37. številka.
Ljubljana, petek 14. februarja.
XII. leto, 1879,
SLOVENSK
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za avstro-oRorsko dežele za celo loto 11 g-ld., za pol l ta 8 pl., *h četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 pld., za četrt leta 3 &ld. 10 kr., za en mesec 1 ^Ul. 10 kr.   Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ver,  kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelju na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. BO kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 ^Id. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če bo tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredni St v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolba". Opravnifttvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, ju v „Narodne) tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Grof Taaffe
je odšel včeraj z Dunaja zopet v Insbruk na svoje prednje mesto. Hotel je namreč reB parlamentarno ministerstvo sestaviti, a ga nij mogel. Kakor so se stvari zdaj objas sile, nam nij treba nič posebno žal biti, da je prišlo tako. ^Parlamentarno" tniniaterstvo iz tega duuajsktga parlamenta! To se je celo Dunajčanom neverjetno zdelo, tem lehko-živcem in lehkomišljencem, ki najmanj vedo, kaj je prav za prav Avstrija, da td se včasi hote identificirati ž njo. Parlamentarno ministerstvo po teh blamažah ustavoverne stranke!
In vendar je grof Taarte nekaj tacega na meraval. To je sam povedal nečemu soured-niku „N. fr. Pr.", kateri je prosil pri njem za sprejem in razgovor o ministerskej krizi. — Taaffe ga je vtorek sprejel in mu nekoliko pojasnil, kaj je on hotel in nameraval. Videti je, da mu je na tem ležeče bilo, da pride njegovo „pojasnilo" v javnost. Zatorej ga je treba omeniti.
Rekel je Ta;-. tVe: „Glavne ttžave minister stvo narediti so bile v strankah samih. Jaz sem hotel defiuitivno ministerstvo narediti, ne pa provizorično, in sicer ustavoveruo mi nisterstvo. Jaz to besedo rab.m, dejal je, da si odkrito priznam, da se jako zlorabi Nobeno minister?tvo,  ki denes v Avstriji na -vladanje stopi,  ne more drugačno biti, kot ostavoverno. Nihče ne bode ustave dotikal se ali jo celo skrunil. Bojazen, da bi zopet dnevi prišli, v katerih bi se bilo bojevati za ustavo, je nepotrebna. Zatorej naj bi za stranke in za vlade nehala beseda „ustavo veren"   kot   kaka   zastava veljati. Stranke se bodo morale v prihodnje po druzih pojmih osnovati. Jaz Bem hotel parlamentarno
ministerstvo osnovati.   Mogel nijsero, ker nij -sem dobil sposobuib osob iz zbornice."
Nas nič ne straši Taatlejeva beseda, da je hotel u s t a v o v e r no ministerstvo osnovati. Saj so naši poslanci na podlagi ustave v de želnem in državnem zboru, torej de faeto tudi ustavoverni. Mi smo le proti nemčurskej z 1 o rabi „ustavoverstva"   —   in to  zlorabo je tudi Tun tVe naglašal, dokaz, da bi ga bil od pravil. Naj se ta ustava, zlasti §  11). osnovnih njenih členov pravično in temeljito uresniči, evo, pa smo vsi ustavoverci.
Kar nam pa zelo malo imponira, je Taaf fejevo priznanje, da je iz te zdanje ustavoverne stranke hotel še jedno ministerstvo narediti potem, ko je dozdanje vendar bilo meso od meta, kri od krvi „ustavovernega" telesa. To je pa vendar bolj politično naivno, nego državniško. „Ti ne veš, moj sin, kako z malo modrostjo se more vladati", dejal je stari Oxenstierna, in vendar je prav imel. Kaj pride zdaj ?
Nič se ne ve. Oficijozi in tisti Nemci, ki so še predvČeranjem sveto prisegali, da je do-zdanjo mioisteivtvo nemogoče za dalje, denes proiokujejo, da se bode Glaser- Unger-Stre niajerjevo ministerstvo zopet nekaj pobelilo iti premalalo, p-i da še ostane za naprej. No, če smo je avstrijski Slovauje prebili in srečno preživeli Bedem tolstih let, je bomo tudi še sedem suhih, če bo treba.
Magjarske krivice.
Da si Magjarom od vseh stranij posebno hudo prede za državni denar, in za politično narodovo bodočnost, ker so osamljen rod v Evropi, brez brata in brez sokrvnega družnika v sredino mej druge velike narode zlasti mej Slovanstvo zariti, prav kakor trn v mesu: vendar ne mislijo o drugem, nego kako da
bi krivico delali nemagjarskim narodom na Ogerskem, Slovanom in Rumunom.
Magjarska vlada je namreč izdelala nek načrt zakona, ki ne meri na nič druzega, nego da bi se ljudske šole na Ogerskem popolnem p o m a g j a r i 1 e. Ta načrt, ki do cela osvetljava magjarski liberalizem in magjarsko je-dnakopravnost, glasi se tako-Ie:
„Ker je potreba, da se bode mogel vsak državljan naučiti magjarskega kot državnega jezika, ukazujejo se sledeče naredbe: v ne-magjnrskih konftsijonalnih učiteljskih pripravnicah, kjer jo sicer magjarski jezik uže v smislu §§ 13 in 88 postavnega čleua 38 od leta 1868 kot obligatni učni predmet uveden, mora se v bodoče toliko ur podučevati, da Be ga bode mogel vsak učiteljski pripravnik v pismu in govoru v teku treh leto a-vaditi. Po minolih treh letih (t. j. kolikor časa mora pripravnik preparandijo pohojevati), ratuuši od onega šolskega leta, ko stopi ta zakon v veljavo, ne more nobeden dobiti učiteljskega d.ploma, ali ne more se nastaviti za učitel,a ali pomožuega učitelja uobeden, klor nij magjarskega toliko zmožen, da bi v ljudskih šolah v njem podučeval. Uže nastavljeni učitelji in um, ki se bodo mej onimi tremi leti imenovali, ki so omenjena v prejšnjih paragrafih, morajo se jezika v šestih letih — računši od uvedenja tega zakona — tolikanj naučiti, da bodo svojo zmožnost, podučevati v tem jeziku, pokazali v preskušnji, katerej se bodo morali podvreči. Minister nauke sme učitelje, kateri so pri u vedenji tega zakona uže prekoračili 50. leto, oprostiti na njih prošnjo te dolžnosti. V elementarnih in višjih ljudskih šolah, v katerih magjarski jezik nij bil učni predmet, kjer pa učitelji za poduk tega jezika zmožni s 1 užbu j e j o, mora se mag jarski jezik  takoj po uvedenju tega zakona
Listek.
Pot v gornje strani.
Pisma Stanka Vraza Dragojili Stau-duarki, roj. Krizmanice vej.
(Poslovenil Audroj F e konj a.)
VII.
(DaUe.)
Pol ure hoda zunaj Žabnice stoji mestece Trebiš (Tarvis), katero uže s svojim poljem na Kranjsko udarja. Tu sem prenočil. — Drugi dan mahnol sem črez most Žilice, (katera teče v Zdo, a Žila v Dravo) — proti W e i a se n-felsu (Bela peč), vesi nemškej, kakor tudi Trebiš. Mej Trt bisera in to vesjo Bešel sem se na potu z jedno mlado, jako lepo Nemko te vesi, h katerej sera Be takoj pridružil, vprašajoč jo kar koli, na kar mi je ona tako
prostodušno odgovarjala, da sem obžaloval, ka je bila Nemka. Jako žal bilo mi je ločiti se od te petnajstletne krasote, katerej sem pri ločitvi brez mnogega truda (odpusti mojo odkritosrčnost!) jedeu poljub izciganil, rekši jej : „Wer kanu in Ehren eiuen Kusa vtrvvehren?" — Ko sem prišel iz Weissenfelsa, odprle so gore Bvoje roke, a mej njimi razprostrla se je lepa dolina, na sredi katere bo je bliščal v solnčiui torenj Račič, vesi precej prostrane, kder Bera se zopet z našinci sešel. Tu je bilo zopet vprašanj kod in kam, dokler se nijsem zopet odtrgal, ker se je uže nebo začelo oblačiti, a jaz sera še imel uro hoda do prihodnje pošte, kder sem namenil obedovati. Komaj sem prišel do sredine mej Račičami in Korenom (pošto), kar se ulije dež kakor iz tisoč veder. Jaz sera stal na ravnem polju. Nikake hiše niti drevesa blizu, pod katero bi svoje Buho telo postaviti mogel.   Samo iz daljine
belile ao se hiše prve pošte, kot izsmehuioče me. Kaj si hočem jaz siromak V trebalo je dalje iti, da čem preje dosežem Koren, a dokler nijsem dospel, prenehal je dež, a jaz sem prišel premočen do zadnje niti. Tu Bem obedoval, ter odšel takoj po obedu dalje, da se na solncu segrejem in posušim. Korenje lepa ves, govori se še slovenski kakor na Koroškem. Na pošti sem obedoval dobro, a ceno (15 kr. brez vina). Prva vea niže Korena je precej lepa in se imenuje Kranjska gora (Kronau). Tu san se sešel s prvimi lepimi Kranjicatui. Narodna njihova obleka nij ravno sposobna, da poviša prirodao lepoto. — Nosijo po največ črne mezlauke (raševino) s plavkastim četiri prste širokim krilom; bele, snažne, nabrane na seskih srajčice, katere so okoli vratu in na ramenih z modrim trakcm prišitim nakinčane; na glavi belo havbo na način kakor se nosijo okoli Tržiča, o katerih sem ti nže pisal (ako
kot učni predmet vpeljati. V obče pak se bode magjarski jezik v celej deželi po minolih še-Btih letih — računši od uvedenja tega zakona .— namestil v vseh elementarnih in višjih ljudskih šolah kot obligatni učni predmet. Ako Be pa more na katero šolo še pred minolim določenim časom učitelj namestiti, ki bi mo gel v magjarskem jeziku podučevati, mora Be ta jezik takoj zaobligatni uvesti. Minister nauke ima pravico doloevati v t=po-rai.jnm z ministrom notranjih stvarij, v katerih komitatih ali njih delih naj  se obligatni poduk iz m>'gjarskega ježka malo po malem uvede uže pred določenim terminom. Izvrševanja v teh točkah označenih določeb in pre hodojih naiedeb nadziral bode rainiBter nauke po svojih šolskih nadzornikih, in  po svojih druzih v postavi o šolskih oblastnijah (zakona člen 18 od 1. 1876, § 3) označenih organih. Izvršivanje tega zakona odda se ministru na uke in ministru notranjih zadev."
Politični razgled.
\ot ni■■,))«» €l>ielt".
V Ljubljani 13. februarja.
V Znt/rehn bode, kakor se hrvatskim listom iz Pešte javlja, nova nacijonalna banka naredila 1. maja filijalo, za zdaj z dotacijo 2 Vi milijonov, 2 milijona za escompt, pol milijona pa za lombard.
VlftllilJ«* di/ave.
Iz Feterhurgi* se javlja 12. febr.: Ktkor Be iz Astrabana 10 febr. poroča nij v teku več dnij noben človek več zbolel; epidemija je popolnem nehal a. — To bodo le oni Nemci obžalovali, ki zdaj ne bodo imeli zopet jednega uzroka vpiti na Iluse.
Iz Adrijanopolja se javlja, da so tnvštsi vojni oddelki, ki stoje na Strumi, dobili nalog
V Kornelijo marširati.
General Totleben je v nedeljo v Adrija nopolji izdal povelje vojakom, v katerem javlja, da je mir s Turčijo podpisan, in da ruska vojska v 10 dneh otide.
Iz Filipoplja se poroča, da so Bolgari pripravljeni Turke z orožjem v roci sprejeti, kadar Rusi otidejo.
Antfteikt* vlada bo je pobitja na Kapu Bilno prestrašila; brž se je zbral minister-eki svet v Londonu in sklenil pomoči poslati
V Kap Natal, in sicer G bataljonov pešcev ali infanterije, 2 polka koDJikov, dve bateriji, 1 kompanijo genijskih vojakov, 3 kompanije vojnega trena in 1 kompanija strežnikov za bolne in ranjene.
Iz iff/<ttttst.Ttt<t poroča „Newyork-Herald", da .laktih Kan pošilja vsak dan poročila svojemu očetu Šir-Aliju, ki je v Taš-hourganu bolan. Poroča mu, da Augleži jako dosti denarja potrosijo za podmitenje pogor-
skih afganskih rodov, kateri pa vse jedno ne nehajo angleških transportov pleniti in ropati.
Xrntif;i rajhstag se je 12. febr. odprl s preBtolnim govorom, v katerem se govori o gospodarstvenih in colmh reformah, upanje izreka, da bode ruska kuga skoro nehala, omenja odpravljenega vsled prijateljstva z Av strijo člena V. praškega miru in obeta, da bode zjedinjena Nemčija tudi dalje za mir skrbela, ki je z berlinskim dogovorom utrjen.
Dopisi.
Iz N|MMlll.1<k 11. februirja
[Izv. dop.] Včeraj je  napravila naša čitalnica jnko zanimiv večer, namreč prvo besedo v spo min Valentina Vodnika, rojenega Šiškaria, katera je bila tako dobro obiskana, da so bili vsi prostori natlačeno polni.  To pa nij nič zaviralo  dobre volje, in točne izvršitve programa. Marsikateri, ki je bil pri prej naprav ljenih besedah čitalničnih, čudil se je velikemu napredku, katerega ima zaznamovati to društvo v kratkem teku  svojega  obstanka. Čudil B0 je marsikdo temu, da ima čitalnica uže tako močan moški pevski /bor, kateri je svojo nalogo tako dobro izvršil, da mu je bila občna pohvala. Seveda Be ima čitalnica zahvaliti ta vspeh le  svojemu neutrudljivemu pevovodju gospodu Ivanu Justinu, kateri je z redko po trpežljivostjo in vstrajnostjo dosegel v skoraj komaj enemu letu, tako lep Bad svojega truda, katerega mu čitalnici sicer poplačati ne more, vendar obča priljubljenost in spoštovanje, ka tero uživa v polnej meri, naj mu bode majheno povračilo za trud, kateri ceniti le tisti vo, kdor naše razmere bolj natanko pozna.
Nič manj kakor naši vrli g. pevci, zaslužile so tudi naJc gospice in gospe polno mero živahne pohvale, katera jim je bila v obilnem številu, ('italnica  smč  ponosna  biti, da šte'o take moči mej Bvoje,  kakor so gospica Ada mičeva in Grriuluova kakor tudi gospa Z^ko-tnikova. Kakor slišim bo ju odbor uže odločil, da napravi pri prvej zopetnej besedi tudi eno ali dve g 1 e d a 1 i š n i predstavi, katere a takimi močmi napraviti menda ne bode ravno teško Na pustno nedeljo napravi naša čitalnica zopet veliki ples brez besede. Pričakujem pa, da nam naši gospodje   pevci  tuli  takrat ne bodo odrekli veselja,  poslušati njih ubrane glasove.
1e IJiiItljmiMke oHoli«-<' 10.
februarja. [Izv. dop.] Naj mi bode dovoljeno, da tudi jaz  nekoliko spregovorim  o postonj skem „zvveigvereinu des landeslehrervereines". Povod k temu mi je nekov vrabcev dopis iz
Notranjskega v „Schulzeitung" od 25. pr. m., v katerem dopisnik k pristopi „zweigvereinatf prigovarja,  ter  meni,  da  tace g a društva uže davnaj pogrešajo, kjer bodo imeli priliko nemškutariti, in bo b tem pokorne sluge Ta-matov in Simatov kazati, ali ka-li?   Pri Slovencih „prenapetnežih" nij mogoče napredka, le v blaženej   nemščini  iščejo napredka 1 Nespamet!   Tedaj  morajo po analogiji tudi nemški učitelji  na podlagi  tujega jezika društva snovati,  da bodo v materinščini napredovali in omiko  mej   ljudstvo širili? — „Viribus  unitis",   pravi  dopisnik, dosežemo svoj namen. Res je to.  Ali pa vi delate „vi-ribus unitis",  če se na ta način odcepljujet« od slovenskega učiteljskega društva, in še veft razpora  mej  učitelji  napravljate?   Imamo v Liubljaoi učiteljsko društvo na podlagi domačega  Blovenskega jezika,   če  je vam mar za združeno moč, podpirajte to,  da bo bolj  oživelo  in  narodne j   šoli koristilo! Zdrava pedagogika od nas terja, da Re v domačem jeziku urimo in pripravljamo za težaven posel, ki nas v šoli čaka,  ne da bi še le iz tujščine prestavljali, kar imamo mladini predavati.   Tovariši!   Vsi imamo jednak nalog v ljudskej  šoli, — vse nas je slovenska mati rodila, — združimo se tedai v jedno kolo   „ slovenskega  učiteljskega  društva" v Ljubljani,  čecar organ in  glasilo nai bode „Učiteljski Tovariš".   Vem, da po vsem ne dopada vsakemu, kakor je zdaj, — vendar če se vsi združimo, bo potem tudi „Tovar 5" bolj V8trezal želji in potrebi našega šolstva, ker dober list je odvisen od dobrih in spretnih močij. Sloge nam je gotovo treba, ker Se nikdar nijso bili učitelji tako razcepljeni, ka« kor zdaj.   Denašnjemu učiteljskemu odboru v Ljubljani pa bi svetoval,  naj   bvojo moč v to porabi, da privabi mnogo učiteljev, in Ricer b tem, da bi vsak ud na leto plačeval 3 gld., pa za to tudi »Učiteljskega Tovariša" prejemal.   Zakaj, če društvo !e vegetira, nij mikavno. — Ali značajnost nič no velja?
Smešno se mi je zdelo, ko sem v nekem listu „Slovenskoga Naroda" m. 1. bral, kako je nek dopisnik iz Notranjskega tistega lira-broBlava mej prvake slovenskega učiteljeva prišteval, in nijsem se varal, kajti letos ga uže vidim na čelu postonjskega nzweigvereinau, kako ponosno nemške telegrame v Ljubljano pošilja. Za naprej boš „slaboslav"! Kje pa je značajnost?
Zato je imel prav dopisnik „Slovenskega Naroda", ki je opomnil, da mnogo učiteljev
sa ne motim). No, mojdric komaj jo pet prstov dolg, tako, da se opasujejo ravno pod pazdu hama.   Pa za vsem tem je v tej obleki lepa Kranjica, ako je mlada. — Tu sem našel slu čajno priliko, s katero sem Be vozil do Je-Benic, bližnje pošte. Malo nižje pod Kranjsko goro sešel sem se z vzhodno Btrugo Save, ka terej sem izročil pozdrav na Hrvatsko. Tu je dolina vse širja in prijazneja. Z desne in leve velike gore,  s katerih Be blišči sneg, a po dolini vc3 pri vesi, njiva pri njivi,  livada pri livadi.   Tu je uže malo po malo pšenice in ječmena,  katera više proti Koroškej ne ra seta. — Prijetna je bila zemlja, a neprijetno nebo.   Dež je začel zopet 1'ti na voz in na nas. K sreči je imel moj kočijaž Kranjec plašč, katerega mi je ponudil, akoravno je tudi on bil brez strehe. S tem me je nekoliko obranil mokrote, a on je zapel peBen, da pozabi na mokroto.   Dež je nehal, pa se je še povrnil
dokler uijsmo dospeli v J e s e n ice. Jaz vpra Šam Kranjca, koliko sem dolžan, a on odgovori 10 kr. Ta njegova poštenost me je tako raz veselila, da sem mu še pridejal 5 kr. za plašč, za katero blagodarnost se je on jako zahvalil. — V Jesenicah ostal Bem zopet na pošti prenočujoč, kder Bem drugi dan platil za sobo, večerjo in zajutrek 40 kr. — Iz Jesenic odšel Bem v Bled, da od onod mahnem v Bohinjsko Bistrico, katere vendar za Bedaj videl ne bodem.   Vsa krajina od "VVeisBenfelsa do Radovljice  imenuje Be   Gorensko.   Narod je jak in lopo rasen in precej premožen. V Bledu sem se Bešel z jednim Čehom, kateri je, zdi se mi, oskrbnik grada in dober Slavjan. Tu mi je palo na um,  da mi je moj ljubljanski prijatelj dr. Preši re n pravil o jednem stricu, kateri živi v Bledu brez žene in otrok, in ka terega VBakako moram obiskati,  ako pridem v Bled. Jaz vprašam Čeha po njem, a Čeh mi
reče, da baš v drugej vesi pri jezeru stanuje. Jaz se podam k njemu,  in tako sem zdaj v njegovej hiši. On je bogat, mlad, dober človek in Slavjan, govori poljski, bil je uže v Poljskoj in Ruskej kakor tudi po Italiji in Švajci. On je dal, da jaz nijsem znal, moj paket na Bvoi dom prenesti. Tu sem kakor doma ali v Bistrici.   Kadar v jutro vstanem, izidem na mostovž, vidim mladi dve sosedi, — deklici uzorne lepote in bistrega duha — vodo iz jezera zajemati. Jaz z mostovža govorim z njima, saleč bo s tema sedaj mojima vilama povod-kinjama. — Dež še jednako gre.  Jaz moram zjutraj vsekako dalje Moli da preneha. Ostani zdrava i ti i Veko-lava i Gabrielka i pr. g. opat i Pauna kakor i ostalo vse, kar se le količkaj spominja
tvojega iskrenega pobratima
Stanka.
(Dalje prib.)
-olj sposobnih za samostalnost in prostost, ker si iščejo nemškega jeroba, ki ga ne bi trebalo. — Končno naj vam bo nasproti izjavam, kakor: \vir sind  vielleicht bessere Slovenen, als solche,  die aus  princip nichts deutsches ins haus lassen,  in  zopet: vielleicht ist uns die lebe muttersprache theucrer,   als jenen, die sich filr selbe so sehr in die Brust wer-fen, etc, tudi rečeno, da  tuli  mi  ne „viel leicht", nego gotovo nem5čino bolj spoštujemo, in kar treba gojimo,  kakor tisti,  ki Re iz priliznjenosti slepo tujščini klanjajo. Zapomnite si raj-i besede nemškega pesnika Maksa pl. Sehenkendorfa:
Soli ich beten, »lankon (»el>' ich lueine liebo kund, Mt- no lellgtt 'ii tfcdankon Sprech' ich wie <ler mutter- mundl"
Is !\oIll4*«t&* 11. februarja. [Izv. dop.] Droga porotna obravnava je bila 11. t. m. Trajala je od 9. ure zjutraj do 2. ure popoludne. Na klopi obtoznej je sedel nek Jurij Schneider, doma iz Željne, kočevskega okraja. Mlad, krepak fant, star je še le 23 let, ali jako robatega obnašanja in temno-srpega pogleda. Po rokodelstvu je on pivar-niški pomagat, tudi je v vojake vpisan za na-domeBtovalnega reservista. Zatožen je bil radi zločinstva posilstva po § 127 k. p. To dajanje je on doprinesel dne 2G. novembra 1. 1878. Žrtva tej nesramnej poželjivosti je bilo neko izredno lepo dekletce, nežne mladosti, štelo je 8e le samo 12Va let. Doma je bila uboga mala iz Mlake, tudi kočevskega okraja. Zločinstvo se je izvršilo mej Mlako in Kočevjem. Porotniki pod prt dsedništvom Gara so glavno si stavljeno vprašanje jednoglasno potrdili, na kar ga je sodnija obsodila po § 12G k. p. na tri leta teške ječe, poostrene vsak mesec z jednim postom. Obravnavalo se je v nemškem jeziku. Bila je tudi obravnava iz raznih nrav-nih ozirov tajna.
iS   II tt l»r<»Ki 11*144»  4»l4 4»li4'4' 10.
februarja. [Izv. dopis.] Krasna bila je beseda, ki jo je priredila nabrežinska čitalnica 9. t. m. v slavo prvemu slovenskemu pesniku in bu-ditelju.  V dveh lepo z bršljanom, narodnimi zastavami in podobami okrašenih sobah zbralo se je bilo nad 80 čestilcev Vodnikovih, mej njimi domača elita, in dokaj vrl h rodoljubov iz Trsta, Prošeka, Sežane, Križa  in Devina Počastila sta nas se svojo navzočnostjo tudi deželni in državni poslanec, g. Nabergoj, in neumorni narodni agitator, g. Dolinar. — Z burnim rokoploskom pohvalilo jo občinstvo go-spico Tancetovo, ki je vrlo dobro krasnoslo-vila: Pevec buditelj;  tako i govornika slav nostnega govora in deklamatorja, in tudi gospoda M. kot predavatelja Vodnikovega življenja. Tudi Be mora častno priznavati sviranje bratov Tancetov na glasoviru, pa sodelovanje vrlega pevskega zbora nabrežinskega, ki je jako vneto in navdušeno popoval, ter s tem poviševal Blavnost.   Po dovršenem programu, ki se je pa moral skrčiti radi plesaželjnega lepega spola, vrstile so Be napitnice. V prvo je nazdravil g. P. narodnoj duhovščini, poudarjajo, da jej gre mnogo zasluge, da nas šo nijso pogoltnili črni valovi požrešnega Italijan* Btva, da nij še preširno germanstvo položilo nas v hladno rakvo.  Odzdravljaje napil je g. devinski kaplan g. Nabergoju, a on slovenskemu narodu. Omenjam naj tudi zdravic na Blovensko učiteljstvo, tržaške narodnjake, železniško narodno osobje, pevce itd. Vmes pa eo domači pevci vrstili Be v petji se slavno
znanim proseškim kvartetom. Končno Be je Rpraznila prva soba, in plesaželjni svet je plesal do ranega jutra — Vodniku na slavo. — Hvala, srčna hvala vsem narodnjakom in lepim domorodkinjam v imenu čitalničnem! Da se zopet veselo snidemo  — na pustno nedeljo!
dom: 1. Pozdrav. Govor. 2. „Domovini". Zbor. 3. „Lahko noč". Čveteroapev. 4. „Oj Banovci". Zbor. r>. „Poštena deklica". Šaloigra v jednem dejanji. G. Ples, pri katerem nvira tržaški septet Brešan. Vstopnina k igri in petji dru-štvenikom prosti, neu lom po 20 novč.; — k plesu eospodom br oz pogoj no po 1 gold.t lamom prosta. Početek točno ob 6*/i zyečer. K tej veselici najuljudneje vabi odbor.
— (Kobariška čitalnica) napravi besedo IG. februarja 1879 v g. Žsanovej dvorani. Spored je: 1. Govor. 2. .Slovan", poje zbor. 3. „Itomarica", deklamacija. 4. „Lahko noč", čveteroapev. 5. „Brati ne zna", burka v 1 deianji. G. „Nek dušman vidi", poje zbor.
„Sam no ve* kaj hoče", dramatična gluma v 1 in '/* dejanja. 8. „Venček narodnih pesni j", poje zbor. Po besedi ples po navadi. Vstoptiina k besedi 20 kr. Začetek točno ob 7, uri, — K obilnej udeležbi uljudno vabi
odbor.
— (Nagrada.) Kakor beremo v „Nov.u je vitez Schneid, dvorni tajnik v pisarnici cesarjeve j in posestnik grajščine Zapriške pri Kamniku, katerega je družba kmetijska za svojega dejanskega uda izvolila, centralnemu odboru poslal S cekinov s željo, naj odbor razpiše kakošno kmetijsko, našej deželi koristno vprašanje; kdor na to vprašanje najbolji odgovor da, in to v slovenskem jezikn, dobi darilo onih 5 cekinov. Izvolitev primernega vprašanja, in vse drugo prepušča gosp. Schneid centralnemu odboru družbe kmetijske.
— (Katoliško društvo) napravi ▼ svojih prostorih v dr. Ahačičevej hiši št. 13, na starem trgu dno IG. t. m. veliko tombolo. — Začetek ob pol šestih zvečer.
— (Nova telegrafna tarifa.) V avstro ogerskej monarhiji stopi s 1. aprilom t. 1. nova tarifi zA telegrafiranje, v veljavo. Odpravili se bodo v prvej vrsti „telegrafni avizi" ker državnemu zakladu škodujo. Po novej tarifi se mora za vsak telegram brez razločka besedij vplačati temeljna taksa 24 kr., vrh
J tega pa še za vsako besedo 2 kr. Za telegram
Domače stvari.
— (Na tukajšnje j gimnaziji) je bila zadnje dnij mej osmošolci na ukan vlade velika preiskava, kdo je bil tisti, ki ie v naš list inseriral nekaj o glasovitem Iletnrichu. Vsi so rekli: „jaz ne". Prav so imeli. Kar pa se tiče „izjave" direkcijske. mi za zdaj molčimo, obetamo pa še pojasnil ob pravem Času glede „unberufene fremde anmassung".
— (Potres.)  O potresu 12. februarja se nnm iz Lok a t ca piše:   Denes popoludne ob 2 uri 43 minnt (Praški čas) je bil tukai čuti močan potres, ki je trajal nekoliko sekund. — Iz Idrije pa se nam piše: Denes popoludne  ob Vi 3. uri jo bil tukaj hud potres, trajal je 3 sekunde, najprvo Re je hudo potreslo in potem še dolgo ae zibalo. — Iz Preske Re nam piše:  D^nes popoludne ob n/4 3. uri je bil pri nas velik potres, od iuca proti severu, spremljevan a bobnenjem. Trajal je komaj tri Rekunde.   Šolska  tabla,  ki na steni visi, se je do 8 cm. sem ter tja zibala Stenske table in zemljevidi so tako zašumeli, da so v šoli otroci od strahu od klopij od skočili.       Htreh je opeka padala. — Z V i ž m ari j  Re nam piše:   Denes  popoludne ob 2 uri in 42 nrnut čutili smo silno močen po tres, Riurlo ie naglo rapored trikrat in gibalo se od jugo zahoda  proti  Reveru-vzhodu. Pri več poslopjih padala je opeka pč Btreh in raz-počili so stropi v sobah. — Vreme solnčno, R -f- 10°.
— (Vstavljen je dela.) Piše se nam: V Belej peči (Weissenfels) na Gorenskem ro vtorek popćludne ustavili vsi delavci fabrike za izdelovanje V 63, pil in kar se tiče železnega orodja, katera je last g. A. Klincerja Bvoje delo.   1'zrok temu je slučaj, da nijso dobili
uže tri cele mesece ni krajcara plače. Delavci j od 5 besedij plača se tedaj najprej 24 krajšo objavili svoj čin c. kr. okrajnemu so lu v carjev takso, potem pa še za vsako besedo
Kranjskoj gori.
— (V Mariboru) je lani mestni odbornik g. Bindlechner svetoval, naj prevzame mesto tiste dace, ki jih sme od merjenja in trtjovišča pobirati, v svojo lastno režijo, ter jih naj ne daje več v najem. Prej 1. 1877 je mesto dobilo le 7310 gld. najemnine, a leta 1878 je Maribor iz lastnega obskrbstva dobil 13.090 gl. od onih dacov. — Da li ne bi i v Izubijani tako bilo?
— (Imenovan j e) J. Benati je imenovan za glavnega učitelja na c. kr. učiteljišči v Kopru.
— (Iz. Krope) se nam piše: Kropen-sko-Kamnogoriška čitalnica v Kropi napravi 16. svečana ob G. uri zvečer v društvenih prostorih drugo pred pustno veselico b Bled*1-čim programom: 1 Nagovor. 2. Petje: „Naša zastava". 3. .Strup", vesela igra v jednem dejanji. 4. Deklamacija: „Slovo" iz device orleanske. 5. Petje: a) „Oj meč", b) ,.Bro dar", c) „Budnica" itd. (ooje vse moški zbor), d) „Dobro jutro" (trispev) s spremljevanjem harmoniuma. 6. Tombola s primernimi dobitki. 7. PieB. — Vstopnina za ude prosta, neudje plačajo 10 kr. K obilnej udeležbi vabi uljudno
odbor.
— (Narodna čitalnica v Nabre Zini) priredi dne 23. februarja večerno za bavo v g. Grudnovej hiši se sledečim spore-
posebej 2 kr., tedaj bi telegram 5 besedij veljal 31 kr. Telegram 8 30 besedami stal bo 84 kr. Za 100 besedij 2 gld. 24 kr., veliki telegrami bodo tedaj ceneji, manjši pa dražji.
Razne vesti.
* (Roparski napad na železniškem vlaku.) V nočnem poHnem vlaku iz Pešte na Dunaj napal je nek ropar 10. t. m. tri v kupeju za dame pehajoče se gospe, z namenom jih oropati. Kopar moral je v postaji Veliki Maroš na tekali*če jednega vagona skočiti. Ko je bil vlak v najhujšem diru, odprl je ropar mahom vrata onega kupeja, kjer bo sedele ono tri gospe, vdari prvo po glavi, druga je od strahu v omotico pala, le tretja imela je toliko poguma, da je na pomoč klicala. V sosednjem kupeju so slišali to klicanje, in jeden železniški uradnik skočil je brzo iz. svojega kupeja na tekališče, ter hitel na pomoč Ko je videl ropar vrata od kupeja Be odpirati, zbežal je ven in po tekališču naprej. Zlaj nij mogel dalje, a jel se je braniti svojega pr ganjalca, ki je za njim hitel, in kateri je roparja koncem tudi z vlaka vrgel. Na postaji Szob je vlak počakal, ter so šli une-srečenega roparja iskat.
* (Požar v bolnicah) Pred nekoliko dnij bo je v Filipoplju vnela bolnica družbe .rdečega križa", ter je v treh urah do tal zgorela. Bolne so rešiii. Dva dnij pozneje pak se je vnela rnska vojna bolnica, v katerej je ležalo 230 bolnikov. Tudi ta je popolnem zgorela, in govori se, da sta zgorela tudi dva
bolna, a druge so rešili. Sumi bo, da je bilo navlii'.' zažgano.
* (Kako ne je  mogoče na Ogerskem  upnikov   znebiti.)  Trgovec J. K. V Ko-nj. Ii ilolJU-n jo f.ibnkatitu v lVšti I :M gl. Ta fuhnkimt, je  prišel MtD v prodajalniCO m J. K. / u 1 j 1111 n o proč njo, naj ta poravna hvoj dolg. TrgOTCC Ka ki je imel ravno poela /. I j u dmi, dejal jo lilo ikantu, naj  pride kaintje Ko je ta lOptt  pri il,  gOBpoda K. ni) bilo v proda.ialnici 1 nami sto njega DJegOV tovariš II. ki reče trgovcu: „Dolg ho bode poravna?, a odtegne so vam 70 j rocentov". I'« lirika nt iz Pe Ite sc ve da s tem  nij  bil  zadovoljen. — „Tedaj pa idile, sicer vas hodim  ven vrgelu, odgovori  II. Ko mu pa  Peštunec oporečo, se z Upniki  tako  ne govori, prime ga II. za vrat,   pot luči g;i k thim, in ko mu je dul od vsake strani jedno zaupnico, vrzo ga  — na cesto. Mnogo ljudi j je to gledalo, a pomagati nij hotel nobeden tujcu. II. imel si je menda mugpirsko vlado za u zor.
* (Modrost nemškega hlapca.) tiru k list. piše iz neke dolino nemškega go renjega &t ij rja, da jo tam nek hlapec nama zal vola s petrolejem in ga Balgal, da bi mu iu - n; i; n i ■ ;-1 v u I m ■ i ■ idlako odpravil. M .hI jo menda butec, da bodo lo „uši" zgorele« Ah vnel ho je vol in nastilo pod njih jo lacelo goreti. Ljudje so pritekli požar pogasit, ali uboga žival je čroz 24 ur crknili.
* (11 a m p o z a p o t r o I i j h r e z C i I i n dr a) DoKdnuje avetilnice za petrolij s cilin drom Da rediti bodo moralo prostor družim, katere jo izumil nek angleški luhrikant za sve-tilnice. Te niegovo lampe nemajo nič cilindra; na mesto tega pa imajo spodaj caio v podobi pol okrogle, na to pa ho dene druga polovica, ki se ODi dobro skleneti. Potrebi vstreza ta lampa bolj nego ona s cilindrom, kajti daje prvič tako svitloho, k..kor plinasta luč, se prihranijo stekleni cilindri, ki pri dni/h lampah tako n di pokajo, ter se tuli lnž|0 snaži. Ako
luč v tej lampi močno gori, porabi se vsako uro za 1 kr. petrolija. Odvrn.ti bi bo moralo še na kakšen način, dn ne bi lampa tako —
grela. ZalOgO ima teh lamp 1'rarr Kolmann v
Ljubljani.
Izjava.
Valed preiskave, ki :-<• jo v ta namen vršila,   Ureka  podpisano   ravnateljstvo, da v
tokajinjem caioikn „Slovenski Narod" 80. Jan,
št. 24  proučeni,  prof.  II. zadevajoči članek „Pojasnilo" I podpiaOD „osmosolei tukajšnjega gimnazija" — nij bil od  učencev  8. giiiiuuz. dn razreda poslan.
v Ljubljani n. februarja 1879.
C. kr. gimuazijsko ravuateljstvo.
Tiajcl.
l.'l. fohruarja: Pri  NIoiiiii   Nir.niHH,  DontfOh iz Dunaja. -dr. Btolntr i/. Kranja.  —   Itosouliur"; iz Dunaja. — Umitdouio i/. Trsta«
r i  MnltOii     I.oh i/, Dunaja.   —  Knucig iz Trite« — i/, Kraniu. — Hainnan i/. Dunaju. —
Mamo iz Vaniavo.       KtfoigigartdD i/. (Jradca.
i' 11 bm iiihIi «in litimi; Banfgei i/. Drete« —
M <• i; In h i/ Indijo.
L)UU*jdk* oorsa 18 februarja, .itv in.>   .ni;irtiu poro4ilo*J
Enotni drž. dolg v haukovcili .	.       ,;i.i. Id			ki
;,notni dri. dolg v muhni   ( ,	. t;;i	t*	:ir>	e
/,l;ua rotila........	. 7d	n	of>	k
ISliO drž. pum.iilo ....	. 111	n	r>o	•
Akcijo tiAvmliio h.uiko    .   . .	. 7i»:i	n	—	p
		n	—	t
			ho	p
			—	
Napol..........	9	n	89 «/•	
	r>	n	58	
	r>7	n	65	
Zahvala.
Za mnogobrojno spreuintvo pri pogrohu, in za odknloHrono doka/.« nrćnoga Hudutia moj ho I o/.ni jo <lnii 10. t. m. unnli-ga gospoil-,
Jarneja Jančigaja,
res ta i ratOrJa, larekajo i len naJUkrenq}lo zahvalo
(f»o) žalujoči ostali.
V Ljubljani, dae 18, ntnuaija 1S7'.».
Najboljše seme,
lo popolnimi i/.kiiH.<niii, iloliroroilnćih sort vrtno /.«-lenjadl in krotkih ranim, potebno živinsko peto,
nangold Itd, priporoča 2i'> "/0 conejo kakor povsod
drugod <4«.»—i)
vodstvo đešekie vinogradne in Mctforejake ■s"A' ho slapu pri Vipavi,
U rnc
ga pisarja,
ki lopo iu pravilno pila nemiko in iloveniko, Ihco
(44—9)   notar Baš v Ljutomeru.
Marka
Wir «Mii|it'flih>n              goicatttRt. _ al» Raste« und PrcIavviirdinHtra _
Die Regonmantel vVogendookem (PUchei), Belleinlagta, lelUtofft
il#r k. k. pr    l':i I ni k .
von M, J. Elsinger & Soline
in Wien, Neubau, Zollcrpansei 2,
I .irfn ».urn dea k. und k. Krleg aminiatcrlitma, Bf< Maj. Krlrgamarlna, n«ln HumanTtltaanatalten etc. etc.
erwmcjit.
(IBS- 170)
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dnu nji,
Stadt, Ecko der Planken- und Spiegelgusso,
FIM P A 1VEIISTBIIVA,
*■< »n,I,-| kot l/vintnn l/kiirnln in h,,|,,vii oailru v llu.
(.*!«.)(>— 1(1)
priponi.'!, p, u. "I" H...I m culo vratu p.iitlli atlrat llnlli In Innli lnlli sri'ilsli », kl
Tlaur      h v nI Jo i 'i i i'. i'' i. >
I', n. ulit limtvo mi proti, iln aitmo nun s       i | u i ii «■ t    /n |iruv«> s|»r «>J«>mi«1 ki ho r. iiiin«. Hrano r.iir.iiniiio viiun
Noustoinove posladkorjoiio pilo sv. Elizabete za ciscenjo krvi j:':;,:,:;1;:;,, kri, In .mi ■> ikodljlvu; di.lirti |iiimilini) pri lioli./.nili v IpM njih oruuiiili, ».ni... i, iioiiv.oiii pranih orgfJiov, kota In ... m, i.lrnk In itiinak i  uiljinivijo r.ii|iri.tj«,  pmvl vir iui|\ir I...I./ ulj.  In pilu .1" na ilioljm m ■ m> j <  u oh* i U.ili'li.k to hiru. 1 valur, H akutljl", • l'2<> pil..no,  atuiin  I nl.l.,  pui.iiio./.iin aluilljun ia kr 0,1ii1, ,11 1.....            Nil   <«'    ■>■!,'   K    |lllt<»   , lisl,< lil« M|ia-I«'«'«<il«tiit «1»«irn«ara ■ vBtOVaMCIl |tr<»t 1'tiltii. Boaunie* Girome, "v'"'""""	Prsne cigarote iz smrekovih igel, uiijlioljtu ari.ilnl*o BOP<f nuil.iliii. -jr, kui.iv 1 i(lil.		Menthin  ""-»'"''J*"         »• ■•lodso, potoknii kr^. «u   r«lil   tii.li   kol   |Obn«   in.i.ii.i.i   |„ „»(„a vini«, no kr.
	tovi piki	Guaco - prilepek JS?^ run. II k 111	Margaritto- bonboni zoper kašelj,
	hmit •izd	Uuaco - linaiura uju v lalodol na. lihi. f.tvo. i!.00. 1.—	Oreillon, >?XK»t*TS' 'Ml,,,M"
	5 o C/3 e_,	Guaco-mazilo, ^ ^'TT,^ Bfimnlt a wi.i	Odoutin zobna pasta,
Brownova pomada. i:;:::;,:;;:;:1,:,:::;;1::;;:,.:;: iln|i> Iiihi'Iii prvoloo linivo     Velik 1..i....k »i.in.- tj ri.l , uiuj-li.n  1 Ml.l Dr. Calluianna lasno barvilo, ^ttj		Guaco •esenoa TttSVStSt^	Pn - hfl    '* K'"" i"",,,""'>, nliijiii lukoj iiiijiinj... inkfrono x u   i»v/,   ,„     ...iinaj v glarl   1 hi,i
	Aioiuatiuim duh zoper trganje po ■ lil i It      l'"l.......'"" vai'iu.  In iniiij.i plltlko nll n.viliilll/.ilil UU111,    70 kr		Dr. Bayerja pravi puihenn 1" 1 ..i....., iImj.i hn/i lilijim u. tu/m.  Iiurvii. 11 1 ulil   .m kini .1 h<» kr.
t|l\ i»o | v n L r Ml ll liiHII  vn.ikii tiiil \ tt (i 1 IMl( niliivo, r 11 lUt* II •' 1 al Orijentalni prah za dame, liirlikunt, ttirlu nll  rii/.»>t X  \ |ld« Ju ti CIO kr. A     11____'                    A                       i                         1                                   hn Olal.nalinU.i          . 1 ■   • .   i 1 . .	Hallerjeve jodne pastile i1:::]::",;,:::, • lilo. '1'n Jo.lnn (.nalili, n/.li .1 v      1,1 un.i.ij.', r.UHl.inli. llplillla, lioli'i .....         \   n 1.1 \ 1,  /li / Ji  in  11,1 ini>li.   1  1.1.........                 I.O l.i		Rovurjuvo heiuerojidiilno mazilo, 1.......katoro lun.......jni.. iuiiIIi.kii.hii..  i wi.i. <tu ki. Salyofl-aniisuitin,            i'"
Albummat od železa, !:i:v;;.f;;;::^fiK2t i., .i.i.ni in bo In lan n.i llTolb Itd.) ali »n/. duUp < i • t • j mi ...li, kitko iill.i......iil ml lolau vdUIti   1 m>•• kr	injection Cadelle, zlT^ .v;.;.!:; \;;," ;:„ l.n, , I.n / lilul.ili ini.ili 11U.■ v   1 M|.|   «lO kr.		Saljrcilno milo, .....11 "• ........... Schriorove zobne pile, Storax-Creino, i;;,1,:;,:;;;       '"' v"""'""
Elektro-niotorieni vratni Irak, i..i......H..i.. n.ii.i.ijM uapeli 1 ni.' ft«» ki	GllŠni  (lllll   ""J1"'^*" """'»ivo poni Himi (krofu)		
bi    liililtn           ''"" B'"1",lM i""ii .'|..i«liinjii AJi   u! m iii/,   illH ,„ oduravljanju luaktn.   1 «i.i h«> ki	Umoteljniski sok, l^rtl!.,. f'^JJu'^ vH.ik k..*i.|J Iu pr.....       i10i1/..1,   70 kr.		W lllli.'i     ni ni i-     1""" "llll".l". pi ..iniiiii Uniiirii, prn-vv nuni - [m.[hi ,   ,,|.....v vl.,ail ,„ lul|i| ■ «1.1   HO kr Dr. ILaidorjov zobni prah, :».•> i.,
Dr. Frenitmta prerodilni liker, Iu ■ v<'/11 <•. U hIiI.	KliniVfl     luijlniljau »rniUlvn f.i.pi.r alnlio prnluivlji.ii|i>, drl l\lllliyO,     „ 1,. 1.    1......i||,lVil1IJ,i  lllllllj,    Hll njun vonju   iii ........ 1'i'ink ji'iliiuj iklaulol NO kr.		
iimIiim \oili« u i „i,i   u, i,,    |.i«<l,iu«tt  iii<m,i il.siaiil.i Jadan
.n kr     ■»■'. 1'lfll,-« «111111110« u v.uliiiu ii
ft i mM   mi kr.
i hI.
I',ill<»\ia   ifNi-ilitii  i.....milu
v..hk.. „ki...ii.. ■ |.ui Oiii,.ii, milit, i......n«i itd, prtih parlikih iiou. — «'«ib«iin<ii' nun. ..-.kn kiilmilj.....i i.n ki  da I ild, iin.t      l»r«»%l rinaitl <mi| k i ui.i  ladan ,.iu r,,,,!,,
t^kSaih IS1?      ti . ^''' "h"*'i""i'kfkoi MutKiklOiiirl. ■i«tVUi«i«ii««-. lHtii«liiX«< ml. ji.ko ..,,„       \.i,i,„ ►.....H,i .11. li.-nifi,.. K...I..K n, ilruirlU
■ oni« liilll r« «l|.       i ni.......»mu p   n   ".........m aalrutllit f pum l i li U u, |. ni | •»■•III. i. kukui lunin, kup.iiM., .1..»., ..l.i praJl. lolatvO, |.ln.....(jo, i.......kali   i.....[ali   i.i.ii.,, ,li..,,,,,
i.Mlji.iioki.li. ...ilu, u.,.«,,, ,,,.i u,l   i..........N >i/iinii.ijfii, n|.«'«'l|itlli • i.    I... «|,. n,  •.itrl«>in«>rl|.<.   I. itn, ,.s|,,.,  ,,,,k|. hI.o. iu.., i IkI.,>........„|t\., „..tl,'.,,,.,!*«*
_ lil   lit N« l'l iHltC   bi,   pil   MUH   VI"lllll llotllVUjll
K  I,, .l.n  p.iu ,1,
ttuvu IH7H, ili
i.ilnil.i aimlnni  i n 11....., 11 ti |n
Op
l'll«.   ,1,1   KtiltiV.il,   l,,,||n„   lil   K.|||
.Ur.  Itoll'h f.ilnniln'11*. liani l.i'si.i. <l liell h|.IU'u<<-
■iiii an in
daa|
vat .Iriini nI.,.l,n i^.l, 11,1, k topi Iu rinil /<lt
JIH rH/.|»»Niljuiu«» nll prtili ".olotliii nll |m>hIii«-iiiii |i«..a«>||u in |>ri «'ii>ur«.M iioltiipu ilujcmo v««ltk«^ riilMit«".
If'.'i.iiij  iu  ui.uiiiit  Ji..,,,, J Ultlc.
LaetĐina m tisk .Narudno ;i .,.i«_c •'.
D^+B