Pofitoin* plačana v gotovini Leto XX., št« 87 Upraviustvo t.iubijana ttnafljeva 0 — Telefon 5t 3122 3123. 3124, 5125 1126. Inseratni xideiek: Ljubljana. Selen* burgova ul — TeL 349* in 2492. Podružnica Maribor Gralsk) trg 7. Telefon St 2455 Podružnica Cehe Kocenova ulica 2. - Telefon St 190 Računi on pošt ftek zavodih- Ljubljana St 11.842. Praga Oslo 7« 180 Wler St 105 241 Ljubljana, sobota Ig. aprila 1939 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40 —_ Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123. 3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg št 7. telefon št 2455, Celje. Stros8mayerJeva ulica Stev 1. telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo GLOBOK VTIS JAMSTVENIH OBVEZ ZA GRČIJO IN RUMUNIJO Soglasno odobravanje v Angliji in Franciji — Zadoščenje v Rumuniji in Grčiji — Tudi Rusija je zadovoljna Angleška diplomatska akcija v Evropi Trije dogodki so v zadnjih štirih tednih odločilno vplivali na razvoj diplomatskih akcij: konec ČSR, italijanska akcija v Albaniji in pristop Francove Španije k protikomunistični zvezi. Vsi ti trije dogodki so deloma že pokazali tudi daljnosežne strateške posledice katerih upoštevanje je diplomatsko aktivnost le še povečalo. Splošni položaj je že po lanski septembrski krizi kazal znake počasnega, a postopnega prehajanja iz območja golih diplomatskih računov v območje strateških in vojaških predvidevanj, ki sedaj vedno bolj prevladujejo v tako zvanih diplomatskih akcijah. Diplomacija pa se svojim prizadevanjem še ni odrekla, dokler obstoja najmanjša možnost. da se nevarno ogroženi mir še lahko reši. V tako vrsto diplomatskih prizadevanj moramo šteti vse angleške diplomatske pobude po 15. marcu lanskega leta, v kolikor je njih neposredni namen ta, da se s pravočasnimi medsebojnimi obvezami o vzajemni pomoči vseh ogroženih držav prepreči možnost novih presenečenj, pa naj pridejo od katerekoli strani in naj se iz-vrše na škodo kogarkoli. Včerajšnje Chamberlainove izjave pomenijo novo postajo na poti, ki jo želi angleška diplomacija še prehoditi. K dosedanjim londonskim in pariškim diplomatskim akcijam je pred dnevi zapisal pariški »Temps« med drugim: »Ura bučnih govorov in svečanih izjav je minila in posvetovanja se vodijo sedaj samo še o tem, kako bi se države sporazumele glede varnostnih ukrepov, ki bi jih bilo treba izdati zaradi zavarovanja proti vsem morebitnim dogodkom.« Kakor znano, je prevzela vodstvo teh diplomatskih posvetovanj Anglija. Izhodišče angleških prizadevanj je bila skrb, ki jo je v svojih poslednjih govorih Chamberlain že večkrat, izrazil, da ne bi namreč »katerakoli država poskušala zavladati Evropi ali svetu s silo«. Taki nameri je neposredno nasproten predvsem angleški interes ohranitve dosedanjega ravnotežja na evropski celini, v enaki meri pa tudi neposredni interes zavarovanja Anglije in njenega Imperija pred slehernim presenečenjem. Ti angleški interesi se ujemajo z enakimi ali podobnimi interesi Francije kot angleške zaveznice, obenem pa odgovarjajo po angleški sodbi tudi splošni potrebi po zavarovanju neodvisnosti in samostojnosti vseh ostalih držav. Tako je bila po angleški zamisli v zadnjih tednih sama po sebi dana osnova za uspeh take na široko razpredene akcije za kolektivno zavarovanje miru. V tem smislu je Chamberlain govoril tudi včeraj. Prizadete države so dale Eondonu te takoj v začetku razumeti, da bi se ne mogle zadovoljiti samo s kakimi malopomembnimi izjavami, ki bi bile brez praktičnega pomena. V tei smeri je najprej izvojevala Poljska s svojo realno in na neposredne poljske potrebe premišljeno politiko prvi uspeh s Chamberlainovimi vnaprejšnjimi jamstvi za poljsko neodvisnost. Nobenega dvoma ni, da je mogla Poljska registrirati tako nagel uspeh v Londonu samo zaradi tega, ker je s svojo takojšnjo mobilizacijo dokazala, da je v primeru nevarnosti pripravljena braniti svoje ozemlje s skrajnimi žrtvami Ta poljski diplomatski usipeh je tem večji, ker je po dodatnem protokolu k začasni pogodbi o vzajemni pomoči obeh držav prepuščeno poljski presoji, kdaj je poljska neodvisnost v taki nevarnosti, da avtomatično nastopi angleška pomoč. Angleška akcija pa ni obtičala saimo tu. Glede sodelovanja z Rusijo je Poljska izrazila v Londonu pomisleke, ki so izvirali predvsem iz njene obzirnosti do Nemčije, s katero je Varšava vezana s posebno pogodbo. Vendar nadaljuje sedaj Anglija skupno s Francijo svoja posvetovanja z Rusijo, dočim ima Beck nalogo, da najde s svojim posredovanjem v Budimpešti zadovoljivo rešitev za sklenitev nena-padalnega pakta med Rumunijo in Madžarsko. S tem bi se Poljska iznebi-la velike skrbi glede namenov svojega madžarskega soseda z Rumunijo, nakar bi Poljska in Rumunija sporazumno razširili obstoječe obveze, ki veljajo do sedaj le za njune meje proti vzhodu. Z včerajšnjo izjavo Chamber-laina je tudi Rumunija, čeprav za sedaj le po enostranski angleški obvezi, že vključena s Poljsko in Grčijo v angleški varnostni sistem. Spremembe v Albaniji so pospešile angleško akcijo tudi na Balkanu. Zaenkrat pa se je ta ustvarila konkretno samo pri Grčiji. Ali se bo nadaljevala tudi v drugih smereh, še ni mogoče reči Že v nekaj dneh pa utegnejo biti povsem jasni obrisi novega diplomatskega položaja v vsem vzhodnem sredozemskem prostoru. V zapadnem Sredozemlju je med tem nastala za An- London, 14. aprila. AA. (Reuter). Včerajšnji izjavi Chamberlaina in Da-ladiera sta naleteli na obilne komentarje po vseh evropskih listih. Cham-berlainova izjava je naredila posebno dober vtis v Atenah in je grško javno mnenje navdušeno nad novo politiko Velike Britanije. Grčija smatra Anglijo za svojo prijateljico, kakor jo smatrajo za prijateljico vsi mali narodi Sovjetsko časopisje podrobno objavlja Chamberlainov govor ter mu pripisuje, kakor se zdi, večji pomen kot katerikoli drugi izjavi zadnja leta. Sovjetski zastopnik ni hotel dati svojega komentarja k tej izjavi, naglasil pa je kljub temu, da je v Sovjetski Rusiji gle de učinkovitosti nove angleške politične linije zdaj nekaj manj skeptičnosti. kakor pa jo je bilo po monakovskem sporazumu, to pa zaradi blokiranja napadalca. Nedeljeno odobravanje v Angliji London, 14. aprila. A A. (Reuter): Vse angleško časopisje odobrava sik'ep angleške vlade o tem da Anglija nudi zaščito Grčiji in Rumuniji. Istočasno časopisje smatra, da ne bi bilo umestno odpovedati angleško-italijanski sporazum, ker ima Italija še vedno priložnost izpolniti svoje obveznosti glede umika prostovoljcev iz Španije. »Times« pravi, da se bn Italiji ta prilika nudila po proslavi vkoraka nja Franco-vih čet v Madrid. »Daily Mail« zahteva, da se uvede splošna vojaška obveznost, ker smatra, da je samo na ta način možno ustanoviti v Veliki Britaniji narodno vojsko. »Financiere News« pravi, da zveza Velike Britanije in Francije brez Rusije ne more odgovoriti pravim ciljem bloka miru. Poudarja potrebo financiranja malih držav. »Yorkshire Post« zahteva odločnejše stališče angleške vlade. List smatra, da Velika Britamija še ni storila vsega potrebnega, da bi tuje države mogle imeti popolno zaupanje v vladino izjavo. Francoski glasovi Pariz, 14. aprila. AA. (Havas). »Depeche de Toulouse« pravi da so Chamberlainove in Daladierove izjave zelo jasne, in lahko veljajo za opomin velesilam, ki so zadnje čase izvršile razne iniciative, vendar te izjave niso nobena grožnja, temveč samo jasno poudarjeno stališče Velike Britanije in Francije. »Eclair de l'Est« misli, da je bil Chamberlain zelo strog nasproti Italiji, da pa ni podrl vseh mostov. Nasprotno, reči se sme, da je Chamberlain napravil poslednji poskus, da se doseže sporazum. Zadovoljstvo v Rumuniji Bukarešta, 14. aprila. AA. (Rador) Vse rumunsko časopisje objavlja v celoti izjavi angleškega in francoskega ministrskega predsednika in poudarja pomen jamstev, ki jih je Anglija dala Rumuniji in Grčiji. »Timpul« v svojem uvodniku navaja Chamberlainove in Daladierove besede, ter omenja da je Rumunija manifestirala svojo voljo, da brani svojo neodvisnost in da izvaja istočasno tudi politiko miru in sporazuma z vsemi državami, pri tem pa razvija z vsemi tudi svojo gospodarsko delavnost. Jamstva, ki jih je dala Anglija in ki jih je Rumunija z velikim zadovoljstvom sprejela, dokazujejo veliko prijateljstvo med obema državama. Članek se končuje z besedami: Chamberlainova in Daladierova izjava pomenita dragocen prispevek k ohranitvi splošnega miru Rimski odmevi Rim, 14. aprila. A A. (Štefani): Ravnatelj li&ta »Giornale d'Ita!ia« Virginio Gavda pravi glede včerajšnjih izjav, ki sta jih podala Chamberlain in Daladier, da je Daladierova izjava navadna kopija Chamberlaina in da bo zaradi t "ga podal komentar samo k izjavi angleškega ministrskega predsednika. O tej pa pravi med drugim: »Treba je obžalovati, da Chamberlain ni povedal v svoji izjavi ničesar o zadnjih dogodkih v Palestini in da ni niti z eno besedo omenil angleško-francoskega načrta za razdelitev Albanije.« Dalje Gayda v svojem članku zanika angleške interese v Jadranskem morju in pravi, da morda Velika Britanija smatra, da navzočnost Italijanov v Albaniji pomeni nevarnost za imperialno pot Velike Britanije po Sredozemskem morju. Ta pot leži 1.500 km nižje. Končno govori Gayda o jamstvih, ki jih je Anglija dala Grčiji in Rumuniji in ugotavlja, da so to jamstva, za katera ti državi nista zaprosili in ki preveč jasno govore o gotovih namerah, da se oslabi os Rim-Berlin. Ta manever pa se ni posrečil, pač pa je povzročil čisto nasproten učinek. Odklonilni glasovi v Nemčiji Berlin, 14. aprila AA (DNB). »Deut-scher Dienst« piše o Chamberlainovi izjavi med drugim: Chamberlainov govor, ki naj bi bil velika senzacija, se ne more smatrati drugače kot prvovrsten bluf, podoben onim, ki jih je angleški ministrski predsednik začel ljubeznivo servirati pred nekaj meseci. Ta govor ni zadovoljil niti njegovih prijateljev niti opozicije in ni naredil nobenega vtisa na države osi Rim- Berlin. Pravkaršnji razvoj dogodkov, v ka. terem Anglija igra tako žalostno vlogo, spet kaže, da se je Anglija morala poslužiti propagande s povzročanjem panike, da bi mogla zavzeti »pomirjevalno« stališče. Kaj naj vendar pomeni če Anglija zdaj nudi svojo zaščito grški vladi, ko pa je v svoji poslanici, naslovljeni na italijansko vlado, izjavila, da se ne čuti ogrožene. Isto velja tudi za Rumunijo. Turčija in Jugoslavija nista izrazili niti najmanjše želje, da bi dobili angleška jamstva. Te angleške metode enostavno pomenijo varuštvo nad malimi državami. Ameriška sodba New Tork, 14. aprila. AA. Havas poroča, da jutranji newyorški časopisi povolj-no komentirajo včerajšnji izjavi Chamberlaina in Daladiera. »Newyork Times« med drugim pravi, da gre sodelovanje Velike Britanije in Francije za tem da se ustanovi nov sistem kolektivne varnosti. List pripominja, da bo stališče ameriškega kongresa glede vprašanja spremembe zakona o nevtralnosti podpiralo tak sistem Reakcija na newyorški borzi Washington, 14. aprila. AA. Včeraj so bili zabeleženi na newyorški borzi skoki papirjev za 1 do 3 točke. Ta skok se pripisuje izjavam Daladiera in Chamberlaina. Finančni krogi, ki spremljajo evropsko situacijo, so sprejeli besede franco skega premiera zelo ugodno. Ruski poslanik pri Halifaxu London, 14. aprila. AA. (Reuter) Sovjetski poslanik Majski je imel danes popoldne dolg razgovor z zunanjim ministrom lordom Hal:faxom. Malo prej je pa ameriški poslanik Kenedy obiskal predsednika vlade Chamberlaina in ostal pri njem pol ure. Chamberlain in Halifax na nedeljskem odmoru London, 14. aprila. AA. (Havas): Lord Halifax se je odpeljal v Yorkside, kjer bo ostal čez nedeljo. Chamberlain se je pa odpeljal v Chequers, odkoder pojde v nedeljo v Windsor, kjer bo s svojo ženo v gos teh pri vladarskem paru. Neporušno prijateljstvo Jugoslavije, Bolgarije in Turčije Sofija, 14. aprila. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Poluradni list »Dnes« komentira stališče Bolgarije do mednarodnih dogodkov in pravi: V teh trenutkih splošnega nemira nadaljuje Bolgarija svojo politiko miru, prijateljstva in sodelovanja s svojimi sosedami in velesilami. Kjuseivanov sovraži avanture in "vodi bolgarsko zunanjo politiko po poti k miru, sodelovanja in sporazumevanja. Bolgarska zunanja politika se naslanja na dve dragoceni in iskreni prijateljstvi, z bratsko Jugoslavijo in s Turčijo. V sedanjih časih dobiva čedalji večji pomen pakt q večnem prijateljstvu z Jugoslavijo in Turčijo. Ta dva pakta sta pripomogla, da izginjajo temni oblaki z Balkana in da se ustvarja možnost sodelovanja med balkanskimi narodi in omogoči miroljubna ureditev vseh sporov. Kot posledica tega je prišlo zgodovinsko dejanje solunskega dogovora, ki je vrnil ponos bolgarski vojski. Solunski dogovor je izraz obnove zaupanja med balkanskimi narodi, omogočila ga je pa politika zadnjih let, politika miru, prijateljstva in trajnega sporazumevanja. Pravi prijatelji se spoznajo v nesreči. pravi narodni pregovor. V današnjih težkih časih je treba dati temu narodnemu reku stvarno vsebino.. Pripravljenost Gibraltarja Obsežni angleški varnostni ukrepi London, 14. aprila. AA. »Daily Tele-graph« poroča, da je bila za angleško su-hozemsko, pomorsko in letalsko vojsko v Gibraltarju ukazana stroga pripravljenost. Po vesteh iz Gibraltarja se vidi, da so angleške oblasti v Gibraltarju podvzele vse potrebne varnostne ukrepe. Snoči je okoli 200 vojakov naredilo barikade na veliki cesti okrog pasu, ki loči špansko in angleško posest. Avtomobili ne smejo po solnčnem zahodu niti iz Gibraltarja niti nazaj. Ti varnostni ukrepi so bili odrejeni ker so Angleži zadnje dni opazili, da prevažajo vsak dan iz Cadiza v La Lineo z velikimi vojaškimi avtomobili raznovrstne topove, strojnice, tanke in munic jo. Od torka dalje je prispelo v La Lineo 2 do 3 tisoč vojakov. V zadnjem času so opazili tudi transporte iz Melille v Algeciras. V La Linei so oblasti zaplenile vsa motorna prevozna sredstva. * V Gibraltar sta prispela francoski vojaški ataše in francoski letalski ataše pri francoskem veleposlaništvu v Bureosu. »Daily Telegraph« in »Dailv Ma'k poročata iz La Valette, da so poveljniki angleških ladij, ki se mude pred Malto, ukinili vse dopuste častnikom, podčastnkom in mornarjem. Snoči ie prispelo z neko angleško ladjo na Malto iz Southamntona 500 vojakov. Nemške vojne ladje v španskih vogali London. 14. aprila. AA (Havas)- Berlinski dopisnik Daily Expressa ooroča. da je šest ladij nemške mornarice odplulo danes zjutraj iz Kiela v Španijo, da se udeleže glijo in Francijo precejšnja negotovost zaradi pristopa generala Franca k protikomunistični pogodbi, toda igra akcij in reakcij velesil je še preveč odprta, da bi mogli v tem pogledu izreči kaj dokončnega. Težišče mednarodnega položaja trenutno ni na zapadu, temveč na vzhodu, kar velja tako za evropsko celino, kakor za Sredozemsko morje. Tu je namreč glavni prostor tako zvanih »vplivnih območij«, na katerem se sedaj diplomatsko odloča vprašanje evropske usode. velikih mornariških vaj ob španski obali. London, 14. aprila. AA. (Reuter) Uradno poročajo, da je nemška vlada obvestila angleško in francosko vlado, da bodo letošnji spomladanski manevri nemške mornarice ob vzhodni španski obali in da bodo trajali približno mesec dni. Nemške vojne ladje, ki se bodo udeležile manevrov, bodo zapustile nemške luke 18. t. m. Pri manevrih bodo sodelovale 3 vojne ladje tipa »Deutschland«, 3 križarke, 12 rušilcev ter več podmornic in pomožnih ladij. Nenaien povratek maršala Petama v Burgos Pariz, 14. aprila. AA. (Štefani): V zvezi z nepričakovanim odhodom maršala Petai-na v Burgos pišejo nekateri listi, da je stari maršal moral nujno odpotovati iz Pariza zaradi hudega diplomatskega pritiska, ki ga Italija zdaj izvaja na generala Franca. da bi se še bolj vezai na totalitarne države. 13$ angUkih ladij v bližini Grčije Dunaj. 14. aprila, o. »Neues Wiener Tag-batt«. ki je sedaj eden izmed najbolje informiranih nemških listi v. poroča od mero-dajne strani v Berlinu, da je v vzhodnem Srodo'enwkem morju razvrščenih 180 angleških vojnih Ladij. Dei angleške vojne mornar ce pazi na gr^ike luke, da bi jih mogel v primeru potrebe zavzeti z bliskovito brzino. Davi je zopet prispe' del ruske vojne mornarice skozi Dardanele na Sredozemsko morje. Nemški merodaj.ni krogi pripisujejo temu dejstvu izzivajoč značaj ter ga imenujejo nevarno igro. Prav tako trdijo, da je zaradi teh pomorskih ope acij nastala v Grčiji velika nervoznost. Angleške čete iz Palestine v Egipt Jeruzalem, 14 aprila. AA. (DNB). Velik del angleških čet, namenjenih v Egipt je že zapustil Palestino. Včeraj je odpeljalo iz Lida več vlakov v Egipt. Vzdrževanje reda so prevaeli policijski organi. Roosevelt o solidarnosti Amerike in Evrope Predsednik Zedinjenih držav poziva evropske narode, naj se otresejo idej, ki dovajajo v vojne Washington, 14. aprila. AA. (Reuter) Predsednik Zedinjenih držav Franklin Roosevelt je danes govoril pred skupščino vseameriške unije. V glavnem je dejal: »Starega sveta ne vodi k novi katastrofi neka fatalnost. Ljudje niso sužnji usode, ampak sužnji svojega razuma. Velik del tega sveta sluti razne tež-koče, katerih konec ni jasen. V takšnem času gledamo na vseameriško unijo kot na simbol velike nade. Kaj je rešilo Ameriko pred težkimi dogodki, ki se danes dogajajo na prizorišču starih bojev v starem svetu? Odgovor na to vprašanje je lahek. Vse-ameriška skupina dela na javnih konferencah in z javnimi dogovori. V drugih delih sveta se pa ne vrše takšne konference, kakor so naše, ampak velike vojne, dokler izčrpanost ali poraz ne združi vlad, da popravijo svoje razdejalno delo. Roosevelt je nato obsodil sanje o zavzetju sveta kot smešen zločin in nadaljeval: Ameriški mir, ki ga mi danes proslavljamo- ni posledica slabosti. Mi smo pripravljeni ta mir tudi braniti. Naša moč stremi za tem, da se ne stori noben poskus za uničenje naših ustanov ali za ogrožanje neodvisnosti katerekoli države ali skupine držav. Če bi se napad imel izvršiti z gospodarskim pritiskom, jamčim, da bo moja domovina prav tako dala napadenemu gospodarsko podporo, tako da ne bo treba nobenemu ameriškemu narodu žrtvovati niti dela njegove suverene svobode, pa bo kljub temu ohranil svojo gospodarsko blaginjo. Družina ameriških narodov bi z vso pravico smela apelirati na ostali del sveta. Mi imamo večje interese, kakor je obramba naše celine, obdane z morji. Vem, da bo razvoj bodočega naraščaja še bolj stesnil prostor preko oceanov, ki nas loči od ostalega sveta. Prihodnji rodovi bodo iskali pota in načine, da bo novi svet mogel živeti v skupnosti s sta- Svoj govor je Roosevelt končal z besedami: Najtočnejša resnica o obrambi miru na naši polobli mora zmerom biti v upanju, da bratski narodi na drugi strani morja opuste ideje, ki jih silijo k neprestanem vo je van ju. Mi smo v svetovni vprašanjih že večkrat poudarili svojo voljo do miru in mi bomo morali po-vddipniti svoj glas pri določevanju sistema na svetu. To je poslanica novega sveta staremu svetu. Ugoden odmev v Londonu London, 14. aprila. AA (Havas) Poklicani politični krogi kažejo veliko zado- voljstvo z govorom predsednika USA Roosevelta, ki se je s svojim glasom in avtoriteto pridružil včerajšnjima govoroma Chamberlaina in Daladiera v korist miru in proti vojni. Posebno pomembno se zdi, da je hotel Roosevelt takoj pridružiti se evropskemu prizadevanju za ohranitev miru in da je potrdil, da je volja Amerike do miru prav tako velika kakor njena volja po vzajemni obrambi. Izjavo, ■da bo ameriški narod pripomogel, da se bo slišal njegov glas pri urejanju zadev na svetu, si razlagajo tako, da je USA neomajno odločena prevzeti vsako odgovornost, ki bi bila vsiljena kateremukoli velikemu narodu, da se ohrani miren razvoj človeštva, in da sedanje ameriške vlade ne bo od te naloge odvrnilo nobeno stališče. Razen tega poudarjajo, da ni bila gola slučajnost, da je poslanik USA obiskal Chamberlaina isti dan, ko je imel Roosevelt svoj govor. V tukajšnjih krogih govore, da sta London in Washington v nepretrganih stikih. Hullovo poročilo Rooseveltu Washington, 14. aprila, AA. Zunanji minister Cordel Hull je poročal včeraj predsedniku Rooseveltu o položaju v Evropi. Madžarska zagotovila Rumuniji Budimpešta, 14. aprila. AA. (MTT). Pri razpravi o poročilu, ki ga je podal zunanji minister grof Csaky, je spregovoril v odboru za zunanje zadeve parlamenta tudi grof Csaky in se dotaknil zadnjih dogodkov v mednarodnem svetu ter podal stališče madžarske vlade. Csaky je poudaril, da so odnošaji z Rumunijo težki, ker Rumunija na vsak način hoče prepričati svet, da ima vse razloge misliti na to, da Madžarska ni prijateljsko razpoložena napram njej, čeprav Rumunija zelo dobro ve, da madžarska vlada hoče spoštovati romunske meje. Zunanji minister je izjavil, da bo Madžarska Spoštovala nedotakljivost Rumunije in to toliko bolj, kolikor bo Rumunija spoštovala intcrese madžarske manjšine. Madžarska vlada bo vztrajala še dalje na svojem prejšnjem predlogu, da bi bilo z Rumunijo treba skleniti manjšinsko pogodbo, kakor so to že davno storile dru_ ge države med seboj. To bi pospešilo zboljšanje odnošajev med obema državama. Goring v Rimu Rim. 14. aprila, br. Nocoj ob 18.50 je . i spel v Rim maršal Goring s svojo soprogo in ostalim spremstvom. Na postaji so ga sprejeli ministrski predsednik Mussoli-ni, zunanji minister Ciano in drugi zastopniki italijanske vlade. Italijanski listi so v nocojšnjih izjavah objavili zanj posebno dobrodošlico, v katerih ga proslavljajo kot rasnega zastopnika nove Nemčije. Cvetkovič in dr. Maček se danes spet sestaneta Nadaljevanje predvelikonočnih pogajanj — Sedaj bo Slo že za podrobnosti — Posvet opozicijskih strank Zagreb, 14. aprila, o. »Hrvatski dnevnik« poroča, da se bosta jutri ob 9. dopoldne zopet sestala v banski palači v Zagrebu dr. Maček in predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki bosta nadaljevala prer* veliko nočjo pričete razgovore. List posveča drugemu sestanku predsednika vlade in dr Mačka tudi nocojšnji uvodnik. v katerem med drugim pravi: »Ob priliki predvelikonočnih razgovorov smo ugotovili, da so bili bolj splošni, dočim ima priti po veliki noči do izmenjave misli o konkretnih vprašanjih. V glavnem smo že objavili, za katera vprašanja gre. Iz vsega je razvidno, da imajo ti razgovori namen pripraviti sporazum o taki organizaciji državne skupnosti, da bi bili v njej zadovoljni tudi Hrvati kot narod in kot ljudje.« Beograd, 14. aprila, br. Danes dopoldne je prispel v Beograd generalni tajnik JNS dr. Albert Kramer. Pri dr. Momčilu Ninčiču so se že dopoldne zbrali voditelji opozicijskih strank. Na konferenci so bili podpredsednik Jovo Banjanin, generalni tajnik dr. Albert Kramer in Bogoljub Jevtič za JNS, predsednik Joca Jovanovič, dr. Milan Gavrilovič in dr. Miloš Tupanjanin za zemljoradnike, dr. Boža Markovič, Božidar Vlajič in Milan Grol za demo-k^te ter dr. Ninčič, Miša Trifunovič in Krsta Miletič za staroradikale. Seja je trajala do 13. ure. Nocoj se je sestalo vodstvo JNS v prostorih glavnega odbora stranke. Velika kitajska zmaga v Srednji Kitajski Po japonskih poročilih se kitajska ofenziva nadaljuje in se razvijajo srditi boji za lunghajsko železniško progo London, 14. aprila, b. Na centralnem kitajskem bojišču divjajo že več dni silno srditi boji ki zavzemajo od dne do dne večji obseg. Japonci sami priznavajo, da je v teku velika kitajska ofenziva ki jo je maršal Cangkajšek skrbno pripravljal že vso zimo in od katere sril vsak človek v goreči hiši Skočil ie skozi okno in če se ie Dri tem malo pobil je to vendar še vedno boljše, kakor pa da bi zgorel v hiši s Cehi »Samouprava" poziva k enotnosti v JRZ Kakar poročajo zagrebški listi, sta izdala b.vša miniat.a in ugledna člana JRZ senator Bogoljub Kujundžič in dr. Ka-ludjerčič letak, naslovljen na bosanske Srbe. V letaku sporočata, da sta izstopila iz JRZ in obenem pozivata vse bosanske Srbe, naj se združijo v skupno fronto ne glede na svojo politično pripadnost. Očividno v zvezi s temi pojavi objavlja glavni organ JRZ »Samouprava« poziv svojim članom, naj za vsako ceno ohranijo enotnost stranke. Med drugim čitamo v tem pozivu: »JRZ je bi'a ustanovljena zato. da služi kralju in državi, ne pa osebnim interesom. Zato se morajo smatrati vsa mesta v stranki samo kot častna Eni odhajajo, drugi prihajajo, stranka pa gre svojo pot. Nikdar ne bomo mogli pristati na to. da bi se vodila politika stranke z ozirom na kake^ osebje interese. Za vodstvo stranke in vse njeno članstvo morejo biti merodajni samo statuti stranke in njen program. Kdor zanaša iz osebnih razlogov neslogo v vrste stranke, se je že sam avtomat čno izključil iz njenih vrst. JRZ ni bila ustanovljena zaradi osebnih interesov in osebnosti, nego zaradi naroda in države.« »Popoln mir v Beogradu" Pod tem naslovom objavlja današnji milanski »Corriere della Sera« v četrtkovi štev.lki daljši dopis svojega posebnega beograjskega poročevalca Enrica Rizzini-ja. ki v nasprotju z nekaterimi inozem-skimi vestmi poudarja da se jugosloven-sko javno mnenje »popolnoma zaveda pravih italijanskih namer in pravega pomena italijanske akcije v Albaniji, predvsem pa povsem strnjeno sledi svoji vladi v pogledu lojalnega ln logičnega zadržanja napram Italiji.« Kakih znakov vzemirjenja. nadaljuje poročevalec svoje poročilo, v Jugoslaviji sploh ni. Jugoslovenski narod in 1 Madžarska obiska v Rimu in Berlinu Teleky in Csaky bosta prihodnji teden šla v Rim, takoj nato pa še v Berlin — Diplomatske konference na proslavi Hitlerjeve petdesetletnice Budimpešta, 14. aprila, b. Ministrski predsednik Teleky in zunanji minister gretf Csaky odpotujeta v ponedeljek v Italijo. Njun obisk bo uradnega značaja. Madžarska državnika bodo na njuni poti spremljali trije visoki uradniki zunanjega ministrstva Khul, Barteldy in Ulled.n-R.e-viczky. V Rimu se bosta Teleky in Csaky ustavila tri dni. V razgovorih z italijanskimi državniki bosta madžarska državnika izmenjala misli o splošnem evropskem položaju s posebnim ozirem na novi položaj v Podunavju in na Balkanu. Obisku pripisujejo v madžarskih političnih krogih izredno velik pomen, dasi spada že v madžarsko tradicijo, da se gre vsak novi ministrski predsednik predstavit v Rim. To so doslej storili po vrsti Bethlen, Gombos, Darany in Imredy, o1 Daranyja dalje pa velja ta madžarski običaj tudi za Berlin, tako da se že sedaj v poučenih krogih napoveduje, da bo grof Teleky še ta mesec, najkasneje pa v začetku maja odpotoval tudi v Berlin. Medtem se že napoveduje odhod večjega madžarskega odposlanstva na proslavo Hitlerjeve 501etnice dne 20 t. m. Ker bodo tedaj v Berlinu zbrani tudi mnogi drugi državniki, med njimi tudi italijanski zu- nanji minister grof Ciano in rumunski zunanji minister Gafencu, je zelo verjetno, da bo dalo to srečanje priliko za obsežno izmenjavo misli o položaju v Podunavju. Novi spori Slovakov z Madžari Bratislava, 14. aprila. AA (Havas) Po slovaških poročilih se je položaj med Slovaki na Madžarskem in madžarskimi oblastmi spet poslabšal. Po incidentu pri Komijatiču so Madžari zaprli precej Slovakov Med drugimi je aretiran tudi brat vrhovnega šefa Hlinkove garde Jožef Mach. Več slovaških politikov, ki so imeli nalogo organizirati slovaško stranko na Madžarskem, so Madžari pregnali. Madžarske izgube v Karpatski Rusiji Budimpešta, 14 aprila, br. Danes je bilo uradno objavljeno da so znašale Izgube, ki jih je imela madžarska vojska pri zasedbi Podkarpatske Ukrajine 42 padlih in 143 ranjenih vojakov, štirje so izginili in dva sta bila ujeta. Prvi pogoj samoobrambe Pariški poluradni »Temps« razmotriva v svojem notranjepolitičnem uvodniku o vplivu poslednjih zunanjepolitičnih sprememb na francosko notranjo politiko in piše v tej zvezi: »Prvi pogoj samoobrambe ogrožene države, ki se hoče prilagoditi razmeram, je ta, da utihnejo vsi notranji spori, katerih neizogibna posledica bi bila nevarna oslabitev obrambne sposobnosti na vseh področjih Ali naj še dvomimo, da je ta pogoj v Franciji že izpolnjen? Mirnost javnosti je naravnost presenetljiva Polemike so obmolknile ali pa so omilile svoj ton Notranja politika počiva. Tudi socialni mir je popoln in noben večji spor ne razjeda trenutno delavskega sveta... Ta izredna sposobnost notranje pomiritve je posebnost Francije in eden izmed najboljših njenih adutov v igri, ki jo bo znabiti morala zaigrati. Zavedati se moramo velike moči. ki nam jo to notranje pomirjenje prinaša, in izogniti se moramo odslej vsemu, kar bi sprožilo spet staro politično manijo, ki bi v sedanjih prilikah predstavljala Čiste navadno norost.. Daladier razpolaga praktično z oblastjo, ki se da primerjati z oblastio. kakršno imajo šefi totalitarnih držav Ne želimo od njega nič več. pa tudi nič manj, kakor da se te oblasti posluži ter v najkrajšem času dvigne na najvišjo stopnjo materialno in duhovno pripravljenost naroda.« 13 odsekov fašistične korporacijske zbornice Rim, 14 aprila br Predsednik korporacijske zbornice je danes imenoval 13 zbornčnih komisij: proračunsko, zunanje in notranjepolitično, kolonialno, pravno, vojaško, za iavna dela. kmetijstvo, industrijo. trgovino in carinske pobleme ljudsko kulturo in umetnost Odbori štejejo oo 30—40 č^nov Zunanier>ol;t;čn°mu odboru predseduje poslanec Polverelli Finski gospodarstveniki v Londonu Helsinki, 14. aprila. AA (Reuter): V London je odpotova a 30 članska skupina uglednih finskih gospodarstvenikov in sicer na povabilo londonske trgovke zbornice V Londonu bodo ostah približno 15 dni. Za časa svojega bivanja v Angliji bodo stopili v stike z vplivnimi zastopniki angleškega gospodarstva s katerimi bodo razpravljali o možnostih za povečanje trgovinske zamenjave med Finsko in Veliko Britanijo. Papežev nagovor na zastop* niče žensMh organizacij Rim, 14 aprili a. br. V Rimu se je vršil mednarodni kongres ženskih katoliških organizacij Udeleženci kongresa &o bili danes v avd'enci pri papežu Piju XII Papež je imel ob tej prilik- kratek nagovor, v katerem je poudaril da bodo osta a vsa prizadevanja za ohranitev miru brez haska. če se ljudje in narodi ne povrnejo k osnovnim krščanskim življenjskim načelom. Švica ukinila poslaništvo v Pragi Bern. 14 apri a. br Švicarska vlada je ■sklenila cla se ukine dosedanje švicarsko poslaništvo v Pragi in izpremeni v konzulat Izpopolnitev švedske narodne obrambe Oslo. 14. aprila. AA. (Reuter): Norveška vlada je p edložila parlamentu zakonski načrt o izrednem kreditu v znesku 20 milijonov švedskih kron za i®popo nitev narodne obrambe. Kredit bodo porabili v proračunskem letu 1939-40, krit pa bo z izrednimi davki. Sto milijonov za brezposelne v Ameriki WaShington. 14. aprila. AA. Predsednik Roosevelt je podpisal odlok, da se ;zroči skladu za podpore nezaposlenim naknadni kredit 100 milijonov dolarjev. jugoslovenska vlada sta ohranila vse te dni popoln mir, predvsem pa zaupanje v Mussolinijeve izjave, po katerih je beograjski pakt iz leta 1937 osnova italijan-sko-jugoslovenskih odnošajev in obstoječega stanja na Jadranu. To dokazujejo v svojih dnevnih poročilih tudi jugoslovenski listi, ki z zgledno objektivnostjo objavljajo razvoj albanske krize. Predmet Gafencovih razgovorov v Tu^iji O razgovorih zunanjega ministra Gafenca s turškimi državniki v Carigradu, objavljajo sedaj rumunski listi nekatere podrobnosti. Po pisanju lista »Timpul«, ki velja za Gafencov organ, so se razgovori nanašali na naslednja konkretna vprašanja, ki zanimajo obe državi: na posledice sprememb v Albaniji za ostali Balkan, na stališče držav Balkanske zveze do trenutnih akcij velesil, na bolgarsko politiko, na angleške garancije Rumuniji in Grčiji, na vprašanje prehoda skozi Bospor in Dar-danele ter končno na vprašanje rumunskega stališča glede morebitnih revizioni-stičnih zahtev, ki bi jih postavili Madžarska ali Bolgarija. Švedski kralj v Parizu Pariz, 14. aprila br. Davi je prispel v Pariz švedski kralj Gustav V. V Panzu bo ostal 10 dnL Albanija izstopila iz Društva narodov Rim, 14. aprila, o. Vlada v Tiram je včeraj sklenila, da izstopi Albanija iz Društva narodov. Ker novi zunanji minister, ki je bil doslej albanski poslanik v SoLji, še ni prišel v Tirano, je predsednik vlade Verlazzi sam brze javno obvestil tajništvo Društva narodov v ženevi o tem sklepu. Mraz v Mali Aziji Carigiad, 14. aprila. AA Iz srednjega dela Male Azije prihajajo poručila, da je tam nastopil hud mraz. V Ankari je včeraj celi dve uri snežilo. GSbbels v Beogradu Beograd. 14 aprila. AA. Dopoldne ob 11.22 je prispel z letalom iz Aten v Beograd nemški propagandni minister Gobbels ki so ga sprejeli zunanji minister dr. Cin-car-Markovič. nemški poslanik Viktor Heeren z osebjem poslaništva, poveljnik letalstva general Milojko Jankovič ter več višjih oficirjev. Dr. Gobbels in dr. Cincar Markovič sta se odpeljala na krajši sprehod po prestolnici, po vrnitvi na letališče pa je bila nemškemu propagandnemu ministru prirejena v restavraciji na letališču zakuska. Ob 12.30 je dr. Gobbels odpotoval z letalom preko Budimpešte v Berlin. Potresni sunki na Krku Beograd, 14. aprila. AA Poročilo potre-somerskega zavoda na Tašmajdanu: V noči s 13. na 14. t. m se je na otoku Krku začela nova serija potresov med podzemeljskim bobnenjem. V glavnem je bilo ponoči 6 potresov, po najhujšem sunKu se je pa 25 krat slišalo bobnenje. Epicenter potresa je v okolici Vrbnika. Pojav je čisto krajevnega značaja in je v zvezi z usirojem terena. Odlikovanje Beograd, 14. aprila, p. Odlikovan je bfl z zlato svetinjo za državljanske zasluge Janez Belič, posestnik v Črnomlju. Brzojavke za Albanijo Beograd, 14. aprila. AA. Meonarodnl urad za brzojavne zveze v Berau je sporočil z brzojavno okrožnico pod današnjim datumom razglas albanske uprave, za ptt, da se brzojavke za Albanijo zaradi izjemne preobremenitve brzojavnega prometa sprejemajo samo na riziko pošiljalcev. Iz državne službe Beograd, 14. aprila, p. V tmančni slufi&i sk> napredovali za višjega svetnika v 4-1 dr. Aleksander Podobnik, za svetnika v 4-2 Dušan Jelič, za pristava v 7 pol. skupini dr. Anton Nemec Za višjega svetnika v 4-1 pri katastrski upravi v Mariboru je napredoval g. Stanko Brinšek. V poštni službi so bili premeščeni višji kontrolorji: Živko Dfbrič iz Maribora in Anton Franetovič iz Ptuja v Split, Gabrijela Marušič iz Ljubljane na Jesenice, Pavla Uršič iz Ljubljane v Kamnik, Helena Dekleva iz Maribora v Gornji grad, koo-trolorke Ivana Košiček iz Maribora v Can-kovo, Rikarda Gselman iz Cankove v Mar ribor in Justina Florjančič. kz Gornjega grada v Maribor. Vremenska napoved Zemunska: Na zapadu in severozapadu se bo pooblačilo, drugod v državi jasna Dunajska: Od zapada se bo polagoma pooblačilo, južnovzhodni vetrovi, temperatura se ne bo mnogo izpremenila. >aši kraji in ljudje Dve tragediji v rudniku V vzhodnem delu trboveljskega rudnika smrtna, v za-padnem pa zelo nevarno poškodovana žrtev , Trbovlje, 14. aprila Velike nevarnosti težavnega rudarskega poklica ie rudarjem in ostalem prebivalstvu s pretresljivo tragiko predočilo v zadnjih dneh kar dvoje hudih nesreč, ena na vzhodnem, druga pa v zapadnem rudniškem okrožju. V sredo zjutraj je v vzhodnem okrožju na odkopu »Sirotko čelo« 12 delavcev naklada o premog. Med njimi je b:l tudi rudar Alojz Unetič. Tam kjer so delali, je zemija močno pritiskala na opornike in, ko se je vsula ter so uporniki popustili, so delavci, ki so bili blizu rova. še lahko utekli. nesrečnega Unetiča, ki je stal v kotu odkopa pa je zasulo. Nanj se je zrušil ogromen plaz zemlje in kamenja in je bil revež gotovo takoj strt in zadušen. Pod vodstvom obratovodje so se takoj lotili odkopavanja, ki pa je zelo težavno, ker se zemlja sproti ruši Globoko pod zemljo pokopanega rudarja llnetiča odkopavajo že tretji dan in še ni gotovo, če ga bodo še danes dvignili iz enega groba, da ga potem poneso v drugega. Smrtna žrtev vzhodnega rudniškega okrožja, rudar Alojz Unetič je bil star 40 let, zapušča pa ženo in dva otroka. Danes pa se je pripetila nova huda nesreča v zapadnem obratu. Rudar Miha Leskov-šek je delal v rovskem kanalu ie, ko je sklonjen čistil žleb, so vozili mimo vozički. Eden se je iztiril bk pred njim, ga potegnil za seboj ter mu poškodoval prsmi koš. zdrobil čeljust in prizadel še več drugih poškodb. Ponesrečencu so takoj nudili zdravniško pomoč, potem pa so ga od-premili v rudniško bolnišnico, kjer ga bodo skušali ohraniti pri življenju. Miha Leskovšek je star 57 let, ima ženo in odrasle otroke prihodnje leto pa bi lahko šel v pokoj, ker bi dopolnil polno rudarsko službeno dobo dolgih 35 let. Veselil se je težko prisluženega pokoja, a je veliko vprašanje, če ga bo dosegel, ker so njegove poškodbe zelo nevarne Pred tedni je bil tudi njegov sin Ivan žrtev nesreče v rudniku, a je svoje poškodbe srečno prebolel in hodi spet na delo. Smrt na žrtev prometne nesreče v št. Vidu Usodno križišče vižmarske eeste Ljubljana, 14. aprila Cesta od Ljubljane proti Gorenjski, ki utegne biti najprometneiša cesta pri nas, je izredno pogostokrat pozorišče nezgod. Včeraj in danes sta se druga za drugo pripetili dve precej hudi nesreči v Št. Vidu, obe v neposredni bližini odcepa vižmarske banovinske od državne ceste, na katerem se je pripetila v zadnjih letih že ceLa množica karambolov. Prva izmed obeh nesreč je terjala življenje upokojenega železničarja Martina Klmca, rojenega 1887 v Medani :n pristojnega v Ljubljano. Banovinska cesta, ki drži proti vasem okrog Šmarne gore. se odcepi v Št. Vidu tik za znano Cirmanovo hišo, zavoljo katere je ta kočljivi prometni vozel nepregleden iz vseh treh »meri. Snoči se je okrog 21 vračal iz Ljubljane dr. Benedik, blejski zdravnik in župan, s spojim avtomobilom proti domu. Dr. Benedik je pravilno vozil po desni strani ceste. Od vižmarske strani se je po banovinski cesti, kaikor pripovedujejo priče, prav tako pravilno po desni strani na svojem kolesu pripeljal Martin Kline. Avtomobilist kolesarja ni opazil, zato je vozil z nezmanišano hitrostjo. MaT-tin Kline je očitno šele v zadnjem trenutku opazil nevarnost, ko se ni mogel več ogniti. Avtomobil se je z vso silo zaletel vanj in ga odbil tako. da ga je potiskal še več metrov s kolesom pred seboj. Dr. Benedik je lahko svoj voz ustavil šele pred prodajamo Nabavljala« zadruge. Kakor hitro je opazil nesrečo je dr Benedik takoj obvestil mestno reševalno postajo. Sam ranjenca n; mogel prepeljati v bolnišnico, ker je bil precei poškodovan tudi njegov avtomobil, vrhu tega pa je ponesrečenec dobil precej hude poškodbe in je bil nezavesten. Ko so ga reševalci prepeljali na kirurški oddelek, se Martin Kline ni več predramil iz nezavesti. Kljub skrbni zdravniški pomoči je opolnoči umrl. Pokojnik, ki je zadnja leta kot upokojenec živel v Vižmarjih, zapušča ženo in dva otroka. Bil je simpatičen, zna čaj en mož, ki so ga cenili vsi Njegov pogreb bo jutri v soboto ob 16. iz mrtvašnice bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Naključje je naneslo, da se je v neposredni bližini kraja, kjer se je sinoči ponesrečil Martin Kline, danes popoldne pripetila nova, tudi precej huda prometna nesreča. Žandarmerijski kaplar Mihael Krstič se je okrog 14. odpravljal z orožniške postaje, ki se nahaja v šentviški občinski hiši po opravkih. Ko je pTed hišo sede! na kolo in se pognal na državno cesto, je tisti hip mimo pridrvel motociklist in ga z vso silo vrgel ob tla. Krstič je dobil precej hude poškodbe po čelu in obrazu. Mestni reševalci so ga naglo prepeljali v bolnišnico. Varnosti prometa na gorenjski cesti bodo morali poklicani činitelji posvetiti več skrbne pozornosti. S tarnlrjs za državno šahovsko prvenstvo Zagreb, 13. aprila Po 10. kolu, torej drugI tretjini, je stanje v turnirju takole: Kostič 71/2, Pire, Preinfalk, S. Vukovič 6%, dr. Vidmar, Vidmar ml., Lešn'k 6. Broder Schreiber, Tomovlč 51/2, Avirovič, Filipčič 4%, Fur-lani 4 (1), Petek 3, Rožič 1, dr. Kalabar % (D. Kakor vidimo, se je situacija prav izredno in bistveno izpremenila. Medtem ko so namreč vsi. ki so spočetka vodili, kar nenadno odpadli, je Kostič s tremi zaporednimi zmagami prešel v vodstvo ter ima sedaj najresnejše nade na prvo mesto. Ostali od drugega vse do desetega mesta stoje približno enako dobro, tako da se bodo razvile najbrž še ogorčene borbe. Važen moment bo razdelitev nasprotnikov v zadnjih kolih, ker po dosedanjih izkušnjah zadnji trije na tabeli mojstrom ne nudijo velikega odpora. Razen tega bo važna okoliščina, če bo Furlani ki je zaradi smrt- Z osmimi križi čil in zdrav Rudolf Ahčin, davčni svetnik v p. in posestnik v Krškem ob Savi, praznuje te dni svojo osemdesetletnico. Jubilant Je pristna gorenjska korenina presajena na dolenjska tla. Rodil se je v Kranju. Služboval je po raznih krajih Slovenije. Njegovi mlajši tovariši ga imajo gotovo v dobrem spominu kot dobrega šefa in tovariša. Pri dobri kapljici, ki jo pridela sam, rad pripoveduje o službovanju v rajnki Avstriji, ko še ni bilo nedeljskega počitka in je moral tedaj uradnik vstati že ob petih, ako je hotel k maši. Prahu, ki se ga je naužil po zatohlih pisarnah, se je znebil na lovu, ki mu je bil edina strast. Njegovo čilost in zdravje je pripisati vsakodnevni gimnastiki, ki jo izvaja pri žaganju in sekanju drv ter pri delu v vinogradu, ki mu je v največje veselje. Kot našemu dolgoletnemu naročniku mu kličemo še na mnoga letaj nega primera v rodbini moral igro v turnirju prekiniti mogel turnir končati ali ne. Njegovi nasprotniki so zdaj zaporedno dr. Vidmar, Avirovič, Petek in Filipčič. Med temi sta torej dva konkurenta za prva mesta, ki se jima bo zelo poznalo, če dobita točko brez borbe. Razmerno najmanj nevarne nasprotnike imata S. Vukovič in dr. Vidmar. Potek zadnjih petih kol je bil poln presenečenj in senzacij. Na veliki petek je zbudil posebno pozornost poraz velemojstra dr. Vidmarja proti Lešniku. V dobljeni poziciji je napravil dr. Vidmar tako hudo napako, da se je moral takoj vdati. Mislim, da gre ta dogodek na račun posebne izdaje časopisa, ki so jo prav tedaj prinesli v turnirsko dvorano. Tako je bila splošna pozornost nekoliko od vrnjena od šaha. Jaz sem istega dne dobljeno končnico (s kmetom več) proti S. Vukoviču ob prekinitvi brez igre dal remis. Seveda bi bila cela točka proti konkurentu zelo važna. V naslednjih kolih je dr. Vidmar z dobrimi zmagami nad dr. Kalabarjem, Avi-rovičem in Preinfalkom bistveno popravil svojo pozicijo in bi jo bil še bolj, če bi bil izkoristil proti S. Vukoviču svoje upe na zmago. Jaz pa sem igral vse nadaljnje partije brez prave energije. S Furlanijem sem kot črni komaj odbil napad in remi-ziral. S Petkom sem sicer dobil tehnično zanimivo končnico, toda s Filipčičem sem v želji da se izognem remiju, riskantno kompliciral ter izgubil. Najvažnejša partija s Kostičem je stala za mene ves čas zelo ugodno. V damskem gambitu sem zasedel odprto linijo in nasprotnik ni imel nobene proti igre. Potem sem po nepotrebnem dovolil zamenjavo dam, toda končnica trdnjav je stala še vedno zame zelo ugodno; najbrž je bila dobljena. Kljub temu sem bil ob prekinitvi toliko nemiren, da sem dal pozicijo brez nadaljnje igre remis. Zelo je popravil svoj položaj Preinfalk, ki je dobil dobre partije s S. Vukovi-čem in Avirovičem, z nekoliko sreče pa tudi z dr. Kalabarjem. Slednji je stal bolje ter forsiral v končnici igro na zmago tako nespretno, da je še izgubil. Furlani in Preinfalk sta mirno remizirala. M. Vidmar ml. je iz zadnjih 5 kol tudi dosegel 4 točke, z zmagami nad Tomovičem, Rožičem in Avirovičem ter remiji s Kostičem in Broder jem. Proti Kostiču je imel ves čas prednost in resne upe na zmago. Z Bro-derjem je imel sicer kmeta manj, toda neenaki lovci so zasigurali remis. Lešnik je igral nekatere partije v zadnjih kolih dobro, zlasti s Filipčičem. Kostič je proti Schreiberju in Broderju dobil v dobrem stilu. Pozornost zbujajo vedno partije dr. Kalabar ja. Skoro vedno stoji bolie ali celo na zmago, pa vedno izgubi. S Petkom mu je to uspelo celo s fguro več z S. Vu-kovičem je imel dokaj enostaven remis. Vasja Pire. Zadnja pot Andreja Jakopiča Ljubljana, 14. aprila V sredo ob 5. popoldne smo spremili tragično umrlega prijatelja in sodelavca Andreja Jakopiča na njegovi zadnji poti. Pomlad nami ga je iztrgala v najlepših in najplodovitejših letih delovanja Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojni Andrej, je pričala ogromna udeležba njegovih prijateljev in znancev, ki so se prišli ia vseh krajev daljnje okolice poslednjič poslovit od njega. Nismo mogli verjeti, da je žalostim ka »Pomladi vse se veseli«, ki jo je zapelo domače pevsko društvo »Zora« z Jezice, katerega predsednik je bil. bila namenjena njemu, ki je bil še pred par dnevi poln življenja in mladeniške razigranosti v naši sredi. Po cerkvenih oforedih so dvignili krsto Sokoli domačega društva in jo v spremstvu praporov odnesli v njegov poslednji dom. V žalni sprevod so se uvrstili najpreje nosilci vencev in številni zastopniki raznih organizacij: sokolstva, Omladine Jugoslovenske nacionalne stranke. Jugoslovanske nacionalne stranke, pevskega društva »Zora«, Narodne odbrane, Streljačke družine in drugi. Za globoko užaloščenimi svojci pa so se uvrstili mnogoštevilni prijatelji in znanci Sklonjenih glav in z žalostjo v srcu je množica poslednjič jemala slovo od predragega Andreja. Ni bilo skoro očesa, ki bi se ne orosil ob misli da Andreja ne bo več med nami. Prvi se je poslovil od njega zastopnik pevskega društva »Zore«, ki ni mogel doumeti, da tisti Andrej, ki je tako ljubil pesem, lega v prenani grob. Drugi se je pos'ovil od njega zastopnik Sokola, ki je v ganljivih besedah opisal pokojnikovo ALBUS terpentinovo milo varuje Vaše perilo! Dobiva se povsod! Pazite na ime AI bu s! delovanje v sokolskih vrstah. Poudaril je veliko izgubo, ki jo je zadala njegova smrt ježiškemu Sokolu: izgubili so tihega, de lavnega in neutrudljivega miadega moža. Kot tretji se je poslovil od njega zastopnik krajevne organizacije OJNS za Jezico, ki je prikazal sadove njegovega dela v vrstah mladih nacionalistov na Ježici On je bil tisti, ki je bil med omladinci eejalec napredne misli Poslednji se je poslovil od njega predsednik banovinskega odbora Omladine Jugoslovenske nacionalne stranke. ki je še posebej poudaril pokojnikove odločno in plodonosno delovanje v vrstah nacionalne mladine zlasti med Omladino Jugoslovenske nacionalne stranke, ki je izgubila z njim uspešnega pobornika jugoslovenske in napredne misli Dragi Andrej! Ne moremo si misliti, da si nas res zapustil tako mlad in poln sredi največjega dela. V času ko bi Te najbolj potrebovali, Te nam je ugrabila kruta usoda. S koliko pozornostjo si spremljal kot razgledan omladinec dogodke v našem nacionalnem in mednarodnem življenju, s kakšno pozornostjo si se oziral po nemirnem svetu ves zaskrbljen za Jugoslavijo, ki si jo tako močno ljubil. Nič nisi okleval, ko smo pričeli orati trdo ledino med nacionalno mladino, bil si med prvimi in uspeh Tvojega dela ni zaostal. Ponosen si bil lahko na trud in sad svojega dela zasejanega med napredno omladino v ljubljanski okolici. Za vse to Ti izrekamo iskreno hvalo in obljubljamo trajen časten spomin med nami. Tvoje delo bodo nadaljevali Tvoji prijatelji, katerim si bil in boš ostal kot iep vzor. Stare najdbe v radovljiškem okolišu Otoške cevi so staroslovenskega izvora 14. stoletju. S tem je pa podana možnost Brezje, 14. aprila. Lansiko jesen je objavilo »Jutro« poročilo o starih lončenih ceveh, najdenih pri izkopavanju v bližini Otoč, in pomaknilo njihov izvor v rimsko dobo. Tej domnevi je kmalu sledilo pojasnilo iz Ljubna, češ da so omenjene cevi delo nekdanjih lju-benskih pečarjev. Dne 12. t. m. pa smo imeli priliko čitati v »Jutru« vest o številnih starinskih najdbah v okolici Kamne gorice. V zvezi z izvajanji, tiCečimi se kamno-goriških najden in, se je pisec iz Kamne gorice dotaknil tudi izvora otoških cevi ter je ponovil domnevo, da so del vodovoda, zgrajenega za časa starih Rimljanov. Hkratu je kategorično zanikal možnost, da bi bile cevi ljubenskega izvora., češ da početki ljubenskega pečarstva in lončarstva segajo komaj 200 let nazaj. Seveda hi pri uvaževanju tega datuma morali imeti vidno vlogo zapiski, ako hi hoteli pripisati izdelavo omenjenih cevi lju-bensk;m pečarjem. Toda čeprav segajo po teh informacijah začetki ljubenske tra^ dicionalne obrti v najboljšem primeru le 200 let nazaj, je vendar resnica, da se 1. 1538. omenja v Ljubnu lončarska zadruga. če se torej tako zgodaj omenja že zadruga in ne njena ustanovitev, je jasno da početld ljuibenskega lončarstva segajo še daleč nazaj, kajti pri tedanjem razvojnem tempu je moralo od malenkostnih začetkov obrti do ustanovitve zadruge miniti precej časa. Iz navedenega jasno sledi, da moramo iskati začetke stare ljubenske obrti v 15. stoletju, če že ne v I za domnevo, da so vodovodne cevi iz Otoč prej ljubenskega kakor rimskega izvora. Za tako trditev govorijo tudi majhna krajevna oddaljenost (15 minut), cenenost lončarskega materiala in izredna trpež-most ljubenskih izdelkov. Omeniti moram, da najdba v Otočah ni edinstven primer. Pred leti je namreč našel g. Ambrožič iz Ljubna pri popravljanju svoje hiše slične cevi, za katere bi spričo že od nekdaj dobro razvite lončarske obrti v tej vasi pač nihče ne mogel trditi, da so drugačnega kakor domačega izvora. In če so v Ljubnem uporabljali in izdelovali cevi za vodovod, je zelo verjetno ,da so jih Otcčani posnemali in da so najdene lončene cevi v Otočah delo ljubenskih lončarskih obrtnikov, da so torej mlajšega datuma, kakor domneva pisec iz Kamne gorice. Pripomniti moram, da se je zadnji čas pri nas uveljavila manija, smatrati vsako izkopnino za ostanek starodavne tuje kulture, bodisi keltske, japodske ali pa rimske. Naš narod ima svojo zgodovino, in zgodovina našega naroda jasno govori, da naše ljudstvo od naselitve do danes ni držalo rok križem, ampak je ustvarjalo. Zakaj bi torej ne ležalo skritih pod zemljo tudi nekaj dokazov naše narodne delavnosti ? Zakaj bi morali pripisovati vse najdene naprave neslovanskim prednikom na ozemlju našega naroda? To je greh nad našim narodnim ponosom, to je greh nad zgodovinsko stvarnostjo! Velušček Ciril. »Težki« vlomilci pred sodiilki Dolgoletne robi je bodo pripomogle do miru pred njimi Naročajte Sit^ft« »JUT !- *»-lte R C Ljubljana, 14 aprila Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Rajko Lederhas, se je danes dopoldne zagovarjala veččlanska vlomilska družba s pomagači vred. Razprava, ki je trajala v pozno popoldne, je pred poslušalci razkrila družbo, ki ji niso manjkali vsi tipični znaki prave patentirane tatinske družbe, ki je spravljala dalj časa v nevarnost lastnino kar nekam nesramno sredi »belega« dneva. Vešče oko postave pa je lani ob priliki neke tatvine zasledilo, da se je okrog neke hiše, v kateri je bila okradena neka služkinja, smu-kalo nekaj sumljivih tičev, ki so bili znani prebivalci kazenskih zavodov in po sledeh je prišlo na ugotovitev, da so se na nekem domu na periferiji mesta v nekem stanovanju zbirali nekateri sumljivi ljudje. Preiskava v tistem stanovanju je zasledila, da se tam skriva marsikaj precej vrednih stvari, do katerih prebivalci niso mogli p© svoji finančni zmogljivosti priti po pošteni poti in da na koncu koncev tudi niso vedeli povedati pravega in verjetnega izvora najdenim stvarem Zasliševanja sem in tja so pokazala, da si stanovalci in priložnostni obiskovalci tistega stanovanja prihajajo tudi v nasprotja glede izvora stvari, ki so jih pravi lastniki spoznali za svoje. Kmalu je imela varnostna oblast za svojimi zapahi na razpolago prav čedno družbico in mogla ji je naprtiti na vest lep plen tujih stvari, katerih vrednost bi skoro utegnila doseči stotisočak, če bi jo bili seveda vso pri njej našli. Toda od pogrešanega blaga je bilo tam na razpolago le še nekaj drobcev in opeharjeni lastniki se niso mogli pobahati, da so prišli ob pravem času. Tudi poslej niso imeli kdo ve kaj pričakovati v prid svoji lastnini, kajti, kaj pa bi mogli še dobiti nazaj? Edino zadoščenje jim je bila pričakovana razprava pred sodniki, od katerih naj bi storilci dobili primerne nagrade. Zato je za današnjo razpravo vladalo precejšnje zanimanje. Kajti oškodovanim lastnikom so se neobhodno priključili še prijateljčki in prijateljice šestih obtožencev in ene obtoženke. Vsi so seveda pozorno sledili razpravi in tu pa tam našli kaj zabavnega, dasi so obtoženi kazali kaj klaverno sliko. Njih kazenski listi so nudili poleg dveh izdatnih obtožnic, ki sta naštevali celo rajdo prevar, navadnih in vlomnih tatvin, prav žalostno sliko. Prav mastne robijaške kazni so bi- 1 le zapsiane v njih za večino izmed njih. Toda iz vsega, kar sta obtožnici naštevali, je kazalo, da so se mogli storilci v približno pol leta svojega »delovanja« ob plenih in izkupičkih iz njih prav dobro počutiti, vsekakor bolj kakor marsikateri solidni državljan, ki vestno opravlja svoje dolžnosti. Manj prijetno pa je kazalo pričakovanje razsodbe sodnikov, ki so kaj neverno prisluškovali raznim storijam družbe, ki so jo imeli pred seboj. Pa še tako ne-ovrgljiva dognanja! Nič manj kakor 17 vitrihov so pobrali iz tistega stanovanja, kjer je bilo najdenega tudi nekaj pokradenega blaga. In pota obtoženih so bila tudi — milo rečeno — nekam sumljiva! Ob takih okolnostih pri še tako zvijačnih in trdovratnih zagovorih razsodba ni presenetila. Vsi, ki so ta dan stali in sedeli pred sodnim dvorom, so bili spoznani za krive in vsak je za nagrado svojega početja odnesel, kar mu je šlo. Radi ali neradi so bili deležni bodisi zaradi prestopkov ali zločinstev tatvin, bodisi zaradi nakupovanja ali prikrivanja ukradenih stvari ali zaradi sleparij: Ključavničar Janez Trdina iz Ljubljane 10 mesecev strogega zapora, 480 din denarne kazni in 2 leti izgube častnih državljanskih pravic; čevljarski pomočnik Ivan Plajbes iz Ljubljane 2 leti in pol robije in 2 leti izgube častnih pravic; čevljarski pomočnik Viktor Kokalj iz Zg Zadobrove leto in pol robije in 3 leta izgube častnih pravic; zidar Stanko Zupane iz Ljubljane 3 leta in pol robije in 5 let izgube častnih pravic; mesarski pomočnik Anton Zabkar z Rake 3 leta robije in 5 let izgube častnih pravic; zadnja dva obtoženca pa zapor od 2 do 5 mesecev. šmartnega ob Paki še ne poznate Šmartno ob Paki aprila. Kljub dobro razviti propagandi za tujski promet skriva slovenska zemlja mnogo biserov, kijih širša javrost še ne pozna, S prirodno lepoto obilno obdarjen kraj je prav gotovo tudi Šmartno ob Paki, izhodna avtobusna postaja za gornji del Savinjske doline. Lična vasica s prijaznimi stavbami stoji sredi s hmeljem zasajenega polja Paške kotline. Hiše obkrožajo lepi sadovnjaki, ki od zgodnjega poletja do p:zne jeseni nudijo obiskoval- cem svoje sočno okrepčilo. Prav te dni so se Paska kotlina »1 griči okoli nje odefi v belo in rožasto tančico. Razcvetele :ose namreč marelice, breskve, češnje in hruške. Skrbno obdelarai vinogradi, obliti s pomladnim soncem, se smejejo z Malega in Velikega vrha in vabijo na izprehode po potih, ki se vi jejo med njimi. Bele zidanice med vinogradi se sramežljivo skrivajo za gaje cvetočih breskev in marelic. Slatine, ki obkrožajo zahodni del doline, so panižnejše. Nimajo toliko vinogradov in sonca. Toda njihovi temni in hladni smrekovi gozdovi so poleti prijetno zatočišče tistim, ki jih preganja vročina. Tihe gozdne steze v Slatinah dihajo mir. Tik ob vznožju Gore Oljke, ki na vzhodu zapira PaSko kotlino, so zazelenele prve bukve. V nekaj dneh bo to zelenje splezalo na vrh gore prav k cerkvici, ki gleda s svojima dvema stolpoma po vsej spodnji Savinjski dolini tja do Celja, na zahodu pa do mrkih Kamniških planin. Komur ni do živahnega življenja v večjih letoviščarskih centrih ali kdor noče več plezati po planinah, naj pride na oddih v Šmartno ob Paki Tu sicer ne bo našel veliknonestnega konfora, toda deJ*> žen bo miru, a kljub temu ga ne bo mučilo dolgočasje, živel pa bo poceni in udobno kakor doma. Na razpolago so prijetne in snažne sobice s čistimi posteljami. Gostilne v šmartnem so znane po dobrih kuhinjah in dobri pijači Takoj po izstopa iz vlaka bo obiskovalce seznanila z dobrotami kuhinje in kleti Mavčeva Lojzka. V gostilni »Na pošti« bosta isto rada storila Mermalova dva; enako obe brhki gospodinji v Roglnovi in Bizjakovi gostilni. V vseh naštetih gostilnah bodo obiskovalci našli tudi stanovanja. Komur pa ni za bivanje v gostilni, si lahko poišče udoben začasni dom pri privatniltih. Izbirati si bo mogel med 34 sobami. Iz šmartnega ob Paki vodijo lepi rzpre-hodi po okolici. Najlepši je gotovo na Goro Oljko, odkoder se nudi krasen razgled. Kdor se hoče osvežiti v kristalno čistih valovih Savinje, se po lepih sončnih poteh lahko napoti v Letuš. Samo pol ure bo hodil. Ce se mu ne bo ljubilo hoditi, ga bo za malenkostno odškodnino potegnil tja g. Drobnič s svojo novo limuzino, odnosno poštni ali Urhov avtobus. Tisti pa, ki mislijo, da jih gore še niso ugnale v kozji rog, naj se zgodaj zjutraj napotijo preko Lepe njive na Smrekovec ali k Mozirski koči. V petih urah bodo tam. Pridite torej v Šmartno! Ne bo vam žal. Podjetni šmaičani se zavedajo lepot svojega kraja, zato so ustanovili Tujsko-prometno društvo, ki bo budno pazilo, da se bodo obiskovalci šmartnega ob Paki dobro in udobno počutili. Ljubljanske Žale Ljubljana, 15. aprila Menda v Ljubljani še nismo imeli gradnje, ki bi se tako zanimali zanjo kakor za Zale. Ljudi zanima predvsem namen, ker mrliči ne bodo več ležali doma na mrtvaških odrih, temveč po posameznih kapelicah na Žalah. Po drugih mestih v mrliških vežah razstavljajo mrliče drug poleg drugega v velikih dvoranah, ki so predeljene na majhne koje, kakor na-primer posamezni oddelki na velesejmu. Kako dolga vrsta mrličev med gorečimi svečami deluje na njih svojce in prijatelje, si lahko mislimo. Na naših Žalah tega več ne bo, ker bo vsak mrlič ležal v posebnem, prav lepo urejenem poslopju. Ta poslopja bodo ločena z visokimi živimi mejami, da iz nobene kapelice ne boste videli v drugo. Ze pri zidanju velikega vhodnega poslopja se je naša javnost prav zelo zanimala tudi za njegove plemenite arhitektonske oblike, a to zanimanje za prelepo arhitekturo mojstra Plečnika se vsak dan veča in se bo še vedno množilo, kakor bodo iz tal rasla posamezna poslopja in odkrivala najraznovrstnejše mikavnosti oblik v celoti in tudi v podrobnostih. Stostebro portalno poslopje Zal je ? sirovem stanju dograjeno in pričeli so tud? že ometa vanje. Ljubljana namreč na žalost nima sredstev, da bi uresničila čudovite načrte mojstra Plečnika v žlahtnem gradivu. Namesto marmorja smo se morali poslužiti umetnega kamna in zadovoljiti z žlahtnim ometom ometanimi stebri iz radialne opeke. Za portalnim poslopjem so zgrajeni že temelji petih kapelic; vseh kapelic bo pa za začetek 10. Ze na temeljih lahko vidimo, da bo prav vsaka kapelica imela drugačno obliko. Posebno zanimiva bo kapelica za razstavljanje mrličev v obliki starodavne gomile. Poleg štirih posameznih kapelic vidimo tudi temelje za dvojno kapelico. Pri tem dvojčku sta dva prostora združena tako, da je v vsak prostor vhod na nasprotni strani in popolnoma ločen prostor. Skoraj do strehe je dozidana molilnlca, kjer bodo svojci po obisku svojih dragih našli duhovno okrepčilo in mir. Stoji nasproti glavnega vhoda na Zale. odkoder bo izredno lep pogled na mogočno pročelje molilnice. Na nasprotni strani zemljišča od vhodnega poslopja je pa že do stropa zgrajeno gospodarsko poslopje, kjer bodo delavnice, garaže in tudi stanovanje. Ob tem poslopju bo izhod z Zal na široko cesto med Žalami in pokopališčem. Izredno leno pročelje gospodarskega posl oni a bo najučinkovitejše zaključevalo vse Zale. Okrog in okrog Zal so že jeseni zasadili dvojno živo mejo iz 2 m visokih gabrov in temnih cipres. A ko bodo zgrajene posamezne kaoelice. zasade tudi okrog njih živo mejo iz cipres in lepotičnega grmič-ja. da bo ta zelena stena ovirala pogled v kanpUre. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Oel. reg. S. br. 50474/35. »jumuo St. 31. 4 = Sobota, 15. IV. 1939. Domače vesti ♦ Izletnikom CMD na Oplenac. Banska uprava v Ljubljani obvešča šentpetrsko podružnico CMD v Ljubljani z okrožnico z dne 30. marca, da je dovoljen petdnevni dopust od 27. do 31. maja vsem državnim, banovinskim in samoupravnim uradnikom, ki se udeleže romarskega izleta na Oplenac, katerega priredi CMD v dneh od 27. do vštetega 30. maja. Ta dopust se ne bo vštel v redni dopust. Ponovno opozarjamo vse prijavljence ki plačujejo v obrokih, da plačajo zadnji obrok najkasneje do 3. ma- R, ker poznejša plačila sicer ne bodo upo-evana. — Odbor. Novo! <9 H. za obleke, kostume in plašče v veliki izbiri barv in desinov. J E B S E Y JE KVALITETA, KI SI OSVAJA MODO ZA VSE PRILIKE] MANUFAKTURA SOUVAN MESTNI TRG 24. • Nova arheološka zbirka sarajevskega muzeja. Novo in zelo važno zbirko za proučevanje stare umetnosti in kulture v Bosni in Hercegovini so priključili sarajevskemu muzeju. V tej zbirki so ostanki cerkvene arhitekture iz 5. in 6. stoletja. Sarajevski muzej ima, kakor znano, v svojem grško-rimskem lapidariju mnogo spomenikov iz klasične dobe. Do nedavnega je bila v zbirkah velika vrzel, ker so manjkali važni spomeniki iz 5. in 6. stoletja. Nekateri so bili že v muzejskih prostorih, večina pa je bila raztresena po vsej Bosni in Hercegovini. Zdaj so vse te spomenike zbrali in uredili pregledno zbirko. Mnogo važnih spomenikov, ki tvorijo novo zbirko, so že pred leti odkrili v Zenici, v Dabravini pri Varešu in v Le-penici ter v Brezi. — Nove najdbe pa bo dobil sarajevski muzej v kratkem iz Banje Luke. Tam so pri preurejevanju prostora okrog Ferhad-pašine džamije, ki je bila zgrajena v 16. stoletju, odkrili poleg glavnega zida džamije večjo grobnico, na kateri je bilo takoj videti, da ne pripada muslimanom in da je nastala najbrž v dobi bosanskih kraljev. HOTEL CRISTALLO Prvovrsten. Čarobna lega ob obali. Sobe z razgledom na morje z loggio. Lastno kopališče na obali. Restavracija na terasi in vrtu. Cristallo-bar. * Osebna vest. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo g. inž. Demetru Ki-movcu iz Kranja pooblaščenje za izvrševanje javne inženjerske prakse iz stroke za tehnično kemijo in tehnologijo na vsem ozemlju kraljevine Jugoslavije. * Napredovanje v carinski službi. Za višjega carinskega inšpektorja je napredoval pri glavni carinarnici v Ljubljani g. Otmar Pavlinič. * ITi viničarije so zgorele. Med Vel. Nedeljo in Ormožem se dviga Vičanski vrh, po katerem so med rodovitnimi vinogradi lepo viničarije. V sredo zvečer je iz viničarije trgovca Ivana Medika iz Vel. Nedelje švignil plamen, ki se je razplam-tel v velik požar. V neposredni bližini te stavbe sta stali viničariji posestnik Mun-de in posestnika Cvetka iz Sodincev. Ogenj je zajel tudi te dve. Res da so kmalu prihiteli ljudje, ki so se lotili reševanja predmetov iz gorečih stavb, gašenje pa je bilo zaradi pomanjkanja vode onemogočeno. Ogenj je uničil vse tri viničarije do tal ter znaša povzročena škoda okrog 100.000 din. Kako je ogenj nastal, ni znano. ZA BI Bilo svic. URE ČUDEN PREŠERNOVA 1 Vaš trgovec Vas bo postregel z izbornim terpentinovim milom »O V E N«, ki res krasno pere, varuje perilo in je poceni, toda zahtevajte Izrecno le »OVEN« terpentinovo milo; zadovoljni boste z njim, kot je tisoče drugih slovenskih gospodinj. * Ureditev velikega ribi.ika v Bosni. Pri banski upravi v Sarajevu se je sestavila komisija predstavnikov banovine in ribarskega društva, ki je potem pregledala teren ob reki Bosni od njenega izvira pa do izliva Zujevine. Na tem področju nameravajo urediti velik ribnik za postrvi. Omenjeni del reke je dolg okrog 6 km in ribolov so imeli do zdaj tam v zakupu privatniki. Ko bo doba zakupa ta mesec potekla, bo banska uprava v lastni režiji uredila velik ribnik po principih modernega ribogojstva. Komisija je ugotovila, da odgovarja področje vsem pogojem. * Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovozačev motornih vozil se bodo vršili za sreze Kranj, Radovljica in Škofja Loka v četrtek 4. maja ob 8. pri sreskem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. * Polmilijonski loterijski dobitek čaka na lastnika. Beograjski kolektor Pavlovič čaka nestrpno, da bo v njegov lokal pritekel človek, ki je pri zadnjem žrebanju kupil srečko štev. 52.120. Ta srečka je zadela pol milijona, srečnega igralca pa še od nikoder ni in bo rok za izplačilo dobitka potekel že 17. t. m., potem pa bo ves denar zapadel državni loteriji. Čudno je, da se srečni igralec ali igralka ne javi. Ako je živ, je morda kam daleč odpotoval, ali pa je svojo srečko nekam vtaknil, cva je ne more najti, ali pa si morda ni niti zapomnil njene številke. Morda jo bo pa le našel v kakem predalu, nekje med starimi papirji in pritekel z njo v zadnjem hipu, zakaj tudi oni loterijski igralci, ki radi prikrivajo svojo srečo, ne zametuje.io tako visokih vsot. * Volčja nadloga v kavadarski okolici. Okolica Kavadarja v južni Srbiji ima vsako leto veliko škodo od volkov, ki prihajajo lačni z gora tudi v samotna naselja ter tam pred očmi pastirjev in živinorejcev koljejo drobnico. Lovske pogone so že nekajkrat organizirali, a izdatnega uspeha ni bilo. Ker je bila letos zima v južnosrbskih krajih tako trdovratna, so volkovi napravili še dosti več škode kakor prejšnja leta. Banska uprava je zaradi tega odredila, naj se volkovi pokončajo s strupom. Sresko načelstvo je do-biio na razpolago potrebno število pilul s strihninom, občinam pa je bilo naročeno, naj dajo na razpolago za vabo žive ali mrtve ovce in koze. Ponekod so že poskušali volkove zastrupiti s pilulami strihnina, ki so bile vtaknjene v precejšnje kepe loja. Boljša vaba za zverjad bi bilo seveda sveže meso, a tega ni tako lahko dobiti, kakor si je to predstavljal referent pri sreskem načelstvu. Iz raznih vasi prihajajo župani ter pripovedujejo, da nočejo vaščani niti prodati svoje drobnice za zastrupljanje volkov. V svojem praznoverju so namreč prepričani, da so volkovi obsedeni cd zlih duhov, ki bi se na kak drug način kruto maščevali nad ljudmi, ki bi volkovom dajali zastrupljeno meso. Po preoričanju pra/novernih vaščanov lahko človek volka ubije s puško. sekiro ali nožem, nikakor pa ne s podtaknjenim strupom. fggggggtmmmmmmmmm^mmmmmmmmmm^mm^gg^ggf »KA-LE-FLUID« krepi živčni sistem in jači organizem. Povečava izločevalno delovanje vseh žlez. Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9 Miloš Markovič. »K FLTTTD« se dobiva v lekarnah. S. br. 5300 32. * Zgodi Se, da tudi po enkratnem čiščenju s Chlorodontovo pasto postanejo zobje prekrasno beli, od redni negi zjutraj in zvečer pa ostanejo taki vedno. Chlorodon-tova pasta za zobe ima ogromno čistilno moč in pri tem prav nič ne poškoduje zobne sklenine. (—) * Tragična smrt prilj bljene bolgarske pevke v Beogradu. Pred 3 leti je prišla prvič v Beograd mlada, lepa Bolgarka, Ljupka Vasiljeva ter na nekaterih prireditvah nastopila s svojim pestrim sporedom bolgarskih narodnih pesmi. Mladi pevki se je Beograd priljubil in, ker jo je publika pri vsakem nastopu z večjim veseljem in navdušenjem sprejemala, je ostala kar v Beogradu in postala je popularna pevka po najud ičnejših beograjskih lokalih. V znak svojih simpatij so ji Beograjčani dali ime »Beba« in njene popevke prepeva staro in mlado. Vesela, priljubljena Beba pa je zdaj umrla v cvetu svoje mladosti. Na licu se ji je bil napravil majhen mozolček in, ko ga je iztisnila s svojimi barvanimi in lakiranimi nohti, se je zastrupila. Ko je občutila hude bolečine, je hodila od zdravnika do zdra.vnika, a sepso so ugotovili, ko je bilo že prepozno. Pogreb nesrečne bolgarske pevke je bil veličasten. Ne samo njeni oboževalci iz raznih lokalov, temveč tudi sto in sto žena in deklet je Bebo spremilo na zadnji poti in govore dveh govornikov je večkrat prekinilo ihtenje. Iz Ljubljane u— Slavistično društvo v Ljubljani bo imelo 5. rednJ občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo 23. t. m. ob 10 dopoldne v zbornici mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani (Bleivveisova c.). u— Pedagoško društvo priredi v ponedeljek 17. t. m. ob 6. zvečer v predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi redno predavanje. Predaval bo naš priznani strokovnjak v psihotehniki g. dr. Vladimir Schmidt o temi »Sodelovanje šole in poklicne svetovalnice«. Vse, ki se zanimajo za zanimiv in nadvse aktualen problem, vljudno vabimo. Vstopnine ni. u— Podružnica SVD Šiška. V torek 18. t. m. ob pol 8. zvečer bo v deški ljudski šoli v Sp Šiški strokovno predavanje o vrtnicah in drugih cvetlicah. SVILO ki le prispela, smo sortirali ln si Jo lahko brezobvezno ogledate. Očarali Vas bo do lepi, pestri vzorci ln fina kvaliteta; zadovoljiva cena. — Pridite! BRATA VLAJ, wolfova s. n— Maša-zadušnica za gospo Franjo Tavčarjevo. V ponedeljek 17. t. m. ob 10. dopoldne bo maša zadušnica v stolnici za pok. gospo Franjo Tavčarjevo. — Vljudno vabljena vsa društva! u— Strelci ljubljanske družine se obveščajo, da se zaradi tehničnih zaprek letošnje strelske vaje ne začnejo v nedeljo 16. t. m., ampak v nedeljo 23. t. m. ob 8. dopoldne na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Nadaljnje strelske vaje bodo vsako nedeljo od 8. do 11. dopoldne, o čemer obveščamo vse strelce, lovce ln prijatelje strelskega športa. DANES ZVEČER KONCERT Gigantski velefilm ▼ najlepših naravnih barvah! Vstaja severozapadnih indijskih provinc. Ogorčene borbe Angležev in njihovih kolo-nijalnlh trup z domačimi. Glas velikega bobna — znak pokolja! — Pri tem filmu sodeluje poleg angleškega vojaštva nad 3000 statistov. NAPETEJŠE OD NEPOZABNEGA FILMA »POROČNIK INDIJSKE BRIGADE« Po romanu A. E. W. Masona »VELIKI BOBEN«. KINO UNION, teL 22*21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri DANES PREMIERA ALAH M Bežija Korda Ta velefilm je dobil nagrado na letošnji bienali na Lidu pri Benetkah. v rcslivrr /ji »Union« Priporoča se resta^rater MATIJA KABBA. Dvajset novih akvarelov iz Bohinja, Planice, Gozda, Martuljka in kamniške okolice bo veliki prijatelj in slavitelj naših planin F Franca] is ki pokazal jutri na svoji razstavi v Jakopičevem paviljonu. Jutri bo razstava zadnji dan odprta, zato vabimo vse ljubitelje umetnosti, naj jo zagotovo obiščejo. Gostom, ki so jo obiskali že v prejšnjih dneh, nudi g. Francaliski jutri prost vstop, da si lahko ogledajo tudi njegova najnovejša dela. Ugledni bolgarski umetnik se je pri nas mudil mesec dni, da se je dodobra založil z novimi motivi, hkratu pa je nabral mnogo zanimivega gradiva, da bo po povratku v domovino lahko predaval o lepotah naših krajev. MED. UNIV. dr. JOŽA HERFORT OTVARJA PRIVATNO PRAKSO V KRANJU MENCINGERJEV TRG 5 (nasproti hotela »Stara Pošta«) u— Kako zavarujemo naše domove, naše kleti za zračno obrambo, je naslov javnega predavanja, ki ga bo imel pod okriljem Komiteja tehničnega dela profesor inž. Dimnik Stanko v torek 18. t. m. ob 2vice. Jutri v nedeljo preizkusita svoje moči v Mariborskem dvoru v prvenstvenem tekmovanju moštvo šahovske sekcije UJNŽB kot zmagovalec mariborskega okrožja in SK Celja. Pri-četek ob 13. Pri brzopoteznem turnirju, ki ga je priredila šahovska sekcija UJNŽB, si je priboril I. mesto Mišura, a— V smrt z»r»di nesrečne ljubezni? Posestnikova hči Kristina Dolajž iz Ra-dehove vasi pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je pobegnila od doma Ker je pred odhodom dejala, da pojde v smrt zaradi nesrečne ljubezni, so starši zelo v skrbeh za njeno usodo in so prijavili zadevo policiji, ki poizveduje za dekletom. a— Pojasnjena utopljenčeva usoda. Preiskava je dognala, da je utopljenec identičen z viničarjem Alojzijem Plohi'm iz Trnoveev pri 3v Tomažu pri Ormožu, ki se je Istega dne pognal z dravske brvi v Dravo. Poizvedbe so pojasnile usodo Alojzija Plohla, ki je živel s svojo ženo in hčerko v zadnjem času v Studencih tn ki so ga življenjske prilike pognale v obup. mm e— Zaključno predavanje na ljudskem vseučilišču bo v ponedeljek 17. t m. ob 20. Predaval bo docent dr. Cholewa, šef banovinskega Instituta za raziskovanje raka, o temi »Borba proti rakastim obolenjem«. Predavanje bodo spremljale skioptične slika Opozaij-rno občinstvo na to zanimivo predavanja » KONSERVATORISTI VAS VABIJO NA SVOJ STRASTEN KADILEC IN VENDAR SO MI ZOBJE SNE2NOBELI — CIMEAN ZOBNA KREMA DELA ČUDA ! Drevi premiera. Drevi bo v gledališču premiera znane, izvrstne češke komedije i Upniki na plan«, ki se ponovi tudi jutri v nedeljo zvečer. V nede.jo pop-lcine bo predstava klasične operete »Dijak piosjak«. a— Posestni spremembi. Mariborska mestna občina je prodala g. Bojanu špe-su zemljišče in stavbo na bivšem Rosen-bargovem posestvu za 151.440 din. — Krojaški mojster Alojzij Celeč je kupil od Marije Babičeve polovico tuše v Prisojni ulici 2 za 75.000 din. a— N°ve gradnje v Hutterjevi tv£>rni-ci. Na svojem tvorniškem kompleksu ob Motherjevi ulici gradi tvrdka Hutter & drug kotlarno in vodno čistilno napravo. Gradbeni stroški znašajo 1,050.000 din. a— Na mestu stare hišice nova palača. Na Meljski oesti 3 so pričeli "podirati malo pritlično hišo. Tukaj oo gradil trgovec Kaiol Golež trinadstropno stanovanjsko in trgovsko hišo, razen tega trinadstropno skia.išče ter enonaest pno dvoišono poslopje. Skupni gradbeni stroški se računajo na 1 900 000 din. a— OJNS. Jutri v nedeljo ob 8 bo v He.lahovi gostilni v Selnici ob Dravi sestanek OJNS. a— Gozdovj« v °gnju. V žeTovtncih je zgorelo 6C00 kv m gozda. Posestnik Ivan Lesjak je piccej oškodovan. Poizve be so dognale, da je nastal ogenj najbrže zaradi igre otrok, ki sj v goz u kurili suho vejevje. V Volinj^ku pri Mežci pa ;e pogorelo v gozdu gi ofa Thurna 1000 kv. m gozda. Vz:ok požara ni znan. a— D zen rep. Včeraj proti poldnevu se jo na križišču Trubarjeve in Korcščeve ulice približal uradnici Marici Ho.;, vec 21-letni delavec Rudolf Mohorko od št. Vida pri Ptuju. Iztrgal ji je iz desnee ročno torbico z nekaj gotovine in zbežal. Homovčeva je zače'a klicati na pomoč, nr'_ar so jo pasanti ufcrali za Moh rkom, ki je srečno odnesel pete. Na begu je vrgel torbico proč in so jo vrnili lastnici. a— Izropana viničarija. še neizsleleni zlikovci so izropali vini čari jo Ivanke Kut-nik iz Slovenske Bistrice. Odpeljali so 300 1 vina, razen tega so odnesli tudi obleke in druge predmete. Kutnikova je oškodovana za 6000 din. a— Iz zasede. Na 29-Ietnega posestni-kovega sina Rafiela Hamuša iz Dolgos sta planila iz zasede kmečka fanta in ga s palicama pobila na tla. Hamuš se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima več nevarnih poškodb po glavi in telesu. Orožniki poizvedujejo za napadalcema. a— Shoda ne bo! Za jutri v nedeljo so sklicale svobodne strokovne organizacije pri Gambrinu shod tekstilnega delavstva, ki ga pa ne bo, ker ga je oblast prepovedala, a— Novo razburjenje med tekstilnim delavstvom. Znano je, da preti 250 tekstilnim delavcem v tvomici Zelenka in drug nevarnost redukcije zaradi pomanjkanja surovin. Zdi se, da bo skušalo podjetje urediti zadevo s skrajšanim delavnim časom, tako, da bo tkalnica obratovala le 3 dni v tednu. Ni pa prizadeta predilnica, ki ima večja naročila, ker izdeluje prejo tudi za druge tkalnice. Iz življenja na dsždi ČRNOMELJ. Sokol sko zvočni kino predvaja drevi ter jutri popoldne in zvečer film: »Podnajemnik«. DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino »Sokol« predvaja drevi ob 20.30 in jutri v nedeljo ob 5. pop. in pol 9. zvečer veliki senzacionalni cirkuški film »Maneža«. Sledi v sredo in četrtek, najlepši češki moralni velefilm »Nedolžnost« (samo dve predstavi). (—) BLED. Zvočni kino predvaja drevi in jutri popoldne in zvečer koloriian film »Zadnja moda« in veseli film »Deran«. Dame, ne zamudite pogledati letošnje modne kreacije! (—) Postani in ostani $*an Vodnikove družbe! TFABICIONALMI FLES Id bo DANES 15. APRILA t. 1. ob pol 9. url v prostorih KAZINE. — Pridite, ne bo Vam žal! tiiospodarstvo Poslabšani izgledi za izvoz na Madžarsko V četrtkovi številki smo v daljšem članku opozorili na spremembe v strukturi madžarskega gospodarstva po zasedbi Karpatske Ukrajine s posebnim ozirom na oskrbo Madžarske z lesom. Z zasedbo te pokrajine je Madžarska dobila obsežne gozdne komplekse m se je celotna površina gozdov v Madžarski povečala za 68%. Zato je računati da se bo celotna madžarska potreba uvoza lesa zmanjšala za okrog 40%, sam uvoz gradbenega in rezanega lesa pa se bo zmanjšal na polovico. Tudi je Madžarska v južnem delu Slovaške dobila rudnike železne rude in bo lahko z domačo rudo krila 30% svoje potrebe. Vse te spremembe bodo gotovo vplivale na naš bodoči izvoz v Madžarsko, kajti od celotnega lanskega izvoza v to državo v vrednosti 215 milijonov din je odpadlo preko 100 milijonov na les in železno rudo. Preložena trgovinska pogajanja Kakor smo svojčas poročali, bi se morala ob koncu aprila pričeti trgovinska pogajanja med našo državo in Madžarsko, odnosno je bil predviden sestanek stalnega mešanega gospodarskega odbora. Sedaj poročajo iz Beograda, da bodo ta pogajanja odložena na poznejši čas, in sicer na željo madžarske vlade, ki je utemeljila svojo zahtevo s tem da mora najprej proučiti novo gospodarsko situacijo v zvezi z zasedbo Karpatske Ukrajine. Madžarska vlada proučuje sedaj vprašanje, kakšna bo njena uvozna potreba v lesu in koliko bo morala v bodoče uvažati železne rude. Tudi vprašanje plačila uvožene železne rude bo prišlo na dnevni red bodočih pogajanj, ker se hoče Madžarska izogniti plačilu v devizah. Po beograjskih informacijah iz Budimpešte je pričakovati, da se bo v bodoče naš izvoz v Madžarsko zmanjšal. Tem informacijam nasproti pa moramo pripomniti, da bo pretežni del zmanjšanje madžarske uvozne potrebe v lesu odpadel na dosedanji uvoz iz Avstrije, kajti po oficielni izjavi madžarskega trgovinskega ministra je po zasedbi Karpatske Ukrajine Nemčija razvezana dolžnosti dobavljati Madžarski les iz Avstrije, ki bo v bodo. če v celoti rezerviran za nemški trg. Tudi smo že omenili, da Madžarska ne bo mogla v večjem obsegu uvažati lesa iz Slovaške, ki bo svoj les dobavljala predvsem Nemčiji. Madžarska bo torej pri sicer zmanjšani celotni uvozni potrebi navezana predvsem na jugoslovenski in rumunski les. milijona (to (lani 2607.2), med njimi I rovne obveznosti za 17.1 na 838.1 milijo- 1 na din (lani 1499.0). Na strani aktiv se je zlata podlaga povečala za 0.3 na 1915.9 milijona din (lani 1782.1), devize ki se ne vštejejo v podlago so nazadovale za 11.5 na 426.8 milijona din (lani 380.6), razna aktiva, kjer se knjižijo tudi skrite zlate in devizne rezerve, pa so narasla za 13.4 na 2056.6 milijona din. Omeniti je še povečanje meničnih in lombardnih posojil za 10.2 na 1685.8 milijona din (lani 1613.0). i Vrednost zlate podlage je znašala ob koncu marca skupaj z oficijelno premijo 2461.9 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini 28.54% (prejšnji teden 28.38%). Vloge pri hranilnicah naraščajo Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani za mesec februar (zadnji mesec, za katerega so podatki že zbrani), so vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v tem mesecu narasle za 11 milijonov d>n na 1150 milijonov din. Vloge na knjižice so narasle za 8 milijonov na 670.7 milijonov din, v tekočem ra-; čunu pa za 3 milijone na 479.3 milijona ; din. — Povečanje vlog na knjižice izka-| zuje 13 hranilnic, v tekočem računu 9, skupne vloge pa so narasle pri 13 hranilnicah. Pakor januar izkazuje tudi februar lepo sliko stalnega naraščanja vlog pri hranilnicah. Načrt hmeljskega zakona bo spremenjen Poročali smo že o borbi, ki je nastala okrog hmeljskega zakona, zlasti odkar je »Jutro« objavilo obsežen izvleček iz tega zakonskega načrta. Na tem mestu smo prinesli pred dobrim tednom vsebino spomenice, ki jo je o tem načrtu izdalo združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje, kakor tudi dcpis iz vrst hmeljarjev, ki kaže, kako gledajo na ta zakonski načrt hmeljarji sami. Sele sedaj je o tem zakonskem naeriu spregovoril tudi »Slovenski hmeljar«, ki pravi, da doslej o osnutku ni podrobneje poročal, češ da je čakal, da bo iz osnutka izdelan dokončni predlog. Nadalje poudarja, da osnutek še ni zakon in niti ne predlog zakona; kraljevska banska uprava je predložila osnutek v izjavo vsem činite-Ijern tii pridejo v u^štev, da izra7ijo svce mnenje in predlagajo spremembe, ker je stvarna razprava potrebna in koristna, med tem ko je treba odkloniti nestvarno gcnjo. V ostalem poroča »Slovenski hmeljar«, da je prvotni osnutek že deloma popravljen in med drugim navaja, da bo vsak lahko obdržal dosedanje nasade in ne bo treba nikomur nič krčiti (po prvotnem osnutku je bilo določeno, da se pridelovanje hmelja omeji le na kmetovalce, ki sami s svoio družino obdelujejo zemljo ali ima;o vsaj glavni vir dohodkov iz kmetijstva, tako da bi bili izločeni kot pridelovalci cbrtn:ki. trgovci, gostilničarji, uradniki itd) Le pri eventualnem razširjenju površine napadov se bo oziralo v prvi vrsti na kmete, ki jim je glavni dohodek hme- | ljarstvo. Prisilne omejitve nasadov baje ne I pridejo v poštev, medtem ko je bilo v prvotnem besedilu predvideno, da se površina nasadov lahko tudi prisilno zmanjša. List ne omenja nič, kako je z določbo prvotnega osnutka, da ne sme imeti v strnjenem hmeljskem okolišu nihče več kakor 50% orne zemlje zasajene s hmeljem, izven tega okoliša pa ne več kakor 25%. Ce ta določba ni črtana, se ne more trditi, da bo vsakdo lahko obdržal svoje dosedanje nasade in nikomur ne bo treba nič krčiti. V tej zvezi se vsiljuje tudi vprašanje, kaj je z določbo prvotnega načrta, da se pridelovanje hmelja omeji le na zavedne hmeljarje, ki imajo vse potrebne pogoje za pridelovanje kakovostno čim boljšega hmelja (dovolj velike sušilnice in škropilnice itd.). Ta določba omogoča najširšo razlago in prisilno odvzemanje pravice pridelovati hmelj marsikateremu dosedanjemu hmeljarju. Črtana je baje tudi določba, da se prispevek za hmeljarsko zadrugo lahko poviša od 1 na 2%. Določbe o j tem prispevku pa so baje dobile še dodatek, po katerem naj ti prispevki služijo do gotove meje ali v celoti za reguliranje hmeljnih cen in za propagando j Glede na gornje informacije »Slovenskega hmeljarja« moramo opozoriti da je banska uprava poslala v poštev prihajajočim činiteljem v izjavo samo prvotni osnutek hmelj?kega zakcna. Vsem tem činiteljem bi bilo treba čim prej dostaviti spremenjen osnutek, če v resnici obstaja, da i ne bo nepotrebnega utemeljevanja spre-' memb in da bo razprava o osnutku zakona v resnici koristna in stvarna. Pred spremembo banske | uredbe o minimalnih mezdah Kraljevska banska uprava pripravlja na predlog Delavske zbornice v Ljubljani spremembo uredbe o minimalnih mezdah za nekvalificirano delavstvo z dne 31. julija 1937. Delavska zbornica je stavila ban sk upravi predlog, da se uvede enotna minimalna mezda za vse preko 18 let staro delavstvo v višini 3 din na uro (doslej 2.25 do 3 din). Delavska zbornica utemeljuje svoj predlog s tem, da so se gospodarske in socialne razmere po 1. avgustu 1937 spremenile in da so narasli stroški za preživljanje. Zato je treba minimalne mezde prilagoditi novim razmeram. Odpadla je tudi glavna ovira za enotno minimalno mezdo s tem, da je bila uvedena minimalna mezda v vseh sosednih banovinah Nadalje smatra Delavska zbornica da niso več utemeljene izjeme, nave-dne v čl. 3 uredbe, po katerih znaša v nekaterih strokah (izdelovanje pletenin, stru GLAVNA KOLFKTTRA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. R E I N IN DRUG Zagreb, GAJEV A 8. IL1CA 15 obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju L razreda 38. kolu urzavne ra^retln« iol< rije so bili dne 14. aprila izžrebani sledeči dobitki: DIN 300.000.— št. 30254 DIN 100.000.— št. 58934 DIN 80.000.— št. 43019 DIN 50.000.— št. 60058 DIN 30.000.— št. 52292 DIN 25.000.— št. 33955 DIN 10.000.— št. 245 37668 38442 67929 61948 PO DIN 5.000.— 36267 39662 41625 43459 59676 63834 67745 82152 24578 72480 PO DIN 3.000.— 3898 25148 25537 28951 89380 44396 46045 46113 57123 61118 62380 64279 65129 69091 78598 86741 92644 25000 25208 65413 PO DEN 1.000.— 1181 3440 8292 13397 23866 24248 26670 28482 32087 39751 39859 45608 47945 51757 58491 63721 70343 80934 91814 93228 5491 20082 44183 53367 59177 65113 65955 66801 61216 Nadalje je bUo izžrebanih še 1430 dobitkov po din 400.—. Popolno uradno listo dobitkov. Izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov. po g1U»~>n vsuhomnT na rahtpvo. Prihodnje žrebanje 1» 11. maja 1989. ženje lesa. izdelovanje upognjenega pohištva, izdelovanje dežnikov, izdelovanje drobnih in galanterijsk h lesenih predmetov, igrač, suhe robe, itd) minimalna mezda ne glede na kraj obratovanja za delavce in delavke nad 18 let 2 din na uro za delavce in delavke pa 1.80 din. V zadnjem času sklenjeni mezdni sporazumi med organizacijami in prizadetimi podjetji predvidevajo višje urne mezde. Tudi gospodarski položaj teh podjet;j se je izboljšal. Končno predlaga Delavska zbornica da se istočasno s spremembo sedaj veljavnih mezd odredijo tudi minimalne odškodnine za vajence. Prva transa posojila na breme državnega cestnega Sonda Iz Beograda poročajo, da je gradbeno ministrstvo te dni zaprosPo Dri Državni hinoteksrni banki za posojilo v višini 350 milijonov din na breme dohodkov državnega ce-tnega fonda. To posojilo bi predstavljalo prvo tranšo predvidenega 1500 milijonskega pomolila za gradnjo novih cest na breme državnega cestnega fonda, ki se bo potrošilo v šestih letih. Cim bo gradbeno ministrstvo dobilo to posojilo bo v večjem obsegu razpisalo cestna dela. Del gornjega zneska bo uporabljen za gradnjo nekaterih odsekov na cesti Beograd—Zagreb. Konferenca zaradi revizije uredbe o cestnih fondih 2e včeraj smo poročali, da proučujejo v gradbenem ministrstvu predlog glavne uprave Jugoslovenskega društva za ceste za spremembo in dopolnitev uredbe o cestnih fondih. Uprava tega društva predlaga, da se dodeli fondu polovica carine od uvoza motornih vozil, pnevmatik, bencina, nafte in olja. Sedaj poročajo iz Beograda, da je gradbeno ministrstvo sklicalo konferenco vseh banov in načelnikov tehničnih oddelkov banskih uprav zaradi revizije uredbe o cestnih fond:h. Konferenca bo dne 19. t m. v Beogradu Gradbeno ministrstvo je že izdelalo predlog za povečanje dohodkov državnega cestnega fonda, ki je izročen finančnemu ministrstvu. Predvideno je, da bi se po predlogu Društva za ceste stekal v cestni fond del carin na motorna vozila, pnevmatike in tekočega goriva Ta delež pa naj bi bil pri posameznih predmetih različen in bi znašal 50—75°/» carinskih dohodkov. __ Stanje Narodne banke ob koncu marca Proti običaju se je naš obtok bankovcev v tretji četrtim marca precej povečal (za 230 milijonov), ker so denarni zavodi zaradi povečanja gotovinskih sredstev v bla. gajnah za primer večje potrebe dvignili večje zneske s svojih žirovnih računov pri Narodni banki. V zadnji četrtini marca se je zaradi tega obtok bankovcev navzlic običajnim večjim potrebam ob koncu meseca povečal le še za 39.3 na 6845.2 milijona din (lani se je v istem času dvignil za 207.9 na 5864.5 mili j. din). Obveznosti na gokag so se skrčile za 29.5 na 1778.9 Gospodarske vesti = Bilanca Bat'e. »Bata«, jugosloven-ska tvornica gume in obutve d. d. v Bo-rovu objavlja bilanco za leto 1938, iz katere je razvidno da izkazuje podjetje za lansko leto povečan čisti dobiček v višini 6.29 milijona din nasproti 4.59 milijona din v prejšnjem letu, 6.73 milijona din v letu 1936 in 3.89 milijona din v letu 1935. Skupaj s prenosom preostanka dobička iz prejšnjega leta znaša celotna izkazani dobiček 6.84 milijona din (pr. leto 5.39). Kosmati dobiček se je dvignil na 237 milijonov (nasproti 198, 153 in 137 milijonom v prejšnjih treh letih). Na mezdah, plačah in nagradah je podjetje lani izplačalo 90.4 milijona din (nasproti 72.0, 59.8 in 52.8 milijona din), za odpise pa je porabilo 23.7 milijona din (nasproti 26.3, 20.2 in 14.0). Investicije so izkazane s knjižno vrednostjo 106 milijonov din (pr. leto 98), zaloge surovin in blaga pa z vrednostjo 97 milijonov (pr. leto 73). Glavnica družbe znaša nespremenjeno 40 milijonov, rezerve so dosegle 48.2 milijona (pr. leto 43.7), upniki pa so izkazani z 71.3 milijona din (pr. leto 54.3). = Naš Izvoz leSa v Nemčijo v drugem letošnjem četrtletju. Ministrstvo za gozdove in rudnike je obvestilo zainteresirane gospodarske organizacije, da znaša kontingent za izvoz lesa v Nemčijo v drugem letošnjem četrtletju 2.6 milijona mark. Vi. šina kontingenta se bo naknadno še spremenila, kolikor se bo izkazalo, da kontingent v prvem četrtletju ni bil v celoti izkoriščen ah pa da je bil prekoračen. — Povečanje produkcije v borskih rudnikih. Iz Pariza poročajo, da se je v marcu produkcija bakrene rude v borskih rudnikih povečala na 96.668 ton nasproti 68.397 tonam v lanskem marcu. Produkcija surovega bakra pa je narasla na 4689 ton nasproti 4310 tonam v lanskem marcu. — Nov rudn'k bakrene rnde. Nemški listi poročajo, da so bila v zadnjem času uspešno končana geološka raziskovanja terenov v bližini Valjeva, ki so pokazala, da so tam znatna ležišča bakrene rude, ki vsebuje večji odstotek bakra, kakor se je prvotno domnevalo. Na tem področju in pri raziskavanju je predvsem zainteresirana nemška industrijska skupina Mans-feld. = Licenciranje bikov. Na osnovi zakona o p:speševanju živinoreje bo v mestni občini ljubljanski namesto rednega jesenskega licenciranja, ki je moralo biti preloženo zaradi slinavke in parkljevke, redno licenciranje bikov v sredo 19. aprila po naslednjem razporedu: Za Moste m štepanjo vas ob 8. zjutraj na dvorišču g. Franca Cerneta. posestnika na Zaloški cesti št. 142; za Barje cb 9. uri na dvorišču gostilne pri Mokaiju; za Vič ob 10 uri ca dvorišču g. Alojzija Beliča; Vič št. 29.; za Dravlje in Znpuže od 10.30 na dvor šču g. Franceta Tomca, Dravlje št. 218.; za šiško in Koseze ob 11. uri na dvorišču g. Valentina Babnika. Zg. šiška št. 32. Opozarjamo vse biikorejce, naj prineso seboj izvlečke iz rodevnika glede porekla bikov hkrati pa tudi na to, da je pripuščanje nelicerciranih b'kov nedopustno in da bodo vsi prestopki v tem pogledu strogo kaznovani = Dobave. Štab. mornarice kralj. Jugoslavije v Zemoinu sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo raznega železnega materiala Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 19. t. m. ponudbe za di/bavo raznega o odja za mizarsko delavnico. Direkcij drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo gumenih plošč, mag.iezitnoga kita in steklenih termometrov. Hidrografski lmštimt mornarice v Splitu sprejema do 1 maja ponudbe za dobavo razne vrste tiskovnega papirja. = Licitacije. Dne 17 t. m bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za napravo električnega voda visoke napetosti v Škofji Loki. 18. t. m. pa za dobavo 10-000 m2 jute Dne 25. t. m bo pri zavodu »Obi-ličevo«, Kručevac-Obiličevo licitacija za dobavo 10.500 komadov baze za civi ne maske. 1 maja za dobavo pirometrov in termometrov. 2. maja pa za dobavo železnih cevi. Dne 3. ma;a bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo barv ie ličarskega materiala, 4. maja pa za dobavo zastav in tkanin za zastave. SIRMI0NE Lago di Garda »Zeleni otok zdravilnih vrelcev* Hotel Sirmione (Hotel Terme) Albergo Boiola ————— Termalna kopališča v hiši ' so bili še v (p/o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 88 (v Beogradu po 87.50 — 87.75), v 7®/« investicijskem pesojilu po 99 (v Beogradu po 100), v 7% Blairovem posojilu po 89 — 90 (v Beogradu po 91) in v delnicah PAB po 216 (v Beogradu po 214 — 216). DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2348 — 2386, Berlin 1778.12 — 1795.88, Bruselj 744 — 756, Curih 995 — 1005, London 207.12 — 210.32, New York 4408 — 4468, Pariz 116-95 — 119.25, Trst 232.95 — 236-05. Curih. Beograd 10, Pariz 11.81, London 20.8725, New York 446, Bruselj 75.00, Milan 23.45, Amsterdam 236-70, Berlin 178.70, Stockholm 107.62, Oslo 104.90, Ko-bentevn 93.20, Sofija 5.40, Varšava 84, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.30. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 453.50 — 455, 4«/« agrarne 60 — 61 50, 4% severne agrarne 60 den., 6% begluške 88 den., 6•/• dalm.. agrarne 87 — 88, 7% sta-biliz 97.50 den., 7«/o invest. 99 — 100.50, 7% Blair 90 — 91, 8«/o Blair 99 — 100; delnice; PAB 216 — 217.50, Gutman 35 den., šečerana Osijek 85 den., Isis 25 Jen. Beograd. Vojna škoda 455.75 — 456-25 (454 50 — 456), 4«/o agrarne 60 — 61 (60.50 — 61) 4% severne agrarne 60 — 61, 6°/o begluške 88.75 — 89 ( 88.75), 6°/» dalm. agrarne 87.75 — 88 (87.50 — 87.75) 7«/0 stabiliz. 98-50 den., 7»/o invest. 99.50 — 100.50 (100), 7% Seligman 99.50 den., 7% Blair 91 den. (91), Narodna banka 7500 bL, PAB — (214 — 216). Rlagovna tržišča 2ITO -f Chicago, 14. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 69.375, za julij 68.753, za sept. 69; koruza: za maj 47.875, za julij 49.375. za sept. 50.25. -f \Vinnipeg, 14. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 60.875, za julij 62, za okt. 63.175. -f- Novosadska blagovna borza (14. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica: baška 152 — 155, banatska 141 — 150, srem-ska 153 — 155. Bž: baška 142.50 — 145 Ječmen: baški in sremski 64 65 kg 160 - 162 50 jari 68 kg 180 - 185 Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 152.50. Koruza. oa$ka pariteta Indjija in Vršac 97 — 98. Moka: ba?ka in banatska »Og« in »Ogg« 240 — 250; »2« 220 — 230; »5« K H i 210 »6« 18-J 190 »7» 150 160; »8« 112 50 — 115. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 272.50 - 275. Otrobi; baški 110 — 112. sremski 104 — 106. banatski 101 — 103. -j- Budimpeštanska terminska borza (14. t. m.). Tendenca lahka. Koruza: za maj 17.45 — 17.47, za julij 17.73 — 17.75. 2IV1NA -f Mariborski »vinjski sejem. Na svinjski sejem 14. t. m. je bilo prignanih 237, prodanih pa 118 svinj. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 80 do 100 din, 7 do 9 tednov stari 115 do 140, 3 do 4 mesecev stari 200 do 280, 5 do 7 mesecev stari 330 do 450, 8. do 10 mesecev stari 470 do 510, eno leto stari 730 do 900 din. Svinje so se prodajale po 6 do 8 din za kg žive teže in 8 do 11 din za kg mrtve teže. Sskol Sokol v Murski Soboti. Pred kratkim je »Jutro« navajalo, da je imel Sokol v Murski Soboti v letu 1938. kot glavni dobitek na tomboli avtomobil, kar ne ustreza resnici. Glavni dobitek je bil samo motorno kolo. Rorze 14. aprila Na juigoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80), prav tako angleški funti (specialni tečaj 238, svobodni tečaj 258). Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 30, v Beogradu pa so se nudili po 30.25. Na zagrebškem efektnem tržišču se Je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala najprej po 450, pozneje pa se je nekoliko okrepila ta je bil promet po 454 j (v Beogradu po 454.50 — 456). Zaključki Zbor župnih sokolskih načelnikov Beograd, 14. aprila, p. Prihodnji petek se prične v Beogradu letni zbor župnih sokolskih načelnikov. V zvezi z njim je danes pričel zasedati tehnični od,bor sa-vez SKJ. Iz Ptisja j— Zvočni kino Ptuj predvaja danes ob 20. in -utri v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Mozart« Kot dodatek Foxov tednik in kulturni film. (—) Iz Brežic br— Nesreča. Na velikonočno soboto se je odpravil Ogorevc Josip v družbi svojih sester in šušterja Rudolfa proti nekemu hribu blizu Pišec, kjer je hotel po starem običaju streljati z možnarjem pred blagoslovom ob 10 uri dopoldne. Na hrib je šel sam, a njegova družba je ostala ob vnožju. Dobro je nabil možnar, ki pa je prehitro eksplodiral in mu hudo poškodoval levico. br— Velik požar. Na veliko noč ponoči je nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Novoselca Ivana v Brezini pri ' Brežicah. Gasilci iz Zakota in Dečnih sel so prihiteli takoj s svojima brizgalnama na pomoč. Poslopje je pogorelo s silno naglico do tal. S poslopjem vred je zgorelo mnogo ž;vcža in poljskega orodja. Posestnik je bil za malenkost zavarovan. Požar je prva opazila soseda Dvoršakova Antonija, ko se je okoli pol 23. ure prebudila i in videla, da se je poslopje vžigalo s čelne strani od banovinske ceste. Sklepati je iz tega, da je kaka mimoidoča oseba vrgla ogorek cigarete blizu listnjaka. ki je bil ! nekaj korakov od banovinske ceste. Ker je bil to noč precej močan veter, je možno, da je veter ta ogorek prenesel v listnjak. Iz Trbovelj t— Opozarjamo starše, da bo te dni cepljenje otrok po naslednjem vrstnem redu: Deca roj. leta 1938. iz Retja in Lok se bo cepila proti kozam 17. aprila ob 14. v šoli na Vodah, pregled cepljenja pa se bo vršil 24. t. m. ob isti uri istotam. Deca roj. 1938 iz Trbovelj, Gaberskega.Knez-dola, Planinske vasi in Ojstrega se bo cepila 21. t. m. ob 14. v šoli v Trbovljah, pregled cepljenja pa se bo vršil 28. t_ m ob isti uri istotam. Deca iz Sv. Katarine in sv. Maika leta 1938 ob 14 v meščanski šoli v Trtiovljah, pregled 26 aprila ob isti uri istotam. Cepljenje otrok iz sv. Planine 22. t. m. v šoli na sv. Planini, pregled 29. aprila, ob isti uri istotam. Za učence kmetijske in rudarske nadaljevalne šole bo cepljenje ob 16-30 v šoli v Trbovljah, pregled pa 28. t. m. Neuprr.v"čeno iz^sta-| li bodo kaznovani. t— Močan ogenj je zajel na velikonočni ponedeljek Klečico nad trgom Trbovlje. Ogenj je baje zacetila mladina, ki se je tisti popoldan na Klečici igrala s petardami. Ogorki so padli v izsušeni mah, ki se je hitro vnel. Trboveljski gasilci so bili pravočasno na mestu ter so s krampi, lopatami in vejami udušili ogenj. Gašenje z vodo ni uspelo, ker so brizgaJnd motorji odpovedali Požar na Klečici ni prizadejal nobene večje materialne škode. t_ Delavsko pev^o društvo »Zarja«, o katerem smo že opetavano poročali, da vneto goji zborovsko petje, priredi v nedeljo 16- t. ra. ob 20. v Sokolskem demu koncert z izbranim pevskim sporedom. Zarjami bodo pod vodstvom spretnega g. R. Delničarja med drugim zapeli pesmi F. Venturinija, Adamiča O. Molla, štiri pasmi pa so posvečene spominu Zorka Prelovca, M je bil našim rudarskim pevcem vsikdar naklonjen glasbeni podpornik ter je za Zarjo uglasbil nekoliko lepih pesmi. Zarja je eno najdejavnejših trboveljskih društev, se glasbeno izpopolnjuje iz leta v leto, ter je svoje pevske sposobnosti izpričala že s številnimi pevskimi prireditvami ki so vedno prav dobro uspele. Rudarska pevska družina je pretekli leto priredila tudi več koncertov izven Trbovelj in pela v ljubljanskem radiju. Prepričani smo, da bo koncert v nedeljo zvečer vnovič utrdil lepi glasbeni sloves naših rudarjev, o katerih je splošno znano. da z veliko nadarjenostjo in veseljem gojijo slovensko pesem. ★ RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes in jutri ob običajnih urah veselo opereto iz manevrskega življenja »Polk ljubezni«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. Prihodnji program »Izgubljena patrola«. 100% češki film. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri vsako krat samo ob 8. zvečer opereto »Dunajski zvoki«. V glavni vlogi Leo Slezak. (—) Naš« **lei^t!šče DRAMA Sobota 15 Živi mrtvec. Red B. Nedelja, 16. ob 20.: Hlapci. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 17.: Zaprto. V drami bodo imeli abonenti reda B drevi predstavo učinkovite Tolstojeve drame »živi mrtvec« s Kraljem v naslovni vlogi Predstava spada v vrsto najtehtnejših dram iz svetovne literature. — V nedeljo zvečer ponovijo Cankarjevo dramo »Hlapce« po znižanih cenah izven abonma-a. Drama je imela v letošnji sezoni izrt n uspeh. V glavnih vlogah Debevec, Skrbm-šek, Gregorin, Lipah, Potokar. Režiser Debevec. — V drami študirajo Shakespeare-jevo igro »Othello« z Levarjem v naslovni vlogi. Režijo vodi profesor šest, OPEKA Sobota 15. Vse za šalo. Premierski abonma. Nedelja. 16. ob 20.: Vse za šalo. Izven. Znižane cene Gostuje Danilo Gorinšek. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek, 18.: štirje grobijani Red A. V operi bodo drevi uprizorili izvirno slovensko opereto »Vse za šalo« za premierski abonma. Zasedba premierska. V glavnih vlogah: Ribičeva, Poličeva, Barbi-čeva, Rakarjeva, Daneš, Sancin, Peček, Drenovec. Dirigent Žebre. Režiser Gorinšek. — V nedeljo bo v operi samo večerna predstava, in sicer repriza operete »Vse za šalo«. Pri tej predstavi bo igral najpomembnejšo moško vlogo avtor Danilo Gorinšek, član mariborskega narodnega gledališča, Gorinšek je znan kot izvrsten humorist. Veljale bodo znižane cene. — Ponovno opozarjamo na gostovanje slavne pevke Zinke Kunc-Milanove, ki je določeno za sredo 19. t. m Svetovno priznana umetnica bo pela vlogo Aide v Verdijevi istoimenski operi. Cene od 65 din navzdol. — Ker je morala gledališka uprava za četrtek določeno uprizoritev opere »Lo-hengrin« zaradi napak v napeljavah mestne elektrike odpovedati, veljajo za to pred. stavo kupljene vstopnice za prihodnjo uprizoritev »Lohengrina«. Najbrž bo ta predstava 27. t. m — Naslovno vlogo v Verdijevi operi »Falstafu«, ki se bo pela prvič na slovenskem odru v soboto 22. t. m., bo pel režiser Robert Primožič. Opero bo na-študiral ravnatelj Polič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 15. ob 20.: Upniki, na plan. Premiera. Red D. Nedelja, 16. ob 15.: Dijak prosjak. Ob 20.: Upniki, na plan. Ponedeljek, 17. ob 20.: Koncert Umet. tedna. Red D. I Sobota 15. aprila Ljubljana 12: Akustični kalejdoskop (plošče). — 12.45: Poroč.la. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi.— 17: Otroška ura: Otroška povest in »Ga-šperček«. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester igra za delopust. — 18.40: Organizacija našega tujskega prometa (g- Gojko Pipenbacher). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Zagrebški igralci v Beogradu 1862. — 19.50: Plošče. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Vesel živalski krog. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec, igra Radijski orkester. Beograd 16.45: Narodna glasba.—17.50: Petje in plošče. — 20: Narodne pesmi. — 21: Orkester. — 22.15: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Prenos opere iz Narod, gledališča. — Praga 20.10: Konccrtni večer.— Varšava 21: Večer šla-gerjev. — 22: Ples. — Sofija 16.30: Lahka in plesna muzika. — 19.30: Variacije. — 20: Petje. — 20.55: Koncert solistov in orkestra. — 21.45: Lahka in plesna muzika. — 22.30: Bolgarske pesmi. — Dunaj 12: Dunajski simfoniki. — 15.30: Veselo petje. — 16: Lahka glasba. — 18.50: Zabaven spored. — 20.10: Vesela muzika. — 22.20: škotski plesi. — 22.45: Kakor Miinehen. — Berlin 19': Melodije za ples. — 20.10: Koncert vojaške godbe. — 21: Mali orkester. — 22.30: Iz Miinchena. — Miinehen 19: Lfhka godba. — 20.10: Zabaven večer. — 22.20: Sobotni ples. — Paviz 20.30: Tahka glasba. — 21.15: Operni prenos. Poldrag milijon zaklonišč v Angliji Ob začetku tega leta so angleške oblasti izdale prvo naročilo za 400.000 prenosljivih jeklenih zaklonišč zoper zračne napade, ki so namenjeni za 4 do 5 ljudi m ki naj bi jih varovali proti drobcem bomb ter ruševinam podirajočih se zgradb. Sedaj bo vlada naročila še milijon takšnih zaklonišč in hoče z vsemi silami pospešiti njih produkcijo. Istočasno je naročila potrebne množine jekla za predelavo hišnih kleti v zaklonišča. Vsa ta naročila bodo angleško jaklar-sko proizvodnjo letos tako povečala, da bo znašala več nego 11 milijonov ton, tako da bo lainsko proizvodnjo prekosila za mili jon ton. Umetna megla v Varšavi V uradu za nabiranje rekrutov v Londonu je zadnje čase zelo živahno. Odziv mladine za prostovoljno vojaško službo je naravnost odličen Obed z ugankami Težka preizkušnja za francoske sladokusce Največja zveza francoskih sladokuscev, »Assocdation des gastronomes regionalistes, je postavila okus in znanje svojih članov na hudo preizkušnjo. V nekem pariškem hotelu je priredila obed, ki go njegove jedi in vina držali v največji tajnosti. Po obedu so morali udeleženci na vprašalni poli označiti ime in pripravo poediniih jedi ter izvor in letnik vin. Pet in šestdeset sladokuscev se je udeležilo tega tekmovanja. Uspeh je bil kla-vern, ugotavlja L. Vilain, ki je skupaj z znanim kuharjem R. Delormom sestavil ta obed v hotelu du Louvre. Zmagovalec za vina, znan romanopisec, je iizmed šestih vrst vina spoznal izvor in letnik pet;h, večina udeležencev pa se je motila, da je bilo kaj. Pomerol so smatrali n. pr. za burgundca, sarthečana so navajali za saumurca, baraaca ali celo cha-bhsa. Kar se pa tiče jedi, je bilo še hujše. Zmagovalec. neki g astronom iz Rojena, je med sedmimi jedmi le tri označil pravilno. Stvar pa v resnici ni bila Lahka. Bisqiie, ribja juha iz pretisnjenih mehkužcev, je bila izdelana iz morskih pajkov in školjk namesto iz klasičnih jasto-gov in rakov. Nihče ni spoznal školjk. Za S upre me de Poisson so izbrali neko ribo iz Rokavskega preliva. En sam ude- leženec je spoznal to ribo, in to je bila neka — dama. Divjačino, ki so jo pripravili na lovski način, so smatrali za srno, damjaka, divjega prašiča. »To je past, »divjačina« je ma-rinirana govedina«, so menil' strokovnjaki — toda bila je severni jelen. Neki trgovec z divjačino iz Boulogna ga je bil dobavil v na po! zmrznjenem stanju za ta obed. Štiri dni so ga marimirali. Nihče ni spoznal, da je bil slastni pire, ki so ga servirali s severnim jelenom, iz alžirskega sladkega krompirja in španske čebule V chaud-froidu, ki ga plošno pripravljajo- iz nežne kuretme. so videli vse mogoče ribe — bil je pa preprosto iz kun-čevine. Da bi dobili nežno belo meso, so kunce štirinajst dni hranili samo z najfinejšimi travami, zadnje dni pa so jim dajali po eno čajno žličko konjaka, da bi se jim meso parfemiralo, kakor delajo to kmetje v Ardenih. Solato so pripravili iz tenko zrezanih en-divij in baskiških krompirjev, ki jih uporabljajo drugače samo za garniranje. De-sert je predstavljala šarlota iz maroške vodene din je in papajev. Po tem menuju. ki je prinesel sama presenečenja, so si morali udeleženci malo osramočeni priznati, da se mora gastronom do popolnosti mnogo učiti. V poljski prestolnici so Imeli pred kratkim zelo nspešen poskus proti napadom is zraka. Z umetno meglo so spretno zakrili cele mestne četrti prešminkali v »bolne« ter jim dajali ber-glje, očala za slepce tudi prave pohabljence, da so sodelovali kot statisti v kapelah. Posebna »policija« trusta je skrbela z vsemi pripomočki za to, da ni bilo konkurence. Ce je »neorganiziranemu« revežu padlo na um, da je na svojo roko nastopal kot cestni muzikant, so ga tako dolgo nadlegovali in tudi pretepali, da je posel opustil ali pa se dal angažirati trustu. Sedaj pa je justica v veliki zadregi, po katerem paragrafu naj nastopi proti zločinski šestorici trustovskih magnatov. Cestna muzika je prav tako dovoljena kakor organiziranje kapel. Magnati pa vse eno ne bodo ušli. S tem, da so zakrivali svoje milijonske dohodke, so zagrešili težko davčno sleparstvo, ki se v Angliji kaznuje z vso strogostjo. evelandski mori Težave ameriške policije V clevelandskem predmestju Kingsbury Runu je policija spet našla truplo gole ženske. Glave ni bilo. Cievelanaskega prebivalstva se je polastila prava panika, kajti najdba kaže da je skrivnostni množestveni morilec, »Torso-Slayer«, spet na delu. Sedaj si je poiskal štirinajsto žrtev, kolikor je to policiji znano. Med žrtvami, ki se ponavljajo od 1.1934. dalje in kažejo vedno na istega storilca, je nekoliko moških. Nekaj časa je bil mir. ljudje so si oddahnili. Sedaj pa kaže, da bo pričela pošast v človeški podobi spet s svojim grozotnim delom. Groza je med ljudmi tem večja, ker policija doslej ni mogla najti pravega sledu. V zadnjih letih so aretirali 150 sumljivih ljudi, a vse so morali po strogem zasliševanju izpustiti. Večino umorjenih žensk brez glave so našli v predmestju Kingsbury Run. Policija je bila vesela, ko je prijela enorokega zločinca Willieja. »rečno podgano«, ki je bil znan z nekaterimi izmed umorjenih žensk, kakor so mogli dognati. Toda Wil-lieja so morah spet izpustiti in zasledovanje se je začelo znova. Policija je že sistematično preiskala vse zločinske četrti Clevelanda, ne da bi imela najmanjšega uspeha. Poljske priprave za vse primere Uradni list poljske vlade je te dni objavil za primer mobilizacije veljavne odredbe, med njimi pravico zasege zasebnih vozil, avtomobilov in voz za priprego, motornih vozil, motociklov in koles ter konj. Prav tako ima poljska vlada pravico zaseči radijske aparate, zlasti sprejemnike za kratke valove. Obenem je bilo javnosti sporočeno, da ima vlada poblastilo angažirati vse osebe do 60. leta starosti, ki so v prometni službi ANEKDOTA Ko je bil Aleksander Duinas v Berlinu in je obiskal predstavo Schillerjevih »Razbojnikov«, se je pred gledališčem zbrala velika množica. Skozi izhod za umetnike se je Dumas odtegn>! svojim častilcem. Zvečer je prišel v 'lOtelu v njegovo sobo natakar in prosil tujega gospoda, naj se vpiše v knjigo za goste. »Ah ste oili v gledališču, gospod?« je -prašal natakar. »Da«, je odgovoril Dumss. — »Al? ste videli Dumasa?« — »Da.« — »O, to ste bili STečni, gospod! Že daigo sanjam o tem, da bi videl Dumasa.« ;e vzdihnil natakar. — »Dal vam bom priliko.,« je odgovoTiil pisatelj. »Res? je vprašal natakar. »Res«, je potrdil Dumas. Med tem je pisatelj zapisal svoje ime ▼ knjigo in ko ga je natakar prebral, je bil sprva ves iz sebe. Pot-im si je pa :zmislil nekaj sijajnega. Pred hotelom se je bila zbrala spet množica m za ceno enega tolarja na osebo je natakar poedince spuščal v hotel, da so lahko skozi ključavnico pogledali, kako se je pisatelj odpravljal spat~. VSAK DAN ENA Bolezen kraljice Geraldine V teku četrtkovega dopoldneva se je stanje kraljice GeTaldine zopet poslabšalo. Pri bolnici se neprestano mudi neki dunajski specialist za porodništva Ubijalke kač V bližini Melbournea v Avstraliji je pred kratkim prestopila svoje bregove »Reka konjske podkve« in preplavila ozemlje okrog sebe. Ko se je umaknila znova v svojo strugo, je bilo daleč naokrog vse blatno in uničeno, le veliki kamni so ostali na suhem. Sestre Mollie, Elisabeth in Nellie Milte, ki ima njih oče posestvo ob reki, so se spravile na delo, da napravijo nekaj reda. Dekleta pa so doživela neprijetno presenečenje. Vsepovsod so se plazile izpod kamnov kače in sikale vanje. Sestre pa niso zaman pionirjeve hčerke. Pogumno so pobirale kamne in jih začele metati v kače. Ko so po opravljenem delu preštele rezultat tega nenavadnega »lova«, so ugotovile, da so pokončale nič manj nego 304 kače! Vojaški zavojevalec Albanije General Guzzoni, poveljnik italijanske ekspedicije, ki je zasedla Albanijo Ameriška napoved za 1. 1940. V Clevelandu je imel znani astronom Rassell govor,- v katerem je napovedal za prfcoin 200; državne uslužbence po Din 100.— Ivan Legat, LJUBLJANA, Prešernova 44 MARIBOR, Vetrinjsks 30 OTVOR3EN Hotel Balkan Telefon -373 Beograd - Terazi;e 26 Novo sezidani hotel v centru prestolnice — na Terazijah — s 100 sobami — najmodernejši komfort — razkošno opremljeni apartmaji — v vseh sobah tekoča mrzla in topla voda in telefon — centralna kurjava — kopalnice — lift — saloni — dvorana za konference — odličen restavrant — cene zmerne — postrežba brezhibna. Direktna avtobusna in tramvajska zveza s sejmiščem in vsem Beogradom, tako da je hotel dostopen vsakomur, a posebno poslovnemu svetu. Hotelir MILENKO MESAROVIC, 20-Ietni zakupnik hotela »London« v Beogradu. rAŠČ. ZNAMKA ROTBART Prvovrstni trboveljski PREMOČ brez prahu, koks, suha drva nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telef. 20-59. Za vsako družino najlepša oblačila. Posebno moške obleke, trenškoti, krasno perilo Itd. s) nabavite najboljše ln najceneje pil Presker, Sv. PETRA C. 14. Zahvala Moj pokojni soprog gosp. AVGUST LAVRENCIč je bil zavarovan za življenje pri zavarovalni družbi »JUGOSLAVIJA« Kljub temu, da je zavarovanje trajalo le kratek čas in da premije niso bile plačane v zakonitem roku, mi je družba iz proste volje priznala primerno odškodnino. Zahvaljujem se družbi za to njeno kulanco in dobrohotnost najlepše ter jo vsakomur prav toplo priporočam. CELJE, dne 4. aprila 1939. Helena Lavrenčič, CELJE ZAHVALA Za jugoslovenski patent št. 7075 od 1. januarja 1930 na: »KEMIČNO NEUTRALNE ZLITINE CHROMA ali CHROM-NIKEL-JEKLA (Chemisch neutrale Chrom- oder Chrom- nickelstahllegierungen«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: inž. HINKO PETRIČ, patentni inženjer, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Globoko ganjeni nad izrazi sočutja ob prebridki izgubi našega nadvse ljubljenega KONRADA ERHOVNICA POSLOVODJE TOVARNE L KLUN IN TOV. se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni gospodarjem tovarne I. Klun in tov. ter delavstvu njemu na čelu gosp. Anton Sobarju. Zahvaljujemo se zastopnikom gasilske zajednice, gasilske župe Kočevje ter vsem gasilcem in Sokolom ribniškega okrožja, pevcem, govornikom, darovalcem vencev in vsem posameznikom, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. V RIBNICI, dne 14. aprila 1939. ŽALUJOČI OSTALI Kdor oglašuje - ta napreduje Zahvala! trgovski samopomoči v mariboru izrekam udano zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem soprogu Achtig Albertu. Pri tej priliki si dovoljujem predvsem trgovskim krogom toplo priporočati, da se zavarujejo pri imenovani karitativni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti cenenim prispevkom. MARIBOR, dne 14. aprila 1939. ^ _ Achtig Antonija, vdova po gostilničarju, s. r. Mestni pogrebn zavod Občina tiubljaoa Opremljeno sobo v bližini Sv. Petra cerkve po možnosti v pritličju, — iščem za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Štev. 66«. 76l8-23a Dotrpel je naš ljubljeni očka, sin in brat, gospod STANE ČUK USLUŽBENEC DRŽ. ŽEL. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 15. t. m. ob pol 3. mi popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 14. aprila 1939. Rodbina Anton čukova ZAHVALA Vsem, ki so ob težki izgubi našega ljubljenega tn nepozabnega soproga in papana, gospoda ERNESTA ČERNETA ŽEL. URADNIKA na katerikoli način z nami sočustvovali in nam ob težkih urah stali na strani, mu poklonili cvetje in ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 17. aprila ob pol 7. uri v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Globoko žalujoča soproga s hčerkama Utejnje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.