Leto VIII V Celji, dne 2. decembra 1898.1 Štev. 48. lakaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inseratf se plačuje 50 kr temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld., 31 pol leta 1 gld. 60 kr , za četrt leta 80 kr., katera naj se poSilja: Dpravništvu »Domovine" v Celji. S (S € Narodi širne avstro-ogrske države so deležni letos izrednega veselja: njih premodri iri viteški vladar — presvetli cesar Franc Jožef I. obhaja danes dne 2. decembra svojo vladarsko petdesetletnico! Srečni narodi, srečen vladar 1 Letošnje leto je za podanike naše širne domovine jubilejsko leto; v dan 2. decembra 1898 minulo je baš petdeset let od onega dne', ko je nar nad vse ljubljeni vladar PlftStC-pil prestol Svojih pradedov, a ob jednem zamenjal sladki, brezskrbni čas Svoje presrečne mladosti s težavnim bremenom knežjega poklica . . . Petdeset let nas ščiti in varuje presvetli cesar Franc Jožef 1.1 Kdo še ni čul imenovati leta 1848.? — Krvavi upori razsajali so tedaj v naši državi. Z laških ozemelj in ogrskih ravnin zažvenketalo je orožje proti habsburški cesarski hiši. Temeljno zidovje nje države se je že majalo; kar nastopi mladi cesar Franc Jožef I. ter pomiri razburkano valovje divjega upora, pred svoj prestol pa pokliče zastopnike svojih narodov ter sklene ž njimi zakone, ki so državo in razmere v njej na novo uredili. To je bilo pred vsem potreba ukreniti, zakaj, vihar je bil že dosegel skoro višek svoje uničujoče moči! Pa mladi, a modri vladar si je takoj vedel razjasniti položaj in z mladeniškim pogumom je rešil narode in dinastijo pogube. Naš presvetli cesar je tedaj prvi ustanovni vladar avstrijski. Cesar Franc Jožef I. je uredil našo državo z neprimerljivo spretnostjo in modrostjo in pre-ustvaril jo je po modernih in svobodnih zahtevah v srečo in blagor podanikov svojih. No, 1848. leto je minulo in zapustilo marsikako nesrečno srago še za seboj, kajti iz jednega zla se jih je bilo v poznejših desetletjih še nekaj rodilo, toda obupal Avstrijec ni, ker mu je v miru kot boju pogum dajal njegov viteški vladar — mladi cesar Franc Jožef I. Koliko že pač pomeni v navadnem človeškem življenju d&ba pol stoletja, koliko pa še le v viharnem in prerninjajočem življenju slavnega vladarja, kakor je naš cesar, koliko pomeni ta d6ba za preustrojene kronovine pod njegovim žezlom, za telesni in duševni blagor skoraj pol stomilijonskega ljudstva 1 In vsi ti milijoni občutijo danes z neizmerno radostjo povra- tek 1. decembra po 50 letih, gledajo s tisto navdušenostjo k svojemu osivelemu vladarju-jubilarju, kakor so mu zrli današnjega dne pred 50. leti v skoraj otroško-mladeniško, vendar po izkušnjah že možato obličje. Če se ozremo torej nazaj v preteklo dobo petdesetih let, najdemo obširno in debelo knjigo zgodovine, ki obsega žalostne in vesele dogodke naše države, nič manj pa tudi žive dokazi k-..o očetovsko je cesar Franc Jožef I. ljubil svoje narode in bil jim kot rešilni angelj v nesrečnih dneh na strani. Tu ni čuda torej, da si je On v kratkem času pridobil srca vseh svojih podanikov! Ni ga dogodka v cesarski hiši, da bi ga ne občutil slehern podanik širne Avstrije. S cesarjem Franc Jožefom I. trpi in se raduje Avstrijec, bodisi katerega koli rodu ali stanu, in tako bi se lahko reklo, da je usoda v cesarski naši hiši zajedno usoda v hiši sleherne družine v našej državi. Čuda torej ni, če se trudi slehern prebivalec naše države 2. dan decembra kar mogoče slovesno obhajati. Postavodajni zastopi, javne oblasti, razne korporacije, stanovi in zavodi, društva, zasebniki — slehern državljan bi rad ta dan pokazal glasno in jasno svoja odkritosrčna čutila do nad vse modrega vladarja, našega presvetlega cesarja, in vse tekmuje v patrijotičnih čutilih do vzvišeno osebe cesarjeve in habsburške dinastije. In pri tem slavlji Slovenci nismo zadnji 1 Neomahljiva udanost in zvestoba napolnjujeta srca slehernega Slovenca do presvetlega našega cesarja Franca Jožefa I. in mu hoče ta svoja čutila tudi pred Njegovim prestolom dokazati. Vsaj Slovenci vemo in čutimo, kaj nam je podelil z ustavo, nič manj pa z brezštevilnimi drugimi dobrotami, kojih smo pod Njegovim svetlim žezlom deležni 1 Slovenec ni nehvaležen 1 Ko je že marsikateri rod zgubil udanost in zvestobo do svojega vladarja, Slovenec jo je neomajano netil v srcu svojem, da je nastala prišlovica : »Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne gane» ; in kakor vselej, kipi tudi danes v tem svetem trenotku — v dan 2. decembra 1898. leta — odkritosrčna molitev k Vsegamogočnemu: Bog ohrani, Bog obvaruj, Nam cesarja — Avstrijo! V« fc ^ v Tn-i-n- — it.iH—hi 1 1— vmy v poišče enkrat v davkariji, drugič zopet pri sodišču, ali pri pošti itd. pezdir, med tem ko ne vidi bruna v lastnem izdajalskem očesu. Pri svojem obrekovanju pa kaže »vahtarca" očiten namen, škodovati obrekovancem ter skuša doseči njih premeščenje. Predobro nam je znano, kako težavno stališče imajo baš oni uradniki, kateri se ne sramujejo svoje slovenske narodnosti ; vemo pa tudi, da ti uradniki nikoder in nikdar ne nastopajo kot politične osebe, da si vidijo, kako drugače smejo ravnati v tem oziru njih kolege, kateri prisegajo na nemški prapor. Zaradi tega pa nam tudi ni do tega, da bi jih zagovarjali in branili pred ondotnimi napadi one I kateri se bo v našem pripovednem pesništvu ! moral odkazati posebni predal, posebno mesto. »Polh lišček", »Sova povražica", »Smrtin jok", »Gomila", »Morske deklice", »Dvojni pokop", »Divje deklice", »Vragova nevesta", »Krški zmaj" itd. itd.: že ti naslovi sami vam pripovedujejo dražestne narodne istorije. Naš pesnik je menda to občutil sam, ne da bi si bil tega tako izrazito svest: „Iz tebe sem povzel, kar dam ti, rode, Povesti mične in resnice zlate, Kar tvoje bilo, spet naj bode tvoje, Kar je od bratov, spet naj bo za brate." (glej stran 1.) Z veseljem povdarjamo, da stoje vse pesmi na isti pesniški višini in vrlini. Jezik je vseskozi pesniški, naroden, prikupljiv in lahek. Vidi se, da se pesnik ž njim igra. Posebnost pesnikova je tudi, naivno opisovanje naivnih snovi. On govori po otročje z otroci, on govori s tiči in stvarmi, da se človeku dobro zdi. Posebno lepa pesem v tem smislu je »Pastirček Miha", ki bi rad kupil trobento od kramarja, pa nima denarja. Zato izmakne potrebni \ novec stricu Vidu. Ves srečen piska in trobi med ovcami na paši. Toda kaj je to? Ptice ga kregajo, vrana kliče: tat, tat, tat!, srakoper ga kara: čak, čak, čak!, brglez: Vid, Vid, Vid!, šoja: strah! prepelica ga kara, da je ukradel: pet petič; kobilar že ve: da je bilo obilo, kar je ukradel. Žabe v mlaki ga zmerjajo: vrag, vrag, vrag! in le-ga, le ga!, brencelj brenči: beži, beži; sova ga hoče vjeti: vjem te, vjem te! — In tat Miha jo strahu brez živine domu popiha, se spove materi in stricu, ki ga posvari: Dobro da te niso okljuvale ptice. Glej, da več ne vzameš, Da ne bodo pele, Ptice še grozneje, Sove pa te — vjelel Mihi se je odvalil kamen od srca: Trobi, vrišče Miha, Hrib in dol odmeva, Groze mu nobena Ptica več ne peva! (stran 55.) Ta pesem je vredna, da se ponaša ž njo vsako berilo za višje razrede ljudskih šol, in je prava sestra Levstikovim otročjim pesemcem. Zato slovensko razumništvo naj pridno seže po tej lepi, zabavni in kratkočasni knjigi. »Ni svila svetla, niso solčni zlati, a ljubke narodne istorije So kitice, ki v listih teh so brati." Naj se spolni pesnikova želja. ... da pesmi te do zadnje koče Dospo, kjer sini so slovenske zemlje, Od Drave sive do poskočne Soče, Do skrajne meje, ki naš dom objemlje, Triglavska naj odmeva jih planina, Gorice ljubke, ki dajo nam vina. Dr. Moliorič. gnojnice, katero izliva na-nje „vahtarica", ker smo prepričani, da imajo glede vseh od „vah-tarce" jim predbacivanih pregreh čiste roke in mirno vest in ker je znano, da so baš slovenski uradniki v vseh uradih najboljši delavci, katerega priznanja jim odreči je najmanj kompe-tentna ona ostudna klika krog nemške „vah-tarce", katera jih na vse mogoče načine obira in denuncira. (Porotne obravnave.) Pri porotnem zasedanju pri tukajšnjem okrož. sodišču sodilo in obsodilo se je pretečeni teden naslednje obtožence : Miha Vimpolšek, 22 letni delavec iz Dol nje vasi, obtožen hudodelstva težke telesne poškodbe, ker je dne 11. marcija t. 1. v Pohanci pri Artičah udaril Jožefa Pinteriča z motiko tako silno po glavi, da mu je prebil črepinjo. Poškodovani je po dolgem času komaj okreval. Porotniki so spoznali, da je bil obtoženi izzivan in napaden ter mu je sodišče prisodilo le šestmesečno ječo, ker je prekoračil meje samobrambe. — Jožef Jurač, 221etni kmečki fant iz Tolstovrha pri Doliču je obtožen, da je v noči 8. do 9. septembra t. 1. pred Vanošekovo hišo ustrelil lju-bimskega svojega tekmeca Ferdinanda Vivod. Obtoženi pripozna dolžitev, a dokazuje, da ga je ustreljeni s kolom preganjal, nstrelil je v skrajni stiski le, da preganjalca preplaši, a pri tem ga smrtno zadel. Porotniki so prepričani, da je bila samobramba opravičena, zakar ga je sodišče obsodilo le zarad protizakonite nošnje orožja na 5 gld. globe. — Tri dni skoraj je trpela obravnava zoper razupito tatinsko in roparsko družbo Zorin-Trafela-Vengust. Franc Zorin, kateri se je odtegnil lansko pomlad aktivni vojaški službi, postal je do lanske zime pravi strah vzhodnega in južnega Pohorja. Dognano je, da je pokradel v tem času nad 1000 gld. raznih vrednostij, navadno na skrajno drzen način. Glavni sodrug mu je bil pri vseh zločinih razupiti tat Anton Vengust, doma kakor Zorin od Sv. Duha pri Ločah, ter žena Frančiška Vengust in 161etni sin Franc Vengust. Razven te „uzorne" družine spremljala je ves čas Zorina 211etna brezposelna Marjeta Trofela, doma od Sv. Vida pri Ptuju. V koči Vengusta našli so orožniki, ko se jim je posrečilo oba „ljubčeka" prijeti, ogromno zalogo najraznovrstnejših ukradenih predmetov. Zorina so izročili vojaški oblasti, kjer bo obsojen zbok begunstva in vseh doprinešenih hudobij. Ostale štiri obsodilo je porotno sodišče, in sicer Marjeto Trofelo v trimesečno ječo, Antona Vengust v osemletno, Franca Vengust v dveletno in Frančiško Vengust v 15mesečno ječo. Na cenjena vprašanja glede „Ilu-strov. narodnega koledarja" odgovarjamo, da pričnemo istega razpošiljati prihodnji teden. Spodnje-štajerske novice. (Duhovniške premembe.) Premeščeni so čč. gg. kapelani: Andrej Bračič od Vel. Nedelje v Ruše, Anton Mojžišek od Sv. Ane na Krem bergu k Vel. Nedelji, Alojzij Šijanec iz Ruš v Šoštanj in Ernest Trstenjak iz Šoštanja k Sf Ani na Krembergu. (Učiteljske premembe.) Za nadučitelja pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini je imenovan g. Josip Trček, dosedaj učitelj v Laporju. Nadučitelja gg. Anton Eberl v Tepini pri Konjicah in Jakob Jurko v Zcah sta s službama menjala. Kot začasni učitelj pri Sv. Florjanu pod Bočem je nameščen učiteljski abiturijent g. J. Jamšek. — Umrl je dne, 23 novembra t. 1. od kapi zadet g. Leopold Potočnik, nadučitelj pri Sv. Martinu pri Vurberku. Lahka mu žemljica! (Odlikovanje.) Naslove namestniških svetovalcev sta dobila okrajna glavarja v Celju in Mariboru, gg. grof Attems in Franc Kanko\vsky. (V izpraševalno komisijo za meščanske in ljudske šole v Mariboru) so poklicani za dobo treh let gg.: H. Schreiner kot ravnatelj, prof. Luka Lavtar in Franc Janežič kot njegova namestnika, a kot člani dr. Jos. Marauer, dr. Janko Bezjak, Ivan Koprivnik ter vadni učitelji Ernest Leske, Stanko Marin in Josip FistraveC. (Osebne vesti.) Dvorni svetnik Julij Mitter-bacher in višjesodni svetnik Ferdinand Rassen, oba pri graškem nadsodišču, šla sta v pokoj. (Jubilejska slavnost v šolah) se mora vršiti danes povsod na odredbo naučnega mini- sterstva po sledečem vzporedu: 1. Jubilejska slavnost obstoji iz svečane službe božje in šolske slavnosti. 2, Svečane službe božje se morajo vdeležiti vsi učitelji in šolska mladina; kjer so krajevne razmere neugodne, se sme nižja skupina oprostiti te slavnosti. 3. Po končani službi božji se zbero vsi učitelji in šolska mladina v šoli k šolski slavnosti; le tam, kjer so razmere take, da bi ne dostajalo prostorov, sme se nižja skupina te slavnosti oprostiti. 4. Pri šolski slavnosti razloži na primeren način šolski vodja oziroma kak ud učiteljskega zbora poseben pomen dneva in vladanja cesarja. Slavnost se konča s tem, da zapojejo otroci prvo kitico cesarske pesmi. Vse druge prireditve, deklamacije in petje naj z ozirom na globoko žalost zaradi smrti cesarice izostanejo. Šolska slavnost se mora vsekakor obhajati ta dan, ako bi se tudi zbok krajevnih razmer cerkvena slavnost morala na drug dan preložiti. Ta dan je po vsih avstrijskih šolah pouka prost. (Iz celjske okolice,) Kako znajo brati slovensko celjski gospodje pri pošti: Oddal sem 27. m. m. listnico z naslovom „Sv. Gregor pošta Ortnik, Kranjsko". Šla je listnica najprej v Št. Jur na južni železnici, od tam je prišla 28. m. m. v Maribor in tam še le se je menda našel uradnik, ki je zapisal „0rtenegg Krain" in tako je dospela listnica z poštnimi pečati debelo preskrbljena na svoje mesto. (Odbor občine Gotovlje) je v svoji javni seji dne 27. novembra t. 1. soglasno sklenil, poslati ob priliki jubileja 501etnice vladanja Njih. Vel. udanostno izjavo na najvišje mesto ter prošnje za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani in ravnopravnost na železnicah na Spodnje Štajarskem. Prošnje odposlale so se takoj državnemu poslancu vitezu Berks u. (Iz Št. Petra v Sav. Dolini) se nam poroča, da so se ondotni narodnjaki že pred pol letom posvetovali, da ustanovijo v proslavo 501etnega cesarjevega vladanja neko primerno društvo ter se je izročila zadeva vplivni domači osebi, ki pa do danes še ničesar storila ni. Greh je res, ako oni, ki so zmožni in k temu poverjeni, ne storijo vse, da se po večini politično že zreli prebivalci v Št. Petru krepko organizujejo. (Pri Sv. Jurju ob Taboru) je umrla gdč. Apolonija Južna, vrla hčerka ondotnega gostilničarja in poštarja. Preteklo nedeljo so jo pokopali. O njej se pač vresničuje pesem, katero so domači pevci tako ljubko zapeli na njenem grobu: „Blagor njim, kateri— v Gospodu zaspč, — V slavi nebeški — Se tam prehude". Bodi ji žemljica lahka! (Občina Sv. Jurij ob Taboru in „Kat. pol. društvo za vranski okraj") sta že pred davnim poslala prošnji za nadsodišče in vseučilišče v Ljubljani. — Odbor polit, društva poživlja tem potom vse občine celega okraja, da store isto, ako še niso storile. Prošnji naj se naslovita na državni zbor ter naj se pošljeta gosp. Francu Prislanu, tajniku društva, v Braslovče, ki jih bo oddal na pristojno mesto. (Slov. pevsko društvo „Vranska Vila") sklenilo je pri svoji zadnji odborovi seji prirediti v letošnjem predpustu dva velika koncerta in sicer dne 15. januvarja in dne 2. februvarja, kar naj bližnji kraji vzamejo blagohotno naznanje. (Na železnici Velenje-Spodnji Dravograd) bodo imele vse postaje dvojezične napise in razglase. To je vsaj obljubil železniški minister na prošnje občin. Lehen, Golovabuka, Št. Janž, Pa-meče, Stari trg, Podgorje in Šmartin pri Slov. Gradcu. Prav tako! (Huda luknja — postaja) Železniško ministerstvo je dovolilo, da se napravi pred Hudo luknjo pri Velenji poletna postajica. S tem je tej čudežni naravni votlini zajamčena lepa prihodnost, ker bodo jamo čedalje bolj obiskovali prijatelji narave in turisti. Lastnik, gosp. Janez Vivod v Doliču, želi, da bi ostala jama v narodnih rokah, a ker je sam bolehen, išče si tovariša v podjetju ali kupca, ki se naj pri njemu oglasi pismeno ali ustmeno. (Bralno društvo v Letušu) zboruje v nedeljo, dne 4. decembra t. 1. ob 3. uri popoludne v gostilničnih prostorih gosp. N. Zanier ja s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav. 2. Proslavljenje 501etnega vladanja Nj. Vel. presvetlega cesarja Franca Jožefa I. s primernim nagovorom. 3. Poročilo predsednika. 4. Poročilo tajnika. 5. Poročilo blagajnika. 6. Volitev novega odbora. 7. Vpisovanje novih udov. 8. Nasveti in predlogi s posebnim ozirom na naročitev časopisov in knjig za bodoče leto. K obilni udeležbi in pristopu uljudno vabi odbor. (Čudeži.) Zottl v Vojniku ne zna slovenski! Ko se mu je te dni izročila slovenska reklamacija zoper občinski volilni imenik, rekel je: „Jaz te „šprahe" ne zastopim, moram jo dati Košut-niku, da mi pove, kaj notri stoji!" Čudno, on ne zna slovensko, njegova mati pa ni znala nemško. Kako sta se torej neki mati in sin razumela? Mende na prste kot muteci! To, da je rodila slovenska mati nemškega sina, je eden čudež, drugi čudež pa je, kako se temu nemškemu sinu slovenske matere slovenski jezik razvozla, kadar pride slovenski kmet v njegovo trgovino ali pa kadar leta okoli ter lovi slovenske volilce na nemčurske limanice. Pa pravijo, da se dandanes ne gode več čudeži! Le v Vojnik naj taki neverneži pridejo, pa bodo kmalu čudeže videli! (Iz Novecerkve) se nam poroča: Volitve v okrajno bolniško blagajno v Vojniku dne 24. novembra t. 1. udeležila sta se tudi dva delodajalca iz naše župnije in sicer Samec J. p. d. Povh in Štiglic Fr. p. d. tudi Povh. Oba volila sta edino le celjske Nemce, od katerih seveda živita (?) Sramota za njiju in za celo našo župnijo. (Iz Frankolovega) se nam piše, da ni k volitvi za okrajno bolniško blagajno v Vojniku šel od tod nobeden delavec, pa tudi nobeden delodajalec, še celo slovenski kandidat za to volitev se je odpeljal ta dan raje nekam drugam. Res čudna zaspanost! (Pri občinski seji v Poljčanah) dne 20. m. m. stavil je č. g. Anton Šebat predlog, da se napravijo prošnje za slovensko nadsodišče in slov. vseučilišče v Ljubljani, za slov. napise na železničnih progah spod. štajarskih in za dvojezični poštni pečat poljčanske pošte. Predlog je bil enoglasno sprejet, ter so se peticije že poslale. (V Poljčanah) priredi delavsko podporno društvo dne 8. decembra t. 1. po večernicah zborovanje, pri katerem bode govoril g. J. Bele o trtoreji. (Odbor bralnega društva na Dolu) je za dobo | prihodnjih treh let sestavljen sledeče: Anton Gnus, načelnik; Franc Peklar, namestnik; Anton Fischer, Ivan Dernovšek, Frančišek Majcen, Alojzij Podmenih, Vinko Šentjurc in Anton Štefan-čič, odborniki. (Iz Rajhenburga) se nam v popravek naše notice o ondotni slavnosti dne 20. t. m. poroča. „Vaš poročevalec gotovo ni bil pričujoč pri slovesnem odkritju cesarjevega spomenika, sicer ne bi bil opustil častno omeniti izvrstni slovenski slavnostni govor g. Benjamina Kuneja, s katerim je napravil velik utis na ljudstvo, ki ga je verno, poslušalo. (V Rajhenburgu) bode v nedeljo dne 4. t. m. ob 4. uri popoludne pri županu g. Unšuldu ustanovni zbor za Raiffeisenovo posojilnico za župnije: Rajhenburg, Koprivnico in Podsredo. (Krajni šolski svet na Planini) uraduje samo nemško, in pri sejah govori se le nemško, akoravno nekateri odborniki niti besedice nemške ne umejo. Zaradi graščinskega oskrbnika, ki slovenski ne zna ali znati noče, zaradi tega ošab-neža in nižjim slojem skrajno sovražnega tujca se da naš krajni šolski svet tako smešiti, da zametuje naš mili slovenski jezik. Ali so ti odborniki res še Slovenci, ali je še šolsko vodstvo in načelništvo slovensko? Takim pravimo Slovenci „šleve". (Vseh šest občin makolske fare) t. j. Sv. Ana, Dežno, Pečke, Statenberg, Stopno in Jelo-vec odposlale so 20. novembra t. 1. prošnjo za dvojezični poštni pečat pri makolski pošti. Ob čina Jelovec ima sedaj samo slovenski uradni pečat, torej je po nedolžnem v št. 47 »Domovine" okleščena. (Občina Pleterje) v zdolski fari je sklenila pri svoji seji dne 6. m. m. udano^t cesarju povodom njegovega jubileja ter v to proslavo služiti danes slovesno sv. mašo, pri kateri sveti ves občinski odbor z velikimi svečami. (Iz Ptuja.) V merodajnib tukajšnih krogih je govorica, da bodo vendar gradili železnično progo iz Ptuja v Krapino, katero so že štirikrat merili. To podjetje bo velika dobrota Haložanom, Ptuju in ptujski okolici sploh, ter trgovcem z vinom še posebno. Prva postaja bo baje v Novi cerkvi. Veselilo bi nas, ako bi tudi gospodje poslanci pospeševali to v obče dobro stvar. (Krvavi izgredi v Ptuju.) Po noči 23. m. m. popivala sta v takozvanem Osterbergerjevem hotelu ondotna pijonirska častnika, stotnik Miiller in nadporočnik Tompa ter rezervni poročnik Grossauer. Mod Grossauerjem in obema častnikoma, ki so si bili sicer prijatelji, nastal je prepir, pri kateram sta oba častnika popadla svoji sablji ter neoboroženega posekala na tla, da najbrže več ne okreva. (V Ormožu) zmagali so tudi pri letošnjih občinskih volitvah nemškutarji v vseh treh razredih. Kako dolgo še? (Izpit za učiteljsko usposobljenost) so prestali v Mariboru tile kandidatje, oziroma kandidatinje za slovenski in nemški učni jezik na ljudskih šolah, in sicer gospice: Bregant Kristina, Jošt Josipina, Sernec Božena in Vipave Eivira ter gg.: Poljanec Josip, Phbil Dragotin (z odliko), Serajnik Beno, Strmecki Vatroslav, Tomažič Ivan, Tušek Matevž in Zinauer Friderik. Samo za nemški učni jezik gospice: Kresnik Marija. Mydlil Albertina, pl. Sauer Marijana (z odliko) in Wallner Marija, ter gg.: Nechetny Franc in Offenbacher Karol. Reprobirana je bila le jedna nemška kandidatinja. (Iz mariborske kaznilnice) je ubežal nevarni kaznjenec Alojz Črepinko, ki je bil nedavno obsojen na 15 let težke ječe zarad ropa in javnega nasilstva. Pobegnil je v ženski obleki. (V Marenbergu) otvoril je narodno gostilno g. Artur Klobučar; dosedaj Slovenci niso imeli gostilne, kjer bi se bili čutili varne pred nem-čurskim izzivanjem. (Obletnica graških nemirov) Socijalni de-mokratje so se spominjali dne 28. novembra t. 1. na pokopališčih sv. Lenartu in sv. Petra pokopanih »žrtev" lanskih novemberških izgredov. Nastopali so govorniki ter položili vence na oba groba. Druge slovenske novice. (Veiedušen dar.) Vladika Josip Juraj Strossmayer v Djakovu podaril je ljubljanski občini 1000 gld, da da izvršiti v mestni dvorani sliko, ki bi predstavljala alegorično po dobo kako so Slovenci po politični upravi med seboj ločeni in kako so v zvezi s Hrvati po njih idejah itd. — Na predlog odbornika dr. Ivana Tavčarja je občinski svet izrekel najsrčnejšo zahvalo vladiki Strossmayerju, temu vzornemu Slovanu. — Slava mu! (Zgradba nove cerkve.) 0 svojem času smo poročali, da je umrli graščak g. J. Kosler sen, volil o svoji smrti tudi 10.000 gld. za zgradbo nove podružnične cerkve na Barji pri Ljubljani Ta plemeniti čin je tem večje hvale vreden, če se pomisli, da širno ljubljansko močvirje s šestimi vasmi nema do zdaj nikake podružniške cerkve in mora prihajati v oddaljene mestne ali sosednje cerkve k službi božji. Ta zadeva je vsled tega ozira vredna. Upati je baš sedaj, da dobi Barje svojo novo podružniško cerkev, ki bi bila ondotnemu prebivalstvu kot mladeži v velik prid. (I. izkaz prispevkov slovenskih občin za cesarjev spomenik v Ljubljani) Občina: Vrhnika 200 gld., Črnomelj 20 gld., Novo mesto 100 gld., Žilce pri Sv. Vidu 20 gld., Vodice 20 gld., Metlika 100 gld., Rakek 50 gld., Vipava 25 gld., Idrija 50 gld., D. M. v Polju 50 gld., Kranj 300 gld., Rudnik 40 gld. (Imenovanje.) Evidenčni geometer I. vrste, g. Friderik Gatsch, v Logatcu je imenovan višjim evidenčnim geometrom II. vrste. (Toplo vreme) smo imeli še meseca novembra po vsem Slovenskem. V drugi polovici, zlasti okolo 20—24. je bila temperatura sicer že blizo ničle, a 25. je bilo nastalo zopet silno toplo južao vreme. Sredi novembra letos še na Triglavu ni bilo snega, kakor se nam je letos izpod njegovega vznožja poročalo. ' (Samomor.) Na Viču pri Ljubljani vrgel se je dne 24. m. m. topničarski novinec A. Ogrln pod vlak, ki ga je takoj usmrtil. Storil je to baje v obupu, ker mu je bilo preveč prestajati vsled neznanja nemščine! (Okrajna posojilnica v Radečah) kupila si je hišo, znani hotel Petričev, kjer ima tudi dobro obiskovano gostilno z najboljšimi pijačami in izborno kuhinjo. Nekaternikom pa to ni po-volji ter se drgajo ob posojilniški dom; mi moramo misliti, da delajo tako le iz dobičkarskega namena, kar nikakor ni lepo ne častno za narodnjake. Posojilnici le želimo, da bi v svojem lastnem domu vrlo uspevala. (V smrt na vislicah) je obsodilo novomeško porotno sodišče 21. m. m. vdovo Ano Modic, katera je umorila svoje nezakonsko dete na grozovit način, kakor smo že poročali. (Obdelovanje vinogradov) Letošnja vinska letina je po Kranjskem in Istri dokazala, da cepljenje z amerikanskimi trtami ni prazno delo, marveč so uspehi tisočkrat poplačani, a bodo še bolj čez čas. Seveda, prvi dan trta gotovo ne bo — rodila. Torej vinoreja, na delo s cepljenjem! (Za koroške Slovence) začela se je menda vendar enkrat neka akcija. Gledč ljudskega šolstva morali bi Slovenci že davno predložiti posebno spomenico — memorandum. Zadnje dni pa je poklical naučni minister načelnika »Slo vansko- kršč. narodne zveze", posl. Povšeta k I sebi, da mu pojasni, kaj tirjajo slovenski poslanci glede koroških razmer. Odgovor bil mu je lahko kratek: »Šol nam dajte, za slovensko deco slovenskih šol!" (Novi parniki avstrijskega Lloyda.) V Lloydovem arzenalu v Trstu pričenjajo že to leto graditi tri velike parnike, ki bodo za promet v Levantu ter obsegali po 4000 ton; ime jim bo »Carinthia", „Carniola" in »Stiria". (Poštnemu ravnatelju v Trstu), dvornemu svetniku Karolu Pokorny, posvetili so tržaški in goriški slovenski listi »primerne" sočutsice na pot k graškemu ravnateljstvu. Štajarski Slovenci hočemo s svojim pozdravnim nagovorom še malko počakati. Kakor že poročano, prišel je za ravnatelja v Trst višji poštni svetnik graškega ravnateljstvo, pl. Moric Felicetti. (Velika poplava v Trstu) V noči^ od^ so bote do nedelje bila je v Trstu in okolici velikanska poplava, ki je provzročila posebno na zgradbah in cestah blizu morja mnogo škode. Morje je bilo tako razburkano, kakršnega že Trst vsaj 20 let ni videl. Valovi so bruhali čez j ceste ter iste globoko izorali, drugod zopet nanosih ogromne skale. Najhujše je razdjana cesta ' proti Miramaru. V ladjedelnici v Barkovljah odtrgali so valovi pet ladij ter jih ob pečinah na kosce zdrobili. Uničene ladije so bile last sicer povsem siromašnih rodbin, katerim je prinašala vsakdanji zaslužek ravno ladija. Škoda je velika (Slovenska šola v Gorici) Po tolikih kri vicah dosegli so goriški Slovenci letos vsaj toliko, da se jim je dovolilo vzdrževanje štirih razredov »Sloginih" šol na deželne troške, dasi je slovenskih za šolo godnih otrok v Gorici naj manj za 10 razredov. Toda tudi one štiri razrede bodo morali Slovenci zopet nazaj prevzeti na svoje rame, ako nočejo pošiljati svojih otrok izven mesta v nezdravo poslopje, kjer vrh tega otroci niso varni med potom — laškega kamenja in pil. Najvišje sodišče na Dunaju razso dilo je namreč pred kratkim, da je bivša domo branska vojašnica pod Turnom, daleč zunaj mesta, povsem sposobna za slovenske šole. Vojaštvo je moralo pobegniti iz teh nezdravih prostorov, kjer ni bilo skoraj nikoli brez kakšne nalezljive bolezni, nežna slovenska deca se jim seveda ne smili. (V Bovcu) na Goriškem se je ustanovila posojilnica. (Osebne vesti.) Deželnosodni svetnik v Ro-vinju, g. dr. Anton Perišič, je imenovan za predstojnika okr. sodišča v Voloski. Sodni tajnik v Rovinju, g. dr. Gregor Devescovi, je imenovan za deželnega svetnika istotam. Okr. sodnik v Voloski, g. Konštantin Budinič, je imenovan za sod nega tajnika v Trstu, a sodni tajnik v Trstu, g, Edvard Strausgitl pa je premeščen v Rovinj. (»Časten večer") priredi akad. dr. »Slovenija" svojima častnima članoma gg. Antonu Aškercu in Ivanu Hribarju, županu ljubljanskemu dne 6. grudna t. 1. v veliki dvorani »Slovanske Besede" I. Braunerstrasse 7. začetek ob 8. zvečer. Slovanski gostje dobro došli. Druge avstrijske novice. (Jubilejski praznik.) Današnji dan je praznik, dinastično patrijotični praznik po celi Avstriji. Razni zavodi, velika podjetja kakor tudi posamni bogati podjetniki, sklenili so na primeren način praznovati zase in svoje uslužbence. Največ ustanovilo se je volil in ustanov za re veže in onemogle delavce, naj bi se tudi oni, ki nimajo ničesar tolažljivega v življenju, radovali ta dan ter se spominjali svojega skrbnega državnega očeta jubilarja, ki želi, da se proslavlja njegov jubilej z dobrimi deli. Z ustanovami in jubilejnimi fondi pa se je ob jednem skrbelo, da ostane spomin na 2. december 1898 vedno oživljen. (Cesarjevo pomiloščenje.) Povodom vladarskega jubileja je pomilostil presv. cesar vse one, ki so morda zaprti, ker so se odtegnili vojaškemu naboru ali so bili zarad tega le obsojeni v daljšo službovanje, ravnotako so pomiloščeni vsi vo jaški beguni, ki niso ubogali poziva k orožnim vajam ali aktivni službi. (Državni zbor.) Slavnostna seja državnega zbora dne 25. m. m. je bila res slavnostni pojav sicer nikdar edinega parlamenta. Izdajalski re volucijonarji, kakor Schonererjanci nemški naci-jonalci in socijalni demokratje, so vsi demonstrativno izostali, kar pa je vsekakor boljše, nego da bi s svojim ponašanjem v zbornici pohujševali. Socijalni demokratje so se opravičili da nimajo — črne obleke. Zbornični predsednik dr. Fuchs je imel jako lep slavnostni govor. Tudi gosposka zbornica je imela ta dan slavnostno sejo, h kateri je prišlo vse v uniformah in slikovitih znakih, tako generahteta pod vodstvom fem Bučka, škofje pod vodstvom kardinala Grusche. Slavnostni govor je govoril predsednik knez Windischgratz. — Potem ni bilo seje v dižavnem zboru do torka, dne 29. m. m. Sejn dne 29. m. m. pa je bila zopet jedna tistih viharnih, kakor je že dlje časa nismo doživeli. Znani junak profesor Pfersche je očital mlado- cesfct Strankt V3C> klivdo lcmokib prtv&kih nomirou, za kar ga je imenoval Čeh Harold, lažnjivca. Nastali so na to jako hrupni prizori, in še le v ta namen izvoljeni posebni preiskovalni odsek je duhove deloma pomiril. Pozneje je odgovarjal grof Thun na interpelacije glede izgona Slovanov iz Prusije, češ, da se dosedaj še ne more dognati, jeli postopala Nemčija zgolj po zakonu za izganjanje tujcev; ako pa bi to mejo prekoračila, ter odpravljala cele sloje, ne le posameznike, ji bo Avstrija — vrnila z enakim. Deloma dognala in sprejela se je v seji dne 29. in 30. m. m. tudi trgovinska pogodba z Japonsko. Sprožila se je zopet enkrat odprava časnikarskega koleka, ki pa pride še le v kateri prihodnjih sej na vrsto. Parlament ne zboruje do 5. t. m., mogoče pa tudi, da se niti pred 15. decembrom t. 1. ne skliče. Pričel se je že mesec december, a vlada še ni predložila ne budgeta za prihodnje leto riiti ni dognala, kako se bo prihodnje leto, skupno gospodarilo, ker tudi na-godbeni provizorij ni sklenjen. V sredo se je mudil zopet enkrat grof Thun v Budapešti ter se dogovarjal z ondotno vlado glede provizorija. (Državni prebitek.) Za leto 1897 je sklenjen državni račun, ki kaže, da je preostalo letos 30 milijonov goldinarjev, kar se že ni pripetilo celih 12 let. Pnbitek je finančnemu ministru ravno dobro došel, da pokrije ž njim zvišanje uradniških plač za leto 1897 in 1898. (Čehi) obhajajo dne 10. t. m. 801etnico svojega prvoboritelja, dr. Frana Rieger. Da, ves češki narod se pripravlja proslaviti ta dan ter na impozanten način častitati, možu, kije skusil vse, kar zamore skusiti narodni mučenik, toda se nikdar ganil ne za ped od svojega programa: vse za svoj nared, vse za dosego skupne bodočnosti Slovanov. Za slavnim Palacky-jem bliščala se bo na veke zvezda radoljuba mučenika Rie-gerja na češkem obzorju, na obzorju jedinih Slovanov. (Jubilejna slavnost na Ogrskem.) V ogrskem zboru, kjer so se duhovi sicer nekoliko pomirili, prečitalo se je dne 29. m. m. vabilo ministra za notranje zadeve, naj bi se zbornica udeležila slavnostne maše v stolni cerkvi. Pred sednik je vabilo priporočal ter predlagai, da se ta dan naj ne vrši nobena seja. Poslanec Košut nasprotoval je v imenu svojih pristašev na skrajni levici proti vsaki slavnosti, češ, Ogrska tudi ni obhajala vladarsko 251etnico 1. 1873, kaj nam potem rnari 501etnica. Njegovi pristaši so mu burno pritrjevali ter je nato poslanec 01ay tako strupeno govoril zoper cesarsko osebo, da ga je moral predsednik zaustaviti. Taka je lo jalnost Mažarov celo ob tako slovesni priliki! Ogled po širnem svetu. (Konferenca zoper anarhizem) V Rimu se je začela vršiti dne 26. m. m. konferenca, kako je uničiti anarhizem. Konferenca bo trajala mesec dni. Udeleženih je nad 40 zastopnikov raznih evropskih držav. Avstro Ogrska je poslala šest zastopnikov. Predsednik konferenci bo italijanski zunanji minister Canavero. Zbo-rovalce sta sprejela italijanski kralj in kraljica. Prav je, da se vršijo dogovori baš na italijanski zemlji, kjer imajo zborovalci največ „corpora delicti" peklenske pošasti, ki se je izcimila iz italijanskih slojev. (Grški princ Jurij — krečanski guverner.) Tudi ta neskončna kandidatura je dognana: in-teresovane velevlasti, t. j. francoska, angleška, ruska in italijanska naznanile so grškemu kralju, da je njegov sin princ Jurij imenovan za guvernerja na Kreti. Oče in sin sta bila z imenova njem takoj zadovoljna, ne tako turški sultan, ki je še zadnje dni pisal ruskemu carju, kako mučen utis je napravilo to imenovanje nanj in na vse turške sloje. Prosil je carja, naj to imenovanje prepreči. Car Nikolaj pa nikakor ni bd sultanovega mnenja, nego je še cel(5 poslal princu Juriju prav ljubeznjivo brzojavno čestitko k imenovanju. Novi guverner je obljubil prebivalstvu na Kreti vsakoršno versko ter popolno po-litiško in državljansko prostost. (Špansko-ameriški mir sklenjen.) Dolgotrajno pogajanie ie vendar enkrat zaključeno Španija se je udala v svojo usodo ter prepustila Ameriki tudi Filipinske otoke proti odškodnini 20 milijonov dolarjev. Španija se je s tem od rekla zadnji opori, da bi še prišla kedaj na površje svetovne politične veljave. (Na Kitajskem) izišel je ravnokar ukaz kraljice na prebivalstvo, kako se mora vsakdo prijazno in postrežno vesti napram kristijanom, posebno pa še napram misijonarjem, ter da je spoštovati in varovati vsako kristjansko hišo božjo, najsi bo katere koli verske stranke. Dopisi. Iz Laškega trga. Konzumno društvo v Laškem trgu bi kaj dobro prospevalo in ustrezalo živi potrebi tukajšnega prebivalstva. Konzumna društva so se povsod tam ustanovila, kjer je dosti delavcev, ki so prvi pogoj za obstanek društva. Prebivalstvo okoli Laškega trga ni bogato, — mali posestniki in najemniki so, ki delajo večinoma po tovarnah, v premogo kopu, na železnici itd., ker je zemljišča premalo, da bi se živeli od pridelkov svoje zemlje. Vsi ti delavci so prisiljeni v Laškem trgu kupovati svoja živila v štacunah, kjer jih morajo dražje plačevati, kakor n. pr. v Celju, in kjer dobivajo vrh tega slabše blago. Drugi delavci zopet so odvisni od trgovca, ako mu oglje žgejo ali železniške prage izdelujejo in dovažajo. Mesto denarja dobivajo na račun blago, in primorani so jemati živila na knjižico, kjer se kmalu nabere računa toliko, da niso po končanem delu ne samo ničesar zaslužili, ampak v štacuni še dolžni na kupljenem blagu, in ves' trud bil jim je brezvspešen, prihranili si niso ničesar. Da bi ti delavci vsakokrat, kedar se jim oddaje tako delo le pod pogojem, da morajo vso potrebno blago jemati v štacuni delodajalca na račun zaslužka, ali če se jim mesto plačila, zaslužene mezde malovredno vsiljuje blago, kar naravnost pri oblastih naznanili tako postopanje, da se kaznuje po postavi, — bi si s takim korakom sebi sami pomagali! Konzumno društvo bi tudi nadzorovalo vsako sumljivo konkurenčno trgovino, bi oddajalo blago sveže, ne preležano, z malim dobičkom, s katerim se pokrijejo le lastni stroški. Pozdravljamo torej v predzadnji številki „Do-movine" sproženo misel za ustanovitev konzurn-nega društva v Laškem trgu in upamo, da se bodo kmalu našli podjetni možje za ustanovitev tega prepotrebnega društva. Št, Lenart nad Laškim trgom. Dne 20. listopada t. 1. se je pri nas vršil ustanovni občni zbor kmetijsko-bralnega društva »Narodna knjižnica", ustanovljenega na proslavo 501etnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Zbor je bil dobro obiskan, kajti udeležilo se ga je krog 200 ljudi, največ iz Št. Le-naroa; počastili pa so nas tudi č. gostje iz Laškega trga in Jurkloštra ter iz šentrupertske in miklavške fare. Slovenske, cesarske in šta jarske zastave so raz hiš pozdravljale udeležence. O pol 3. uri je nadučitelj g. Knafl č pred okrašeno cesarjevo sliko pozdravil zbor z domoljubnimi besedami ter razložil pomen cesarjevega 501etnega vladanja in pa važnost bralnega dru štva, na kar se je zaklicalo Njegovemu Veličan stvu trikratni „živio!" in se zapela cesarska pesem, katero so vsi navzoči stojč popevali. Zborovalci so odposlali Njegovemu Veličanstvu brzojav, v katerem so mu izrazili svojo zvestobo in ljubezen. Potovalni učitelj g. Bele iz Maribora je zbranim v prav umljivi besedi razlagal o trtoreji ter je zato žel obilo odobravanja in zahvale. Mnogo navdušenja in burne pohvale sta žela za svoje poljudne govore čast. gosp. Kržišnik, kaplan iz Teharjev in velezaslužni g. dr. Kar-lovšek iz Celja. Oba sta prednašala o gospodarstvu slovenskega kmeta tako poljudno in mično, da so poslušalci do pol 8. ure zvečer vstrajali pri zborovanji. Kakor nam diši dobro zabeljena jed, tako se je zborovalcem prilegala njuna beseda, kajti zabeljena je bila z različnimi dovtipi, vzetimi naravnost iz ljudskega življenja in iz našega gospodarstva. Bodi njima za njun rodoljubni trud izrečena še enkrat srčna hvala. Med posameznimi točkami j« pel domači mešani pevski zbor pod vodstvom organista in društvenega pevovodje, g. Novaka, milodoneče domoljubne pesmi, mladi pevski zbor se je celo lotil težke Sattnerjeve pesmi „Po zimi iz šole", ter jo pel s hvalevredno sigurnostjo. Hvaležni smo g. Novaku in njegovim vrlim pevcem za ubrano petje, s katerim so nas med točkami kratkočasili. K društvu je pristopilo pri tem zborovanju 40 udov, med njimi dva dobrotnika in sicer g. Konrad Elsbacher, trgovec v Laškem trgu z darilom 5 gld. in nadučitelj g. Knafl;č z darilom 8. gld. Omeniti se mora, da je tudi novo naseljeni trgovec v Laškem trgu, gosp. Juro Merzel, obiskal naš zbor ter pristopil k društvu, ravno tako oče prej imenovanega dobrotnika, g. Andrej Elsbacher. Vsi ti gospodje sodelujejo pri vseh slovenskih društvih ter imajo srce za slovenski narod, drugi trgovci v Laškem trgu pa Slovence le v svojih prodajalnicah radi vidijo, drugače pa delajo proti nam in prodajajo celo nsudmarkove" žvepljenke, da se ž njihovim čistim dobičkom jemljejo na meji slovenskim zadolženim kmetom njihova posestva. V društveni odbor so izvoljeni sledeči: nadučitelj R. Knaflič, predsednik; Valentin De želak, namestnik; Janez Novak, pevovodja; Vinko Lapornik, blagajničar; Zame Jožef, knjižničar; Franc Guček, Franc Lapornik, Andrej Stegenšek, Martin Lapornik in Ulaga Jurij, odborniki. V odboru so zastopani fantje in možje. Tako je storjen lep korak za vzbujenje za vednosti našega prebivalstva. Društvo je osnovano tako, da dobi vsaka vas po jeden časopis že od upravništva po pošti naravnost domov, le knjige se bodo dobile ob nedeljah za čitanje na dom. Naše društvo ne rabi torej nobene bralne sobe še manj pa gostilne. Pohvalno je treba omeniti prijaznost in sodelovanje nekaterih naših kmetov, ki so že naprej obljubili iti brezplačno z vozom v Laški trg oziroma v Celje po gg. govornike, ki bodo pri prihodnjih zborovanjih prednašali o kmetijskih in gospodarskih strokah. Tokrat je treba izreči očitno zahvalo posestniku Gašparju Laporniku na Lokah, ki je poslal svoj voz v daljne Teharje in pa Martinu Laporniku na Gori, ki je dal že jedenkrat prej svoj voz in konje na razpolago za občni blagor tukajšnjega ljudstva. K društvu lahko pristopajo tudi udje iz sosednjih far in sicer najmanje po trije skupaj, da se jim naroči jeden časopis. Ob koncu zborovanja smo iz ust g. dr. Kar-lovšaka in č. g, Kržišnika slišali veselo vest, da prideta v kratkem k zborovanju v Jurklošter, kjer upamo zopet slišati njune zares lepe govore. Na veselo svidenje torej v našem Jurkloštru, Ko so še vsi zborovalci zapeli jednoglasno »Cesarsko pesem", so se razšli zadovoljni in veseli vsak na svoj dom, ne da bi popivali po gostilnah in tratili brez potrebe denar. Vsi, mladina in odrasli so se obnašali lepo in dostojno. Tako se je že prvi dan kazala moralna moč bralnega društva; kajti iz predsednikovega govora se je slišal klic, da naše društvo ne bode gojilo samo domoljubnega, patrijotičnega in narodnega čuvstva, temveč da bode delovalo na povzdigo kmetijstva in gospodarstva ter proti p;jančevanju. Naj se torej naše društvo širi, naj se razcvita in raste v prid šentlenartske fare, cele jurklošterske občine in slovenskega naroda. Narodno-gospodarske novica. Mrtva zemlja. Spravljeni so sadeži in shranjena semena, zemlja pa je prepuščena svojemu naravnemu počitku za več mesecev. Skrben kmetovalec, ki sam ne pozna trajnega počitka zase, ne pusti tudi da bi mu zemljišče čez zimo lenarilo, Ravno primeren čas se mu zdi, obračati pažnjo svojemu zemljišču tam, kjer med mnogovrstnim delom spomladi in poleti ni ime) časa premišljevati. Mislimo namreč one dele, kakor jih ima žalibože skoraj vsako zemljišče, in katere lahko imenujemo bolano, ako ne naravnost mrtvo zemljo. Taki mrtvi udje na posestvu so: kameniti, s trnjem ali grmičevjem zaraščeni svet, prodnati prostori, močvirja, mahovje itd. — Kakor pa skrbna gospodinja ne obupa nad sleherno boleznijo v hiši, ter ne teče takoj k zdravniku, temveč si skuša pomagati z domačimi, cenimi sredstv i, tako tudi razumen gospodar ne sme nikdar obupati nad nerodovitnostjo tega ali onega kosa na svojem zemljišču, niti ne bo klical vselej strokovne, a drage pomoči, nego si bo znal pomoči s svojo zdravo pametjo. Kako se pretvori z grmovjem zaraščeni svet v plodovito zemljo, to je znano celd pravcatemu zanikernežemu: ako je prelen sekati in ruvati, pa jednostavno obraščen del požge ter zemljo prerahlja. Več truda in bistroumnosti zahtevajo kamenita ali prodnata tla, ako se jih hoče storiti rodnim. Baš v tem oziru, kakor tudi glede izsušenja močvirja, manjka pri nas večinoma potrebnega poguma in podjetnosti. Koliko družin bi lahko preživel po Slovenskem ves oni svet, ki je še vedno v vodi ali pod kamenjem, prodom in mahom. Smelo trdimo, da imamo preveč rodne zemlje, sicer bi se ne preziralo take, ki nam je na videz pusta in mrtva. Kako je otimati vsako grudo zemlje vodnim elementom, učili bi se naj naši slovenski kmetovalci od obmorskih prebivalcev, kakor so severni Prusi, Holandi, Francozje itd, Noč in dan se v boju z valovi, vsako ped zemlje morajo si takorekoč pribojevati s silnim trudom, ter stati za njo na straži, da je po vodenj zopet ne odnese. A zato pa vedo ti ljudje svoja rodna tla tudi ceniti in negovati. Oni, ki puščajo v nemar vsako zemljišče, ki je le malko posuto s peskom ali prodom, učit bi se naj šli k našim bratom na Kras! Ostanimo pa danes pri vlažni in močvirnati zemlji, katere je pri nas primeroma ogromno, in katere osušitev je često le delo nekaj dni, da dobimo za vedno rodovitno in obrestno zemljo. Ako so travniki vlažni, ne zdi se še to lastniku baš škodljivo, češ, trava raste tem bolje. Dokler ni mokrota trajna, res toliko ne škodi, vendar ni taka trava, dasi bujno raste, nikoli tiste kakovosti in redilnosti, kakor na suhih tleh. Vrh tega taka trava kaj rada poleže, tla ovirajo obdelovanje, pri najmanjši plohi že nastopi voda ter uniči stoječo, tembolj pa še pokošeno travo. Ako pa mokrota že na travniku ne prija, je za obdelovano zemljo naravnost pogubna. Predno zdravnik kaj ukrene za zdravljenje bolnika, poišče pač vzrok bolezni. Tudi mokroti zemlje so lahko jako različni vzroki, in te je treba najprej najti in konstatovati. Vlažnost provzročuje morda lega zemlje, ker je viseča; morda je kje viden izvir, morda pa je zemlja neprodirljiva ilovica. Pri viseči zemlji, ki dela jarke, v katerih se zbira mokrota, treba planiranja, t. j. jarki se zasujejo. Ako se nahaja izvir, najsi bo isti viden ali skrit, razširi se za toliko, da voda iz njega ne izstopa ter se potem skrbno in trajno pokrije; boljše pa je še, ako se da od izvira vrezati primerno globoka brazda, ki vodo odvaja. Ako vzdržuje vlažnost le neprodirljiva ilovica, prepričati se je, ni li morda že v nepomembni globini prodnata ali peščena plast, kar se najčešče najde pod ilovnato zemljo. Ako je temu tako, prekoplje se neprodirljiva ilovica, da se voda steka v prodna tla, kjer izgine brez kvara. So pa vzroki vlažnosti večji, težje premagljivi, napravijo se odprti ali zaprti jarki za odtekanje. Prve imenujemo navadno vodotoke, druge pa, posebno če so položene glinaste cevi, drenaža. Zaprti jarki imajo prednost pred odprtimi, vsled česar je priprost, a vapešen način drenaže, da se odvodni jarki zasujejo s kamenjem in dračjem, na katero sj nasiplje zemlje. Voda je dobila dovolj prostora za odtakanje, a jarek ni nikomur na poti. Kakor pa je v hujši bolezni vselej vprašati zdravnika za svet, tako se je obrniti pri napravi večjih vodotokov ali drenaž na strokovnjaka, najbolje zemljemerca. Suhi jesenski čas pa je vsekakor najpri-pravnejši čas za motrivanje in zboljšanje vsake malovredne ali mrtve zemlje. Knjižvenost. („Popevčice milemu narodu"), poezije, zlo žil Anton Hribar, tiskal Dragotin Hribar v Celju. Pod tem naslovom izišla je ravnokar krasna knjiga, kojo je dobiti v zalogi D. Hribarja v Celju za ceno 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več. ^INTaša straža." Pod tem zaglavjem bode naš list priobčeval vse javnosti namenjene in za javnost pripravne notice o novem vseslovenskem društvu. Danes pričenjamo z imenikom pristopivših članov. Da bo vsakdo vedel, naj ponatisnemo še jedenkrat § 6. društvenih pravil o »dolžnosti udov". Glasi se: »A. Udje morajo plačevati "svoje doneske in sicer: Ustanovni jedenkrat za vselej vsaj 50 kron in razdeli lahko svoje plačevanje na 5 let po 10 kron. Redni udje plačajo vsaj po 1 krono na leto. B. Društva in zadruge morajo odrajtovati svoje letne doneske, katerih vsota se razmeram primerno dogovori z načelstvom, ki pa ne sme znašati manj nego 10 kron". Razen gg. dr. Majaron in dr. Krisper, ki sta plačaia vsak po 200 kron ustanovnine, postali so društveni ustanovniki in ustanovnino ali vso ali deloma že vplačali še sledeči gospodje: državni poslanci: Josip Žičkar, dr. Andrej Ferjančič, Fran Povše, Josip Kušar, Ivan Vencajz, Ivan Robič, Josip Pogačnik, dr. J. E. Krek dr. Ign. Žitnik, Vilj. Pfeifer, Fran Šuklje, H. vitez Berks dr. Lavoslav Gregorec, Vekoslav Špinčič, dr. Anton Gregorčič, dr. M Laginja, grof Alfred Coronini, dalje gg. Stjepan Gjivič, poslovodja posojilnice istrske v Pulju dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju, Fr. Lončar pos. tajnik' dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju, dr. Juro Hrašovec odvetnik v Celju. (Dalje prihodnjič). Izkaz darov za ..Jubilejno kapelico sv. Cirila in Metoda pod Ojstrico". Darovali so: mil. g. knez in škof dr Mihael Napotnik 10 gld.; č. g. Fr. Ogradi, opat v Celji 10 gld.; si. pos. v Mozirji 50 gld.; si. pos. v Celji 10 gld.; si. pos. na Vranskem 10 gld.; si. pos. na Ljubnem 5 gld.; g. R. Bratanič, trgovec v Lučah 20 gld • neimenovani v Solčavi 7 gld.; č. g. A. Rodošek, župnik v Mozirji 6 gld.; g. N. Zanier, trgovec in veleposestnik v St. Pavlu 5 gld.; č. g. L Herg, stolni dekan v Mariboru o gld.; č. g. Ig. Orožen, stolni prošt v Mariboru 5 gld.; č. g. dr. M. Matek, podravnatelj duhovnišča v Mariboru 5 gld.; g. A. Turnšek, trgovec v Nazarjih 5 gld.; č. g. Fr. Višnar, kaplan pri Sv. Križu 5 gld. • č g Ivan Krančič, kaplan v Celji 5 gld.; č. g. Franc Cerjak kaplan 4 gld.; po 3 gld. so darovali: č. g. Anton Bor-sečnik, župnik v Gornji Polskavi, č. g. M. Gaberc, župnik v Kapeli pri Brežicah, č. g. P. Gregorij Jenič, kapucinski gvardijan v Celji, g. M. Ljubša, učitelj v kaznilnici Karlau pri Gradcu, č. g. A_. Medvešek, kaplan v Grižah, č. g. V. Mikuš, župnik v St. Jurju na juž. žel., č. samostan v Nazarjih, neimenovana v Gornjemgradu, g Fr Ks 1 etek, trgovec na Ljubnem, g. dr. J. Vrečko, odvetnik v Celji. — Po 2 gld. 50 kr. so darovali: č. g. Fr. Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu, g. Peter Majdič, lastnik paromlina pri Celji, č. g. Josin Ulčnik, župnik na Rečici in č. g. M. Zorko, kaplan na Rečici. (Dalje prih( Dijaški kuhinji v Celji, darovali so nadalje v tekočem šolskem letu: G. Simon StrenkI, učit. v Središči 2 gl., g. Mat. Wutti, kmet v Ločilu 1 gld., g. Fr. Peklaž' župan, Dol, 2 gl, g. Jos. Moli, trgovec v Trbovljah 2 gl., g. Val. Južna v St. Jurju ob Tab. 2 gl., g. dr Tomju Horvat, Ptuj 5 gl., g. Al. Domicelj Zagorje 1 gl., g. Elira 1 redovic, Ljubljana 5 gl., g. Fr. Rožman, Brežice 50 k., m od naslednjih nabrane vsote i. s. od g. Jožef Perjanč 50 kr., g. Jož. Znidaršič, 50 kr., g Mart. Seketinc, 50 kr., g. J. Bratanič, 20 kr., g. Ant. Rozalin 20 kr., g. J. Gaš-perin 20 kr., g. J. Gerdoč 20 kr. in g. Valenčak 30 kr., — g. Fr. Kalan Trbovlje 2 gl., g. Martin Ivnik, Sevnica 2 gl., slav. okr.. hranil, v Slov. Bistrici 10 gl., č. g. Mart. Šket župnik, St. Rupert nad Laškem 3 gl, č. g. Miloš Schmid, župnik, Solčava 2 gld., g. Ljudevit Seitz c. kr. orož. stot. v pok. Vizora 1 gl, g. Jožef Diužec, nadučit. 1 gld., v veseli družbi Mat. Šmida v Podgorji od sledečih nabrane vsote: g. Ivan Rogina 1 gl., g. Lov. Verč-kovnik 1. gl., g. Juro Korošec 1 gl, g. Juro Rogina 1 gl., g. Mat. Šmid 1 gl., skupaj 5 gl., g. dr. Jos. Kolšek, odv. na Laškem 1 gl., g. R. Krušič, orož. vodja v Polj-čanah, 50 kr., č. g. Ivan Lubej, župnik v Št Mihelu na Koroškem 1 gl., si. čitalnica Sežana, 1 gl., g. Fr. Wart-biichler paz. vodovoda j. ž. Trst 50 kr., gosp. Milka Kolšek, Lož 1 gl., g. Jakob Belec, c. kr. oficijal, Dunaj 1 gld., g. Fr. Matjašič, v Gradcu 1 gl., g. J. Jager, v Brežicah 1 gl., č g. Anton Hajšek. dekan v Slov. Bstrici 5 gl., gospa Vera Kolšek v Ložu 1 gl., g. Lov. Serajnik, nad-učitelj Prihova 50 kr, č g. Peter Erjavec, župnik v Trbovljah 5 gld, g. And. Žajdala, svečnik na Staradi 1 gl, g. W. Wanous, Radgona 3 gl., g. dr. Jožef, Spešič, Središče 5 gl, g. Martin Kozinc, posestnik Prešna loka pri Sevnici 1 gl. 50 kr. in g. Fr. Matek, posestnik in mlmar v Sp. Rečici 50 kr. Sejmi. Dne 5. decembra v Šmarju pri Jelšah; dne 6. v Cmureku, Dobrni, Lučanah, pri Sv. Miklavžu v Pulju, pri Sv. Miklavžu v Savsalu, v Sevnici in Vuzenici; dne 9. v Dobovi in v Št. Ilju v Slov. goricah; dne 10. pri Sv. Lovrencu v Prožinu. Koledar. Petek (2.) Bibijana, m.; Hromacij, škof. — Sobota (3.) Frančišek Ksav., sp. — Nedelja (4.) 2. adventna. Barbara, d. m. — Pondeljek (5.) Saba, opat. — Torek (6.) Nikolaj (Miklavž), škof. — Sreda (7) Ambrozij, škof. — Četrtek (8.) Brezmadežno spočetje m. d. Loterijske številke. Gradec 25. novembra 1898: 32, 53, 25, 42, 74 Dunaj » „ „ 81, 89, 16, 29, 2 Zalivala. Najiskrenejšo zahvalo izrekamo vsem, koji so spremljali našo nepozabno hčerko, oziroma sestro Polonico k zadnjemu počitku. Posebno zahvalimo častito duhovščino, katero je celi čas v bolezni rajnko in nas tolažilo, tudi darilce vencev, domače pevce in sožalujoče udeleževance pri pogrebu iz Št. Pavla, Braslovč, Vranskega, Gomilske, Hrastnika in drugod. Št. Jurij ob Taboru, 28. novembra 1898. Žalujoči: Val Južna oče, Ar\a Južr\a mati. Julika in Pavlika Južr\a, sestri. ., „ - - » - ; Novo otvorjena trgovina pri „Savinjskem mostu" Anton Kocuvan trgovt-c v Št Pavlu v Sav. dolini naznanja slavnemu občinstvu, kmetom in prijateljem, da je otvoril 1. novembra t. 1. svojo podružno trgovino z mešanim blagom na Groblji bhzu Savinjskega mosta, ter se najtopleje priporočuje in prosi za mnogobrojen obisk. Prodajal bode po mogoče nizki ceni, ter vsakemu najboljše postregel. Prodaja tudi lepo izdelane nove vinske sode iz hrastovega lesa.. (433) Komi izučen v manuiakturni in špecerijski trgovini, vešč slovenskega in nemšk. jezika išče službo. — Pisma na gosp. K. Kopatscha (336) "v- Slovenski Bistrici. Reznike irj ukoreninjeno trsje kakor tudi mlado čvrsto sadno drevje nizke in visoke rasti najboljših namiznih in gospodarskih vrst prodaja oskrbništvo dr. Ignac grof Attems-oye graščine (330) 3—2 v ZBrežicali- Občni zbor »Konsumnega društva" z omejenim poroštvom v Verpetih hiš. št. 2 pri Frankolovem se bode vršil zaradi premale udeležbe zadnjega občnega zbora dne 4. decembra 1898 ob 1 uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red.; 1. Polaganje polletnega računa. 2. Sklep glede društvenega prostora za prihodnje leto 1899. 3. Razna vprašanja in odgovori. (322) i Sklicatelj: Rok Lončar. ir JE ožuh za potovanje Slovenski dimnikar! Slavnemu p. n. občinstvu in hišnim posestnikom v Celji in okolici ter po narodnih trgih Savinjske doline uljudno naznanjam, da sem z dnem 1. novembra 1.1. pričel izvrševati dimnikarsko obrt. Priporočam se za vsa dela v mojo stroko spadajoča ter obljubljam, da bodem ista vršil vestno in točno. Prosim posebno cenjene hišne posestnike, da jemljejo ozir name o novem letu, ko se oddaja pometanje dimnikov po hišah. Z velespoštovanjem Franc Petavs (315) 8-4 dimnikarski mojster ~v G- a To e r j i li pri Gelji. (302) 5— Prodaja vina. Kletarsko društvo v Ormoži, vpisana zadruga z neomejeno zavezo naznanja, da ima letošnjega vina čez 600 hektolitrov iz najimenitnejših ormoških goric na prodaj. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri g. načelniku Franc Hanželiču na Hardeku, ali pri gosp blagainiku Alojzij Miklu v Ormoži, ondi se tudi odgovarja na pismena vprašanja. »IMMMMHMMNHMMMMMti- 3 Čisto novo! »Obravnava proti anarhistu Luigi /g* J? Luccheniju, morilcu Nj. Veličanstva ce- S 2? sarice avstrijske, kraljice ogerske. Na- S S tančni in zelo obširni popis umora." - Ta zelo zanimiva knjižica dobiti je X pri Drag. Hribar-ju v Celji po 20 kr. ^ komad, po pošti 23 kr. (331) 3—2 (327) 2—2 je po ceni na prodaj pri g J. Hočevarju kroj. mojster v Celji, Graška ulica št, 19. Vinko Čamernik kamnoseška in podobarska obrt v Ljubljani nasproti mestne elektrarne. Priporoča se častiti duhovščini v izvršitev umetnih in kamnoseških del kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih grobnih spomenikov iz raznih marmorjev in granitov. j i Izvršuje kompletne rodbinske rakve in spomenike. Strugarnica marmorja z električno silo. Obrise in proračune na zahtevanje zastonj in franko! (t K K :: K ® :;. Slovenci! rojaki! Naznanjam svojim rojakom Slovencem, da sem prevzel v Zagrebu „Puntigamsko pivovarno v ulici Ilica št. 54. Točim pristna domača vina in izborno pivo ter imam najboljšo kuhinjo. Rojaki, obiskujte me, žal ne bode nikomur. Opozarjam tudi Savinjčane in flosarje na mojo izborno gostilno in domačo postrežbo. Preskrbujem tudi frišni špeh kg. po 58 kr. in pa svinjsko mast kg. po 70 kr. Vedno dobiti tudi sveže ribe in pitani kapuni po najnižjih cenah. Anton5 Uratarič K (318) 4—4 iv gostilničar v Zagrebu. © 15 k svojim!1 C. i kr. priv. tvornica, «§<"«-—brizgalnic, cevij in ft* kmetijskega orodja K c& Podružnica Z a. g- r © "b nudi si. gasil, društvom brizgalnice vsake vrste s patentom proti zmrzlini cevij in opreme. Posestnikom kmetijske stroje ter peronos-pora-škropilnice, slednje po 11 gld. komad franko vsaka pošta. Plačila tudi na obroke. Prekupcem zdaten rabat. Podružnica Zagreb ¥ SliGrSi Bragotin Hribar Rotovška ulica. 1 Celje Rotovška "ulica. 1 Trgovina knjig, papirja, pisalnega in risalnega orodja na debelo in drobno priporoča g. trgovcem in slavnemu občinstvu sledeče predmete za Božič: podobice za jaslice, barvani papir na eno in obe strani, zlati in srebrni papir, gladki in prešani, zlato peno, šumeče zlato, svilnati papir v vsih barvah, peresa za cvetlice, (Blumenblatter), cvetje (Blumenbotzel), žice (Blumendraht), barva za mah (Moosfarbe). Nadalje priporočam svojo veliko zalogo voščilnih kart in voščilnih pisem, papirnate vreče, ovitni papir, peresa, svinčnike, peresnike, kanceliski, pismeni in konceptni papir, molitvenike, denarnice, kamenčke, tablice, črnilo, zavitke, radirke, ter sploh vse v to stroko spadajoče stvari, po nizkih cenah. Krasna darila za Božič in Novo leto, kakor: fine kasete za poezije in slike Vse po nizk h cenab. IIC5£8>II (E® 9,v i iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiii Slov. skladni in stenski koledar 1899 iiiuiiniimumm priporoča Drag. Hribar v Celji. -c£ii3>-- Skladni koledar velja 60 kr. s pošto 5 kr. več. Stenski koledar velja 25 kr. s pošto 3 kr. več. I M I I II | II | I II I | l II I II I I I I II I J I | I II | J | | | I II l" l M I M I I I M I I I I I | | 4-4 44 4 A fr-