanje Nemcov vmikati se tolikanj zaželjoni ravnopravnosti. Kako se bodo osupnem usta-voverci dalje obnašali , ni razvideti. Najpred se bo obravnavalo in posvetovalo v zbornici poslancev o bud-getu, morebiti tudi o gališkib zadevah. Odločba je odvisna od tega bo li ustavoverna stranka ustrezala željam ministarstva. Vlada se marljivo pogovarja s Cehi, namreč grofom Clam-Martinic-em in Rieger-om. O volitvah na Hrvatskem nam dohaja brzojavno vesel glas, da so narodnjaki zmagali v dveh volilnih okrogih, voljena sta gospoda Kolarič, ravnatelj hranilnice in župnik Popovič. Vladin kandidat Gvož-danovič je zmagal v Verovitiškem okraji. V nemškem državnem zboru je spor, ki je pretil zaradi tega, ker je bil Bismark preobčutljiv zbeg sklopa, da je glede določevanja dolgov za Alznsijo in Loreno treba privoljeuja državnega zbora poravnan. Bismark je bil jako razdražen in je žugal, da odstopi, kar je napravilo potreben učinek na poslance, da so odjenjali. Kaj bi tudi ne, Bismarki no rasto na vsacem zelniku. V Bruselj nu so bilo manifestacije pred hišo Victor-a Hugo-ta, zbog pisma objavljenega v .Indepen-dance belge". Upor v Parizu je zmagan in pobit. Vsacemu se pri toj novici olajša srce, kajti divjost in stekla pi janost se je polastila upornikov in jim vdihnila tako su rove, nesmiljene čine, da vsacega zona obide, ko čuje vsaki hip grozneje novice. Kak jo obraz Pariza se lehko razvidi iz tega, da so celo iz Londona in Bru aeljna pompieri hiteli požar gasit. Uporniki so so v mestu srdito in ljuto borili, prizanašanje in „pardon ste bdi na obeh straneh neznani besedi. Ceste in ulice ao polne mrličev in ranjenih, za ktere bo nihče no briga, hiše razbite in zgorele, najimenitnejše stavbe v pepelu in ognju, iz druzih šviga plamen, zlasti iz kleti in podzemeljskih prostorov, v ktere uporniki vlivajo sinrdljivca in ga vžgo, vmes pokanje pušk, padanje bomb, to je podoba, kakoršno zgo dovina še ni zabilježila, kajti požar Moakvo in Snragose ni v primeri z dramo v Parizu nič Uporniki so v svoji čudni dušni zmoti in zlobi, za ktero v nobenem joziku pravega izraza ni, 04 talnikov (geisaeln) med njimi pariškega nadškofa vstrelili, 20.000 upornikov jo baje pobitih, v kletih pa neki polno mrličev. Nektera poročila trde, da je nad 50.000 ljudi mrtvih in četrti del Pariza razdjnn. Tudi v tej bratomorni borbi so Francozi pokazali nekako genijalnost toda v nsjžalostnejom pomenu. Binkoštni ponedeljek je bil upor popolnem zmagan, zdaj vlada po toliki strasti mir, ljudje se vračajo k svojim opravkom, nazdravljajo vojake, organi vlade pa preiskujejo hiše po komproini tiranih, izmed kterih vsaj vodje no morejo ubežati, ker jih nobena vlada ne pripoznava kot politične nego le kot navadne zločince. Na Š p a n j s k e m se je nadejati upora v smislu Carlistov. Don Carlos sam je v Bavonne in na meji je polno legitimistov. V Turčiji so oblači politično obneje. Oholost in divjost Turkov nasproti Slavenom bo obrodila krvav sad. V Albaniji nastaja nemir, ker jo lzmail Paša raz-žalil naiplemenitejo rodove, v Bosni se tudi vso nadeja skornega boja in srbski rod Kući se je že polastil trdnjave Medun in jo prepodil Turke. V Novem Pazaru bo bile velike demonstracijo v srbskem Bmislu, vBlod kterih je 200 oseb zaprtih, kar je toliko pomenljivejo, ker je Novi Pazar priznano najvažneja vojaška pozi cija v Turčiji. Skozi defile pri Novem Pazaru si po dasti Srbija in Crnagora po najbližjem potu bratovsk roki in imata potom v rokah ključ do Bosne in Hercegovine. Najbolj zanimivo pa je to, da so med uporniki ravno tisti albaneški rodovi, ki se med Srbijo in Črnogoro vtisnem', iz česa bi se dalo sklepati, ka ravnajo Srbi, Crnogorci in Albanozi v popolnem po-raiumljenji. Fatalizem Turkov k sreči v Novom Pazaru ni napravil trdnjav — in tako morda vendar zašije zlatna sloboda" pred prage naših bratov. Kakor poroča „Times" iz Melite, so jo mod Arab-ljaui v A 1 g i j e r u upor na novo vnel, da so pa francoske čete še vsigdar upornike zmagale. Bazno stvari. * (Tomšičov pogre h.) Kakor blisk iz jasnega neba jo zadela Tomšičeva smrt vsa domoljubna srca, iz vsih slovenskih pokrajin jo odinoval glas tuge, sočutja o tej narodni izgubi. Nekaka posebna grenkoba pa je marsikod šo pomnoževala tugo, ker so nokteri brezvestni pisači raztrosili lažnjiv glas po nam neprijaznih nemških i i k t i h , da sejo Tomšič otroval sam, ali bil otrovan. Neresnica teh s p o r o č i 1 p a se jo k m n 1 o obelodanila, kajti komisija, ktera je preiskala truplo rajnega, je izrekla svoj ,,parere" v za lisniku odločno, rekoč, da je vsaka sumnja o samomoru krivična in lažnjiva, da se ni našlo v Tomšičevem truplu nlkakoršnega strupa, ampak da je umrl Tomšič vsled sereznega (vodenega) mrtuda (Seroser Schlagfluss). Ako so tako sme imenovati, je bil ta izrek vsaj nekako malo tolažilo nasproti neizmerni izgubi in javno muenje brez i z j o m k a je obsodilo lažujivo poročevalco. Javno mnenje jo pa tudi sploh obžalovalo smrt obče tudi med našimi političnimi nasprotniki kot nenavaden značaj spoštovanega Tomšiča. To se je pokazalo sijajno pri sprevodu in pogrebu, kteri jo bil na binkoštuo nedeljo popoldne ob 5. uri. Pogreb je oskrbel dostojno tukajšnji pogrebni zavod, kakor so mu naročili mariborski rodoljubi oziroma v ta namen nalašč sestavljeni odbor in celo dejanje sprevoda in pogreba se je vršilo tako impozantno, kakor treba pri tacem mrliču. Od blizo in daleč so prihiteli domoljubi skazat zadnjo čast neustrašenemu boritelju. Bela Ljubljana je poslala deputacije čitalnice, Sokola in dramatičnega društva, vsako teb društev pa krasen venec s trobojnimi trakovi in napisi; .Slovanska beseda" v Gradcu, čitalnica na Ptuji svoja predsednika ; iz Zagreba, Brežcev, Sevnico, Blance, iz Lješ na Koroškem, iz Zatičine, iz Planine, iz Celja in Laškega trga i. t. d. so prišli izborni pogrobci, časti-telji, pobratimi in znanci rajnega. Vrh toga so je mesto Maribor tako obilo vdeležilo, da se čuje lo en glas, ka jo bila zastopana vsa inteligencija mesta Maribora. Sprevod se jo pomikal, spremljan od brezštevilne množico i/, graškega prodmostja skozi poštne, gosposko in koroške ulice ua pokopališče, kjer smo črni zemlji izročili truplo pokojnega ter pokrili ga z venci posvečenimi mu od domoljubov v Ljubljani in Mariboru. Močen zbor združenih pevcev mu jo ua grobu zapel Jenkov .Blagor mu, kdor so spočije", dr. Ploj iz Ptuja pa jo nagrobnim govorom spominjal nn zaslugo rajnega in izgubo pretužno. Kako težko jo bilo pri srcu, kako so solzo sililo tudi v moške oči, ne bo popisovalo naše okorno poro, narodno srco to Batno razume, ktero je poznalo Tomšiča in njegov pomon za naš rod. — Obširen nekrolog o rajnem podamo svojim bralcem v prihodnjem listu. — * (H o r r e n d u m !) Z nekakim posebnim ve s olj eni iu vidno zadovoljnostjo prijavljata .Tagblatt" in Laibacher Zeitung" od besedo do besede enako vest, da deželna vlada tabora v Lescah ni privolila, timveč na pritožbo dotično p r o p o v o d c. k. okraj. glav. v U a d o 1 j c i potrdila ne le zbog prvo in tretje, ampak tudi zaradi druge točke, to jo: zaradi konečno uravnave gozdnih zadov na Gorenjskem! To je vendar jasno C. k. okrajno glavarstvo v Radoljci in preljiibozniva deželna vlada v Ljubljani sta drug druzega vredna, nevredna pa tako potrpežljivih —. * (T a b o r v R e n č a h) je prepovedan, .ker so točke posebno prikladno zaploditi sovražljivost v deželi živečih narodov in ker bi znali nastati žalostni nasledki." — Tako so glasi odlok dotične oblasti. Kakor čujemo jo grof Hohemvart gosp. dr. Kosti, ki je bil pri njem zaradi tabora v Lescah baje odgovoril: .Ich be-greife uicht, wio man so etwas verbieten kann!" Da jo to res, potem ne vemo, kdo ima glede taborov odločilno besedo, nižji ali najvišji uradi, potem nastane vprašnnjo: Erkliirt uns Graf Hohenwart — diesen Zwie-spalt sonder Art! — * (Imenovanje.) Deželni predsednik na Kranjskem jo imenoval konceptnega pristava Antona Zupan c a za začasnega c. k. okrajnega komisarja in konceptnega vajenca Rudolfa grofa Pace-Frie-densberg za konceptnega pristava v obsežku politične upravo na Kranjskem. Kolikor ta dva gospoda poznamo, ni to imenovanje vsaj v narodnem oziru ni-kakoršna pridobitev. * (Otok Lakroma.) Sedanji posestnik tega krasnega otoka je dobil poročilo, da pride skoro ruski poslanec Novikov ogledat otok, da ga kupi za carsko domovino rusko. * (Anton Fister) naš rojak, znan iz dogodeb 1848 1. na Dunaji, pri kterih je zavzimal jako odločilno mesto, se vrno, kakor čujemo, iz New-Yorka nazaj v svojo domovino. — * (Nova pošta.) V spodnjih Vremah se prične IG. t. m. nova c. k. pošta. V področjo toga urada spadajo : Britof, Spodnjo Vremo, Gornjo Vreme, Gornje Ležočo, Vamlje, Gorice, Škoflljo, Zavrhek, Barka, Vo-tovlje, Misleče in Vareje. * (P o r a b a železa.) Koliko se po svetu porabi te tako potrebne kovine, bi se nekoliko dalo iz tega posneti, da je samo Švedska leta 1868 pridelala v 79G rudnikih 12.594,000 centov. * (V Brni) se je blagoslavljala binkoštni ponedeljek zastava tamošnjega .Sokola". Svečanost je bila sijajna, vdeležilo se je mnogo društev iz Prage, med kterimi so se posebno odlikovali mesarji v svoji lepi opravi in svitlimi sekirami; skoro iz vsneega večega kraja so prišle deputacije, tako da se je s to svečanostjo demonstrativno dokazalo, ka stoji mesto na slovanskih tleh. * (London) ima po štetvi, ki se jo dokončala pretekli mesec 3,251.804 prebivalcev, kteri živijo na prostoru, ki zavzima 122 angleških milj. Od leta 1861. so je pomnožilo štovilo prebivalcev za 447,815. * (K o n r a d m o c e n a t.) Po mnozih nemških listih so monda kot naročona .reklama" širi novica, da jo baron Konrad za časa svojega vsakako predolzega bivanja na Kranjskem , bil podpornik in zaštitnik vsih znanost i, timetnij in literature, tako da bi se skoro mislilo, ka so Medicejci v primeri ž njim in takim hvalisanjem bili navadni težaki. Jako vstreženo bi nam todaj bilo, ako bi dotični dopisniki, ki so te nepoznane lastnosti gospoda barona izvohali, blagovolili naznaniti natančneja sporočila, da vsaj spoznamo umeteljnike, pesnike med ljubljanskimi nemčurji ter njih kraso — in umotvore. * (H i t r o s t t o 1 o g r a t a.) Angleški časniki pri-povedujo, da je po indo-evropskem telegrafu neko Bporočilo iz Londona bilo brzojavljeno v 3 minutah v Kurači, v 4 minutah v Bombaj in v 5 minutah v Kalkuto. * (V i e n a c zabavi in pouci) broj 21 ima naslednji zanimivi zadržaj: Krvava dioba. Iz krajiškoga života, pripovieda L. Vukelić. — Zvonjelice. Spjevao L. Vukelić. — Kuc . . . kuc . . . kuc! Piše Ivan Tnrgenjev, prevodi Milutinov. — O emancipaciji ženi, pišo Dragutin Jambrečak. (Konec.) — Predlog o izdavanja občega naučnoga riečnika na hrvatsko srbskom in bugarskom joziku, piše Stojan Bošković. — Listek. — Dopisnica vredništva. * (B o s e d a.) Vsa slovanska društva in korporacije na Dunaji napravijo v saboto dne 3. junija v dvoranah „Zobel"-ovih (Fiiufhaus) besedo. Program jo: 1. godbine, 2. pevske, 3. gledališke predstave, 4. ples. Med jako izbranimi pesmami nahajamo tudi Vil-harjevo .Mila lunica" , ktero je za zbor vredil slavno-znani A. Forchtgott. I .i-tnirn vrednIAtva I Gob p. Matevž Masten v Vrdeli. „Ta svoj pogovor" nikakor ne moremo tiskati, ker nam je malo mari „da plamen, kteri je začel goreti, se ne bo ugaBnil." Sicer Vam pa svetujemo, da } tako neslane šalo, da bi Vas dopis ute gnil sploh komu pridobiti veliko naročnikov, rabite na ugodnejem mestu. Dunajska borsa 30. maja. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . 59 H 30 kr K no t n i drž. dolg v srebru . . . . 69 „ 10 „ Kreditne akcije........ 280 „ — „ London...........124 „ 85 „ Srebro...........122 „ 75 „ Napol............ 9 » 91 „ t Vsem ki so našemu i.epozabl jivonui sinu oziroma bratu Autoii-u. Tomiič-u pri njegovem pogrebu sk užali zadnjo čast, izre-kaiiu) i/ globino srca najgorkfjo zahvalo. V Mariboru, 80, majoika 1871. Anton Tomšič, oče ; Marija Tomšič, lostrs; Franjo, Josip in Alojzij Tomšič, bratić f I\ n. pogrebc^m, ki so se vileleždi sprevoda in pogreba gospoda Anton—a Tomsi6-a, izrekajo najsrčnejo zahvalo Lastniki in v r e d n i š t v o »Slov. Naroda ' Vge predmete, ki se naznanjajo po raznih časnikih, naj spadajo v eno ali drugo struko, poskrbi TV Glattau-a Bazar za 10 % ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. — Popolni cenik o več nego 15.000 predmetih zastonj in franko. Po naslednjih čudovito nizkih cenah prodaja iu raz polilja v kronovine Glattau-a prvi parižki bazar za Avstrijo na Dunaji. Stadt, vcrlangerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači. darila za gospode, gospe in otroke: Blago Iz dunajskega usnja, znano kot najbolji fabrikat na svetu. liorne torbice za ženske z jeklenim obročem, ena prav velika gld. 1.20, 1.50; iz najfinejega šagren-usnja s pozlaćeno ključavnico in okvirom, ena po gld. 1.80, 2.50; velike gld. 8, 3.40 | prav velike gld. 3.80, 4; s predtorbico za 1 gld. več. Praktični portemominiH. za gospe, gospode in otroke, s pozlačenimi zapornicami ah gumi-trakom po krnje. 35, 50, 85; fini gld. 1, 1.30, 1.70; prav tini gld. 1, 2.50, B. 3.50. Praktični toki za smodke po kraje. 40, 60, 80; fini gld. 1, 1.20, 1.50; najhneji gld. 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50. Pismu- in denarnoše s praktičnimi predeli po kraje. G0, 80, gld. 1. J fine gld. 1.30, 1.50, 1.80 ; najfineje gld. 2, 2.40, 2.80, 3.20, 4. Znanim- knjižice (notiz) kraje. 10, 15, 20, 25, 80j najfineje v UBnji vezano kraje. 40, 50, CO, 80 gld. 1. Potne torbe iz najmočnejega usnja, b za- 30, 40, 50, 60; s prav lepo slikarijo kr. 40, 1.50, 1.00; Alpaka-dežnik gold. 2.80, 8.50 ;| Žepni trinometri v etui po samo 25 kr. 60, 80, gld. 1,1.20,1.40; najkrasneje oprav- Dežnik iz ponarejeno svile (Zaiiella) gld.; NH:nnvp;: nesošćrii v nodobi 7lntih iaic Ijena gl. 1.80, 2, 2.50, 2.80, 3.20, 4.80, 5; 3.20, 3.00, 4; iz težko bonske svile po gld. Wa»??T51 i a • H '..P01'0"', Z. '.''p' Bonauet cvetlic s znotraj skrito pahljo, 5,5.50,0,6.50,7,7.50. v ktenh je tul poln bivank, dvojni konci in ktera po volji izgine, po kr. 80, gld. 1, Oo; Solnćniki. Pomladni solnčnik iz bonske P»P™tnik'z kmezkega srebra, veljajo le najfineje po gl. 2.50, !!, 3.50 Najbolj! glavniki i f. trdega kavčuka. I česalni glavnik kraje. 15, 20, 25, 30, B5; 1 gost glavnik kr. 20, 25, 30; 1 glavnik / ročajem kr. 25, 30, 35 j 1 vtekljivi glavnik kr. 30, 40, 50; 1 žepni glavnik kr. 10, 15, svile gld. 1,90, 2,20} s svilno podlogo gld. * 8.80, 3; iz navadnega blaga kr. 00, 80; ve- Dalekogledi (Perspective) z najboljčim ste-lik solnčnik iz tkanine kr. 80, gld. 1, 1.20 j klom, ki daleč dobro kažejo po kr. 60, 80, iz težke svile gld. 2, 2.40, 2.80; b svilnol gld. 1. podlogo gld. 3.20, 3.80, 4, 4.50; senčniki gld. 1.80, 2.50, 3. 20; l obvodni glavnik ga otroke kr. 10,20, Tovarniška zaloga najboljših preramnic, 25, 30 ; 1 žepni glavnik h zrcalom in kr- Zll ktoro 80 daje porostvo. Dvoje iz anglefi-tačo kr. 25, 80, 40, 50. ] znanj kot najlioljSi na svetu, po kr. gl. 1; najfineje gl. 1.50; 1 krtača za obleko 20 bq 4i) co 80 |j • j 20 1.50. kr. lr„ JO »>,!»,40, 1 krt*. .. »,««, ° "S"".^ 1X2i'™?'S? "B? £"2! mene. Dvanujstnrka jedilnih žlic kr. 85, tinejih gold. 1.20; dvanajstorka žličic za porno ključnico po gld. 2.10, 2.40, 2.70, 3.10, 3.70, 4, 4.30, 4.80. Cene račnnjene po WaC^?f.popjt8l kovčeai, prjktlinol - oo g^j^tt —J*; upravljeni m razdeljeni po gld. 2.40, 3.80, đ ^ (|>rka miU v lnlli ra,.I1()Vrstnega 3 50, 4; prav veliki po gld. 4 50, ^ o...0,0. ^ ^ yF fl ^ Potne nklenice s kupico in usnjem prevlečene po gld. 1.90, 1-50, 1.80, 2.10, 2.40 K r »Nii i albumi na izbiranje in v čudoviti mnogovrstnosti, eden za 25 podob kr. 35, 60, 80, gld. 1 ; 1 piana garnitura, obieiajoda 100 najfine- jih listov papirja h povoljnimi črkami in imeni, 100 najfinejih zavitkov in 100 pečatnih znamk. Vse to vkup za gld. I ; že lineji gl. 1,85{ najhneji z barvnnimi zavitki gld. 1.70. *ej» tlodo^t/65%01; V l^llOdO pečatnih znamk, pozlačeno tiskanih 1.60: najfinejeTokinčan s podobami itd gl., na nov patentiran način gunnraaib, s po-1 80 3 -> 50 3 3.50, 4; album za 100 po- voljno firmo, grbom itd., velja In gl. 1.00; dob 'gl.' 3~,' 3.50, 4, 5 do gl. 12 s za 200 PO- BOJ, gld. 1.25. dob gl. 4, 4.50, 5, 5.50, 6, 7 do gl. 18, Naji>otr©l>ri©.is«l na p O tO V a-slednji v najnoveji krasotni obliki. .1" dober ^efauchoux-revo ver, s kte- »1. J _ . , _ , I nm se v (> sekundah zanesljivo (>krat vstreli, Albumi zmuziko igrajo, ko se odpro dval |jrez ^ u fle ^ J ^ MJ epa napevajako pripravni za darila in, { . oro«e*tadi daleč nese, na 7 mili-kinč Balona. V obliki pol osmerke, najele-gantneio vezani gld. 8.50; Se lineji gl. 11, najhneji gld. 14, IG. V obliki '/, osmerke ravno tako upravljeni gld. 11, 12, 14, 16, 18; krasotvori v obliki četvorke gld. 14, 16, 18, 20, 24. 'Resna beseda kadilcem! Neredko se pri- peti, ka po slabem papirji za cigarete o-stane \ nitih slab okus, škodljiv zdravju. Temu se je prišlo v okom, ktir s« znirinro ka- Pisneinapc. vsaka s zaporom, jako praktične gld. 1, 1.20, 1.50, 2; s popolnim pisilnim orodjem gld. 2, 2.20, 2.50, 8, 8.50, 4, 4.50. Neseserji nnjokuBneje izdelani z vsemi šivalnimi potrebščinami po kraje. 45, 60, 80, gld. 1; veliki gld. 1.50, 1.80, 2 itd.; prav veliki, najfineji gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 5 ; krasotvori za darila gld. 8, 7, 8, 10, 12, 14. Pa/tlje za plese in Šetanje kr. 25, 30, 35, 40, 50, 60, 80. iOaletoo vi 111 c» samo posebno lino. 12 kosov kavo kr. 45. velikega n|ycerinovega mila gl.l. 1.15; 12 Kim,ž){0 '8rebrO R srebrnimi ploščami velikih kosov mila iz grenkih mandelnuv . .... , . , , • -, , ,„ kr. 85, gld. 1.10 ; dvanajstorka cvetličnega boU« k°* f™*** kine/kl° Brobro'. ker 86 predmeti is kineskega srebra prevleoaio ■ močno srebrno ploščo, so prodajajo le v podpisanem Imzarji. Poroštvo za kine/ko srebro s srebrnimi ploščami se daje na 10 let. \1 /lic le gl. Ki.50, žličice 7.a kavo gld. 0.20; dvanajstorka iio/.ev in vilic gld. 20.60, 28; /lira /a aoĆIvjc gl. 3.00, 4.60 ; 12 no/.ev za desHert gld. 0.80, 12 ; 1 Milnica najelegantneja obliku gld. 2.40, 2.85, 8; »tiipnicn (zapu]>er) gld. 1.45, l.UO; rn/sipavce /a sladkor gld. 1.00, 2.10; 1 velika Klica /11 mleko gld. 2.75, 3.40 ; 1 v olik a žlica sa juho gld. 5.40, 0.4 o, 7; SI o n jaki za nože v novi jako elegantni obliki gld. 3.25; 1 par miz ni h svečnikov gld. 4, 4.90, 5.85, 6.80, 7.25. Kiua-Alpaka-žhCO, zbog lepoto in vztrajnosti imenitne. 12 navadnih žlic gld. 2.35, 2.75, 3.50, 4.50, 5.20; 12 žličic za kava gl. 1.80, 1.60, 2.35: 1 velika žlica za juho kr. 00, gld. 1.20; /.a mleko kr. 45, 60. Prave pipice za smodke iz morske pene lepo zrezljano po kr. 50, 80, gld. 1 ; krasotvori po gl. 1.50, 1.80, 2, 2.50; po ravno taki ceni so tudi gladko pipico z ustnikom is jantara v zalogi. Kajnnoji fitajarski in angle/.ki noži in vilice, dvanajstorka z leRenim ročajem gld. 2, 2.40, 8; z bivolo-koščenim ročajem gld. 4.50, 5, 5.50, 6 ; ntijfmeji gld. 7, 8, » ; dvanajstorka za dessert gld. 2, 2.50, 3, 8.50, 4, 5. Alpakn-svečniki, sbuhnjeni, priznani kot najboljši: visokoBt 4" 5« 6" 7U 8" 9W 10" Iio kr. 40,50,60, 70,80, 00, gl. 1. metrov gld. 18.60. 100 patron gld. 3.50; na 8 milimetrov gld. 17, patrone gld. 4; na 12 milimetrov gld. 10. patrono gl. 4.50. Pesi ni revolverji 5" dolgi po gld. 8.50, patrone gld. 3.50 diti turski tabak brez papirja prav prijetno 1 steklena cev, v ktero se nabaše tabak, ktera nadomesti papir in prihrani vso miljo velja le kr. 25. Kolosalna razprodaja od več na kant prislih labrilc za marelo in solnčnike. Angležke fikarje najbolje baze: škarje za izrezljavanje kr. 15, 20, 25, 30 ; 1 škarje za vrezavan.jo kr. 25, 30, 35, 40, največe kr. 50, 60, 70 ; krojaške škarje kr. 45, 65, 80, gld. 1, 1.20; 1 škarje za luč za svetil-nice s smrdljivcem Irr. 85; 1 verižica za škarje kr. 20. Žepne svetilnice s tako priljubljenimi sle-pilnimi šipami po kr. 60, 70, 80 ■ s 4 krat -nim slepilom gld. 1, 1.20; v podobi knjige za vkup zložiti gld. 2.50; svetilnica za ln/.-rokavčni žep kr. 80. Okviri za fotografije po kr. 4, 6, 10, 15; fini kr. 20, 30, 40; najfineji kr. 60, 80; v kabinetni obliki kr. 50,00, 80, gld. i, 1.20. Izvrstno angležke britvo (za vsako se daje poroštvo na dva leta) 1 Uladstone Knzor kr. 80; 1 Prince of VVales Ita-zor gld. 1.20; 1 prav fina General Ne-pior Razor gld. 1.60; 1 najfineia Admiral Razor gld. 2; 1 Model liazor, najboljša britev na svetu gld. 3, 3.50. Vse britve v nožnicah. Nožnice z dvema britvama najboljše baze gld. 1.80; Milo za liri t i kr. 15,20; 1 jermen na vijak kr. 45, brez vijaka kr. 25; pasta za jermen mazati kr. 25. Vsacernu gospodu neobhodno potrebno. Zftbojček za brit i in toaleto, fin, a ključnico, z velikim zrcalom in naslednjimi potrebnimi rečmi: 1 fina angležka britev, 1 milo za briti, 1 škatlja iz kovine, 1 kamen za brusiti in poostriti, 1 glavnik, 1 krta-čica za zobe, 1 fina pasta za zobe, 1 kos voščene pomadd, 1 kos mila za roke, 1 Bkle-nica fine pomade, 1 ilaron francoskega olja za laso. Vse to vkup le gld. 2.80. Jeklena peresa: Skatljica s 144 najboljših Iieres kr. 80; Kuhn-ova peresa 1 karton :r. 60, 80, gld. 1 ; angležka kr. 80, gld. 1, 1.20; dvanajstorka peresnih ročajev kr. 5, 10, 15, 20, 80, 40. Kcritoires, elegantno pobrani kovčeki, s predali, v njih: peresni ročaj, svinčnik, gumi za izbrisati, 12 jeklenih peres, 2 kosa finega pečatnega voska lo 35 kr. v naječi zberki. Ena priprosta, lepa, kraje. Dežniki (marele). Velika lepa marela gld Čestiti prebivalci po deželi, ki bi i/. Dunaja kar koli radi imeli, lahko vse brez izjemka dobe iz N. Glattau-a pariškega bazara. Tudi najmanjše naročilo so strogo, solidno in vestno izvrši. (6) N. Glattau-a prvi pari;ki bazar Žil Avstrijo Iia Dllllaji Stadt, verlangerte Kiirntnerstrasse Nr. 51, Eck der AVallfischgaase v Todeco-vi palači. Đ9~~ NB. r»r*otla jaloom poseben rabat. (5 Tiskar Kduard J*n«cbltE