Političen list za slovenski narod.
p« poStl prejeman TelJA: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., zaeetrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en meseo 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, ve« na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravniltvo (administracija) in ekspedieija, Semeniske ulice it. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se dena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja Tsalt dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
^tev. 103.
V Ljubljani, v četrtek 17. julija 1884.
Letnik XII.
O duhovenski kon^rui.
Iz Leskoviee.
Pregledal sem poročilo odseka za vravnanje du-hovenske kongrue in načrt postave, kakoršna pride skoraj v obravnavo državnega zbora. Naj razodenem o tem svoje mnenje; vredništvo „Slovenea" pa prosim, naj smatra to izjavo kot moje osebno mnenje, in čeravno se morda z njo v vsem ne strinja, vendar prosim neprikrajšano, nespremenjeno priobčiti, ker sam prevzamem vso odgovornost, tembolj, ker to, o čemur govorim, še ni potrjena postava, ampak samo predlog postave, in o takem bo menda vsaj svobodno govoriti, brez strahu pred državnim pravd-nikom.
Poročilo najprvo poda kratko zgodovino o tem, kako se že okolo 100 let državna oblast pripravlja katoliškemu duhovstvu plačo vrediti, oziroma zbolj-šati, seveda brez vdeležitve cerkvenih predstojnikov. To tirja duh časa, da se sklepa o nas brez nas. Državna vsemogočnost je nekdaj ustanovila verski zaklad, kako? — o tem ni varno govoriti v političnem listu; kdor se hoče nekoliko podučiti, naj čita Martinijevo brošuro „Zur Congruafrage". *) Ta dobrotljivost in skrbljivost je potem duhovnikom plače določevala, to je krajšala in strigla dohodke do današnjega dneva, tako da ni mogoče nikjer več kaj pristriči. V ljubeznjivi skrbi za pičlo dotirano du-hovstvo znašla je tudi nove izjemne davke za verski zaklad (Religionsfondsteuer); tako, da ne država, ampak prav za prav boljše plačani duhovniki morajo podpirati svoje revnejše sobrate. Leta 1876 se je pod blagim ministrom Stremajrom predložil državnemu zboru načrt postave o duhovenski kongrui; ker je pa liberalni večini potekel čas vladanja, zato se ni mogla pečati s to zadevo; predlog Stremajrov pa je sedanja menda bolj konservativna vlada z majhnimi, nebistvenimi spremembami 1. 1880 zopet
*) To brošuro so spisali in pod izmišljenim imenom Martini izdali novi knez in škof Ljubljanski, mil gosp. dr. Jakob M i s s i a.	Vredn.
predložila. Ako bi se sprejel ta predlog, potem naravnost povem, da bi nam ne bilo skoraj nič po-magano. V tem predlogu veje ravno tisti duh časa, ki ima duhovstvo za neko potrebno zlo; tisti duh časa, ki za duhovstvo kuje izjemne postave; tisti duh časa, ki v podporo „Krachritterjem" in falitnim železnicam zavrže neštete milijone, skromnemu duhovstvu pa hoče pomagati z 263.516 gold.
Od leta 1876 do zdaj seje namreč duhovnikom kosec kruha malo više obesil, t. j. pri fatiranji izpraznjenih služb so „durch eine strammere Handhabung der geltenden Normen", kakor pravi poročilo, vedno več dohodkov in manj stroškov našli, tako da bi po vladnem predlogu za povišanje kongrue 7856 duhovnom zadostovalo 263.516 gold. državne pomoči. To so razvidi iz sledečega računa: Dohodki iz verskega zaklada znašajo 3,599.015 gold., do zdaj je država dodajala k verskemu zakladu za kongruo 136.535 gold.; po vladnem predlogu bi doložila za povišano kongruo 898.952 goldinarjev. Davek za verski zaklad pa znaša 635.436 gold.; toraj bi država sama doložila le 263.516 gold.; toraj pride na enega vprek malo čez 33 gold. Kaj ne to je povišanje plače za vse opravila, ktera opravljamo v imenu države!
Zraven tega določuje § 2 vladnega predloga, da bi se ta podpora, oziroma doneski zanjo iz verskega zaklada in od davka za verski zaklad, vsako leto sproti postavno določevala; toraj bi vselej večina državnega zbora imela v rokah osodo duhovstva. Gorje nam, kadar bi bila ta večina liberalna! Ali se ne pravi to, stradajočerau košček kruha pomoliti, zraven pa se pogajati in sklepati, je li v resnici vreden in potreben tolike velikodušne pomoči?
§ 1 vladnega predloga v duhovsko plačo všteva vse dohodke, ktere prejema iz cerkvenih ali podpornih fondov. Ako bi si toraj duhovni sami hoteli pomagati in bi ustanovili podporno društvo, ktero bi posamnim dolagalo nekoliko podpore, bi se po vladnem načrtu vse vračuuilo v gotovo plačo. V Ljubljanski škofiji imamo podporno društvo; ako bi to društvo v posebnih slučajih tema ali unemu
dalo podpore 100 gold., hitro bi se mu zaračunili v kongruo, in revež bi bil na tem kakor poprej.
Predlog, kterega podaja odsek za vravnanje kongrue, je sicer nekoliko ugodnejši, vendar ima še toliko nepriličnosti, da bi bilo povišanje kongrue le neznatno, zlasti zarad tega, ker se administrativnim organom pušča preveč delokroga za samovoljno postopanje.
(Dalje prih.)
Prazno vpitje. *)
Sklep nemčurskega vodstva kranjske hranilnice, da se iz rezervnega fonda vstanovi v Ljubljani nemška šola, ktere naloga bi bila ponemčenje slovenskih otrok, je napravil nepričakovano veliko nepotrebnega vriša. Da je izrekla vlada v tej zadevi svoj pomislek in si je še celo upala dvomiti, da ima hranilnično vodstvo brez vladnega privoljenja pravico in oblast izreči toliko svoto, kakor bi stala nepotrebna in naši narodnosti škodljiva šola, to je spravilo naše fakcijozne nasprotnike in njihove krivo-nose zaveznike v Gradci in na Dunaji kar iz uma. In temu se nimamo čuditi. Kdo bi se pač nadjal, da »zatirano" nemštvo na Kranjskem, ki je izgubilo povsod drugod svoje pozicije in se je moralo umakniti v zadnjo nemčusko trdnjavo, v gremium vodstva po slovenskih novcih vzdržane hranilnice, kdo bi se pač nadejal, da bi ubogo nemštvo tudi tu ne smelo uganjati svojih burk in prevračati svojih kozlov! Od sedanje Taaffe-jeve vlade, ki je zmerom vljudna in prijazna z nespravljivimi liberalci, bi kaj tacega še celo Schrey ali Schaffer ne pričakovala! Za to torej toliko vpitja in toliko britkih solz na razvalinah neštevilnih nad in upov, ktere je gojilo pri pogledu na hranilnično šolo vse zatirano avstrijsko nemštvo. Zato oni obupni vskliki in zdihi v vseh fakcijoznih listih od Ljubljanskega nemčurskega tednika noter do židovske „Neue freie Presse" in
*) Zakasnjeno.
LISTEK.
Opis Krškega okrajnega glavarstva.
„Ex omnibus aliquid, ex toto nihil."
To geslo velja najnovejši knjižici znanega šolskega pisatelja J. L., ktero smo si natančno ogledali. Vsebino cele knjižice, ki je ponatis iz lanskega in letošnjega »Učiteljskega Tovariša", kar so mu večinoma ljudski učitelji dotičnih krajev sestavili, je g. spisovatelj tako-le razdelil: 1. mesti: Krško in Kostanjevica; 2. trga: Mokronog in Eadeče; 3. šolske in župljanske občine; 4. vkupni pregled. — Ker je omenjeni g. pisatelj že toliko šolskih knjig in knjižic med svet spravil in ker se je do sedaj v javnih slovenskih časopisih o njih veljavi prav malo slišalo, naj mi slovensko občinstvo ne šteje v zlo, ako jaz o tem najnovejšem delci izrečem svojo odkritosrčno mnenje. Upam, da ne bom s svojo sodbo osamljen. Pravičnih ocen je nam Slovencem sploh potreba, ako hočemo napredovati, ter kedaj dospeti na stopinjo kulturnih narodov. Kritika ima vedno dvojni namen : ona opozarja pisatelja na napake, da se jih ve v pri-
hodnje ogibati; občinstvo pa varuje pred napačnimi nauki. Tisti časi, ko je bilo nam vse dobro — ,,le da je bilo slovensko" — so hvala Bogu že davno minuli. G. pisatelj kot zgodovinar, bi moral vendar vedeti, da kronika še ni zgodovina. Ako se je že pri opisu naslanjal na šolsko kroniko, kar je čisto prav, bi moral vendar ločiti pleve od zrna, ne pa stvar kar mehanično sestavljati. Šolski dobrotniki, ki so darovali par gld. revnim otrokom, še ne zaslužijo, da se radi tega imenujejo v zgodovini; kajti potem pridejo v zgodovino slovenskega naroda vsi podporniki »Narodnega doma"!? Koga neki briga, kteri učitelji so službovali v kacem kraji — in kako; najmanj pa to hasne šolski mladini. Malo važna zgodovinska novica je, ako svet zve, koliko zvonov ima ta ali ona cerkev, ali pa, kedaj se je kakšen zvon prenesel iz te cerkve v drugo. Morda pa tu veljajo ,,Goethe-jeve" besede: ,,Wer vieles bringt, wird Manchen etwas bringen."
Vsakemu zgodovinarju mora pred vsem »resnica" biti sveta stvar, kar pa pri našem g. J. L. koj v začetku ne nahajamo; kajti on trdi, da hodi v ta-mošnjo meščansko šolo 60 otrok. Število obiskujočih dečkov na meščanski šoli jo navadno vsako leto okoli 40—50, nikdar jih šo ni bilo 60 ! Med temi so skoro
polovica Štajarci, kar on sam omenja. Iz tega se pač razvidi, da imajo od Krške nemške meščanske šole sosednji Štajarci največ dobička, ki niti vinarja ne plačajo zd-njo.
Da bi bili »Kelti" za časa Kristusovega rojstva imeli tu blizo Krškega mesto z imenom »Neviodu-num", jako dvomim. Od dveh starin, kar so jih do-sihdob našli med današnjima vasema »Drnovo" in »Vihre", razvidimo, da je bilo tu rimsko mesto, ne pa keltsko. Tudi so že bili Rimljani pred Kristusovim rojstvom gospodarji Kranjske dežele. Kje je živel zadnje dni najslavniši kranjski zgodovinar Ivan Wajkhard Valvazor in kje je umrl, tega nam zgodovina ne ve natančno povedati. Popraševal sem naj-stareje ljudi na Krškem, če so kedaj od svojih staršev ali prastaršev kaj slišali o nekem baronu Val-vazor-ju, da bi bil tu imel vsaj hišo in spominek na starem pokopališči, pa nihče ni vedel o tem kaj povedati. Nekteri zgodovinarji menijo, da je umrl v »Bogensporgu" (Wagensperg) nad Šmartnem pri Litiji, ali pa na »Mediji" (Galleneg). Kot dijak sem nekdaj potoval po »Kanderški dolini" ter sem tudi prišel na Medijo. Tam so mi pri vhodu v grad kazali v tla vdelan kamen, z napisom o Valvazorji; pa črke na kamnu so se tako slabo poznale, da-ni---

Eeschauerjeve »Deutsche Zeitung". Posebno zadnja je prelivala krokodilove solze.
A tako 80 so vedli le časopisi vedno nasprotujoče liberalne stranke. Vse drugače so pa o ukrepu kranjske deželne vlade sodili konservativni listi. Tem se pa ni zdelo vladno postopanje nikakor čudno, anapak celo potrebno in čisto naravno; pripoznali so jim pravico, oblast in dolžnost skrbeti, da se denarji našega kmeta ne tratijo za nepotrebne stvari, stvari, ki bi bile celo povod dolgoletnega prepira in opravičene nejevolje. V dokaz rečenega priobčimo odlomek članka z naslovom: „PIany povjk" (prazno vpitje) kterega je priobčil organ češkega kluba „Pokrok".
„Naši politični protivniki ostanejo si dosledni: tako kričati in za vsako najmanjšo reč nebo in zemljo iz ravnotežja spraviti ne zna nobena politična stranka na svetu, kakor vstavoverni tabor in njegova publicistična glasila. Zato se nam ne zdi kar nič čudno, da je omenjena stranka začela po svojih listih kriminalni proces tudi radi dogodka z nemško šolo v Ljubljani. Posebno „Deutshe Zeitung" se je postavila kakor razburjeni junak na čelo, da bi poklicala vstavoverno občinstvo na političen trg in ga prepričala, da se mu zopet krivica godi, da ga čaka zopet novo zatiranje; zato naj ž njo kriči in vpije, da je z nova in zopet vznemirjeno.
O čem se pa vrši? Ljubljanska hranilnica, ktere vodstvo imajo sedaj vstavorerci v rokah, je sklenila vstanoviti in vzdrževati v Ljubljani nemško ljudsko šolo. K temu je pa morala imeti uradno dovoljenje, kterega ji pa deželna vlada ni dala. More li ktera hranilnica take stvari prevzeti; se li sme zavezati in na-se vzeti dolžnost, vsako leto toliko in toliko tisoč za šolo potrositi; ali se to sploh strinja z namenom in nalogo hraniinično: za take malenkosti se ne menijo gospodje, ki se tako radi nazivljejo čuvaje pravice in postave, ki si le sebi pridevajo privilegij postavnega in nravnega mišljenja in delovanja. Bežite paragrafi, ogni se postava, umakni se pravica — mi vstavoverni liberalci to zahtevamo, hočemo in potrebujemo. Tako je bilo v minulosti. Kar so liberalci hoteli in si izmislili, to se je zgodilo. Na postavo se ni oziralo, marveč so jo navdušeno prezirali. A da se zdaj ravno tako ne godi, da ne obvelja vedno njihova volja, to je pri njih zatiranje, to škoduje po njihovi izjavi še celo skupnemu državnemu prospehu!
O tem tedaj se še govorite ne more, da bi imela Ljubljanska hranilnica pravico vstanoviti in vzdrževati ljudsko šolo. Smo pa tudi prepričani, da bi, ko bi prišla hranilnica danes ali jutri v slovenske roke in bi hotela vstanoviti in vzdržavati slovensko šolo, bila ista „Deutsche Zeitung" prva, ki bi z vsemi močmi kričala, da se lomi postava, da podpirajo uradi krivico, da je zašla avstrijska država s pota pravice in postave in da ugaja le narodnim željam. Ko bi se pa radi zidanja in vzdrževanja nemške šole rušila postava in bi se radi tega zanemarjal namen hranilničen, bi pa to šlo in bi bilo nravno, kulturno!
„Deutsche Zeitung" toči, kakor rečeno, britke solze nad zatiranjem Nemcev, ktere je zopet ta dogodek močno razžalil in potrl. Zatiranje Nemcev! Mi ne vemo koliko je v Ljubljani pravih Nemcev,
pa „Deutsche Zeitung" gotovo tudi ne ve. Govorjenje pa o 7000 Nemcev v Ljubljani je pa prav po otročje smešno. Le predobro je znano, kako niso mogli več nemški poglavarji v Ljubljani vstrahovati ljudstva in kako so morali izročiti gospodarstvo drugim. Številka, ktero kaže oficijelno ljudsko popisovanje, je pa priča in dokaz okrute nemške vlade, ktera je v mešanih krajih in občinah naštela toliko Nemcev, kolikor se ji je brez studa in bojazni zlj ubilo.
Ta pena, ti navidnezni tisoči Ljubljanskih Nemcev, ne bode več nikogar zmotila. Ljubljana je slovensko in slovansko mesto in tega fakta in te resnice ne spremeni deset hranilnic in tudi ne dvajset nemških šol. Ko bi vstavoverni liberalci hladno s temi fakti računili, opustili bi smešnost, da morejo z umetnimi sredstvi to slovensko mesto ponemčiti, opustili bi prepričanje, da morejo s po-temki novimi sredstvi preslepiti svet, da je Ljubljana nemška.
Bahanje z močjo in silo nemštva v Ljubljani je ošabnost in zatrjevanje, da so Nemci zatirani, ako ne sme hranilnica nemške šole vzdržavati, je skrito pa prevdarjeno in dobro osnovano ščuvanje nemškega prebivalstva.
Pazen opazovatelj liberalnih praktik je pa vse jedno iznenaden po tem novem načinu, kterega so izmislili vstavoverci za ponemčevanje slovenskega ljudstva! Ne da se tajiti, da je ta način zelo praktičen. Saj slovansko prebivalstvo bi dalo s svojimi vlogami vstavovercem denar na razpolaganje in ti bi zanj zidali šole, v kterih bi nemčili slovensko deco. V resnici Macchiaveli bi moral iti k našim fakcijoznim v šolo! Čuditi se moramo, da se morejo ti veliki gospodje, ti bogatini, ti Ljubljanski in kranjski Nemci, ki imajo vsa nravna in gmotna sredstva v izobilji, tako ponižati, da hočejo imeti z denarji ubozih in beraških Slovencev sozidano in s stroški te inferiorne rase vzdržano šolo! Ees čudimo se, da se „Deutsche Zeitung" ne sramuje svojih političnih zaveznikov, te močne in tako mnogoštevilne nemške stranke v Ljubljani, ki se hoče na tuje stroške izobraževati. Ako so res ti Nemci tako mogočni in imajo tako bogate strice, zakaj pa segajo v tuje žepe?
Tu se je pa „Deutsche Zeitung" vjela, ki sama pripoznava, da se po postavi ne more zahtevati hranilnična nemška šola; sklicuje se na državni blagor, ki zahteva, da postane nemščina lastnina najširših krogov, to je z drugimi besedami, da se pod plaščem državnih interesov vsiljuje nemščina nenemškim narodom, da se ti narodi iz državnih zahtev ponemčijo! To je pravno stališče liberalnih časnikov v prepiru radi nemške šole v Ljubljani. „Deutsche Zeitung", ki kliče na pomoč temeljne državne postave, kaže na novo hinavščino, ker se imenuje liberalno, zraven pa brani nemštvo z državnimi postavami. Gotovo ne pomisli, da zagotov-Ijajo ravno te postave pravico jezikom vseh narodov; to je pa ravno nasprotno nasilnemu ponemčenju".
Tako sodijo Čehi o nakanah nemčurskih botrov naše hranilnico. Boljše bi težko kdo razkril ničev-nosti njihovih dokazov in razlogov za potrebo hra-niluične nemške šole in hujše bi nemško liberalno stranko težko kdo obsodil. Pa kaj, ta gospoda
ostane zaslepljena, kakor je bila, ker ni je pod soln-cem bolj svojeglavne in ošabne stranke, kakor je nemško-liberalna v Avstriji in njen slabostein odrastek na Kranjskem, ki ugafija svoje fakcijozne burke v kranjskem konštitucijonelnera društvu. To je dobro, da so zlati časi tej stranki že v preteklosti in da je nastopila doba, ki ji kliče na uho: slabi smo že, ne bomo več dolgo.
Politični pregled.
v Ljubljani, 17. julija.
iBfotranje dežele.
Kakor „Edinost" poroča v dopisu iz Gorice, se v Goi'iikem deželnem zhoru ne bo stavila nikaka interpelacija zarad razžaljenja slovenskega naroda po omejitvi prihoda unanjih Slovencev k blagoslovljenji zastave podpornega društva Goriškega. Dotična interpelacija izročila se je, preden bi se bila imela staviti, še enkrat V pretres dvema slovenskima poslancema rodnima bratoma (Tonkli?). Cez pet dai sta jo dotična gospoda pritirala nazaj in rekla, da interpelacija odpade, ker se po omejitvi, ki se je zunanjim slovenskim društvom naložila, n i žalil slovenski narod! — To naj razume, kdor more, nam taka domišljija ne gre v glavo. Da se na domači zemlji domačinom odkazujejo steze, po kterih se v navadnem življenji le živina goni, za porabo, ako se slovesnosti vdeležiti hote, ko se med tem po gladkem mestnem tlaku in po snažnih ulicah, koder ljudje prebivajo, ptujci šopirijo, jein ostanesra-motno razžaljenje skupnega slovenskega naroda, naj se dotična dva gospoda Goriška poslanca tudi stokrat izrazita da ni! Na lastni zemlji pod ptujca ponižan biti, nikdar in nikjer niše za odlikovanje veljalo, in nadjamo se, da nam bodo v tem smislu tudi Goriški deželni poslanci pritrdili z njimi vred pa tudi ves slovenski narod!
„Politik" ima dopis iz Gradca, v kterem omenja, da StaJarsJei Slovenci pričakujejo postave, ki bo ravnopravnost med slovenskim in nemškim jezikom po Malem Štajarju vpeljala. Vsakdo bi se take postave veselil, na ktero je tudi sodnijski in politični uradnik navezan in vendar se je naši štajarski bratje prav nič ne vesele! Saj jim bo vendar-le dajala stališče, na kterega se bodo lahko postavljali, kedar bodo zahtevali pravice svojega jezika za-se pred sodnijo in pred glavarstvom. O da, stališče bodo imeli, in tudi pritožbe bodo lahko delali, kakor jim je to tudi še siedaj slobodno; besede pritožeb bo pa veter odnesel, kakor odpiha pleve žito vejajočemu kmetu na vse kraje sveta. Dokler bosta v Gradcu Waser predsednik deželne višje sodnije, v Celji pa dvorni svetnik Heinricher predsednik okrožne sodnije, tako dolgo se Stajarcem pač ni nadjati, da bodo se svojo slovensko besedo pred sodnijo kaj opravili, kajti uradniki ondi nastavljeni so vseskozi trdi Nemci, kterim slovenska beseda že od daleč smrdi. Slovenščine zmožni juristi odrivajo se iz Štajarskega po višjem pritisku dosledno v Ljubljano, na Stajarskem ostajajo pa sami trdi Nemci, ki se slovenskim kmetom drugače ne morejo govoriti, kakor s tolmačem in tolmačijo jim pa navadno diurnisti, ki so sa^ii tudi že zaradi tega zagrizeni nemčurji, ker se na ta način preje nadjajo nameščenja za uradnika, kakor pa če bi slovensko narodnost kazali. Da, v poslednjem slučaji so si svesti, da bi se nikdar ne povspeli do enajstega klina po lestvici C. kr. državnih uradnikov do kancelista ali pa davkarskega adjunkta. Vse bo toraj ostalo, kakor je sedaj, naj pride postava ali pa ne!
sem mogel natančno razločiti. (V novejšem času je g. Prašnikar, lastnik te grajščine, grad zelo predelal za toplice, in o omenjenem kamnu gotovo ni več duha ne sluha). Toliko je pač znano, da ste bili obe imenovani grajščini „Valvazorjeva" lastnina; tedaj je tudi mogoče, da ni v Krškem umrl, ampak na kteri od teh dveh grajščin. Pri opisu Kostanje-viškega mesta pogrešamo kratki životopis slavnega misijonarja „Knoblehar-ja", ki je v ondotno šolo hodil. — Po mnenji g. spisovatelja so imeli Eimljani na mestu trga ^Kadeč" svojo ladijestajo. No, če bomo po raznih starinah, ki se tu ali tam najdejo, tako sodili, bi lahko zopet med Krškim in Badečami več ladijestaj našteli, ker so ravno tukaj ob času izdelovanja nove okrajne ceste na večih krajih našli mnogo raznovrstnih starin.
Oe greš od Krškega mesta proti jugu — no jugovzhodu — prideš v vas Leskovec, od koder se ti odpre vsa divna Krška ravnina. — V pisavi g. pisatelj ni dosleden, kajti včasih piše: „Neviodunum", včasih „Noviodunum"; enkrat piše: „Cirnik", drugi pot pa „Čirnič"; tu imaš ^Božidar",*) na drugi
strani pa „Teodor". Za besedo „Pfarre" beremo včasih farna občina, potem župnina ali župljanska občina, sem ter tje tudi župnija. Slehern pisatelj mora se držati doslednega izraza, da se ogne zmešnjavi, in sicer tukaj slednega, ki ga je sprejela tudi c. kr. statistična centralna komisija v svoj imenik.
Da bi na Gomili, prištevajoči se k vasi Gmajna v Raški fari imeli „Hunci" svoje »Hunnengraeber", ni vrjetno, ker se ne ve za gotovo, da bi bili tod kedaj „Hunci" hodili, sigurno pa je, da se tukaj niso nikdar stalno naselili. Vrjetniše je, da so tam nahajajo gomile, podobne onim na Slemškem pri Vačah, kjer so v najnovejšem času mnogo prazgodovinskih starin iz bronaste in železne dobe izkopali in jih še vedno izkopljujejo. — Pravi zgodovinar bi našel gotovo še veliko druzih zgodovinskih neresnic, ako bi se hotel potruditi knjižico prebirati. Prepričal bi se, da pisatelju manjka pravega znanstvenega razuma za zgodovino. Kdor pa pisari o stvareh, ki jih ne ume, svojemu milemu narodu s takim delovanjem le malo koristi, sobe pa pred znanstveno izobraženim svetom le smeši. Misel iz tacih opisov sestaviti domoznanstvo, je gotovo hvale vredna. Ali bolje bi bilo, ko bi se bilo v par dobrih izgledih učiteljem
pokazalo, kako naj opisavajo svoj kraj, ter se jim prigovarjalo se tega dela lotiti in dotične opise razglasiti v šolskih časopih. Gotovo bi se bil sleherni bolj potrudil, kaj temeljitejšega napisati, kakor je zdaj storil. Potem bi ne bili nekteri opisi tako površni in pomankljivi, kakor so n. pr. Studenec, Cerklje, Sv. Duh, Čatež, Boštanj, Sv. Križ, Tržiše in Dobrovec. Smešno je brati zgodovinski del Sv. Križa, sv. Duha in Čateža le v dveh vrsticah. Potem pa še pisatelj na koncu pravi, da bi bil opis preobširen in preučen, ako bi se bilo še kaj zanimivega navedlo iz zgodovine teh krajev!? Jako pogrešamo pravljice, narodne pesni in enako narodno blago. Pri vkupnem pregledu beremo okraj šteje 51.023 prebivalcev ; razun treh protestantov so vsi katoličani; tri vrstice pozneje pa, da protestantov ni, ampak le ka-cih 100 pravoslavnih Grkov. Kaj je toraj prav. Bolj obljuden ni samo Kamniški okraj, ampak absolutno in relativno tudi okraj Ljubljanske okolice in absolutno pa še Kranjski.
Iz vsega se pač vidi, da ste pomanjkljivost in površnost menda prirojeni lastnosti tega pisatelja, ki mu je le mar za kvantiteto, ne pa za kvaliteto; kakor dokazujejo tudi druge njegove knjige. Zemlje-
ChlumetzM, jako vplivna in inerodajna oseba oa Moravskem, kakor tudi v državnem zboru na levici, je tudi le prišel k spoznanji, da je državno-zborska levica podobna ladiji, ki se potoplja. Omenili smo že večkrat, da se je levica sama po sebi krušiti začela. Kmalo bo ondi toliko strank, kolikor je bolj odličnih mož, ki se k voditeljem te stranke prištevajo. Plener, njen glavni steber, je izdal program, ki popolno po prusjaštvu diši; razvil ga je namreč na nemško narodni ideji, ktera vresničena bi h krati vaem Slovanom po Avstriji vrat zavila. Nek dr. Schneider na Severočeskem je izdal program, po kterem bi morala nemška stranka se odločno avstrijske ideje držati; tega programa omenjali smo včeraj. Chlumetzky bi se pa kar najrajše zvezal in zjedinil s klerikalci samimi; se srednjo stranko, kjer pa dvorni sovetnik Lienbacher zvonec nosi, hoče pa na vsak način kompromis. Kompromisi so se mu v poslednjem času jako priljubili. Za tiste naših žitateljev, kterim je beseda ^kompromis" neumljiva, omenimo, da v politiki ona toliko pomeni, kakor v navadnem življenji kako porazumljenje, da se obe stranki porazumite in izvolite svoje može, ki potem določijo poslancev toliko od te in toliko od one stranke. Tako bi bila levica že sedaj razcepljena n» tri dele, to pa je še le začetek. Razvalini, kadar začne razpadati, dan na dan kamnje odpada in ravno taka bo z levičarji. Preživeli so se in ne bo dolgo, da jih bo pobrala politična smrt — vsaj v sedanji so-stavi, če in kedaj se prebude v drugem prelevljenji, kdo v^!
V moravskem deželnem «boru na 14. julija pričela se je seja ob 11. uri dopoludne. Na dnevnem redu so bile potrditve še nekterih poslancev, kar se je zgodilo. Za temi pa pride dr. Sturm s poročilom o nastavljenji dr. Mizere za izvanred-nega konceptnega uradnika pri deželnem odboru moravskem. Narodne poslance je poročilo neznansko dvignilo kviško, ker so sprevidili, da je bilo name-ščenje čisto nepotrebno, kajti ondi se ni šlo za potrebo dežele, temveč za preskrbitev osobe dr. Mizere, ki je nemško-liberalni pristaš. Eavno tako kakor nepotrebno, je to nameščenje tudi neumestno, kajti o osobnih zmožnostih omenjenega doktorja se vse drugo žuje le izbornih lastnosti nobena ne! Nemčurji so si povsod enaki. Blagor za deželo in državo jim je povsod deveta briga, pač pa skrbe v prvi vrsti, da kolikor mogoče dobro preskrbe svoje ljudi. Tako je bilo ob svojem času pri nas, in tako je dandanes na Moravskem. Ob tej priložnosti pokazal se je tudi velik nered in zmešnjava v stališči moravskih deželnih uradnikov, kterim se nekterim osobito ofici-jalom velika krivica godi. Služijo že namreč po petnajst let in še se jim plača niti za krajcar ni povišala, drugi zopet nimajo nikake doklade za stanarino itd. Narodni poslanec Tuček pravi, da bi bil pač skrajni čas, da se deželni uradi na Moravskem' ^isto iz novega preosnujejo in uravnajo, kajti takošno krpanje, kakor so ga imeli Nemci kot gospodarji v deželi do sedaj v navadi, ni za nič, stane pa deželo silno veliko in drazega denarja. Ako je dela v resnici toliko, da se morajo uradniške moči za tisto povišati, naj se povišajo pri preosnovi v božji ime, ako pa ni dela in se tukaj gre edino le za preskrb-Ijenje osobnosti, naj pa taisto le kar hitro izostane. Pri glasovanji prodrli so zopet Nemci s svojimi predlogi in cesarski namestnik grof Schonborn glasoval je sam dvakrat z njimi. Mora mu toraj turško gospodarstvo na Moravskem v deželnih uradih všeč biti.
Tirolski Lahi zahtevajo za-se ustanovitev lastnega okrožnega zbora z sedežem v Tridentu, kteri naj bi se izklučljivo le s zadevami za južne Tirole pečal. Deželni zbor v Inomostu naj bi pa še nadalje ostal, kakor je sedaj, za skupne zadeve. Predlog, kterega so v tem oziru laški poslanci v deželnem zboru v Inomostu stavili, prišel bo že v bodoči seji na dnevni red.
Tuanje države.
JVemSki cesar biva zopet letos, kakor vsako leto do sedaj na avstrijskih tleh v Gostincu na Solno-graškem, kamor je došel v torek 15. t. m. ob popoludne v toplice. Sprejeli so ga jako prijazno in slovesno cesarski namestnik, deželni glavar, župan Gostinski in drugi odličnjaki. Tudi ondi zbrani ko-peljaši so ga navdušeno pozdravili.
Da so Francozi ob priložnosti narodnega praznika v Parizu na hotelu „Continental" raztrgali dve pruski zastavi, je bil vzrok nek prusak, ki je pri slavnosti na glas za vpil, „ob tla s Francosko" in se je ob enem zgubil. „V vodo ga vrzite, pru-saka", zagromelo je h krati iz tisoč grl, ali kje je že prusak bil! Ker niso mogli svoje jeze drugače ohladiti, drli so pred omenjeni hotel, ter so ondi raztrgali dve pruski zastavi. Na hotelu so bile namreč rapbešene zastave vseh narodov. Pobili so tudi nekaj oken ondi. Slovesnost se je vršila v najlepšem redu; kake bo pa nasledke imela v zdravstvenem oziru, se bo pa kmalo pokazalo.
Eaztrganje ene in sežganje druge nemške zastave na narodnem prazniku 14. t. m. v Parizu med sviranjem marziljke je nemško kri silno razburilo, tako da se je bati, da se bode morda iz tega celo povod k francosko-nemški vojski izvil, in to tem preje, posebno če bi si je Francozi ali pa Nemci sami želeli. Francoski poslanec v Berolinu je vsled tega že storil potrebne korake in je prosil za odpuščanje zarad nečasti, ktera se je nemški zastavi na ta način prigodila in se je opravičeval s tem, da policija ni mogla zadosti hitro priskočiti, da bi bila osramotenje zabranila.
Na Francoskem se narod, osobito pa manj premožni ljudje, ki od danes do jutri žive, z velikanskimi koraki bližajo — revoluciji. Te korake je pa kolera še zdatno pospešila, kajti nemaniči se je ne boje ravno, kdo zna koliko, ker nimajo ničesar zgubiti, pač pak vsega lahko zadosti pridobe. Javno ustajo so neki zavisno storili od trenutka, kedar se bo v Lyonu kolera pričela. Prvega mrliča za kolero so ondi sedaj že imeli in kakor vse kaže, menda tudi socijalisti resno mislijo svojo grožnjo vresničiti. Vsaj poslednji njihov dotični shod v Marzilji tako kaže. Sošli so se bili namreč ondi v soboto zvečer in pri tisti priložnosti vskliknil je neki govornik: „Kdor je lačen, vzame naj kruha kjer koli ga dobi!" Kaj je toraj to druzega, kakor prvi paragraf v oznanilu revolucije! Kjer se opaja, ki loči moje od tvojega, 8 silo podere, ondi jo prekorači ustaja, in tako je sedaj na Francoskem. Poleg kolere še revolucija! Bog se usmili dežele!
Razburjenost po Angleškem silno velika, ker je gosposka zbornica zavrgla načrt pre-osnove volilne postave. Provzročil je odbitje jako nepriljubljeni Lord Salisbury. Gladstone je želel kompromisa s konservativci, ter se je iz tega vzroka obrnil k Salisburyu. Po njegovem nasvetu morali bi se bili obe zbornici izjaviti, da sprejmete predložen načrt volilne postave, ker je vlada obljubila, da bo skrbela za vse dotično potrebno do prihodnjega zasedanja. Ta izjava naj bi se bila potem predložila kroni sami v podobi adrese in narod naj bi bil v tem nekako poroštvo ogledal, na ktero bi se bil lahko z zaupanjem oziral. O tem se je Gladstone v poslednjem trenutku razgovarjal z Salisburijem in ta ga je pa, namesto da bi bil svoji stranki Gladsto-nov načrt oznanil, — na cedilu popustil in gosposka zbornica, ktera ni nič o njem vedela, je novo volilno postavo zavrgla. Salisbury se sedaj s tem izgovarja, da je bil pogovor z Gladstonom tajnega značaja in toraj ni smel in ne mogel na veliki zvon vdariti z njim, čemur pa Gladstone na vse kriplje ugovarja. Ljudje večinoma Gladstonu verujejo, ker Salisburija sovražijo, da ga živega ne morejo videti, k temu pa sedaj tudi Gladstone sam mnogo pripomore, ker po Salisburiju udriha, kjer se mu le priložnost ponuja in pravi, da je gosposka zbornica
pisni del je v obče, razun krajevnih imen, števila hiš in prebivalcev, veliko bolje sestavljen; škoda, da je preveč namešan z zgodovinskimi opazkami in narobe. Sledeča imena niso prav: Ardru ne Andro, Koren ne Kuren, Podvršje ne Površje, Poduke ne Podulec, Ribnica ne Ribenca, Hrastoo ne Hrostno, Kamnje ne Kamenje, Krsinji vrh ne Krsin vrh, Za-vinek ne Savink, Slanjči vrh ne Slani vrh. Dolenje Zabukov-je ne Spodnje. Število hiš ni prav pri 36 krajih. Število stanovalcev ni prav pri Krškem mestu, mesto 878 se bere 900; vas Leskovec ima 98 ne 112 hiš in 544 ne 600 prebivalcev. Vrhek v Tr-žiški občini šteje 28 ne 143 prebivalcev itd. Pri opisu Kostanjevice našteje 2953 prebivalcev v politični občini, pri vkupnem pregledu pa 2452, kar je tudi prav. Med kraje Radeškega okraja se je vrinilo tudi Tržiše iz Mokronoškega okraja. Pri mnogih krajih je število hiš in prebivalcev izpuščeno. Vse te napake bi bil g. pisatelj lahko odstranil, ako bi se bil potrudil pregledati že omenjeni imenik c. kr. statistične centralne komisije. Knjižici pridejan je tudi ličen zemljevid, ki sicer ni povsem natančen, ali vendar še precej vgaja svojemu namenu.
Nekako osupnilo naš je toraj naznanilo g. pi-
satelja, da spisuje ^politično in kulturno zgodovino štajarskih Slovencev", ter nabira naročnike Zii-njo. Ako je bil mož že pri opisu enega glavarstva tako malo srečen, kaj zamoremo li še od njega pričakovati? Kako bo on taki nalogi kos, ki potrebuje moža z obširnimi študijami in posebnim talentom, kar pa njemu po pregledu te knjižice odrekati moram. Pri znanstvu pač ne zadostuje sama pridnost in dobra volja, dasi tudi ste to hvalevredni lastnosti.
Mari ni napačno, ako se za tako knjigo, ki je že bila od „Slovenske Matice" zavržena, še nabira denar mej Slovenci? Koliko več bi našemu narodu koristilo, če bi se nabrani denar poslal družbi „sv. Mohora" ali pa za „Mir", ter knjige in časopisi mej ljudstvo razdelile! — Sicer pa za g. J. L. veljajo „Stritar-jeve" besede: „Kedor hoče kolikor toliko vspešno delovati, treba najprej, da pozna svoje moči, da si ne naklada bremen, kterih mu ne zmorejo rame; da se ne sili in vriva, če tudi morebiti iz blagega namena, v stvari, za ktere nima potrebnih zmožnosti". — („Zvon" 1877.)
J. Eavnikar.
edino le zarad tega tako glasovala, ker je Salisburj dano besedo snedel; kljubu temu hoče se pa Gladstone koncesij tudi še na dalje držati, kakor jih je ponudil gosposki zbornici po Salisburiju. Gladstone si je s tem silno veliko pridobil. Volilna postava prišla bo še enkrat na dnevni red, zbornica poslancev jo bo svestno sprejela in sedaj, ko bodo tudi lordi zvedili, zakaj da gre, nadjati se je, da jo tudi v gosposki zbornici sprejmejo.
Da je Chartum padel sovražnikom v roke, je vendar-le resnica, kakor „Pol. Corr." prinaša poročilo iz misijonskih krogov srednjeafrikanskih. Konec maja, pravijo, da so ga premagali. Še mnogo slabeje, kakor Ohartumu godilo se je pa Berberju. Ondi so Mahdijevi ljudje poklali vse odlične muzelmane (turke), če tudi so poprej zapovedniku Berberskemu Husejnu paši obljubili, da bodo prizanesljivo ravnali. Mahdi si je prej ko ne v svoji divji samozavesti mislil, obljubiti in dati je preveč.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 15. julija. (O zidanji nove mestne šole.) Veseli nas, da se naše občinstvo zanima, kje da bi bil najpripravnejši prostor za novo prvo mestno šolo.
Mi pred vsem opozorujemo na to, da se ima za šolo izbrati prostor, kteri leži v središči kraja, kjer stanujejo šolo obiskajoči otroci. Mestni zastop želi, da bi se šola postavila kje v Šenpeterskem predmestji ali pa na Poljanah. To je tudi prav; kajti, dečki, ki stanujejo v kolodvorskih ulicah, imajo pač predaleko hoditi v šolo na Grabnu; ravno isto-tako otroci z dunajske ceste.
Ker je mestno starašinstvo pozvalo posestnike prostorov za prodajo sveta za omenjeno šolo in ker se jih je menda samo en par oglasilo, bodemo tudi" mi, (vsaj upamo, da nam bo dovoljeno) o tej zadevi nekoliko spregovorili.
Nekteri menijo, da bi za šolsko poslopje ugajala stara g. Pikelnova hiša v frančiškanskih ulicah. A tukaj je mnogo opovir in nepristojnosti. Prvič imajo otroci s Poljan predaleč v šolo, tudi je cena tej hiši taka, da mestni srenji ni moč takošnjega zneska za sam prostor žrtvovati. Potem bi pa tudi obilno zvo-njenje v bližini poduk jako oviralo. Tudi ožina ceste je tukaj v poštev vzeti. Drugi prostor (otročja bolnišnica na Poljanah) ni nikakor srečno izbranje že zategadelj, ker, ako bi vodstvo bolnišnice tudi hotelo prostor oddati, zarad oddaljave dunajske ceste, kolodvorskih ulic itd. nikakor ne ugaja šoli. Tudi je prostor itd. predrag.
Tretji prostor za zidanje šole, kteri se nam najpriličnejši, najcenejši in ugodnejši razkrije, je obširni vrt gospoda Jemeca tik mesarskega mostu. Ako se odpravi mestna koliba in stara prazna mesnica, ktere male stavbe zakrivajo obširni vrt, se pridobi najlepši prostor novi šoli. Tukaj se dobi nad 300 □ sežnjev prostora v popolno zdravem in mirnem kraji, oddaljen od šuma in ožin, ktere stvari kvarijo in škodujejo drugim even-tuelnim prostorom. Tukaj je res središče šolo obiskujoči h otrok.
Ako se ta prostor pridobi, smo preverjeni, da bode zadovoljnost mestnega občinstva splošnja. Kakor slutimo, je tudi cena temu prostoru za nižja nego druzih prostorov.
Ker nima mesto za zidanje šole posebnih denarnih dotokov, je tedaj pri svojih skromnih dohodkih navezano na to, da se napravi že iz gospodarskih ozirov šola primerna svojemu namenu brez vsih potrat. Naša Ljubljana ne more nikakor tekmovati s slavno vlado in si postavljati velikanskih stavb v tem oziru. Upamo pa tudi, da naš glas ne bo glas vpijočega v puščavi; nam gre za naš žep. Preverjeni smo tedaj, da bo slavni naš mestni zastop v prvi vrsti se oziral na ta prostor in da bo prihodnja mestna šola zidana mestu na olepšavo, in naši prihodnjosti v korist na prostoru g. Jemeca.
Konečno navedemo še, da bi ne imela nobena šola tako obširnega prostora pred seboj, kakor ravno na tem kraji, ako bi se tudi še dražji prostor iskal na vsem kolodvorskem ali poljanskem mestnem oddelku, kar je še posebno v poštev jemati.
Star šolski ^^rijatclj.
Iz Maribora, 16. julija. „Jahresbericht des k. k. Staats-Gymnasiums in Marburg" za leto 1884, ki ga je ravnateljstvo obelodanilo ob koncu letošnjega šolskega leta, ima na čelu zgodovinsk spis začasnega ravnatelja dr. Arthurja Steinwenter-ja: „Aus dem Leben des steierischen Landeshauptmannes Hans IIL Ungrad-Weissenwolf, Freichern von Sonneck". Na
44 straneh obravnaTa prav zanimivo tvarino iz domače štajarske zgodovine, vendar kakor pisatelj sam v uvodu pripoznava, ne sodi prav po svoji obliki spis za šolsko izvestje, ampak v kakošno učeno zgodovinsko knjigo.
Iz šolskega poročila izvemo, da je letos 33 učiteljev podučevalo 394 dijakov. Učitelji so razun dveh duhovnikov in dveh posvetnih sami Nemci; dijakov pa je Nemcev 141, Slovencev 153, Hrvat 1; po veri je katolikov 391 in protestantje 3. — V 8. šoli je bilo dijakov 15, izmed teh jih je skušnjo zrelosti naredilo le 7, pa nobeden z odliko. Z ozirom na daljši poklic se jih je oglasilo za bogoslovje 3, pravoslovje 3, modroslovje 1, medicino 1, in višjo gospodarsko šolo 1.	^
Začetek druzega šolskega leta je 16. septembra. V prvo šolo bodo sprejemali dijake 11. in 13. sept., v druge razrede nove dijake 13. in stare, ki so že bih na Mariborski gimnaziji 13. in 14. sept. Poznej se ne bo nihče več sprejel.
15. julija so bile vse srednje šole končane z božjo službo in razdeljevanjem spričeval in dijaki so še tisti dan večinoma zapustili mesto ter se povrnili k svojim domačim. O znanstvenih vspehih na srednjih šolah se sploh od vseh strani toži, da niso hvalevredni; mi ne moremo v tem oziru nič reči, ker še druzega izvestja nismo pred oči dobili, nego gimnazijsko, ki nam pove, da je izmed 394 dijakov imelo odliko le 16, enojko 306, dvojko 40, trojko 16, neizprašani so ostali 4, in 13 jih sme skušnjo ponavljati ob začetku bodočega šolskega leta.
Iz Innsbrucka, 15. julija. Tukajšnja trgovinska šola dokončala je svoje peto leto se slovesno službo božjo, ktero je opravil preč. gospod Mihael Lisch, vodja trgovinski šoli in vpok. c. kr. gimnazijalni profesor.
Letošnje leto sprejelo se je v pripravljavni razred 35, v prvi razred 33 in v drugi razred 31 dijakov. Od teh 79 prejelo je spričevala prvega reda z odliko 13; spričala prvega reda pa 46.
Bodoče šolsko leto prične se 16. septembra. Dijaki se bodo vpisavali od 13. septembra na dalje vsak dan od 8. do 13. ure in od 3—4 popoludne v ravnateljski pisarni Pallmereyerstrasse št. 13, I. nadstropje.
DomaČe novice.
{Mil. škof Tržaški dr. Janez Glavina) došel je včeraj dopoludne z nagličem v Ljubljano in se je v bogoslovji naselil. Danes zjutraj delil je cerkvene obrede mašnikovega posvečevanja dotičnim bogo-slovcem in se bodo taisti jutri in v soboto nadaljevali. Ob 10. uri predstavil se mu je č. stolni kapitel pod vodstvom preč. gg. generalnega vikarja dr. pl. Paukerja in stolnega prosta Zupana.
(Volitve) dveh poslancev za veliko posestvo namesto dr. Schreya in grofa Blagaja, ki sta se mandatom odpovedela, bode 37. avgusta. Uradni list prinaša listino volilcev, ki obsega 103 imen veliko posestnikov, ki imajo volilno pravico.
Dalje so razpisane volitve poslanca mest in trgov volilnega okraja Kočevje-Eibnice namesto od-stoplega poslanca Josipa Brauneta in poslanca kmečkih občin v volilnem okraji Postojna-Logatec-Senožeče-Lož in Bistrica namesto dosedanjega poslanca dr. Zamika, ki se je tudi prostovoljno odpovedal svojimu mandatu. Volitve bodo za trge in mesta 36. in za kmečke občine 35. avgusta.
{Pri veselici) ki jo priredi v nedeljo na 30. t. m. Ljubljanska čitalnica, predstavljali bodo krepki in čili telovadci našega „Sokola" med sviranjem polnoštevilne godbe domačega peš-polka baron Kuhn št. 17. sledeče skupine ali piramide: 1. Železen krog. 3. Križ. 3. Levi. 4. Angeli. Spored je vse skozi tako izboren, da se je nadjati prenapolnjenih prostorov in najboljše zabave.
(Vodovod v Ljubljano.) 15. julija ob 6. uri zvečer imel je odbor za napeljavo sveže pitno vode pod predsedništvom načelnika gosp. Hribarja svojo sejo. Predsednik poroča, da je podvzetje toliko že zagotovljeno, kolikor se tiče njegove finančne t. j. denarne strani. Glede tehnike se mora pa .skoraj še vse storiti. Stavbeni sovetnik g. Potočnik prebere svojo jako marljivo izdelano' spomenico o ti zadevi in nasvetuje: 1. Odsek naj preišče studence po Pre-žganjskih in Utiških hribih. 3. Naj se skliče tehnična komisija, ktera naj preišče v.sebino podzemelj-
skih studencev. 3. Gospod inž. Hanuš naj so poda v druga mesta na ogled, kjer imajo že vodovode. 7si nasveti so se sprejeli, načelnik g. Hribar se je pa stavb, sovetniku toplo zahvalil za trud.
(Trgovinska in obrtna zbornica) ima v petek dne 18. julija 1884, ob 0. uri zvečer v mestni dvorani sejo s tem-le dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnje seje. 3. Poročilo o načrtih zakona ob odpravi zlorabe pri raznem blagu glede dolgostne mere in števila kosov. 3. Poročilo o napravi zadrug.
4.	Poročilo o prošnji za somnje: a) v Dragatuš-u, b) v Vinjem vrhu, c) v Hinterbergu, d) na Vrhniki.
5.	Posamezni nasveti.
(V Ljubljanico je padlo) danes opoludne šestletno dekletce pri mostu sv. Petra in se je na lastno veliko srečo zopet iz vode izkobacalo. Kakor pravijo, ni pri pravi pameti.
(Prva jabolka) prinesle so Vipavke danes na Ljubljanski sadni trg.
(Iz Cerknice), 16. julija, se nam piše: Eavno danes smo od tujcev, došlih v našo dolino, poizve-deli, da se po Ljubljani mnogo govori o koleri, katera se je v Cerknici uže prikazala. Na vsem tem ni nič resnice. Zdravi smo, hvala Bogu, in da ostanemo tudi zanaprej toliko zdravi, pa smo že zadovoljni in veseli.
(G. Martin Lendovšek,) suplent na prvem državnem gimnaziju v Gradcu, imenovan je za učitelja na državni gimnazij v Beljaku.
\Easpisana je služba) vladnega oficijala, oziroma vladnega kancelista pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Prošnje naj se vlagajo do 15. avgusta na predsedništvo deželne vlade v Ljubljani.
Razne reči.
—	Slovstvene reči. Cehi marljivo obdelujejo slovstveno polje na vse strani, posebej preiskujejo in pojasnujejo staro in srednjo dobo povestnice, ktero so Slovanom ptujci tako mnogotero pokvarili. Mej take poskušnje spadajo dela, ki jih priobčuje v po-samnih knjižicah učeni H. Krch na pr.: Kriticke uvahy o staršich dejinach našich. Na obranu obranj knežny Drahomiry. O knižeti V a c s 1 a v u svatem itd. Sv. Method a Uhersko, pojedndva Fr. V. S asi nek, kteri dokazuje, da ima Ogersko, v dobi slovenskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda še slovansko, dokaj vzrokov prihodnje leto obhajati s Slovani tisučletnico smrti sv. Metoda. — Pozornost obrača na-se tudi knjižica, ktero je spisal Kari Sicha. bivši dekan nadškofije Olomuške, sedaj v pokoju, z naslovom: „Kam se podeli z historiezmi-zeli Markomane a Kjildi?" V smislu, v kterem je I. 1868 profesor A. Šembera dal na svetlo knjigo „Z4padni Slovane v praveku^, dokazuje K. Sicha, da so bili Slovani, in to Gesko-moravski pa slovaški, ne pa rodovi germanski aU nemški, kakor se čita v dosedanjih povestnicah. Strokovnjaki naj prečislajo dokaze in njihovo vrednost. Knjižica natisnjena v nadškofijski tiskarni v Olomucu, v založbi pisateljevi, 1. i884 v 8» str. 44 s pridejano mapo stane 70 kr. in se dobiva v Brnu v knjigarni J. Barviče, Eudoltova ulica č. 4, in po drugih bukvam ah.
—	Dunajski večerni listi prinašajo vest, da se je Steliraacherju in Kammereju dokazal umor menjevalca Eiserta na nedvomljiv način. Eavno tako je sodnijska preiskava določno na svit-loba spravila krivdo umora v Strassburgu in Stutt-gartu, ktera Stellmacherja in Kammererja zadeva. Konečno se je pa tudi še dokazalo, da policijskega komisarja Hlubeka ni nihče drug umoril, t. j. zavratno vstrelil, kakor Kammerer.
—	Telegram iz Marseilla od 15. julija pravi, da je v poslednjih 34 urah ondi 66 osob za kolero umrlo. Tudi se v najzadnjem času jako množe slučaji, da ljudje po cestah obole in popadajo.
—	Častno priznanje delovanja Jezu-vitovv Ameriki. Pri skupščini, kjer so se posvetovali o izhodkih za Indijance, reče senator Vest iz mesta Missouri: čeravno je on protestant, pa mora vendar priznati, da samo Jezuvitje se lahko ponašajo z napredki v izobraženosti in izreji Indijancev.
Telegrami.
Trst, 17. julija. Bratje na Adriji kličemo Ljubljanskemu Sokolu „Siava!" in „Pereat!" zaničevalcu. Tržaški rodoljubje
Dunaj, 10. julija. Zaprti anarliisti priznali so vso do sedaj doprinešene roparske umore med drugimi tudi Kisertovcga in Hlubekovega. Rekli so da je prvi povod izšel leta 1883 poleti v anai-liistienem časniku „Rebell";
tedaj je zahteval tajni odbor novcev, naj pridejo od koder-koli.
Pariz, 17. julija. Do sedaj še ni bilo nikoga mrliča za kolero, ljudje pa vendar tolpoma beže iz mesta.
Pariz, 17. julija. „Times" pravi, da se je med Francozi in Kitajci nadjati še vedno sporazumljenja.
Marseille, 17. julija. Včeraj čez dan umrlo je za kolero 30, v Toulonu pa 11 ljudi.
IHIarseiiie, 16. julija. V poslednjih 24 urah bilo je uradno ovajenih 69 mrličev za kolero.
Toulon, 16. julija. 14. julija bilo je med 19 mrliči 14 za kolero mrtvih.
Carigrad, 16. julija. Turčija je podaljšala kontumac za reči iz Francoskega došle od petih na deset dni.
London, 17. julija. Tsung-Ly-Jamen odbil je naravnost zahtevanje francoskega poslanca, da bi se kitajska vojska iz Tonkina popolnoma vmaknila in pa da bi kitajci ka.j odškodnine plačali.
London, 17. julija. Nagliču iz Manchestra, v SheflTield zlomila se je os na mostu pri Wenistone. Naglič se je vsled tega iztiral in čez cesto prekopicnil. Ubilo se jih je do smrti 20, pobilo pa okoli 30. Med poslednjimi je nekaj Nemcev.
Tujci.
15. julija.
Pri MaMči: Oskar Euff, trgovec, iz Odese. — Gradec, Reinisch, Hertzt in Hradetz, trg. potovalei, z Dunaja. — Josip Sindiei, c. k. vradnik, s soprogo, iz Trsta. — A. Manoerala, z družino, iz Trsta. — Josip Bačič, trgovec, s hčerjo, z Keke.
—	Blasič, trgovec, iz Siska. — Andr. Elsbacher, trgovec, z 2 hčerama, iz Laškega trga. — Vitez Schneid, z družino, iz Kamnika.
Pri Slonu: Frane Maliverus, zemljemerec, iz Milana. — Mat. Slabe, agent, iz Trsta. — J. Jesenko, dijak, iz Trsta. — E. Levi, zavar. vradnik, s soprogo, iz Trsta. — Antonija Schiess, stotnikova vdova, s hčerjo, iz Gradca. — Janez Manzoni, trgovec, iz Vidma. — Eaimund Fischer, fabrikant, iz Nirdorfa,
—	Adalbert Geis, komi, s Krškega. — Janko Poncbšek, dijak, iz Št. Martina. — Franc Kotnik, posestnik, s soprogo, iz Brna.
]>unajt»ka borza.
(Telegrafično poročilo.) 17. julija.
Papirna renta po 100 gld.....
Sreberna „ „ „ „ .
avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije . .	.160 gld.
London .......
Srebro .......
Cee. cekini.......
Francoski napoleond......
Nemške marke......
Od 16. julija.
Ogerska zlata renta 6%
„„ ... . „ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.
„ Landerbanke.....
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice .... „ Tramway-društva velj. 170 gl. . 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.
4% ...... „ 1860 . 500 „
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „
........ 1864 . . 50 „
Kreditne srečke . . . . 100 „ Ljubljanske srečke . . . . 20 „ Rudolfove srečke . . . . 10 „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . „ „ Ferdinandove sev. „ štajerske zemljišč, odvez, obligac. .
80	gl. 60
81	„	60
103	„	25
95	„	85
855	„	-
303	„	70
121	„	75
5	"	79
9	„	67
59	.,	55
122 „	-
91 „	30
88 „	35
108 „	50
100 „	75
531 „	-
318 „	75
214 „	50
125 „	25
135 „	-
168 „	75
168 „	-
175 „	75
23 „	-
18 „	75
107 „	80
105 „	75
104 „	50
kr.
DUII0V]\0
MSfllSffO,
SIoTenskim bogoKloTccm iu niaSuikom
spisal
A-nton. Ziii>nii^*i<'«,
profesor paetirstTa.
Cena 1 gl. 30 kr. Po pošti 10 kr. več. Dobiva se v
Katoliški Bukvarni v Ljubljam.
Izišli prvi del obsega osebo in lastnosti duh. pastirja; potem homiletiko in katehe-tiko.
Tržaški škofijski list knjigo priporoča f sledečimi besedami: Opus multa eruditiom et practica methodo compilatum . . . sacerdo-tibus optime commendamus.