PoStnfna platana ▼ Koiovfaf. Leto LXV., št. 9 Ljubljana, sreda i*, januarja I93* Cena Din I.— LOIEHSII iznaja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserau do 80 netit a Din 2.—. do 100 vrst Din 2.60. 00 100 do 300 vrst a Din 8.—. veefl inserau petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, tnseratm davek posebej. - »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica tU 6 Telefon at. 3122, 8123, BU4, 8125 m 8198. Pretresljiva družinska tragedija na Bledu Lesni trgovec ing. Klimek ustrelil svojo ženo, sinčka in sebe Ljubljana, 13. februarja. Iz najlepšega kraja vse naše države, z Bleda, od koder srno vajeni dobivati^ le vesti o radostih in zabavah, je snoči prispela strašna novica o pretresljivi rodbinski tragediji. RomRntič-na je lepota Bleda, ki je že napravila s svojo nepojmljivo in neodoljivo silo toliko pesnikov in omehčala srca naj-krepkejšim in najbolj trdim možem. To lirsko okolje ustvarja mehke duše, vzbuja elegične čute in v nesrečnikih tudi ob manjših nesrečah izpregovori težka melanholija ter iz nje nepremagljivi obup. Vedno resnemu in mirnemu inženjer ju Klimeku je pred kratkim umrla hčerka, ki je bila sreča življenja vse družine. Silen kontrast med lepoto okolice in med črno resnico nesreče je zlomil tudi tes^a moža, da ni več zmogel preračunljivo soditi. Žalost se je v njegovem ranjenem mehkem srcu iz-premenila v bolezen, ki ga je zlomila in strla. Bled, 13. januarja. Bled in vsa bližnja okolica sta včeraj in danes pod vtisom te strašne rodbinske tragedije, ki se je odigrala v noči od ponedeljka na torek v Zagoricah št. 39, in ki je zahtevala troje življenj. Po vsem Bledu znani inženier Vladimir Klimek je ustrelil svojo ženo Gabrijelo, sinčka Vladimirja in sebe. Lična, prijazna vila inž. Kiimeka stoji na desni strani ceste Lesce-Bled blizu šumske uprave, komaj 5 minut daleč od jezera. Klimek je kupil vilo šele pred dvema letoma in jo prav udobno opremil. V vili razen šoferja Stanka Ažmana ni stanoval nihče. Kli-mekovi so imeli stanovanje v prvem nadstropju, Ažman je pa stanoval v pritličju. Blizu Klimekove vile je vila posestnika Ivana Pretnarja in njegove žene Marije, staršev Klimekove žene Gabrijele. Vsak dan so posečali Klime-kovi Pretnarjeve ali pa so hodili Pretnar jevi h Klimekovim v vas. Usodna noč Komaj sedemletni sinček Vladimir ni bil samo ponos Klimekovih. temveč tudi ljubljenček babice in dedka. Skoraj vsako jutro je prihitel k Pretnarjevim, zlasti v zadnjem času je redno prihajal že okrog 8. ali pol 9. Silno ga je namreč zanimala fantastična Bur-rogtisova zgodba »Tarzan, kralj džungle <, ki s slikami vsak dan izhaja v >Jutru«. Pretnarjevi so namreč naročeni na »Jutro«. Včeraj zjutraj pa malčka ni bilo blizu. Zaman ga je babica čakala z »Jutrom«, zaman je bilo njeno povpraševanje, zakaj ga ni. Čakala je dolgo in večkrat je pogledala tja proti Klime-kovi vili, kjer so pa bila okna zagrnjena in ni bilo iz vile nikogar na spregled. Minila je 9. pa tudi 10. ura. V vili je bilo še vedno vse tiho, nihče ni odprl veznih vrat. Stari gospe j Pretnarjevi se je zdelo to čudno, postajala je nemirna in končno je odšla h Klimekovim pogledat, kaj se je zgodilo. Vezna vrata je našla zaklenjena. Potrkala je, pa se ni nihče odzval. Potrkala je močneje, toda vse je bilo tiho. Zlovešča tišina ni oznanjala nič dobrega. Stara gospa je odšla domov, poklicala je hlapca Tina in še enkrat sta odšla h Klimekovi vili. Ker se na ponovno trkanje ni nihče odzval, je Tina zalučal nekaj kep snega v okna, da so šipe glasno zažvenke-tale. Zopet je sledil molk. Tedaj je stara gospa zaslutila nesrečo in naročila je hlapcu, naj gre po vetrih. Z vetrihom je hlapec odprl vezna vrata in odšla sta z gospo po stopnicah v prvo nadstropje do stanovanja Klimekovih. Stanovanje je bilo zaklenjeno; Tina ga je z vetrihom odprl. Gospa je prva stopila v spalnico, ko je pa zagledala krvava tla pri vratih se je naglo obrnila in zaprla vrata za seboj, Tinetu je pa naročila, naj gre po orožnike. Ko so prišli orožniki v hišo in stopili v spalnico, so zagledali grozen prizor pretresljive rodbinske tragedije. Na posteljah so ležali v spalnih oblekah s prestreljenimi glavami 37-letni lesni inženjer Vladimir Klimek, njegova 31-letna žena Gabrijela in 7-letni sinček Vladimir. Okrožni zdravnik dr. Cešarek je \ ugotovil, da so vsi trije že mrtvi in da jc vsaka pomoč zaman. Vzrok ni znan Kako se je tragedija odigrala, ni znano, verjetno pa je. da je inž. Klimek narprej ustrelil ženo, potem sinčka in končno še sebe. Tudi vzrok tragedije, ki je sorodnike in sploh vse prebivalce B'eda globoko pretresla, ni znan. Klimek ni zapustil nobenega pisma, v katerem bi pojasnil kaj ga je pognalo v obup. Skoraj gotovo je, da je segel po morilnem in samomorilnem orožju v hipni duševni zmedenosti. To je tem bolj verjetno, ker je njegov oče, ki je bil okrožni zdravnik na Bledu, pred 20 leti umrl v celovški umobolnici. V slabem gmotnem položaju pokojni Klimek ni bil. kajti trgovina z lesom je š!a razmeroma dobro in baš v ponedeljek je poslal tri vagone drv z blejske postaje v Italijo. Zakonca, ki sta bila poročena že 10 let, sta živela v najlepši slogi in zadovoljstvu. V ponedeljek zvečer so bili Klimekovi na obisku pri Pretnarjevih. Klimek je bil še prav dobre volje in se je veselo raz-govarjal ter kramljal z domačimi. Mili ni slutil, da se bo ponoči odigrala tako strašna tragedija. V ponedeljek je Klimek kot rečeno poslal tri vagone lesa v Italijo, popoldne ga je pa še srečal blei.^ki orn/nik z lovsko puško na rami. Dejal je, da gre na lov. Pokojni je bil na Bledu in okolici splošno znan m priljubljen. Bil je agilen član blejskega Sokola, ki mu je vodil dolga leta blagajniške posle, nenadna njegova smrt pa bo gotovo tudi težko prizadela SLD, katerega zvest član je bil in tudi blejski športniki so izgubili z njim čvrsto oporo, kajti Klimek se je marljivo udeostvo-val na športnem polni. še nekaj podrobnosti Tragedija se je odigrala v nočnih urah. Kolikor je ugotovljeno, je prišel Klimek okrog 11. zvečer domov. Zanimivo je. da v hiši stanujoči šofer Ažrnan ni Čul strelov, čeprav je bil doma. Trupla nesrečnih žrtev so prenesli v mrtvašnico na Bled, odkoder se bo jutri vršil pogreb na blejsko pokopališče. Pokojni Klimek in njegova žena sta bila na Bledu splošno znana in priljubljena m zato je tragedija nesrečne rodbine vzbudila med prebivalstvom splošno sočutje, zlasti pa sočustvujejo Blejčani s težko prizadetimi svojci. Tudi po Ljubljani se je že snoči razširila vest o strašni tragediji Klimekove družine. Pokojni je imel med Ljubljančani mnogo prijateljev in znancev, ki kar verjeti ne morejo, da ga ni več med živimi m da je vzel v prerani grob tudi svojo Ijub-Jieno soprogo in zlatega sinčka. elmvvehr zopet grozi Ojunačeni vsled oprostitve dr« Pfrimerja so začeli zopet groziti z novim oboroženim pohodom Dunaj, 13. jan. g. Zvezni vodja Heinnvehra Starhembcrg je poslal zveznemu kancelar ju dr. Bureschu pismo, ki je altimativnega značaja. Zahteva v najkrajšem času izvedbo važnih gospodarskih reform. Med drugim zahteva takojšnjo odpoved vseh trgovinskih pogodb in nadomestitev s kontingentnimi pogodbami s sosednimi državami. Ako bi se vlada uprla tem zahtevam, grozi s pohodi ter pri tem poudarja, da je Heimwehr odločen, da gre preko prepo- vedi javnih shodov, ki je nezakonita in protiustavna. Očividno ojunačeni vsled nerazumljive popustljivosti avstrijskih oblasti so torej hehnwehrovci odločeni nadaljevati svojo nevarno igro. Zdi se, da se bo oprostitev dr. Pfrimerja avstrijski vladi le prehitro maščevala. Gotovo pa daje avstrijskim fašistom pogum tudi uspeh Hitlerja, ki igra danes v Nemčiji vlogo, kakršne bi mu še nedavno nihče ne prisodil. Zaleski o aktualnih problemih poljske zunanje politike Poljska bo v vseh mednarodnih vprašanjih ostala zvesta svoji dosedanji miroljubni politiki Varšava, 13. januarja. AA. Včeraj je priredilo društvo inozemskih novinarjev v Varšavi obed na čast poljskemu ministru zunanjih zadev g. Zaleskemu. Na pozdrav predsednika g. Birbauma je imel minister Zaleski daljši govor, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja razorožitvene konference ter izjavil, da bo poljska delegacija zahtevala, da se razširijo jamstva za mednarodno varnost in poveča nadzorstvo nad tem. da ne pride do zlorab mednarodnega zaupanja ter da se zagotovi izvršitev mednarodnih obvez. O delovnem programu bližnje lausann-ske konference o reparacijah se je Zaleski izrazil: Reči moram, da zdaj glede na izjavo predsednika nemške vlade dr. Bru-ninga in v zvezi z njo nastal} položaj na polju reparacij ni mogoče presoditi, kako se bo vprašanje rešilo. Nato je g. Zaleski prešel na sodelovanje med dlani sveta DN in na vprašanje morebitne reorganizacije sveta. Mislim, je rekel poljski zunanji minister, da so zahteve držav, ki so oškodovane po sedanjem sistemu, popolnoma upra- POOB0IN IIC: MARIBOR, Grajski trg st 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — T%l 190, NOVO MESTO. Ljubljanska a. tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--„ Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. ▼lesne in da bi bilo morda najbolje, če se to vprašanje tako reši, da se število članov sveta DN določi na 15. G. Zaleski je nato govoril o vprašanju Odanska, ki se zdaj nahaja na dnevnem redu sveta DN. Glede tega je rekel, da so ta vprašanja simptom nezdrave atmosfere, ki vlada v odnošajih med Poljsko ln Gdanskom. Osebe, ki so danes na čelu političnega življenja v Gdansku, je naglasu g. Zaleski, so daleč od tega. da bi spoštovale statut svobodnega mesta Gdanska, statut, ki pomeni temelj obstoja Gdanska. Nato je g. Zaleski rekel, da bd se utegnile pri plebiscitu o razpustu parlamenta v Gdanskim. Osebe, ki so danes na čelu po-zati v Gdansku druge režnje, ki bi bile bolj v skladu z idejo lojalnega sodelovanja s Poljsko. Napoeled se je poljski zunanji minister dotaknil sedanjih razgovorov za sklenitev pakta o nenapadanju in izrazil svoje zadovoljstvo nad tem. da se obenem s polj-sko-sovjetskimi razgovori vrše podobni razgovori tudi med zastopniki estonske, finske, litvanske in nimunske vlade. Dr, Scheiner na mrtvaškem odru Danes so potožili truplo na mrtvaški oder v starem praškem Sokol-skem domu — Številna sožalja iz vsega sveta — Priprave za pogreb Praga, 12. januarja, h. O smrti dr. Scheinerja se doznava, da so bile nje* gove zadnje besede, ki jih je izreke! v prisotnosti svojih sorodnikov, nasled* nje: »Z?spim, da se ne bom več pre» budil.« Včeraj so bile določene vse po* drobnosti za pogreb, k' bo imel docela sokolski značaj ob udeležbi vojske. Truplo je bilo danes položeno na mrtvaški oder v starem sokolskem domu. Truplo dr. Scheinerja bodo upepelili v praškem krematoriju. Po* grebni sprevod bo šel po glavnih uli* cah Prage do Kraljevih Vinogradov, kjer se bo ustavil na trgu kralja Juri* j a. Tukaj se bodo vrš"'i poslovilni go* vori. Dosedaj je določeno, da bodo za COS govorili namestnik staroste dr. Stanislav Bukovskv. dalje zastopnik Saveza slovanrkega sokolstva. zastop-niki vlade, vojske, francoskih telovad* cev in mednarodne cimnasrične fede* racije. Izredno veliko je število kon* dolenc, zlasti iz Jufoshvije. V soboto 16. L m. se bo vršila žalna manifesta* cija v Pantheonu. Vsi listi o^'ivliajo obširne spomin* ske članke. V »Na-odnih Listih« je napisal spominski članek dr. Kramar, v ^Češkem Slovu« na Klofač. Sožalje naše vlade Beograd, 12. januarja p. Zastopnik au-nanjega ministrstva tei minister za trgovino in industrijo g. dr. Kramer Je danes v imenu vlade izrazil sožalje češkoslovaški vladi ta COS povodom smrti staroste OOfl dr. Josipa Scheinerja. Odhod sokolske deputacije Ljubljana, 13. Januarja. Danes je odpotovala t Prago deipuftaoi&a Sokola kraljevine Juigoslarrnje pod Tod^itjvom prvega podstareotje g. Gangla na pogr«*b dir. SoheJ-nerja, ki se bo vršili jutri popoldne. Deputaciji so se .prikftučnki tw\i zastopniki ne-katerih n&rodmLh korporaolj, da IzkaKejo zadnjo čast velikenmi boren aa slovansko solidarnost. Zastopstvo IJubffansfce občme Ljubljana. 13. januarja. Obenem s sokolsko deputacijo je odpotovala danes v Prago na pogreb dr. Scheinerja tndrt posebna deputacija Unblj aneke mestne ot>-<5djem. ampak vsaj tako obsežen, kolikor daleč sega Šentpeterski zvon. Za periferijo mesta se je storilo, kar je bilo mogoče. Glede na vprašanje stanovanjskih najemnin, ki ga hišni posestniki niso hoteli sami rešiti, je treba povdariti, da bo pač morala pristopiti k njegovi rešitvi država sama. Leta 1925 so znašale najemnine v starih hišah 22,985.000 Din, leta 1929 36,057.000 Din. leta 1930 41,000.000 Din, leta 1931 pa že 46\000.000 Din. V zadnjem letu torej, ko se je pričela akcija za znižanje najemnin, so se najemnine v starih hišab povišale za 7.000.000 Din. Će se na drugI strani pogleda na stanje bremen, je bilo razmerje naslednje: leta 1914 se je plačalo od 100 kron davka 47 kron, leta 1923 69 kron, leta 1926 51 Din, letos pa je ta davščina znašala 35.60 Din. Iz navedenega je razvidno, da je sedanja davščina padla pod višino one, ki je bila lpta 1914 če kdo povdarja. da bodo hišni lastniki znižali najemnine, kadar se bodo znižale davščine, potem se mora reči, da so najemnine zrastle nesorazmerno s predpsanimi davščinami Ln da so pretirane. Kar se tiče najemnin v mestnih hišah, se ne morejo več znižati. Tukai je šla mestna občina do skrajne meje in dalje ne more iti.. Računati je treba pri tem, da je bil proračun reduciran do skrajnosti. Upoštevati je tudi krizo finančnega stanja. Preko tega občinska uprava ni mogla iti, naredilo pa se je. kar je bilo mogoče. Občinske davščine so bile znižane za znatno vsoto. Na eni strani se ne morejo znižati davščine, na drugi pa zahtevati luksuzni izdatki za ceste, parke itd. Ne strinjamo se z načelom, da se v sedanji gospodarski krizi ne sme nič investirati. Naše mnenje je, da se gospodarska kriza rešuje najbolje s plodonosnim! investicijami. To je dokazala že zgodovina. Prepričani smo, da bo tudi nadzorstvena oblast prišla do tesra naziranja. Proračun mestnega zaklada soglasno sprejet Po kratki zaključni besedi referenta finančnega odseka občinskega svet. Ivana Tavčarja, ki je aprejel vse predloge in resolucije občinskih svetnikov dr. Bohinjca m Turka, odklonil pa predlog občinskega svetnika Podgorška glede odprave hotelskega davka in uvedbe zvišane davščine na luksuzne pse, je župan odredil glasovanje. Proračun mestnega zaklada ie bil soglasno sprejet s predlaganimi resolucijami, med njimi tudi s predlogom obč. svetnika kanonika dr. Klinarja, naj se odkaže 77.000 Din za popravo ursulinske cerkve. Proračuni mestnih podjetij Nato se je pričela razprava o proračunih mestnih podjetij. Kot prvi je poročal podžupan prot Jarc o proračunu mestne klavnice, ki je bil po poročilu referenta soglasno sprejet Sledil je proračun mestne elektrarne, o katerem je poročal načelnik upravnega odbora obč. svetnik Orehek. Po kratki debati, v kateri sta obč. svetnika inž. Die-trich in Frelih grajala previsoko najemnino, ki jo bosta morala plačati mestna elektrarna in mestni vodovod za najete lokale v Mahrovi hiši, je bil tudi ta proračun sprejet z vsemi glasovi proti glasovom obč. svetnikov Dietricha in Freliha. Nato so bih soglasno sprejeti proračuni mestnega vodovoda, o katerem je poročal obč. svetnik Orehek, in proračun mestne plinarne, o katerem je poročal obč. svetnik in načelnik upravnega odbora plinarne R u p n i k. Poročevalec je naglašal. da je treba vračunati poleg izkazanega čistega dobička tega mestnega podjetja še Din 700.000, ki jih je mestna plinarna investirala za mestno plinsko omrežje. Poročevalec je podal obširni pregled razvoja mestne plinarne, ki je letos obhajala 701etnico svojega obstoja, tako da je sedanja plinarna že odslužila in da bo treba misliti vendar enkrat na nove peči. Poročevalec je podal še zanimive številke glede plinskega omrežja v Ljubljani. Tako je poudarjal, da ima Ljubljana 148 km cest, a le 40 km teh cest je opremljenih s plinsko razsvetljavo. Ljubljana ima 11.500 stanovanj, a le v 2000 stanovanj je napeljan plin. Pri tem je še najbolj čudno, da imajo med stanovanjskimi hišami mestne občine, ki jih je nad 100, samo 3 plin. Na vprašanje obč. svetnika Kosma, kaj misli ukreniti mestna plinarna, da pospeši napeljavo plina v mestne hiše, je odgovoril poročevalec R u p n i k, da bo upravni odbor mestne plinarne že v prihodnji seji mestnega sveta nujno predlagal, da se postopoma napelje v mestne hiše plin. Nato je bil proračun o mestni plinarni soglasno sprejet v pred'oženi obliki. Sledila je razprava o mestnem pogrebnem zavodu, o katerem je poročal obč. svetnik Turk. Po kratkem poročilu je bil tudi ta proračun soglasno sprejet. O mestni zastavljalnici je poročal obč. svetnik Urbas, ki je poudarjal pomanjkljivosti pri tem mestnem zavodu, posebno glede pristojbin za zastavljene stvari, katere pristojbine se morajo absolutno postopoma znižati, ker so sedaj še vedno previsoke in zadenejo v prvi vrsti gospodarsko šibkejše sloje. Pri glasovanju je bil tudi ta proračun soglasno sprejet, nakar je poročal obč. svetnik Rutar o proračunu za mestne priprege. Podal je o tem obširnejše poročilo in pokazal na poti, ki bi dovedle do še boljšega dviganja tega mestnega zavoda, ki bi lahko korektivno vplival na prevozne tarife v mestu. Zaključni računi Po soglasnem sprejemu tudi tega proračuna, je odredil podžupan prof. Jarc razpravo o zaključnih računih. Načelnik finančnega odseka obč. svetnik Tavčar je podal obširnejše poročilo o zaključnih računih zadnjih tet, posebno o zaključnem računal za leto 1930, in poudarjal zlasti, da so prebitki zaključnih računov za leto 1927 in 1930 pokrili primanjkljaje prejšnjih let, tako da sedanja mestna uprava zapušča občinsko gospodarstvo v popolnem redu. To je velik efekt sedanje mestne uprave. Fondi so tudi v redu. V času splošne gospodarske krize, ko je bilo pomanjkanje likvidnih sredstev, je sicer mestna uprava porabila nekatere zneske, ki so bili določeni za mestne fonde, hipno za neodložljive potrebe. To mora poudarjati javno, da bo javnost poučena o zadevi. Za kritje raznih mestnih potrebščin, za katere ima mesto na razpolago sredstva iz dovoljenih posojil, ki pa se radi pomanjkanja likvidnih sredstev niso mogla realizirati, je mestna uprava uporabila za nujne potrebe zneske, ki so bili določeni za mestne fonde, čim bodo ta sredstva realizirana, bo mestna uprava takoj nadoknadila te zneske v mestne fonde. To je treba javno pribiti, da bo jasno, da so tudi mestni fondi v popolnem redu. Zato je poročevalec predlagal, naj občinski svet računske zaključke in zaključke mestnih fondov odobri, kakor so bili predloženi Pri glasovanju je občinski svet soglasno odobril vse zaključne račune, nakar se .e predsednik podžupan prof. Jarc zahvalil poročevalcu finančnega odseka in občinskim svetnikom, ki so s svojimi sklepi zvrŠili svojo najvišjo dolžnost, da so spre-.eli mestni proračun. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je podžupan Jarc ob 22. uri zaključil sejo. Najlepša Američanka Billie nove ▼ zvočnem filmu is prvih dni svetovne vojne Zablode Jeanette Carlair Premiera! Noro! Ob 4., pol 6., pol 8. tn 9. zvečer Postani In ostani član Vodnikove dražbe! •Dobrodelna akademija Vstopnice za v etiko dobrodelno akademijo ©o že od včeraj v pretprodaja v Matični knjigarni občinstvu na razpolago. Zanimanje je prav veliko Vn želeti je, da bi bdi z ozrirom na plemenito svrho priredbe razprodani vei sedeži in vsa stojišča. Dijaška stojišča so po Din 5, splošna stojišča po Din 7. sedeži pa po Din 10—40 Koncertni program dirigirata gg. ravnatelj opere Polič in prof. konzervatorija dr. Šva-ra, pevske točfce ge. Zl. Gjungjenac-Gavcl love pa spremljata g. kapelnik N. Š t r i t o f. Pri zabavnem delu pojeta šlager je in pesmi naša najboljša rvajailca k upi eto v in sodobnih popevk g-g. P r e -m e 1 č in Bučar, več solovskih in ansamb-flcib baJctnih točk pa bo izvajal op»:mJ balet pod vodstvom g. bal. mojstra Gotovina. Radio bo prenašal umetniško izvajanje Glasbene Matice po premoru z zvezo v Zagrebu. Dunajem in Ženevo, ki ima 124 radijskih poeta j. po svetu. Tako se jutri, v Četrtclk zvečer razglasi slovenska umetna in narodna pesem v tzvaianju naše tsiavne Glasbene Martice pod vodstvom g. opernoga ravnatelja Poliča po vsej Evropi in preko morja. Prireditven^ odbor prosi ponovno si. občinstvo, rvaj ese udeleži akademije v na-vaidnih promenadnih oblelcah. Dragotinu Vovkn v spomin Na Silvestrovo Te ie zagrnila slovenska gruda. Čudna so pota človeške usode. Dane« še zdrav in vesel, jutri že nepremičen — mrtev. Zato je čudno razmerje človeka do "sočloveka, ko vendar nihče ne ve ure ne dneva, kdaj se nad njim zapro vrata groba. Strašna zver se skriva včasih v človeku. Ta zver v svoji umazano-egoistični borbi za kline na lestvi, po kateri s svojimi kremplji pleza kvišku, v svojem slepem — zverskem sovraštvu ne izbira sredstev v borbi in gonji proti sočk>veku-trpinu. Če je kdo strahoto takem boja .spoznal, «si ga gotovo Ti. čeprav se Ti to takrat ko S1 učiteljevu 1 na šoli sv. Cirila in Metoda v Trstu, ni niti sanjalo. Kratka je bila doba najinega poznanstva, toda dovolj dolga, da sem spoznal Tvojo plemenitost. Zadnjič sva bila skupaj v družbi Tvoje zaročenke ob pričetku šolskega leta. Kdo bi si bil takrat mislil, da boš za vedno ostal v Skromliah in da je najino svidenje zadnje? Mu.o, malo časa si užival med dobrim štajerskim ljudstvom košček kruha, k: si ga že ves izmučan in onemogel po trdi in neusmiljeni borbi koncem dveh let vendarle dobiL Tvoja narava posledc tega boja ni mogla prenesti. Zdaj si utrujen legel k počitku in snivaš svoj večni sen med preprostim, a poštenim slovenskim kmetom. Za Tvojo sinit smo zvedeli že po Tvojem pogrebu in oči Ti ni za-tisnil nihče izmed Tvojih prejšnjih znance«-. Na zadnji poti Te je spremilo samo Tvoje ljudstvo, kojega otroke si učiL Druhal naj gre svoja pota v pogubo naprej, Tebe ne more več doseči. !▼© Agilnost mariborskih smučarjev Mariborski smučarski klub. ki intenzivno propagira razvoj sinu carstva, je sestavil program svojih prireditev za sezono januar— april 1932. Prva večja prireditev bodo klubske smučarske tekme, ki jih priredita skupno SK Železničar in Mariborski smučarski klub 17. t. m. in 6icer za dame na 8 km, za juniorje na 12 km in za seriiorje na 18 km. Start in eirj sta pri Ruški koči na Pohorju. Zmagovalci v vseh treh skupinah prejmejo od obeh klubov častna darila in sicer: prvi darilo, drugi plaketo. Tudi za tekmovalce izven konkurence so določena darila. Pravico do udeležbe imajo člani JZSS, prijavnina znaša za tekmovalce 10 Din do 16. januarja. Poznejše prijave proti dvojni pristojbini. Prijave sprejemata SK Železničar, Maribor in Mariborski smučarski klub. Druga prireditev bo vztrajuostna amuška tekma na daljavo na progi 50 km za prehodni pokal mariborskega smučarskega kluba pod častnim predsedstvom mariborskega župana dr. Franja Lipolda. Start in cilj pri Ruški koči na Pohorju. Pravico do udeležbe imajo vsi verificirani člani JZSS Ln inozemci. Prijavnina znaša za tekmovalca 20 Din. Prijave sprejema Mariborski smučarski klub, Jurčičeva ulica 8. Najboljši tekmovalec prejme v prehodno last pokal Mariborskega smučarskega kluba, ki ga je poklonila tvrdka Meinel in Herold. Kdor si pribori pokal dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih, »a dobi v trajno last Prvih šest na cilju prejme posebna darila. SMUČARSKI TEČAJI Mariborski smučarski klub priredi tud! celo vrsto tečajev in sicer od 10.—17. in od 17.—24. januarja v Sv. Lovrencu na Pohorju pod strokovnim vodstvom učitelja g. Vilka ForstneriČa po sistemu Bilgeri. Poučni izleti v okolico Sv. Lovrenca in na Pohorje. Visokoalpinski tečaji na Peci pri Preva ljah od 24. do 28. marca pod vodstvom g. ForstneriČa. 27. marca slalom tekma s Pece. Smuški tečaj pri Pohorskem domu na Pohorju od 7.—14. februarja. Poleg tega priredi klub v februarju in marcu več izletov ln 3icer v Guštanj—Rimski vrelec, na Urško goro, v Slovenjgradec, na Veliko kopo, na Jezerski vrh, na Klopni vrb, k Ruški koča, k Mariborski koči, k Pohorskemu domu, na Klopni vrh, v Misli nje itd. kavarne Emona in bo predaval g. Gawo-vec Vstop pro>r vsakomur! — Oihorove eicjc so vsak peufc ob 20. v istem prostoru. Odborniki se .laprosajo /a poinoštevil-no udeležbo. KOLEDAR Danes: Sreda 13». januarja, katoličani: Ililarij, Bogomir, Veronika, pravoslavni 3L decembra: M^lanija. DANAŠNJI PRIRIJMTVE Kino Matira: Planine v plamenih. Kino D*or: Igra z ognjem Kino Ideal: Zablode Jeauette Carlaiz. VII. dela »-ki prosvetni večer >Švohnd©< in >Zarje< oh 20 v Delavski zbornici. Druiabni %eeer ta oficirje v veliki dvorani Kazine ob 21 Sadjarsko in vrtn«r*ko društvo, predavanje dr. K. Hinterlechnerja ▼ mineraloškem inštitutu univerze ob 19. Predavanje dr A. (io*arja ob 18. V zbornični dvorani univerze. DEŽURNE LEKARNE Danes: Leust^k, Resi jeva cesta 1, Bo-hinec, Rimska cesta 25, dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. NAJBOLJŠA PRILIKA se nudi vsakemu, ki hoče prispevati za najbednejše, da se udeleži >Dobrodelne akademije< v hotelu >Union« v Četrtek zvečer! Na pomoč torej brezposelnim in družinam, ki so brez vsakih sredstev! — Smučarji Ilirije. Sestanek vseh čla nov (tekmovalcev) smučarske se k c kje S K IMrtJe se vr&i v četrtek 14. t. m. ob 19. . klubski sobi kaivarne Evropa. Važno za radii udeležbe na prihodnjiih tekmah ln te čaja sa skoke. Prosimo polnostevllno — Ljubljanski zimsko-apertni DOd«\'» bo priredil predavanje m pri pravi jame tečaje za sodnike rzpite. in sicer najprvo za tek «n nato za skoke. Prvo predavanje bo v četrtek 14. L m ob 20. v damski sobi Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 13. januarja: Revna kot cerkvena niiS. Premijera. Red D. Ć&trtek, 14. januarja: Zaprto. Petek, 15. januarja: Zapravljivec Red C Sobota, 16. januarja ob lo.: Vest Dijaški predstava po izredno znižanih cenah, Izven. Ob 20.: Revna kot cerkvena miš. Izven. • Vse ljubitelje naše drame opozarjamo, da je drevi ob 20. v ljubijanski drami premijera velezabavne pa Prdi zelo fine veseloigre »Revna kot cerkvena mi$«. Delo je naštudiral prof. Šest. V posameznih vlogah nastopajo: Nablocka, Mira Danilova, Gregorin, Drenovec. Danes. Železnik, Jerman in Potokar. Predstava se vrii za red D. Prihodnja repriza pravljične Igre »Zapravljivec« v režiji g. Debevca in običajni zasedbi bo v petek dne 15. L m. v ljubljanski drami za red E. Dijaška predstava, V soboto dne lb, t m. popoldne ob 15. se vprizon v naši drami kot dijaška predstava po izredno znižanih cenah globoko občutena drama »Vest«, katere snov je zajeta iz povojnega življenja. Dramo je zrežiral g. Ciril Debe-vec ter je dosegla pri vseh dosedanjih letošnjih viprizoritvah naravnost ogromen uspeh. Za predstavo veljajo izredno znižane cene. Prva repriza Gotieve mladinske igre »Jurček«, ki je bi-la v nedeljo tako izredno tutpkt sprejeta, bo v nedeljo 17. L m. ob 15. uri. OPERA Začetek ob Sreda, 13. januarja: Snegu ročk a. Red A. Četrtek, 14. januarja: Zaprto. Petek, 15. januarja: Zaprto. Sobota. Iti. januarja: Carmen. Red C. Drevi ob 20. uri se poje v običajni zasedbi z go. Rrbicevo v naslovni vlogi ruska pravljična opera »Sneguročka« za red A. Ljubljanska opera pripravlja prerm-iero operete »Trije mušketirji«, ki je ena najboljših rep^rtoanuh del zadnjfc sezon. Premijera bo proti koncu meseca. Vlagateljem Sakser State Banke Iz ameriških slovenskih listov posn»-mamo: Vsi oni, ki so Lmcb* naložen denar v Sakser State Bank, ki je sedaj v likvidaciji, so dobili po pošti posebno polo, takozvani >Proof of Claimc. Kdor ni bančne knjižice zastavil ozm>-ma vzel nanjo kakega posojila, naj za stavkom, ki se začne z besedami >Tbe evidence« in konča z besedo >exceptc, zapiše besedo — None. — None — naj zapise tudi v nMlednti vrsti za besedo ?except<. V navzočnosti javnega notarja, naj b*-piše za besedo >Name< — svoje ime in priimek, spodaj pa svoj naslov. Ako je bil naložen denar na imeni dveh oseb, morata obe osebi podpisati. Najprej pa morate primerjati, če je He-vilka za >Pass Book — Number« ista ko« je na vaši bančni knjii'ci in te ni vsota, označena na poli, manjSa kot je ▼ vasi banani knjižici. V slučaju, da so številke različne, mo-ate takoj obvestiti banko. Tako podpisano in od javnega notarja potrjeno polo. poMjite zaeno z bančno knjižico v registriranem pismu na Sakser State Bank (In Liguidation), 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Storite te čimprej tuogoče, vsekakor pa pred 4. februarjem, kajti do 4. februarja traja rok za vnoftiljanje terjatev. Čimprej bodo vposlane vse terjatve, temprej bodo za mogli državni uradniki za ivljučit svoje delo. Oni, ki stanujejo v New Yorku ali v okolici. Lahko nesejo polo in bančno knj!r žico osebno v banko ter jo tam podpišejo v navzočnosti javnega notarja 5tev 9 Dnevne vesti Naročnikom, inserentom in čita-teljem pravoslavne vere želimo srečno novo leto. — Obremenitev avtobusnih podjetij z 10% izrednim cestnim prispevkom. Kr. banaka uprava dravske banovine razglaša, da smejo podjetja, ki vrSe perijodično prevažanje ljudi z avtobusi in ki njihov cenik ni izjemoma že odobren preko enotnega maksimalnega merila 1 Din za osebo rn km, radi obremenitve avtobusnih podjetij z 10% izrednim cestnim prispevkom od cene vozovnic povišati vozno ceno po oblastveno odobrenem ceniku za polovico cestnega prispevka. Iz praktičnih razlogov, zlasti radi pomanjkanja drobiža, naj se ta povišek zaokroži na Din 0.50 pri voznini od 1—10 Din, 1 Din pri voznini 10 do 20 Din, Din 1.50 pri voznini 20 do 30 Din, Din 2 pri voznini 30 do 40 Din, Din 2.50 pri voznini 40 do 50 Din. Din 3 pri voznini od 50 do 60 Din, Din 3.50 pri voznmi 60 do 70 Din, Din 4 pri voznini 70 do SO Din, Din 4.50 pri voznini SO do 90 Din. Din 5 pri voznini 90 do 100 Din itd. Ta prebitek ni obremenjen z \0"o izrednim cestnim prispevkom. Prebitek preko navedenega meri la je nedopusten in kažnjiv. — I»m narodnega zdravja v Dolnji Lendavi. Banska uprava dravske banovine je sklenila zgraditi v Dolnji Lendavi dom narodnega zdravja, ki bo služil v prvi vrsti pobijanju t rab orne v Prekmurju. Stroški bodo znašali 480.000 Din, 120.000 Din bo prispevala banska uprava, 50.000 Din država, drugo pa občine. _ Letošnje prireditve Ljubljanskega velesejma. Ljubljanski velosejeru bo imel lotos dve svoji glaiv.nri prireditvi in sicer XII mednarodni vzoren« velosejem od 4. do 13. junija in jesensko razstavo >Ljub-Ijana v jesen i« od 3. do 12. septembra. Našo in-dustrijo, obrt in trgovino opozarjamo že sodaj na obe prireditvi, toi vršita važno mnsijo na korist našega colokupnega gospodarstva in vsega našega naroda. _ Največja vrednost vrednostnih pisem za inozemstvo. Finančno ministrstvo razglaša, da je določen maksimum vrednosti v inozemskem najkazniškem prometu in prometu z vrednostnimi pismi (3000 T>in). Do tesra zneska se lahko promet vršn brez kaikih drusaib omejitev. Za večje vsote pa se dajejo posebna dovolila, kd se izročajo neposredno prosilcem, da jih po lastnem preudarku ifflkoristirjo. Potemtakem smejo pošte sprejemati vrednostna pasma za. ino zemstiTo tu-dd čez 3000 Din, ampak v tem primeru je pošiljateitj dolžan ob predaji iK>šilii^e p»rei.ložit: odobrenje, ki ga je i-z-dalo finančno ministrstvo. Vsekakor pa morajo pošt« opozoriti pošiljatelja, da na noben način ne sme vložiti v pismo večjega zneska keikor jo tisti za katerega je prejel dovoljenje. _ Izprcmemba poštne zveze. Vozni red avtomobila na pTogn Rake»k - Stari trg pru Rakeku se je v zadnjem ča.su tako izpre-menil. da odhaja z Rakeka ob 9.25 in prihaja v Stari trg pri Rakeku ob 10.40. Iz Starega trga pri Rakeku pa odhaja ob 15.46. Obenem se je tudii izpremeniJa postna zveza Bloška polica - Nova vas prn Rakeku. Odhod z Bloške police je ob 10.10 m prihod v Novo vas ob 11.10, odhod iz Nove vaai pa. ob 9. in prihod ne Bloško polico ob 10. uri. _ Težak položaj našega kmeta. Iz ljub- loanske okolice nam poročajo: Dandanes žrivina kmetu mak) vrže. Teleta plačujeoo mesarji po 4 do 5 Din za kg Žive teže. Tako dobi človek za nekaj tednov staro tele okrog 300 Din. Mleko pa, ki ga je tele v tistem času porabilo, bi mu vrglo najmanj 1000 Din. In z^ato je tukaošnji kmet sosedu teMčška — podaril, da je imeJ od krave več mleka za svoje mestne naročnike. To je vsekako tnidi znamenje časa. v katerem živimo. _ Kovani drobiž* iz n\klja po 20, 10 in 5 par, iz game po 10 in 5 par avstro-ogr-akn vz n.kja im pafcfonga po 10 in 20 vinarjev n; iz železa po 20 vinarjev prestane brti zakonito pJae.il.no sredstvo od dne 30. novembra 19*31. ko je dobil obvezno moč zakon o kovanju srebrnega denarja po 10 m 20 dinarjev. Ta drobiž se zamenja za kovani denar po 25 par do konca novembra 19&2 pri blagajni dravske finančne diirekcije v Ljubljani in pri davčnih upravan. _ \z »Službenega Usta<. >Sru*beni Mst kr. banske uprave dravske banovine« št 3 x dne 13. t. m. objavlja zakon o bilancira-njn državnih vrednostnih pa>irjev, zakon o izpremembah in dopornrrivan v zakonu o računovodstvu, uredbo o ureditvi in področen oddelka kontrole mer pri osrednji upravi za mere in dragocene kovine v Beogradu, uredbo o besedilu prisege »a usdužbenoe finančne nprarve, pravilnik o pogodbenih državmh poštah, pravilnik o seznamt.b uslužbencev ministrstva za zgradbe, načrt za osmo amortizacijo ob-veznoc državne rente za vojno §kodo. odločbo k pravilniku o ure*Litve prometa z devizami tn valutami., odločbo k pravilni -kn za vzdrževanje klinik, odločbo o geofii-aion'h razi skovan jah kot rudoslednih delih, ■pravila o oblaki o oz.ii a meno v anj u steklenih balonov, odiločbo o obliki, sestatvi in označevanju rimskih tehtnic, odločbo o postajah za kontrolo sodov, odločbo o sedežih in teritorijalni! pristojnosti oddelkov kontrole mer, tespremembo odločbe o središčih za občasen pregled merii, odločbo k pravilom o utež in, ^spremembo pravilnika o povračilu stroškov za prenašanje instrumentov uslužbencem osrednje uprarve za mere ..n dragocene kovine, odločbo k w-premembi prarvilnika o povračilu prevoznih stroškov uslužbencem osrednje uprave za mere in dragocene kovine, odiločbo. da se podaljša rok o pregledu tokomerov. eenovn.uk serumov centralnega bigrjenske ga zavoda v Beogradu, raspis o postopikn • rrTden-i.mi tkaninama, vzvoaenimi za do *pJa*o _ aa/vodPio o po*=*ovanju z dekla- racijami, ratifikacijo konvencije za zboLj sanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah med in konvencije o postopandu z vojnami ujetniki po kraljevina Rumuniji, objavo o otvorifcva novih telefonskih zvez, razglas o odkupu predvojnega srebrnega denarja in razgdas k pobiranju občinskih davščin od postelj za prenočevanje tujcev v mestna občini Ljutomer. — Kmetijski pouk po radiu. Radi sploš nega zanimanja objavljamo točne naslove kmetijskih predavanj Prvi teden v arnjgl polovici januarja bo posvečen peru tn i nar stvu v nedeljo 17. t. m ob 8 bo predava.) živinorejski referent g. inž. Wenko o osnovnih smernicah za pospeševanje pemtni-narstva v dravski banovini. V četrtek 21. L m ob 18. bo predaval Isti predavat31 j o temi, kaj bomo ukrenili to pomlad za povzdigo perutninarstva Drugi teden bo posvečen sadjarstvu. V nedeljo 24. t. m. ob 8. bo govoril tajnik g Kafol o važnosti in razvojni možnosti sadjarstva v dravski banovini V četrtek 28 t m. ob IS bo predaval isti predavatelj o nujnih ukrepih za povzdigo našega sadjarstva. Zadnje predavanje v januarju bo v nedeljo 31 l. m oh 8. zjutraj Predaval bo :n»v>ektof nž Jo? Zidanšek o predmetu: V čem moramo po snemati švicarske in angleške živinorejce — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 40 dvorcih, garjevost na 3, svinjska rdečica na 2. perutninska kolera na 5 in rneliurčasti izpuščaj na 1. — Moča-n potres na Sušaku. Včeraj zjutraj so čutili na Sušaku močan potresni sunek, ki ga je spremljalo zamolklo podzemno bobnenje. _ Pojasnilo. Xa razne pritožbe glede seznama volilcev, ki se zadnjri-h volitev niso udeležili, resnic, na ljubo ugotavljamo, da je Narodna tiskarna tiskala omenjeni seznam po naročiiu glavne volilne pisarne, ne da bi prevzela odgovornost za avtorstvo njegove vsebine. _ Narodna tiskarna. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, deloma oblačno južno vreme. Tudi včeraj je bile po vseh krajih naše države oblačno in za ta čas. ko bi moral pritiskati najhujši mraz. dokaj toplo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14. v Mariboru 7.4, v Zagrebu 6.4. v Ljubljani 6.2, v Skoplju 5 v Beogradu 4. v Sarajevu 1 stopinjo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.4. temperatura je znašala 1.6. — Samomor Slovenca v Zagrebu. V noči od ponedeljka na torek se je ustrelil v Zagrebu redar FTanjo Kunej. doma baje iz vasi T ratne ali Trate v dravski banovini. Kunej je vstopil pred leti v policijsko službo; bil je že del j časa zaljubljen in najbrž ga je pognala v smrt nesrečna ljubezen. Ustrelil se je v glavo in je bil takoj mrtev. — V smrt zaradi prepira z očetom. V Starem Sivcu pri Novem Sadu si je končal v ponedeljek življenje 28-letni Peter Kun. Ustrelil se je z lovsko puško in sicer zato. ker se je bi1 spri s svojim očetom. Pri pomanjkanju teka, kislem vspeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Ze stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« grenčica obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liubliane —Ij Stannarji tudi preživljajo slabe čase, hočemo pa reči, da zato, ker doslej ni mogel n.Ihče do njih skoraj drva meseca Gallusovo nabrežje je bilo skoraj popolnoma zatrpano z materijalom, ki so ga izkopati Lz jarka za kanal. Tudi osebna promet je bil nekaj časa ustavljen. Zdaj je vsaj toliko bolje, da je nabrežje vsaj za silo prehodno, sicer se pa blatna brozga kar .preli -a ;k> nabrežju. Kanal že beton irarjo, vremf je za gradbena dela še dokarj usodno. —lj žalostna slava naše Sibirije ©e vedno bedj Siri Včeraj smo čJtald v zvezi s tem v >Jutru« toplo, posrečeno socijalno črtico našega priznanega literata. Na ljubo resnic' in ker bi morda koga zanimajo, zakaj je barakarska naselbina ob Ceste drveh cesarjev dobila to značilno ime. ugo-tavrjamo, da ga je >iznašel« naš sotrudnlk, ko je predlanskim jeseni opasal tmjevo pot l»arakarjev, ki so j.ib >pru najboljši volja« morali izgnati iz mesta v Mestni log. Lju-dem se je ime tako >p«rikupi.lo«, da so ga obdržali in ljudski! glas dandanes v nekaterih primerih še več zaleže kot je včasih božjd. — U Da ne bo napačnega tolmačenja, is-javlja podpisana Zveza, da nima sama, niti katerokoli v njej včlanjeno društvo nikake zveze z reklamnim oglasom, cbja vjernim v >Slov Narodu« št 6 z dne 9. t. m. pod >Trgovski ples*., istočasno Izjavlja zveza, da je v hotehi Union redno prirejena pJes-na šola v veVi.ki drrorani Uiprteorjena po Družabnem odsetou trgovskih nameščencev, ki je pod okriJjem Saveza privatnih namještenika kraJjev.iaie Jugoslavije v Zagrebu, podružnice v Ljubljani, in ne po kateremkoli drugem društvu, k J spada v podpisano zvezo. Pripominjamo še, da so trgovskn nameščenci organiziranu' tudi v našem ljubljanskem društvu zasebnih m avtonomnih nameščencev, ki pa nima s prej navedenim Savezom nikakib stikov _ Zveza društev oriv. namešč. v Ljubljani. _lj Dobrodelna akademija >Pomožne akcije«. Vstopnice za to priredittev, ki se vrši jutri zvečer v Unionu. se dobe v pred-prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Naj si torej vsak preskrbi pravočasno še razpoolofcldrve vstopnic«, ker je zanimanje ve!Pomožno akcijo« so darovali uradniki državne železnice namesto venca na grob pokojnega kolege g. čemeta znesek 340 Din Iskrena hvala. — Odbor »Pomožne akcije«. —lj Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi svoje člane, da se v velikem številu udeleže dobrodelne akademije, ki jo priredi u a korist reveže v ki brezposelnih mestna občina ljubljanska v četrtek 14. t m. ob 20. uri v prostorLh hotela Uniona. _Ij Tovarišice pevke! Drevi toč-no ob 19. bo v baJkonski dvorani na univerzi redna vaoa ženskega akad. pevskega zbora. Pol-noštevilno! —lj Redni mesečni sestanek tjubljacske sekcije Udruženja univerzitetno tzobraže-ndn žen se bo vršil ob 20. v posebni sobi kleti >Emone«. Četrt ure prej ihj kratka od borov a seja. —lj Drevi ob 20. je v dvorani Delavske zbornice VIL delavski prosvetni večer >9vobode« m »Zarje« s prav pestrimi instrumentalnimi in vokalnimi koncertnimi točkami. Po koncertnem delu bo predavanje s skioptičnimi slikam; o novi industrijski revoluciji. — Vstop prost —lj Dve zanimivi planinski predstavi pripravljata za bližnjo bodočnost turistov-skj klub »Skalam in Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Turistovski klub >Ska la< je povabil znanega in priljubljenega al pinista m pisatelja g. dr. Julija Kngvja ki bo 27. t m. govoril v Ljubljani o nočeh v gorah. — Dne 4. februarja pa bo kot p si SPD predaval mladi mouakovski aipimst g. Hans Ertl o veleturah v snegu in ledu. Obe predavanji bosta seveda zvezani s prikazovanjem prvovrstnih skioptJčnib slik. _lj Drevi ob 20. se bo vršil plesni tečaj Propagandnega društva v zeleni dvo rami Uniona. 31n —lj XLII. redna glavna skupščina društva > Pravni k« se bo vršila v četrtek 28. t. m ob 18. popoldne v ljubljanski pravo sodni palači št. 79. Dnevna red: 1. Poročilo odbora 2. Poročilo preglednikov. 3. Volitev načelnika, 4. VoLitev odbornikov in preglednikov. 5. Slučajnosti. — K obilna udeležbi vabi odbor. —lj Premijera veseloigre >Zadeva Kai-ser« na šentjakobskem odru. V soboto in nedeljo uprizore sentjakobčani izvrstno veseloigro ^Zadeva Kaiser«, ki se bo sediajj prvič izrvajaJa na slovenskem odrn. ^Za-deva Kaiser« je imela povsod velik us:>eh Igrali eo jo na Dunaju ln v Gradcu. Veseloigro je zrežiral g. Milan Kosak, pri predstavi pa sodelujejo dame Baranova, Bu carjeva. Grumova In Puschnerjeva, ter gg Lavrič, Petrovčič, Juvan, Skerlj, Moser. Koman, Kune in Zalazni k Vstopnice se bodo dobile od četrtka popoldne v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. _ln Udruženje jugoslovenskih Inženjer- jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 15. t. m. ob 20. uni v lastnem družabnem lokalu v >Ka.7:ini« (Konerreeini trg l-II). Predaval bo g. inž. Pran Zelen ko o avtomobilskih nezgodah na železniških preJazih. Vabljeno članstvo, in vsi, ki se zanimajo. Za znižanje najemnin Veliko zborovanje državnih in zasebnih nameščencev Najemnine naj bi se znižale za 35 do SO odstotkov Liubljana. 13. januarja. Vprašanje znižanja stanovanjskih najemnin je postalo pereče in snoči so organizacije aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev, privatnih nameščencev in de-avstva napolnile pri protestnem shodu proti visokim najemninam veliko unionsko dvorano do zadnjega kotička. Uradniki vseh kategorij od najvišjega do najnižjega, nameščenci najrazličnejših podjetij in delavstvo vseh strok, pa tudi prav mnogo gospodinj se je udeležilo zborovanja, ki naj pomaga k olajšanju sedanjih težkih razmer. Predsednik zborovanja, načelnik železniške direkcije g. D e r ž i č, je- pozdravil navzoče v imenu strokovnih organizacij in delavstva, češ, da ima shod pomagati, da se reši najvažnejše vprašanje življenja vseh nmstavljencev, a to naj zborovanje stori mimo in dostojno, kar so sklicatelji oblasti tudi jamčili. Predsednik je pozdravil vladnega svetnika g. Mencingerja in g. Maistra, ki sta zastopala bansko upravo, kar dokazuje, da polaga banska uprava veliko važnost na obojestransko pravično rešitev tega perečega vprašanja. Nadalje je pozdravil zastopnika policijske uprave komisarja g. Kokalja ter vse navzoče z željo, da bi shod rodil obilo uspehov in olajšal življenje nastavljencem in njihovim družinam. Prav posebno je pa govornik pozdravil zastopnike tiska s pozivom, naj časopisje podpira stremljenja zborovalcev in naj jim bo v pomoč v boju za zboljšanje razmer vseh slojev in stanov, ki žive od dela svojih rok in duha. Po uvodnih besedah je predsednik predlagal udanostno brzojavko kralju, ki so jo zborovalci sprejeli z iivio kMci, nadalje je pa prečita! pozdravne brzojavke predsedniku vlade generalu Peri 2ivkoviču, ministru socijalne politike in narodnega zdravja Ivanu Puclju, ministru trgovine in industrije dr. Albertu Kramerju in ministru financ dr. Miloradu Gjorgjeviču kot poznavalcu razmer aktivnih in upokojenih uslužbencev, ki prosijo vlado zaščite in pomoči za pravično ureditev stanovanjskih najemnin. Vse brzojavke so bile sprejete soglasno, nato je pa predsednik prečital imena s!r!i-cateljev, ki zastopajo vse organizacije državnih in privatnih uslužbencev ter delavstva v Ljubljani. V predsedstvu so namreč Deržič Ivan, udruženje jugoslov. nar. žeL in brod. v Ljubljani, Juvan Rudolf za Narodno strokovno zvezo, Lilleg Maks za društvo upokojencev in upokojenk, ZemljJČ JoŠko za Zvezo društev privatnih nameščencev, Dimnik Ivan za JUU, Stukelj N. za udruženje p. t t ushižbencev, tajnika sta Zaje Hinko za društvo drž. uprav, pisarniških uradnikov, Rupnik Branko za udruženje učiteljestva meščanskih šol. a za zapisnikarja je predsednik imenoval Vrtač-nika Alberta za UJNŽB. Temperamentno ie predsednik nadaljeval, da je dolžnost državnih in privatnih uslužbencev, ter delavstva, da se oglase med prvimi in izpovedo svoje pritožbe in želje odtečujočim faktorjem ter tako pomagajo pri ureditvi države. Poslancem le treba dati točno sliko razmer in pravočasno povzdigniti glas ter povedati, kaj teži delovno ljudstvo. Srečna je naša država, kf z lahkoto zmaguje naval svetovne gospodarske krize, vendar so se pa tudi ori nas pričeli zapirati obrati, reducirati osobte rn plače ter je pričela pritiskati brezposelnost, in zato prav občutno splošno pomanjkanje. Temu pomanjkanj« so predvsem krive visoke stanovanjske najemnine, ki požro polovico prejemkov delovnega ljudstva. Zmanjšali so se namreč prejemki, izdatki za življenjske potrebščine so padli le neznatno, a najemnina je ostala na taki višini, da ni v nikakem razmerju z znižanimi prejemki. Vprašanje je treba postaviti na pravilno bazo in pri njegovem reševanju mora veljati enaka pravica za nameščence kakor za hišne posestnike. Gospodarjem ne odrekamo pravice do čistega donosa, a ta donos mora biti v pravičnem sorazmerju z obrestmi hranilnih vjog. Ne zahtevamo, da bi hi-še donašale po 5 ali 10?» vrednosti, nač pa morajo biti dohodki hiš v sorazmerju hranilnih vlog onih. ki so se jth po dinarju pritrgali in varčevali za starost. Le v složnem delu vseh najemnikov je garancija za pravično rešitev težkega vprašanja. Poklicani faktorji z banom dr. Maruši-čem na čelu so pokrenili akcijo za znižanje najemnin in ban sam je pozval društvo hišnih posestnikov, naj gospodarji znižajo najemnine. Peza visokih davkov in dajatev mora biti razdeljena na vse sloje enako, ne pa da bi ni rti težo nosil in za to hiral le en sk>j prebivalstva. Za to inicijativo in podporo bo depuatcija banu dr. Ma-nršiču izrekla zahvalo, obenem mu bo pa predložila resolucijo z obširno spomenico, ki bo v njej osvetljeno pereče vprašanje stanovanjskih najemnin podrobno z vseh strani. Ko je predsednik prečital še brzojavni pozdrav akcijskega odbora za znižanje najemnin iz Zagreba ter dopis organizacije bančnega uradništva. ki v njem izraža solidarnost z zborovalci, je podal besedo glavnemu referentu, vodji magistratnega odseka za pomožno akcijo g. Rudolfu J u-v a n u. Govornik je razpravljal prav obširno in podrobno o najemninah ter orisal zgodovino perečega vprašanja s statističnimi dokazi, da so stanovanja mnogo predraga. Ljubljana je tako nagla rasla in se širila, da ni bilo kljub največjemu stavbnemu gibanju vsem doseljencem preskrbeti dovolj stanovanj. Do leta 1929 je imela Ljubljana 16^) novih stanovanj, vendar pa manjka še vedno 900 stanovanj, pri tem pa niso všteta nezdrava in premajhna stanovanja ter barake ki jih je že nad 300. To pomeni v odstotkih, da ie 7% ljubljanskih družin brez pravega stanovanja, To obupno razmerje se tekom let ni zbolj-šalo. čeprav ie mestna občina pomagala z vsemi svojimi močmi. Zaradi pomanjkanja stanovanj so najemnine tako naraščale, da so presegle zlato pariteto. Pred vojno je uslužbenec izdal za stanovanje 20% svoje plače, sedaj pa za stanovanje plačuje 33 do 50% in celo 75*& vseh svojih dohodkov. Pr: tako nezdravem razmerju je eksistenca uslužbencev ogrožena, ker mu za življenje več ne ostane tako imenovanega eksistenčnega minima. Varnost denarja je v hišah dovolj zasigurana. saj imamo zlato valuto. V hranilnici nese denar 5%, zato bi pa bi-% lo zadosti, če bi hiše nosile 10%. sedaj se pa marsikomu obrestujejo po 30, 40 in celo 50%. Ko je ban dr. Marušič pozval lastnike hiš, naj znižajo najemnine, se je odzvalo le 12 gospodarjev. Zato si pa moramo pomagati sami da se rešimo iz težkega polo žaja. fzčrpni in v vseh točkah utemeljeni go- j vor so poslušalci večkrat prekinili z ži- i vahnrmi medklicu pa tudi z izrazi ogorčenja in viharnim odobravanjem. ' Ko so je predsednik zahvalil referentu, je g. Žemljic izjavi) solidarnost v imenu Zveze društva privat nameščencev, za njim je pa član predsedstva g. Dimnik/ govoril kot pooblaščenec 19 orjiauizacij aktivnih državnih uslužbencev ter izjaviL da vse te organizacije ne žele zvišanja prejemkov, temveč le ureditev ter znižanje cen stanovanjem in življenjskim potrebščinam. V daljnem govoru je g. Lilleg v imenu upokojencev prepričevalno razpravljal o tem vprašanju ter slikal težko bedo upokojencev. Zaradi pomanjkanja nimata dohodkov obrtnik in trgovec ter z j to trpi veleindustnja m veletrgovina, zato pa zopet pada davčna moč drža\e. Najemnici nas ubija in vzbuja nezadovoljstvo Po govorih je prečital predsednik g. Deržič resolucijo, ki je bila sprejeta z največjim odobravanjem m s pozivom k slogi zaključil shod. Resolucija i. Zborovalci, /brani ru -doi, fvLIacanem od strokovnih tj.::: »u- državnih in privatnih uslud&eooov, upokojencev in narodnega dela v«! v. i \c'iV •.i\<>-rani hotela LTai>ion v Ljubljani« Inc 12. i. 1932 ugotavljajo, da je Avijci^i -ib^tanek vseh onih slojev naroda, L i vijo .*i dela 6 • i rok in duha, pri or*ito;eči vstobči gospodarski krizi najtežje prizadet po nc-prenerno visokih stanova njgrkkh najemninah. V Času, ko so zarruli svetovne gotpo* dndke depresije pa.fle cene vsem 'iv'.ien-tivim porreibšj:i:iam ter ae je kupna moč delovnih slojev rad; ^nža»nj*a p'ač im nuvd občutno pow'.ab^tla En v?»led u*vede»ne- nrted-nje ter zmanjšanja produkcije v državnih in privatnih ob radiih in industriji povečale brezposelnost, predstavlja vpra-štui jc pravične uredurve stamovaajidcin nujormin najnujnejšo in neodložljivo zahtevo v«cn delovnih slojev našega naroda. ZooTOvrfci ijgotanijajo, da »o sedanje stanovanjske najemiaine v Ljubl,;ait^i: f^-akor v ost« lah mestih in knajih D rajnke hanori-ne brez dvoroa previsoke in pretirane ter odvzemajo sitaiiovan jr»krm najemnikom 50% do 75% njihovih eicupnih prejemtkov. Zajto 9o državna Ln privsitni uslužbenci, up Uojenci in delavci potisnjeni v največjo bedo, ker e preostankom niik.\f«or ne morejo zmagovati neoblhodnah iz-d.ii.• sa golo življenje sebe in svojih družin. Zborovaici ee iskreno zahvaljujemo ba-ou dravske banovine g. dir. Dragu Marudi-6u za njegovo prizadeva«je in inicijativo za znižanje slanovanjtikilh najemnin. Prosijo g. bana, da vztraja na zavzetem s-tatln-šču in stoji ob strana delavnim slojem našega na/rod« v njihovem težkem boju za žav1)}enaki obetanek. n. Nef>ob$tno je dejsrtvo, da ogromna čina Kišnch posestivfcov iti stanovalcev zahteva za stanovanjske proatore ogromno pretirane cene ki niso v nekakem razmerjm z irrvostirano glavnico. Med tem, ko je za denarne vCoge ugotovljen* obrestna mera in so obresti od državnih papio-jev zakonito določene, h&rw pose«tnčflri po svjod volji zahtevajo od svojih htiš 6»ti donos v ve»b-ko višji izmeri. Zato je brezpogojno potrebno, da se časti donos od zgradb ckziro-ma stanovanj postavi na pravimo *n p«ns-vično batđo, ki naj v normalnem donosu do obrestne mere hran linah *viog. Obstoječe cene za stanovai\ja v *. job-Ijoiii in dravsika banovini naij se ztitžajo najmanj za 35% do 500/«. Spričo akomoati, da hišni poseurnifo m stanodajalci tako v cbravska banovom ksr kor v osta&h pokrajenah nase d*taave vzilic prizadevanju pristojnih oibfaerj oe kažejo potrebnega razumevanja za težke iivijeo-t&e prikfce najemnikov ter m pričakovati, da bi sami prrfa^odli'la vašino najemnin vladajočim neznosnim razmeram in kupni mo, čj delovnih slojev, zborovaici pobarvajo in prosijo kraljevsko vlaoo ki narodno pred-stavu^šrvo, — posJansiko zboToaco in enat —, da se zaikonsk-im potom nemudoma aa-ščiti zdvijenje dedovnih sk>jev ter / 'i a-konj en jem maksimiranja 9tsr>ovanjbJtuh najemnin zas,i«jura žiWjens;ki obstantk rtano->-anjstkih najemnikov, ka pod vladajo'-1 gospodarsko knizo trpe naj v ei jo bedo m poman jecanje m. ZJboTOvatlci pozivajo m pooblaščajo vodstva strokovnih organizacij državnah in privatnih uflluAencev, upokojencev in narodnega delavTsrvat da store vse korake pri vseh merodaynflh faktorjnh za čimprejšnjo uzakonjenije stanovanjske zaščite najšibkejših siojev našega naroda v svrho očuvanja njihovega življenja v dobro naroda in države. Elitni Kino Matica Samo še danes in jutri LUIS TRENKEP v gigantskem aiplnskem velefilmu Planine plamenih Grozovite borbe v svetovni vojni na vrbovih Dolomitov. Lavine, fta-Ijani razstrele vrh Col dl Lana. Ob 4., ^48 in 9^4 zvečer. Stran i >S LO V E g S K T N A R O D«, dne 14. januarja 1932 Stev 9 Henri Barbosse crno ali belo Louisa Doretova je zapahmla težka vrtna vrata. Potem se je oa zavita v temo vračaJa v hišo. Videlo se ni nič, niti nebo. Majhna, s sveMko. plešočo v globini noči, je bUa. kakor da se ziblje na morju. Njene noge so zopet našle gramoz glavnega drevoreda in pripognjena je videla upraviteljeva žena, kako se izgublja med mračnimi travno« v daljavi nepremični privid tega drevoreda. Pustila je za seboj temno maso; nerazsvetljeno uto, ki je v nji spala njena stara mati, edino človeško bitie, ki je ostalo z njo na posestvu. Štefan Doret je bil odšel na obhod do naslednjega dne in tudi psa je bil vzel s seboj. Mimogrede je opazila obliko dreves: zdelo se je, da vrbe kleče, topoli stoje liki sveče, a hrasti kot da so obstali sredi plesa. V hladni temi je uda-lila z nogo ob prvo stopnico stopnišča, široko kakor nagrobni kamen. Po stopnicah je prišla v hišo in ta-froj je zaklenila vrata za seboj. Globoko si je oddahnila, da je na nasprotni strani take noči, takega hladu in zapu-ščenosti. V kuhinji je zagledala revolver, ki ga je bil pustil Štefan doma; iztegnila je roko in ga vzela. Ni bil nabasan. Naboji so bili spravljeni v zaboičku na podstrešju. Pojde panje. Ni se bala. toda v svoji absolutni osamljenosti je čutila veliko in vzvišeno odgovornost. Držeč v eni roki luč, v drugi pa prazen revolver, je odprla vrata jedilnice in vstopila. V naslednjem hipu je hropeče krik-nila. Mračna postava, ki je bila kakor sključena nad mizo, se je naglo vzravnala in planila proti nji .. Prestrašena žena je dvignila luč in zagledala naguban, razoran obraz, temno krivuljo .brade in vratu, Škilaste blesteče oči in zakrivljena, režeča se usta. Louisa Doretova je zamahnila z Jučjo in revolverjem hkrati ter zakričala na vso moč: Nazaj! Neznanec je naglo odskočil. vendar je pa napravil kretnjo, kakor bi hotel iztegniti roko, in zamrmral je: — Nikar se ne bojte .. nikar se me ne bojte... Pošilja me vaš mož. Vse vam pojasnim. In med škodoželjnim krohotom je ponavljal: — Nikar se me ne bojte! In zganil se je kakor bi hotel poseči v žep. — Roke kvišku! — je zakričala žena. — Roke kvišku ali vas pa ustrelim! — E, — je zamrmral in zadrhtei. Ozrl se je na njo z izrazom zveri, njete v past, potem je pa dvignil roke. Z dvignjenimi rokami je bil tako čuden in zmeden, da je Louisa Doretova za hip pomislila, da se moti in da je neverjetna zgodba, ki jo ta človek brblja, morda le resnična. Toda v naslednjem trenutku je spoznala bestijalni izraz in zlobni namen nočnega pritepenca tako jasno, da je skoraj kriknila. Premagujoč se z junaško voljo se je počasi umikala, naslonila se je na belo steno in ostala nepremično, absolutno nepremično, toda vsa napeta in pripravljena ubiti lastnoročno, če bo treba. V naslednjem hipu je neznanec nekoliko povesil roke in začel zopet v odlomkih istorijo o tem, da ga pošilja odsotni upravitelj. Jecljal je s hripa-vim, neprijetnim glasom: — Glejte, gospa Doretova ... veste ... poznam Doreta in tako sem prišel... Slišala je njegove besede kakor v sanjah, razumela ni ničesar, prav ničesar ... Ona ni vedela... in z zatisnienimi očmi in krčevito stisnjenimi ustnicami se ni niti ganila. V tej tišini je stopil korak naprej proti nji. Takoj je zakričala: — Ne približujte se mi! Obstal je, se opotekel in težko zasopel. Z grozo je pomislila, da je sama, sama proti temu banditu. Od nikoder nobene pomoči, nihče bi ne slišal njenih klicev na pomoč; tu ni sosedov, niti orožja, razen tega praznega revolverja ... Na podstrešje pa ne more po naboje. Kaj ko bi skočila k vratom, potem pa k veznim, zaklenila jih bliskoma in ujela razbojnika? Skočil bi skozi okno, a nedaleč je uta, ki v nji spi stara gospa ... Kaj storiti? Kaj storiti? Luč se je tresla v njeni roki. Zdaj zdaj jo izpusti iz rok in zastoka: — Ubijte me! Tedaj je pa on zadrhtei pred tem oboroženim kipom, ki ga je paralizi-ral. Zamajal se je, srdito zaklel, k) divje pogledal in se pripravil na skok liki krvoločna zver. Stisnila se ie v kot kletke, ki je trepetala v nji. Ta čas je napaJel bandita hud kašelj. 2e drugič se je zazdelo Louisi Doretovi, da je v veliki in smešni zmoti... Eh, kaj more imeti pravi zločinec tako, usmiljenja vredno, težko sopečo glavo, te objokane oči? Toda zagonetno bitje se je zganilo. Razsvetljava se je izpremenila 'n takoj se je zopet prikazal prejšnji režeči zlobni obraz, divje mračna l«C3, eno nestvorno manjše od drugega. :n ogromna štirioglata brada, dopolnilu > ča celoto. Znova je v njem spo zna i a morilca. In tako so tekle ure... Mož je stal na istem kraju strt. nepremično ;n molče proti ženi. ki je stiskala v roki privid orožja, drhtela, se zapirali v nepremičnost in si Šepetala v duh j zdaj »da«, zdaj »ne«. — Ona ni vedela. Danilo se je že in jutranja ?arja je vedno bolj silila v sobo. To ie Di!a zares tretja prisotnost v sobi. Ko se je zdanilo, je začutila žena solze v očeh. mož se je pa zarezal — ali nasmehnil. Malo pozneje se je Louisa v svitu mladega jutra počasi, korak za korakom umaknila iz sobe, iz hiše in čez vrt ter šla odpret vrtna vrata. Strahotni nočni gost se je vlekel za njo, potem jo je prehitel in odšel s povešeno glavo, krepko stisnjenih pesti poraženega, oogled neprestano uprt na revolver. Louisa se je vrnila, omahnila na posteljo in takoj zaspala. Prebudila se je zelo pozno, si pomela oči, sfcleirla roke in glasno vzdihnila. — Bom že zvedela. Štefan mi pove! Cez dve uri so ji prinesli Štefana na nosilnicah. Kri mu je bila pritisnila v glavo in med obhodom se je zgrudi1 sredi polja. Ostal je sicer pri življenju, toda izgubil je spomin. Niti ona se ni mogla jasno spominjati, kaj je govoril zlovestni prrtepe-nec: zroč nanj si je na vso moč prizadevala, da bi videla v globinah njegovih oči to, kar je mislil in hotel. In tako ni nikoli zvedela, kaj se ie bHo zgodilo tiste noči... Ženski ideal moške lepote Kakšen mora biti moški, da je po mnenja angleških umetnic lep Ideal lepote se s časom izpreminja. Antika je imela drugačne idealne lepote, kakor barok, rokoko je oboževalo drugačno lepoto, kakor naša doba. Vsaka doba hna svoj tip idealno lepe ženske in idealno lepega moškega. Oba ideala sta se zelo izpreminjala. ljudje so se vračali k starim in ko so jih bili siti. so si ustvarili nove. Ideal lepe ženske se je vedno hitreje preživel, kakor ideal lepega moškega. Težko je reči, aH so bile te izpre-membe posledica navdušenja žensk za zunanjo izpremembo, ali pa se moški sčasoma naveliča pogleda tudi na najlepšo žensko in zahrepeni po manj lepi. Ni tudi izključeno, da tiči vzrok v večji konservativnosti moških ali pa da ženske v izbiri idealov nimajo tako izpremenljivih želja. Naj bo že kakorkoli, eno je gotovo, da je bil ideal moške lepote v splošnem podvržen manjšim izpremembam. čeprav se jim popolnoma ni mogel nikoli izogniti. Ni bila samo moška brada ali moški brki, ki je preživela toliko izpre-memb, da bi bil potreben cel muzej, da bi spravili vanj vse te brade, zalisce, brke, frizure in lasuljje. Naša doba moškim bradam in brkom ni naklonjena, ker ima rada moške mladostne zunanjosti, zdravih, izrazitih potez, zagorelih obrazov in v sportu utrjenih teles. Neka angleška rev*FJa je priredila nedavno anketo o vprašanju, kakšen tip moškega je ideal modernih žensk. Da bi ne prišlo preveč odgovorov in da bi bili čim tehtnejši, je omejilo uredništvo anketo samo na umetnice. Po njihovem mnenju mora imeti idealno lep moški močna in ostro zarezana usta, močno brado in obraz kakor iz granita izklesan. Te ostre in energične poteze obraza, ust in brade pa izginejo pod brado in zato modernim ženskam dolga moška brada ni všeč. Zadovoljne so kvečjemu s kratko pristriženo brado, najraje imajo pa gladko obrite moške obraze. Predsednica kluba angleških umetnic Blakenev VVardova, ki je nedavno zelo posrečeno portretirala Shawa, je izrazila svoje obžalovanje, da nosi ta odlični pisatelj in mislec dolgo brado, kajti če bi bil obrit, bi prišle poteze njegovih ust in brade do popolne veljave. Tako se pa skoraj ne vidi, da je Shaw tudi po obrazu izreden človek. Poleg lepe postave zahtevajo nekatere ženske tudi lepo oblikovano glavo. Moški obraz po mnenju modernih žensk ne sme imeti pravilnih potez, kajti čim ostrejše so poteze brade in nosu, tem privlačnejši je obraz. Velik nos je prav tako malo priljubljen, kakor velika usta. Temne in globoke moške oči očarajo moderno žensko. K moški lepoti spadajo tudi lepo oblikovana in letpo stoječa ušesa, ki se pri moških ne dajo zakriti z lasmi, kakor pri ženskah. To bi bilo vse, kar se zahteva za idealno lepega moškega. Moški, ki ima vse te zunanje vrline, lahko nastopa v vlogi modernega Don Juana. Moral bi pa nastopati bodisi v športni obleki aH pa v pižami, kajti to sta edini dve moški obleki, ki sta všeč modernim ženskam, vse druge moške obleke so pa baje nedostojne._ Kitajci navdušeni za telefon Kitajsko mesto v Newyorku zavzema približno površino 4 mestnih hišnih blokov in je zgrajeno v krogu okrog središča. Tu prebiva nekaj nad 3000 Kitajcev, ki žive svoje življenje, trgujejo, se prepirajo, streljajo in more. To so stalni prebivalci, ki se pod nobenim pogojem nočejo preseliti v drugi del mesta. V svojih podstrešnih sobicah in brlogih so tako zadovoljni, da si razen miru ničesar ne žele. Edina izprememba jim je leseni avtobus, ki vozi v ta del mesta radovedne tujce. Zanimivo pa je, da so Kitajci v Newyorku zelo navdušeni za telefon. V njihovem okraju je 500 telefonskih aparatov, ki neprestano zvone. Kitajci si med seboj telefonirajo, po telefonu kramljajo, opravljajo ali zmerjajo drug drugega, govore o vremenu itd. Celo ponoči telefonski aparati nimajo miru. Največ dela imajo telefonistke, ko se zapre kitajsko gledališče, kar se zgodi okrog polnoči. Tedaj začno Kitajci na vse strani telefonirati, kličejo po telefonu svoje sosede, se pomenkujejo o ljubezni in življenju ter sploh o vsem, kar jim leži na srcu. Saj pa tudi mora biti sila prijetno v postelji s skodelico čaja in slušalko v rokah. Slovenke bi bile tudi za vojaško službo Zanimiva sodba beograjskega publicista o novi generaciji Slovenk Beograjski publicist M. Crnjan-ski je na poti po državi in isč«-. kje živi najsrečnejša žena Jugoslavije. Beograjski dnevnik >Vfrem«:*« objavlja namreč anketo, ki naj bi ugotovila našo najsrečnejšo ženo in tri srečne žene — ki se bo Javnost zanje zedinila, dobe visoke denarne nagrade. Tako je g. Crti janski pred kratkim prišel v Ljubljano in govoril z več naših dam. Vreme* pa že objavlja njegov razgovor z gospo Polifevo iz naše opere. Pred razgovorom z njo pa Cmjanski cbiavlja daljši uvod, kjer govori o ljubljanskem ženetvu na splošno. Ker naše dame gotovo zanima, kako jih je znani publicist videl, objnvVnmo nietrovo mnenje v celoti. V meglen, in deževni zasneženi Ljubljani se občuti bolj. kakor v kateremkoli našem mestu, prelom. \<\ te nastal v življenju in pojmovanju žen»» Slovenska žena, starejša, vse svoje življenje pod okriljem katoliške morale, ima svoje tradicije, ki se jih mora držati tudi v dekliški dobi in pa pozneje v zakonu, tradicije, ki ji že naprei odrekajo vedenje tako v privatnem kakor v javnem življenju. Nova generacija Slovenk pa, ki je zaposlena skoraj vsa po uradih, trgovinah, industrijah ;n bankah in ki }e šla skozi srednje, strokovne in visoke šole ter osvobojena družabnih vezi, je v večjem številu, kakor kjerkoli v državi, sprejemljiva za novo pojmovanje položaja žene v družbi m družini v pogledu ženinega življenja m samostojnosti, pa tudi feministične ideologije. Odtod je tudi v vseh slovenskih mestih, posebno pa ▼ Ljubljani poleg onega tipa skromne žene, ki ne hodi drugam kakor v cerkev in ne pride nikdar ix družinskega in prijateljskega kroga, vedno bolj pogosta DOBRODELNA AKADEMIJA v četrtek zvečer v »Uniomi«! Izostati sme spričo izrecno humanitarnega značaja prireditve le oni, ki je zaradi bolezni zadržan, in oni, ki dobiva javno podporo! Oženjeni samec Londonske »Times« poročajo o zanimivem doživetju binirmghamskega trgovca Roberta Thaina, ki se je hote* odnehati iz Southamptona v Braztfijo. Ko je čafkal v pristanišču na pantrk. se mu je pridružila lepa mlada dama, rekoč: *Pandon, gospod, jaz sem vaša žena«. Trgovec, ki še ni bil oženjen, je smatral prvi hip njene besede za pomoto ali za šaJo, ko je pa dama ponovila svooo trditev, je bil prepričan, da je znorela. Tedaj je tepa neznanka odprla svoj kovčeg in mu pokazala z vsemi (pečati ki podpisi opremljam' potni ftet, glaseč se na soprogo trgovca Roberta Thaina iz Birrrsmgharna. Trgovca pa tudi potni fist ni prepričal, da je oženjen. Nasprotno, zazdelo se mu je, da ima opraviti z drzno sle-parico in takod je pokMcai poKcijo. Dama si je pa znata pomagati tudi iz te zagate in zatrjevala je policaji, da ji hoče mož pobegniti v BrazHUo. Taktna angleška poKcija je pregledala oba potna lista in se ni hotela vmešavati v privatne zadeve odnosno spor zakoncev. Prepustila ju je njuni usodi. Dozdevna zakonca sta se vkrcala na narnik in usoda je hotela, da sta morala živeti nekaj dni v skupni kabini. Šele na širnem morju je dama priznala, da je ruska plemkinja, emigrant-ka Tatjana Bogulska, ki si je hotela z zvijačo pomagati, da pride iz Anglije v Brazilijo. V angleških pristaniščih so posebni agentje, ki znajo osamljenim damam preskrbeti za vožnjo moža in vse potrebne dokumente. Romantično doživetje trgovca Thaina je pa imelo tudi romantičen konec. Mož se je nam- tudi ona samostojna žena, ki ne hodi Mino kadit v kavarno, temveč se tudi sama 'n zavedno preživlja tudi izven hiše, £Asiull samostojno »n išče svoja zadovoljstva na športnih izletih * zasnežene planine ali polet: po kopališčih rek itd. Odtod je tudi to. da razgovor z marsikatero starejšo ženo v vlaku, v niši. za pultom, privede samo do prepričanj:*, da so te žene imele večkrat tržko IHrljenJ* v skrbeh za dom, za moža in otroke, tako da o rjiht>-vi sreči lahko govorimo samo pri ti m čustvu splošne tegobe 'n žrtve v dnžini, kjer jim ie tudi »dino veselje bilo - le moževo veselje in veselje otrok Razumljivo je. da je v tej vrsti občutka z>nske sreče moralo biti mnogo relig'joznosti in ni£ ni čudnega, če je bilo tudi pobožnjastvi. Odtod prihaja tudi to, da mlaiša generacija žen, blazno navdušena za spori, a posebno za sport na aneuu, zahteva za £ono ne samo več svobode, temveč tudi večje pravice in ostbnega, svojega zadovoljstva brez neprestane hvale moža in pokorščin« možu. Emancipirana. ojeklen**iT s pla\anj<*m in smučanjem hoče biti mlada slovenska ž*na možu enaka rudi pri bivanju iivlii-nja. kakor mu je enaka pri delu po t*"uo-vinah. bankah, državnih uradih in kakor uspešno tekmuje z njim ne samo kot i»osp-.»-dln:a z gospodarjem, temveč rudi k-»t dijakinja, študentka, prodajalka, poMartea, zdravnica i. dr. Poleg stare meglene Ljubljane, katoliške škofije z velikimi religijo*-nimi in kutluroimi tradicijami obstoji tako |i meščansko življenje samostojnih žen mlade slovenske generacije, polne dela, novega načina življenja in novega tipa mJa->e žene. ki b kar se nam zdi popolnoma verjetno, mogla sprejeti kakor tudi moški službe ne samo lažje vrste, temveč tudi najtežje delo n. pr. mehanično, inašinsko, Železniško in če bi bilo treba, v teb nadOi zametenih planinah tudi vojaSbo. reč med vožn&o zafcutal v lepo damo in še predno ie pamik dosegel cffc. sta ae civilno poročila. Bat'a nadaljnje polet Tocnaž Bat'a, ki se ie modaJ zadnje dni v Kalkuri v Indiji, je starta! danes k nadaljnjemu paletu proti vzhodu v Rangoon in Bangkok. V ta namen so pripravili četrto letak) U N~Pax, ki ga vodi jngosflovenski pilot Janković. To letalo je startaJo v petek m je bilk) ▼ nedeljo že nad Mak) Azijo. Jauković je vzel s seboj mnogo oaročtf in pošte za Bat'o. Ker je to prvovrstno letalo v nekaj dneh dosegio ekspedietio, so poslali drugo 4etak>. lri se je moralo zaradi defekta spustiti na Sdcihcip, nazaj v Zhn, Po bogatih tekiršmah, ki fit je dobri med poletom v mdfšjo, je poslal Bat'a v ZHin brzojavno navodfto o reorganizaciji letalske službe. Vsa letala podjetja češkega veJemdnstrijalca bodo imeia odslej samo dve vrsti motorjev in sicer Gipsv III in Castor, a vsa oprema letal bo standardizirana s posebnim ozi-rom na motor. Bata zgradi na svojem letališču posebne delavnice za popravilo m izdelovanje letalskih motorjev, kjer bodo praktično izkoristki izkušnje z vehkega poleta v Indijo. Letalo OK ABC, ki se je ponesrečijo blizu Twen-ga, je bilo ob prisotnosti avstrijskih oblasti sežgano, motor pa poslan v Zlin. Med firmo Bat'a in vojaško tovarno za letala v Letnanih, ki je hotela zaradi pomanjkanja deta odpustiti mnogo delavcev m omejiti obrat, se vrše sedaj pogajanja glede izdelovanja no vrh letal tipa Havvland, ki so se doslej najbolje obnesla. Sploh namerava Bat'a inicijativno poseči v češkoslovaško letalsko uKrustnjo. Ni izključeno, da bo igral v doglednem času tudi v letalski industriji vodthio vlogo. Preveč zahtevano. — To je pa že od sile, Marička! V gospodovi sobi leži prahu že za tri prste na debelo! — Kaj morem za to, milostiva, jaz sem pri vas šele mesec dni. Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove uprava Slovenskega Naroda NAROČAJTE itieseeNA NAROČNINA DIN 12.- Poročni (Davit** poročna Jedilni ftf»*frof* v kasetah 7« 'Čuden Prešernova /. LOKAL za malo obrt adi ipisarno v ere-dini mesta ugodno oddam. — Naslov v upravi. 563 KOVAŠKI POMOČNIK mlad, 6e želi izučiti ključavničarstva, kjer bi imel veo oskrbo. Ponudbe na naslov: Ivan FemiČ, Velki vrh, pošta Nova vas pri Rakeku. 561 ŽAMETASTO ČRNINO oričefe. zavrčana toči gostilna TOMŠIČ, šentjakobski trg. 393UA BNZVdd od soli, 50 kar vsebine, popolnoma cele in čiste, oprane, brez lukenj in krp. kupuje po Din 2.60 komad franco Karlovac > Promet«, veletrgonma vsaikovrstne robe. _ Ernest Eisler, Karlovac. Telef. 67. — Rraojar: >Promet«. 562 BUFET (tocilaloo vina) z letnim prometom 150—180 hi vdaa in piva, v centru Zagreba, z vsemi pravicami In blagom, prodam. Prtmetmo za vinogradnika, ki >^na lastno bLzeljsko vino. Bu-fet Kneževič. Zagreb. Prera-dovičeva 9. 560 Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE Ljubljana, Gospoevetska cesta St 16 (pri Levu) 1147L Najcenejše vezenje perila, zaves, mono- gramov pri MATEK & MUCEŠ, Ljubljana (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Entlanje, ažuriranje, predriskanje. — Na izbiro krasno predtiskani p rtiči po izredno nizkih cenah. Smučarske in vsakovrstne športne obleke izdeluje DAMSKI MODNI SALON E L Y S E E LJUBLJANA, Novi trg št. s hitro, moderno, solidno in poceni NAZNANILO. Cen j. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svoj krojaški atelje iz Lepodvorske ulice v VVoifovo 10 ter bom nadalje po znižanih cenah izdeloval najmodernejše fazone od 250—300 Din. Točna in solidna izdelava. Se priporoča LUDVIK LOGAR, modno krojastvo VVoifova SL 10. Urejajo Josip Zupančio. — Za »Narodno tiskarno« Fran JezerSek. — Za upravo in inseratni 0*1 Ostat Otoa CanUtof. — Vat ? LJutrijanL