Stev. 131
V Trsta, v sredo 14. mala 1919

Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol leta L 18"— in celo leto L 36—- — Telefon uredništva in uprave štev 11-57-
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvala, poslanice in vabila po 40 stot., og!asi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglnse sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20.
Mirovna Konferenco.
Odgovor četvorice na nemške note.
PARIZ. 12. Glavar!! vlad so se sestali danes predpoldne in so se razgovarjall glede odgovora, ki ga bo dati na nemške note.
Nemčija in ekonomsko-financijalni pogoji
CURIH 12. »Frankfurter Zeitung« piše v članku o mirovnih ekonomsko-financijalnih pogojih, da znašajo skupne zahteve do 100 milijard, od katerih se mora 20 milijard plačat do 1. majnika 1921.; nato pa 40 milijard, z 2 K % med L 1921. in 1926., a potem pa z 5 % obrestim in 1 % amortizacijo. Drugih 40 milijard obveznic mora Nemčija izdati po 5%, čim se ententina komisija za poprave prepriča, da Nemčija lahko plača obresti in amortizacijo. Ust je mnenja, da so te zahteve pretirane in neutemeljene. Podpis teh pogojev pomenja ekonomski samomor za sedanji nemSki rod in obsodbo sinov in vnukov v suženjstvo, v dolgove proti tujcu. Ta mirovna listina ubija v Nemcih voljo za delo, iz katerega ententa edino lahko črpa up na odškodnino v pravični meri. Ententa hoče za svoje zahteve največjo hipoteko, absolutno prednost na vsem imetju in vseh dohodkih. Podobni pogoji se ne podpisujejo, ker se ne morejo izvršiti. To, kar se od Nemčije zahteva, se ne more izpolniti. Sužen-stvo ne obstoji več. Nemčiji se lahko odvzamejo tudi zadnje premičnine, toda ni jo mogoče prisiliti na delo, a samo z delom se lahko ententa izplača. Podobne listine se še ni videlo.
Kaj se zgodi, če Nemčija ne podpiše.
LONDON 12. Poročilo Reuterjeve agencije piavi« da so že pripravljena vsa vojaška sredstva, da bi, v neverjetnem slučaju, da Nemčija odkloni podpis, zavezniške čete napredovale, kakor bi bile v slučaju« da se premirje ni spre je!o.
Nemški kancelar protestira proti mirovnim
pogojem.
13 A SEL. \2. Poročajo iz Berolina: Danes popoldne se :e • IJerolinu sešla narodna skupščina ^ veliki vs ni avli. Dvorana je bila polna. Preusedn.'-: t lirenbach je odprl sejo ob TI3 pop. Prof. dr. Kalil poz-drav.il v imenu bcrolinskeg; vseučiliSća člane n. rodne skupščine, a nato je pre vzel besedo preesed-nik ministrskega sveta, Sche:-deman, ter je rekel: * Nemška narodni skupščini se je sestala danes, ob tem preobratu ekzisience našega naroda, da zavzame sporazumno z državno vlado stališče proti temu, kar naw nasprotnici imenujejo mirovne -pogci«. Vidim tukaj združene vse zastopnike nemških narodov in dežel, ter sem prepričan, »ia sem v najtesnejši zvez: žnjimi v tem svetem času. v katerem obstoji za nas samo ena dolžnost: mer amo bili in ostati združeni. Iz iste smo krvi in mesa, in tisti, ki nas hoče ločevat, poriva zloč:nsk4 nož v ž4vo tele nemškeca naroda. Nimamo nacionalističnih fan-tazmov, in naše zahteve se ne bodo morda smatrale za želje za gospodstvom. Danes se moramc boriti za pravico obstoja našega naroda, tistaga naroda, ki čuti pritisk prstov, ki ga hočejo zadušiti. Dovolite da govorim brez ozira na vse politične pomisleke. Predmet našega razpravljanja je ta velikanska knKga, v kateri zahtevajo pohlepne in zločinske roke na stotine obvez, da sc trajno zveže življenje našega nareka, kakor se n: zvezal še nikoli neben narod. Ta knjiga ne sme postati zakonik bodočnosti. Zopet je enkrat posta] svet žrtva iluzije. Katero ime se je v tisočerih strelskih jarkih, v družinah, kjer se nahajajo sirote in osebe vsake starosti, polne žalosti, katero ime se je večkrat imenovalo od imena Wil-sonovega? — Tisti, v katerem je svet videl in čakal pomirjevalca. razkriva danes proti nam mrzla in sovražna čustva. Naši nasprotniki so se naučili mnogo, kar se tiče razdevanja in uniobe. Ce se ti pogoji sprejmejo, ne bo več smela Nemčija smatrati za svoje ničesar, kar se nahaja izven določenih mcia in v inozemstvu; obstanek Nemčije bo dokončan. Ne bomo mogli imeti zvez niti z Inozemstvom. Svet četvorice torej določa, da se smatrajo dogovori, zaključeni s sovražnikom, za razveljavljene in za nezaključene, Izvzemši tiste, katerih izvršitev zahtevajo savezne in pridružene vlade v prid svojim nacijooalnim interesom. Prvo načelo bi moralo biti, da se zagotovi enako in pravično sodelovanje v splošno korist Kaj se je pa zgodilo s tem načelom? Nimamo več ladij, ker je naša trgovska mornarica v rokah entonte; mi-marno več premoga; nimamo več kolonij; ne uživamo več juridične vzajemnosti; nimamo več nobene pravice, da sodelujemo pri ukrepih glede določitve cen blaga, katero moramo izročiti kakor tribut t j. premoga, farmacevtskih potrebščin itd. Vprašam vas: Kateri pošten človek more sprejeti takšne pogoje? Hočemo delati, da izvršimo vse poprave, toda ne anejo nam se vzeti vsi viri, katere smo imeli v inozemstvu, viri našega blagostanja. IzgubHamo alzaške kalijeve soli, loretuki in saarski premog, cena pozrvanska in zapadno-
PODLISTEK
fflkolal Seulrjoo.
Ruski »pisal M. Arclbašev. — Poslovenil M.
Toda strelov Aladjev ni več slišal. Pred očmi se mu je posvetilo, zazdelo se mu je, da se je nagnila soba v stran in Aladjev je padel vznak na tla.
Takoj nato je nastala globoka, strahovita tišina.
Orožniki z bledimi obrazi in kadečimi puškami v rokah so previdno pogledovali v sobo.
Še vedno je uhajal modrikast smodnikov dim v malih kolebarjih skozi razbito okno, skozi katero je prisvetilo vzhajajoče solnce, Aladjev pa je ležal sredi svoje sobe z navzgor obrnjenim, otrplim obrazom, razprostrtimi rokami in dolgimi nogami brez življenja. Žalosten obraz, ki je bil moder in rdeč, je strmel proti stropu, poleg njegove glave je nastala mala luža temne tekočine.
XHL
Z gor zavihanim ovratnikom in z rokami v žepih, je stopal Sevirjov po že popolnoma svetli cesti. Na vsakem uličnem voglu so na ves glas vpiii prodajalci časopisov in kričali v svet svoje novice, kakor bian^evci, ki hvalijo SVOje blago.
pruska živila; vse to se mora, po pogodbenih določilih, nahajati izven naših meja. Naši nasprotniki naj nas pozneje iztiskavajo po svoji volji. Oni hočejo, da se vsi naši viri izkoriščajo za popravo škode; ničesa ne sme ostati za naš narod, za naše vojne žrtve, za naše vdove. Predložili smo proti-predloge in jih bomo še. Smatramo, da je naša glavna naloga da dosežemo <da se razpravlja.
Dve noti grofa Brockdorifa.
PARIZ, 12. »Petlt Journal« poroča, da grof Brockfdorif zahteva v svojih dveh zadnjih notah, naj se vojni ujetniki nemudoma povrnejo domov, ter apelira na velikodušnost zaveznikov, da bodo vojni ujetniki v trenotku svojega odhoda preskrbljeni z obleko, pred vsem pa z obuvalom, ki bi si ga ne mogH nabaviti v Nemčiji. Druga nota se tiče razmer dela ter stavlja nekak protinačrt, navda-hnen od uspehov neke mednarodne konference, ki se }e vršila v Angliji tekom vojne.
Odhod Brockdorffa-Rantzau v Berolln.
PARIZ, 12. Glasom neke informacije »Petit Journala« je grof Brocdorff-Rantzau, ki je imel sinoči odpotovati v BeroLin, odložil svoj odhod. Posebni vlak. ki ga odvede v Nemčijo, ie * pripravljen na postaji Giarghes.
Zastopniki nemških delavskih sindikatov pozvani ▼ VersalUes.
BERN, 12. Iz Berolina poročajo: Listi poročajo, da je nemška delegacija zastopnike nemških delavskih sindikatov pozvala v Versailles. Včeraj so se vršili v Berolinu protestni shodi proti nasilnemu miru.
Delegacija Nemške Avstrije odpotovala v Saint-Germain.
CURfH, 12. Z Dunaja javljalo današnjega dne: Avstrijska delegacija za mirovno konferenco odpotuje nocoj in dospe v sredo v Saint Germain.
Klic nemških socijalist o v mednarodnemu proleteri jato«
CURIH 12. »Vorvvarts« iznaša apel na vse socijaliste sveta, v katerem roti, naj bo proletarijat vseh dežela solidarno proti nasilnem činu v Versailiesu. »Prišel je čas, da združimo
se svoje sile, da preprečimo kapitalistično nasilje na svobodi, miru in napredku. Nemška republika je rojena v upu na končni preporod nemškega naroda v mednarodnega socijalizma, ki je globoko ukoreninen v njegovem srcu. Prcletarci, pomagajte nami Naš pogin je tudi vaš pegin. Kedaj bo socijalistična internacijo-r.ala mogla tako vzdigniti svoj glas, da prisili r.ogočneŽe zmagovalnih dežela, da nas poslušajo ali milom ali pa silom?»
Meje rnsd Italijo in Nemško Avstrijo.
PARIZ 12. Komisija petorice ni določila, kakor se je trdilo, meja med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo in je morala to vprašanje prepustiti komisiji za jugoslovanske zadeve, pod predsedstvom Tardieua, ki je začela proučevati obris Maribor-Celovec.
Zbor petorice je pač začel razpravljanja o mejah med Italijo in Nemško Avstrijo. Zdi se, da gre italijanska meja ob orografski črti južno trvižke planjave. Za celovški okraj se bc določil plebiscit. Cela proga Trst-Beljak pripade Italiji(?J.
Ameriška posojila Angliji in Franciji.
PARIZ 12. »Journal de Debats« piše, da so Združene države odločile, da se vmešajo, vsied financijalnega položaja Francije in Anglije, ki se tudi nahaja v takem položaju, da polovica dohodkov spada na davke, medtem ko so dolgovi Ameriki zrasli na petnajst milijard. Takoj po podpisu miru izdajo Združene države predujm ali francoski ali angleški vladi.
Kitajska delegacija apelira na ameriški senat.
PARIZ 12. Kitajska delegacija je na včerajšnji seji, pri kateri je bil tudi kitajski minister v Parizu, sklenila, da pošlje ameriškemu senatu apel, naj prepreči spremembo pogodbe glede odstopitve Šantunga Japanu.
Glede Reke nI še nič odločeno!
PARIZ, 12. »Tempsc piše: Da-sš se je govorilo v teh zadnjih dneh, da se vprašanje Reke cokaže podrobnemu odboru, kakršen ie pred nekoliko tedni izdelal pravila za Saarsko kotlino, se dozdeva nam, ida je tak namen začasno opuščen.
Iz vrše valna komisija mednarodna sodjallstične konference sklicana v Pariz.
PARIZ, 12. Izvrševalno mirovno komisi-jo, ki jo je imenovala mednarodna socijalistična konferenca, s*a predsednik Brairting in tajnik Huismans nujno sklicala v Pariz, da določi vedenje interna-cijonale napram mirovni pogcdbL Podpredsed^k Henderson. tajnik Huysmans In Ramsay Mac-donald so dospeli včeraj v Pariz in so imeli prvi sestanek z Robertom Thamasom in Ivanom Lon-
* Drama na Mohovaji... Streli na anarhista .. .*
Sevirjov si je kupil časopis in sedši na klop v Jekaterinskem izprehajališču je čital med vpitjem igrajočih otrok sledeče:
»Skozi okno ubegli anarhist, katerega potni list se glasi na ime kmeta Jegerova Sevirjova, je identičen, kakor je dognalo redarstvo, z vseučiliškim dijakom Jurjem Leonidom Niko-lajevičem Tokarjevim, ki ga oblasti že dolgo zasledujejo. Bil je na smrt obsojen, toda na poti v zapor je ubežal svojemu stražniku, in sedaj ga išče oblast, ki je ukrenila že vse potrebno, da ga primejo.«
Sevirjovo obličje je ostalo popolnoma mirno. Samo na onem mestu, kjer je poročilo popisovalo na pretiran način in je mnogimi klicaji, kako so našli Aladjevo truplo, takrat se je v njegovih očeh zabliskalo nekaj, kar bi lahko imenovali moreče kesanje in blazno sovraštvo obenem.
Čez nekaj časa je vstal, pogledal popolnoma ravnodušno gručo igrajočih otrok in odšel počasi iz sprehajališča.
Nahajal se je v nekem posebnem duševnem stanju. Z nepremagljivo silo ga je vleklo »tja«. Niti za trenutek ni dvomil, da ga bodo dvor-niki spoznali ni zaprli. Sredi ravnodušno mimo njega hitečih Ijudih je že čutil pritisk nevidnih rok, ki ga počasi« toda neprestano obkrožujejo
guetem, predstavltellema francoske socijallstične stranke. Komisija nameruje sestati se idanes in ostati v Pariz« v permanend do podpisa pogodbe
Gospodarski odnošajl med Italijo In državami bivše monarhije.
PARIZ, 12. Italijanski minister Crespi je izjavil glede italijanskih zahtev, ki bi Jih morala konferenca sprejeti: Italija želi ostati v dobrih odno-šalih, kakor Jih ie veitfno ohranjala s Srbijo, Poljsko in Ceško-Slovaško. Te držav« morejo računati na Iskreno in prisrčno prijateljstvo Italije. Ceško-Slovaška dobi v Trstu vse olajšave, da sc n>enemu blagu zagotovi dohod do Jadrana. Kar se tiče nove Ogrske, sem gotov, da bo radi potrebnih gospodarskih zvez živela v dobrem soglasju z nami. Pripravljeni smo dati jej vse olajšave glede zvez z Reko. Na vprašanje, ali bodo vojne troške in one vzpostave, ki je bo plačati Italiji, moraH plačati vsi narodi, ki so sestavljali bivšo avstro-ogrsko monarhijo, aH samo tisti, ki so danes smatrani kot Sovražniki, to le: Avstrijci in Madiari, je Crespi izjavil, da bo to vprašanje skoro predmetom razprav konference. Italija sodi. da te troške morajo plačati skupno vsi narodi, ki so bili odvisni od avstrijske In ogrske vlade v I. 1914.
Francoski socijalisti proti mirovni pogodbi.
PARIZ, 12. Upravna komisija francoske socijalisti čne stranke je sklenila, da proučevanje prelinu-narijev izroči posebni komisiji, kt jo bodo sestavljali: Albert Thomas, generalni tajnik stranke Grsnier, Lcnguet, Pavel Louis, Loriot, Mistran. Poisson, Rappaport, Renaudel, Sembat, Severach. Sklenik je tudi, zahtevati od socijalističke parlamentarne skupine, na* določi gotovo število sc-drugov, ki bi se združili z delegacijo, da se sestavi edinstvena komisija z nalogo, -da prouči podrobnosti pogodbe in da določi pogoje za naglo akcijc stranke v tem pogledu. Marcel Cachin pojasnjuje, da se hoče sestaviti besedilo pogodbe proti of: cijelnemu besedilu. Omenja nedavnega nasvetr Kautskega, na} Nemčija podpiše, da se pre?reč! nevarnost obnovitve sovražnosti. Ko Nemčija pod piše, bo mogel nje proletarijat zahtevati od proletarijata Francije in Anglije, na} delujeta za to, da se revidirajo klavzule, ki imajo v sebi kali novih konfiktov. AH treba tudi, da se Nemčija izneb vsega, kar še ohranja od starega režima: ljudi i: institucij. Cachin ne nagovarja odkrito nemški! sodrugov, naj slede nasvetu Kautskega, ali hval ta nasvet kot moder ter predlaga posredovanje francoskih socijalistov.
Popravek 7. čL v dragem del« mirovne pogodfcr
7i čl. v drugem delu mirovne pogodbe (Poljske meje) ni pravilen, ker včerajšnji italijansk listi prinašajo posnetek iz francoskih listov, ki je tale: Drugi del 6. čl. Meje s Čehoslovaškc oieja iz 1. 1914. s Češko ia Slezijo do štrline vzhodno od Neustadta. — 7. čL S Poljsko: O. zgoraj imenovane točke (vzhodno od Neustadta) vzhodno od Falkenberga, meja me-zgornjo in srednjo Šlezijo, zapadno od Poznanja, tok reke Barča, me'ja med okraji Glogar in Guhram, meja med Lisso in Franstadtoir. Itd. — Torej se loči celo opeljsko okrožje, j 13.230 km1 in 2,100.000 prebivalca, od Nem čije ter se priklopi Poljski. Tudi po nemskil statistikah prebiva na tem ozemlju čez 75% Poljakov. Priklopitev tega ozemlja Poljski je zelo važna, ker je zgornja Slezija dosedaj prinašala 60 % železa nemški industriji.
IZ ŠPANSKE.
Nemške internirane ladje.
MADRID? 12. Da preprečijo morebitne čine sabotaže, so pomorske oblasti, prevzele v svoji varstvo nemške ladje, internirane v španskih pristanis5;h. Ladje so: rDusscldonf«, »Parsases«, *Gupl>2inia<i, »Luisee, »Amrniarp* ki »Walha!la« Te so že irancoske ladje opremile s anedzavezni-ško zastavo
IZ PORTUGALSKE.
LIZBONA. 12. Splošne politične volitve so sc .izvršile mirno. Mnogo se jih je vzdržalo glasovanja- Ministrstvo dobi veliko večino.
IZ NEMČIJE.
Sedemdnevno narodno žalovanje.
CURIH 12. »Frankfurter Zeitung* piše, da je vlada odredila, vsled potrtosti radi mirovnih pogojev, narodno žalovanje od 11. do 17. t. m. Prepovedane so veselice, gledališča in kinematografi morejo prinašati resne predstave.
Ogorčenost Saške.
BASEL, 12. Poročajo iz Draždanov: Saška vlada je poslala Ebertu brzojav, v katerem mu zagotavlja svoje popolno strinjanje z apelom, naslovljenim na nemški narod. Brzojav pravi, da je tudi prebivalstvo svobodne Saške polno ogorčenosti in tuge radi neprenosljivih In nelzvrsljivih pogojev, katere hoče sovražnik naložiti Nemčiji. Takšen mir bi ne bil mir sprave, temveč mir po-
s smrtonosnim kolobarjem. Istotako si je bil gotov, da ne more zapustiti mesta, kakor da se ne more skrivati po ulicah; poleg tega pa je že čutil glad in xeblo ga jet kakor psa brez gospodarja.
Ravno ta primera s preganjanim psom je povzročila, da se je porogljivo in nesramno zasmejaL
»Saj je vseeno,« si je dejal in strmel navidezno mirno predse. Potem se je na poti z visoko dvignjeno glavo in počasnimi koraki v smer proti onem kraju, kamor ga je vlekla nepoznana želja, sestavljena iz jeze, obupa in pomilovanja
Že oddaleč je zagledal Črno, razburjeno množico ljudstva pred dobro poznano hišo in iz gruče radovednežev sta štrleli temni postavi dveh redarjev na konjih. Pomešal se je v množico, ki je oblegala od obeh strani hišna vrata in celo nasprotni trotoar, da bi slišal, kaj se ljudje menijo.
Največ jih je stalo molče hoteČ ujeti razgled na dvorišče, kjer so stale druga poleg druge črne postave redarjev in okrajnih komisarjev v svojih sivih suknjah. Pred vrati je stal voz družbe Rdečega križa in ta rdeči simbol bolezni je izdajal tudi brez besed, da se je odigrala tukaj pretresljiva drama.
(Dalje.)
lit'Čncga nasilja in gospodarske zadušitve, ki bi v bodočnosti vrgla Evropo v razpor in mržnjo.
Tisoč ljudi ustreljenih v Monakovem.
CURIH. 12. »Telegraphen Union« poroča iz Monakovega. da je bilo v Monakovem čez tisoč ljudi ustreljenih vsled proglasitve vojnega zakona. VMonakovem je red že popolnoma vzpostavljen. Ministri se še nahajajo v Bambergu. Zastopniki neodvisnih socil-aliistov in bavarskih večincev so na seji v Ke m plenu položili teme!}e za skupno delovanje obeh strank.
Vladne Sete zasedle LIpsllo. CURIH, 12. V nedeljo so vladne čete zasedle LipsHo brez bojev.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Predarlsko za združenje s Švico.
BASEL, 12. Iz Bregenza javljajo: Na >referen-dnmu« (glasovanju) o vprašanju, ali naj narodna vlada predarlska prične pogajanja z Berno glede združenja dežele s Švico, je bilo — kolikor ie rezultatov znano doslej — 20 glasov proti in 180 za.
IZ OGRSKE. Protirevolncljonarcl aretirani ob avstrijski meJL
CURIH, 12. Poročajo z Dunaja: »Arbeiter Zel-tun.?« piše podrobno o aretiranju neke skupine csrskih častnikov ob avstrijski meji. Okoli 50 ogrskih častnikov so »pred kratkim aretirali blizu Brucka. Obnašanje in število čudne skupine Je vzbudilo sum avstrijske straže, ki je prosila za navodila na Dunaju. Dunajska vlada je ukazala aretiranje in razorožitev uniformiranih častnikov. \led aretiranimi častniki se nahajajo: grof Palla-vcini, grof Gorgv, 3 grofovi Zichy, prvi svetnik ogrske -policije, Kolanitz in druge ogrske aristokratske osebnosti. Skupina je baje nameravala oditi na ogrsko ozemlje, da se postavi na čelo proti revolucionarnemu gibanju.
Boljše viška pomoč Ogrski.
CURIH, 12. Položaj v Budimpešti ni Še Jasen. Romunska ofenziva proti mestu se je ustavila 10. t. m. vsled nekega nesporazumljenja med romunskim in srbskim poveljstvom. Srbske čete niso hotele prekoračiti idemarkacijske črte, ker se niso iiotele žrtvovati za tuje interese. Naloga romunskih čet je postala tako zelo težavna, ker nisc mogle več računati niti na pomoč čehoslovaških jet. Z druge strani pa pravi neko uradno romtm-;Xo poročilo, da so se romunske čete ustavile 3. majnika na desnem bregu reke Tise, ker jim je grška boli&eviška vlada ponudila premirje. Po -ctdnevnem brezkoristnem razpravljanju so se TaveznikI prepričali, da je bila prošnja za pre-:-iirje samo pretveza boljševiške vlade, ki Je hoda dati časa ruskim boljševikom, da se vržejo :a-d Romune. In res! Romuni so bili prod 4 dnevi estoko napadeni na Dn'ostru. Bela Khun je smatral, da je prišel čas, ko lahko odkloni zavezniške predloge in si pridrži možnost za nove izlive. Vsled tega je dobila romunska vojska dne 1. majnika povelja da nadaljuje svoj pohod proti Budimpešti. Iz Odese javljajo o ustanovitvi besa-'abske ».provizorične delavske In kmečke vlade«. Ta vlada je izdala »v imenu revolucionarnih delavcev in kmetov, v imenu revolucionarne besa-rabske rdeče vojske« proglas, v katerem se pro-,?!aša edino zakonito avtoriteto, oznanja Besara-bijo kot »socialistično, sovjetsko in federativne epubliko«, strmoglavlja romunsko vlado, ukazu;e aretiranje vseh zastopnikov romunske vlade, določa, da se zemlja raz»deli med kmete in dekivce in proglaša banke, tvornice, delavnice in trgovska [podjetja za državno test. — Besarabija je torej konstituirana — vsaj po enakem nazivu — enako z Ukrajino. Zdi se, da se na ta način udeistvoje načrt nove velike Rusije na federativnem temelju.
IZ BOLGARSKE.
Zakal Italijanske čete zapuščajo Bolgarsko.
»Resto del Carlinoi prinaša poročilo svojega poročevalca iz Pariza: »Potrjujem vam vest, da naša vlada jemlje italijanske čete iz Bolgarskega, ..ja jih uporabi za zasedbo Konie in Rodosta. Bolgarska se tako -prepušča popolnoma francoskosrb-skim četam, ki izkoriščajo odsotnost prič. da se z ene strani laliko maščujejo, a z druge strani, da nas gospodarski popolnoma iztisnejo. Ponavljamo na ta način enako politiko, čije škodljive plodove smo brali na Ogrskem.«
Boliševlško gibanje. PARIZ, 12. Brzojavka Iz Belgrada pravi, da je glasom izpovedi be<runcev iz Bolgarske v Kisten-dilu izbruhnilo gibanje boljševiškega značaja.
IZ ITALIJE.
Taksa- na dovoljenja za Izvoz Iz Italije odpravljena.
RIM, 12. Ministrstvo za finance objavlja: Z dnem 13. t. m. se odpravlja taksa za vladna dovoljenja za izvoz blaga Iz kraljestva.
Diplomatski kovčeg zletel proti Skandinaviju PARIZ 12. Danski poročnik Paul Kraus, ki je imel seboj kakor potnika francoskega poročnika Saboureta, je odšel z aerodroma v Villacoublay z vojaškim zrakoplovom, v katerem se je nahajala diplomatska Skrinjica z mirovno pogodbo, določeno za skandinavsko vlado. Malo minut za odhodom je vojaška o-blast poslala nujno povelje, da se odloži odhod, ker da letalci nimajo dovoljenja da prele-tijo dansko ozemlje. — Današnji brzojav pa naznanja, da so letalci srečno prispeli v Kopenhagen. Prileteli so brez pristajanja na Skandinavsko v 9. urah čez Anverso, helgolandsko Bajo in Juttland.
njihov mir.,..!
Milanski »Secolo« priobčuje naslednja zanimiva in karakteristična izvajanja:
Mir, ki ga pripravljajo v Versailiesu, ni naš mir: tisti, kakor smo si ga vedno mislili, se ga nadejali, in dosego katerega smo preko strašnega mučeništva narodov — žrtvujoč svoj najdražji ideal v domnevi, da bo to zadnja in najizdatnejša žrtev — postali branitelji in po-vspeševatelji vojne: za osvoboditev in odrešitev narodov, za vzpostavo tistih najviših mo-raličnih vrednosti, ki so jih hoteli izzivalci te neizmerne tragedije poteptati, uničiti, izbrisati iz vesti družbe.
Ni to pravičen in trajen mir, o katerem so sanjali tisoči mladeničev, ki so v tem požaru žrtvovali svoje cvetoče življenje ... Ni to zdrav mir, ker osvobojen od vsake kali prokletstva, marveč je to zastrupljen mir osvete in sovra-
štva. Ni to nov rair, sestavljen od široke in jasne predočbe obnovljenega sveta po najtrši izkušnji, marveč je to mir, izobličen v zlogu starih kancelarij, prežet od duha bivših kongresov vladarjev in diplomatov, ponavljajoč stare-pogreške, obnovljajoč požrešnosti, ki so
iz vsakega miru napravljale le premirje--
nemirno, sumljivo, mučilno. Ni to odkrit, Človeški mir, ki vzbuja zaupanje, ki bi dal počitka razburjenemu duhu sveta, ampak vznemirljiv, oduren mir vzbuja strah pred jutršnjim dnem.
Nadaljevaje pravi milanski list, da si ne prikriva velikanskih težav in zaprek, ki se poplavljajo na pot. Pretežavni, zapleteni so bili politični, etični, verski, narodni, vojaški, gospodarski in finančni problemi, ki se morajo rešiti; preštevilne in nujne potrebe, stremljenja, želje in preveliki — povejmo odkrito — apetiti, ki naj bi jim zadostili. Dežele zmagovalke, ali, bolje rečeno: tisti politični sloji, tisti takozvani gospodovalni razredi, ki imajo še zastopstvo dežel-zmagovalk, in ki še morejo izražati javno mnenje, se kažejo v hipu le pičlo opremljeni z iskrenim duhom sprave, malo ali nič pripravljeni za pravične transakcije. Vsaka koncesija se jim zdi krivična, neznosna žrtev, zahtevana od zlohotnih drugih. Teška naloga je poverjena molem na konferenci v Parizu. Ne bi bilo pošteno, Če bi hoteli tajiti to. Vendar pa ne moremo miru, ki ga hočejo naložiti premaganemu sovražniku, smatrati za resen poizkus, da bi se čim najbolj približali idealnemu cilju.
Te dni vidimo, kako je vse italijansko časopisje v boju proti pogodbi preliminarijev miru, izročeni nemški delegaciji. Kritika je najostre-ja in najsilnejša. Obsodba najabsolutneja in najenergičneja v imenu užaljene pravice, pogažene svobode, preziranega narodnega prava! Dočim smo mi — pravi nadalje — verovali v »demokratično vojno«, ker smo se nadejali, da pridemo do demokratičnega miru, pa so oni drugi zatajili demokratično vojno, to pa prav zato, ker niso hoteli priti do demokratičnega miru. Vojna ni bila za nje —četudi niso imeli poguma, da bi odkrito govorili — nič drugega, nego velikanska trgovinska spekulacija, ki naj da — pa naj stane, kar hoče — največe dobičke. Kdo naj plača in kako — kaj so se oni menili za to?
In zakaj drugi tako tožijo in kriče? Le zato, ker se igra vrši brez njih! Ni to iskren upor od krivice užaljene duše, ampak samo srd, ker nimajo deleža, ki prihaja od krivice. Vse to ie razumljivo, ali treba imeti poguma, da se krinka strže in da bo viden obraz, kakršen je. Nacionalisti, imperijalisti, odkriti ali zakrinkani, morajo priznati, da je to njihov mirJ In Če so sadovi za nas le pičli in grenki, naj zovejo na odgovor tiste može, tiste svoje malike, ki niso imeli ne duše, ne srca, ne razuma, da bi se povzpeli do tiste misije, ki jo je Giuseppe Mazzini prisodil Italiji v velikem zboru narodov, tiste može, ki niso imeli tudi zadostne sposobnosti, ne moči, in tudi ne zvitosti, da bi se bili znali uveljaviti na delitvi plena. Naj le protestujejo glasno in naj izjavijo, da so prevarjeni in izdanil Pravico imajo do tega. Ali puščajo naj na miru ideje, načela, stremljenja, ideale, o katerih kažejo možje na konferenci, da jih ne razumejo. V njihovih ustih zvene neodkritosrčno. Ko smo mi protestirali — ugotovlja »Secolo* — proti rešitvi Saarskega problema, nasprotujoči vsakemu načelu pravičnosti — kdo od njih se je odzval? Zakaj niso zahtevali od svojih mož, ki jih zastopajo v Parizu, da naj ne bodo sokrivci na krivici? Francija in Anglija ste so bolj brigali za svoje posebne sebične interese, nego za razloge mednarodne pravičnosti in pravice. Ali, je-li kdo nastopil proti tem tendencam, dokler je bilo nade do deleža na dobičku? Seveda: Če bi se bila ta nada uresničila, kje bi bilo bolj uverjenih slaviteljev, nego bi bili ti današnji rušitelji?! Ali tudi danes, vkljub vsem njihovim hrupnim protestom, je mir Versaillesa — njihov mir!
Za KauKa K3 vprašanji
Kaos narodov, narodnosti, vere, mešanice gospodarskih, političnih in vseh drugih interesov: to je v malem — Kavkaz.
Trdijo, da je balkansko vprašanje nerešeno, ker da na njem nikdo ne ve, kaj je njegovega, in kaj tujega. In iz tega da izvirajo vedno novi konflikti. Toda vse to velja še v veči meri za Kavkaz.
Z zemljepisnim imenom Kavkaz se označajo pokrajine med Crnim in Kaspiškim morjem, ki tvorijo prehod iz Evrope v Azijo. A navadno se jih prišteva k Aziji. Prebivalstvo je prava zmes. Po večini je rusko. Potem pa žive tam: Armenci, Georgijci, Tatari, Kurdi, Židje, Grki, nekaj Nemcev, Perzijcev itd. Velika večina jo pravoslavne vere, pa tudi mohamedancev je o-bilo. Sedež uprave je Tiflis in v dobi bivše Rusije je bila oblast guvernerja in vojaškega poveljnika združena v eni osebi.
Ogromno, neprehodno gorovje so ločile po-edine dele istega naroda v samostalne skupine in so ohranile ostanke najstarejih narodov; z druge strani pa dovajajo ravnine med gorami ene narode k drugim, dokler jih ne pomešajo popolnoma. Gore so večinoma gole, ljudstvo na njih siromašno, da je beda goni v bogateje doline. In to je vzrok mnogim gospodarskim pre-tresljajem, ki še bolj večajo splošni metež.
Med Crnim in Kaspiškim morjem se dviga masiven Kavkaški hrbet, ki je odločil Azijo od Evrope. Ves kraj južno od njega se imenuje Zakavkazje. 2ive v njem po enakem številu trije narodi: Armenci, Gruzini in Tatari. V starem veku so bile tu samostalne države Gru-zinov in Armencev. Te dežele so bile bogate in na razmerno visoki stopnji kulture. Ali, došla so divja, osvojevalna vztočna plemena: Perzijci in Turki. Udrla so v srednjem veku v ti krščanski državi z željo, da ju podjarmijo in jima narinejo turško vero. Armenci so bili nespravljivi proti tem osvajalcem: in vsled tega
Strm It
»EDINOST« Mev. 131.
V Trstu. 4m 14. w|i HI
fe izginila skoro vsaka sled njihove države.
Kadi svojega krščanstva so trpeli najhujša preganjanja do — današnjih časov.
Gruzini pa so začeli barantati in sklepati
kompromise z osvojevalci; poedini njihovi vladarji so celo prestopili k turški veri. Tako tudi nekatera njihova plemena. Zato so vsikdar o-hranjali neko borno samostalnost, da-si jih tudi ta ni rao^Ia varovati pred osvajalci, ki so jim cd časa do časa grabili in pustošili zemljo. V tistih časih so se tam v nekatere kraje namestila tatarska plemena.
Pod turškim jarmom so ječale te dežele do pred sto let, ko so padle pod Rusijo. Ta dogo-Cek je bil zanje početek nove dote, ker jih je Rusija odtrgala od Azije in turških primitiv-rih razmer ter odprla pot na sever in zapad. Ob prihodu Turkov je izginila stnra visoka kultura. Turki niso donesli nove, in posledica je bila, da je bila kulluma stopnja zelo nizka. Rusi pa so s svojo vojsko in svojo upravo prinesli tudi svoje šole in kulturo. Ta kultura je bila tako jaka, da je sedaj vsa inteligenca v teh krajih vzgojena v čisto rnskem duhu in da celo slabo govori s\'oj matemi jezik. Glavnemu mestu Zakavkazja je vnanji značaj čisto ruski. Le mase so se mo£le odtegati rusifika-ciji in ohranjati svoja narodna obilježja.
Najkrcpheji so se pokazali v narodnem pogledu Armenci. Čeprav ruski vzgojeni, so vendar vedno ostajali Armenci, dočim so Gruzini cst"li popolnoma brez inteligence, ker se jim je ta zlila v ru^ko. Najmanje je rusifikacija zadela Tatare, ker so cstali na isti nizki stopnji kulture, na kateri so bili v srednjem veku. Zadovoljevali so se s primitivnimi verskimi šolami. t: ko, da se jih moderna kultura skoro dotaknila ni.
Rurka metoda kolonizacije je bila ne!caj po-seVre^a. N: tu nemške brezobzirnosti in nasilnega raznarodovanja. Marveč gre prizađe. anie za tem, da se kolonija čim močneje veze z de-želo-materjo z željo, da prva postane drugi e-nakopraven sestaven del ter da se čim pre izgladi jo vsa navskrižja. Rusija ce je mnoflo brigali, da se te dežele gospodarski povzdignejo Z"kavkaz?e se je pod rusko upravo gospodarski čvrsto razvijalo.
Ko je začela ta svetovna vojna je bilo intelektualno obilježje Zaka-kazja čisto rusko. Vse, kar je bilo inteligentnega, je govorilo ir misl:lo samo ruski. V lokalnih jezikih je izhajalo le nekaj slabih listov in irf aiala je letno le kaka desetorica knjižic. Gruzini so dali Ru-sem šte*. il"o uradnikov in Častnikov, Armenci menego dobr;h trgovcev, dočim so Tatari ostajali dc:aa. Ljubezni je bilo med vsemi temi
o i.:aIo. Gruzini so mrzili Armence, ker so t li ti sposobreji in žilaveji narod, Armenci ir Tatari so se klali med seboj. Tekom stoletij so eni toliko zagrešo Li drugi proti drugim, da nikdar ni ostajalo brez maščevanja za to, kar so jim drugi storil: slabe *a. In to gre dalje kol br^zkrajen perpetuum mobile.
S svetovno vojno so se Tatari še bolj zavlekli v svoj srednji vek in iz njihovega globokega spanja jih ni mogla prebuditi niti pc Viljemu uprizorjena, po »apostolskem veličanstvu« blagoslovljena in po padiSahu proglašena panislamska »sveta« vojna proti — kršča-nomS! Gruzini so sz še bolj prepustili svoji in-dolenci. E^ino med Armcnci se je pojavil nov duh in se je razmahnilo močno gibanje za svobodo tiste polovice armenskega naroda, ki je ječala pod Turčijo.
Carski Rusiji je prišlo to gibanje v pravi čas. Podpirala se je in Nikolaj Nikolaljevič je sio-vesno proglasil, da se ruska vojska bori za o-svobodilev in ustanovitev Velike Armenije. Rus";i vojski je res uspelo, da je osvobodila skoro vso Armenijo od Tu_kov in Armenci so že videli, kako se jim začenjajo uresničevati njih narodni idejali. Iz osvobojenih krajev se je prinašalo mnogo Armencev v rusko vojsko ir tako so se skupno s to poslednjo borili proti Turkom močni oddelli, sestavljeni iz turških Armenccv.
Ali Armenija je bila vendar še daleč od osvoboditve, ker prišla je — ruska revolucija! In usodno vp~aš2nje za njih je: kako usodo jim prikroji pariška konferenca?!
D^rtssa vsstl.
t Monsig. Ante Kalac. Iz Pazina nam javljaju 13.
o. m.: Murve vitem se brzinom raširila po Pazinu iz. -na vijest, da je canas, u 4 sata u jutro, naš obl.ublieni prošt-župnik Mon^lgnor Ante Kalzc. uJaren srčanom bolešću, iznenada ispustio Bocu sv o: u t : men'tu I mučeničku du^u! Zazeb!o nas je čc dna srca čuvši ovu crnu vijest. Vidjeli smo jučer u večer časnog starinu. Radio je do zadnjeg hipa svoie^a života. Tjelesne sile bile -su mu u istinu smalaksale: tužio nam se vred četiri dane, da se ćuti iznemoglim; ir^k mu je duh bio uvijek vedar, vjera u Boca i u dobrobit pov'erenos: mu st2da uvijek nepokolebiva. — Ante Kaicc rodio se u selu 2brlini, u Plinskom peliu, dne 27. 12. 1S-19. Godine 1S75. prikazao je u Pazinu Svevišnjemu p;vu sv. mi*u, te cstr>o ovdje duhovnim pomoćnikom do Rodine 1SS2. Godine 18S3. bio je ustoličen župnir.oin-de' anom u Buzetu. Gccine 1907. postao k župnikom-t'ekancm i prostom n Paz'nu. cJje ga je danas zatekla neumoljiva smrt. Mosla bi se čitava knjiga napisati o blacopokoiniku, ali nam prostor lista a i drupe prilike za sada ne dozvoljavaju. Moirs. Ante Kakac bio je muž svestrane Izobrazbe. Kn iževnost je bila njegovo naj-ir.ili.'c zanimanje. Oscbito je pcrrmo proučavao Ju vatsko-slovensku. njemačku i talijansku književnost. Neko nutarnje ganuće k pjesništvu ćirtio je od rane mladosti. Kao djak u Trstu pjevao je u slovenskom jeziku. Živo je suradjivao u -slovenskom beleirističnom listu »Zvono«, koje ie u ono doba izlazilo u Beču. Nastavio ie slovenskim pjevanjem u goričkom sjeminištu. Godine 1874. isrievco 'c	pjesmu u hrvatskom jeziku »M'a-
da Istrijanka« ko;a je izašla u tadašnjoj tršćanskoj »Našoj Slogi«. Kad je negdje godine 1876. u Pazinu ispjevao »Istransku zibanku«, doznco je iz pouzdana vrela, da je veliki biskup Dobrila pro-plakao od miline, a to ga ie onda potaklo da je napisao mnoštvo drugih pjesama. Kalac je preveo Schillerovn »Zvono«. Rapicci-jevu Istru iz latinskoga eri inala, koja broji do blizu 500 stihova, zatiin Ve:g;I je\e tkloge i Georg kon. Bavio se nino^o staroslavei>:kim jezikom te je bio u ccpi-sivanlu s mnog'm učenjacima. Glasovite su njegove pjesme »Istarska hirnna«. »lstarsi a koračni-oa«. oda -Bosu« itd. Mnoge Kalćeve pjesme nose 'onim »Nadan Zorin«. Kalac je napisao i više res'.L kao »Pop Marko«, »Zudih Jos p Ra-:*' ' ! v-tV;',r. :e i - 2:vct sv. Ciri'a i Me-tLr.u« i*. -r-	iu	u b^v.uc-
tK pr
mitom »Zvonu« 2, u bivšim poljskim listovima »Naša Sloga« i »Prosvjeta«, u sarajevskoj »Vrhbosni«, u dubrovačkoj »Crvenoj Hrvatskoj« it<L Mons. Kalac je uredio Dobrilinu spomen-knjigu, prigodom stogodišnjice rodjenia velikog biskupa. Bilo bi dobro sakupiti u jednu knjigu barem glav-nije njegove hrvatsko-slovenske pjesme i druga djela te opširnije pisati o njegovom životu i radu. Sto pak da rečemo o njegovom značaju, o njegovoj čudi! Ta teško je bilo naći skromnijeg čovjeka cd Kalca. Bio je muž plemenite duše, pošte-njačina od glave do pete, uzor kršćanskog mllo-sr-dja, a sam debri Bog znade, kollfco je on .puta pružao siromaku pomoćnicu desnu ruku, za čije djelo nije nikada znala ljevica. — Sprovod smrtnih ostanaka miicg pokojnika obaviti će se dne 15. 5. u osam sati u jutro.	V. M. P.
Važno za posestnike kniižic avstrijske poštne hranilnice. Vsled dogovora med odborom v varstvo interesov prebivalstva na okupiranih ozemljih in poštno hranilnico na Dunaju se prične v kratkem akc>;a, vsled katere bo omogočeno vsakomur, da dvigne svoj, v peštni hranilnici naloženi cenar. Ta akcija se omeji za sedaj na shranjene .■gotovine in vrednostne papirje. V teku pa so tuc' priprave v določitev modalitet za dvignitev saldov cd čekovnih računov. Kolikor smo obveščeni, ne bo treba pesestaikom hranilnih knjižic nič drugega. nego da jih predlože bližnjemu poštnemu uradu z odpovedjo, podpisalo cd njih, in eventu-clno z določenim geslom. Posestniki knjižic o vrednostnih papirjih pa dobe istotako cd poštnega urada navadne obrazce (•iormularc), ki so jih rabili poprej. Ko bodo knjižice zbrane, «e odpošljejo z vso varnostjo centralnemu odboru na Du naju, ki poskrbi dvignitev denarja iu vzame vrednostne paoirje v pohrano, da jih po-cm od.ncšJ:«c dotičnim posestnikom. Tisti, ki se hočejo poslužiti akcije odbora za dvignitev njihovih vlog, dobe v kratkem podrobna navodila petem posebnega proglasa. Tiste esebe, ki *o svoječasno izročile svoje knjižice o \logah in vrednostnih papirjih kr. gubematoratu s prošnjo, n-?.j izposluje likvidacijo morejo rečeno \ njižice dobiti pri poiružnsm urad*: odbora, ulica Montfort 6 III. nadstr. Dalje poredamo še, da je guverner Julijske Benečije izposlo-val od ministrstva, da je vsem pripadnikom oku pi-ranih ozemelj, posestnikom knjižic poštne hre ni'nice, zagotovljena pravica do izmenjave v liro po 40 cd sto, čim bedo dotični zneski likvidiran cd poštne hranilnice na Dunaja.
Dracmja naraščal Prejeli smo: To je poglavje ki ti se ga morali lotiti poklicani činitelji, oblasti in časopisi. Kakor v zasmeh nam refe nasproti se danes z mestnih zidov plakati, cia se povodom izmenjave valute ne smejo višati cene nobenemr predme.u. Ostati mora razmerje K 1: L 0'40.
Vemo in občutimo vsi Kako se strinja z dekretom od 7. 4. dejstvo, <ia kg salate etar.c 2 L, dočim je staJa nedavno K 1*80 — do 2 K: Po-maranća sedaj 30—50 stot.. nedavno pr, 2—" eno Krono! Voznine na tramwayu sc tLui povišane .Tuko vse v prek: ali greš 1; branjevcu, ali 1 brivcu, tli v elegantno trgovina In to gre v nc skončnost. Civilni komisar je odredil zapretje nekih trgovin, gostiln in kavarn. Dvomimo pa, da ir s tem kaj pomagano sploSnoeti. Kdor nima <iovoi 1 denarja, ne gre n. pr. v Lavarno Ncw York n koncert. Ce gre k »Lovcu«, naj ne zaide v »Fer^ii-nandcirrn«! V Barkovljah je več gostiln, čemu r? bi šel ravno v »Konder«, kjer se sp!o5nost ttsii \ mirnem času ni mogla ustavljati. Drugače pa jt z neizogibnimi dnevnimi potre-bščinaml, ki jih maramo nabavljat! Delavci dobivajo toliko lir kcUkor so dobivali poprej kron. Meni je n. pr. gos oda' iz posebne naklonjenosti poviSal plačo za o':rcgl 30^. Vendar ne zadostuje, ker gredo cene tak' kvišku, da brcno morali za potrebščine €koro plr čati toliko lir, kolikor smo poprej kron! Več pr. n. pr. jaz tudi ne morem zahtevati od svo:ega gospodarja, ko cn ne srn«; višati cen! In vendar frede ■ norale oblasti kaj izdatnega ukreniti, proti tej ka-lamiteti, da ne zedobi katastrofalnih obl.k. Ni rla vno, kako drago je po gostilnah in kavarnah; \ £ neje za splcinost odločilno vprašanje so cc :e nc izogibn-i1! vsakdanjih potrebščin na irgiL — G:stil-aiški namcŠčcncc.
Obsežnost raznih »mirov«. Izvadk! oflcijofnb agcncij ne dajajo niti slutiti vse ogromne obsežnost mirovne pegodbe, izročene nemškim delegatom v Versailleso. Pogcdha cbsega 410 členov. A štela b! jih Še več, še enkrat tc!:ko, če ne bi bilo k vsakemu poglavju, skoro vsakemu členu, sride-janih p:id^nih pojasnjevalnih prilog. Sedaj pa pomislimo, da je famczrf3 pariška ^pogodba cd 3ft. marca !S56 štela samo 24 členov, frankobrodeka mirovna .pocodba celo samo 18, berolinska 64. Zaključek dunajskega kongresa, ki kaže analogijo s sedairjostjo v tem, da je izpremenil ves svetovni zemljevid, je despel le do 121 členov, a nadl:r;Iila ca je pogodba v Algesirasu, ki je dospela do 123 Členov. Sedrnja pogodba je sestavljena na angleškem in irancoskcm jeziku in ti dve besed.li ste avtentični.
Vlak z begnucl je prispel z Dunaja včeraj cfr S zvečer. Begunce in bivše vojake so odpeljeli v k žaret pri Sv. Jerneju v kontu-macijo. Vlak edi-ue v kratkem z Jugoslovanskimi in drugiuii bolnimi vojaki čez Ljubljano na Dunaj.
Rcr-is ratej-^ia. Do zadnja julija 1919 cd-prt natečaj za stalno zdravniško mesto za metanski zdravniški konscrcij, Biljano, del Dolenj in Ko-žbano, z biljanskim glavnim konsorcijem (sedež Dobrovo). Plača ie določena na 4000 lir letno samo 7a zUravitev siromakov, ter še 10C9 lir odškodnine za kenja in 500 lir za č;n sanitetnega uradnika. Prosilci morajo predložiti naslednja izkazila: I. Izkazilo v italijanski narodnosti, ali pripadnosti v Jul. Benečijo; 2. Kazensko izkazilo z datumem. ne prejšnjim, kakor 6 mesecev pred razpisom natečaja; 3. Diplomo mediemskega in kirurgičnega doktorata; 4. Izkazilo o fizičnem ustroju in primerni starosti. Prošnje naj se naslove na biljansko občino v omenjenem roku. Imeli bodo prednost tisti, ki so zmožni slovenščine. — 2upan glavne konsorcijske občine: Jakin.
Orkester Glasbene Matice (godala in pihala) iama vajo v soboto, 17. t. m., ob 7 in pol zvečer v prostorih »Glasbene Matice«. — Sprejemajo se nadalje vsa pihala in trlkala. Posebno prosim, da se javijo oboist, fagotist, timponist, 4romba, klarinet. — Dirigent prof. Topič.
Organizacija oskrbnic vojnišklh sirot ▼ Trstu. Odbor slovenskega oddelka gori-imenovane organizacije naznanja, da se vrši v seboto, dne 17. majnika L L ob 5 pop. občni zboT in sicer v društvenu prostorih «1. S-anitš št 24 II. K obilni udeležbi so vabljeni vsi Člani, zlasti pa oskrbnice vojnih sirot. — Otibor.
Slovensko gledališče. Kakor smo že poročali, ta teden v četrtek ni predstave, temveč se vrši prihodnja premijera v soboto, dne 17. t. m. ob 8 zvečer. Vprizcri se ob tej priliki prvič v sezoni I. Cankarjeva pereča in zabavna farsa »Pohujšanje v doitni Šentilorjanski«. 2e danes prosimo občinstvo, da ne privede k tej igri nedoraslih otrok. —
V	nedeljo popoldan ob pol treh se vprizori zadnjič v sezoni narodna igra s petjem v sedmih slikah »Rckovajači«, ki se je odigrala dosedaj že dvakrat z vehkim uspehom pred vsakokrat pclno hiio.
V	reieljo zvečer ob 8 je repriza »Pohujšanja v dolini Sentilorja,Liki«. PredproJaja vstopnic za tu
: j;-vije ne :-ve se vr-i med 9—12 in 3—6. Na «co u:i> ?rt-J priččtkom.
I V kraljestvu ptičkov. Danes se Igrajo torej tretjič v letošnji sezoni ti srečni palčki, ki vzbujajo v našem naraščaju toliko zanimanja in veselja. Mi odrasli pa uživamo zraven Se presrčno zabavo, če poslušamo komentarje teh mladih ljudi. Predstava se prične točno ob 6 ob istih cenah kakor pri prejšniih dveh predstavah.
iMeso za bolnike se bo prodajalo, proti zdravniškemu spričevalu, v sredo, četrtek in petek v naslednjih prodajalnah: Furlani, P. Squero vecchio 2, Pclacco, Carducci 26, Del zadruge, Setteiontane 6, Stanlslawsky, S. Spiridione 10, Skarlavai, Giu-lia 56, Loy, Benvenuto Cellini 2.
Ženska podružnica CMD. Mladina priredi v četrtek, 15. majnika 1919 ob 8 zvečer v veliki dvorani Narodnega doma svoj prvi»Glasbeno-drama-tični večer« s sledečim sporedom: 1. O. Zupančič: Pesem mladine, deklamira Svobodin Cok. 2. F. Fer-jančič: Sijaj, siiaj solnčice.... zbor. 3. a) Harold Hen-ry: Kavatina, b) Barison: Mazirrka, c) Brah-ms: Ogrski ples, sologosli, izvaja F. OuKč spremlja g. V. Cermelj. 4. D. Kette: Pijanec, deki. Rado Gombač. 5. P. Hugolin Sattner: Pogled v nedolžno oko, četverospev, izvajajo V. Ferluga, M. Sherl, B. Siavik, S. Tusulin. 6. J. Stritar: Orest, monolog izvaja S. ŠJteri. 7. F. Albrecht: Na križišču alic, recit. V. Ferluga. 8. A. Hajdrih: Pa' oknom, zbor. 9. Uroš: Ob zahajajočem solnou. dram. prizor. 10. a) O. Dew: Vzdih (Zupančič), b) R. Savin: Poroka (Aškerc), solospeva, poje Mirke Skerl spremlja gdč. J. R. II- Haydn: VI. kvartet a) Menuetto, b) Finale - Allegro con brio, izve jajo gg. Gulič, Ivančič, Rupelj, Kranjc. 12. S. ŠkerI: Mati — dram. prizor, izvajata avtor in gdč. J. R. Zbor vodi Radko Ruskij. Ker je čisti dobičer pam-enjen v dobrodelne in k-ulturne namene, se nadejamo obilne i»deležbe od strani trž. sloven skega občinstva. — Vstopnice so v predprodaji pri blagajni čarki v veži Narodnega doma vsak dan od 9—12 zj. in «d 3—6 pop., na dan predstave pa e eno uro pred uprizoritvijo. Ostanejo navadne gledališke cene.
Opozarjani občinske pravizorične podučiteljc *r„ ■^odučiteljice, da se bo včeraj napovedani sestane", vršil v soboto, dne 17. L m. ob 5 popoldne v šol la AcQuedottu. — Predsednik.
Odbor Glasbene Matice ima sejo danes ob 7 zvečer.
Prisrčne pozdrave pošilja iz Maribora, vrnivš se iz ruskega ujetništva, .vsem prijateljem ir. r.nancem Vekoslav Martelanc iz Barkovelj.
Cdbor podružnice družbe sv. C. in M. za Šent-vidsko okrožje bo imel v petek zvečer ob 8 važnr sejo v navadnih prostorih. Naj pridejo vsi odborniki!
Ribii trs bo, do nadaljnih določeb, odprt za ob Zinstvo od 7—12 in pol in od 3 in pol do 7 in pol
Razdeljevanje kuriva koks na rdeče izkaznice prodaja 14. t m., 20 kg po 16 lir. stotink kg. -Novo mesto: 2022—2250 (37) Geppa 10. — Sv. Ja *:ob: 3651—3900 (29) Rigutti 11, 3901—4020 (29 Giidiani 21, 4021—4150 (29) Ghiliani 12, 4151— 4300 (29) S. Marco 16. — Sladko kurivo na rdeče Izkaznice prodaja 14. t. m. 10 kg po 52 lir. stot. kg. Novo mesto: 1301—1520 (37) Vaklirivo 7, 1521— 2021 (37) S. Anastazio 9. — Staro mesto: 2001— 2100 (31) Capitelli 14. — Stara mitnica 4701—48Sf (36) Madonnina 39. — Sv. Jakob: 3551-^3650 (29) Rigulti 11. Sladko kurivo proizhaja od zaplenitvc radi višanja cen.
Promet v tržaški lukL Pripluli so: »S. Marco« »Malvine« in »Sarajevo« iz Benetk; ©dpluli so: »B. Bruck« in »Ibaria« v Benetke, »Tabor« ir »Marianne« v Gibraltar« in »Ciprio« v Liverpooi.
Epileptlčen napad. Ivana Luchnisa, starega 2r let, je skopal včeraj na pomolu »Audace« epiletič-ni napad. Pri padcu je revček dobil razne poškodbe po obrazu. Peljali so ga v mestno bolnišnico.
Na delu. Andrej Primožič, je včeraj pal pri delu In se zelo poškodoval. Peljali »so ga v bolnišnico.
Borzna poro Tla.
Trst, dne	13. majnika 1919. Stanje borze nespremenjeno. Realizacije so bile z lahkoto absorbirane. Tendenca negotova.
Tečaji:
Cosulich (Austroamerteana)	750— 77F
Dalmatia (Parobr. dr.)	320— 35«
Geroltmich	1800- 190(
1 ^oyd	130(;
Lussino	1800- 1900
Martinolicb	560— 59l
Navigazione Libera TrJesGoa	182o— 19W!
Oceani a	570— 60C
Premuda	70°~ 750
Tripcovich	681
Aissicurazioni Generali	168o0—1/1=0
Riunicne Aidriatica	3400— 3a00
Ampelea	^ Cement Dafanatia
Ce.cn. Spatato	3TO- 400
Ladjedelnica ▼ TrŽiCn (CaiEHere
Mnrrfalccme)	^ ffn
Tržaški Tramway	230— ZaU

S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prežalostao vest, da je naša draga mati
rojena Blok ar
v starosti 65 let, previđena s sv. zakramenti, včeraj zvečer, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši jutn, v sredo. 14. t nu ob 3 pop. iz hiše žalosti Carboia z«or. 16.
TRST, 13. majnika 1919. Ivan, sin. Marija, hči. Frančiška roj Babuder, sinaha. Ema. Valerija, Edvard, Frančiška, vnukj.
Veliko potrebno pofletfo Capellan.
MALI OGLASI
se računalo po 10 stot. beseda. Najrtanjša pristojbina L r—% Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2*—*
SENO prve vrste po 26 L 4 se dobi v ui Ra&ine-
ria 7 (ne zamenjat z bivšim skladiščem »Šte-fanoc št 2.)	3656
GOSPODIČNA poočuje srpsko-brvatskk Naslov pove ins. odd. Edinosti.	_3660
MLADENIČ, premožen, žeti znanja v svrho ženine z gospodično, ki ima kakšno industrijo ali premoženje. Naslov pove ins. odd. Edinosti.
3661
PROTI vodnim garjam (krastam), se dohi izvrstno sredstvo v narodilnici Romenia. Farneto 7. 3659
PRODAM voz z vzmeti v popolnema dobrem stanu po nizki ceni. Vipava 65, Petrič 3658
URADNIKA sprejme v službo denarni zavod. Informacije: Torre bianca 19, I.	3657
OBIČAJNA PLESNA VAJA se vrši d a n e sf v sredo, v spodnji dvorani Nar. doma. Začetek ob 8 zvečer. — Voditelj.	3663
GOSTILNO kupim ali vzamem v najem v mestu ali okolici. Parovel, Boljunc pri Trstu. 3649
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nI. delle Poste št. 10. Gorica, Corso ŠL 36 na dvorišču. P 1233
KovaSka delavnica
Andrej MUt&vL Hetf a6
Prevzema vsako de'o kovaške stroke. Ima na prodaj več SteJilnikov. Prevzema nazočne po meri. — Pr poroča se slav. občnst-u.
Vino po L 2 liter. — Kis po L 1.20 1 ter. — Žganje, konjak, rum, janeževec 50 stop. po L 8 liter. Šp rit po L 15 liter
prodaja
TA mirni M Bi. Mm 10

tm- Z9BOTEHN3$XI RTiUE
m ra ii iiiniia nun
ob^ tehnika v Trstu, ul. S. Giovannl št. 14, I. nadst: Ordinirata od 9-1 in 3-6 pop.
II m EIRMO SI
Velika izbira vsakovrstnih zlatih in srebrnih daril.
Aloizu Pcib. Trst Trg G. Gcrl .nlal It 3
(prej irg Ba.rcra vtcchia .
T\
lotssroiiinl ite» k«RI
Tr&t, Ccri^ Štev. 39.
Razglednce t plat ni. f=p«c: «1;,eta: f!'ke v b. rvah. »otoscblzzl. Oibire!. viiit, povečanji, i, produkcije vtakevrste. E e«.ir. lazsveiljava.
Ob sku ti d >b o j-reskrbljmo trgovino
BLAGA
tvrdke O. N. Pavalico v Trstu, ul. tfincenzo belilnl 13 (aleg cerkve sv. fir.tjej aavsga)
• Vsak dan n^l prigodi. =
na Sfapu pri Vlpa^ priredi 25. mejnika siapska mladina na travniku g. F. MaliKa ^v m Inu-. — Svira podba iz Prvač'ne. K obilni udeležbi vabi	MLADINA.
Dr. FHJ&NZUTT3
ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gioa-chino Rossini 17. vogal ul delle Poste. :: Izd ran je zobov brez bo ečin :: PLOMBIRANJA. :: UMETNI ZOBJE.
M.iULIllJBJK
BKEB s'
ZLATARNICU G. PIHO, TRST
se naha'a na	it. 15 (blvSa
xa!arnica C. Ziw*OtfiTZ & HflJU)
Velika izbora srebrnib in slaub ut, nbarov, verižic itd.
ZOBOZDRAVNIK
D*. MHACEK TRST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
Krez&olestno izdiranje zob, jlcnTiranje is imetni
Pi'.aH isve PLES
pod košatimi lipami pnrede 18. majnika mladeniči ▼ Šepuljah pri Tomaju. Vljudno Tabimo k obilni udeležbi.
Kisova Kiselina
v velik h in navadnih steklenicah se prodaja v skiadisću
RUGGERO GAMBEL - T«» ul. Pier Luigi da Palestina 2
vo»al ul. Coroneo. — Telefon 24—03.
1 UMETNI ZOBJE S
z in brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki
VILJIMTUSCHERZUBOVL'HN'K
TRST, ul 30. oktobra (ex Casermai 13, II. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
!
i JADRANSKA BAHKi!
Deln. glav. K 30,100.0)0, Reserve K S.OOJ.OOJ Central i s TRST
fia lm dl Rispannio 5 - Via S. M.) §
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub, ljana, Metković, Opatija Split. Šibenik. Zad&. Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v b nčno stroko spadije!e posle.
Sprejema vloge v Lirah
na hranilne knjižice ^roti	letnim obr."
sum v b.incog ro-prometu proti letnim o" brestim. Na odpoved navezane zneste spre" jema po najugodne]5 h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaj*
Eaie v aajsia mostoJ pr2jil2 (Sala iajjsiljs).
Blagajna posluje od 9 do 13.

{ms in bth
raznih stopinj po konkurenčnih cenah prodaja t^rdka
EffHiCO H
ulica Famo Fiizi (UI2nr.114.
Telefoi 23-8J.
Telefon 23-80
Odprava z lasiDlmi ro oJaml ia bpo;.
Umetni zobieTJ
HC
Opčine
Zobctchnišk! ombulatHij
Opcine slej. 3 TI 1. n.
v iiHi Iskane Odprto oi 9 tfol In oi 2 đ3 5
i
i
Dne 15. maja 1.1.
se izselimo 11 dosedanjih prostorov, zato prodamo vso obstoječo za ogo
cfiiMftesa Iiisio
za mošRe obleke in tirii$)
pa znižanih cenah.
BSilINEC & C., Trst
al. Paoterasso it. 8. *ogal ol. »nova
IbilSSHHBiU 11
DEKRET za prodajo vina ali gostilno v spodnji okolici se spre}me ali kupi. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod »Dekret«.	3662
SJ>i N
OMiK dr. Peter MedueščeK o Gorici
naznanj i
do ]e preselil suoio odvetniško nlsirno
naCorsoGiaieppe VMZ1J.il (u bliniljiuKavrta)
.j
Veli: a salona ¥ina
GUGLIELMOWElSS,Trsttul.Valdirivo23.Tel. 29-78.
Izvrstno belo In frno olno dalmatinsko In IiililansKo. ItalilnnsRo po L Z.W In m. - DalnatinsKo po L 2.40 in ce?.
Samo na de&alo.	faro na dabeSo. |