Stsvilka 273. Trst, v četrtek 4. oktobra 1906. Tečaj XXX!. Zzhtjz vatU dan :tdi en lEdeliai ii prsiiiru ob 5. uri, on poBJdelliil ot> 9. ul flitiat. P« Famlcpe Storilke se prodajajo po S nw6 (6 stotin k) 7 mnogih tebe kam ah v Trstu in okolici, Ljabljani, Gorici, branju, Št. Petru, Sežani. Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. <->11« oglasov se računajo po viatah (Široke 73 mm, visoke V\ mm); 7a trgovinske in obrtne oglase po 20 rtot.; z.* osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 fltot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-laljna vrsta K 2. Mali oglesi po 3 st. beseda, najmanj p« po '40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Sdinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči Saro&nina znala ca vse leto 24 K. pol ieta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine ae uprava ne oživa Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefranknvan* pisma se ne sprejemajo in rokopisi se no vrsć.'ijo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo iist ■ UREDNIŠTVO: nI. Glorgio ttalatti 18. (Narodui Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTBFAN GODINA. La>t- i k konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konaorrija lista „Edinost" v Trstu, ulica Oiorgio Galatli št. 18. Poštno-hranilnlčnl račun it. ^cccr TSLE70I atav. 1167. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a SkScpi našega manijcstacijskega shoda in socijalna demokracija. Kakor znano, sta se na zadnjem mani-festacijskem shodu, sklicanem po političnem društvu „Edinost", oba zastopnika socijalne demokracije odločno in ojstro izrekla proti predloženim resolucijam in da so navzoči socijalni demokratje tudi glasovali proti. Tudi utemljevanje tega postopanja je znano našim čitateljem. V jedni resolucij se je zahtevala uporaba eventuvelno tudi obstrukcije proti določitvi */3 dvetretjinske večine za bodoče spremembe v razdelitvi volilnih okrajev. Nam se je to postopanje zastopnikov socijalne demokracije zdelo čudno, ker ga nismo mogli spraviti v soglasje s stališčem, ki so je nedolgo temu — kakor smo doznali iz dobrega vira — voditelji socijalne demokracije označili kakor svoje nasproti vprašanju dvetretijnske večine. Stališče, ki so je zavzeli zastopniki socijalne demokracije na našem manifestacij-skemu shodu, se da precizirati s par besedami. Menili so : „Mi hočemo, da se volilna reforma perfektuira na vsak način in brez (•žira na krivice, ki jih donaša : zato odklanjamo odločno vse, kar bi utegnilo spraviti vsprejetje volilne reforme v nevarnosti zato smo proti obstrukciji in zato proti predloženim resolucijam. Sedaj pa prosimo čitatelji, naj pazno -lede izvajanjem, kijih posnemljemo tu iz zanimivega članka v glavnem glasilu — so-< ijalne demokracije „Arbeiter Zeitung11. Tam • itamo namreč med drugim : Razdelite v volilnih okrajev pozna le en princip : da bi se volilni okraji umetno množili v prilog meščanstvu vseh stopinj. Vsaki proletarski volilni okraj je še enkrat tako velik nego meščanski. Vsi meščanski volilni okraji so izmerjeni in zaokroženi z namenom, da so volilne šanse delavstva zmanjšane do brezupnosti... Vsaki želji meščanskih poslan-ev je bilo ustreženo, vsa razdelitev je narejena po njih zahtevali, a socijalni demokratje niso nikoli uveljavljali odpora in niso izražali ni najrahleje želje glede razdelitve okrajev. Na to označa „Arbeiter Zeitung" kakor krvavo zasmehovanje vsega delavskega prebivalstva v tej državi predlog tirolskega kleri-k:dnega poslanca Tollingerja. da bi se uvel pluralni volilni zistem. to je. da bi iz različnih razlogov vsled gotove starosti, vsled dejstva, da je volilec oženjen, da je glavar rodbine, da je absolviral kako srednjo šolo. la plačuje toliko in toliko pri stoj binskega davka itd. — posamični volilci imeli po Iva in več glasov. S tem bi bil — pravi so-ijalistično glasilo — efekt rolilne reforme PODLISTEK. Zvezde. Pripoved provansalskega ovčarja. iz „Letires de mon moulin" par R. Daudet, prevedel M. R. Za časa. ko sem pasel ovce na Labe-:onu. sem ostajal tam gori počele tedne sam s svojim psom Labrijem in s svojimi ovcami, :e da bi videl živo dušo. Včasi je sicer prijel mimo eremit z Mont-de-1" Ure. ko je šel -ka^ zdravilnih zelišč ; videl sem pač tudi tu in tam črni obraz oglarja iz Piemonta, toda to so bili priprosti, vsled samote na molk navajeni ljudje, ki so izgubili veselje do govorjenja in niso vedeli ničesar o tem, kar se /e godilo tam doli po vaseli in trgih. Če sem »rej vsakih štirinajst dnij zaslišal na potu, :ci je vodil na goro, zvonec naše pristavske mile, ki mi je prinesla živeža za naslednjih štirinajst dnij in sem videl, kako se je po-asi prikazaval brihten obraz malega hlapca, ali pa rudeča kapica stare tete Norade, ta- zo delavske mase popolnoma tinte*m ! „Vlada naj uvažoje — pravi „Arbeiter Zeitung" v zaključnem odstavku — ko bo označala svoje stališče nasproti predlogu, ki zanikuje volilno načelo volilne reforme, ki torej odloči O usodi volilne reforme... da pluraliteta stori volilno reformo nemožno in nevsprejem-ljivo...u Će so čitatelji pazno prečitali vsa ta citirana izvajanja v glavnem glasilu avstrijske socijalne demokracije, morajo priti do zaključka, da imajo izhodišče in da streme proti istemu namenu, ki ga je imelo politično društvo „Edinost", ko je sestavljalo resolucije za zadnji manitestacijski shod. Iz izvajanj v „Arbeiter Zeitung" se dajata konstatirati dva glavna momenta. Pni bi bi bil, da je razdelitev volilnih okrajev skrajno krivična tudi za delavnice mase, ker so vsi meščanski volilni okraji prirejeni tako, da so volilne šanse delavstva zmanjšane do brezupnosti. Če je tako, ni-li opravičeno vprašanje: ali ne zahteva že življenski interes socijalne demokracije, da se taka krivičnost, — tudi če se jo hoče za hip pretrpeti radi velike ideje, radi zmage principa — ne uzakoni za nedosledne čase, da se ne petri f'utira da marveč ostane pot odprta za primerne spremembe, oziroma za odpravljenje krivičnosti ?! Gotovo. A š čim bi se zaprla ta pot? Z določitvijo dvetretjinske večine ! Prav s tem torej, proti čemer je klicalo na boj naše politično društvo! So-li torej zastopniki socijalne demokracije na našem shodu postopali v smislu najvećega političnega interesa delavskih mas, ko so tako odločno nastopili proti resoluciji, naperjeni proti zahtevi po dvetretjinski večini ?! Seveda nam porečejo, da oni niso bili proti resoluciji za to, ker je bila naperjena proti določitvi dvetretjinske večine, ampak so bili le proti obstrukciji, ker bi ta mogla spraviti v nevarnost volilno reformo samo. Nu, naj opozorimo tu na drugi glavni moment v izvajanjih v „Arbeiter Zeitung'4. Tu se konstatuje, da bi vsprejetje po poslancu Tollingerju predlaganega pluralnega zistema uničilo ves efekt volilne reforme za delavstvo, radi česar kliče „Arbeiter Zeitung" glasno na adreso vlade: socijalni demokratje so v interesu ideje same opustili vsaki odpor radi krivične volilne reforme, ali če bi bil vsprejet Tollingerjev zistem, ki zanikuje vodilno misel reforme, potem bo to odločilno za usodo volilne reforme, ker pluraliteta napravi to reformo nemožno in nevsprejemljivo! Tu imate torej, gospođa, v glavnem glasilu socijalne demokracije pripoznanje, da bi mogel nastopiti slučaj, da bo socijalna demokracija preprečila vsprejem volilne reforme. Iz izvajanj v „Arbeiter Zeitung" se to- krat sem se čutil resnično srečnega. Dal sem si pripovedovati, kar se je prigodilo novega tam doli na deželi: krste, gostije — — —. Najbolj me je pa mikalo poizvedeti, kako se godi gospodarjevi hčerki, naši gospici Stefa-neti, najlepši deklici, kolikor jih je bilo deset ur hoda na okrog". Ne da bi kazal, da mi je veliko na tem ležeče, sem poizvedoval, da-li zahaja veliko na svečanosti in zabave, če prihajajo še vedno novi čestilci. In če bi me bil kdo vprašal, kaj da mene, ubogega ovčarja na planinah, to toliko skrbi, bi mu rekel, da mi je dvajset let in da je Stefaneta najlepše, kar sem sploh kdaj videl v svojem življenju. Neke nedelje, ko sem pričakoval svojo štirinajstdnevno zalogo, se je prigodilo, da je ista prišla zelo pozno. Zjutraj sem si rekel : — velika maša je temu kriva — ; proti po-ludnevu je prišla huda nevihta in mislil sem, da mula ni mogla zaradi slabe ceste na pot. Konečno, proti tretji uri, ko se je nebo razjasnilo in se je od dežja poprauo gorovje zažarilo v solnčnih žarkih, sem zaslišal skozi šumenje z listja podajočih kapljic in skozi mrmranje naraslih potokov muline zvončke zvoniti tako glasno, jasno in veselo, kakor pri- rej da konkretirati stališče : mi smo za volilno reformo, pripravljeni smo za njo za velike žrtve na svoji strankarski koristi, ali žrtve, ki bi nas naravnost ubijale, ne moremo doprinesti in bomo tako zahtevo pobijali z najskrajnejimi sredstvi! Glejte : prav tako je bilo stališče političnega društva „Edinost", ko je koncepiralo drugo resolucijo, proti dvetretjinski večini, ter zahtevalo eventuvalno tudi obstrukcijo. To stališče je jasno preciziral tudi referent Mandič, rekši: „Če smo pa vendar za ta načrt, se to godi iz razumnosti in vsled pametne politike, ker sodimo, da je vsaki napredek — pa bil tudi najmanjši — boljši, nego nenapredek. Mi smo za ta načrt, ker smo pijonirji socijalne svobode, demokratični tudi v vsem. Nikdar pa nočemo, da bi se Nemcem in priviligiranim stanovom na ljubo odrekli «vojemu naravnemu razvoju." To stališče je prišlo do izraza v drugi resoluciji. — A mi menimo, da ima ravno tudi socijalna demokracija življenski interes na tem, da se s kakimi reakcionarnimi zakonskimi določbami ne stavijo za-tvornice naravnemu razvoju : spreminjanju volilnega reda primerno velikim socijalnim evolucijam ! To smo hoteli tudi mi izraziti na omenjenem shodu. Če bi se bila torej zastopnika socijalne demokracije na rečenem shodu bolje vglobila v položaj lastne stranke, če bi bila točneje pojmila resolucijo in pazneje sledila argumentaciji referenta Mandiča : ne bi bila tako neprevidno vskipela proti drugi resoluciji, ampak bi bili socijalni demokratje glasovali zanjo ! Za veliki princip, za veliko idejo dopri-našajmo tudi velike žrt7e; ali od nobene stranke — tem manje celega naroda • — se ne more zahtevati, da bi radi kake ideje ubijala s vojo lastno b odočnost. To je povedala sedaj jasno tudi „Arbeiter Zeitung". Iz Dalmacije. (Dopis.) Veliki odbor otieijelno učenih glav na Dunaju, ki mu je poverjena naloga, da pouči in reši vprašanje ekonomske povzdige Dalmacije je začel — delati. Dunajske novine javljajo, da so ona gospoda začeli najprej zbirati spomenice in vsakovrstne dokumente v skupine. Joj, koliko prahu bodo morah požreti ti mehkokoži baronici! Pomislite, da je Dalmacija poslala že na razna ministerstva na Dunaju že cele skladnice spomenic, predlogov, delnozborskih, občinskih in sklepov na raznih shodih, s katerimi zaključki se je zahtevala ta blažena „ekonomska povzdiga" ! A vse to napisano blago, nerešeno in zaprašeno, naj bi se sedaj še le razvrstilo na kupe po trkavanje zvonov na Veliko noč. Toda mule ni vodil niti mali hlapec, niti stara Norade. Bila je — uganite, otroci, kdo je bil! — bila je naša gospica, gospica v lastni osebi, sedeča med pletenjaki, zarudelih lic vsled gorskega zraka in osvežujočega dežja. Mali hlapec je bil bolan in teta Norade je dobila dopust, da obišče svoje otroke. To mi je naznanila lepa Stefaneta, ko je stopila z mule, in da prihaja tako pozno vsled tega, ker je zašla na potu. No, če si jo videl tako lepo praznično napravljeno v blestečern krilu, obšitem s trakovi in čipkami, bi prej mislil, da je zamudila plesno zabavo, nego da je iskala pot skozi grmovje. Ah, ta krasna stva-rica ! Včasih v zimi, ko so bile črede v dolini in sem jaz prišel zvečer v pristavo večerjat je hodila živahno skozi sobo, ne da bi govorila s služinčadjo, vedno lično opravljena in nekoliko ponosna... In zdaj je stala pred menoj, pred menoj samim ! Kdo bi ne izgubil glave ? Ko je Stefaneta hrano izložila iz plete-njakov, se je začela radovedno okoli ozirati. Privzdignila je nekoliko svoje lepo praznično krilo, da ga ne omaže, ter vstopila v hlev. Videti je hotela kot, v katerem spim, slamnato najnoveji komisiji ! Kako pojde dalje, predno kane prva kapljica od onih 60 miljonov — to vedo samo oni, ki vse morejo. Vendar treba priznati, da je Avstrija aačela živo delati za svojo miljenko Dalmacijo. V samih petih, šestih dneh je potrošila v njej (ali ne z a-n j o) do tri milj one kron. In to: prvič, da doživi fiasco v Herceg-Bosni ; v drugo, da dobi pljusko v Dubrovniku ; a v tretje, da se uveri enkrat za vselej, da v Dalmaciji niso več tla za izvestne avstrijske eksperimente. Pred par dnevi mi je bila prilika, da sem govoril z nekim višim pomorskim častnikom. Povedal mi je, kako je slišal, ko so neki Olimpijci tožili radi nevspeha zadnje igre z Dalmatinci. In res : ni veliki manevri, ni potovanje prestolonaslednikov o niso premaknili Dalmatincev niti za las od njihove poti — niti niso opazili\ ignoriranja s katerim se je hotelo kaznovati dalmatinsko trdo-vratnost. Montecuccoli nam je ignoriral Trumbiča v Splitu, a prestolonaslednik Čingrijo v Dubrovniku. To utegne biti triumf modrosti ge-nerala-politika Verešanina; ali komu da bo škodilo to — to bomo videli skoro. Avstrijski birokratje in generali so na delu. Dosti moke imajo za pogačo : furtima-šev, frankovcev, italijanašev. Ali na drugi strani stoji tisti narod, ki se je pred par leti v Dubrovniku (vzemimo pars pro toto) klal in je nekega dne v istem mestu vsklikal: knjaževiču Danilu ! Ne pravim s tem, da je naša moč v irredentizmu — marveč je ta moč v n a š i s 1 o gi! In opirajoči se na to dejstvo, mogel je Čingrija odgovoriti na bratsko sporočilo iz Banovine: Dalmacija se upre odločno in odbije vse poskuse, da l>i se Khuenščina, prognana iz Banovine, presadila na tla Dalmacije. -1= * * Vprašate, kaj in kako je z našimi Italijani? Vrlo dobro — skoro bo med nami in njimi popolna sloga. Iz pokrajine se dviga jednodušen glas : treba osvojiti Z a der — pak potem še le sloga z 11 a-ljani! Ti so predpogoji, ker s sentimentalnostjo nismo nikdar nič dosegli. Vi poznate te kulturne ljudi kakšni so, kadar imajo v roki platno in škarje. Naša sloga žnjimi v Dalmaciji ni niti najmanje pomogla našim bratom v Istri! Morda jim bosta imponirala naša moč in odločnost. Mi smo za njih barbari sedaj, ko nas smejo žaliti, ne da bi se jim bilo bati kazni. Da vidimo te junake, ko pride naš narod do popolne oblasti v svoji hiši ! Da zaključim z besedami „Crvene Hrvatske", organa dubrovniškega župana in predsednika hrvatske stranke v Dalmaciji : „Vse postelj z ovčjo kožo počez, moj veliki na klinu viseči plašč in kapico, mojo palico z ostro konico, mojo puško na kremen : vse to jej je delalo veselje. — Torej tukaj živiš, moj ubogi ovčar ? Kako se pač moraš dolgočasiti, ko si vedno tako sam ! Kaj delaš ? Na kaj misliš ?... Rad bi jej bil odgovoril : Na vas. gospodinja ! in ne bi se lagal, toda bil sem tako zmeden, da nisem mogel spregovoriti niti besedice. Mislim, da je to zapazila, in da jej je prirejalo hudomušno veselje, da je mojo zadrego povečala z nadaljninii opombami. — In tvoj zaklad, ovčar; te-li prihaja kdaj obiskavat sem gori ?... To mora biti gotovo zlata kozica, ali pa celo vila Esterelle, ki obletava le vrhove gora !... Ko je to govorila, je sama bila podobna vili Esterelle s svojim ljubkim nasmehom, navzgori obrnjenim obličjem, in naglica, s katero se je odpravljala, je dala njenemu obisku znak prikazni. — Bog s teboj ovčar ! — Z bogom, gospodinja ! Vzela je pletenjake in odšla. (Zvršetek pride.) Stran II. »EDINOST« štev. 273 V četrtek, dne 4. oktobra 1 90g se naui zdi, da izvestni ljudje še niso umeli važnosti dogodkov, ki se razjajo pred očmi vsakogar. Oni mislijo še vedno, da živimo v časih „srečnih, starih časih", ko je sila izkoriščala nevednost ljudstva, da je izvajala centralistične načrte dunajskih birokratov. Pa tudi če bi se našlo sedaj materjala za „preturo", ali ni ga več materijala za — rbatine". Ljudje vedo kaj znajo in morejo, pak batine nimajo več prepričevalne moči kakor tedaj, ko je človek, ki so ga položili na klop, snel kapo in rekel: rImaš pravo gospodaru!'4 Skupno z zavestjo osebnega dostojanstva se je razvila tudi zavest narodna. Leto 1848. se ne more več ponoviti. To je Lilo edino možno v dobi, ko se je narodno čuvstvo začelo buditi — ali od tedaj m i no! o skoro 60 let. Mlado steblo ie do-rastlo, ne treba mu več negovateljev. Isto si zna samo krčiti pot med ostalimi stebli ter bližati se toplim solnčnim žarkom. To velja za vse avstrijske narode enako, fn ravno zato se more napovedovati velike spremembe v sestavi naše monarhije. Narodi se ne morejo prilagoditi njej. ampak ona se mora prilagoditi njim ter iz njihove moči crpiti sok za svoj obstanek. Za to nas — ko čitamo nauke Clilu-metzkega, kako bi trebalo vladati v Dalmaciji ; ko vidimo, kako se ljudje mučijo, da bi z intrigami odbijali narodno čutstvo — vse to pušča mirne. Umejemo tudi mi, da pridejo nad Dalmacijo izskušnje, katerim utegne kakov pojedinec tudi podleči: ali vladati proti narodu, to so tempi, c h e f u r o n o ! Hočejo zdraviti Dalmacijo| a ne vidijo, da so bolni oni sami ! Kotoranin. Odsek za volilno reformo. (Brz. poročilo). DUNAJ 3. Odsek za volilno reformo je danes nadaljeval razpravo o predlogu posl. Tollingerja, Posl. Pastor je izjavil, da podpira predlog iz najglobokejega prepričanja. Posl. Choc se je pa povsem odločno izjavil proti uvedbi pluralne volilne pravice. Posl. dr. Vogler in dr. Locker sta predlog .Tollin-gerjev odločno pobijala, nakar je povzel besedo ministerski predsednik baron Beck rekši: Volilna reforma uvažujc v gotovi meri davčno silo. Razdelitev volilnega okrožja in mandatov ne bodo nikakor imela za posledico brezobzirno majoriziranje minoritet; uvedba pluralnega zistema po kateremkoli zistemu bi več ali manje provzročila, da bi se razmerje glasov, kakor je je določil odsek, znatno spremenilo. Vsled davčnega cenila bi bil bistveni pomen volilne reforme, namreč ustvaritev pravne enakosti na polju volilne pravice, znatno oslabljen. Prednost stopinje omike, ki bi koristila Ie malemu delu, bi imela komaj praktičen upliv na volilni izid. Tako tudi ni noben praktičen vspeh prednost starosti in ožc-njenosti, ki imajo pri pluralitetnih momentih brezdvouino gotove dobrote. Tudi ni pričakovati od pluralitetne pravice vpliva na volilni rezultat, izvzemši, da se otežajo volilne predpriprave in kontrola volilne pravice. Drugače bi bilo seveda, ako bi bila možna osnova pluralitetne volilne pravice, ki bi pustila temelje reforme čiste, da bi se pa pri tem vendar doseglo jasne, politično koristne vspelie. Vlada pa ni zamogla vzlic natančnemu prizadevanju najti takega pluralitetnega volilnega zistema. Tudi predstoječi predlog ne odgovarja zahtevam, ki se jih mora staviti z oziroro na raznovrstnost naših gospodarskih, političnih, narodnih in kulturelnih razmer. Ako pa odobri oJsek kak predlog, ki bo povspeševal dovrši-tev volilne reforme, tedaj ne bi vlada prigovarjala taki spopolnitvi. Reforma ne služi za novo oboroženje in za poojstrenje narodnostnega boja, marveč služiti mora za razorože-nje socijalnih in narodnih strank ter postati miroljubno delo. Za ministerskim predsednikom se je dr. Tavčar v daljšem govoru izjavil za predlog, nakar je bila razprava do 3. ure popoludne prekinjena. DUNAJ 3. Na popoludanski seji se je posl. Kaiser v daljših izvajanjih izrekel za predlog Tollingerja. Posl. Kramar je obširno polemiziral proti izvajanjem predgovornika. Posl. Adler je izjavil, da je namen Tollinger-jevega predloga preprečiti volilno reformo. Govornik je napovedal, za slučaj da zbornica vsprejme pluralni zistem, najostreji in brezobzirni boj socijalne demokracije. Socijalna demokracija hoče, da se boj za volilno reformo zvrši. Na to je bila seja odgodjena na jutri. Resolucija srbsko-bolgarskih profesorjev. Odbor, sestoječ iz 20 členov, ki ga je | izvolil kongres srbskih in bolgarskih profesorjev v Sofiji, je izdelal resolucijo, v kateri pravi : Pri obeh narodih je treba na poučevanju obračati posebno pozornost na zgodovino in domačo književnost. Da se to doseže, meni odbor, naj bi se vsako leto podala po dva profesorja iz Bolgarske v Srbijo in narobe iz Srbije v Bolgarsko, ki bodo proučavali kulturno življenje svoje okolice ter da bodo po povratku na predavanjih seznanjali svoje učence s svojimi utisi. Treba je, da profesorji srbski in bolgarski izdajajo skupno svoj organ in da se vsako tretje leto vrše kongresi, da se bolgarski in srbski jezik obligatno poučavata po eno leto na gimnazijah, izlasti pravilna korespondenca zaradi medsebojnega obveščenja, in da se iz sedanjih učnih knjig, ki se rabijo po gimnazijah, črta vse ono, kar žali čut enega ali drugega naroda, ter je vzrok neslogi. ____ Iz Hrvatske. Reprociteta zagrebškega vseučilišča. Kakor je zvedela „Hrvatska", ustanovi hrvatska vlada še tega šolskega leta kolegije za one kolegije, ki so baje dunajski vladi razlog, da ne priznava polaganje izpitov na tem vseučilišču ter predrugači in spopolni naučno osnovo nekaterih kolegijev z ozirom na neke posebne zahteve avstrijske vlade. Tako bo možno Dalmatincem in lstranom, da bodo mogli svoje nauke povsem zvršiti v Zagrebu.__ Dogodki na Ruskem. Potovanje carske rodbine. Iz Petrograda poročajo, da se carska rodbina koncem tega tedna povrne s svojega potovanja v Peterhof. Car je popolnoma zdrav in dobro razpoložen. Carska rodbina ne namerava odpotovati v inozemstvo. Statistika umorstev. Petrograjski list „Praktičeski Vrač" je konstatoval, da je bilo v Rusiji od februvarja 1905. do maja 1906. ubitih in težko ranjenih : 34 generalnih guvernerjev, guvernerjev in mestnih glavarjev, 38 policijskih mojstrov in pomočnikov policijskih mojstrov, 204 iz-pravnikov, pristavov in nadzornikov revirjev, 206 redarjev, 184 orožnikov in čuvajev, 17 častnikov orožništva, 51 orožnikov, 56 agentov politične policije, 61 častnikov armade, 164 vojakov, 178 civilnih uradnikov, 31 svečenikov, 20 vaških uradnikov, 41 veleposestnikov, 64 tovarnarjev in tovarniških uradnikov, 64 bankirjev in trgovcev, skupno 1421 oseb. _ Drobne politične vesti. Cesar v Pragi. Kakor javljajo iz Prage, pride cesar v Prago dne 3. novembra t. 1. Zasedanje delegacij. Otvoritev delegacijskega zasedanja je določena na dan 27. t. m. Cesar otvori zasedanje sam s pre-stolnim govorom. Podbielski odstopi. Iz Berolina javljajo, da se smatra odstop ministra Pod-bielskega kakor gotov, in sicer da odstopi še pred 13. t. m., kateri dan se sestane državni zbor. Načelnik generalnega Štaba Beck odstopi? Z Dunaja poročajo, da namerava načelnik generalnega štaba general Beck odstopiti takoj potem, ko bo slavil 60-letnico svojega službovanja, ki se bo vršila v drugi polovici tega meseca. Sodi se, da bo njegovim naslednikom imenovan sedanji vojni minister, general Pitreich, ki ga nadomesti general Sclionaich, sedanji minister za deželno brambo. Od druge strani se označa kakor Beckov naslednik podnačelnik generalnega štaba, FML Oskar Potiorek. General Beck je minoli teden predložil cesarju svojo prošnjo za umirovljenje. Vladar je prošnjo odobril. V Kairu se boje nemirov. rDaily Express" poroča iz Kaira, da so tamkaj noč in dan pripravljene tri stotnije vojakov in en eskadron kavalerije. Vojaki morajo spati oblečeni. Vsaki vojak ima 250 ostrih patron. Govori se, da se vlada boji nemirov od strani protiangležkega fanatičnega prebivalstva. Konference Jezuitov. Iz Rima poročajo, da delegatje jezuitskega reda, ki so po volit vi generala ostali v Rimu, še vedno zborujejo in da bo to zborovanje trajalo še nekoliko dni. Od dobro obveščene strani za-trjajo, da so seje zelo viharne. Domače vesti. Naročnike poživljamo, naj po-i ravnajo naročnino in naj se v to svrho posluži jo poštnih položnic, ki smo jih priložili današnjemu listu. Izlasti pa poživljamo, naj store svojo dolžnost tisti naročniki, ki so zaostali z naročnino. Uprava. Pogreb pok. Frana Abrama se bo vršil danes ob 11. uri predpoludne s kolodvora južne železnice do cerkve sv. Antona novega in od tu na pokopališče. „Piccolove" laži. Včeraj smo dovedli ad absurdum „Piccolovo" trditev, da je prejšnja učiteljica v šoli „Lege Nazionale" pri sv. Ivanu zapustila to mesto zato, ker je prišla na boljše mesto. Mi smo povedali pravi in resnični vzrok • in smo dokazali, da se je „Piccolo" prav debelo zlagal. In glejte čudno naklučje : iz včerajšnje številke istega »Piccolau more posneti tudi I mu reče osel, plača 40 stotik. £ 7. Kd» Trgovski koledar, ki ga izda in loži slovensko trgovsko društvo „Merkur- \ Ljubljani, se naroča edino pri slovenskea trgovskem društvu „Merkur". Koledar stun 1 krono, po pošti 10 st. več ter izide pri hodnji teden. Trgovski koledar se prodaja ^ korist „Trgovskemu domu". Opozarjamo slovenske trgovce in trgovske sotrudnike, da ta društveni koledar ne zamenjajo s kateriui drugim. Koledar nosi društveni znak in in«; na naslovni strani pristavek „Izdalo in založilo slovensko trgovsko društvo „Merkur". „Postave za „Vinsko trgatev--*, kij priredi pevsko društvo „Kolo", dne 7. oktobiv t. 1. v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu, se glasijo: ij 1. Krasti je dovoljeno! § 2. Klesti se sme le v občinskem vinogradu. Strogo je prepovedano pustiti se zasačiti. ; 4. Kdor je zasačen plača: a) za veliki grozd 20 stotink; b) za srednji ali mali 10 stotink: c) za eno hruško 10 stotink ; d) za eno jabolko 10 stotink ; e) za en grozd iz ..krono plača 1 krono, za celo „krono" pa 5 kron. § 5. Kdor žali gospoda župana plača 1 kroi . § 6. Kdor občinskemu „šlibarju" nagaja ; ;i najnajivneji in najzabiteji čitatelj njegov, da je bila vsa trditev „Piccola" lažnjiva. To tržaško glasilo prinaša namreč v včerajšnjem izdanju poročilo o delovanju „Lege Nazionale" v naših pokrajinah. Tu pa čitamo, da nočnemu čuvaju nagaja ali mu luč ugash . plača 20 stotink. § 8. Globa se plača pri komunskem uradu, ali pri poduradih. Kdor bi ne plačal, pride v „pržuon", od koder se reši le, ako plača globo, sj 9. Kdor se upir t je učiteljica A. Bonetti bila rešena službova- javnim organom ali dela škodo v vinogradu nja v šoli Lege pri sv. Ivanu ter nameščena provizorično na šoli v Livadah, torej niti ne v Oprtalju, kakor smo menili včeraj po .Pic-colovem" pojasnilu. Sedaj pa pomislite ljudje božji: rečena učiteljica je bila premeščena iz Trsta, iz ve- in se ne poboljša, se ga, potem ko se ga • posvarilo — odstrani iz vinograda in od ti« gatve. i? 10. Lomiti „latnike«, poškodovati pržuon in druge stvari, spadajoče k trgatvi je pod kaznijo 1 krone zabranjeno. Ne ptič, ne miš. „Novi slov. Staj en " likega mesta, kjer so jej razne udobnosti na je priobčil nastopni dogodek, ki je baje res-razpolago, v malo vasico v Istri, kjer mora ničen : pogrešati vsako udobnost, in še sem le provizorično. In vendar je imel „Piccolo" —da bi prikril resnični vzrok premeščenja — toliko korajže, reete nesramnosti, da je zatrdil, da je učiteljica Bonetti prišla na — bolje mesto !! Mi pa ponavljamo vnovič in z vso gotovostjo, da je bil vzrok premeščenju rečene učiteljice, ta, da ni mogla več izhajati, ker — ni znala nič slovenski! To je resnica, ki je ne morejo zatemneti vse ,Pie-colove* laži — resnica, da „Lega" lovi slovenske otroke v svoje zavode in da ne skrbi za vzgojo italijanske mladine, če-' mur ne bi nikdo oporekal. Neoporečno je torej, da so nameni ,Lege4 nemoralni in da so tudi sredstva, ki se jih poslužuje, nemoralna. Z debelimi črkami pa bodi še enkrat zabeleženo, da učiteljice v šoli Lege pri sv. Ivanu ne morejo izhajati, ako ne znajo si o-venski, ali pa ako nimajo vsaj — tolmačev! Šolski pouk s pomočjo tolmačev, to je nekaj posebnega, kar dela „Legi" — sramoto ! Naša šolska mizerija. Prejeli smo: Učitelj je vprašal mater, ki je privedla svojega sinka v šolo, kateri je njegov materini jezik, nemški ali slovenski. — Mati: „Pač ne vem." — Učitelj : „No, kako govorite doma ?" — Mati: „Mešano — nemški in slovenski." — Učitelj : „Razlika je t;< ako se otrok vpiše za Nemca, se bo pouč« val le v nemškem jeziku, ako pa za Slovenca, pa tudi v slovenščini". — Mati po kratkci, premišljevanju: „Pa naj bo — Hrvat". T se je zgodilo letos v -— Ljubljani! Tržaška statistika. V tednu od 23. d< 29. septembra se je v tržaški občini poročil' 42 parov. Hodilo se je 134 otrok, to je 57 moških in 45 ženskih (od teh 19 nezakonskih). Umrlo je 89 oseb, to je 44 moški', in 45 ženskih (od teh 26 izpod enega leta). Tujci v Opatiji. Od 1. do 26. septembra t. 1. je prišlo v Opatijo 3297 oseb, o 20. do 26. septembra je priraslo 649 ose) . Dne 26. septembra je bilo navzočih 191« oseb. Tat v tobakarni. Tobakarnarica Marija Zopet je pričelo šolsko leto, a mi smo za : Beuk, ki ima tobakarno v hiši št. 3 na trg:: jedno izskušnjo bogateji. Vse naše prošnje in Carlo Goldoni, je dala včeraj v jutro areto-shodi in vsi naši dokazi o potrebi slovenskih; vati 40-letnega težaka Dominika (t., ki sta -šol niso nič izdali. In zakaj? Priznati si mo-'nuje v ulici del Torrente. Dominik je hr>d ramo, da smo tudi sami veliko krivi, da se'že skoraj 2 meseca kupovat smodke po ■> to vprašanje, ki je tolike važnosti za nas,' stotinke v tobakarno k Mariji Beuk. Včera tako zavlačuje. Tudi ob tem vprašanju se po-j v jutro je bil zopet prišel. Tobakarnarica je javlja naš stari greh in ta je: krotkost. Dan- - pa zapazila, da je vzel iz škatlje več cigar, današnji se s krotkostjo bore malo doseza. kakor jih je hotel potem plačati. Vsled t Zato se pa moramo že enkrat energične in ga je dala aretovati ter je izjavila, da jej je brezobzirno podati v boj. Kar je nekdo na- ] tekom dveli mesecev gotovo na ta način ukra svetoval v „Edinosti* od ponedeljka, to pc-. večje število cigar. Na policiji je pa Dominik navijam tudi jaz. Skliče naj se velik shod, j G. sam priznal, da je res ukral vsega skupa na katerem naj se meščani in okoličani zdru- 20 cigar. žijo v impozantno manifestacijo. Ako bi ne zadostovala velika dvorana „Narodnega doma", naj bi se obdržaval eventuvelno v „Sokolovi" Gos, ki ima štiri peroti. G. Gorjanec, gostilničar na Komju, je kupil minole dni * Gorici še precej veliko gos, ki ima štiri dvorani istočasno še jeden shod. Na noge ( peroti. za našo bodočnost ! < Iz-pod vzglavja je neznan tat vzel pc Vipavski. j no£i 16-letnemu Josipu Righetti novčarko, \ Nova tiskarna in novi list v Spljetu. kateri je imel 45 italijanskih lir. Righetti jt Gg. dr. Trumbić, dr. Marović in J. Kapić so prosili dovoljenje za otvorenje nove tiskarne v Spljetu. V tiskarni bi se tiskal nov list, ki bi eventuelno izhajal tudi vsaki dan. prenočeval na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. Novčarko je bil namreč shranil pod vzglavje in potem mirno za spal. Slabo prenočišče si je bil izbral 38- Na žensko učiteljišče v Gorici je, letni težak Fnm Tominc. Zaspal je bil namreč na trgu delle Scuole israelitiche — v sredini starega mesta —, a mej spanjem mu je neznan tat ukral iz žepa novčarko, v kateri je imel 4 krone drobiža. Tatinski poskus. Neznani tatovi so predsinočnjim skušali vlomiti v zganjamo g. Frana Debevca, ki je v Kolonji št. 120. Poškodovali so zunanje zapornice okna in s tem provzročili 10 kron škode. V žganj arno pa niso mogli, ker je okno zavarovano z železnim omrežjem. vsprejetih na slovenski in italijanski oddelek I. tečaja po 42 učenk. Enoleten dopust je nastopil g. Ferdinand Seidl, profesor na realki v Gorici* in znani slovenski učenjak. Smrtna kosa. — V Kanalu je umrl zdravnik gospod dr. Josip Golmain v starosti 79 let. Nova pogodba z Lloydom. Z Dunaja poročajo od 3. t. m.: Včerajšnji ministerski ' svet se je med drugim bavil tudi z načrtom | zakona glede nove pogodbe z Lloydom, ki ; se v kratkem predloži državni zbornici. V cVtrtek, dne 4. oktobra 1003 »EDINOST« štev. 273. Stran III Floi^slar In vrorae. Dmes: Frančišek ratski. spozuavalec ; Tegodrag; Stanislav. — Jutri: Placidr mućenec; Svinidrag ; Dumnuka. — Temperatura včerai: ob 2. uri popoludne -J- 18® Celsius. — Vreme včeraj ; oblačno. Društvene vesti in zabave. Slovensko trgovsko društvo „Merkur4* v Ljubljani naznanja, da se je ob :>riliki društvene petletnice na slavnostnem •bčnem zboru dne 26. novembra 1905. soglasno sklenilo, ustanoviti fond za zgradbo Trgorskega doma. O tem, kako bode urejen Frlovski dom in kakšnim namenom bo slu-2iC se Prav ni sklepalo, kakor ne o sta- utu takozvanega podpornega zaklada, ki seveda še obstoji in se ločeno upravlja. Društveni odbor pa je bil vedno trdnega prepriča-i j a, da je možno prav lepo združiti obe napravi in to na tak način, da bosta obe nstituciji v trajno korist slovenskemu trgov-stvu. Ker se v dopisu, ki so ga pred nekaj dnevi objavili v časopisih -Edinost" in ,-SIo-venec4* nekateri trgovski uslužbenci, ki so si nadeli ime „Protidomovci", nahajajo trditve, Id ne (.Ogovarjajo dejstvom, sklicuje društveni odbor za nedeljo, dne 14. oktobra ob 10. uri dopoludne izreden občni zbor, na katerem se bo razpravljalo o teh predmetih. Na občnem zboru, ki je pač edini forum za lruštveiie zadeve, se bode natančno pojasnila w zadeva. Pričakovati pa je, da ob tej rili ki nastopijo z odprtim vizirjem tudi sedaj -e nepoznani ..Protidomovcr, Novo društvo. C. kr. namestništvo je odobrilo pravila novega društva : „Podporno okodclsko društvo v Mirnu", ki ja že vpi-"io v register za podporne blagajne. Darovi. V počeščenje spomina pok. Frana Abrama je podaril g. Srečko Bartelj moški podružnici družbe sv. Cirila in Metodija 10 kron. _ Zasedanje porotnega sodišča. ,.Tihi sveder" pred porotniki. Včeraj se je vršila kazenska razprava proti 27-letnemu cunjaiju Ivanu Gherson, in sicer radi zločina tatvine. Ta razprava je v esni zvezi z mnogimi velikimi tatvinami, ki so bile tekom zadnjih dveh let izvršene y frstu z vrtanjem blagajn. Gherson je bil namreč tožen, da je izvršil — sam, ali v družbi druzih tatov — tatvino v tukajšnji Miestni bolnišnici, katera tatvina je bila potom prevrtanja blagajne izvršena v noči od »a 31. januvarja t. 1. Dalje je bil Gherson tožen, da je tatinski družbi preskrbljeval jrodje, namreč oni zloglasni „tihi sveder". Razpravi je predsedoval sodni svetnik ("rusiz, vutanta sta bila pa sodni svetnik Co-clrig in sodni tajnik Rismondo. Obtožbo je vzdrževal namestnik državnega pravdnika Hinio, a branitelj toženčev je bil odvetnik dr. Pincherle. Kakor smo že povedali, so bili tatovi v noči od :>0. na 31. januvarja t. 1. vlomili v -olnišnici v oni lokal, kjer se je nahajala blagajna — Wertheimerica — ter so isto prevrtali s tihim svedrom in vzeli iz nje »59 kron in 8 stotink. Beležimo, da je bila v blagajno izvrtana luknja široka v premeru komaj 11 cm, tako da je bilo težko spraviti roko skozi isto luknjo in da so morali tatovi mali denar iz nje s kakimi klješčami. ali -karjanii. Par dni pozneje so pa v podzemskih prostorih bolnišnice našli nek sveder — en templar rakozvanega „tihega svedra" —, -k drugi navadni sveder in dva vetriha. O .ulovih se pa ni bilo doznalo ničesar. A pozneje, ko se je preiskovalni sodnik dr. Pollanz bavil s preiskavo o poskusu tatvine iia Škodo dragotinarja Bruni — kateri poskus je bil izvršen v mesecu februvarju — -o prišle na jasno neke okolnosti, ki so pre-«• kovalnega sodnika prepričale, da je moral uiti mej tatovi, ki so bili izvršili tatvino v alnis-nici, tudi Ivan Gherson. Pozneje je prišlo na dan, da je Gherson pri iiiehaniku Lantschnerju večkrat dal nare-liti ntke jeklene ploščate krožce in jeklene valjarje (cilindre). No, isti ploščati krožci in i^ti valjarji so bili posamezni kosi „tihega svedra". Ostale kose je izdelovala po naročilu inehaniška fužina Cossutta in Delmo-na«"o. Videči vsak posamični kos, si ni mogel človek misliti, čemu bi služil, le če si vse ko-e spravil skupaj, še le potem si mogel ra-/ imeti stvar. Lantschner je policiji in potem preiskovalnemu sodniku povedal, da je one krožce in cilindre naročal pri njem neki mlad plavolas človek, ki je bil pozneje, tekom pre-i >.kave, prepoznan za Ivana Ghersona. Isto-tako je povedal mehanik Cossutta. Še več: neki Cossuttov delavec, imenom Minkas, je - videvši v podzemskih prostorih bolnišnice najdeni „tihi sveder" — izjavil in zatrdil, da je on, po naročilu in po načrtu Ghersona izdelal cilinder onega svedra, kakor tudi ploščati krožeč, ki je pri svedru služil nekako za kolo. Na včerajšnji razpravi je toženec sicer priznal, da je res on naročeval one krožce. lindre in drugo, a on da je to naročeval le . o naročilu nekega Dordolo. (To je toženec t i dil že v preiskavi, a prišel je bil na dan s to izjavo še le tri dni potem, ko je bil Dordolo umrl.] Dalje je trdil, da ni niti vedel, ;tkaj bodo služili oni krožci in oni cilindri. Mislil je vedno, da imajo služiti pri izdelova- nju cigaret z utihotapljenim tobakom. Pri tej trditvi je vstrajal tekom vse obravnave. Bilo je zaslišanih več prič. Predsednik je tudi pokazal porotnikom oni zloglasni ,tihi sveder*. Na podlagi pravoreka porotnikov, je sodišče obsodilo Ivana Ghersona na 2 leti težke ječe, poojštrene s postom vsake tri mesece. Gospodarstvo. „Prvi češki splošni delniški družbi za zavarovanje na življenje" v Pragi, ki ima svoje glavno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ulica Torre bianca št. 21, je bilo podanih od prosinca do velikega srpana 1906. ponudeb za kron 6,863.104 zavarovane glavnice, na katere je družba izdala za kron 5,154.154 zavarovalnih listin. — Kakor vidimo, je ta zavod silno napredoval; saj dela isti res neumorno na narodno-gospodarskem polju in vrši svojo narodno misijo v popolnem obsegu. Ta znatni vspeh dokazuje sicer tudi to, da je znala „Prva češka na življenje" v Pragi polagoma privaditi vse ljudske sloje na življenjsko zavarovanje in jih poučiti o istega veliki važnosti in vrednosti v človeškem življenju. Jako vesel pojav je, da se razvija ravno češki zavod tako lepo, kar dokazuje najlepše, da vrši „Prva češka na življenje" v Pragi častno svojo narodno gospodarsko nalogo, s čemer si je zagotovila neomejeno zaupanje in si pridobila vsestransko naklonjenost. „Prva češka na življenje" v Pragi do-seza tako lepe vspelie tudi radi tega, ker goji vse vrste življenjskega zavarovanja po izredno nizkih cenah : ona zavaruje na smrt, na doživetje in smrt v različnih načinih, na dohodke in ima izlasti ugodna zavarovanja otroških dot. Razven tega je uvela najnovejši način življenjskega zavarovanja, pri katerem jamči po petem letu vsako leto 3°/o obresto-vanje vseh plačanih zavarovalnin, tako spaja v tem načinu življenjsko zavarovanje s hranilnico. Ima nadalje doslej nepoznano zavarovanje človeškega življenja, spojeno z zavarovanjem za slučaj onemoglosti, naj je navstala poslednja vsled kakove naravne bolezni, ali vsled kake nesreče. „I'rva češka na življenje" v Pragi je vredna vse podpore končno tudi radi tega, ker daja od vsakega zavarovanja stalni delež naši najvažnejši družbi, to je — družbi „Sv. Cirila in Metodija". !^azne vesti. * Umrl je profesor češkega vseučilišča v Pragi dr. Alojzij Zucker. Dr. Zucker je napisal mnogo juridičnili razprav .J * Samomor deželnega svetovalca. Z Dunaja poročajo, da se je včeraj vrgel iz deželnega dvorca iz četrtega nadstropja deželni računski svetovalec Ivan Svoboda ter je bil na mestu mrtev. Vzrok samomora ni znan. ___ Brzojavne vesti. Nadvojvoda Karol Štefan. CARIGRAD 3. Nadvojvoda Karol Štefan je s svojo rodbino odpotoval na jahti ?rRo-venska". Guverner kubanski. WASHINGTON 3. Sedanji guverner okrožja panamskega kanala, Magon, je bil imenovan začasnim guvernerjem na Kubi ter se takoj poda tjakaj. Vojni tajnik Taft pride semkaj v desetih dneh. Nadškof Graselli. PARIZ 3. Od cerkvene strani izjavljajo, da nima obisk nadškofa Graselli-ja pri kardinalu Richardu popolnoma ničesar opraviti z vprašanjem francoskega protektorata na Jutro vem. Nadškof je kardinala le obiskal. Francoska vojna mornarica. PARIZ 3. Minister vojne mornarice Thomson je izjavil nasproti nekemu sotrudni-ku lista ,Petite Gironde; v Bordeauxu, da se prične še v tem mesecu graditi 20 novih podmorskih čolnov. R u s i j a. PETROGRAD 3. Bivši prokurator sv. Sinoda Pobedonoscev je baje obolel. PETROGRAD 3. Včeraj zjutraj je bila izvršena smrtna obsodba na Vasiljevu, morilcu' generala Kozlova. PETROGRAD 3. List „Strana<; poroča, da odpotuje Stolipin ta teden k carju v Borke, kjer ostane car do srede prihodnjega tedna, < PETROGRAD 3. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je nevarno obolel za glavobolom. ODESA 3. Na posestvu Kurbina, lastnini kneginje Vjazemski, so kmetje zažgali 27.000 pudov pšenice. Na posestvu Penčevo [okrožje Tiraspol] so oboroženi kmetje prisilili posestnika, da jim je izplačal 3000 rubljev. To svoto so kmetje razdelili med bedo trpeče prebivalstvo. PETROGRAD 3. V mestu Osovec je bil aretovan meščan Rudski, ki je bil zapleten v atentat na Stolipina. Po njegovi izjavi se imenuje eden napadalcev, ki so bili povodom eksplozije ubiti, Mošicki. Isti je živel v Ženevi ter je prišel navlaž v Petrograd, da izvede atentat. POLI 3. [Petr. brz. ag.] V noči na 2. t. m. je 25 oseb izvršilo rop na parniku ,Ce-1 sarevič', ki je plul v Osintsevi. Sodi se, da so bili roparji iz Novorossijskega. Roparji oboroženi s puškami in revolverji so s streli tirali potnike 3. razreda in moštvo v prostore 3. razreda, zasedli so vse vhode ter so oropali 12.000 rubljev. Potniki I. razreda so se skušali zoperstaviti ter so pričeli streljati. Roparji so pozvali kapitana, naj skrbi zato, da se takoj preneha streljati, sicer ustrele poroke, ki se nahajajo v njihovih rokah, namreč oba pomočnika kapitanova in dva mornarja. Potem so roparji zahtevali čoln, v katerem so se dali veslati na kopno. Borzna poročila dne 3. oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.11—19.14, angležke lira K — do —.—, London kratek termin K 240.10—240.35 Francija Iv 95.35--95.55. Italija K 95.42—.—95.65— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.45—117.60, nemški bankovci K —.—•— — avstrijska ednotna renta K 98.65 — 99.95, ogrska kronska renta K 94.70—95.—, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 673.50 — 675.50, državne železnice K 677.— —679 — — Lombardi K 184--186— ,Lloydove akciie K 783— 785 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302 — 310.—. Bo-denkredit 18S9 K 302.— 310.—. TurSira K 160.— do 162.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza cb 2, pop. Švagelj Marica, bivša gostilničarka „Nar. doma" v Barkovljah naznanja vsem svojim cenj. gostom, da odpre v soboto, 6. t. m., svojo novo gostilno,Balkan' ex „ALLA GEOTTA" v ulici Tivarnella štev. 5, Trst. Gostilna bo preskrbljena z najboljšim kraškim, vipavskim, istrskim in dalmatinskim vinom in svežim pivom. Nadalje bo kuhinja, s katero si je omenjena lastnica priborila mnogo reklame, preskrbljena z vedno gor-kimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obi-^k se priporoma LASTNICA. včeraj danes Državni dolg v papirju 100.— 100.10 „ n srebru 100.10 100.15 Avstrijska renta v zlatu 116.65 116.65 „ v kronan 40/° 99.15 99.10 Avstr. investicijska renta 3,/,° t 88.85 89.— Ogrska renta v zlatu 4°/. 112.40 112 50 • „ kronah 4°. 95.— 94.95 qi, 0 1» M O lt 0 84.35 84 35 Akcije nacijonatne banke 1767 — 1762 — Kreditne akcije 673 50 674.25 London, 10 Lstr. 240.05 240.17»j5 100 državnih mark- 117.42 117.45 30 mark 23.48 23.48 20 frankov 19.11 19.11 100 ital. lir 95.40 95.45 Cesarski cakiui 11 31 11 31 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francoska renta 96.17> italijanska renta 102.45, španski csterieur 97.20, akcije otomanske banka 667 -. Menjice na London 251 90. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice 746.— Lombarde 190.— unificirana turška renta 94.10 avstrijska zlata renta 99.65, ogrska 4°/0 zlata renta 95.35, L&nderbank 483.—, turške srečke 147.50, parižka banka 15.72. italijanske meridijonalne akcije —.— akcije Rio Tinto 18.45. Vzdržana. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86 lL srebro 31.6/B. Lombardi 7.Španska renta 95*—italijanska renta 101.3/, tržni diskont 43/„, menjice na Dunaju —.—. Mirna. Tržna poročila 3. oktobra. Budimpešta. Pšenica za okt. K 14.24 do K 14-30, rž za okt K 12.42 do 12 44, oves za okt. od K 14.12 do 14.14. koruza za okt. 12-10 do 12.12. Pšenica : ponudbe bolje, povpraSevam* dobro, tendenca mirna. — Prodata: 40.000 met. stot., komaj vzdržano, mirneje. Vreme : lepo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santo* good average za oktober 37.—, za december 371/*, za (Dalje na 4. strani). Prva avtorizovana agencija za posredovanje „Gambri- nnou (Prima autorizzatta agenzia di me-IlUa diazione „GAMBR1NUS") v ulici Far-neto št. 10, II, nadstr., se priporoča gospodom gostilničarjem in krčmarjem "PS ki žele kupiti a!i prodati gostilne, krčme in pivarne v niesiu ali okolici, ki iščejo najemnike ali drugo osobje, oziroma zaloge, raj se obrnejo edino le na omenjeno agenci o. MARIO JESURUM. E3E3E3E3E3E3E3E3 Jako praktičen in---- - - inteligenten mladenič v pisarniških poslih (prevaja v nemško in slovensko iz laškega ali obratno) išče službe* Naslov pove: ,Inseratni oddelek Edinosti' v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 1'0>i0ll0ll0ll0ll0li O 110 1101 0 — - 1 Tovarna pohištva mwm I Aleksander tevi Jdinzi ° Mika Teta Stv. 52. A (Ustni MSa). ' ZALOGA: # PMZZA R05RRI0 (Šolsko poslop)«}. j? Cen«, «a a* ni bati nobene htnkurtno«. ir Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po Jr posebnik aačrtih. ••mik brtipUta« im franko ANTON KUKIZ naznanja cenjenemu občinstvu, da je otvoril v ulici Torrento it. 34 (v novi hi£i) trgovino, oziroma krojačnico „Alla nuova citta di Trieste" Tam se vdobiva velika zaloga (zgotovljenih oblek za odrasle in dečke vsake vrste. Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najposlednejše novosti, TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Ptran IV, ^EPINOST« štev. 273 ms.iec ob',, za maj 38.—. Mirno. — Kava K: o navadna loco 37—40 navalna rcelna 41—42 navadna »!< bra 43—44. ilaniburjr. (Sklep). — Sladkor za oktober 1M.10 . za novemt»er 18.1:0, za dec. 1S.b">. z:i jar. 18.1*5, zu. februvar 11».05, zh marec 19.15. Mirno. — Vreme: oblačno. L o ii d o n. Sladkor iz repo surov, » SI. M irno. I'ari z. Rž za tekoči mesec 17.75, za nov. 17-75. za nov.-februv&r 17.75, za januvsr-april i - — (trdno). — Pšenica za tekoči nsesec 23..'J'J, za nov. 23v«l, za n o vem b ir-febru va r 23.40. za jan^var-upri! 2355 (trdLO). — Moka za tekoči n.esec 30.45 za dot. 30.60, za november-februvnr 30.55. 7sl jan.-april 30.70 (trdnoi. — Itepično olje za tekoči mesec 71 — za nov. 71.' „, za uovember-december 71.sf, za Jan-april 71.'/, ("staliio). — Špirit v tekoči mesec 43*/» za nov. 43.—, za jiinuvar-aprii 43%, za maj-avgust 45—, (mimo). — Sladkor surov SSU uso nov 5J5.1/*—2.",.1', (stalno), bel za tekoči mesec 28.\,, za n iv. 28. V«, za <»k*.-jami var 29.—, za jsnuvar-apri! (mlačno), rafiniran 60.50—61.—- Vreme : dež. Svet. razstava St. LOUJS ISO4 — Najviše priznanje s* 323 ^ sa sls ss; GRAND PRIX'. Zahtevajta !c : 7. varstveno znamko G! 0 b U S j | ekstrakt za snaženje ker je i;a ponudbo niuofo malovredn'.h programi. posnetkov. €5im tvsrnicar: Frltz Scliulz jen. 2>el. Društ. £ipsko z ruilečiiai ZASTOPNIK : Alberta TaSeachi = TRST = cor.bo V Četrtek, dne 4. oktohrr. 1 TRŽAŠKA PRALNIC \ I ulica Giovanni Boccaccio št. 4. t _ Naznanjam slcvnemu občinstvu, da otvor':« 2 7. avgusta t. 1. pod zgoraj omenjeno ivr zavod za likanje na lesk. Hitra postrežba, čista izvršitev. Cene. kakoršnjih v Trstu še r.i bilo. ii anje 1 srrji-e..... ,, in pranje 1 tr »jce . . ., nvratulVa..... ., in pranji ovratniku . ,, i'.ira ma Sit . ,, ia pranje inanVt . . „ uai>rAuika..... likanje in pranje napraniVov 20 24 4 5 7 9 10 12 T" MALI OGLASI. i- Hali oglasi rr.čunaio se po 3 stot. besedo; mastnotiakane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. - Plača se takoj. ~ —^ Mor Izvan Trsta pismen* mračl „KALI OGLAS", na) »ailj« <«n«r v naprej. kar drugače ne bo n]eg«v oglas objavljan ča nI asaba poznana Upravi lista. Tarifa Ja natisnjena na čala „MALIH 06LAS0V" In vsaki« lahka proračuni, kaliko n« I« plačati a tam. da preste]« besede Oglase treba naalevi« na „IBSERATS! ODDELEK" „Edinosti", ■a vpraianja peten pisem be dajal „ISSERATM! ODDELEK' lateraiaolj« edino I«, če b« plan« priložena znanka za «d««vor OdHo efl v najem stanovanje in sicer 3 sobe UllUd OC in kuhinja. Oddalo bi se tudi samo sobo in kuhinjo v družbi. Rocol št. 755 (zadej 7% vojainico.__1130 Tridesetletna udova v Trsta, lepe zunanjosti, plavolaea, visoka, inteligentna, učena in poltena, se želi poročiti z udovcem ali mladeničem slovanske narodnosti, ki ima stalno službo Udova ima 20.C00 kron premoženja in ako *e finoži ter bo imela Bina. dobi od svojega strica 10.000 kron, pod pogojem, da mož pristane na to, da bo dete nosilo stričevo ime. — Pisati je pod . 30. L. poste restante, glavna pošta. V ozir se vzamejo le resne in ne anonimne ponudbe. Veliki parni zavod za pranje in likanje na ieslc perila, ki ec tuđi popravlja. FANNI SAMOKEZ Trst, ul. Roiiiagna 4, I. nad. V^prejema vsakovrstno delo po najnižjih cenah. Feriio odnaša in prinaša na dom brezplačno. Vti V nadeji, da me počastite s svojo naročbo, beležim se udana F- SAMOKEZ. Posredovalnica za kupovanje in prodajale hiš v. EISELT Ulica Torre Bianca št. 16, I. nadst. od 10.—12. predp. in od 4.—7. pop. Preskrbuje kupovanja, predajanja in vknjižbe. — Privole sc prve vknjižbe tudi za okoi;. s in zunaj. S te V- 11:. j Pripo'očaja se na številno naročbo. v. - V.' '■ spoštovanjem TRŽAŠKA PRALNIC ulica Giovanni Boccsccio 4. GLA V bogatej zalegi pohištva En?. Ehrenfreunc! (proj Jeai) _______J ulica Mm 24 (sritliejo) daja novo in rabljeno pohičtro pc konkurenčnih cenah v najem. ~ Kleparska delavnica ARTURO PISCUJR TRST — ulica deli' Istituto št. 5 zvrstijo vsakovrstno delo po nizkih <• ^uhinjsha oprema ' z teatra, emaili, in litega 2eleg3; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi. = ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1892. Velika zalega ioMoiiii in kap za vojake in civiliste Jzvršuje poprave hitro in za nizke cene,- sprejema v nLramto zimske kožubovine ter jamči za Škodo provzročeno po moijin in po požaru. 1650 Dve družini (skupno 8 oaeb) iščejo za februvar ali avgust) dre stanovanji (5—7 sob, dve kuhinji), vodo, ako moino plin in to v kakem dvorcu (villa) ne preveč oddaljeno od -lavne pošte. Ponudbe pod D. 8" na rInaeratoi oddelek Edinosti". I'00 Clf HPOrinilf postransko službo po- • K. UldUlIlli poludne kakor upravitelj hiš aH kakor dopisnik. Pozna nemški, hrvatski in italijanski jezik. Ponudbe na „Edinost" pod „95/1 1131 Po9ni*ndoio vršnikov, po 26 kron, ki so stali n 8e prodaja; po-rUlIlolvU polne sobe in posamezni komadi. Izbera stolić. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34. A. G u 11 i C h. 451 Krčma „Al Trifoglio" if^S istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja Priporoča se al. občiustvu Katarina Vatovec. Gospodska hiša lepim razgledom, ob clavni cesti, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali •irugo obit se proda po ugodni ceni ali pa se zamenja s kako hišo v mestu ali z malim po *estvcni v bližini mesta. Pojasnila pri „Inseratnem >>ddelku Edinosti". 1100 l/ftmnlnpictbn slovensko, poznajočo laščiuo AUIlipiUI lOlKU in nemščno, sprejme veliko industrijsko podjetje. Ponudbe ulica Rettori štev. 1. Zaloga pohištva.______1125 Velike po 2t nvč., male po 12 novč. Trgovina Fran Vertovec, ulica Caserma štev. 14. Vsaki dan sveže čajno maglo_1127 Kranjske klobase. HoCDf Lhan darujem onemu, ki me samo UC9CI KrUII obvesti, na kak skrivnostmi način je v ulici rian Fiancesco d' Asiissi štev. 41 izginil črn maček, stopljen, z belimi ligami na prsih in na nogab. Maček je izginil v noči '2.-2. septembra t. 1. Kdor kaj ve, naj s?e obrne „Inser^tni od elek l.dinosti" ulica Novi in stari Paduina ćtev. 21. Tri dni v Milanu. Pot iz Trsta tja in nazaj omnibus s postaje in na postajo v Milanu. Stanovanje v velikih hotelih »PARIZ« in >BUENOS AYRES«. Popolna hrana, trikrat na dan z vinom vred. — Svoboden vstop na razstavo vse dni. — II. razred kron bb'— a se vračunjeno. DI. razred kron 55. Za nadaljno bivanje v Milanu kron 9 vsaki dan. Samo sobe v hotelih kron 2, 3, 4, 5 skupno s posteljo, postrežbo in razsvetljavo, i n,javiti seje Tnirorr umor ulica Sali Giovaui štev. IS TRIESTt-OrFluL-^fon - POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakoršno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih preSmetov cakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Flocken, Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični urad šMuseppe aio^taibotti Ulica Sanita 19. Cene zmerne Telefon 1396 Cene zmerne sodi, vsake velikosti, prodaja • Fran IJudau — Trst. ulica I lu9G i "rGfliJfL" suažuo sobo eventuclno s j tjf dlMilV hrano če mogoči v covi hiši. Ponudbe ' pod nl'radnik" upravništvu .,Edinosti". Hd [j S U U*1 J Litvom, mnogo sadja, v večjem i gn — na ugodni l oziriji — pripraven za vsako obrt. a'i ]ta za peczijoiiste — leži ob cesti, t.'ena K Llt.iKO — polovica labbo f.stane vknjižeua. be ianje pribofice psi ne «elej oddaji K 1200. Ponudbe na .Imenitni t ddelek Edinosti* pod „Dve hi»i". S.o5 11. OSNO izdeluje kap^ vsake Tr.^tG in oblike. nadalje bigij-nične kio buko ia platna, i ki se jin mčre prati. Prodaja klobuke j —— iz klobučevine in zlame —™— j Vse po cenah, da se ni bati konkurence. TOVARNA ulica Malcanton št. 7, I. nad. ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRST. Velika zaloga dežnikov se nahaja v prodajalnici CAELO TAGXN£ Trst ulica Barriera vecchia 5. Focrave izvrši i najkrajšem času po mM cenaft. K U v \ \ Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva m sp^icijsko podjetje RUDOLF EXNSR - TRST Telefon o St. E-J-7. - dolla StaziOEO Št V. 7. - Telcfcto Li. Z47 Fiiijaike v FULF, CORfCF, HEKI in GRADZŽU. Prevf;rohištvz Tin vss kraja tu- in iac^rratiiva t zaprtih p&tćatnili vozovih ca pcMgtvo. eolrih G do ii metrov. - iMi:aiiB nšsete7. ti r: ii ia srsiafaile nm na pnip.i Sprejema *e tuei fo-Jatvo in dra^e prrdrr.fctc v shrambo v lastna zri arlnravljeua anha fiVla-išča. £Sini triaiki zzvod za S „VAOUfcl-OLEANEB". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PBEPKGK sasa--« Točra postrežba in nizke cene. "S® F. Fert©t urar TKST - nI. Poste hitov«; o priporoča velik* izbor ur: rG-. SchafThause, Longiues, Tavaaes it-!, kakor tndi zlate, srebrne in kevio^ke j ure za gospe. Izbor ur za blr»o. Sprejema popravljanja po nizkih csf.a.h g t ANTON SKERL mehanik, zaprisežen! zvedenao. Trst - Carlo Goldouijev trg ir. - Tr>t Zastopnik tovarne koles in motoMes .Fecif Napeljava in zaloga električnih zvončkov. '. r in prodaja gramofonov, zonofonov in fonrj^rjJo' Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna, mehani, n delavnica za popravljanje šivalnih strojev, kol" motokoles itd. Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenan. TELEFON Itev. 1734. r—11 1 - ■■ 1 ii 1 ii II »■ t—1 Mario Siordaii operater kurjih očes — Specijalist Ambulator — CORSO štev. 23, II. nadsfr odprto od 8.—12. in od 1.—7. pop. Zdravi hitro kurja t tudi zastarela po ni'<: 7 -sebni metodi, ki nf ?>! •-vzroča nikr.kih bnie'-i 1. Zagotovlja ozdravljenje zaraščenih nohtov tu Ji r.J,-ž:h je za ozdravljenje, jednostavno brez svad :*. Marljiva deainfekclja — Cene zinerse Po zahtevi pride zdravit na dom. Vsake ese' dobila navodiio higigijeničnega ravnanja z nog" . Ivanka Doreohini TRST. - Ul. Madonmna štv. 3. VELIKA ZALOGA poliiStva, maiiufaktur, ur, r H . zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obetlovalnc suhe. Moške obleke na izcero. UGODNE CENi:. Predaja proti takojšnjemu plačilu in iu ii na obroke. KOLESA.....(BIG*KL i) Ckvdar.S, Westjieš, Colutr. s\ctf)viiozii«ne znamke gl^T modeli 1905 Kolesa Courier najnoueji sisferr^ 13 kg, najfineja oprava PBEGiatiS ene vrsle. Jam se ia i?e leti. r.. •:... " Cene zmerne. FRAHCESCO BED^AR Tiai, ulica Ponterosac št. 4. i rorogrBsat-cartiT-.-—»t -zrzrr. | Velika zaloga koles (bicikijc j) Ss^ssssnla in dZmsMCmzil : iolss m Macin (loiociiiet) ROSSLER s JAUE : pri kolesih in motocik'etah potrebnih prilik! i ! mefcaulcna oeialnica ^ m- kolesarskr. h'.: GIUSEPPE EGGER I TRST — Piazza della Cascrma šlčv. 3 i »o©*«