PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /■» i
Abb. postale I gruppo	" LtCUS 1UU llF
Leto XXX. Št. 84 (8790)
TRST, torek, 9. aprila 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA VČERAJŠNJI SEJI POD RUMORJEVIM PREDSEDSTVOM
Vlada uvedla nov davčni režim vrednostnih papirjev
v
Se tisoč milijard za razvoj Juga - Poslanska zbornica razpravljala o predlogu o javnem financiranju političnih strank - Razburljiv zaključek kongresa PSDI - Seja vsedržavnega sveta KD
RIM, 8. — Po kratki pavzi zaradi zasedanja vsedržavnega kongresa PSDI sta vlada in parlament ponovno začela z delom. Vlada je imela zvečer sicer kratko sejo, na kateri pa je sprejela več važnih ukrepov. Najvažnejši ukrep zadeva borze in delniške družbe ter pred-Uideva med drugim ponovno uvedbo enkratnega davka 30 odst. na Urednostne papirje, s čimer je praktično obnovljena anonimnost delnic. Predvidena je tudi ustanovitev posebne komisije, ki bo nadzorovala borze in delniške družbe, katerih delnice, so kotirane v borzi, končno ukrep predvideva nekatere stroge omejitve glede križnih par-lecipacij.
Drugi
važni ukrep predvideva zvišanje najnižjih obdavčljivih dohodkov od 840.000 na 1.080.000 lir. Ukrep velja od 1. januarja 1974. Vlada v svojem poročilu poudarja, ria je ukrep sprejela, da bi zado-*lila potrebam delavcev v zvezi z naraščanjem cen. Končno je vlada pdobrila novo nakazilo tisoč milijard za Jug za realizacijo družbenih infrastruktur in novih javnih in Zasebnih naložb za obnovitev produktivne dejavnosti na raznih področjih.
Glede novega davčnega režima delnic je zakladni minister Colombo dejal, da bo vzpodbudil investicije in preprečeval izvoz kapita-*ov, saj se je s tem ukrepom Italija uvrstila z drugimi evropskimi državami.
Poslanska zbornica pa je danes Načela razpravo o zakonskem onsut-ku o javnem financiranju političnih strank. Osnutek predvideva vsoto 15 Ibilijard lir, ki si jo bodb stranke razdelile ob priliki volilnih kam-Panj ter drugih 45 milijard, ki bodo šle strankam vsako leto začenši od leta 1974. Zakonski osnutek določa komplicirane kriterije za porazdelitev tega denarja med posa-bieznimi strankami ter posveča posebno pozornost strankam, ki zastopajo narodnostne manjšine. Vendar pa bodo te stranke prejele de-iz javne blagajne samo v pri-•boru, da bodo imele vsaj enega zastopnika v rimskem parlamentu. Zakon prepoveduje skrivno flneincira-bje strank, ki bodo morale vsako teto objaviti svoje obračune.
V današnji razpravi so se proti Sakonskemu osnutku izrekli pred-vsem liberalci. Socialist Mariotti je dejal, da bi javno financiranje strank utegnilo še bolj zaostriti politično krizo demokratičnega siste-tba, ko bj stranke še naprej preje-bialg skrivne fonde, socialdemokrat Pariglia pa je pripomnil, da njegova stranka «ni navdušene!» nad zakonskim osnutkom. Brez vsakršne-8a pridržka pa so se za zakonski osnutek izrekli misovci. Razprava Se bo zaključila jutri.
Včerajšnji nepričakovani zaključek kongresa PSDI je medtem še vedno Predmet polemičnih komentarjev. Na glasovanju za sestavo novega centralnega komiteja si je Tanassijeva ^ečinska struja zagotovila 77 mest, Pretijeva desnica 16, Saragatova levica pa samo 13. Rezultati so presenetljivi, saj je glasovanje o po-
Predsedniških volitev v Franciji *e bosta udeležila tudi enotni Predstavnik levice, socialistični taj-bik Francois Mitterand in pa sedanji minister za gospodarstvo in finance republikanec Giscard D'E-»taing. S kandidaturo ministra za finance se je še poglobil razkol v Uladni večini, kar bo nedvomno blajšalo morebitno Mitterandovo !*vo|,tev.
V	New Yorku se danes začne čredno zasedanje OZN o surovi-bah in energetskih vprašanjih, ki 8a je zahtevala Alžirija.
V	Zagrebu se je začel VII. kon-8res ZK Hrvatske, na katerem je Predsednica CK Milka Planinc i-btela uvodni referat, v katerem se la dotaknila tudi vprašanja bivše cone B in med drugim dejala, da I* ravnanje italijanske vlade izraz bajbolj reakcionarnih svetovnih sil [b da si narodi Jugoslavije in Italije želijo čimbolj odprto mejo ter Prijateljsko sodelovanje na vseh favneh.
Na nedeljski spominski sveča-bosti na Opčinah ob 30. obletnici Ustrelitve 71 talcev, katere se je Udeležilo 3000 ljudi, sta govorila •anator Umberto Terraccini in v *lovenščini pokrajinski tajnik AN Pl Dušan Košuta. Največji vtis na U*e prisotne pa je s svojimi pre-»unljivimi besedami naredil edini Preživeli talec s tega morišča, inž. Stevo Rodič, ki je prišel na svečanost iz svoje rodne Bosne. Natopila sta tudi pevska zbora «Ta-bor» z Opčin in Partizanski pevski »bor.
V	Trstu je govoril namestnik fajnika PSI Craxi o referendumu. Na zborovanju, ki ga je priredilo Pokrajinsko vodstvo stranke, ie v *louenščini povoril Branko Pahor, «i je pozval Slovence, da bodo 12. btaja enotno prečrtali znak «ne» ba glasovnici.
sameznih političnih resolucijah, ki so jih predložile vse tri struje, dalo povsem drugačne rezultate: 54 odstotkov za večino, 26 za levico in 20 za desnico. Jasno je, da so najbolj ostro reagirali prav predstavniki levičarske struje, ki so očitali večini, da je «kupila» glasove in da se je 27 Saragatovih pristašev čez noč premislilo in vstopilo v večinske vrste. Kmalu po zaključku kongresa je Saragatova struja objavila izjavo, v kateri pravi, da se je stranka s kongresom premaknila še bolj na desno in na stališča, ki niso uskladljiva s tradicijami demo-
kratičnega socializma. Izjava je tudi jasno omenjala možnost, da bi predstavniki levice izstopili iz stranke. Pripadniki Saragatove struje se bodo sestali jutri, da bi zavzeli dokončno stališče. Že današnje izjave Saragatovih pristašev pa kažejo, da za sedaj ne bo prišlo do razkola, čeprav je jasno, da so se notranji odnosi v PSDI skoraj dramatično zaostrili in da bodo polemike še dolge in zelo vroče.
Danes zvečer se je sestal vsedržavni svet KD, ki je poslušal dolgo poročilo tajnika Fanfanija o rešitvi vladne krize. Fanfani je orisal, kako je prišlo do krize in do njene rešitve, dobršen del svojega govora pa je posvetil vprašanju referenduma o razporoki. V nekoliko bolj umirjenem tonu kot sicer je Fan-fani zanikal, da bi koval skrivne načrte o premiku politične osi na desno ter potrdil, da bo KD med volilno kampanjo predvsem «obveščala» volivce o pomenu razporoke in o njenih nevarnih posledicah.
VEČ TISOČ LJUDI NA SVEČANOSTI OB 30-LETNICI NACISTIČNEGA POKOLA
Ob spominu na 71 talcev na Opčinah potrjena hoj fašizmu in zvestoba velikim idealom NOB
Govornika sen. Umberto Terracini in pokr. tajnik ANPI Dušan Košuta ožigosala strpnost oblasti do neofašističnih prevratniških sil, opozorila na politično težo referenduma o razporoki in potrdila potrebo po miru in dobrem sosedstvu med Italijo in Jugoslavijo - Presunljiva izpoved preživelega talca inž. Rodica iz Rosne
Pugled na del množice med nedeljsko svečanostjo na openskem strelišču
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiminiiiiMiiiTiiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VEDNO VEC TEKMECEV V BORBI ZA P0MPID0UJEV0 NASLEDSTVO
Tudi Mitterrand in Giscard D7 Es ta ing
kandidata na predsedniških volitvah OZN o surovinah in energiji
Socialistični tajnik Mitterrand bo enotni kandidat levičarskih strank ■ Tudi sindikalne organizacije so mu zagotovile podporo
NA POBUDO NEUVRŠČENIH PRIA V
Danes začetek konference
Države v razvoju bodo skušale dati alternativo za sedanji mednarodni gospodarski sistem
PARIZ, 8. — Kot so politični opazovalci v prejšnjih dneh predvidevali sta v borbo za politično nasledstvo predsednika Pompidouja , stopila še dva resna kandidata. Gre za enotnega predstavnika levice Francoisa Mitterranda ter za predstavnika neodvisnih republikancev Valeryja Giscarda D’Estainga.
Mitterrand je sporočil, da bo kandidiral na predsedniških volitvah, katerih prvi krog bo 5. maja, v teku popoldanske seje izrednega kongresa socialistične stranke. Socialistični predstavnik je že bil tekmec generala De Gaulla na predsedniških volitvah leta 1965 ter bo lahko razpolagal s podporo vseh strank parlamentarne levice in največjih sindikalnih organizacij. Prav gotovo se bo v drugem krogu volitev, ki pa bo 19. maja, spopadel s predstavnikom večinske vladne koalicije.
Predstavniki vladne koalicije so zdaj trije. Poleg Chabana-Delmasa, ki so mu voditelji degolistične skupine zagotovili podporo in predsednika poslanske zbornice Faureja, je sedaj izjavil, da se bo potegoval za predsedniško mesto tudi neodvisni republikanec in sedanji minister za gospodarstvo in finance Giscard D’Estaing.
Menijo, da bo Faure odpovedal svojo kandidaturo še pred 16. aprilom, še zlasti ker sedaj ne more več razpolagati s podporo pristašev Jeana Lecanueta, ki bodo baje podprli Giscarda D’Estainga, ki je v svoji današnji izjavi dejal, da je eden njegovih ciljev narediti iz Francije zgled pravice in socialnega napredka, spoštovanja demokratičnih pravic in osebnih svoboščin.
Spopad treh resnih kandidatov za predsedniške volitve predstavlja v bistvu tudi spopad treh ideologij. Jacquer Chaban-Delmas je zagovornik neke ne prav jasno določene «nove družbe». Predstavlja v očeh Francozov nadaljevanje politike, ki jo je začrtal general De Gaulle pred 16 leti in ki jo je nadaljeval, čeprav z nekaterimi spremembami, tudi Georges Pompidou.
Valéry Giscard D’Estaing, v bistvu liberalec, je tehnokrat, ki je uvedel v Franciji dinamično ooliti-ko značilno za zadnje dvajsetletje. D’Estaing je bolj dojemljiv za evropska vprašanja, obenem pa odprt za morebitno široko sodelovanje med Evropo in ZDA.
Socialist Francoise Mitterrand je začel svojo politično kariero v začetku IV. republike. Je obenem mož, ki je ponovno okrepil socialistično stranko. Za Francoze predstavlja radikalno spremembo družbene strukture, še zlasti potem ko se je obvezal, da bo uresničil program, ki ga je določil skupno s komunisti.
To so trije resni kandidati na predsedniških volitvah. Dva pripadata vladni koaliciji, ki razpada, tretji pa je enotni kandidat levice. Ostalih 15 predstavnikov, ki se bodo borili za izvolitev, nimajo nobene resne možnosti za izvolitev.
sko letalo vrste «mirage», ki ga je zadela protiletalska granata. Vest o izgubi letala so potrdili tudi Izraelci, ki pa pravijo, da ni bilo zadeto, temveč da je šlo zgolj za okvaro, zaradi katere je na krovu nastàl požar. Pilota sta se rešila s padalom in pristala na libanonskem ozemlju.
Poluradna nota Farnesine o vojaških manevrih NATO blizu meje s SFRJ
RIM, 8. — Italijanska tiskovna agencija ANSA je danes zvečer objavila poluradno noto italijanskega zunanjega ministrstva, ki se glasi: «Medtem ko so se zaključili manevri NATO «Dark image» s sodelovanjem omenjenih italianjskih in ameriških kontingentov, ki so sprožili precej umetne polemike z jugoslovanske strani kljub temu, da spadajo že v običaj, da so bili že pred časom programirani in da je bil Beograd o njih vnaprej obveščen, in medtem ko najbolj popolna normalnost označuje italijanski vojaški ustroj, se v Farnesini opo-
»
minja, da so se nasprotno nadaljevala na obmejnih področjih sosedne republike nekatera gibanja čet, ki so videti neobičajnega značaja.
Na ta dejstva Italija ne namerava odgovoriti. Kljub temu pa se ne more mimo ugotovitve, da se na ta način ne prispeva k obnovitvi tistega vzdušja medsebojnega zaupanja, ki je doslej označevalo prijateljske italijansko.jugoslovan-ske odnose in ki bi ga bilo koristno, po premostitvi nesporazumov in napetosti, znova vzpostaviti, da bi gledah na bodočnost.»
Pagliucova obsojena na 12 let zapora
RIM, 8. — Rimsko porotno prizivno sodišče je obsodilo bivšo nuno Mario Diletto Pagliuco na 12 let in 4 mesece zapora zaradi njenega krutega ravnanja z otroki, ki jih je imela «v varstvu» v svojem zavodu v Grottaferrati. Kot je znano, je prvostopenjsko sodišče obsodilo žensko na zeio milo kazen, zaradi česar je bila izpuščena na svobodo, kljub temu, da je v njenem zavodu e-najst otrok zgubilo življenje zaradi nečloveškega ravnanja in pomanjkanja vsakršne zdravniške oskrbe.
NEW YORK, 8. — Jutri se bo začelo izredno zasedanje generalne skupščine OZN, ki se bo sestala na zahtevo Alžirije, da bi proučila vprašanja energetske krize in cene surovin. Doslej so prispeli v New York vladni poglavarji in zunanji ministri več kot tridesetih držav.
Na zasedanju bodo dežele v razvoju skušale dati alternativo za mednarodni gospodarski sistem, ki v svetovnem merilu deluje tako, da bogate države z vsakim letom postajajo še bolj bogate, revne pa z vsakim letom revnejše. Dosedanji ukrepi, ki naj bi vsaj omilili, če že ne odpravih stanje tako kričeče neenakopavnosti v svetovni gospodarski izmenjavi so se izkazali za neučinkovite.
Izredno zasedanje generalne skupščine bo torej tribuna, s katere bodo dežele v razvoju resno opozorile na nevzdržno stanje in nakazale alternativne izhode. Kitajci so pokazali, kako velik pomen pripisujejo tej razpravi v generalni skupščini in težnjam tretjega sveta. Njihovo delegacijo vodi podpredsednik vlade in član politbiroja Teng Hsiao-ping, eden iz vodilne kitajske šesterice.
Otvoritvena svečanost bo popoldne, v sredo zjutraj pa se bo začela splošna razprava o tem, kako zagotoviti ustrezno ceno surovin iz držav v razvoju. Prvi govornik bo pred-
sednik Alžirije Bumedien, ki mu bo sledil argentinski zunanji minister Vignes. Na seznamu govornikov so še francoski in nemški zunanji minister Jobert in Scheel popoldne pa bo spregovoril vodja kitajske delegacije Teng Hsiao-ping. V sredo popoldne bi moral poseči v razpravo tudi sovjetski zunanji minister Gromiko, v četrtek pa ameriški državni tajnik Henry Kis-singer.
Stališče, ki so ga izdelale države v razvoju je naletelo še zlasti s strani ZDA na precejšnje kritike. Američani menijo, da je načrt preveč ambiciozen in da preveč posplošuje vprašanje ter da ga je nemogoče sprejeti v sedanji obliki. Nasprotovanje Američanov je bilo že od vsega začetka jasno, saj se čutijo prizadeti v svoji kapitalistični in imperialistični politki. Odobritev tega načrta bi tudi v veliki meri onemogočila izkoriščanje energetskih virov in surovin držav v razvoju s strani kapitalističnih družb.
Generalni tajnik OZN Waldheim je izjavil, da obstajajo velike težave (za dosego sporazuma), je pa izrazil upanje, da bo skupščina o-dobrila vrsto načel, ki naj zagotovijo višjo življenjsko raven za revne ter gospodarsko varnost za bogate.
PREDSEDNICA MILKA PLANINC NA 7. KONGRESU ZK HRVATSKE
Narodom Jugoslavije in Itaiije ustrezata odprta meja in prijateljsko sodelovanje
Nota italijanske vlade izraz najbolj grobih pritiskov reakcionarnih sil v svetu - Množično zborovanje delavcev in študentov v Novigradu
DAMASK, 8. — Položaj na Go-lanskom višavju se je ponovno zaostril. V današnje borbe so posegli tanki, težko topništvo in izraelsko letalstvo. Sirski vojaški glasnik je izjavil, da je bilo sestreljeno izrael-
ZAGREB, 8. — Z uvodnim refera-tom predsednice CK ZK Hrvatske Milke Planinc se je včeraj začel v Zagrebu 7. kongres ZKH. Kongresa se udeležuje 557 izvoljenih delegatov, 87 članov predsedstva ZKJ in ZKH. hrvaškega CK, statutarne in nadzorne komisije ter več kot 300 gostov.
Milka Planinc je poudarila, da mora biti zveza komunistov najbolj odgovoren in organiziran del delavskega razreda. V delu, ki je bil posvečen nalogam hrvatske ZK v razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov je predsednica ZKH dejala, da jc za obdobje med 6. in 7. kongresom bilo posebej značilno spopadanje delavskega razreda z obema zgodovinskima nevarnostima, ki pretita njegovi oblasti — z nevarnostjo pred lastno birokracijo in pred restavracijo kapitalističnih odnosov.
V zaključnem delu uvodnega referata je Milka Planinc dejala, oa je nedavna nota italijanske vlade izraz najbolj grobih pritiskov reakcionarnih sil v svetu. To, kar dela italijanska vlada, zanesljivo niso težnje,
pa tudi ne interes italijanskega naroda. Narodom Jugoslavije in Italije ustreza stabilna, mirna meja, odprta za vsestransko prijateljsko sodelovanje in izmenjavo.
To je početje za interese reakcionarnih sil v svetu, ki jim je v napoto jugoslovanski neodvisni položaj in neuvrščena politika Jugoslavije. Bilo bi dobro, je dodala Milka Planinc, ko bi predvsem demokratične sile Evrope zaskrbelo dejstvo, ker se je italijanska vlada s svojo noto Jugoslaviji opredelila za politiko najbolj reakcionarnih krogov italijanske i-redente in fašističnega nacionalizma. Tako ne ogroža le jugoslovansko italijansih odnosov dobrega sosedstva in prijateljskega sodelovanja, temveč tudi evrpski mir iti sodelovanje.
Vse tiste, ki misbjo, da imajo kjerkoli na naših mejah rezervne detonatorje, ki jih lahko aktivirajo, kadar se jim bo zdelo to potrebno, moramo opozoriti, je zaključila predsednica CK ZKH Milka Planinc, da bomo kakor smo to storili v svoji revolucionarni preteklosti, branili vsako ped svojega ozemlja.
V razpravi o poročilu o delu ZKH med dvema kongresoma in referati so v nada-jevar.ju plenarne seje sodelovali Josip \rirovec, dr. Ivo Peri-šin in Milutin BaUič. Delo kongresa se je danes nadaljevalo v štirih komisijah.
* « »
NOVIGRAD, 8. — Nad tri tisoč občanov, delavcev in študentov se je danes zbralo v Novigradu na množičnem zborovanju ob noti zunanjega ministrstva Italije z dne 11. nrarca letos. Zborovanje, ki je odrazila enotnost in bratstvo med narodi in narodnostmi Jugoslavije, je bilo na Trgu Svobode. Na njem je sekretar cbf inskega komiteja zveze komunistov Novigrad Remigio Djurdjevič izrazil ogorčenje vseh narodov in narodnost jugoslovanske sa moupravne socialistične skupnosti nad noto italijanske vlade, ogorčenje socialistične skupnosti, ki si dosledno prizadeva prispevati k miru in k sodelovanju med narodi v Evropi in na svetu Djnrdjer 'č je posebej poudaril, da gre pri besedilu note zunanjega ministrstva itabianske. vlade
za preživele pretorzi.e fašističnih in iredentističnih krogu ■ v sosednji republiki Italiji. Narod' in rarodnosti Jugoslavije, je dejal, izpričujejo ob tem ponovno trdnost in enotnost.
Zatem je v italijanščini govoril predsednik skupnosti Italijanov Novigradu Luigi Carlin. Odločno je obsodit stališče italijanske vlade in med drugim dejal: «Prepričani smo, da je ogromna večina talijanov proti stališčem Rumorjeve vlaae m da bo znala najti dovolj moči, da prepreči vsakršne nolnj* in poslabšanje v odnosih med Jugoslavijo in Ita lijo. Narodi in narodnosti Jugoslavije so po vsaki akciji nr-tiska in ustrahovanja samo še bolj enotni, odio čeni m pripravljeni na obrambo vsake pedi svoje domovine
Od delavskega n prijateljsk ga razreda sosednje republike pričakujemo, da bo znal tudi tokrat obvladat' in obrzdati mračne sile.»
Z zborovanja so poslali borbene pozdrave predsedniku republike Titu in delegatom 7. kongresa Zveze komunistov Rivalske.
L. O.
Pri strelišču na Opčinah se je v nedeljo popoldne zbrala množica več kot 3000 ljudi iz mesta in s podeželja na spominsko slavnost ob 30. obletnici ustrelitve 71 talcev, ki so jih tam umorili nacisti 3. aprila 1944 kot represalije zaradi atentata v openski kinodvorani, kjer je zgubilo življenje 7 nacističnih vojakov. Poleg predstavnikov oblasti in borčevskih organizacij, ki so priredile spominsko svečanost, naprednih ustanov in strank, se je svečanosti udeležila tudi delegacija Zveze borcev NOB iz Kopra, s katero je prišel po dolgih letih iz svoje rodne Bosne tudi Ste-vo Rodič, ki je bil v skupini talcev, pa si je po srečnem in obenem neverjetnem naključju rešil življenje. Zastopniki krajevnih in pokrajinskih borčevskih in drugih organizacij so k spomeniku padlim talcem položili vence, nato je svečanost odprl domačin Rudi Vremec, ki je pozdravil predstavnike oblasti in svojce padlih.
Na svečanosti sta sodelovala pevski zbor PD Tabor z Opčin in Tržaški partizanski pevski zbor, ki sta v začetku proslave in na koncu zapela več borbenih pesmi. Glavna govornika sta bila senator Umberto Terracini, predsednika vsedržavnega združenja bivših političnih preganjancev in Dušan Košuta, pokrajinski tajnik partizanskega združenja ANPI.
Potem ko so vsi prisotni z enominutnim molkom počastili padle, je prvi spregovoril preživeli talec inž. Stevo Rodič, ki ga je množica pozdravila z burnim ploskanjem. Med drugim je tovariš Stevo Rodič najprej izrazil svoje zadovoljstvo, da je lahko spet prišel v naše kraje in da lahko pozdravi svoje prijatelje, znance in bivše soborce ter se poklonil spominu svojih tovarišev, ki so jih nemški zločinci umorili na tistem kraju pred 30 leti. Med drugim je dejal: «Odpeljali so nas iz koronejskih zaporov, da bi nas tu ubili. Skupaj so padli Slovenci, Italijani, Hrvati in Srbi, ki so ljubili svojo zemljo in se borili za zvestobo in prijateljstvo med narodi. Imel sem srečo, da sem se edini rešil iz tega pokola. Ponoči sem zapustil svoje mrtve tovariše, se splazil izpod njihovih trupel in se plazil po kraških poteh in gmajnah, dokler nisem srečal dobre ljudi, ki me sploh niso poznali, pa so mi pomagali, me nahranili in oblekli, poklicali zdravnika, da mi je nudil pomoč, in poskrbeli zvezo s partizani. Zato se moram zahvaliti zlasti Petelinovi družini v Repniču in drugim, pri katerih sem spoznal, da sem prišel na pravo mesto in k našim ljudem, kar je bilo važn0 zame, ki sem se kot mladoletnik začel boriti v bosanskih gozdovih in sem bil nato zajet ter obsojen na dvanajst let ječe. Po i-talijanskih zaporih in pokolu na Opčinah sem končno našel pot v partizane in se priključil Bazoviški brigadi, ki mi je še danes najbolj pri srcu in v kateri sem se boril v teh krajih, da se oddolžim svojim padlim tovarišem ter ljudstvu, ki živi v teh krajih in ki se je tako hrabro borilo za svojo svobodo.-» Gb koncu svojega nagovora, ki je segel v srce vsem prisotnim, se je tov. Stevo ponovno zahvalil vsem prijateljem in znancem, ki so mu pomagali v najhujših časih in s katerimi se je skupno boril na Primorskem do konca vojne.
Nato je govoril Dušan Košuta, ki je najprej pripomnil, da so pred tridesetimi leti nacistični zločinci umorili 71 talcev prav blizu kraja, kjer so 15. decembra 1941 fašisti ustrelili Tomažiča, Bobka, Ivančiča. Kosa in Vadnjala, zelo blizu pa je tudi spomenik 54 padlim borcem v NOB. To so le trije primeri izmed mnogih, ki nam govorijo o verigi zločinov, katera bi se prav gotovo nadaljevala, če se ne bi antifa-
šistični borci uprli in z orožjem ¥ roki borili proti fašističnim in nacističnim zločincem. V trpljenju in krvi se je rodil in rastel upor slovenskega delovnega človeka, v borbi pa sta se kovala bratstvo in enotnost Slovencev in Italijanov, kakor tudi vseh narodov Jugoslavije. Na tej svečanosti se spominjamo tudi drugih padlih borcev in žrtev nacističnih taborišč. Mi, je še poudaril govornik, ki nam je bila sreča bolj naklonjena in smo ostali med živimi, moramo biti budni, da bi nam sovražne sile ne odvzele ali okrnile s krvjo prepojenih pridobitev. Po tolikih letih se še nadaljujejo fašistični napadi na demokratične ustanove in na vse kar je napredno in antifašistično, strnjena demokratična fronta pa bo lahko kos vsem tem napadom. Vendar se sprašujemo, čemu tolikšna strpnost s prevratniškimi silami, ki bi hotele v Italiji vzpostaviti tak režim kot v Grčiji, Španiji, Čilu itd; Zato, je poudaril Košuta, odločno zahtevamo, da predstavniki oblasti preidejo od deklaracij h konkretnim dejanjem, da se za vselej odstranijo sile, ki nimajo z demokracijo ničesar skupnega.
Ne smemo več dopuščati, da ostajajo naše zahteve še dalje glas vpijočega v puščavi, zlasti glede nerešenih problemov, ki se nanašajo na pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Naše pravice bi morale biti zaščitene s posebnimi zakoni, izpostavljeni pa smo vsakdanjim diskriminacijam, asimilacijam in razlaščanju zemlje. Skrajni čas je, da se take kri-........................ . ■ . ;
é
■m*


Inž. Stevo Rodič
vice odpravijo. Tisti, ki se trkajo na prsi in proglašajo za demokrate, naj to storijo čimprej. Navedel je še nekatera vprašanja, ki zadevajo zlasti bivše borce in ki niso še rešena, kot na primer priznanje statusa borca, ob zaključku svojega govora pa je še omenil dva aktualna problema. Glede referenduma o razporoki je pripomnil, da bodo monarhofašisti edini zavezniki najbolj konservativnega dela krščanske demokracije in da gre za spletke, za katerimi se skriva napad na svobodo. Zato je treba odbiti ta reakcionarni poskus in glasovati proti odpravi naprednega zakona.
Glede note italijanske vlade o bivši coni B je Dušan Košuta poudaril, da je bilo to vprašanje rešeno že pred dvajsetimi leti in je še dodal: «Mi borci, partizani, delavci, ne poznamo visoke diplomacije in raznih zvijač, temveč partizansko diplomacijo, diplomacijo preprostih ljudi, ki si želijo enakopravni dialog, medsebojno spoštovanje in tovariško zavezništvo v borbi proti skupnemu nasprotniku.» Svoj govor pa je zaključil s kitico Prešernove zdravice Žive naj vsi narodi... in z željo, da se sedanji nesporazum med Jugoslavijo in Italijo čimprej razčisti.
Senator Umberto Terracini je imel daljši govor, v katerem je obširno in podrobno analiziral sedanji politični položaj v Italiji ter opozoril na možnost nevarnega preokreta na desno, ki bi resno ogrožal vse demokratične pridobitve. Spričo hude krize, ki je zajela vse plasti in družbene odnose, je letošnje leto 1974 kritično in bi zahtevalo korenite ukrepe in skupne napore, toda nazadnjaške sile so sprožile z referendumom zelo nevarno akcijo, ki povzroča razdvojenost in spore med strankami in organizacijami ter jih odvaja od reševanja nujnih problemov. K sreči pa se letos vrstijo tudi proslave in spominske svečanosti ob 30-letnici odporništva, ki združujejo vse tiste, katerim so zares pri srcu ideali osvobodilnega boja in so kot nekakšen jez proti navalu reakcionarnih sil. Osrednje oblasti, je še dejal senator Terra-
(Nadaljevanje na 2. strani)
SPOMINSKA SVEČANOST V NEDELJO NA OPČINAH
Sklicevanje na ideale osvobodilnega boja se mora konkretizirati z ustreznimi ukrepi
Borčevske in napredne organizacije položile vence ■ Navzoča delegacija IB NOB iz Kopra ■ Nastop zbora PD Tabor in Tržaškega partizanskega pevskega zbora
} GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
\dvc urici sproščene zabave s komedijo «Bolha v ušesu»
Imenitna igra Poldeta Bibiča, Zlatka Šugmana, Janeza Škofa in drugih akterjev - Jutri zvečer predstava za premierski abonma
(Nadaljevanje s 1. strani)
Cini, so vse premalo napravile za ohranitev in zaščito demokratičnih ustanov, ki so se ohranile predvsem po zaslugi ljudskih množic in delavstva ter študentske mladine, proti katerim se najbolj zaganjajo neofašistične sile, kot da bi se hotele maščevati po tolikem času nad odporniškim gibanjem. Sedanje ravnanje najbolj odgovornih oblasti je sumljivo in zelo nevarno, sumljive pa so tudi najnovejše izjave glavnega tajnika KD o nekakšni potrebi po reviziji demokratične u-stave. Preprečiti je treba te prebrisane spletke, ki bi nas spet spe-Ijale pod avtoritarni režim. Ni potrebna sprememba ustave, pač pa je treba celovito izvajati in uresničiti ter preurediti strukture in odpraviti birokratski aparat, ki zavira razvoj italijanske družbe, dodeliti je treba večjo avtonomijo deželam, odpraviti fašistične zakone, ki so še v veljavi in so protiustavni ter fašistične organizacije, ki rovarijo proti demokratičnemu ustroju in pridobitvam dolgega in krvavega antifašističnega in osvobodilnega boja.
Senator Terracini je nato poudaril, da imajo naši kraji dolgo in bogato antifašistično tradicijo, da so se skupno borili Italijani in Slovenci, da je tod še bolj kruto razsajalo fašistično preganjanje, nato pa nacistični teror, toda vse to ni moglo zatreti ljudskega upora in borbe za svobodo. Poudaril je pomen in važnost borbe jugoslovanskih narodov in pri tem navedel, kako so se italijanski antifašisti v teh krajih skupno borili s Slovenci za demokracijo in sožitje med narodi. Omenil je žrtve Rižarne, u-streljene talce na Opčinah, obešene v Ul. Ghega in na Proseku ter
Umberto Terracini
Senator
Terracini ne ve, kdo ima prav...
Ni nam prijetno začeti polemiko s senatorjem Umbertom Terraci-nijem, starim revolucionarnim borcem. V to nas silijo nekatere trditve, ki jih je izrekel na nedeljski proslavi na Opčinah.
Ne bomo se spuščali v razvozlavanje nekaterih formulacij v njegovem govoru, ki so zelo dvoumne. To bi nas pripeljalo predaleč. U-stavili se bomo samo pri tistem delu njegovega govora, ko pravi, da ne ve, katera stran ima v sporu, ki je nastal zaradi meje med Italijo in Jugoslavijo, prav in da bi bilo zaradi neinformiranosti naduto, neprevidno in neprimerno izreči sodbo in zavzemati stališča.
Če bi se senator Terracini držal tega načela v svojem več kot petdesetletnem revolucionarnem delovanju, ne bi verjetno skoro nikoli izrekel nobene sodbe o kateremkoli zunanjepolitičnem vprašanju. Saj je bila njegova stranka razen nekaj let neposredno po koncu vojne vedno v opoziciji, da o fašističnem obdobju ne govorimo. V vseh letih ilegale in opozicije mu zunanje mi-n strstvo gotovo ni pošiljalo podrobnih poročil, da bi presodil, kdo ima o določenih mednarodnih vprašanjih prav. Kljub temu je imel svoja stališča, pa tudi odločna stališča, ki jih je zagovarjal in širil.
Agnosticizem ni bil nikoli temelj za revolucionarno presojo. Tudi objektivna presoja nekega položaja ne more temeljiti izključno na podrobnem poznavanju dokumentov. Podrobna informiranost je sicer koristna, toda še vedno velja pravilo, da je treba posamezne pojave, tudi v zunanji politiki, presojati iz političnega stališča, in kakšne politične posledice imajo določeni koraki, ukrepi ali trditve, kot je primer note italijanske vlade z dne 11. marca t. I., v kateri je rečeno, da je Koprsko in Bujšči-na «italijansko ozemlje, označeno kot cona B neuresničenega Svobodnega tržaškega ozemlja.» Senator Terracini se predolgo bavi s politiko, da ne bi zmogel presoditi novo nastalega položaja, ki ga je omenjena uradna trditev povzročila.
Če je pa že želel biti dobro informiran, zato da bi lahko izrekel sodbo, mu je bilo na voljo gradivo o notah, ki je bilo objavljeno 5. t. m. v vsem jugoslovanskem časopisju, tudi v «La voce del Popolo» z Reke.
Naj nam bo dovoljeno, da dvomimo v neinformiranost senatorja Terracinija, smo pa prepričani, da tako njegovo stališče ni v korist vsem tistim silam v Italiji, ki se borijo za demokracijo in mir.
cene, kar je odvisno od številnih razlogov in med drugim od geopolitičnega položaja mesta, od prevelikega števila trgovin z določenimi artikli in od odnosov med trgovci in kupci.
Dušan Košuta
poudaril, da se na te svečanosti spominjamo vseh z ljubeznijo in hvaležnostjo.
V	zadnjem delu svojega govora je sen. Terracini dejal, da želi po dobrem premisleku izraziti «svojo globoko vznemirjenost zaradi nenadnega spora, ki je nastal nepričakovano v teh dneh, za sedaj še v diplomatskih okvirih, med vladama Rima in Beograda glede določitve meje, ki skoraj pred vrati tržaškega mesta loči ozemlje sosednih republik, ki sta zrasli na temeljih zmagovitega odporniškega gibanja». «Nepoznavajoč točne okvire spore — je nadaljeval sen. Ter-raccini — o katerem po obžalovanja vredni navadi diplomacije prizadeti državljani obeh držav niso bili nemudoma obveščeni, bi bilo naduto, neprevidno in neprimerno izrekati sodbe in zavzemati stališča.» Sen. Terraccini je dejal, da ve za bratstvo, ki se je v skupnem boju porodilo in poglobilo med italijanskimi in slovenskimi borci v brk «lažnemu patriotizmu in nacionalizmu na obeh straneh» in da bi bilo «zločinsko reči ali storiti karkoli, kar bi tudi samo od daleč moglo ogroziti mirno sožitje, ki je postalo zakon za rešitev vsega človeštva». Izrazil je upanje, za katerega je menil, da ga delijo tudi vsi prisotni, da bi se čim hitreje povrnilo medsebojno razumevanje, ker je mir potreben. Na koncu je pozval vse prisotne, naj s tega mesta poneso jasno voljo, da «hočemo biti graditelji novega sporazuma prijateljstva, bratstva in solidarnosti med ljudmi, ki se srečujejo na tem koščku -zemlje» in da bomo s tem najbolje izpolnili oporoko, ki so nam jo zapustili na Opčinah ustreljeni talci.
Izračunavanje življenjskih stroškov v našem mestu
V	preteklih dneh so bili v Trstu predstavniki osrednjega statističnega urada, ki skrbe za ugotavljanje cen potrošnega blaga in izračunavanje življenjskih stroškov. Podrobneje so razpravljali o nalogah tržaške občinske komisije in sc v tej zvezi govorili tudi o večji publiciteti podatkov, ki jih komisija zbere, saj bi na tak način koristili potrošnikom in trgovcem. Ugotovili so, da v Trstu naglo naraščajo
Obvestilo izletnikom s F. d. v Španijo
Naše naročnike in čitatelje, ki se bodo udeležili letošnjega tradicionalnega izleta Primorskega dnevnika v Španijo, obveščamo, da lahko dvignejo letalske vozovnice in vso ostalo dokumentacijo po naslednjem razporedu: Udeleženci prvega potovanja (odhod 15. aprila) danes, 9. aprila
Udeleženci drugega potovanja (odhod 20. aprila) jutri, 10. in četrtek, 11. aprila.
Udeleženci tretjega potovanja (odhod 25. aprila) naj dvignejo vozovnice v petek, 12. aprila.
Uredništvo
Nadomestne vožnje z vojaškimi tovornjaki po zahodnem Krasu
Zaradi stavke za nedoločen čas, ki so jo oklicali uslužbenci prevoznega podjetja «La Carsica» je tržaška prefektura od danes do pojutrišnjem, v sodelovanju z vojaškimi poveljstvi, organizirala nadomestne in brezplačne vožnje z vojaškimi tovornjaki na sledečih progah:
1.	Repentabor — Opčine. Prva ob 6. tiri.
2.	Samatorca — Opčine: po trasi skozi Salež, Zgonik, Repnič, Gabro-vica do Opčin. Prva vožnja ob 5.30.
3.	Šempolaj — Opčine: skozi Nabrežino in Križ. Prva vožnja ob 6. uri.
4.	Prosek — Opčine: skozi Naselje sv. Nazaria. Prva vožnja vb 5.30.
5.	Ribiško naselje — Nabrežina:
vo. Če pa v igri povrhu vsega tega nastopajo še takšni mojstri komedijske igre, kakršni so Polde Bibič v dvojni vlogi Viktorja Emmanuela Chandebiseja in hotelskega služabnika Pocha, pa imenitni Zlatko Šugman v vlogi smešnega Viktorjevega nečaka Camilla, za katerega si je zaslužil aplavz pri odprti sceni, Janez Škof v vlogi bojevitega španskega rogonosca Carlosa Romeni-desa de Histangaua, da naštejem med moškimi samo nekatere, in seveda še Alenka Svetelova, Anka Cigojeva, Nina Juvanova, Maja Šugmanova in Majda Grbčeva, ki tolmačijo varljive in varane družice svojih zakoncev, potem ni treba posebej govoriti o tem, da se je nedeljsko občinstvo res dobro zabavalo in od srca nasmejalo.
Igro je režiral z veliko spretnostjo Žarko Petan, preprosto, toda na moč funkcionalno sceno je zasnoval Sveta Jovanovič, kostume A-lenka Bartlova, glasbo je napisal dr. Urban Koder, plesne vložke je pripravila Lojzka žerdinova, jezikovno vodstvo pa je imel v rokah Janko Moder.
Občinstvo ni Siedilo z aplavzi in po zaključnem prizoru so morali nastopajoči večkrat na oder.
Kdor si hoče v teh morečih in vse prej kot brezskrbnih časih, privoščiti dobri dve urici razvedrila, naj jutri zvečer le pohiti v Kulturni dom in ne bo mu žal.
j. k.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiriia
NA ZBOROVANJU V KINU «MODERNO» PRI SV. JAKOBU
Craxi (PSI) o reakcionarni vsebini vsiljenega referenduma o razporoki
Branko Pahor je podčrtal, da bodo Slovenci 12. maja odločno prečrtali znak «Ne»
Kot v vseh zadnjih letih je Stalno slovensko gledališče tudi letos vključilo v svoj repertoar gostovanje gledališč iz matične Slovenije. Tako je tokrat prišlo k nam ponovno Mestno gledališče ljubljansko (pred zaključkom sezone bo gostovala tudi Drama SNG iz Ljubljane) in v nedeljo popoldne in zvečer uprizorilo v Kulturnem domu vodvilsko komedijo francoskega komediografa Geor-gesa Feydeauja «Bolha v ušesu». Predstava za premierski abonma bo jutri zvečer.
«Bolha v ušesu» je eno najboljših del tega plodnega in po Molieru prav gotovo najpomembnejšega francoskega avtorja komedij, katerih glavni (če ne celo edini) namen je zabavati občinstvo, a vendarle z lahkotno kritičnim prizvokom določenih družbenih pojavov in človeških lastnosti. Dejanje sproži skonstruirana vzmet (tokrat gre za naramnice), avtor pa potem s spretnim izrabljanjem vseh možnih zapletov, ki jih ustvarjajo klasične zamenjave oseb in zakonske intri-gice, plete zgodbo v klopčič komičnih situacij in ga potem tudi razpreda do končne razjasnitve u-metno skonstruiranih nesporazumov. Če k temu dodamo še vodvilske zaključke vmes in po vsakem dejanju pa sceno in kostume, pa glasbo, kar vse je zelo učinkovito podrejeno samemu lahkotnemu znača-
„ ----------------j- ----------—. ju igre, potem je to že samo po
skozi Devin in Sesljan. Prva vožnja sebi lahko jamstvo za prijetno in ob 7. uri.	Iprav nič umsko zaposlujočo zaba-
Tržaška federacija PSI je sinoči v kinu «Moderno» pri Sv. Jakobu priredila zborovanje v zvezi s kampanjo o referendumu, na katerem je govoril namestnik vsedržavnega tajnika posl. Bettino Craxi. Govornika je predstavil pokrajinski tajnik Lucio Ghersi, ki je orisal nekatere krajevne značilnosti kampanje in dejal, da tudi v Trstu socialisti nastopajo avtonomno.
njirp je v slovenščini Branko Pahor ugotovil, da se morajo še zlasti Slovenci zavedati, da gre v resnici za odgovor na osnovna vprašanja svobode in da jè treba odgovoriti na poskus preusmeritve politične osi na desno z vsemi posledicami. Zaradi tega bo 12. maja naš ne odločen. Branko Pahor je nato dejal, da bodo socialisti vodili odločno, a istočasno tudi strpno borbo.
Posl. Craxi je najprej ugotovil, da obstaja po vsej Evropi vzdušje negotovosti in da je v tem negativnem položaju Italija prav gotovo najbolj ogrožen člen. In prav sedaj se Italija ukvarja z razporoko in poskusom, da se jo odpravi in torej z vprašanji, ki so v resnici vprašanja preteklega stoletja. Prišlo je do mobilizacije skrajnega klerikalizma in torej istih sil, ki so 1943. leta hotele nadaljevanje s fašizmom brez Mussolinija, ki so kasneje bile za kralja in ne za republiko ter so celo De Gasperiju očitale medlost, ker ni hotel postaviti komunistov izven zakona.
Zaradi tega sedaj kritizirajo zakon Fortuna - Basiini, čeprav je to dober zakon in skušajo obnoviti ozračje iz 1948. leta. V resnici pa hočejo s sklicevanjem na blok reda ustvariti večino, ki naj bi kasneje služila tudi za druge mnogo bolj nevarne namene.
Craxi je podčrtal velik pomen u-glednih glasov iz katoliških krogov, ki se zavedajo vseh nevarnosti in ki so se že izrekli za ohranitev raz-poroke, saj se zavedajo, da pomeni human dosežek. Pri tem pa je značilno, da nekaj takega ni javno rekel niti en vodilni predstavnik KD, čeprav na tihem mnogi pravijo, da se z referendumom ne strinjajo in da se zavedajo vseh nevarnosti, ki jih prinaša.
• V Trstu se je včeraj začel prvi informativni tečaj o Evropski gospodarski skupnosti. Tečaj organizira
deželna uprava v sodelovanju z italijanskim uradom pri komisiji EGS. Prvo zasedanje je bilo v prostorih trgovinske zbornice, kjer si bodo sledila še nekatera predavanja, nakar se bo tečaj nadaljeval v Gorici in Vidmu. Na dnevnem redu je razprava o varstvu narave, zaščiti potrošnika, skupni prometni politiki, skupnem tržišču, kmetijstvu in gospo-darsko-monetamem združevanju v Evropi.
Do SO. aprila prošnje za premije v prid vajencem
Deželna uprava sporoča, da je bil rok za vložitev prošenj za priznanje posebne premije, namenjene obrtniškim vajencem (deželni zakon štev. 36 iz lanskega leta) podaljšan do 30. aprila letos. Premije so namenjene vajencem, ki so stopili v poklic po 22. novembru 1972 in ki so vsaj leto dni pri istem mojstru. Prošnje sprejemajo pokrajinske komisije za obrt in sindikalne organizacije.
• Deželni odbor je namenil 380 mi-Ijonov lir za razne zemeljske izboljšave v Furlaniji - Julijski krajini. Od tega bosta prejeli goriška pokrajina 38, tržaška pa 19 milijonov lir. V obeh pokrajinah bodo s temi sredstvi poskrbeli predvsem za izboljšanje kmečkih domov in pritiklin.
• Te dni se je v Trstu sestal deželni urbanistični odbor, da bi vzel v razpravo splošen urbanistični načrt Furlanije - Julijske krajine. Načrt je kakor znano sprejel deželni svet tik pred koncem prejšnje mandatne dobe. Podpredsednik deželnega odbora De Carli, ki predseduje deželnemu urbanističnemu odboru, je ob tej priliki izrazil upanje, da bo splošni urbanistični načrt lahko v kratkem postal polno veljavna norma.
Nad 12 milijonov lir plen treh tatvin
Dvanajst milijonov lir je skupni plen tatov (morda iste organizirane tolpe) v treh tržaških stanovanjih. V vseh stanovanjih so tatovi vlomili vrata, premetali predale in omare ter pobrali vse, kar jim je prišlo pod roke. Seveda je njihov

Med polaganjem vencev na kraju inučeništva 71 talcev
RAZSTAVE V TRSTU
Daneo v galeriji Cartesius Milančan Fedeli v Forumu
V	našem mestu je trenutno vrsta razstav, od katerih nekatere zaslužijo ogled. Od sobote sta na primer v dveh galerijah dve osebni razstavi, ki sta vredni posebne pozornosti. V galeriji Cartesius razstavlja Tržačan Romeo Daneo, ki smo ga srečali že na neštetih razstavah, le da se tokrat predstavlja v povsem drugačni luči, namreč z vrsto del, grafik, risb in olj, ki so nastala v daljšem preteklem razdobju in je zato Daneo tu navzoč v povsem drugačni luči kot ga poznamo zadnja leta. Razstava, ki nosi naslov «Romeo Daneo — tajna beležnica», bo trajala da 25. t. m.
V	galeriji Forum pa se je v soboto zvečer predstavil Tržačanom milanski slikar Francesco Fedeli, ki je prinesel na ogled v naše mesto večje število svojih mate-ričnih in polimateričnih slik, ki jih bo razstavljal do 21. t. m.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Georges Feydeau
BOLHA V UŠESU
Vodvilska komedija v treh dejanjih
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	ALENKA BARTLOVA
Glasba:	URBAN KODER
Plesi:	LOJZKA ŽERDINOVA
Režija:	ŽARKO PETAN
Jutri, 10. aprila, ob 20.30 za ABONMA RED A — premierski
Gledališča
KULTURNI DOM
Jutri, 10. aprila, ob 20.30 gostuje Mestno geldališče iz Ljubljane s predstavo Georgesa Feydaua «Bolha v u-šesu», za abonma red A — premierski.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Danes, ob 20. uri ponovitev Giorda-nove opere «Andrea Chenier», ki jo bo dirigiral Carlo Franci. Režija Dario della Corte. V glavnih vlogah bodo nastopili tenor Giorgio Merighi, sopranistka Orianna Santunione in baritonist Mario Sereni.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago preostale vstopnice.
Pri gledališki blagajni (tel. 31948) so na razpolago abonmaji za letošnjo simfonično sezono «Pomlad 74».
plen predvsem zlatnina in denar v gotovim.
Prvi je prijavil rop 39-letni Sergio Quargnal iz Ul. Valdirivo 26, kateremu so ukradli 56 zlatnikov in več druge zlatnine v skupni vrednosti 4 milijone lir. 41-letnemu Paolu Clementiju iz Ul. Rossetti 34 so ukradli za približno poldrugi milijon lir zlatnine. Največjo škodo je utrpel 57-letni Giulio Resseta iz Ul- Beccaria 13, kateremu so. u-kradli pol milijona lir v gotovini,
70 zlatnikov in mnogo nakita za skupnih 7 milijonov lir.
- Ittiwi Wm. )■ '	m
JUTRI V CCA Srečanje s protagonisti opere «Andrea Chenier»
Jutri ob 19. uri bodo v veliki dvorani CCA, Ul. S. Carlo 2, gostje tržaškega združenja prijateljev operne glasbe pevci in pevke, ki nastopajo v operi «Andrea Chenier». Srečanja in razgovora s tržaškim občinstvom se bodo udeležili dirigent Carlo Franci, Giorgio Merighi, Orianna Santunione in Mario Sereni. Vstop je prost.
lliiiiiiitmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiliiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
VČERAJ V DEŽELNEM SVETU
Večina svetovalcev podprla zakon za razvoj živinoreje
Proti so glasovali le pripadniki PLI in MSI - Deželni odbor se je obvezal, da bo sprejel še druge pobude v prid domačemu kmetijstvu
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gomer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:	Fran Govekar
Scena:	Demetrij Cej
Koreograf:	Selma	Micheluzzi
Kostumi:	iz fundusa SSG
Glasba:	Aleksander Vodopivec
Režija:	ADRIJAN	RUSTJA
Danes, 9. aprila, ob 15.30
Slovenski klub priredi
danes, 9. aprila ob 20.30
namesto najavljenega predavanja dr. Vladimira Vremca
SREČANJE
S STEV0M RODIČEM,
edinim preživelim talcem pokola na Opčinah
Vabimo vas, da se večera, posvečenega tridesetletnici ustreht-ve 71 talcev, polnoštevilno udeležite, hkrati pa se dr. Vremcu zahvaljujemo za razumevanje, s katerim je pristal, da se njegovo predavanje preloži na poznejši čas.
Po daljši razpravi je deželni svet na včerajšnji seji izglasoval zakon, ki določa finančne posege za razvoj živinoreje v Furlaniji - Julijski krajini. Normo so podprle vse svetovalske skupine razen PLI in MSI.
Predstavnik Slovenske skupnosti Štoka je v glasovalni izjavi naglasil, da bo glasoval za normo, ker uvaja nove prijeme v deželno kmetijstvo in upošteva zadružništvo ter polkmete (part-time), ki jih je največ prav na Tržaškem in Goriškem. Komunist Zorzenon je naglasil, da je bila svetovalska skupina KPI nasprotna zakonskemu osnutku, kakršnega je prejela v obravnavo pristojna komisija deželnega sveta. Med razpravo v komisiji pa so bili sprejeti številni popravki — med temi tudi taki, ki so dejansko razširili domet nove norme — tako da so se komunisti odločili, da bodo zakon podprli. Druge glasovalne izjave so bile v večji ali manjši meri pozitivne, razen Parigije-ve (MSI) in Traunerjeve (LPI), saj vidijo neofašisti in liberalci v nameri, da se v okviru deželne uprave ustanavljajo nove organizacije na zadružni podlagi — kakršna bo ustanova, ki bo skrbela za odkupovanje živine in razpečevanje mesa — nevaren poskus preusmeritve gospodarskih dejavnosti iz tradicionalnih kalupov na neznana pota.
Popravki, ki so bili sprejeti med včerajšnjo razpravo o dokončnem besedilu novega zakona, se nanašajo v glavnem na obrobne zadeve, kot so rok za vlaganje prošenj za deželno podporo v živinoreji, število glav živine, za katere bo dežela priznavala predvidene premije, denarne kazni za morebitne kršitelje zakonskih določil in teža mlade živine posameznih pasem, za katero bodo živinorejcem priznane že omenjene premije.
Pred razpravo o posameznih členih novega zakona so spregovorili svetovalec Moschioni (poročevalec za opozicijo), svetovalec Del Gob-lbio Forti o podzemeljskem toku Ti bo (poročevaelc za večino) in od- ‘ mave.
bomik za kmetijstvo Tripani. V svojem posegu je Moschioni opozoril na šibkost deželnega kmetijstva in na dejstvo, da sloni zaradi tega tudi nova deželna norma na majavi podlagi. Pozitivnost novega zakona je v tem, da postavlja nekaj novih in pozitivnih prijemov, ki pa jih bo treba v prihodnje še razviti, če hočemo da se živinoreja v Furla-niji-Julijski krajini premakne iz sedanje zaostalosti. Del Gobbo je nasprotno naglasil, da je deželno kmetijstvo vidno napredovalo od trenutka, ko je ustrezne pristojnosti prevzela deželna uprava in razčlenil tiste točke v zakonskem besedilu, ki so po mnenju krščanskih demokratov najbolj značilne za učinkovitejši razvoj živinoreje v naših krajih.
V zvezi z deželnim kmetijstvom je deželni odbor sprejel pet resolucij, ki so jih vložili predstavniki svetovalskih skupin in ki obvezujejo deželno vlado, da bo poskrbela za naslednje izboljšave: da bo ER SA tehnično pomagala gorskim skupnostim pri pripravljanju kmetijskih načrtov (resolucijo so vložili svetovalci KPI); da bo proizvajalcem zagotovljena ugodnejša odkupna cena za mleko (KD); da bodo osrednje oblasti zavrte uvoz mesa iz tujine in še drugače podprle domače proizvajalce (KD, PSI, PS Dl); da bo na velikih posestvih v naši deželi obvezno rediti tudi govejo živino (resolucija, ki so jo vložili svetovalci KPI, je bila sprejeta kot priporočilo) ; da bo odslej za brezcarinski uvoz mesa na Tržaško in Goriško skrbela deželna zadruga (KD, PSI. PSDI, KPI) in da bo o vorašaniu cen za mleko sklicana nosebna okrogla miza ob sodelovanju vseh prizadetih dejavnikov (KPI).
Razna obvestila
Mladinski krožek • Trst priredi v sodelovanju s SPDT od 12. do 15. aprila štiridnevno zimovanje v Bohinju. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije in prijave dobite v prostorih krožka v Ul. Ginnastica 72.
Mali oglasi
STAREJŠA UPOKOJENKA po slovenskem učitelju, stanujoča v o-koliški vasi, v lastni hiši, išče zdravo žensko, Slovenko, po možnosti tudi upokojenko, za družbo in delno pomoč v gospodinjstvu. Nagrada po dogovoru. Telefonirati na 411323.
Včeraj-danes
Danes, TORER, 9 aprila
TOMAŽ
Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 18.43 — Dolžina dneva 13.12 — Luna vzide ob 22.05 in zatone ob 6.29.
Jutri, SREDA, 10. aprila MARKO
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,8 stopinje, najnižja 13,4, ob 19. uri 16 stopinj, zračni pritisk 1016,2 mb, stanoviten, veter 3 km na uro severozahodni, vlaga 47-odstotna, nebo 2 desetinki pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,8 stopinje.
SMRTI IN POROKE
Dne 7. in 8. aprila se je v Trstu rodilo 10 otrok' umrlo pa je 21 oseb.
UMRLI SO: 67-letni Giordano To-lusso, 72-letna Argentina Čeme, 84-letna Valenti vd. Rebula, 65-letni Giuseppe Sudich, 69-letna Eufemia Gattonar vd. Budicin, 86-letna Giovanna Prodan, 63-letni Bruno Carmel, 70-letni Umberto Donati, 72-letna Natalia Hollstein, 81-letna Giuseppina Parovel vd. Vecchiet, 47-letni Giovanni Vittel, 93-letni Carlo Cok, 78-letna Caterina Camalich vd. TarabocChia, 90-letna Luigia Bisiach vd. Bisiacchi, 52-letni Angelo Pisani, 69-letni Libero Pizzarello, 89-letni Mario Buda,
73-	letna Anna Železnik por. Cherubin,
74-	letna Alga Cossari por. Gandin, 83-letna Luigia Caucich vd. Cermel in 61-letni Remigio Faimann.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sennino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel 225-596) ; Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271-124).
• Drevi ob 19. uri bo v sejni dvo-rnm nbč'n'keea naravoslovnega muzeja v Ul. Cimician 2 govoril Fa
issisi
BANCA DI CREDITO DI TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F. FILZI 10	’t. 38-101. 3e-0«5
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	641 —
Funt šterling	1573—
Švicarski frank	209—
Francoski frank	137,20
Nemška marka	249,95
Avstrijski šiling	33,80
Dinar: debeli	39—
drobni	39—
MENJALNICA
vseh tujih valut
La Cappella Underground 19.00—21.00 «Assalto alla terra» (1954). Igrajo: James Whitmore, Edmund Gwenn in Jean Weldon.
Ariston — I.N.C. 15.00 «Milerepa». Rezija Liliana Cavani. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Easy Rider» (Libertà e paura). Barvni western film. Igrata Peter Fonda in Denis Hoper.
Excelsior 16.00 «Fiore di carne». Igrata Monique Van De Ven ri Rutger Hauer. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Il corpo». V glavnih vlogah Enrico Maria Salerno ri Zeudi Araya. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «I guappi». Barvni film-v katerem igrajo Claudia Cardinale, Franco Nero in Fabio Testi. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00—22.15 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonel-li. Lilla Brignone, Alessandro Mo-mu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00—22.15 «L’arbitro». Barvni zabavni film. V glavnih vlogah i-grata Landò Buzzanca in Joan Collins.
Aurora 16.30 «2001 Odissea nello spa-zio». Znanstvenofantastični film v barvah.
Capito! 16.30 «Ad un’ora della notte». Barvni film. V glavni vlogi Elisabeth Taylor, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 Walt Disneyev film «Pistaaaa... arriva il gatto delle nevi».
Impero 16.30 «Ku Fu? dalla Sicilia con furore». Franco Franchi. Barvni film.
Fiodrammatico 16.30 «Sì pura come un angelo resterà vergine?». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L’urlo di Chan terrorizza l’Occidente». Igra Lee Bruce. Barvni film.
Ideale 16.00 «Il colpo segreto di D’Ar-tagnan». George Nader, Magali Noci, George Marshal. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Lucky Luciano». V glavni vlogi igra Gian Maria Volente. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «Galaxy Horror». George Sanders in Lorna Wilde. Barvni film.
Astra 16.30 «La califfa». Ugo Tognaz-zi in Romy Schneider. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom.
Radio 16.00 «La mazurca le svedesi la ballano a letto». Barvni film Prepovedano mladini pod 18. letom.
Prosveta
Mladinski odsek PD «Vesna» vabi na predavanje «Kaj nam bi lahko pripovedovali naši stari starši o fašizmu» ki ga bo imel prof. Egidij Košuta jutri, 10. t.m. ob 20.30 v prostorih doma «Albert Sirk». Vljudno vabljeni!
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja najnovejše slike v akrilični tehniki Vladimir Klanjšček. Razstava bo odprta do konca aprila.
V	prostorih Centro Friulano Arti Plastiche v Vidmu, v Ul. Stringhe! 14 razstavlja svoja dela tržaški slikar prof. Avgust Černigoj.
Marino Aita razstavlja v krožku Assicurazioni Generali, v Drevoredu XX. septembra 1. Razstava bo trajala do 13. aprila.,
V	galeriji Tommaseo je odprl razstavo svojih del tržaški likovnik Da Cillia. in bo razstavljal do 23. t.m.
V	galeriji Cartesius je odprl razstavo tržaški slikar Romeo Doneo, ki bo razstavljal do 25. aprila.
Izleti
ANPI — Zveza borcev Trst priredi 21. 4. 1974, izlet z ogledom v Begunje in Bled, kjer bo kosilo. Odhod ob 7.30 z avtobusom s Fora Ulpiano (izpred sodišča). Vpisovanje pn AN Pl — Trst, tel. 730306, v trgovini pohištva Renar - Opčine, tel. 212255 in v Ljudskem domu v Križu do vključno 18. t.m.
Slovensko planinsko društvo Trst
priredi v nedeljo, 21. aprila avtobusni izlet na Blegoš (nad Cerknim). Datum vpisovanja bo naknadno javljen.
Prispevki
V počastitev spomina dragega očeta in moža Uga Margona, ob 3. obletnici smrti, darujejo žena, sin in hčerka 10.000 lir za Glasbeno matico m 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Olge Grgič daruje družina Grgič (Padriče št. 50) 1.000 lir za Center za rakasta obolenja. V isti namen daruje družina Bak 1.500 lir.
Namesto cvetja na grob Ane Povh daruje Severino Kozina z družino 5.000 lir za PD F. Prešeren in 5.000 lir za ŠD Breg.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je včeraj zapustil naš dragi oče in nono
V	v
KAREL COK (ZUPANOV)
Pogreb pokojnika bo jutri, 10. aprila, ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Katinaro.
žalujoča sinova Mirko in Milan, hči Milena, nevesti Zvonka in Jovanka, zeta Milan in Viktor, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo
Lonjer, Beograd, 9. aprila 1974
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega
JOSIPA NOVAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku.
Posebna zahvala g. Viktorju Mahniču.
Dolina, 9. aprila 1974	SVOJCI
GORIŠKI DNEVNIK
KUUB SPLOŠNEMU NEUGODNEMU GOSPODARSKEMU P010ŽAJU drugi TEDEN PROCESA PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM
Za 29 odstotkov so se zvišale vloge «Tržaške kreditne banke»
Obsežno poročilo upravnega sveta na rednem občnem zboru slovenskega denarnega zavoda
V	soboto so se zbrali delničarji «Tržaške kreditne banke» na rednem občnem zboru, kateremu je poročal upravni svet o splošnem gospodarskem položaju in o delu slovenskega bančnega zavoda v preteklem letu. V poročilu upravnega sveta se ugotavlja, da je bilo leto 1973 prehodno in da je bila zanj značilna neustavljiva inflacijska spirala in z njo povezana monetarna kriza. Evropska gospodarska skupnost ni našla rišitve za svoja vprašanja in so bili njeni posegi le naključni in kompromisni.
Zato išče vsaka država rešitev na svojo roko, petrolejska in energetska kriza pa sta še poslabšali položaj, zaostrili krizo in depresijo in tako smo vstopili v ozračje «austerity», v katerem se porajajo nova zaskrbljujoča vprašanja družbenega razvoja.
V	nadaljevanju poročilo pobliže obravnava gospodarske pogoje naše pokrajine in dokaj obširno govori o poljedelstvu. V tej zvezi ocenjuje rezultate letine in nato govori o Vznemirljivi težnji, da kmetje zapuščajo zemljo, ker cene obdelovalnih zemljišč dosegajo cene gradbenih parcel. Tragično je razlaščanje zemlje za tako imenovano javno korist, pri čemer pa odkupnina nikoli ni enakovredna dejanskemu bogastvu, ki jo zemlja predstavlja za kmeta.
Na področju industrije je bil potek normalen in pozitiven kljub naraščanju proizvodnih stroškov; ori staniški promet je narastel, vendar izključno na račun prometa s petrolejem, ki zahteva zelo malo delovne sile in ki le malo prispeva k povečanju dohodkov prebivalstva
V	maloobmejnem prometu ni bilo opaziti napredka. Saldo avtonomnega računa je bil aktiven za Jugoslavijo, ker se ga določene organizacije ne poslužujejo dovolj za svoje operacije. Občuten zastoj je zabeležila trgovina na drobno zaradi epidemije kolere, saj je prišlo do delne zapore meje.
Leto 1973 je bilo torej na splošno kritično, vendar je denarni zavod s pazljivostjo izkoristil vse možnosti in metodično razmahnil dejavnosti na vseh področjih, še zlasti pa na tistih, na katerih je pričel delovati šele v zadnjem razdobju. Zato je tudi obračun pozitiven.
Poročilo upravnega sveta Tržaške kreditne banke v tej zvezi pravi naslednje:
«Zaupane nam denarne vloge so »e povečale za 758 milijonov, t.j. za 29°/o, kar je višje od pokraiin-skega in deželnega poprečja. Dosegli smo tako vsoto 3.388.307.000 lir. ki je toliko bolj pomembna, kolikor ni k njej prispeval denar iz javnega sektorja. Novi dotok denarja smo sorazmerno naložili bodisi v nakup obligacij, bodisi v navadne operacije, ki pa so v drugi polovici leta nekoliko zastale zaradi znanih kreditnih omejitev.
Poskrbeli smo za povečanje vrednostnih papirjev v portfelju, tudi zaradi strogih določil v tem smislu s strani predpostavljenih organov.
Nadaljna dovoljenja, ki smo jih dosegli na področju operacij z ino zemstvom in ki nam dajejo večjo delovno avtonomijo, so prispevala k dobremu razmahu te dejavnosti.
Prav tako je zadovoljiva dejavnost menjalnice, ki je skoraj podvojila svoje delo z ozirom na leto 1972 in skoraj potrojila rezultat.
Hipotekama posojila so dosegla vsoto 110 milijonov in se znajo še povečati, dokler ne bodo odgovarjajoče razpoložljivosti popolnoma u-porabljene.»
Po poročilu nadzornega odbora in čitanju obračuna se je na občnem zboru razvila precej živahna diskusija, med katero so delničarji razpravljali o splošnem gospodarskem razvoju in še posebej o razvoju slovenskega gospodarstva.
V TOREK V ŠEMPOLAJU
Sestanek župana dr. Lepe s prebivalci kraških vasi
Prejšnji torek je bil v prostorih osnovne šole v Šempolaju širši sestanek prebivalcev Šempolaja, ' Praprota, Prečnika in Trnovce, na katerem je župan dr. Drago Legiša poročal o delu občinske uprave, ki
VČERAJ POPOLDNE PRI BAZOVICI
Voznikova slabost vzrok smrtne prometne nesreče
Življenje je izgubil 39-letni Jože Mohorčič iz Sel pri Sežani
posredno ali neposredno zadeva o-menjene vasi.
Uvodoma se je župan dotaknil vprašanja kraških rezervatov in o-brazložil stališče občinske uprave, ki je mnenja, da morajo biti lastniki zemljišč enakovredno zastopani pri upravi rezervatov. Nato je dr. Legiša izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je bil tudi predel devinsko - nabrežinske občine vključen v gorske skupnosti in poudaril, da sta to dosegla skupno s poslancem Škerkom po osebnem posredovanju pri pristojni komisiji v Rimu. Dr. Legiša je še izrazil zadovoljstvo nad začetkom gradnje zadružnega hleva v Praprotu in dejal, da ta lepa pobuda kaže na nov način živinoreje in bo nedvomno obrodila sadove.
Med javnimi deli, ki zadevajo Šempolaj in bližnje vasi, je nedvomno najbolj potrebna odprava železniškega prehoda na cesti Nabrežina - Šempolaj. Zato sta pristojna pokrajinska uprava in predsednik tržaške pokrajine Zanetti zagotovila pred kratkim županu, da je nadvoz nad železnico prvo delo, ki ga bo pokrajina izvedla. Dr. Legiša je nato pojasnil, da bodo v kratkem postavili telefonski govorilnici v Praprotu in v Prečniku ter obrazložil načrt javnih del, predvsem popravil cest, ki jih namerava občina izvesti, ali jih je že izvedla. Dalj časa pa se je zaustavil pri vprašanju šempolajskega pokopališča. Občina ga je nameravala razširiti proti severu, domačini pa se s tem ne strinjajo. Zato obstajata dve možnosti. Ali se začne z deli po prvotnem načrtu in bi bilo torej pokopališče v kratkem dokončano, ali pa se prekliče sklep in pripravi načrt za razširitev pokopališča proti jugu. V tem primeru bi bili za dela potrebni vsaj dve leti. Ob koncu je župan še povedal, da je občina ugodno rešila prošnjo prebivalcev Prečnika, naj bi iz te vasi prevažali otroke v šempolaj sko osnovno šolo z občinskim šolskim avtobusom.
V razpravo je med drugimi posegel tudi občinski svetovalec Rogelja, ki je soglašal s potrebo po večkratnih stikih med občinsko upravo in občani. Tudi on je načel vprašanje pokopališča v Šempolaju in poudaril, da bi bilo škoda uničiti tak lep parkirni prostor pred vhodom na pokopališče. Poudaril je tudi potrebo po okrepitvi omrežja javne razsvetljave v Šempolaju in po uvedbi občinske smetarske službe tudi v Praprotu. Opozoril je še na pereče vprašanje tistih domačinov, ki bi hoteli graditi hišo na lastnem zemljišču, a jim to sedanji regulacijski načrt preprečuje.
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Pogovori Stojana Andova z obalnimi gospodarstveniki
Predsednik komiteja za zunanjo trgovino pri zveznem izvršnem svetu Stojan Andov se je sinoči v Kopru pogovarjal z obalnimi gospodarstveniki o aktualnih vprašanjih s področja gospodarstva in blagovnega prometa. Predvsem je šlo za izmenjavo mnenj, hkrati pa so tukajšnji činitelji opozorili na nekatere probleme, ki so posledica svetovne energetske krize, pa tudi na take, za katere bi morali najti sistemske rešitve. Tako so med drugim omenili, da zastarelost predpisov ovira nadaljnji razvoj maloobmejnega blagovnega prometa z Italijo, nadalje, da bi bile potrebne korekture zakona o prostih carinskih conah, ker so nastopile dokajšnje težave glede poslovno tehničnega sodelovanja s tujimi partnerji, težave so tudi glede nakupa ladij v tujini, potem glede uvoza surovin in podobno. Za obalo so ta vprašanja izrednega pomena, saj ima široko razvite poslovne stike s številnimi državami, v perspektivi pa se bo zlasti razvilo sodelovanje z državami v razvoju. Stojan Andov je v nevezanem razgovoru povedal, da vsa ta vprašanja pristojni organi skrbno proučujejo in da bodo v kratkem poiskali ustrezne rešitve. Posebej pa je o-pozoril na pomen sodelovanja z neuvrščenimi državami. Po njegovem mnenju bo potrebno posvetiti osnovno pozornost ustanavljanju skupnih podjetij.
L. O.
Včeraj popoldne se je v bližini vejnega prehoda pri Bazovici pripela prometna nesreča, pri kateri je :gubil življenje 39-letni Jože Mo-orčič iz Sel pri Sežani.
Mohorčič je bil namenjen s svo-m avtom renaultom 10 major z evi-enčno tablico KP 169-86 iz Bazovice roti meji. Verjetno se je vračal dolov, v avtu je namreč peljal ne-aj opeke posebne vrste, ki jo je upil v Padričah. Spremljala ga je Metna svakinja Sonja Mahorčič iz ežane. Partizanska cesta 35.
Kakih 300 ali 400 metrov pred me-) je Mohorčič iz še nepojasnjenih a zlogov nenadoma zavil v levo in vtomobil se je zalete! v obcestno revo. Vioznik je bil pri priči mr-;v, njegova sopotnica pa je bila le ekoliko potolčena in so ji nudili pr-o pomoč kar v Bazovici.
Vzroki nesreče niso še povsem jas-
ni. Kaže pa, da je vozniku postalo slabo, saj je avto sunkovito zavil v levo. Preiskovalci so po bežnem pregledu izključili možnost okvare na vozilu in tudi preveliko hitrost, saj je Mohorčič vozil v tretji prestavi.
Najverjetnejša je torej domneva o nenadni slabosti. To potrjuje tudi pričevanje Mahorčičeve. ki je povedala, da je, tik pred zavojem v levo, voznik zamahnil z roko pred očmi, kot bi hotel odpoditi muho. V avtu pa ni bilo nobene muhe in okna so bila zaprta.
Na kraj nesreče so prihiteli karabinjerji oazoviške postaje in gasilci, ki so izvlekli Mohorčičev© trupio iz skrotovičene pločevine. V Bazovico je prihitel tudi rešilni avtomobil, vendar pa jo bil prseg zdravnika zaman, Kasneje so truplo prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Karabinjerski polkovnik Mingarelli prepričan da so na zatožni klopi petoveljski atentatorji
Preiskovalci so na «rdeči sledi» izgubili celih pet mesecev, «črno» pa zanemarili
Karabinjerji so dolge mesece po atentatu pri Petovljah načrtno vztrajali na «rdeči sledi», ker so bili prepričani, da atentatorji pripadajo levičarskim ekstraparlamen-tarnim skupinam in še posebej skupini «Lotta continua». Tako je dejal poveljnik deželne legije karabinjerjev polkovnik Dino Mingarelli, ki je podal na tržaškem porotnem sodišču včeraj zjutraj dolgo, skoraj tri ure trajajoče «poročilo» o preiskavi. Karabinjerji so v začetku sledili «rdeči sledi» in s tem v zvezi je polk. Mingarelli navedel tudi vrsto imen, kasneje
Polk. Mingarelli
so preiskovalci šli po «črni sledi», a le bežno, in končno, ko so izgubili vsako upanje, da bi obtožili levičarje, so upoštevati izjave zapornika Walterja Di- Biaggia in prešli na tako imenovano «goriško sled».
IzvajanjaJ 'polkV'u,Mmgarellija so bila zelo podrobna, precej si je pomagal z brdnjam in povzemanjem podatkov iz svojih poročil, ki jih je v času preiskave pošiljal državnemu pravdniku, tu pa tam se je zarekel ter pogosto zamenjaval obtoženko Mezzoranovo s Scopaz-zijevo. Že uvodoma, komaj se je vsedel na stol in prisegel, je polk. Mingarelli dejal, da je preiskavo vodil in jo nadzoroval osebno in da zato prevzema nase vsako odgovornost.
Med njegovim izvajanjem so ga branilci večkrat prekinili in trdili, da njegovo pričanje nima prave veljave, ker je med branjem poročil navajal izjave obtožencev. Di Biaggia in cele vrste prič. Odvetniki so celo zahtevali, da se sodišče odpove temu pričevanju, vendarle pa so sodniki, po krajšem posvetu v sejni dvorani, to zahtevo branilcev zavrnili.
Čeprav so bralnici odkrili v pričevanju polk. Mingarellija celo vrsto nedostatkov, obstaja splošno mnenje, da se je položaj obtožencev po njegovem pričevanju poslabšal. Poveljnik deželne legije karabinjerjev je namreč skušal dokazati, da so preiskovalci podrobno in točno proučili izjave obtožencev, ki nudijo, pa čeprav ni nikakih dokazov, jasno in dokončno sliko o atentatu.
Dvorana porotnega sodišča je bila včeraj še bolj natrpana kot v prejšnjih dneh. Morda je publika pričakovala, da bodo zaslišali Walterja Di Biaggia, ki je sprožil val obtožb. V dvorani je bilo več kot 300 ljudi, med njimi veliko Goričanov.
Branilec odv. Maniacco je uvodoma prebral pismo, ki ga je Romano Resen pisal materi 15. oktobra 1972, ko je bil vkrcan na petrolejski ladji sredi Indijskega oceana in ki je bilo odposlano iz Capetowna 30. oktobra. V pismu napoveduje Resen, da se bo izkrcal v Le Havru, ker se ne čuti zdra-vega in ker so .na ladji v tem času zamenjali zahodnonemško zastavo z liberijsko, s čimer so izgubili vrsto socialnozdravstvenih pravic. S pismom je hotel branilec očividno dokazati, da ni bilo Resenovo izkrcanje v Le Havru nepričakovano.
Branilec odv. Battello je prikazal osebnost Dl Biaggia, ki je, kot izhaja iz zapisnikov, večkrat spreminjal izjave in dejal, da bi bil moral biti tudi Di Biaggio če je res kar je karabinjerjem izjavil, na zatožni klopi. Obtožil pa je karabinjerje, da so šele tri n168®?® po Di Biaggiovi prvi izjavi obvestili o tem preiskovalnega sodnika.
Odv. Umberto De Luca iz Verone, ki skupno z odv. Battellom brani obtoženega Budina, je v dolgem govoru porotnikom dejal, da morajo upoštevati vse, kar je v zvezi s procesom V to spada tudi skoro skrivna preiskava, ki jo je IL novembra 1972 uvedel preiskovalni sodnik, čeprav so karabinjerji na daljevali preiskavo na svojo pest Odv. De Luca meni torej, da je sodišče sprejelo v akte tega procesa celo vrsto ilegalnih dokumentov.
Po kratkem polemičnem posegu zastopnika zasebne stranke odv.
Morgere češ, da je skušal De Luca prepričevati porotnike in po posegu odv. Bernota, ki je s citatom Min-garellijeve izjave dnevniku «Corriere della Sera» prikazal, da je polkovnik časopisju najavil rezultate preiskave, je stopil na oder pred sodnike polk. Dino Mingarelli, eleganten kot vedno v svoji uniformi, z aktovko, v kateri je imel celotno dokumentacijo.
31. maja 1972' po 22. uri so bili karabinjerji v vsej naši deželi v pripravnem stanju, ker so po naročilu notranjega ministrstva pričeli eno izmed tolikih nadzorstvenih akcij. Prav ta večer, ob 22.35 je neznanec telefoniral goriškemu karabinjerskemu poveljstvu in javil, da je na stranski pot pri Petovljah ustavljen avto. Major Celso Zilli, poveljnik goriškega področja, je preiskavo poveril karabinjerjem v Gradišču: ti so šli v Petovlje, kjer so postali žrtve atentata.
Še isto noč so blokirali celotno področje in tudi zaslišali lastnika ukradenega avtomobila Brescio. Mesec in pol dni so pazljivo nadzorovali vse, kar se dogaja v okolici Ulice del Brolo. Priskava je dokazala, da so neznanci pripravili razstrelivo na kraju samen pri Petovljah, kajti nedaleč od kraja eksplozije so našli nadomestno avtomobilsko kolo fiata, ki ga je Brescia spoznal za svojega.
O razstrelivu vrste «T 4», je dejal Mingarelli, da ga ne proizvajajo v Italiji, marveč le v ZDA in v Veliki Britaniji. Zaprosili so poveljstvo ameriških vojaških sil v Italiji, da bi poizvedelo, če je iz njihovih skladišč izginilo to razstrelivo. V bazi NATO v Avianu je bila preiskava 29. maja, v ostalih ameriških bazah pa v naslednjih dveh dneh. Američani so ugotovili, da so bile vse njihove zaloge nedotaknjene. Preiskavo o tem je izvedel SID. Preiskavo so razširili do Bočna, da bi ugotovili, če je bilo razstrelivo ostanek zalog nekdanjih južnotirolskih atentatorjev. Tudi tu je bila preiskava negativna: razstrelivo je torej prišlo iz inozemstva.
Istočasno so iz karabinjerske centrale v Gorici, kjer registrirajo glasove, poslali v zbirni center v Rim registracijo 19 glasov. Tudi ta poskus se ni obnesel.
Polk. Mingarelli je nato orisal preiskave na «rdeči», «črni» in «goriški» sledi. Atentat je bil po
odv. Battello
umoru Calabresija, zaradi česar so bili prepričani, da je treba krivce iskati med levičarskimi ekstrapar-lamentarci in zlasti med tistimi, ki prihajajo iz Trenta. Omenil je ne-keka Marca Pisetto, ki je dal napotke za to «rdečo sled». Ta je tudi obtožil Togliattijevega nečaka in izkazalo se je, da se je mož v obeh primerih nasramno zlagal. 24. oktobra, t.j. po skoro petih mesecih, so opustili «rdečo sled». Na sledi za fašistično «črno sledjo» pa so bili karabinjerji le občasno in o tej preiskavi je bil polk. Mingarelli zelo skop.
Pričeli pa so konec leta, v novembru, posvečati pozornost domači, «goriški sledi». «Di Biaegio se je sam javi) že julija, zaslišal sem ga 1. avgusta», je dejal Mingarelli, vendarle mu nisem verjel do novembra». Po opustitvi «rdeče sledi», zaradi katere so izgubili precej dragocenega časa, se je 24. oktobra v Milanu sestal tudi s preiskovalnim sodnikom D’Ambro-siom, ki mu je dejal, da je bilo po izpovedi Venture očitno, da ima Freda stike z nekaterimi ljudmi v Vidmu. Podatke o teh ljudeh so milanskemu sodniku videmski karabinjerji tudi posredovali.
Po mnenju polk. Mingarellija naj bi se priprave za atentat pričele v Resenovem stanovanju v Ulici Marconi 2/B, v septembru 1971, kjer sta začasno stanovala Maria Mezzorana in Welter Di Biaggio. Nameravali so pognati v zrak vojašnico karabinjerjev ali policije, ker so organi javne var-
nosti te ljudi preveč nadlegovali. Di Biaggio naj bi bil tudi povedal, da ni bil on za tako vrsto atentata. Eksploziv naj bi bili pripravili nekje v severnem delu mesta, ob eksploziji naj bi tja pohitela policija, oni pa bi tedaj izvedli rop. Resen je nasprotoval Di Biaggio-vemu predlogu in vztrajal pri a-tentatu na vojašnico. Eksploziv naj bi bil skrit pod podom Resenovega stanovanja. Kasnejša preiskava je ugotovila, da ta prostor res obstaja.
Ker je Di Biaggio najprej omenil, da je eksploziv dobavil trgovec Manera, je policija tega zaslišala. Ta je očitke odločno zavrnil, a o zasliševanju Manere ni v zapisnikih niti vrstice. Di Biaggio je sicer kasneje karabinjerjem sam povedal, da sta šla z Resenom po «T 4» v Švico, v skladišče nekega gradbenega podjetja. Resen in Biaggio sta tedaj zamudila rok povratka s tovornjakom v Gorico. Resen je tedaj lastnika telefonsko opozoril iz Cremone, da ima tovornjak okvare. Eksploziv naj bi bila pripeljala iz Švice 10. decembra 1970.
V oktobru 1971 so v stanovanju Marie Mezzoranove v Ulici della Scala spet tekli pogovori o možnosti atentata. Tokrat so se pogovarjali njen brat Di Biaggio in Furlan. Mezzorana je dejal, da bo povabi! k sodelovanju dva prijatelja. Barocco in Budicina, Furlan pa bi povabil Sergia Tuntarja. Nekaj dni kasneje je Di Biaggio izginil iz Gorice, ker je moral 16. 10. 1671 v zapor, kjer je še danes in kjer bo ostal osem let, 3. februarja 1972 pa je Furlan odpotoval v inozemstvo.
Polk. Mingarelli je nato pripovedoval kako so zasliševali razne osumljence. Scopazzijeva mu je zakričala, da je morala z dojenčkom na zasliševanje, Budicin se je sam javil in začel nekaj pripovedovati. V poznejših pričevanjih je bil Budicin še bolj odkrit. Verjetno je to storil, ker je bil v zadevi le postransko udeležen in je hotel s svojo izpovedjo pokopati resnične krivce, samega sebe pa rešiti. Budicin ga je tudi opozoril, da so mu neznanci grozili.
Polkovnik Mingarelli je nastopil kot priča, vendarle je branilcem nekajkrat dejal, da nastopa tudi kot vodja preiskave. Prikazal je, priznati je treba da spretno, zelo zamotane priprave za izvedbo a-tentata. Iz njegovih razlag pa nekaj ni jasno. Zakaj so n.pr. Budicin, Mezzorana in Larocca marca 1972 šli iskat eksploziv pod most v Pieris, ko ga je imel Resen, ki naj bi bil vodja te tolpe, doma že 10. decembra 1970, torej skoro poldrugo leto prej.
Branilci so hoteli postaviti vprašanja polkovniku Mingarelliju, vendar je predsednik sodišča dr. Corsi
razpravo prekinil in jo odložil na danes, ob 9.30.
Začetek razprave o letošnjem proračunu v pokrajinskem svetu
Na sinočnji seji pokrajinskega sveta v Gorici je odbornik za finance Lodi prečital poročilo k letošnjemu proračunu. Iz poročila izhaja, da bo letošnji proračun imel deficit 1 milijarde 375 milijonov lir. Pred tem so svetovalci ratificirali nad 40 sklepov, ki jih je sprejel v zadnjih mesecih ožji pokrajinski odbor. Bivšega mi-sovskega pokrajinskega svetovalca Cosebino je zamenjal svetovalec Baiocchi.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Georges Feydeau
BOLHA V UŠESU
Vodvilska komedija v treh dejanjih
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	ALENKA	BARTLOVA
Glasba:	URBAN KODER
Plesi:	LOJZKA ŽERDINOVA
Režija:	ŽARKO	PETAN
V četrtek, 11. aprila, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici ABONMA RED A — mesto, o-koliški in mladinski.
Razna obvestila
Podporno društvo za Goriško obvešča člane, da bo v četrtek, 18. a-prila s pričetkom ob 20. uri redni občni zbor. Zbor bo na sedežu, Ulica Malta 2.
MLADINSKI KROŽEK GORICA
priredi v četrtek, 11. aprila, ob 20.30
PROSLAVO
DNEVA KOZMONAVTA
ki bo v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13.
Sodelujejo:	prof. F. Dominko,
inž. V. Ribarič in pesnik A. Mermolja.
Vljudno vabljeni!
Izleti
Slovensko planinsko društvo - Gorica priredi na velikonočni ponedeljek, 15. aprila, prvi tradicionalni spo-mladinski družinski izlet v Ajdovščino. Na programu je krajši izlet do izvira Hublja ter srečelov in prosta zabava, ki bosta v prostorih hotela «Planika». Vpisovanje sprejemajo do četrtka, 11. aprila na sedežu društva, Ulica Malta 2.
Prispevki
Tončka Drašček iz Gorice daruje
5.000	lir za Slovensko planinsko društvo Gorica.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Sklepna razprava o ustanovitvi decentraliziranih krajevnih enot
MSI in PLI proti ustanovitvi rajonskih svetov Odobritev izvršilnega nažrta socialnega središča
Goriški občinski svet je sinoči po-1 ziral z misovcem Pedronijem ter zno zvečer zaključil razpravo o pra-1 na podlagi dejstev izpodbil uteme-
vilniku glede ustanovitve in delovanja rajonskih svetov. Njegov politični pomen je v začetku seje pojasnil odbornik Fantini, ki je izrekel priznanje občinskemu svetu za sodelovanje pri uresničevanju te pomembne odločitve, ki prihaja k nam na podlagi bogatih izkušenj pridobljenih v drugih mestih in med njimi tudi v Milanu. Zaradi tehničnih in finančnih razlogov za sedaj ni predvidena neposredna izvolitev članov rajonskih svetov, ampak je določeno njihovo imenovanje. Politične stranke jih bodo na podlagi števila prejetih glasov v tisti četrti določile po 14, ostalih 6 pa bodo imenovala razna združenja. Odbornik Fantini je poudaril, da so stranke nosilke družbenih potreb in da zato zavrača tezo o sestavi krajevnih svetov iz nestrankarskih zastopnikov. Nadalje je dejal, da so pri razdelitvi upoštevali obstoj nekdanjih okoliških občin, ki sp sedaj sestavni del goriške občine, in poudaril integracijske težnie med občinami in pokrajinami, ki govorijo tudi o nasprotnem procesu krajevne samouprave.
Odbornik je nato obsežno polemi-
iiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiniimimHMHmmumMmmiimummmmmmiiiiiiiiiiMiiHmmMimn
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Na srečanju malih odrov PDS z Bevkovo enodejanko «Vkaverni»
Prvi krog predstav je zaključen Prevladuje domača dramska žetev
Kot smo že poročali, se je v petek začelo v Novi Gorici tretje srečanje malih odrov. Primorsko dramsko gledališče je kot organizator srečanj želelo predvsem posredovati občinstvu in gledališkim ustvarjalcem celovit prikaz dejavnosti poklicnih gledališč pri nas na področju eksperimentalnih in komornih uprizoritev. Z razstavo o partizanskem gledališču, ki jo je odprlo ob letošnjem srečanju, pa je želelo verjetno poudariti kontinuira-nost odrske besede tega trenutka z izročili revolucije.
Prvi krog predstav na letošnjem srečanju je zaključen. Odprli so ga s predstavo dubrovniškega gledališča «Marin Držid» in sicer z delom P. Abelardo «Heloise Abelar-du», zaključilo pa ga je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja v nedeljo zvečer z «Požarom* Igorja Torkarja. Prevladujoč vtis je v prvem krogu dajalo domače dramsko u-stvarjanje, saj so bila odigrana vo-leg omenjenega Torkarjevega «Požarja* še Franceta Bevka enodejanka «V kaverni» ter B. Miklavca «Pomarančnikov najnovejši življenjepis in njegova prva smrt» ter P. Lužam «Zeleni volk».
Tokrat nas seveda posebej zanima Bevkova emdejanka «V kaverni». Delo, ki sicer sodi v manj zm-no Bevkovo dramatsko ustvarjanje, je nastalo v letu 1922. Pisatelj ga je v začetku naslovil «V globeli». Vanj pa je zajel vojno tematiko in jo tudi obdelal v zmčilnem ekspresionističnem slogu, ki je tedaj začel svoj pohod v Evropi. Delo je pred Primorskim dramskim gledališčem uprizorila že akademija za gledališče, film, radio in televizijo kot interno študijsko predstavo.
Novogoriška uprizoritev enodejanke «V kaverni», ki je imela poseben poudarek glede na to, da je ta gledališka hiša pobudnik in realizator srečanj malih odrov, je bila seveda postavljena študijsko, manj ve zana na efekte, ki jih zasledujejo postavljalci uprizoritev za «teren». Kot samo delo, ki ni stilno ne dramaturško enotno, je tudi izvedba nihala med «jazi* ustvarjalcev in «jazi» oziroma liki iz dela samega. Lahko bi rekli, da je bila uprizoritev preizkus znanja in ustvar-
jalnih sposobnosti mladega režiserja Emila Aberška, scenografa Matjaža Turka, kostumografinje Anje Dolenčeve in lektorice Ane Mlakarjeve ter seveda celotnega igralskega ansambla, ki so ga sestavljali: Janez Stariha, Iztok Jereb, Tone Šolar, Ivo Barišič, Jure Kavšek in Matjaž Turk. Uprizoritev se je v sebi potrdila in poudarila nemara v tem trenutku bolj kot kdajkoli aktualna vprašanja v zvezi s humanističnimi aspekti življenja.
«Pomarančnikov najnovejši življenjepis in njegovo prvo smrt» je napisal, uprizoril in igral Branko Miklavec. Delo je, kot je napisal njegov avtor, rahlo zakrita borba Po-marančnika, v katerem je poosebljen sam avtor «za delo, za osnovno pravico in potrebo človeka, borba za uveljavitev sebe, za življenje sebe» in navkljub cinikovemu porogu «pesem življenja». Besedilo se res zdi kolaš različnih filozofij, neenotno v svojem konceptu. Očitno je, da je igralec in režiser Branko Miklavec premagal v njem pisca.
Tudi «Zeleni volk» Pavla Lužana izzveni predvsem v avantgardnem iskanju novega gledališkega izraza; v njem prevladuje forma nad vsebino; poleg besed igrajo v njem o-dločujočo vlogo ritmi, geste in kretnje, ki dobivajo, kot je zapisal Janez Negro v spremni besedi k u-prizoritvi, «ritualni, prvinski pomen». «Zelenega volka» je na srečanju predstavila Mala drama slovenskega narodnega gledališča. Režiral ga je Matija Logar, igrali pa so Meta Vraničeva, Mariana Brecljeva. Boris Juh. Tone Gogala, Kristijan Muck, Mojca Ribičeva, Andrei Nahtigal, Alenka Vipotnikova.
Za Slovensko ljudsko gledališče v Celju je režiral «Požar» Igorja Torkarja, ki je zaključil prvi krog srečanja malih odrov, Juro Kislin-ger. Gre v bistvu za monodramo, za alegoričen prikaz današnjega razdvojenega sveta. Zg tragične in hkrati klovnovske spopade, za razkrinkavanje miselnega in čustvenega v nas. Hkrati pa tudi za nemoč in absurdnost upiranja danemu. V delu ie zlasti izstopal s svojo kreacijo Sandi Krnšl, igrala pa sta še Stanko Potisk in Marjeta Gregora-čeva.
Ijenost njegove pravne ihte, ki se kaže ob vsaki razpravi o pravilniku, kakor tudi njegovo zaskrbljenost za nastajanje «novih pariških komun» in «sovjetov».
Svetovalci so nato navedli nekatere nebistvene spreminjevalne predloge k 22 členom pravilnika ter zahtevali nekatera pojasnila. Pogovor se je razvil tudi ob pristopanju pri izbiri članov rajonskih svetov starih med 18. in 21. letom. S strani svetovalcev MSI in PLI je bilo izrečenih veliko spreminjevalnih predlogov, ker sta si ti dve stranki zadali nalogo, da z obstrukcijo o-nemogočita ali vsaj zavlačujeta sprejetje pravilnika in ustanovitev rajonskih svetov, poskus, ki je v celoti propadel.
Na začetku seje so svetovalci o-dobrili predlog odbora o izdelavi izvršilnega načrta novega družbenega središča, ki ga bodo zgradili v Ul. Baiamonti, kjer je poslopje občinske podporne ustanove (ECA). Poslopje bodo zgradili s prispevkom 300 milijonov lir iz sklada države. Skupna vrednost objekta bo znašala 523 milijonov lir. Načrt je že odobren ter predvideva rušenje celotnega poslopja in ohranitev pročelja, ker ga je spomeniško varstvo zaščitilo. Objekt je namreč v zgodovinski četrti. V poslopju bodo jedilnica, sobe za socialno ogrožene občane, zdravstveni ambulatorij itd. Gre za objekt, kjer potrebnim ne bodo dajali miloščine, ampak vsestransko družbeno zaščito in pomoč. V prvi fazi bodo izdelali o-srednjo zgradbo, v drugi pa bodo uredili tudi okolje med Ul. Baiamonti in Ul. Cappuccini. Predlog odbora so svetovalci soglasno odobrili.
Drugostopenjsko diplomo pa bodo dali vsem, ki imajo dovoljenje najmanj štirideset let. Zainteresirani naj se javijo v pisarnah Avtoklu-ba v Gorici, Tržiču, Krminu in Gra-dežu, kjer bodo dobili vsa ustrezna pojasnila.
Smerokazi na Vrhu in v Marlinščini
Bralec z Vrha nam je sporočil, da so na poti iz Martinščine na Vrh, tik za martinsko cerkev pritrdili nanjo, povezanega z žico, dvojezični smerokaz z napisom «San Michele — Vrh». Morda bi bilo pravilneje, če bi bila zagrajska občina postavila ta smerokaz na vidnejše mesto. Na križišču pred Vrhom, po cesti iz Debele griže, pa je pred leti postavljeni smerokaz izginil. Je to smerokaz, ki so ga potem postavili na martinsko cerkev? Prav bi bilo, da bi sovodenjska občinska uprava nabavila nov smerokaz in ga postavila na prejšnje mesto.
Urnik javnih lokalov za prihodnje praznike
Zaradi prihodnjih velikonočnih praznikov je goriški kvestor odredil, da bodo v nočeh med 13. in 14., 14. in 15. ter 15. in 16. aprilom vsi javni lokali odprti do 1.30. V teh dneh bodo vsa plesišča lahko odprta do 0.30.
V Sovodnjah drugi del fotografskega tečaja
Prosvetno društvo «Sovodnje» — fotografski odsek — obvešča udeležence fotografskega tečaja, da se bo pričel drugi del tečaja jutri, 10. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu. Vabljeni sc vsi tečajniki.
Nagrade za šoferje-veterane
Goriški avtoklub obvešča vse zainteresirane, da bodo 23. maja nagradili z zlato značko šoferske veterane, ki so dobili šofersko dovoljenje pred 31. decembrom 1918. leta ter z diplomo tiste, ki imajo to dovoljenje najmanj petdeset let.
V Grojni je v prvih popoldanskih urah izbruhnil požar, ki je zajel nekaj kvadratnih metrov površine. V glavnem je požar uničil travo in grmičevje. V eni uri dela so gasilci pogasili ogenj.
Proslava ustanovitve brigade Ivana Gradnika v Ajdovščini
Domicilni odbor III. SNOUB Ivana Gradnika vabi vse preživele borce IX. korpusa in prekomorskih enot, svojce padlih in prebivalce Primorske na proslavo 31 obletnice ustanovitve III. SNOUB Ivana Gradnika,
Proslava bo v soboto, 13. aprila 1974 ob 10. uri na trgu v Ajdovščini.
Kino
(•urico
VERDI 16.30-21.30 «H figlio della donna sepolta». P. M. Rossi in G. Leboli. Barvni film.
CORSO 16.30—21.30 «Peccato veniale». L. Antonelli in A. Momo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17.30-21.30 «La classe operaia va in paradiso». M. Melato in G. M. Volontè. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.30—21.30 «Violentata davanti al marito». B. Mills in L. York. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-21.30 «Le donne sono deboli». A. Delon in J. Sessard. Barvni film. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Trži d
AZZURRO 14.00—22.00 «Quante volte ... quella notte». Barvni film.
FXCELSIOR 14.00-22.00 «L’arbitro». Barvni film.
PRINCIPE 14.00-22.00 «Violenze sadiche per dieci vergini». Barvni film.
yora Corica
SOČA «Umazana igra», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Popaj in njegova družina». ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Prosto.
RENČE «Tarzanova groba tišina», a-meriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriskeg» matičnega urada
ROJSTVA: Samantha Latella, Kety Sfiligoi, Marco Vidussi, Katja Der-mit, Micaela Treppo, Mauro Marega.
SMRTI: 79-letna upokojenka Lidia Amodeo vd. Adami, 72-letni upokojenec Michele Mastrandrea.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči te dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340.
IZ DRUŽBENO POLITIČNEGA RAZVOJA MADŽARSKE/
Večje spremembe tudi v metodah?
Kaze, da želi madžarska partija še bolj naravnati svoje delovanje v prid delavskega razreda ■ Mož de-lovske besede in demokracija v podjetjih
Po najobsežnejših kadrovskih spremembah, do katerih je po letu 1956 nedavno prišlo v samem vrhu madžarskega partijskega in državnega aparata, se za mnoge, ki spremljajo razvoj te dežele, bolj kot kdaj koli postavlja vprašanje: ali bo z odhodom nekaterih osebnosti z njihovih položajev prišlo obenem tudi do kakih sprememb v politiki? Govor je o izredno pomembnih področjih in osebnostih: o gospodarski reformi, ki je zanjo v i-menu partije odgovarjal Njerš, o poljedelski politiki, ki jo je vodil Lajoš Feher, o ideološki nadgradnji, za katero je centralni komite zadolžil Dierdja Acela.
Še preden je utegnilo priti do najrazličnejših interpretacij neob-veščenih, so odgovorne madžarske oblasti odločno izjavile, da se v bistvenih metodah izgradnje socializma, ki jih je Madžarska uporabljala že leta, nič ne bo izpreme-nilo. To je potrdil tudi Janoš Kadar v svojem govoru v Njiredjhazi, ko je dejal: «Nespremenjena ostane gospodarska politika in v tem okviru tudi poljedelska. Še naprej ostane v veljavi gospodarska reforma, ki se je uveljavila.»
Nihče, tudi ne Janoš Kadar, ni zatrjeval, da določenih stvari ne bi bilo treba izpopolniti ter izboljšati.
V	čem bi, potemtakem, bil pomen nedavnega plenuma, ki je tako razgibal madžarsko politično življenje? Če se v dosedanjem kurzu v bistvu nič ne menja, osebnosti, ki so vodile posamezne resorje, pa odhajajo s svojih položajev, in to v situaciji, ko notranji razvoj, gledano nanj v celoti, kaže znake stalnega napredovanja, v čem je potem nasploh pomen trenutka in tematike, ki jo je zdaj partija tako krepko zagrabila v svoje roke.
Odgovor je preveč zapleten, da bi ga bilo moč dati v obliki neke posplošene ugotovitve.
Gospodarska reforma, ki jo Madžarska izvaja že sedmo leto, ne bi smela iti na račun osnovnih interesov delavskega razreda — vse pogosteje poudarja madžarska partija. A zaključki plenuma od pred poldrugega leta so prvič pokazali, da razvoj ne gre gladko in brez težkoč, in jasno opozarjali, da tudi sama reforma, v kolikor ne prinaša vedno želenih učinkov, mora ponekikrat ter v nekaterih vidikih utrpeti določene popravke.
Tedaj je bilo nadalje ugotovljeno, da del delavskega razreda v veliki industriji, ki sam daje o-krog polovico narodnega dohodka, v marsičem zaostaja v drugih družbenih skupnostih (ne po svoji krivdi), vključujoč sem tudi ko-lektivizirane kmete, tako da je morala biti s pomočjo izrednih administrativnih ukrepov izboljšana situacija tega dela delavskega razreda.
Izboljšanja so torej bila opravljena, vendar je bilo še naprej jasno, da se v psihologiji nekaterih ljudi marsikaj ni spremenilo in da je stalna skrb za delavca ter njegov položaj ostala obremenjena z nekakšno hipoteko, ki je v madžarskih pogojih utegnila i-meti pomen določenega liberalizma. V kolikor reforma, kot poudarjajo na Madžarskem, ne more biti naperjena proti interesom delavskega razreda, v toliko pa madžarska partija zdaj ponovno poudarja, da bo vzporedno s svoio skrbjo in zanimanjem za delavski razred stremela tudi za dosego bistvenih ciljev reforme in se ji v tem smislu ne bo odpovedala.
Očitno pa se odpoveduje takšnemu stilu notranjega vodenja poslov, ki vodi račun o skupinskih interesih, mimo osnovnih ter splošnih, tako da bodo zdaj, po vsem, kar se je zgodilo, vključno tudi kadrovske spremembe, verjetno nekatere stvari javnosti še jasneje predstavljene.
Neizenačenost v pogojih pridobivanja zaslužka je doslej bila v prid vasi in bodo spričo tega nekateri popravki morali iti prav na račun izenačenja pogojev, ki bodo upoštevali interese celotne skupnosti, v prvi vrsti njene osnovne komponente - delavskega razreda.
Politika zavezništva vseh produktivnih slojev družbe, predvsem delavca in kmeta, z vsem tem ne bi smela biti prizadeta, nasprotno, s tem bo, kot pričakujejo, postavljena na jasnejše in sprejemljivejše osnove.
V	splošnem smatrajo, da delavski razred na ta način v madžar-
skih pogojih doživlja svojo ponovno afirmacijo na vseh ravneh, predvsem na ravni podjetij, kar predstavlja, kot poudarjajo, enega od bistvenih momentov sedanjih stremljenj. Tovarniška demokracija, po vsem sodeč, pa bo šele dobila pravo spodbudo, zakaj pojmovanja, ki zdaj pridobivajo na teži, izhajajo prav od tega, da bi naj demokracija v podjetju postala ključni dejavnik povečanega delavskega vpliva.
Razvoj na madžarskem političnem prizorišču, ki je doslej zbujal vtis mirnega napredovanja, ni potekal, kot je videti, brez določenih diskusij in sporov, katerih ni šlo podcenjevati. Z novimi u-krepi, katerih zunanji videz predstavljajo tudi določene kadrovske spremembe v vrhu partije, se u-stvarjajo, vsaj tako se zdi, pogoji za enotnejše delovanje na že prej določeni liniji, ki je samo v toliko deležna ustreznih sprememb, v kolikor so močneje kot doslej podčrtani elementarni interesi delavskega razreda
Dramska skupina PD «F. Prešeren» iz Boljunca je v petek zvečer priredila uspel Kosovelov večer (gornja slika). Slovenski pisatelj Ciril Kosmač se je v četrtek zvečer srečal v «Sirkovem domu» s kriško mladino, ki se je z njo tudi fotografiral za spomin
OB ZASEDANJU RUSSELLOVEGA SODISCA
Izšla je «Črna knjiga o posegu IDA v Cita»
Napisal jo je čilski diplomat Armando Uribe, ki je imel na razpolago državne arhivske materiale - Delo je izšlo v Parizu
RIM, 8. — «Russellovo sodišče», ki je te dni zasedalo v Rimu, je zaključilo delo in obsodilo čilsko, brazilsko, urugvajsko ter bolivijsko vlado, da «so krive neprestanega in sistematičnega kršenja človekovih pravic». Tik pred začetkom zasedanja «Russellovega sodišča» pa so v Rimu priredili tudi «okroglo mizo», ki se je je udeležilo več znanih javnih delavcev, med katerimi sta bila tudi Lelio Basso, ki je sedanje zasedanje Russellovega sodišča vodil, ter italijanski književnik Alberto Moravia, in na kateri je bil govor o knjigi z naslovom «Črna knjiga o ameriškem posegu v Čilu».
Lelio Basso je delo ocenil kot «temeljito delo, ki sloni na konkretnih dokazih in dokumentih». Gre za delo, ki ga je napisal bivši čilski veleposlanik v Pekingu Armando Uribe, ki je bil nekaj let tudi svetnik čilskega veleposlaništva v Washingtonu. Že sam naslov pove, da gre za delo, ki opisuje in razčlenja državni udar, ki ga je 11. septembra 1973 napravila v Čilu skupina čilskih
..........................................
OČITKI NA RAČUN PRAVKAR UMRLEGA PREDSEDNIKA POMPIDOUJA
Parižani žolčno kritizirajo «krizo rasti» svojega mesta
Kdor se po treh, štirih letih vrne v francosko glavno mesto, ga skoroda ne spozna - V čudovite stare mestne strukture se je vrinilo veliko novega, modernega, neokusnega
PARIZ, aprila. — O mrtvem ne smes govoriti slabo, pravi star latinski pregovor. In vendar v rarizu vam Do marsikdo rekel, da je Luavik XIV. prišel v zgodovino, ker je zgradil Versaiues, Pompidou pa da bo prišel v zgodovino zato, ker je Pariz pokvaril. Gre, kot vidimo, samo za en «greh», ki se očita Pompidouju in se bomo pri tem tudi ustavni. To se pravi, da ne bomo govorili o njegovi veliki politiki.
Sicer je res, da ga ni velikega mesca, ki bi v povojni dobi ne doživelo kako večjo spremembo. In vsakokrat je šlo na slabše, kajti, sodobni človek zares nima niti časa niti denarja, da bi gradili lepa mesta, kajti omejuje se na svoje osebno udobje in mu zunanji videz mesta ni kdove kako pri srcu. In tako je tudi s Parizom, pri čemer pa naj bi imel najvecjo krivdo Pompidou, ki da «je ukienh Pariz v beton in aluminij». Pieprost Parižan vam bo leicei še tole: «Unicm so panoramo mesta. Poieg Eiffelovega stoipa gradijo nebotičnike, Mont-parnasse je dokončno uničen. Vse to je pripomoglo k temu, da našega lepega starega Pariza ni-vec.»
Ub tako poraznih ugotovitvah se bo ciovek vprašal, ali ni to morda eden izmed nacmov ze več ali manj «obveznega» nerga-štva, na katerega naletimo povsod. Kaže, pa, da se gre za to, kajti turist, ki se po nekaj letih vrne v Pariz, ne bo več našel Pariza, ki ga je zapustil pred samimi tremi, štirimi leti. De Gaulle je Pariz «očistil», ker mu je odvzel staro patino, Pompidou pa je bil navdušen nad vsem, kar je bilo moderno in je zato dovolil, da se je v čudovito staro strukturo Pariza vnesla supermoderna arhitektura in to v tolikšni meri, da je poslednja malone zadušila najlepše, kar je imel Pariz. In nato so pred časom očitali Pompidouju, da je z nebotičniki pokvaril silhueto mesta, je izjavil, da je že znano, kako so Parižani pravzaprav starokopitni glede pojma o mestnih strukturah. In ko so mu k temu «navrgli», da je on glavni krivec, ker je s cementom in aluminijem zakril perspektivo čudovitih Elizejskih poljan, je preprosto rekel: «Vse perspektive se morejo z nečim končati!»
To, kar še najbolj jezi stare Parižane, pa je nova struktura obal Sene. Nekoč so bile obale te reke, o kateri so pisali pesni-
															
Horoskop
ki in pisatelji in ob katerih so se zbirali sloviti pariški «potepuhi», oaze miru v velemestu, ki je sicer bilo zelo bučno, ki pa je bilo vendarle grajeno «po meri». Danes po so vzdolž Sene potegnili tako imenovane mestne avtomobilske ceste, ki omogočajo nagel prehod iz enega konca Pariza do drugega.
Posamezne četrti, ki so tako značilne za Pariz, so prav tako doživele velike spremembe. Dobile so «gozdove» nebotičnikov iz betona, aluminija in stekla. Montparnasse, ki je bil nekoč najbolj mirna pariška četrt in nekakšno podeželje v srcu velemesta, je bil «obdarjen» z velikanskim nebotičnikom, v katerega so strpali celo množico ljudi, ki «v to četrt ne spadajo». V Parizu danes trdijo, da bodo ore-b;valci tega nebotičnika in njemu podobnih «snak» povsem soreme-ni,: značaj m način življenj?
ČeM Pefense bo no rov;h urbanističnih naórt'h leta ?.000 no-
milil	milimi t inni m tm'nMimii
Kineinatografija v Sri Lanki
čudno je čuti, toda Sri Lanka nima televizije. Zato ima tembolj razvito kinematografijo. Sri Lanka šteje 13 milijonov prebivalcev in ima okrog 400 kinematografov. Njena f Imska proizvodnja je na znatni višini. Drugo leto bodo tu, kot pričakujejo, izdelali nad 70 igranih	filmov.	O	kaki	krizi o-
biskovanja kinematografskih dvoran ni	govora.	Nasprotno, kine-
matografov je premalo, kar gre, sevè v	precejšnji	meri	pripisati
prav dejstvu, da tu ni televizije, toda ne povsem, ker je v resnici tudi zanimanje	za	film	zelo ve-
liko.
Filmi so posneti v singaleščini, jeziku, ki ga govori večina prebivalstva in ki tudi v uradnih odnosih vedno bolj zamenjuje angleščino. Državljani Sri Lanke si na leto, poleg kakih 50 domačih, lahko ogledajo še kakih 200 tujih filmov, v glavnem angleških, ameriških in indijskih. Slednji so izjemno popularni, zlasti če so posneti v tamilskem jeziku, ki ga govori manjšina. Filmski umetniki Sri Lanke se predvsem zgledujejo na indijsko filmsko umetnost, ki so pod njenim močnim vplivom. Filmska proizvodnja je v glavnem v privatnih rokah, vendar jo nadzoruje in usklajuje državni organ.
stala pariški City. Načrt je zares originalen in če hočemo z urbanističnega vidika soliden. V začetku je ta načrt dajal slutiti, da kompleks zgradb ne bo ogrozil «ozračja» Pariza, to je tiste podobe, ki jo poznajo milijoni turistov. Zgradili so tu sedež uradov in stanovanjske palače. In tedaj je nastalo vprašanje, kdo naj se sem preseli. In res, nihče ni hotel sem, nihče ni teh palač želel. Nato je prišlo do nekih sprememb; tako da je tu nastal kompleks, ki s svojim modernizmom bode v oči. Praktiki pa so rekli: čemu bi pisarne prenesli sem, ko je v sedanjem centru mesta še vedno dovolj prostora? In ostalo je pri tem ...
Pariz je dobil tudi novo letališče. Gre za velikansko letali-ščf, ki nosi ime po bivšem pred-sedniku-generalu. Sedaj letališče dela le s 39 odstotki svoje bodoče zmoglji / ti. Ko bo dokončano, bo največje v Evropi. Pariz je dobil tudi kongresno dvorano, ki je žp sedaj, ko še ni dograjena, — razprodana. Toda kritik Andre Farmigier, ki je zaljubljen v stari Pariz, opozarja, da prav tisti arhitekti, ki so izgradili «nesrečne» nebotičnike ob Seni in ki so pokvarili Montparnasse. nameravajo zgraditi nekaj podobnega tudi v Louvru ter v Tuile-ries in to brž, ko bodo porušili za Pariz tako značilni kolodvor — Gare d'Orsay.
Znani pariški «mož peresa» E-mile Aillaud je v zvezi z raznimi tovrstnimi načrti nedavno napisal:
«Današnji Pariz predstavlja polom določene generacije arhitektov. Akademija, v kateri je 40 starcev, starejših od 60 let, tem arhitektom pri tem pomaga v strahu nač, da bi jih nekdo ne proglasil za nazadnjake! Vrhunec vsega tega pa je, da tudi sam prihajam v seznam teh podržavljenih arhitektov — kretenov. Sem za moderno arhitekturo in zares bi bilo neumno, da bi danes nekdo v Parizu, v dobi, ko se zaključuje naše stoletje, stanova! v stanovanjih, ki so podobna stanovanjem prostitutk s pozlačenimi vodovodnimi pipami ter s pohištvom, ki je podobno beneškemu pohištvu iz XVn. stoletja. Toda tudi moderna arhitektura mora ohraniti stari Pariz, Pariz dose danjih stoletij, lepo, čudovito mesto dinamičnih ljudi, ki bodo še vedno sposobni za uro dve razmišljanja!»
če je res to, kar je zapisal Emile Aillaud, je tudi res, da so
proti koncu preteklega stoletja Parižani hudo kritizirali gradnjo Eifflovega stolpa, torej tistega stolpa in tistega Pariza, ki ga hoče sodobni Parižan ohranil za vsako ceno in ga zaščititi pred cementnim oklepom.
Pariz se pripravlja na novo, prihodnje stoletje in tisočletje, tako kot pritiče deželi, ki bo, kot je rekel pokojni Pompidou «glavna sila v industrijsko razviti Evropi in ena glavnih in največjih dežel na svetu.» Zato je tudi razumljivo, da Parižani težko «prebavljajo» takšne načrte, ker instinktivno čutijo, da urbanizem Pariza nosi s seboj tudi konec tiste Francije,' ki je bila tako prijetna s svojim brezskrbnim lagodnim uživanjem. Parižan se nikakor ne more odreči svojim slovitim bulevarjem svojim čudovitim panoramam, svojim zaokroženim mestnim četrtim, kakršen je bil Montparnasse.
Novi Pariz pa bo vendarle nekaj drugega. Rekli smo, da je kongresna dvorana, ki ie šele v gradnji, že raznrodana. Zares, samo v letošnjem letu bo v tej dvorani 40 kongresov. V zvezi s temi kongresi se bo v Parizu zbralo ogromno ljudi, ki bodo tu pustili najmanj pol milijarde dolarjev. In to ni malo niti za bogato Francijo.
Samo ob sebi se zato razume, da doživlja Pariz danes nekakšno «krizo rasti»: na eni strani so tisti, ki njegovo rast kritiziralo, na drugi na tisti, ki njegovo rast posnešuiejo. Kdo ima nrav? O tem bodo dali zadnjo sodbo Parižani prihodnjega stoletja, ki se bodo verjetno navduševali nad kongresno dvorano in drugimi sodobnimi objektij kot se današnji Parižani navdušujejo na Eifflovim stolpom, ki so ga ob koncu prejšnjega stoletja tako, kritizirali.
častnikov, ki je zrušila Allendeje-vo demokratično oblast in uvedla diktaturo, nad katero se zgraža ves svet, celo tisti, ki so tem fašistično nastrojenim častnikom pomagali na oblast.
Knjiga je izšla pri pariški založbi «Editions du Seuil» in bo v kratkem prevedena tudi v druge jezike. Pisec dela, bivši čilski veleposlanik Uribe pa je pri njegovem sestavljanju imel na razpolago vse možne materiale iz čilskega državnega arhiva, vrhu tega je bil nekaj časa kot diplomat v Washingtonu in so mu zato bili na voljo tudi materiali, do katerih bi sicer ne bil prišel. Sam naslov «Črna knjiga o ameriškem posegu v Čilu» pa je dovolj zgovoren. Potrjuje pač to, kar je bilo v zvezi z državnim udarom v Čilu že tolikokrat rečeno, da je namreč prišel «navdih» za državni udar iz ZDA, konkretno iz Pentagona.
Sicer pa je bilo med «okroglo mizo», ki smo jo omenili v začetku, rečeno, da je delo temeljito, hkrati pa da čilski primer da misliti, kajti iz raznih dosedanjih dogajanj izhaja, da se v Latinski Ameriki «rojeva» nova vojaška generacija, ki nima nikakršne zveze več z normalno, nacionalno vojsko posamezne države, ker nastaja pod vplivom Pentagona in nosi zato pečat «made in USA», tako da te vojske nosijo le nacionalno uniformo, nimajo pa drugih nacionalnih značilnosti. Ta «posebnost» pa vzbuja strah.
Še vedno aktualen Ginzburgov «Prepad»
Prav te dni se je v Sovjetski zvezi končala sodna obravnava proti skupini nacističnih kolaboracionistov, ki so krivi smrti stotin, morda tisočev sovjetskih ljudi. Ta dogodek časovno sovpada z izidom knjige, ki govoj-i o isti temi. Gre za delo Leva Vladimi-roviča Ginzburga, ki nosi naslov «Prepad» in ki je izšlo v italijanskem prevodu pri založbi Mursia.
Ruski pisatelj judovskega porekla Lev Vladimirovič Ginzburg je prav gotovo najboljši sovjetski strokovnjak za nacistično-fa-šistične zločine, ker se je s to tematiko še največ ukvarjal, seveda razen tistih, ki so to snov obdelovali poklicno., Njeeovo delo «Prepad» je nekakšno literarnozgodovinsko ozlvljdnjè sovjetskih sodnih obravnav proti tistim sovjetskim državljancih?' ki so se vdinjali nacifašističnemu okupatorju in vršili zanj tudi najbolj podla dejanja, namreč vohunstvo nad sovjetskimi državljani in tudi pobijanje teh ali izvrševanje smrtnih kazni, ki so jih izrekla nacistična sodišča ali tudi posamezni nacisti
D^lo sovjetskega avtorja obsega 240 strani in predstavlja teme l.iito retrospektivno anabzo dogodkov. ki so se zvrstili na tem področju Res je, da so imena oseb, ki v tem delu nastonajo, izmišljena, res je tudi, da ima često avtorjeva fantazija veliko svobode, da gre torej za roman, ne pa za dokument. In vendar je snov tako dokumentirana, da povsem ustreza zgodovini, resničnim do godkom. Pa ne le to, avtor je znal v svoiem delu ustvariti tudi tedanje vzdušje, v katerem je do teh dogodkov prišlo, skratka človek, ko prebira to delo, podoživlja čase, ki so že četrt stoletja in več za nami, pa so še vedno živi, rekli bi aktualni. Sicer pa smo vest o izidu te knjige začeli tudi z dogodkom iz teh dni: sovjetsko sodišče je sodilo nacističnim kolaboracionistom in jih tudi obsodilo.
IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIimlllfllllll 11111111111111111111111 Hilli 1111111111111111111111111111111111
Če hočeš res dolgo živeti
FIRENCE, 8. — Visoka raven holesterola poveča možnost infarkta za petkrat, stalna duševna napetost jo poveča za štirikrat, kajenje in alkoholizem te nevarnost povečata za dvakrat. To je rekel prof. dr. Carlo F/r-tori, predsednik ustanove Carlo Erba, na mednarodnem kongresu strokovnjakov za srčne bolezni in bolezni ožilja, ki so se sestali v Firencah. Prof. Sirtori, ki je delo kongresa vodil, se je posebej ustavil na tako imenovani «ekologiji arterioskleroze», to se pravi
pri vsem tir'*.;n številnem skupku individualnih in ambientalnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na zdravje in delovanje arterij.
Toda ne le «zunanji» način življenja, pač pa tudi delo lahko vpliva na arteriosklerozo. Tej so bolj podvrženi ljudje, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelovanjem plastičnih snovi oziroma smol, ljudje, ki delajo pri strojih, ki močno tresejo, nadalje ljudje, ki delajo v kemijski industriji s snovmi, ki oddajo žveplaste pline itd.
CIBIL GALE
OBRAČUN V POSTOJNI
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan bo zanimiv in razgiban, kljub nekaterim zapletljajem. Ne pozabite na neki prijateljski obisk.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Če hočete doseči poslovne uspehe, modernizirajte metodo dela. Pokažite smisel za stvarnost.
DVOJČKA (od 21.5. do 21-6.) Izkoristite ugodne priložnosti, ki se vam ponujajo. V svojih odnosih do ljudi bodite bolj naravni.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte sprejeti najbolj razumne odločitve. Zelo dobre perspektive glede družinskih odnosov.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Odpovejte se pobudam, ki presegajo vaše moči. S svojo izvirnostjo si boste pridobili dragoceno prijateljstvo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V denarnih zadevah bodite bolj previdni. Neko prijateljstvo se bo
izkazalo za trdno.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Morali se boste braniti pred nasprotniki. Ne vznemirjajte se zaradi nekih govoric.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Uspeh pri pogajanjih. Pomembno srečanje. Pazite, da ne zapravite zaupanja ljubljene osebe.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Vprašanje, ki ga morate rešiti, se bo zapletlo. Pričakujte prijetno vabilo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neka tvegana naloga vam bo povzročila skrbi. Zanimiva diskusija
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojo borbenostjo boste uspešno rešili neko vprašanje. Razvili boste svojo intelektualno dejavnost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uspešno uresničeno pobudo boste še na-I prej razvili. Ne bodite suženj last-I ne ljubosumnosti.
TOREK, 9. APRILA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 12.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: TOCQUEVILLE 12.55 ČRNO BELO
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za otroke
17.45	Program za mladino
18.00	Resnične zgodbe Ratko in medved
18.45	Poljudna znanost: ŽIVLJENJE V FRANCIJI
19.15	Nabožna oddaja - Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 KOMISAR DE VINCENZI
Il mistero delle tre orchidee
Televizijska nanizanka Komisar De Vincenzi, v kateri igra glavno vlogo Paolo Stoppa, bo nacoj nadaljevala zgodbo, ki nosi naslov «Il mistero delle tre orchidee», ki jo je začela prikazovati v nedeljo zvečer:
V velikem krojaškem salonu Bignardi je prišlo do dveh umorov in De Vincenzi koj ugotovi, da gre za večjo stvar, da kajti tako mu je nakazovalo tudi anonimno pismo, ki ga je v zvezi s tem dobil Po njegovem je šlo za izsiljevanje med bogatimi predstavniki industrije in finance, ki so v krojačnici Bignardi naročali obleke za svoje ljubice. Morda je bil mladenič, ki so ga našli mrtvega, vpleten v ta izsilje vanja, morda je plavolasa Evelina odkrila, kaj se je dejansko dogajalo? Komisar De Vincenzi ima vtis, da umor mladeniča in uradnice nista nič drugega kot dva stranska dogodka mnogo širšega dogajanja, mnogo širšega načrta.
21.45	Managers
Veliki kapitani itali janske industrije :
22.15	Govori, ki bodo ostali Papež Janes XXIII. ;
Cerkev in sodobni svet
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
18.15	Poskusne oddaje za gluhoneme:
Dnevnik in Novi alfabeti
18.45	Športni dnevnik
19.00	K mizi ob 19. uri
Nocoj bo na vrsti četrto nadaljevanje gastronomske oddaje, ki jo vodita Paolini in Silvestri. Ker smo v velikonočni dobi, pridejo tokrat na vrsto — jajca. V oddaji sodelujeta, kot vedno, Ave Ninchi in Laura Bonucci, toda tekmovali bosta tokrat umetnica Claudine Lange ter kipar Carlo Mo, ki se bosta kosala v pripravi raznih jedi, v katerih so osnova jajce.
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Polpretekla doba:
ZAKAJ IRSKA?
22.00	Jazz na konservatoriju
Gre za šesto in zadnje nadaljevanje in bo tokrat obravnavan tako imenovani Free Jazz
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.35, 10.05, 14.10, 15.35, 16.05 ŠOLA;
17.00	Šolska TV:
EKONOMSKA POGOJENOST NEUVRŠČENOSTI V tej oddaji bo govor o demograski eksploziji in nekaterih njenih posledicah. Vsako uro se prebivalstvo sveta poveča za 10.000 ljudi, če upoštevamo dejstvo, da z «eksplozijo prebivalstva» niso enako prizadete vse države, pač pa da beležimo v nerazvitem svetu močnejše razmnoževanje kot v razvitem svetu, postane podoba položaja še hujša. Zadeva postaja čedalje bolj huda tudi zaradi dejstva, kot se veča gospodarski razvoj in zato se življenjska raven v teh predelih celo niža. Posledica vsega tega je ta, da nas demografska eksplozija vodi v lakoto in še kaj hujšega. Kaj storiti ob vsem tem? Odgovor na to vprašanje bo skušala dati današnja oddaja z naslovom «Ekonomska pogojenost neuvrščenosti»,
17.45" Tdnč‘Pavček: «KAJ JE NAJ LEPŠE?», risanka
19.10 Obzornik	.
18.20	«NAVDIH»
Sovjetski bajet z zashjžpim umetnikom Estonske SSR Julom Vilimàom. V delu spoznamo nastajanje novih likov, ki se po koreografskem in plesalskem izrazu med seboj močno razlikujejo. Ti liki pač nastajajo in navdiha . ..
19.00	Prehrana dojenčkov:
PREDNOSTI DOJENJA
Prednosti dojenja so neprecenljive. Pri tem ne mislimo le na dejstvo, da pri neposrednem dojenju ne potrebujemo raznih cucljev in drugih tehničnih pripomočkov, ki jih narekuje umetna hrana. Pač pa na dejstvo, da je «originalna» hrana, ki jo daje zdrava mati pravilna in pooolna, ki je osnovni pogoj za skladno rast in razvoj otroka in za preprečevanje mnogih bolezni, celo za podaljšanje življenjske dobe.
19.20	Na vrsti je nemi film 19.45 Risanka
20.00	DNEVNIK
20.35	Aktualna oddaja
21.25 Portret Hansa Fallade
Dolgo je ljubljanska TV oddajala nadaljevanko «Sam med volkovi», ki so jo napravili po trilogiji nemškega pisatelja Hansa Fallade. Danes pa je na sporedu dokumentarni film o življenju in delu tega pisatelja. Film je sestaviien iz več plasti. Komentator v njem poroča o družbeno političnih razmerah v Nemci ii vse iz dobe ored nrvo svetovno vojno pa vse tja do padca nacizma. Vrhu tega je nanizanih tu tudi nekaj avtorjevih izjav. Pa tudi avtorjeva žena pove marsikaj zanimivega o svojem možu. Iz vsega izhaja, da je delo «Sam med volkovi» v preceišnii meri avtobiografskega značaja.
22.05 S konoresa ZK Hrvaške
22.20	DNEVNIK
22.35	Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risani film za otroke 20.15 DNEVNIK
20.30 IZVEDENCI - nemški film
22.00	Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu, prenos iz Novega Sada.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Pihala; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert;
18.50	Pisani motivi; 19.10 Smeh ni greh; 19.20 Pravljice in pesmi;
20.00	Šport; 20.35 Busonijev «Doktor Faust»; 21.55 Filmski motivi.
K-PirK
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro: 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Zbori in baleti; 10.15 Orkester Steward; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu;
15.00	O sodobnem filmu; 15.10 Polke in valčki; 17.00 Program za mladino; 17.45 Iz našega studia;
18.00	Orkestri; 19.00 Zabavna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Zborovsko petje.
NACIONALNI PROGRAM
7.09, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Boljše od boljšega: 12.10 Četrti spored. 13.20 Strnjeni komedija; 14.07 Popevke; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 17.05 Pisan glasbeni spored; 18.45 Sindikalno ekonomska pana rama; 19.30 Rossinijeva operna •dasba.
H pponpAM
7.30.	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 840 Kako in zakaj?; 8.50
Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 «Vojna in mir»; 10.00 Popevke;
12.40	Glasbeno-govorni spored;
13.50	Zakaj in kako?; 14.00 Pia šče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža;
17.50	Telefonski pogovori; 19.20 Nabožna oddaja; 19.55 Plošče.
HI PROGRAM
9.30	Strani iz albuma; 10.00 Kon cert; 11.40 Frančkov Kvintet; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Sodobna ital, glasba; 14.30 Simi koncert; 16.35 Klavirske skladbe;
17.40	Jazz; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Podvodni narodni parki;
19.15	Koncert; 20.30 Plošče.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila, 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Prosti in zloženi stavek; 9.35 Zborovske skladbe;
10.15	Na baletnem odru; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Zvoki in barve; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli;
13.30	Poročajo vam . . .; 14.10 Ali jih poznate?, 14.40 Na poti s kitaro; 15.40 Gregorc: Suita za godalni orkester; 16.00 «Vrtiljak»;
16.40	Lin-Vutang: Bela opica; 17.10 Koncertni oder; 17.45 Pota sodobne medicine — dr. Miklavž Kušej: Zaposlitvena terapija; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Z orkestrom Mantovani; 18.30 V torek na svide nje!; 19.00 Lahko noč, otroci!;
20.00	Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Radijska igra — K. Tschon: «Klavdija»; 21.31 Melodije; 22.15 Popevke; 23.05 E. Hirch: Pesmi.
SPORT SPORT SPORT
Italijanska nogometna prvenstva
IZIDI
NOGOMET
V A SKUPINI C LICE
Cagliari - Sampdoria	2:1
Juventus - Cesena	2:0
Genoa - Foggia	2:1
Inter - Fiorentina	1:1
Napoli - Lazio	3:3
Roma - L.R. Vicenza	0:0
Torino - Bologna	2:0
Verona - Milan	2:1
LESTVICA
Lazio 35: Juventus 32; Napoli 30; Inter in Fiorentina 29; Torino 25; Milan 24: Bologna 23; Roma, Cesena in Cagliari 22; L.R. Vicenza 20; Foggia 19; Verona in Genoa 17; Sampdoria 15.
PRIHODNJE KOLO
Bologna - Genoa, Fiorentina -Roma, Foggia - Torino, Juventus -Cagliari, L.R. Vicenza - Inter, Lazio - Verona, Milan - Napoli, Sampdoria - Cesena.
M
IZIDI
Arezzo - Bari	1:0
Ascoli - Reegina	1:0
Atalanta - Palermo	1:1
Catania - Novara	prek.
Catanzaro - Brindisi	2:0
Parma - Brescia	1:1
Spai - Como	1:1
Taranto - Reggiana	3:1
Ternana - Perugia	2:0
Varese - Avellino	3:2
LESTVICA
Ascoli 39; Varese 37; Como in Ternana 35; Parma in Spai 31; Taranto in Palermo 29; Avellino 28; Novara in Arezzo 27; Atalanta in Brindisi 26; Reggina in Catanzaro 25; Brescia in Reggiana 24; Perugia 23; Catania 22; Bari 15.
PRIHODNJE KOLO
Avellino - Spai, Bari - Ternana, Brescia - Atalanta, Brindisi - Catania, Como - Parma, Novara - Ascoli, Palermo - Arezzo, Perugia - Taranto, Reggiana - Catanzaro, Reg gina - Varese.
A SKUPINA
e
■all.
IZIDI
Mantova - Bolzano	0:0
Legnano - Derthona	2:0
Udinese - Gavinovese	4:0
Seregno - Monza	0:0
Pro Vercelli - Padova	2:0
Alessandria - Savona	2:1
Solbiatese - Vigevano	1:0
Belluno - Trento	3:1
Triestina - Clodiasottomar. 1:0 Lecco - Venezia	0:0
LESTVICA
Alessandria 43; Udinese 36; Lecco 35; Venezia 34; Monza 33; Seregno in Mantova 32; Pro Vercelli 31; Belluno 30; Solbiatese 28; Trento 27; Vigevano in Bolzano 26; Legnano 25; Gavinovese 23; Padova 22, Clo-diasottomarina 21; Triestina 20; Savona 19; Derthona 17.
PRIHODNJE KOLO
Venezia - Alessandria, Padova Belluno, Monza - Clodiasottomari-na. Triestina - Legnano, Lecco Mantova, Derthona - Pro Vercelli, Bolzano - Seregno, Gavinovese Trento, Solbiatese - Udinese, Savona - Vigevano.
Triestina osvojila dragoceno zmago
Njen uspeh je tem pomembnejši, ker je odpravila svojega neposrednega nasprotnika v boju za obstanek v ligi
elodiasottomarina — Triestina
0:1 (0:0)
CLODIASOTTOMARINA:	Ricci,
Visentin, Sambo, Stella, Grossi, Bo-scolo, Vianello, Quintavalle, Benvenuto, Quadalti, Levantacci.
TRIESTINA: Marson, Lucchetta, Sabadin, Albicocco, Riva, Pomaro, Rossi, D’Alessi, Dri, Brusadelli, Schillirò.
SODNIK: Mascia iz Milana.
STRELEC: Schillirò v 60. min.
Z golom krilca Schilliroja, ki je po dolgem času spet našel pot do zadetka, je Triestina v nedeljo odpravila svojega neposrednega tekmeca za izpad elodiasottomarino in si tako priborila dve dragoceni točki, ki ji bosta zelo koristili v borbi za obstanek v ligi. Tržačani so v
Alessandria nadaljuje s svojo samotno potjo proti B ligi, na drugo pa se je uvrstil Udinese, ki je visoko premagal Gavinovese. Na tretje mesto pa je zdrknil Lecco, ki je v dveh kolih zgubil kar tri točke in dal tako slovo napredovanju. Precej slabo pa igra tudi Venezia, ki je prav z Leccom iztržila v nedeljo le točko. Na dnu lestvice pa se je položaj precej spremenil, predvsem v korist Triestine, ki je izrabila poraza Derthone in Savane ter si nekoliko popravila položaj. Če bodo Tržačani nadaljevali po poti, ki so jo ubrali v teh zadnjih tednih, bi morali kmalu prehiteti Padovo in Clodio ter se rešiti iz nevarnih voda.
Na tretjem mestu je sedaj dvojica ekip: Sacilese in S. Giovanni, medtem ko je Maniago po porazu s S. Giovannijem zgubil zvezo s prvimi.
ATLETIKA
OTVORITEV SEZONE V TRSTU
Državni rekord Zecchija v krogli za naraščajnike
V soboto popoldan je na občinskem stadionu Tržačan Zecchi postavil nov državni rekord za naraščajnike v metu krogle 6 kg. O-rodje je sunil 17,57 m daleč in je svojo staro znamko popravil za 33 cm.
Na istem tekmovanju je Fabio Ruzzier pretekel 110 m čez ovire v zelo dobrem času 17”7, le 2 desetinki sekunde od osebnega rekorda.
k. b.
NOGOMET
V 2. AMATERSKI LIGI
NA PROSEKU DERBI Z REMIJEM
Zmaga Inventine v zadnji minuti - Položaj Zarje vse bolj nevaren - V srečanju najslabših poraz Brega
nedeljskem srečanju na tujem zaigrali popolnoma drugače kot v dosedanjih tekmah (z izjemo srečanja proti Leccu, ki je predstavljalo preobrat v igri tržaškega tretjeligaša). Vprašanje pa je, koliko časa bo to trajalo in če bodo tržaški predstavniki obdržali isti ritem igre do konca prvenstva. Kaže. da so nasveti Nerea Rocca pomagali in vlili celotnemu moštvu voljo do igranja in do iskanja pozitivnega rezultata. Vsi igralci so se na igrišču precej dobro izkazali, od obrambe pa vse do napadalcev, kjer je levo krilo Schillirò končno našlo ugoden dan in skušalo dati svoj doprinos k igri vseh. V vratih pa je v nedeljo odlično branil Marson, ki je izvedel nekaj res dobrih posegov,- ko je že vse kazalo, da bo nasprotnik gotovo dosegel gol. Gonilna sila moštva pa je tudi tokrat bila sinhronizirana sredina igrišča z Albicoccom, Bru-sadellijem, ki je poslal v nasprotna vrata nekaj nevarnih strelov in D'Alessijem, ki je iz kazenskega strela podal točno Schilliròju, ki je neubranljivo poslal v vrata. Vendar pa ni bilo srečanje ves čas pod nadzorstvom Triestine, ki je morala večkrat prenašati pritisk domačinov. To velja predvsem za prvi polčas, medtem ko se je v drugem delu srečanje precej izenačilo in je Clodia huje pritisnila šele po prejetem zadetku.
V promocijski nogometni ligi
Primorje — Vesna 1:1 (0:0)
PRIMORJE: Štoka, Visintin, Bla-žina, Bukavec V. (57. min. Verša), Vatta, Bezin, Rustja, Tomizza, Bolcich, Barnaba (k), Drioli.
VESNA: Tenze R., Verzier (46. min. Di Candia), Botti, Germani, Skrem, Tenze S., Caharija, Valente, Kelemenich, Bortolotti, Tenze B.
STRELCI: 67. min. Bolcich, 87. min. Germani. Sodnik: Marra iz Trsta. Gledalcev: 750.
Pripombe: v 62. min. izključen Barnaba.
Po taktičnih razporeditvah je Vesna takoj prevzela pobudo V tem delu so se posebno izkazali napadalci Vesne, ki pa so bili do skrajnosti netočni, saj se je več strelov končalo visoko nad vrati Štoke. Posebno dinamičen je bil Bortolotti, kateremu je morda Visintin pustil preveč prostosti, medtem ko sta Bukavec in Blažina dobro krila Caharijo, oziroma Borisa Tenceja.
V prvem delu tekme je bilo ! Primorje precej pomanjkljivo na | sredini igrišča, kjer je Drioli po-jpolnoma zanemaril nadzorstvo nad 'razigranim Germanijem, Bezin je stal stalno za petami Valenteju, Barnaba pa je naletel na hud od-
V NOGOMETNI D LIGI
Goričani zadovoljni tudi z eno točko
Marson je tudi v nedeljo igral dobro
Naskok Ponziane znaša pet točk
Cagliari - Sampdoria	1
Cesena - Juventus	2
Genoa - Foggia	1
Inter - Fiorentina	X
Napoli - Lazio
Roma - L.R. Vicenza	X
Torino - Bologna	1
Verona - Milan	n.v.
Arezzo - Bari
Spal - Como	X
Ternana - Perugia	1
Cosenza - Pro Vasto	X
Siracusa - Pescara	2
KVOTE:
12 — 270.600 lir 11 —	15.800 lir
Ponzlana — Pro Cervlgnano
2:1 (1:0)
Z zmago nad svojim neposrednim nasprotnikom Pro Cervignanom je v nedeljo Ponziana zaokrožila svojo prednost na prvem mestu lestvice promocijskega prvenstva na pet točk, kar bi ji moralo zadostovati do zaključka prvenstva, do katerega manjka še šest kol. Tržaški igralci so v nedeljo v borbenem in tehnično zanimivem srečanju premagali goste iz Červinjana z goloma Ra-valica in Gerina, ki je izvedel prvo izmed dosojenih enajstmetrovk in realiziral, medtem ko je drugo dosegel napadalec Pro Cervignana Visintin. Ob obeh najstrožjih kaznih ni manjkalo polemik, vendar pa nista bistveno vplivali na rezultat, saj je Ponziana bila v premoči in je imela več možnosti za zadetek.
Portogruaro — Pro Gorizia
0:0
PRO GORIZIA: Siricano, Sdrigot-ti, Marson, Zoratti, Torninovi. Bianco, Ridolfi (Battistutta), Barile, Momesso, Comuzzi, Omizzolo.
PORTOGRUARO: Prandini, Tronco, Mialich, Chiarvesio, Portaluri, Dalla Venezia, Rossano (Mussin), Lupo, Ghibellini, Biasotto, Gaiotti.
SODNIK: Meneghetti iz Vareseja.
Pro Gorizia je s precejšnjo težavo remizirala na igrišču v Porto gruaru. Domačini so namreč napadali skozi vso tekmo in nekajkrat se je goriška obramba za las rešila. Naj omenimo, da hi moral sodnik dosoditi Portogruaru tudi U-metrov-ko, zaradi grobega prekrška Bari-leja nad nasprotnikom v kazenskem prostoru.
V	prvem polčasu so se akcije odvijale v glavnem na polovici i-grišča Goričanov. Do gola ni prišlo predvsem zaradi neučinkovitosti domačega napada, ki ni znal izkoristiti lepih priložnosti. Goričani so šele proti koncu prvega polčasa dvakrat ogrozili nasprotnega vratarja s strelom Omizzola.
V	drugem delu tekme so domačini še naprej napadali. V teh trenutkih je prišla do izraza obramba Pro Gorizie, ki se je v zadnjem času precej obnovila in pomladila. V njej igra tudi slovenski igralec Marson, ki se je v nedeljo zopet izkazal kot zelo zanesljiv.
V	zadnjih desetih minutah so se Goričanom ponudile najlepše priložnosti za gol, ki pa jih tokrat napadalci niso znali izkoristiti.
Vsekakor je neodločen rezultat koristil Pro Gorizii, ki je po remiju Oltrisarca še vedno na tretjem mestu lestvice.
KOŠARKA
V MOŠKI B LIGI
Zmaga Patriarce
Patriarca — Brina 86:82
PATRIARCA: Devetag 4, Furlan 13, Spezzamonte, Soro 12, Mauri 2, Del Ben, Pieric 26, Flebus 17, Glessi, Bruni 12.
BRINA: Trevisan H, Fabris 12, Tesoro H, Rosetti 8, Pinasco 8, Rovati 9, Castelucci, Marisi 23, De Fanti, Blasi.
Sodnika: Giacobbi in Teofili iz Rima.
Kljub zmagi Patriarce nad Brino se bo prav zadnja ekipa, »Kupno z Duco iz Mester, udeležila ključnega dela prvenstva za vstop v A ligo.
Zmaga Patriarce ni imela torej nobenega pomena. Gostje niso pokazali borbenosti na igrišču. Zaigrali so precej umirjeno ir: tekma jim je bila bolj trening.
TRŽAŠKA KOŠARKA
B liga — Lioyd Adriatico peti
V	zadnjem kolu druge italijanske košarkarske lige je Lioyd Adriatico izgubil v Bergamu proti močni ekipi Alpe. Kljub porazu z '1:85 (32:44), pa so Tržačani onranili peto mesto v lestvici. Končalo se je tako prvenstvo, ki ’e ie delno zadovoljilo t"žaški Lioyd. Ko je tržaško vodstvo uvidelo, da je prvo mesto nedosegljivo, je začelo
pametno športno politiko mladih kot so Oeser, Forza, Bubnich in drugi. Društvo torej lahko računa na mlade sile, kar je nedvomno spodbudilo za prihodnjo sezono, ko bo Lioyd Adriatico odločno startal za prestop v A ligo.
KONČNA LESTVICA: Duco Mestre 36, Brina Forli 32, Alpe Bergamo 30, PATRIARCA 28, LLOYD ADRIATICO 22, Fegal Pesaro in Rondine Brescia 20, Nayform in Gorena Padova 18, Marazzi Bologna 16, Sarilà Rimini 14, La Torre Reggio Emilia 10.
C liga — Italsider tretji
V	zadnjem kolu te lige je Italsider le za točko (70:71) zgubil proti vodečemu Cerieru. Tržačani so, kljub temu porazu, ohranili tretje mesto v lestvici. Če ne bi košarkarji Italsidra slabo startali v tem prvenstvu, bi lahko osvojili tudi drugo mesto.
KONČNA LESTVICA C LIGE: Ce-rier Bergamo 36 točk, Die Nai Venezia 34, Italsider in Romolo Marchi 28, Vicenza 23, Ferroli 24. Zin-galt 20, Virtus 18, Italcantieri in San Dona 16, Tigers 12, Castelfranco 6.
Cerier in Die Nai bosta igrala na kvalifikacijah za prestop v B ligo. V nižjo ligo izpadeta Tigers Gorica in Castelfranco.
b. 1.
por pri Verzieriju, ki mu ni puščal prostosti. Ostal je tako edino Tomizza, ki pa je imel težko nalogo zasledovati režiserja Vesne Kelemenicha.
Kljub premoči Vesne pa se je prvi polčas končal brez gola. V nadaljevanju se je igra nekoliko razživela in je s tem postala tudi nekoliko bolj ostra. Zato je sodnik v 17. minuti povsem upravičeno izključil Barnabo, ki je namenoma brcnil direktnega nasprotnika Di Candio. Primorje je tako ostalo v desetih in izgledalo je, da bo to precej občutilo. Zgodilo pa se je povsem obratno: pet minut po tej izključitvi so domačini povedli. Bolcich je izven kazenskega prostora streljal proti vratom, vratar Tenze je stekel proti žogi, ki se je odbila od tal in poletela čez glavo vratarja v mrežo. Na ta zadetek je seveda Vesna odgovorila, do remija pa je prišlo šele tik
Deseto povratno kolo je spet prineslo nekaj presenetljivih i-zidov. Stock in Flaminio sta klonila in to sta izkoristili Muggesana in S. Anna, ki sta se tako postavili v krog enajsteric, ki se potegujejo za prestop v višjo ligo.
Z nedeljskim remijem v derbiju sta Vesna in Primorje obdržala svoj položaj na lestvici. Juventina je po zmagi nad Campanellami dohitela Edera, ki je prisilila Duino k delitvi točk.
Na dnu lestvice pa po nedeljskih porazih postaja položaj Fossalona in Zarje vedno bolj kritičen, medtem ko se je za Inter SS po zmagi nad Bregom, spet odprlo upanje, upoštevajoč dejstvo, da se mora v preostalih kolih pomeriti tudi s Fossalonom in Zarjo.
Tudi v tem kolu povratnega dela nogometnega prvenstva druge amaterske lige je Zarja klonila tržaški enajsterici z minimalno razliko. Vse je kazalo, da bo iztrgala Libertasu dragoceno točko. Bazoviški nogometaši pa so popustili v začetku drugega polčasa, kar so nasprotniki seveda izkoristili in dosegli odločilni gol.
Tekma se je začela z lahko premočjo Zarje, igralci Libertasa pa so odgovarjali s protinapadi. V 20. min. so imeli Bazovci priložnost povesti.. Stojan Križmančič je podal žogo v kazenski prostor Darij Marc jo je z glavo poslal proti vratom, toda žoga je zadela prečko ter nadaljevala svojo pot drugam. Nekaj minut kasneje je spet Darij Marc imel priložnost za zadetek, toda njegov strel je igralec Libertasa prav na beli črti odbil z nogo. Kljub pritisku, pa Zarja ni prišla do gola. V drugem delu so se Tržačani pognali v napad, vendar so tudi Bazovci nekajkrat ogrozili nasprotno obrambo. Libertas je povedel v 10. min. d. p., ko je za napad izkoristil napako Zarjine obrambe. Do konca tekme se. rezultat ni več spremenil in Zarja je morala poražena zapustiti igrišče.
RAAL
Inter SS — Breg 1:0 (0:0)
BREG:	Favento, Possega, Ža-
fran (Slavec), Saxida, Vidos, Mar-chesich, Lovriha M., Stmad, Mahnič, Grahonja, Race.
INTER SS: Princig, Suard, Re-nier, Celigoi, Olenik, Marzari, Calabrese, Di Silvestro, Magris, Bal-ducci, Bernetti.
Strelec: 66. min. Bernetti. Sodnik: Ambrosi (Ts).
V srečanju med ekipama, ki sta že obsojeni na izpad je pripadla zmaga domačemu moštvu, ki je prišlo do zadetka z enim izmed ledkih strelov na vrata. Ekipi sta si bili enakovredni po neučinkovitosti. Igra je bila osredotočena na sredini polja in obrambi sta bili vselej spretnejši od nasprotnih napadalnih vrst. Pri Brežanih so razočarali tudi mladi igralci, ki so bili pozitivna postavka prejšnjih nedelj. V kroniki bi lahko omenili prečko Magrisa sredi prvega pol časa in v drugem delu tekme, ko se je igra nekoliko razživela, dva zaporedna razveljavljena gola Gra-honje in Marchesicha le nekaj mi nut pred golom Bemettija. Tekma je pokazala, da Brežani sploh ne mislijo več na to prvenstvo, saj nastopajo zgolj zaradi korektnosti in brez vsake vneme.
Ist
■iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
M 3. AMATERSKI NOGOMETNI LICI
Sovodnje poravnale račun z Azzurro
V prihodnjem kolu derbi Sovodnje-Mladost
pred koncem, ko je Germani dobil žogo v kazenskem prostoru in je z diagonalnim strelom premagal vratarja Štoko.
Campanelle — Juventina 0:1
(0:0)
JUVENTINA:	Plesničar, Corva,
Tomažič (Tavčar), Nanut, Uras, E. Tabaj, M. Tabaj, Marvin, Ferletič, Sirk, Ferfolja, Černič.
CAMPANELLE:	Ferluga, Olivo,
Ribarich, Messi, Ceglar, De Riz, Raguso, Castellano, Bellanova, Pe-lic, Brandolin.
SODNIK: Pasqualetto iz Tržiča.
STRELEC: v 45. min. d.p. Sirk.
V	zadnji minuti srečanja je v nedeljo Juventina premagala na tujem ekipo Campanell. Gol za Štan-drežce je dal Sirk. ki je z glavo izkoristil lepo podajo Miloša Ta-baja.
V	prvem polčasu je bila igra zelo lepa in zanimiva. Juventina je prevladovala na sredini igrišča. Štandrežci so nekajkrat sprožili tudi nevarne akcije, ki pa jih je domača obramba vedno umirjeno odbijala. V teh trenutkih se je izkazal požrtvovalni srednji napadalec Juventine Ferletič. ki je dal vse od sebe. da bi dosegel gol za svoje barve. V neki taki priložnosti je Ferletič zadel vratnico.
Nekoliko bolj uravnovešen je bil drugi polčas, čeprav moramo reči, da so domačini imeli na razpolago nekaj izrednih priložnosti, ki jih je vratar Plesničar izredno dobro u-branil. O tem mladem igralcu moramo povedati, da prihaja v naj-bolišo formo in je trenutno eden najboljših vratarjev prvenstva.
V	zadnji minuti tekme pa je prišlo do važnega preobrata, ki je prinesel še dve točki Juventini.
Bip
Libertas — Zarja 1:0 (0:0)
LIBERTAS:	Pemisco, Kozman,
Balzano, Paoli, Delise, Kozlovič, Russo, Ferrara, Mottica, Kauski, Auber, Viznoviz, Vidoni.
ZARJA: Tasso, S. Križmančič, Komar, D. Marks, Metlika, V. Križmančič, Grgič, Bon, Žagar, Primožič, Kalc, 13 Ražem, 12 Ba-buder.
Strelec v 10. min. Auber.
Azzurra —Sovodnje 1:3 (0:1)
SOVODNJE: G. Marson, Kovic, Collini, Gruden, S. Florenin, Pete-jan, Sambo, P. Florenin, B. Marson, Trampuž (Ferfolja), Pozzo.
GOLI ZA SOVODNJE: P. Florenin (2), Sambo (1).
Sovodnje so se z nedeljsko zmago oddolžile za poraz, ki so ga utrpele v zimskem delu prvenstva. Sovo-denjci so skozi celotni potek tekme, bodisi tehnično, bodisi z borbenostjo, nadvladali domačine. Slovenska obramba se je tokrat dobro izkazala in je večkrat pomagala veznim igralcem. Prav tako dobro so zaigrali sovodenjski napadalci, ki so bili zelo nevarni v številnih priložnostih.
Sovodenjci so se s to zmago pripravili za prihpdnjp , tpkmo. ko se bodo morali na lastnem igrišču srečati z doberdobsko Mladostjo. V prvi tekmi so zmagali Doberdobci.
Lib. Montesanto — Mladost
2:2 (1:0)
MLADOST:	Boscarol. Marušič,
Jarc, Devetak, F. Ferfolja, Don-covio, Pahor, Peric, G. Ferfolja, Marizza, Lorenzut.
LIB. MONTESANTO: Barenghi, Montico, Donati. Gomišček. Balla-ben, Franzot, Faggionato, Piera-galli. De Paoli (Marcioni), Comin, Zagaria
SODNIK: D'Osualdo iz Krmina.
STRELCI: v 33. min. p.p. De Paoli; v 35. min. d.p. Aldo Peric, v 38. min. Gabrijel Ferfolja, v 40. min. Faggionato.
Doberdobska Mladost si je v nedeljski tekmi zapravila gotovo zmago, potem ko je sedem minut pred koncem srečanja vodila z 2:1. V zadnjih minutah, pa so Doberdobci postali precej nepazljivi v obrambi, kar je bilo usodno. Tekma sama po sebi ni nudila nobenih posebnih zanimivosti. Povedati je treba, da so slovenski fantje nastopili v precej prenovljeni postavi, saj so v njihovih vrstah manjkali številni standardni igralci.
Tekma se je pričela v znamenju premoči Doberdobcev, ki so imeli številne priložnosti za gol. V 35. minuti so domačini prišli do gola, ki se je razvil iz edine akcije Libertasa.
V drugem polčasu so Doberdobci ostreje pritisnili in predvajali boljšo
igro, ki je večkrat spravila v zadrego nasprotno obrambo. V zadnjih minutah tekme pa je prišlo do važnega preobrata. Mladost je najprej remizirala ter tri minute kasneje prišla v vodstvo. Nepreračunana igra gostov pa je dovolila Libertasu, da je še enkrat zatresel doberdobsko mrežo.
K. F.
KOLESARSTVO
PARIZ - ROUBAIX
Smola Moserja tik pred ciljem
Jugoslovanska nogometna prvenstva
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Olimpija — Sloooda	0:0
Borac — Proleter	5:0
Beograd — Sarajevo	1:0
Vojvodina — Čelik	2:0
Dinamo — Radnički	0:0
Crvena zvezda — Bor	5:0
Željezničar — Ve.ez	2:2
Hajauk — Partizan	1:2
Vardar — Zagreb	1:1
LESTVICA Velež 33, Hajduk 32, Crvena zvezda 31, Čelik in Radnički Ji, Že-Ijezničar in Partizan 27 Vardar 26, Beograd, Vojvodina in Prole-ter 25, Dinamo, Olimpija in Sarajevo 24, Borac in Sloboda 23. B r 22, Zagreb 21.
PRIHODNJE KOLO Vardar - Crvena zvezda, Zagreb . Olimpija, Sloboda - Hajduk, Partizan - Željezničar, Velež - Borac, Proleter - Beograd, Sarajevo - Vojvodina, Čelik - Dinamo, Radnički - Bor.
2. ZVEZNA LIGA -	ZAHOD
IZIDI	
Dinamo — Rijeka	0:0
Osijek — Novi Sad	0:0
Bačka — Spartak	2:0
Kozara — Famos	0:0
Mura — Lectar	6:0
Maribor — Iskra	3:0
Dinamo — Igman	1:0
Mercator — Karlovac	1:2
Crvenka — Šibenik	2:0
LESTVICA	
Rijeka 31, Osijek 30,	Novi Sad
in Kozara 26, Crvenka	in Iskra
25, Bačka 24, Dinamo (V) in Fa-	
mos 23, Maribor. Dinamo (P) in	
Leotar 22, Igman, Šibenik in Kar-	
lovac 21, Spartak 20,	Mercator
in Mura 16.	
PRIHODNJE KOLO	
Rijeka - Crvenka, Karlovac -	
Dinamo (V), Šibenik .	Mercator,
Spartak - Dinamo (P),	Igman -
Maribor, Iskra - Osijek,	Novi Sad
- Mura, Leotar - Kozara,	Famos -
Bačka.	
SLOVENSKA	
NOGOMETNA LIGA	
IZIDI	
Drava — Izola	2:1
Kovinar — Kladivar	1:2
Ilirija — Slovan	0:0
Slavija — Rudar	0:0
Nafta — Ljubljana	1:0
Šmartno — Aluminij	4:2
Koper — Železničar	1:0
LESTVICA	
ROUBAIX. 8. - Belgijec Roger De Vlaeminck je že drugič zmagal na naporni cestni kolesarski dirki od Pariza do Roubaixa. Glavno zaslugo za svojo zmago pa mora pripisati smoli, ki se je držala mladega italijanskega profesionalca Moserja, ki je po dolgem begu (najprej v družbi Godefroota, nato pa sam), najprej preluknjal zračnico, nato pa šest kilometrov pred ciljem še padel, kar je dokončno razblinilo vse njegove upe na zmago. Na zasledovanje za njim se je podala najprej skupina najboljših dirkačev z De Vlaeminckom, Mer-ckxom, Lemanom, vendar pa ga ni ujela, nato ga je sam zasledoval De Vlaeminck in je z res odlično vožnjo ujel mladega italijanskega kolesarja ter ga nustil za seboj, ko je ta padel.
Vrstni red na cilju:
1.	De Vlaeminck (Bel.) 7.17.26” s popreč. hitrostjo 37.576 km na uro
2.	Francesco Moser (It.)	7.18’23”
3.	De Meyer (Belgija) 7.18■45,'
4.	Merckx (Bel.)
5.	Leman (Bel.)
NOGOMET
LJUBLJANA, 8. — Mladinska nogometna reprezentanca Jugoslavije je v kvalifikacijski tekmi za nastop na turnirju za pokal UEFA prepričljivo odpravila ekipo Madžarske s 3:0 (1:0). Jugoslovanski igralci so predvajali lepo napadalno igro, medtem ko so zadovoljili tudi gostje, ki so skušali s hitrimi protinapadi presenetiti domačine. Strelci za Jugoslavijo so bili šestič, Lukič in Duplančič.
Rudar 23, Nafta in Kiadivar 20, Slovan 19, Ljubljana :n Železničar 18, Ilirija 17, Slavi ja in Koper 16, Šmartno, Izola in Kovinar 12, Drava 11, Aluminij 10.
PRIHODNJE KOLO Koper - Drava, Železničar -Šmartno, Aluminij - Nafta, Ljub-
Ijana - Slavija, Rudar	Kovinar,
Kladivar - Ilirija, Slovan ZCNL	- kola.
IZIDI	
Tabor — Sava (K)	3:2
Triglav — Sava (T)	3:1
Vozila — Primorje	2:2
Usnjar — Litija	1:1
Tolmin — Adria	0-2
Jadran — Tržič LESTVICA	3:3
Vozila 22, Utija 18, Triglav, Sava (K), Jadran 15, Adria in Tabor 14, Tržič 13. Primorje in U-snjar 9 Tolmin in Sava (T) 6.
'PRIHODNJE KOLO Sava (K) - Jadran, Tržič	Tolmin, Adria - Usnjar, Litija	Vo-
zila, Primorje - Triglav, Sava (T) - Tabor.
	
■ i.	1 id
1	—	1.	Baldovino	2
2.	Vibo Valentia	X
2	—	1.	Pronunciation	1
2.	Volpetta	2
3	—	1.	Uskub	X
2.	Lovanio	2
4	—	1.	Levizzano	X
2.	Cinqualino	X
5	—	1.	Tarport Princess X
2.	Killv	2
6	—	1.	Tusonlana	2
2.	Pzego	2
KVOTE:
12 — 13.846.263 lir 11 —	419.500	lir
10 —	43.000	lir
i>hu<;k simmmne vksti
ISA Sl* 11 STRANI
Zunaj je na klopi sedel Sloki in gledal v steno. Samo pozdravili so se. Pavla ga ni marala, pa tudi on ni trpel nje. Če je le mogel si jo je sposodil, a ona mu ni ostala dolžna. Nekajkrat ga je tako pošteno zavrnila, da je končno imela mir.
Pavla je legla, Joža pa je šel k studencu, da si osveži pregreto telo. Ko se je vračal, ga je Sloki poklical. NaročU je liter črnega in trčila sta. Slokemu so se oči nekam čudno iskrile. «Kaj neki ima spet za bregom?» je premišljeval Joža. Komaj sta odložila kozarce, je pomenljivo vprašal:
«Nova ljubezen, čop, a?»
«Kakšna ljubezen! Misliš, da sem kot ti, ki mečeš oči na vsako kiklo?! Saj nismo Turki...»
«No ne zameri, šalim se. Veš, kaj me zanima? Kako moreš prenašati to babo?»
«Saj se sama prenaša! Pleza pa bolje kot ti, Sloki!»
«Pustiva to, kdo bolje pleza, in tudi zakaj... Pravijo da si jo izvlekel iz Špika...»
čop je osato pogledal.
«Izvlekel? Kdo to pravi? Sama je izplezala, Gueri pa sva z Mihom pomagala. Na oslepim, če ni res!»
«No, no, Joža! Dam roko. Ne bom pravil naprej. Meni lahko poveš. Saj mi je Miha že nekaj pravil. Brez potrebe Jo je »ram. Včasih ne zmoreš... Zgodi se...»
«Ne skušaj me, Sloki! če ti rečem, da je izplezala sama, je izplezala, pa konec besedi!»
Sloki, ki ni maral razjeziti čopa, je odnehal in začel drugače:
«No ja, saj mene nič ne briga. Ali se bosta že jutri lotila stene? Nekaj mi je omenil Torkar...»
«Nič ti ni omenil Torkar, ker nič ne ve, kdaj se bova lotila!»
«Ja, prišla sta prepozno! Deržaj in Mira bosta preplezala steno! Mira, ta ti je plezalka in čudovita ženska! Po vsej Evropi so pisali, da je premagala špik...»
«Saj ga ni sama! Ali je Stane dim?!»
«Seveda, Stane — ampak ona je plezala prva! No, saj si bil tudi ti z njima... Veš, ljudje so hudobni, ni dolgo tega, ko sem moral nekoga pošteno zavrniti, ko je govoril, da si se ti špika zbal in se vrnil...»
Jožu je udarila v glavo kri. Za čast in resnico Je bil občutljiv. Zdaj ni vedel, kam Sloki meri, ali je na njegovi strani ali ga hoče zbadati.
«Saj veš, da sem zbolel,» je jezno odvrnil.
«Vem, vem, saj zato ti pravim, da sem se potegnil zate... Pa še nekaj, čop. Ne daj se tema dvema ženskama, ki sta se po pomoti rodili ženski. Obe hočeta biti vedno prvi v navezi... O tem še nisi razmišljal, kaj? Zato silita naprej, da pobereta smetano slave!»
Joža se je malo zamislil, potem pa odgovoril:
«No, kaj pa je v tem hudega?»
Sloki je začutil, da je odkril njegovo šibko točko, zato je nadaljeval:
«Glej, Stane je plezalec vrhunske zmožnosti. Njemu ni za to, da bi plezal vedno prvi. Njima pa! Delavec si, Joža, ti še ne poznaš dobro meščanov, zlasti pa bogatašev. V naravi jim Je, da sl podrejajo druge. Nikoli Jim ni dovolj ne denarja ne slave...»
Joža si je nekoliko zmeden prižgal pipo in razmišljal, če nima morda Sloki le nekaj prav. Toda kljub temu ga je zavrnil:
«V gorah smo vsi samo ljudje. V navezi odpade navleka, ki jo prineseš s seboj iz doline. Vreden si toliko, kolikor si sposoben.»
«Prav imaš. Toda, kakšna uboga para si ti v dolini in kaj pomeni tisti, ki je milijonar! Pa še nekaj, čop. Motiš se, če misliš, da boš plezal z obema, če boš plezal z eno, te ne bo marala druga. Takšen je zakon rivalstva.»
«Kaj je goram mar za tekmo? in za nas, ki se pehamo drug čez drugega, kdo je boljši...»
«Vidiš, Joža, zato jaz ne tekmujem z vami za steno. Mene mimo izključite kot tekmeca. Sam pa veš, da se lahko najmanj tako visoko stegnem kot ti dve ženski ali pa še kdo drug.»
Njun pogovor je zmotila skupina planincev, ki so se po poti čez prag vračali s Triglava. Bili so zbegani in na obrazih se jim je poznalo, da prinašajo neprijetne vesti. Vprašali so ju, če sta od reševalne. Ko sta prikimala, so povedali, da so slišali krike na pomoč v sredini stene.
«To sta Mira in Deržaj,» je rekel Sloki.
Šla sta v dom. Joža je poklical Pavlo. Od deklet je izvedel, da Je Torkar odšel pod steno in z njim domačini — vodniki. Joža je spravil na noge še nekaj planincev, da gredo pogledat, kaj se je zgodilo.
Ko	so	stali pred	domom, sta	prišla	dva planinca in povedala,	da	se je Edo	Deržaj ubil	in	da	ženska vpije z neke
police...
Sloki se je v trenutku streznil: čop je rekel, da bo treba v steno. Spravili so skupaj nosila, drog in plahto ter pripomočke	za	reševanje,	se otovorili	z	vrvmi in odšli. Vest o
smrti jih je ohladila	in razblinili	so	se	vsi načrti, kam poj-
dejo naslednji dan.
Nad podnožjem stene je že krožila jata kavk. Brez njih se ne potoči niti kaplje krvi. Njihov let je bil vznemirljiv in njihovi loki kratki.
Pod skalovjem so se zvrstili v kolono. Mračilo se je. Svetili so z baklami. Stena se je kopala v črnem soju zvezdne noči, prepražene s sencami. Izpod nog jim je rastla v črno nebo vse do zvezd nad ledenikom, hladna in nedostopna.
Nekje že precej blizu dna je v temi utripala luč. Skušali so se sporazumeti z glasovi. Vedeli so, da je tam nekje oskrbnik Torkar z mojstranskimi vodniki.
5
Sredi dopoldneva je bilo, ko sta Mira in Deržaj preplezala že čez polovico stene. Vzpon so jima zastavile gladke plošče, ki so se vrstile razpokane in žlebičaste druga ob drugi ter izginjale v nedostopnih previsih. Vedela sta, da se morata tako ali drugače prelisičiti čez te razpoke, če hočeta nadaljevati vzpon.
Deržaj, močan mlad fant, ki se m skušal samo s steno, temveč dokaj uspešno tudi s peresom, je sklenil, da bo naskočil razpoko, ki je odbila Miro. Bil je mnogo večji od nje in je s svojimi rokami segel precej višje Zavihtel se je v navpičnico in zanihal nad prepadi. Prepričan je bil, da bo zdelal preveso brez posebnih težav. Mira se je stiskala k steni, ga varovala in z očmi spremljala vsak njegov gib. S kladivom je tolkel po klinu z nezadržno ihto. Njegovo izkušeno uho pa je zaznalo zven, ki ga povzroča trhla in počena skala.
Ni mogel drugače zabiti klina, ker Je bilo vse gladka Moral se je zaupati prvemu. Tesnoba ga je hromila, v roko mu je lezel krč in trdnost nog je popuščala. Vedel je, da ne utegne premisliti, ali naj se spusti nazaj ali potegne kvišku. Moral se je dvigniti in dobiti novo ravnotežje.
t N-etaijevani» sledi/
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za ino2emstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubliana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200. finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goričko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
Stran 6
9. aprila 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel	,a 'n ,'s^ca ^
PORI SPORT SPORI
NAMIZNI TENIS
NA EP V NOVEM SADU
v
Švedska in Madžarska v finalu Jugoslavija in ČSSR za bron
Italijani so položili orožje pred Bolgari
NOVI SAD, 8. — švedska in Madžarska sta finalista letošnjega evropskega namiznoteniškega prvenstva moških ekip. Potem, ko so po treh urah in pol ogorčene borbe Švedi odpravili Čehoslovake, so v drugem polfinalu današnjega dne Jugoslovani z zmagama šurbeka in Stipanči-ča gladko povedli z 2:0 proti Madžarom. To vodstvo pa je «plave» očitno uspavalo, kajti začeli so nizati poraz za porazom in svoj dvoboj z Jonverjem je zgubil celo doslej neporaženi šurbek. Potem, ko so v kvalifikacijah po trdem boju Jugoslovani premagali ČSSR s 5:4, jim torej uvrstitev v finale ni uspela. Borili se bodo le za bronasto kolajno v srečanju prav s ČSSR.
Tudi italijanska reprezentanca danes ni imela sreče, saj je zgubila svoj dvoboj z Bolgari s 5:1,
Med ženskimi ekipami, se bosta potegovali za zlato kolajno SZ in Madžari, za bronsato pa ČSSR in Anglija. Jugoslavijo je danes premagala Romunija s 3:1 in se bo tako potegovala le za 7. mesto, skupno z ZRN, Romunija pa se bo borila za
5. mesto s Švedsko.
Italija je med ženskimi ekipami po dokaj enakovredni borbi zgubila tudi srečanje s Turčijo s 3:2 in se bo potegovala za 23. mesto.
ŠPORT NA TV
Jugoslovanska TV bo danes ob 14. uri prenašala srečanje EP za 3. mesto med Jugoslavijo in ČSSR.
JADRANJE
Tržačana Vencato in Sponza sta zmagala v drugem delu izbirnega jadralnega tekmovanja v razredu «470» za nastop na italijanskem prvenstvu. Vencato in Sponza sta zmagala tako v soboto kot v nedeljo in po dveh preskušnjah vodita na skupni lestvici pred bratoma Dollinar s šestimi točkami.
MOTOCIKLIZEM
«200 MILJ» V IMOLI
Agostini najhitrejši tudi na «japoncih»
IMOLA, 8. — Giacomo Agostini je zmagal v nedeljo na motociklistični dirki «200 milj» v Imoli, za motorje do 750 ccm. Italijanski prvak, ki tekmuje letos z japonskimi vozili yamaha, je imel najhujšega nasprotnika v Američanu Robertsu Ta je vodil v prvem delu dirke, nakar je moral prepustiti vodstvo in končno zmago Agostiniju, ki je izvabil iz svojega novega motorja prav vse razpoložljive sile. Na tretje mesto pa se je uvrstil Finec Lan-sivuori.
VESLANJE
V tradicionalnem veslaškem sre-čanju osmercev angleških univerz Oxforda in Cambridgea, ki je bilo letos že stodvajseto, je z lahkoto to zmagal Oxford.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
V prvem slovenskem derbiju «plavi» odpravili Kontovelce
Srečanje ni navdušilo - Kontovel nima dovolj menjav
Ì	* «mUÉHÌ :
2. AL: Inter SS — Breg
•niiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimiiimiiiiHuimiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMKiiiiiimii
ATLETIKA
V NOVI GORICI
SUŠANJ Z LAHKOTO ZMAGAL NA 1500 M
V Celju je Prezelj preskočil 211 cm visoko letvico
AK Gorica iz Nove Gorice je tudi letos priredil republiški otvoritveni miting, katerega so se udeležili tudi nekateri tekmovalci iz Hrvaške in kot gostje Goričani (klub UG Goriziana).
Posebnost letošnjega mitinga je bil nastop evropskega prvaka v dvoranah Sušnja, ki pa si je izbral dokaj nenavadno progo 1500 metrov. Sušanj je z lahkoto zmagal v dobrem času, saj je Rečan navajen hitrih tekov na 800 metrov in celo sprinta.
Udeležba je bila le zasilna. V Novo Gorico namreč slovenski a-tleti neradi prihajajo, ker so tamkajšnje tekmovalne naprave slabe.
Posebno nagrado je prejel za skok v višino veteran Branko Vivod iz Celja, ki je premagal letvico pri 203 cm. Domačin Novak je bil s 195 cm drugi.
Od Goričanov je bil najuspešnejši Chionchio z zmago na 3000 m pred Ljubljančanom Ferfilo. Omeniti gre tudi zmago domačina Grilanca v
metu krogle s 15,03 m.
# * *
Atletski miting je bil tudi v Celju. Poleg domačinov so nastopili tudi gostje iz Celovca. Najboljši rezultat je dosegel Prezelj, ki je v skoku v višino izenačil osebni rekord z odlično znamko 211 cm.
Na istem tekmovanju je Danica Urankar postavila na progi 300 m
nov slovenski rekord 9,58”0.
* * •
V Ljubljani so v glavnem tekmovali domačini od AK Olimpija. Najboljši so bili metalci. Stimec je kroglo sunil 15,87 m daleč, Zalar pa kopje 69,20.
k. b.
NOGOMET
RIO DE JANEIRO, 8. — Brazilska nogometna reprezentanca je v pripravljalni tekmi za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Zah. Nemčiji premagala včeraj Češkoslovaško z 1:0. Zmaga nad Če-hoslovaki je pripomogla k dvigu u-pov na dober uspeh v Nemčiji, po slabem nastopu v prejšnjem tednu
proti Mehiki (1:1).
* * *
CANNES, 8. — V sredo se bo pričel v Cannesu mednarodni mla-
dinski nogometni turnir, katerega se bo udeležilo osem mladinskih državnih reprezentanc: Italija, Francija, Nizozemska, Sovjetska zveza, Madžarska, Romunija, Mehika in Brazilija.
« * »
RIM, 8. — Jutri se bodo zbrali v Appiano Gentile na prvem skupnem srečanju italijanski nogometaši, pred nastopom na svetovnem nogometnem prvenstvu. Valcareggi je pozval tokrat le petnajst igralcev, izpustil je predstavnike Milana zaradi mednarodnih obveznosti. Poleg tega manjka v seznamu še štiri do pet igralcev, ki bi lahko prišli v seznam dvaindvajsetih potnikov za Munchen. Trenutno je zvezni trener pozval Albertosija, Rivo (Cagliari), Boninsegno, Burgnicha, Pacchetti ja, Mazzolo (Inter), Anastasi-ja, Capella, Causia, Morinija, Spi-nosija, Zoffa (Juventus), Chinaglio, Wilsona (Lazio), in Juliana (Napoli).
Bor — Kontovel 78:68 (38:31)
BOR: Barazzutti 6, Pertot, Martin Kralj 13, Fabjan 14, Klobas 6, Francia 18, Vatovec 2, Ražem 2, Kapič 14, Hrvatič 4.
KONTOVEL: Starc 24, Adrijan Za-vadlal 23, Rajmund Kralj 2, Danijel Zavadlal 8, Kante 6, Lisjak 1, Lukša 2, Nabergoj, Boris Daneu, Ukmar.
SODNIKA: Brunelli in Gorian iz Trsta
PROSTI METI: Bor 12:18, Kontovel 10:20.
PET OSEBNIH NAPAK: Starc (66:73).
Prvi slovenski derbi v tem prvenstvu se je zaključil z Borovo zmago. Zaostalo tekmo med Kontovelom in Borom pa bodo po vsej verjetnosti igrali v četrtek na Kontovelu.
Sobotni derbi ni zadovoljil. Obe efeipi sta igrali prepočasno v o-brambi, v napadu pa so košarkarji vse preveč grešili mete na koš tudi iz ugodnih položajev.
«Plavi» so zmagali, ker so imeli na razpolago več enakovrednih menjav, medtem ko so Kontovelci o-sredotočili svojo igro na Adrijana Zavadlala in Petra Starca, ki sta bila tudi tokrat najučinkovitejša med Kontovelci. Ko pa sta si oba košarkarja nabrala po tri osebne napake in sta zmanjšala svoj doprinos v obrambi, so lahko to izkoristili borovci, ki so si priigrali prednost 10 točk, s katero so tudi zmagali.
Tekmo so odločile menjave. In prav v tem so bili «plavi» na boljšem, medtem ko v kontovelskih vrstah ni košarkarja, ki bi lahko enakovredno zamenjal Starca ali Adrijana Zavadlala. Sodnika sta brezhibno opravila svojo nalogo, saj Brunelli sodi celo v italijanski A ligi.
Kontovel in Bor bosta ponovno i-grala že v tem tednu zaostalo tekmo, ki so jo svoj čas odložili zaradi dežja.
MLADINCI
Radici Arte A — Polet 75:69 (40:43)
POLET: Adrijan Sosič 18, Daneu 2, Jugovič, Guštin 13, Dolenc, Gantar 7, Kraus 17, Tavčar, Edi Sosič 12.
RADICI ARTE A GORICA: Colla, Zandona 10, Vavalli 5, Menichino 16, Visintin 14, Colucci, Chiarotti 23, Dian 7, Marega.
SODNIKA: Tamaro in Piculin.
PROSTI METI: Polet 7:24, Radici Arte A 2:6,
PET OSEBNIH NAPAK: Dian (51:49), Zandona (67:65).
Openci so nerodno zgubili, saj so bili vseskozi v vodstvu. Ko pa so si priigrali zanesljivo prednost so močno popustili. Spretni Goričani so to seveda izkoristili in so v drugem polčasu zmanjšali razliko na sami dve točki, proti koncu sreča-
nja pa so celo zmagah s šestimi točkami razlike. V Poletovih vrstah so na splošno vsi igrali pod svojimi zmožnostmi, le Adrijan Sosič in delno Edi Kraus sta skušala vsiliti gostom hitrejši tempo.
IZIDI MLADINSKIH MOŠTEV KADETI
Bor — Scoglietto 103:66 DEČKI
Bor - CGS 89:71
Lloyd A — Kontovel 91:26
Ferroviario — Polet 61:41
b. 1.
ATLETIKA
Na mednarodnem maratonskem teku v Atenah je zmagal Anglež lan Thompson, ki je klasično progo tega teka pretekel v 2.13’05”2.
MLADINSKI NOGOMET Naraščdjhtki
Gaja — Edera	1:2
Supercaffè — Union	5:0
Liberta* Rocol — Breg	0:0
Začetniki	
Breg — Tergeste	1:2
ATLETIKA
SPORI MED DIJAKI
Na uspelem srečanju na Kolon ji nastopilo sto petdeset tekmovalcev
Openska šola «S. Kosovel» osvojila ekipno zmago - Skok v višino bodo opravili kasneje
Poskus atletskega odseka Šport-1 Branko (Kos) 9”6, 6. Regent Nevio nega združenja Bor za večje sode- (Lev) 10”5.
lovanje med šolo in društvom je vsaj v začetku uspel. Manjkala je sicer udeležba šol iz Nabrežine in Doline, na šolskem stadionu na Ko-lonji pa se je vseeno zbralo kakih 150 dijakov iz petih šol, ki so pokazali borbenost in voljo do tekmovanja.
Po dobrih treh urah tekmovanja se je izluščila ekipna lestvica, ki je odražala tudi obseg udeležbe vsake šole. Jasno je zmagala openska šola «S. Kosovel» pred proseš-kim «F. Levstikom».
Ekipna lestvica je bila naslednja:
1. Kosovel	142
2. Levstik	110
3. Ciril Metod	68
4. Cankar	51
5. Erjavec	3
60 m	
Udeležba je bila tu najštevilnejša. Na šestih progah tekališča se je razvrstilo kar 139 atletov. Le malokdo se je odrekel teku. Skupno je bilo kar 30 startov.
Dva starejša letnika sta pokazala v veliki večini že določeno atletsko znanje. Starti so bili že lepo izvedeni. Pri mlajših pa so nastopajoči uporabljab vse mogoče tehnike.
Rezultati:
LETNIK 1959 in 1960
1.	skupina: 1. Čok Aleks (CM) 8”8, 2. Racman Radivoj (CM) in Bukavec Sergij (CM) 8”9, 4. Rebula Jordan (Lev) 9”2, 5. Tavčar Boris (Kos) 9”8, 6. Cernoh Klavdij (Lev) 10”8.
2.	skupina: 1. Husel Boris (Kos), Kralj Marko (Kos) in Rismondo Marko (Kos) vsi 8”2, 4. Košuta Miran (Lev) 9”0, 5. Andolšek Andrej (Kos) 9”2, 6. Sedmak Robert (Lev) 9”8.
3.	skupina:	1. Grgič Davorin
(Kos) 8”5, 2. Cibic Alfred (Kos) 9”0, 3. Sedmak Mauro (Lev) 9”6, 4. Lovrenčič Marjan (Lev) 9”8, 5. Malalan Egon (Kos) 9”9, 6. Daneu Evgen (Kos) UTO.
4.	skupina: 1. Lenisa David (Kos) in Nabergoj Aleksander (Lev) oba 9”0, 3. Malalan David (Kos) 9”1, 4. Čuk Mauro (Lev) 9”5, 5. Brišček
5. skupina: 1. Rupel Adrijan (Lev) in Košuta Franko (Erj) oba 9”0, 3.
3. Orel Valter (Lev) 10”2, 4. Pra-šelj Andrej (Lev) 10”4, 5. Samec Mauro (Kos) in Simčič Ugo (CM) 10”5.
Kosovel Boris (Erj) 9”4, 4. Keržč.	4. skupina: 1. Škabar Dario (Kos)
Franc (Can) in Terčon Jožko (Erj) oba 9”6, 6. Škabar Jurij (Can) 10”4.
6.	skupina: 1. Štoka Vasilij (Lev) 8”5, 2. Ferluga Pavel (Kos) 9”3, 3. Ostrouška Ciril (Lev) 9”6, 4. Škerlavaj Franko (Kos) 9”8, 5. Skupek Zdravko (Lev) 10”5, 6. Piccini Marko (Kos) 10”6.
7.	skupina: 1. Husel Velko (Lev) 8”0, 2. Sedmak Rado (Lev) 8”9, 3. Briščik Dario (Kos) 9”7, 4. Rauber Boris (Kos) 9”8, 5. Rauber Pavel (Kos) 10”2, 6. Ukmar Sergij (Lev) 10”6.
8.	skupina: 1. Guštin Mauro (Lev) 8”1, 2. Stojkovič Dario (Kos) 8”8, 3. Perini David (Lev) 9”7, 4. Ban Marko (Lev) 9”7, 5. Žagar Aleksander (CM) 11”6.
9.	skupina: 1. Bukavec Drago (C M) 8”3, 2. žužek Franko (Can) 8”6, 3. Krmec David (CM) 8”8, 4. Paoli Aleksander (CM) 9”6, 5. Lozej Boris (CM) 10’0.
FINALE OD 7. DO 12. MESTA
7.	Štoka Vasilij (Levstik) 8”3
8.	žužek Franko (Cankar) 8”4
9.	čok Aleks (Ciril Metod) 8”9
10.	Grgič Davorin (Kosovel) 9”2
11.	Stojkovič Dario (Kosovel) 9”5
12.	Krmec David (Ciril Metod) 9’’8
FINALE OD 1. DO 6. MESTA
1.	Husel Velko (Levstik) 8”2
2.	Rismondo Marko (Kosovel) 8”4
3.	Kralj Marko (Kosovel) 8”5
4.	Guštin Mauro (Levstik) 8”5
5.	Husel Boris (Kosovel) 8”6
6.	Bukavec Drago (C. Metod) 8”7
LETNIK 1961
1.	skupina: 1. Grgič Maks (Kos) 9”0, 2. Jerman Franko (Kos) 9”7, 3. Koren Franko (CM) 10”2, 4. Blokar Pavel (CM) 10”3, 5. Pan krači Fabio (Kos) 10”9, 6. Starc Miran (Lev) H”6.
2.	skupina: 1. Cupin Robert (Lev) 8”8, 2. Vitez Boris AKos) 9”0, 3. Čok Aleksander (CM) 9”3, 4. Sosič Valter (Kos) in Krevatin Aleks (Kosovel) 9”8, 6. Majovski'Sergij (Lev) 10”0.
3.	skupina: 1. Majovski Kazimir (Lev) 9”5, 2. Volpi Ivo (Kos) KTO,

ODBOJKA
V PRVENSTVU 1. MOŠKE DIVIZIJE
Po zmagi nad Are Lineo ŠZ Bor že četrtoligaš
Goriški Dom si je verjetno že zagotovil obstanek v 1. MD ■ Neuspeh Krasa v 2. MD
Are Linea — Bor	1:3
(11:15, 4:15, 15:9, 5:15)
ARC LINEA: Polenghi (k), Sardi, Trost, Dal Mas, Sardos, Diego, Guriani, Fermeglia.
BOR: Neubauer (k), Požar, Na-dlišek, Fučka, Plesničar, Vodopivec, Može, Kodrič.
Sodniki: Ragni (GO), Milkovič in Schirò (TS).
Bor si je praktično že zagotovil pravico, da prihodnje leto nastopa v D ligi, čeprav v sobotni tekmi z Are Lineo ni navdušil. Naši odbojkarji so včasih zaigrali zelo dobro, vendar so vmes napravih veliko nepotrebnih napak, ki so jih na koncu stale set. Morda je tega kriva slaba forma nekaterih posameznikov, morda pa je negativno vplivalo na igro «plavih» tudi podzavestno prepričanje, da jim zmaga v tem srečanju ne more uiti.
Sedaj bo prvenstvo zopet preki-

EKIPNI POKRAJINSKI TURNIR
Turnir je uspel Premalo mladih
Prvi moštveni šahovski turnir tržaške pokrajine je za nami. Ob zaključni svečanosti je eden izmed organizatorjev izrazil željo, da bi bil turnir odslej vsako leto. To si nedvomno želijo vsi, ki so na njem igrali.
Med dvajsetimi nastopajočimi je bilo kar sedem slovenskih moštev, a v njih ni bilo mladih igralcev.
Šah je igra, šport, znanost in u-metnost hkrati, še posebno pa je pomemben za mladino, ker pripomore k oblikovanju značaja in sili mladega človeka k samostojnemu razmišljanju in ustvarjanju. Možnosti za šahiranje pri nas so, a naša športna in prosvetna društva bi morala storiti več za širjenje šaha med mladino.
(Na sliki: zmagovito moštvo Krasa iz Zgonika, katero so sestavljali Olivotto, Belilovič, Bitežnik in Budin.)
njeno za nekaj časa. V prihodnjem kolu se bo Bor pomeril s šestarko PAV iz Vidina in to 20. t. m. v Trstu.
Mig
Dom — Il Pozzo	3:1
(15:7, 15:17, 15:10,15:13)
DOM (Gorica): Čemic, Devetak
K.	, Mužič, Jarc, Prinčič, Devetak
L,	Klanjšček, Komel (k), Sossou in Pieric.
IL POZZO (Pradamano) : Gratto-ni (k), Beltramini, Benedetti, Clemente, Gialiussi, Miani, Pitassi in Santini.
Sodnik: Secchi Piero iz Trsta; stranska: Del Degan Renzo in Mar-telossi Franco iz Gorice.
Po tej zmagi se je stanje za «belordeče» na skupni lestvici izboljšalo.
V sobotni tekmi domovci niso zaigrali najbolje. Morda lahko i-ščemo krivdo za tako medel nastop Doma v važnosti tekme, saj so morali na vsak način zmagati.
Domovci so na tej tekmi bolje zaigrali v napadu; hiba moštva pa je bilo pokrivanje bloka: preveč plasiranih žog je namreč padlo v «luknjo» za blok.
Po tekmi smo vprašali Lucijana Černiča, kaj meni o srečanju:
«D Pozzo je poprečna ekipa,» je dejal Černič, «katero bi lahko premagali s čistim 3:0. Sedaj je naš položaj na lestvici že boljši. Rešeni smo. Od sedaj naprej bomo lahko igrali bolj sproščeno in se bomo potegovali za peto mesto.»
Igralcem Doma bo zdaj premor prav dobro prijal. To je tudi razumljivo, saj so poleg prvenstvenih tekem odigrali v tem obdobju tudi Turnir prijateljstva. Turnir pokala Slovenije in mnogo prijateljskih srečanj.
Prihodnjo tekmo bodo torej «be-lordeči» odigrali v soboto, 20. aprila ob 21. uri v Gorici, proti drugo uvrščeni na lestvici, Aurori iz Vidma.
I. K.
2. MOŠKA DIVIZIJA S. Giacomo — Kras 3:0 (15:3; 16:14; 15:2)
Depinguente, Mosca, Marchesi, Zu-
S. GIACOMO:. Lanzi, D’Orlando,
bin, Scrignar, Menegazzi, Crismani, Bologna, Biondani in Bradaschia.
KRAS: I. in S. Budin, Kobal, Marušič, B. in Z. Simoneta, Bitežnik, Pegan, Majcen, L Milič L in II.
SODNIKA: Zacchigna in Badio.
Kljub gladkemu porazu so kra-sovci vse prej kot razočarali in bi z malo večjo prisebnostjo lahko izsilili povoljnejši izid. Poznalo se je namreč, da so igralci imeli doslej le štiri skupne treninge in niso pokazali potrebne zaneslji vosti v osnovnih prvinah.
Po prvem kolu bo že naslednjo nedeljo (zaradi velikonočnih praznikov) prvenstvo zabeležilo zastoj. Naslednji nastop Kras abo šele 22 t.m., ko bo v Nabrežini gostovala B ekipa iz Rocola. Ta premor je res dobrodošel za krasovce, ki bodo lahko v teh dveh tednih nadoknadili zamujeno in tako upravičeno računali na uspešnejše prvenstvene nastope.
—bs—
1.	ženska divizija
Sokol — Bor 3:1 (15:4, 15:8, 12:15,
15:3)
2.	ženska divizija
Bor — CUS 3:2 (17:15, 15:8, 15:17,
11:15, 15:9)
KOLESARSTVO
Na dirki pri Vidmu indi Petelin (Adria)
Kolesarje Adrie čaka danes nov napor, saj bodo amaterji nastopili na težki krožni dirki pri Vidmu, kjer bodo prisotni najboljši predstavniki iz vse dežele. Dirka, ki jo prireja klub Doni, je odprta za vse kategorije amaterjev, dolžina proge pa meri 100 km. Barve lonjer-skega društva bo branil Petelin, ki se bo tokrat odpravil na start bolje pripravljen kot pred tednom dni na dirki iz Trsta v Lignano. Openski kolesar, ki je izrazit ravninski vozač, bi moral tu najti zadoščenje, čeprav se bo moral meriti s kolesarji prve kategorije. Start dirke bo ob l5.-uri,- •
10”4, 2. Milič Andrej (Lev) 10”5, 3. Bitežnik Jože (Lev) 10”8, 4. Caha-rija Igor (Lev) H”0, 5. Legiša Jordan (Lev) 11”2.
5.	skupina: 1. Sedevčič Adrijan (Can) 9”1, 2. Andlovič Darij (Can) 9”4, 3. Piščanc Andrej (Kos) in Slepčevič Marijan (Can) 10”0, 5. Milič Jožko (Lev) 10”2.
6.	skupina: 1. Kralj Darko (Kos) 9”5, 2. Filipčič Peter (Kos) 9"9, 3. Guštin Vasilij (Lev) 10”1, 4. Ten-ce Edi (Lev) 10”2.
7.	skupina: 1. Purič Valter (Lev) 9”0, 2. Milkovič Fabio (Kos) 10”1, 3. škerlavaj Vinko (Kos) 10”4, 4. Vidoni Robert (Lev) 12”0.
FINALE OD 7. DO 12. MESTA
7.	Majovski Kazimir (Levstik) 8”9
8.	Kralj	Dario	(Kosovel)	9”4
9.	Sosič	Valter	(Kosovel)	9”5
10.	Krevatin Aleks (Kosovel) 9”5
11.	Jerman Franko (Kosovel) 10”0
12.	Andlovič Darij (Cankar) 10”0
FINALE OD 1. DO 6. MESTA
1.	Vitez Boris (Kosovel) 8”6
2.	Cupin Robert (Levstik) 8”6
3.	Sedevčič Adrijan (Cankar) 8”8
4.	Grgič	Maks	(Kosovel)	9”3
5.	Purič	Valter	(Levstik)	9”4
6.	Čok Aleksander (C. Metod) 13”0
LETNIK 1962
1.	skupina: 1. Saldassi Tomaž (C M) 9”4, 2. Škamperle Igor (CM) 9”5, 3. Milič Aleks (Lev) 9"8, 4. Benčina David (Kos) 10”3, 5. Milič Rado (Lev) 10”4, 6. Piccina A-leks (Kos) 11”2.
2.	skupina: 1. Bratož Albert (Kosovel) 9”9, 2. Crociati Dario (CM) 9”4, 3. Pegan Bruno (Lev) 10”, 4. Milkovič Franko (Kos) 10”2, 5. Sosič Stojan (Kos) 10”8, 6. Husu O-mar (CM) 11”3.
3.	skupina: 1. Ražem Maks (C M) 9”7, 2. Cernoli Fulvij (Lev) 9”8, 3. Gregori Edvin (Kos) 10”1, 4. Bukavec Pavel ' (Lev) 10”2, 5. Perčič Marko (Kos) U”3 in Malalan Moreno (Kos) 11”3.
4.	skupina: 1. Kovačič Robert (Kos) 9"5, 2. Canciani Igor (CM) in Košuta Edi (Lev) oba 10”1, 4. Merku Andrej (CM) 10”4, 5. Šta-var Marko (CM) 11”8, 6. Micheli Vasilij (Lev) 11”9.
5.	skupina: 1. Pertot Rajko (Can) 9”3, 2. Kosmač Vladimir (Lev) 9”8, 3. Guštin Pavel (Kos) 10”6, 4. Sedmak Gabrijel (Lev) 10”7, 5. Černič Igor (Can) 10”8, 6. Pahor Darko (Lev) 11”2.
6.	skupina: 1. Bajc Borut (Erj) 9”5, 2. Kralj Marko (Kos) 9”9, 3. Blasina David (Can) 10”, 4. Zahar David (Can) 10”4, 5. Malalan Dejan (Kos) 10”5.
7.	skupina: 1. Kreševič Robert (Can) 9”0, 2. Cunja Franko (Can) 9”3, 3. Šuc Robert (Kos) 9”5, 4. Fonda Egon (CM) 10”6, 5. Giudici Franchie (CM) 11'T.
FINALE OD 7. DO 12. MESTA
7.	Kovačič (Kosovel) 9”5
8.	Bajc Borut (Erjavec) 9”6
9.	Šuc Robert (Kosovel) 9”6
10.	Cernoli Fulvij (Levstik) 9”7
11.	Milič Aleks (Levstik) 10”3
12.	Ražem Maks (C. Metod) 10”3
FINALE OD 1. DO 6. MESTA
1.	Kreševič Robert (Cankar) 9”2
2.	Crociati Dario (C. Metod) 9”3
3.	Pertot Rajko (Cankar) 9”6
4.	Cunja Franko (Cankar) 9”7
5.	Saldassi Tomaž (C. Metod) 10”
6.	Škamperle Igor (C. Metod) 10”6
Met krogle
Morda je bila štirikilogramska krogla za dve mlajši kategoriji nekoliko pretežka. Poznalo se je, da so mnogi dijaki prvič imeli v roki železo. Meti so bili zato kratki, ker nekateri metalci niso imeli jasnih pojmov o izvedbi metov. Tudi trema je bila pri metu krogle naj-večja.
Dosežke prvih treh v najstarejši kategoriji lahko ocenimo za prav dobre.
štin Pavel (Kos) 3,97, 34. Kralj Marko (Kos) 3,96, 35. Štavar Marko (CM) 3,53, 36. Giudici Franchie (CM) 3,10.
LETNIK 1961
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Rezultati:
LETNIK 1962
1.	Bukavec Pavel (Levstik) 6,88
2.	Kreševič Robert (Cankar) 6,79
3.	Crociati Dario (C. Metod) 6,66
4.	šuc Robert (Kosovel) 6,65
5.	Benčina David (Kosovel) 6,34
6.	Sedmak Gabriel (Levstik) 6,06
7.	Piccini Aleks (Kos) 5,98, 8. So-
sič Stojan (Kos) 5,94, 9. Saldassi Tomaž (CM) 5,65, 10. Kovačič Robert (Kos) 5,60, 11. Husu Omar (C M) 5,48, 12. Pertot Rajko (Can) 5,44, 13. Blažina David (Can) in Cernoli Fulvij (Lev) 5,32, 15. Kosmač Vladimir (Lev) 5,05, 16. Micheli Vasilij (Lev) 4,96, 17. Bratož Albert (Kos) 4,94, 18. Canciani Igor (CM) 4,91, 19. Merku Andrej (CM) 4,86, 20. Malalan Dejan (Kos) 4,85, 21. Pegan Bruno (Lev) 4,80, 22. Milkovič Franko (Kos) 4,72, 23. Gregori Edvin (Kos) 4,70, 24. Košuta Edi (Lev) 4,47, 25. Milič Aleks (Lev) 4,4?, 26. Zahar David (Can) 4,38, 27. Milič Rado (Lev) 4,35, 28. Perčič Marko (Kos) 4,11, 29. Malalan Moreno (Kos) in Fonda Egon (CM) 4,05, 31. Škamperle Igor (CM) 4,04, 32. Ražem j|CU}	fi»-
Purič Valter (Levstik) 7,95 Sosič Valter (Kosovel) 7,90 Petjè Zvonko (Kosovel) 7,70 Cupin Robert (Levstik) 7,01 Bitežnik Jože (Levstik) 6,98 Grgič Maks (Kosovel 6,87
7.	Simčič Ugo (CM) 6,77
8.	Tence Edi (Lev) 6,71, 9. Sedevčič Adrijan (Can) 6,65, 10. Koren Franko (CM) 6,64, 11. Vitez Boris (Kos) in Prašelj Andrej (Lev) 6,50, 13. Škabar Dario (Kos) 6,41, 14. Piščanc Andrej (Kos) 6,30, 15. Orel Valter (Lev) in Jerman Franko (Kosovel) 6,20, 17. Blokar Pavel (CM) 6,07, 18. Majovski Sergij (Lev) 5,93, 19. Kralj Dario (Kos) 5,92, 20. Krevatin Aleks (Kos) 5,85, 21. Miliž Jožko (Lev) 5,71, 22. Starc Miran (Lev) 5,64, 23. Milič Andrej (Lev) 5,04, 24. Milkovič Fabio (Kos) 4,97, 25. Vidoni Robert (Lev) in Filipčič Peter (Kos) 4,86, 27. Legiša Jordan (Lev) 4,40, 28. Škerlavaj Vinko (Kosovel) 4,38, 29. Samec Mauro (Kos) 4,30 30. Pankraci Fabio (Kos) 4,25, 31. Čok Aleksander (CM) 4,20, 32. Košuta Silvano (Lev) 3,95, 33. Majovski Kazimir (Lev) 3,90, 34. Volpi Ivo (Kos) 3,20, 35. Guštin Vasilij (Lev) 3,17.
LETNIKA 1959 in 1960
1.	Kralj Marko (Kosovel) 10,49
2.	Rismondo Marko (Kos.) 10,42
3.	Husel Boris (Kosovel) 10,24
4.	Sedmak Mauro (Levstik) 9,15
5.	Bukavec Drago (C. Metod) 9,11
6.	Krmec Davor (C. Metod) 8,82
7.	Husel Velko (Lev) 8,47, 8. Štoka Vasilij (Lev) in Košuta Miran (Lev) 8,26, 10. žužek Franc (Can) in Čuk Mauro (Lev) 8,23, 12. Stojkovič Dario (Kos) 7,97, 13. Malalan David (Kos) 7,95, 14. Grgič Davorin (Kos) 7,94, 15. Andolšek Andrej (Kos) 7,75, 16. Perini David (Lev) 7,72, 17. Bukavec Sergij (CM) 7,63, 18. Sedmak Rado (Lev) 7,52, 19. Ukmar Sergij (Lev) 7,50, 20. Tavčar Boris (Kos) 7,47, 21. Paoli Aleksander (CM) 7,40, Cibic Alfred (Lev) 7,27, 23. Skupek Zdravko (Lev) 7,24, 24. Ban Marko (Lev) 7,11, 25. Brišček Branko (Kos) 7,00,
26.	Lovrenčič Marjan (Lev) 6,81.
27.	Ivančič Peter (Lev) 6,80, 28. Lenis David (Kos) 6,74, 29. Naber-gaj Aleksander (Lev) 6,67, 30. Daneu Evgen (Kos) 6,62, 31. Čok Aleks (CM) in Pečar Pavel (Kos) 6.56, 33. Ostrouška Ciril (Lev) 6,48, 34. Kerže Franc (Can) 6,43, 35. Malalan Egon (Kos) 6,39, 36. Škabar Jurij (Can) 6,30, 37. Piccini Marko (Kos) 6,26, 38. Rupel Adrijan (Lev) 6,10, 39. Škabar Jure (Kos) 6,04, 40. Regent Nevio (Lev) 5,91, 4L Lozej Boris (CM) 5.86, 42. Cernoli Klavdij 5,82, 43. škerlavaj Franko (Kos) in Racman Radivoj (CM) 5,74, 45. Rauber Pavel (Kos) 5.60, 46. Ferluga Pavel (Kos) 5,54, 47. Rauber Boris (Kos) 5.53, 48. Sedmak Robert (Lev) 5.13.
Skok v višino
Tekmovanje je bilo končano le v dveh kategorijah. Skoki so bili izvedeni na pomožnem zaletišču, ker je pravo v predelavi. To dejstvo bi najbolj oškodovalo najstarejše, ki pa bodo tekmovanje končali, verjetno, v dvorani v najboljših pogojih.
Rezultati :
LETNIK 1962
1. Bajc Borut (Erjavec) in Cernoli Fulvij (Levsik) 110 cm 3. Andlovič Darij (Cankar) 110 sledi na 4. mestu 19 tekmovalcev z višino 100 cm
LETNIK 1961
1.	Grgič	Maks	(Kosovel)	120
2.	Jerman Franko (Kosovel) 120
3.	Vitez	Boris	(Kosovel)	120
4.	Cupin	Robert (Levstik)	in
Majovski Kazimir (Levstik) 110
6.	Kralj	Dario	(Kosovel)	in
Petjè Zvonko (Kosovel) 110
LETNIKA 1959 in 1960
Ob prekinitvi tekmovanja sta dva atleta že preskočila 125 cm, nadaljnjih 15, ki so že preskočili 120 cm, pa je to višino še naskakovalo.
Štafeta 10X100 m
V skoraj popolni temi je za zadnje točke tekmovalo 60 atletov. Uspeh je bil že v tem, da so vse ekipe prišle na cilj. Med seboj so se tekači ob predajah sporazumevali s klici.
Vrstni red:
1.	Kosovel A
2.	Levstik A
3.	Ciril Metod
4.	Levstik B
5.	Kosovel B
6.	Cankar
Po koncu tekmovanja je organizator predal pokale prvim trem e-kipam, za podelitev kolajn posameznikom pa bo atletski odsek Bora poskrbel preko profesorjev in vaditeljev telovadbe posameznih šol. Spominske kolajne je Bor predal tudi voditeljem ekip.
k. B.