Leto LXXII., št. 141
Ljubljana, petek 2*. junija 1939
Cena Din 1.—
Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2J0, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—.
Popust po dogovoru, inseratni davek posebej.   \\   „Slovenski Narod" velja----s—
v Jugoslaviji Din  12.—, za inozemstvo Din 25.—     //     Rokopisi \
mesečno ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA, Knoflieva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5    #7    Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
Po neuspelem japonskem ultimatu:
Ameriške svarilo Japoncem
Amerika ne želi vojne, toda Japonci naj se ne varajo glede Amerika skupno z Anglijo in Francijo branila svoje
njenega stališča — Slej ko prej bo na Daljnem vzhodu
Washingrton. 23. junija. AA. Neka visoka osebnost iz bližine Bele hiše, katere izjava se smatra lahko za oficiozno, je naglasila, da relativno mirni ton ameriškega protesta v Tokiu zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu ni treba tolmačiti tako, da Amerika ni pripravljena nastopiti s strožjimi ukrepi, da doseže spoštovanje ameriških pravic v primeru, da Japonska vztraja pri svojem agresivnem stališču. V ameriških krogih vlada soglasnost glede tega, da Japonska dela z vso silo proti angleškim in francoskim koncesijam in da blažje postopa proti ameriškim koncesijam samo zaradi tega, ker računa, da Anglija in Francija ne moreta svoje mornarice oddaljiti od pomorskih oporišč v Evropi. Japonska je dala na znanje, da ne bo spoštovala več doktrine odprtih vrat. Odprta vrata pa so potrebna, ako hoče Japonska sodelovati z Ameriko. V krogih zunanjega ministrstva se postopanje Japoncev primerja z metodo, ki jo uporabjja neka evropska sila in ki je v tem, da se protivniki razdvajajo in da se pri tem v etapah dosežejo postavljeni cilji-
Večina ameriških listov in političnih osebnosti naglasa, da se približuje čas, ko bo tako v Aziji kakor v Evropi potrebno se opredeliti ali za popolno abdikacijo ali pa za odločen odpor. Dasi za zdaj vlada Zedinjenih držav dela oprezno z ozlrom
na odnošaje z Anglijo in Francijo ter na bojazen, da ne bi prisilila Japonske na neposredno akcijo sile, vendar diplomati neprestano delajo na to, da prepričajo Japonce o tem, da je Amerika zainteresirana na Daljnem vzhodu in naj se Japonska torej ne vara glede ameriškega stališča.
Merodajni krogi razpravljajo o praktičnih sredstvih, ki bi se dala uporabiti, da bi se vplivalo na Japonsko. Dasi javno mnenje ne jemlje v poštev vojne, je vendar razpoloženo, da odobri metode gospodarskega pritiska, kakor so bojkot, ustavitev trgovine z Japonsko ali celo blokada. Nasprotstvo Amerike proti sodelovanju z Japonsko je mnogo večje, kakor nasprotstvo proti sodelovanju z evropskimi demokracijami. Ameriško javno mnenje je razpoloženo tako, da bi odobrilo zelo odločno stališče vlade Zedinjenih držav proti Japonski. To razpoloženje dokazuje tudi dejstvo, da je kongres odobril naknadni kredit v znesku 298 milijonov dolarjev za potrebe vojnega ministrstva, ter s tem zavrnil s 267 proti 150 glasovom sklep odbora, naj bi se število predvidenih letal zmanjšalo za 1283. Krediti, ki so bili včeraj izglasovani, omogočajo zgraditev 5500 novih vojnih letal.
Washington, 23. junija. AA. Konzul Zedinjenih držav v Svatovu je obvestil zunanje ministrstvo, da so vsi ameriški dr-
žavljani v Svatovu, ki jih je 48, živi m zdravi. Konzul v svojem poročilu dodaja, da je bilo mesto zavzeto zelo hitro in da je trajalo bombardiranje samo malo časa.
Tajna posvetovanja v Londonu
London, 23. junija. AA Reuter. Poslanci vladne večine, ki so člani odbora za zunanje zadeve, so imeli snoči v spodnjem domu tajno sejo, ki je trajala pozno v noč. Na seji so razpravljali o položaju na Daljnem vzhodu ter posebno o Tiencinu.
Japonci izzivajo Angleže v Tiencinu
Tiencin, 23. junija. AA. (Reuter) V zvezi s poniževanju, ki jih morajo trpeti Angleži na meji koncesije v Tiencinu se izve, da so včeraj istočasno z angleškimi železničarji šli preko mosta v koncesijo tudi nekateri Belgijci in Francozi. Le-tem je bilo dovoljeno brez vseh formalnosti prekoračiti mejo koncesije. Pet angleških železničarjev pa je moralo najprej precej časa čakati. Nato so jim japonski vojaki preiskali žepe, na koncu pa so jim pred kitajsko množico zapovedali naj slečejo hlače. Očividci izjavljajo, da morajo angleški državljani, ki jih je v Tiencinu okoli 200 trpeti še večja poniževanja. Poseb-
no surovo nastopajo japonski stražniki napram ženam. Japonski stražniki so prenesli svojo aktivnost na ozemlje same angleške koncesije, ko so pregledovali čolne z življenjskimi potrebščinami. Predno so angleške oblasti mogle intervenirati, so japonski stražniki pobegnili iz koncesije.
Priprave za skupno akcijo na Dalj. vzhodu
Singapur, 23. junija, br. Tu so se včeraj pričeli važni posveti angleških in francoskih vojaških in pomorskih poveljnikov na Daljnem vzhodu. Spričo napetega položaja, ki ga je izzvalo postopanje Japoncev, ni izključeno, d bo potrebna vojaška akcija za zaščito interesov tujih velesil na Kitajskem. Zato sta angleški in francoski generalni štab odredila, naj se takoj sestavi podroben načrt za sodelovanje vseh oboroženih sil Anglije in Francije na Daljnem vzhodu. Posvetovanja v Sin-gapuru se udeležuje 44 vodilnih poveljnikov angleške in francoske vojske, mornarice in letalstva. Konferenci predseduje poveljnik angleškega brodovja na Daljnem vzhodu admiral Nobel. Na prvi seji so bili izvoljeni trije pododbori in sicer za vojsko, mornarico in letalstvo. Ti pododbori imajo proučiti vse podrobnosti in sestaviti predloge, ki jih bo potem odobril plenum konference.
V Moskvi še vedno ni končnega sporazuma
V zadnjem trenutku so Rusi zopet odklonili angleško-francoske predloge
London, 23. junija, br. Pogajanja, ki se vodijo v Moskvi za sklenitev trojne vojaške zveze Anglije, Francije in Rusije, postajajo vedno bolj misteriozna. D očim so v Londonu in Parizu objavljali, da so pogajanja že tako daleč napredovala, da je pričakovati neposredno zaključitev pogodbe, je kakor bomba učinkoval komunike, ki ga. je ponoči objavila uradna sovjetska agencija Tas. Ta komunike naglasa, da tudi zadnji kompromisni predlogi, ki sta jih stavili Anglija in Francija, ne zadovoljujejo ter da bo angleški delegat Strang zahteval od londonske vlade nova navodila.
Predno bo angleška vlada v možnosti, da zavzame stališče in da kake nove pobude, bo potrebno, da počaka na poročilo svojega veleposlanika v Moskvi Seedsa. V tukajšnjih krogih imajo vtis, da v nasprotja z obvestili, ki so bila objavljena v Moskvi, ti predlogi načelno ustrezajo zahtevam sovjetske vlade, dasi se morda z njimi ne krijejo popolnoma.
Reuterjev diplomatski sotrudnik je obveščen, da v diplomatskih krogih prevladuje vtis, da to stališče sovjetske vlade sloni morda na nekaterih drugih razlogih, ne pa na dokončnem vprašanju formule. Toda prezgodaj je še, da bi se ustvarjalo konkretno mnenje o razlogih, ki pojasnjujejo stališče sovjetske vlade. V resnici se ni nikdar pričakovalo, da bodo pogajanja naglo končana, vendar pa so računali, da bodo hitreje napredovala.
London, 23. junija, br. Včeraj takoj po svojem povratku iz Amerike je kralj Jurij sprejel v avdijenco ministrskega predsednika Chamberlaina, ki mu je poročal o vseh važnejših dogodkih za časa kraljeve odsotnosti. Chamberlain se je nato vrnil v ministrsko predsedstvo, kjer je imel konferenco z zunanjim ministrom Halifaxom. Proučila sta poročila iz Moskve. Pozno zvečer je odšel Chamberlain ponovno na dvor in je bil pri kralju do blizu polnoči. V poučenih krogih zatrjujejo, da se pripravljajo zelo važne in dalekosežne odločitve, ki so na eni strani v zvezi s pogajanji v Moskvi, na drugi strani pa v zvezi z dogodki na Daljnem vzhodu.
Pogajanja se bodo nadaljevala
London, 23. junija, br. »Times« piše, da v Londonu ne jemljejo tragično izjave, ki jo je včeraj izdala agencija Tass. Pred in po razgovoru, ki ga je imel angleški veleposlanik v Moskvi z Molotovom, je stopil v stik z zunanjim ministrstvom v Londonu, medtem ko je Molotov stopil v zvezo s Kremljem. Obstoja upanje, da bodo v najkrajšem času odstranjene vse ovire in da se bodo pogajanja nadaljevala. »Dailv Mail« in »Dailv Express« poročata, da je angleško zunanje ministrstvo dalo voditeljem pogajanj v Moskvi nova navodila za nadaljevanje pogajanj in odstranitev težkoč.
Zakon o zaščiti čsL republike
bo odslej ščitil nemški protektorat
Izvajanje zakona je poverjeno nemškim oblastem in sodiščem — Intervencija češke vlade pri dr. Neurathu
Lepe manifestacije vzajemnosti Bolgarije in Jugoslavije v Sofiji •
Kralj Boris na razstavi jugoslovenske knjige — Predavanja o jugoslovenski književnosti
Sofija, 23. junija, e. Včeraj ob 17. sta kralj Boris in knez Kiril obiskala razstavo jugoslovenske knjige. Sprejel ju je jugoslovenski poslanik dr. Momčilo Jurišić v spremstvu podpredsednika JB-lige v Sofiji Miloša Jovanovića in ju po vedel skozi razstavo. Kralj si je z zanimanjem ogledoval zlasti mladinske knjige in knjige za slepce, ki jih je kakih 30 in ki bodo po razstavi poklonjene v dar sofijskemu zavodu za slepo deco. Kralj in knez sta si okrog poldrugo uro ogledovala razstavo.
V Sofiji je o priliki razstave jugoslovenske knjige več predavanj Tako je predaval znani bolgarski književnik Angel Ka-
raličev. Temu predavanju je prisostvovalo mnogo občinstva, med njimi tudi senator Grga Andjelinović, poslanik Momčilo Jurišić in drugi. V Slavjanskem institutu v Sofiji pa je bilo drugo predavanje. Tu je predaval publicist in kulturni urednik ljubljanskega Jutra - Božidar Borko o sodobni slovenski književnosti Tudi to predavanje je bilo zelo dobro obiskano in je občinstvo predavatelja nagradilo s hvaležnim aplavzom. V soboto bo v dvorani akademije znanosti svečana akademija posvečena spominu Vuka Karadžića. Predaval bo bolgarski književnik Georgij Konstantinov.
Protižidovski zakon za češko
Protektor dr. Neurath je zavrnil osnutek češke vlade in izdal izredno ostre ukrepe proti Židom
Praga, 23. junija, br. Protektor za Češko in Moravsko dr. Neurath je včeraj nenadoma izdal poseben zakon o Židih, ki velja za ves protektorat. Ta zakon je sestavljen v mnogo ostrejši obliki, kakor pa je bil osnutek, ki ga je izdelala češka vlada in ki ga je že pred več tedni poslala protektor j u dr. Neurathu v odobritev. Neurathov protižidovski zakon je v nekaterem pogledu še poostrena kopija nemškega protižidovskega zakona. Odredbe zakona veljajo za nazaj od 17. marca dalje, ko je proglašen protektorat Nemčije nad Češko. Zakon zabranjuje 2idom sleherno gospodarsko udejstvovanje izven židovskih krogov. Vse židovske trgovine se morajo v najkrajšem času arizirati na enak način kakor v Nemčiji. Trgovina z zlatom,   srebrom in dragulji je 2idom
brezizjemno prepovedana Tudi na kmetijskih posestvih se morajo Zidom postaviti komisarji, ki morajo skrbeti za to, da pride zemlja čimprej v nežidovske roke.
Ta ukrep protektorja dr. Neuratha je češko vlado in vso češko javnost zelo presenetil. Po osnutku češke vlade bi se imela izvršiti postopna arizacija židovskih podjetij in posestev in to na način, da bi se zagotovil prevzem po Cehih, ne pa po Nemcih. Za to je bil po osnutku češke vlade predviden rok štirih let. Gospodarsko udejstvovanje Zidov bi se moralo omejiti sorazmerno z njihovim številom. Po sedaj izdanem zakonu pa je Zidom zabranjeno sleherno gospodarsko in javno udejstvovanje, večji del njihovega premoženja pa bo prešel v nemške roke.
Politični oBgornH
Praga, 23. junija, br. Z odredbo protektorja dr. Neuratha je obnovljen za vse področje protektorata bivši češkoslovaški zakon o zaščiti republike, ki je bil izdan 13, maja 1936 v dobi. ko se je začel nemški pokret za razkosanje republike. Ta zakon bo sedaj veljal z vsemi odredbami le s to spremembo, da se zaščita ne nanaša na ohranitev Češke in Moravske kot samostojne države, marveč na zaščito protektorata odnosno Nemčije. Vse agende oblasti in sodišč po tem zakonu preidejo sedaj na nemško policijo in na tako zvana nemška ljudska sodišča, ki bodo pristojna za presojo kaznivih dejanj po zakona o zaščiti države,
Praga, 23. junija, br. Češka vlada je intervenirala pri protektorju dr. Neurathu zaradi preganjanja Cehov v Kladnu. Sedaj, ko je docela pojasnjeno, da nemškega policijskega   narednika niso ubili Cehi,
' itx 'Zra&f -
janje represalij neprimerno. Zato je češka vlada zahtevala, naj nemška policija izpusti onih 100 Cehov, ki so jih aretirali v zvezi s tem umorom in jih drže še vedno zaprte. Med niimi je tudi celotni občinski odbor z županom na čelu, ki pa je pred par dnevi izvršil samomor.
Češki tisk in češke organizacije si zelo prizadevajo, da ohranijo edinstvo naroda. Duh njihovega delovanja kaže 10 zapovedi za Cehe, ki so bile te dni objavljene v Ustih in razširjene z letaki. V njih pozivajo Cehe, naj se vedno zavedajo, da so Cehi in da mora mali narod tem bolj složno nastopati v obrambi svoje nacionalne eksistence.
Po odredbi nemških oblasti so začeli zopet postavljati stare nemške spomenike. Tako so v Jihlavi zopet postavili nemškega orla z napisom: Umrli smo za svojo domovino! V Brnu so postavili nazaj na prejšnja mesta vse bivše cesarske sporne-
Nemci proti novi slovaški ustavi
iMutajL 23. junija, br. Načrt nove slovaške ustave je naletel na velik odpor Nemcev, ki se boje, da bo nova upravna razdelitev Slovaške imela za posledico razkosanje nemške narodne manjšine, ki predsta Ija sedaj strnjeno fronto. Na ta način bi bili n. pr. tudi Nemci v Bratislavi, kjer imajo sedai skoraj odločilno besedo, zaradi priključitve Bratislave k širši upravni edinici skoro docela izločeni.
Slovaki pa se zavzemajo za to, da bi se položaj Nemcev na Slovaškem uredil s posebnim zakonom in s posebno pogodbo. Nemci pripravljajo svoj predlog nove ustave. V političnih krogih zatrjujejo, da bo sedanji ministrski predsednik dr. Tiso postal predsednik slovaške republike, predsedstvo vlade pa bo v tem primeru prevzel sedanji notranji minister dr. Tuka.
Apel prvega predsednika republike Paderewskega na poljski narod
Varšava, 23. junija, L Kakor znano, ima Poljaka stalno pod orožjem skoraj poldrugi milijon mož. Vzdrževanje take ogromne armade seveda ogromno stane in zato ni čudno, če se rezerve in krediti za narodno obrambo sproti črpajo. V zvezi s tem je bivši predsednik poljske republike Pa-derewski naslova na poljski narod apel, v katerem ga opozarja, da moralna vojna, v kateri se nahaja poljski narod, terja ogromne žrtve od države, ki pa sama ne zmore teb bremen. Zato je
nik dolžan, da po tvoji moči in v svesti, da gre za' obstoj poljskega naroda, pod. pre z denarnimi sredstvi svojo domovina.
Berlin, 23. junija, i. Od 23. do 25. julija bo v Gdansku velik pevski festival, na katerega, bodo pohitela nemška pevska društva iz vse države. Na festivalu bo govoril okrožni vodja Forster. Po poročilih nemških listov je poljska vlada nemškim pevskim društvom na Poljskem prepovedala sodelovanje na tem festivalu.
»Kriz* v Jugoslaviji"
Naj prijatelj, bivši bolgarski poslanik v Beogradu Dimo Kazasov je napisal in iz~ dal za Bolgare zelo poučno knjižico, ki ji je dal naslov »Kriza v Jugoslaviju. Je to zgoščen zgodovinski oris naših borb za osvobojen je in uedinjenje, vseh dogajanj na naših tleh od vidovdanskega atentata leta 1914 pa do dne, ko je prišla pri nas na krmilo vlada Dragiše Cvetkoviča. Vsebina je razdeljena na 29 poglavij in je razvidna iz naslovov, ki jih nosijo ta poglavja: Sarajevski atentat, Bolgarija t mejo Enos-Midija in vardarska dolina. Koncepcije za uedinjenje, Krfska deklaracija, dovdanska ustava. Prvi koraki za zbližanje s Hrvati, Diktatura, Srbske stranke. Hrvatske stranke, Slovenske stranke, Boscnske stranke. Elementi notranje krize. Predzadnja faza te krize. Najnovejša tnza krize. Režim Bogoljuba Jevtića, Režim dr. M. Stojadinovića, Pooštrenje ali olajšanje krize, Zunanja politika. Mala antanta. \crnči ja, Italija-Albanija, Francija. Grčija, Turčija, Balkanski sporazum, Bolgarija, Srbi, Hrvati, Slovenci.
Knjižica Dima Kazasova    daje nazorno
— ako izvzamemo nekatere malenkosti — dokaj točno sliko političnega življenja pri nas od leta 1914 do danes in bo dobro služila bolgarski javnosti, v kolikor se bo hotela poučiti o političnih razmerah v Jugoslaviji. Pisec je skušal v vsakem pogledu varovati svojo objektivnost, kar je knjižici samo v prid, iz vseh njegovih izvajanj pa veje duh iskrenega prijateljstva, ki ga pisec goji napram naši državi in našemu narodu. Knjižica, poslovenjena, bi dobro služila tudi širokim slojem našega naroda.
„Ena kri in ena rodbina"
Pred približno 80 leti je v Zadru izhajal književni list »Zvijezda*. V tem listu je leta 1863 objavil Jovan Subotić razpravo o jugoslovenskih narečjih. Članek je še danes zanimiv, zato posnemamo nekaj odstavkov iz njega. »Razlika plemenskih imen
— tako piše Subotić — ni treba, da bi bila napoti našemu skupnemu duševnemu razvoju, ker so vsa štiri naša plemena eden in isti rod, ena kri in ena rodbina. Ako bi v Italiji mislili Benečani, Lombardijci, Na-politanci tako kakor mislimo mi, ali bi se mogla kdaj Italija dokopati do onega svojega duševnega edinstva, ki ga je že davno dosegla, dasi je bila še bolj razkosana kakor smo mi? Srb more in mora ostati Srb, kakor Hrvat Hrvat, Slovenec Slovenec, Bolgar pa Bolgar .. . Plemenska imena so kakor neke vrste domači penati, ki se jih kakor svetinje ne sme nihče dotikati. Ona so svojina, moja meni, a tvoja tebi in nihče nima pravice, da bi se jih dotikal. Vsaka zapreka, ki bi kakorkoli zavirala skupno razvijanje in uveljavljanje naših duševnih sil, nam bo odstranjena s pota, ako bomo spoštovali plemenska imena in dajali svobodo vsakomur in povsod, da se lahko imenuje Peter ah Pavel. Bilo bi blazno^ ako bi Jovan hotel, da bi nikjer ne bilo nobenega Ivana, Ivan pa, da bi ne bilo nikjer nobenega Jovana. Nasprotno, Ivan in Jovan naj se smatrata kot rodna brata, naj se imata rada. si medsebojno pomagata in složno delujeta za svoj blagor in napredek, to je lepo in pohvalno, pa ttsdi edino umestno . .. Vsakemu plemenu naj ostane njegovo posebno narečje, toda na polju znanosti in umetnosti bi naj veljal en jezik, ki bi ga gojili in bogatili s skupnim trudom, s skupnim hotenjem, s skupnimi napori in silami. Mi vsi smo enokrv-ni bratje: kar je enega, to je tudi drugega. Kar je boljšega pri meni, je treba, da ti osvojiš, kakor bi moral tudi jaz osvojiti ono, kar opazim in najdem pri tebi bolj-šega. Takšen postopek bi več zaiegel zrn naš duhovni napredek, kakor cele biblioteke knjig...« — Takšne nazore je imela inteligenca na slovanskem jugu pred 76 leti, danes pa je mnenja, da je v cepljenjm in drobljenju sil moč m bodočnost naroda.
Sofija, 23. junija, e. Skupina narodnih poslancev na čelu s prvim podpredsednikom narodnega sobranja Georgijem Markovim je sklenila, da ob koncu meseca julija odpotuje v Moskvo z namenom, de si ogleda veliko gospodarsko razstavo, U bo otvor jena 1. avgusta. Poudarjajo, da je ta obisk popolnoma zasebnega značaja, vendar ni izključeno, da bodo poslanci stopili v stik z odgovornimi sovjetskimi krogi, da izmenjajo misli glede obnove trgovinskih zvez med Bolgarijo m Rusijo,
>'       r t  r a , .
>. * "o ~oww m&i > A^j^i l t 4 e>
'i dri i« ii 'i4V '-t1 v //• t': # v _«
Borzna poročila«
M,
23. junija 11.75255.    London 20.7633, 443.625. Bruselj 75,45. MIlan sterdam 235.50. Berlin 177.90,
York Am-15.00,
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, petek, 28. junija 1939.
Stev. 141
Pripombe k urejevanju prometa v Ljubljani
Pred petami leti se je smrtno ponesrečil z doma Izdelanim letalom „Lo|zeu Prometa ni mogoče urediti s prometnimi predpisi, pa naj bodo Se tako popolni
Ljubljana, 23. junija Včeraj se je začela anketa o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani; to nedvomno ni prva in ne zadnja, anketa. Prometa ni mogoče urediti s samo potezo peresa in ne še 9 tako popolnimi prometnimi predpisi. V zvezi z ureditvijo prometa ee pojavlja vselej toliko vprašanj, da jih ni mogoče resiti vseh in zlasti ne zadovoljivo za vse prometne činitelje. To je razumljivo, če pomislimo, da urejevanje prometa se ni eksaktna veda ter da še nimamo res popolnih prometnih strokovnjakov. Zato se pa tudi prišteva med strokovnjake, kolikor toliko upravičeno, sleherni uporabnik ceste. Sicer ima vseeno nekoliko besede vsak, kdor uporablja cesto, najsi je strokovnjak ali ne. Meje med strokovnjaki in nestrokovnjaki v tem pogledu nI mogoče točno določiti, žo zaradi tega so prometne zadeve še tem bolj zamotane, kajti še vedno Iščemo kompromis med vsemi uporabniki ceste; ureditev cestnega prometa je prav za prav sankcioniran kompromis — s prometnimi predpisi. Ker torej ni pravih strokovnjakov za prometna vprašanja, vsaj takšnih ne, da bi jih smeli imenovati brez pridržkov avtoritete, je edino pravilno, da Imajo nekaj  besede vsi uporabniki cest.
Tega nismo naglasili morda zaradi tega, ker na anketo niso bili povabljeni zastopniki pešcev. Treba je bilo opozoriti samo na to, da mora biti pri urejevanju prometa največja vrednota človeško življenje. To je načelo, ki mu mora biti podrejeno vse drugo, vsi različni interesi; ne gTe toliko niti za cesto, vozilo in ne za promet, kakor za človeka. Promet mora služiti človeku. Zato pa mora biti urejen tako, da je čim bolj varen, torej, da ne zahteva človeških življenj. Da je pa prometna vprašanja v resnici zelo težko rešiti, odnosno, da jih dovolj zadovoljivo sploh ne moremo rešiti, sprevidimo že po tem, da promet zahteva v državah, kjer je sicer vzorno urejen, silno mnogo žrtev, od leta do leta več, čim bolj je živahen. Nikdar se najbrž ne bo posrečilo odpraviti vseh prometnih nesreč na cestah. Vendar s tem ni rečeno, naj si nihče ne prizadeva omejiti prometnih nesreč ter da je prva prometna zapoved: Promet naj bo zgolj sam sebi namen!
Morda se bo kdo vsemu temu posmehoval ter dejal, da je to le filozofija. Toda gre le za razjasnitev pojmov. Za to, da pri anketah o ureditvi prometa ne bodo odločali samo nekateri zastopniki uporabnikov cest, odnosno da se ne bodo čutili poklicani odločati le nekateri. Pešcev v resnici ne more nihče zastopati, saj nimamo organizacije pešcev. Organizacija pešcev? Smešno, kajne? Takšnih organizacij
v resnici nimajo najbrž nikjer, toda imajo j organizacije za zaščito narave, organizacije, ki služijo predvsem pešcem, to se pravi večini prebivalcev. Vendar se hočemo takoj zavarovati pred očitkom, da zagovarjamo pri ureditvi prometa predvsem odločanje večinske skupine uporabnikov cest, kakor tudi. da hočemo zagovarjati anarhijo, ki jo povzročajo pešci na cestah ■ svojo nedisciplino. Ne, toda treba je razumeti, zakaj so pri nas pešci tako nedisciplinirani. Doslej jih ni Se nihče vzgajal in motorni promet, ki zahteva še posebno disciplino vseh, ne le avtomobilistov, se je razvil pri nas iz zelo primitivnih cestnih razmer. V središču mesta je mnogo cest in ulic vse prej kakor primernih za nagel motorni promet. Mnogo hodnikov Je preozkih, da morajo pešci stopati z njih na cesto, preozke so pa tudi nekatere ceste same (vozišča), ker jih zožuje tramvajska proga. Spomnite se samo na to, kakšna je n. pr. cesta na Starem trgu! Preozka je postala tudi cesta v šelenburgovi ulici, vsaj delno v Prešernovi, skoraj neprimerna za promet je Sv. Petra cesta, neurejeno je prometno križišče pred poŠto, dalje križišče na vogalu Gradišča in Ceste 29. oktobra itd. To so samo primeri, ki kažejo, da pešci vselej tudi ne morejo biti disciplinirani kakor bi si Želeli drugi uporabniki cest.
Interese avtomobilistov nedvomno dovolj
zastopajo številne stanovske, športne in tujsko prometne organizacije. Te organizacije se pečajo s prometnimi vprašanji in pri tem seveda zagovarjajo predvsem interese svojega članstva. Razumljivo je, da v teh organizacijah ne morejo zagovarjati pešcev kakor tudi ne drugih uporabnikov cest. će so vselej objektivni ali ne, njihov glas nedvomno precej zaleže. Zato tudi drugi uporabniki cest ne pridejo vselej do besede, odnosno nihče ne upošteva njihovih predlogov kot resnih. Tako se postopno ustvarja javno mnenje, da so vseh prometnih zmed krivi pešci in kolesarji. Kdo naj razsoja v teh sporih? Ali se naj pešci in kolesarji prilagode avtomobilistom in mo-tociklistom, ali avtomobilisti kolesarjem in pešcem ? Kdo naj Ima na cesti prednost ? Kdo koga bolj ogroža?
Zanimivo bi bilo ugotoviti s številkami, kdo je povzročil največ nesreč, ko so avtomobilisti povozili pešce — pešci ali avtomobilisti. Nedvomno kolesarji in pešci »ogrožajo promet« (kakor govore prometni strokovnjaki), a upoštevati je vendar treba, da je kolesar pred avtomobilistom v mnogih primerih bolj ogrožen kakor av-tomobilist od kolesarja, kajti avtomobil lahko zvrne kolesarja, kolo pa bolj težko
Rekord v neprevidni vožnji
Tri žrtve, med temi čevljar Dobre, ki je podlegel težki
poškodbi
Ljubljana, 23. junija Avtomobilski paragraf poje vsak četrtek in vsako soboto, ko razpravlja sodnik poedinec okrožnega sodišča. Ni ga več četrtka, ni več sobote na sodniji. ne da bi bil obsojen nepreviden šofer, ki je zakrivil večjo ali manjšo nesrečo. Nekakšen rekord v neprevidni in malomarni vožnji sta pa dosegla šoferja Franc Kern in Alojz Perme iz Tržiča, ki sta se morala včeraj zagovarjati pred sodnikom Julijem Fel-laherjem.
Obtožnica državnega tožilstva, ki jo je zastopal g. Fran Sever, je dolžila Kerna in Permeta, da sta 22. oktobra lani na državni cesti v Retnjah tako neprevidno vozila z dvema tovornima avtomobiloma, da sta zakrivila smrt čevljarskega pomoćnika Antona Dobreta.
Drugi tovorni avto je bil naložen z deskami in priklenjen na prvi tovorni avto. Deske niso bile lepo zložene kakor je predpisano, temveč so štrlele ob strani iz avtomobila. Šoferja sta vozila s precejšnjo hitrostjo in se nista zmenila za varnost pešcev, kolesarjev in voznikov, ki sta jih srečavala. Iz tovornega avta moleče late so ogrožale varnost prometa, nekateri pešci so imeli srečo in so sc še ob pravem času umaknili ali odskočili vstran, ko sta mimo dirjala tovorna avtomobila, čevljar Anton Dobre pa je prekasno opazil nevarnost in ena izmed ven štrlečih lat ga je zadela v trebuh. Težko ranjenega so Dobreta odpeljali domov in poklicali zdravnika, a poškodbe so bile smrtne. Doma je Dobre ponoči umrl.
Druga žrtev šoferja Kerna in šoferja Permeta dne 22. oktobra je bil Lovro Lup-ša, ki se je vozil s kolesom na državni cesti v Dupljah. Lupša se je sicer izognil dir-jajočemu avtu, a ena izmed lat ga je le zadela v ramo in ga na srečo samo lažje poškodovala.
Tretji, ki je imel neprilike zaradi skrajne neprevidnosti obeh obtoženih šoferjev pa je bil neki trgovec iz Kranja, ki je srečal s svojim osebnim avtomobilom oba tovorna avtomobila. Ven štrleče late na drugem avtomobilu so se zapičile v platneno streho osebnega avtomobila in so jo raztrgale.
Smrtna žrtev malomarne vožnje šoferjev Kerna in Permeta je bil čevljar Dobre, v obeh drugih primerih pa bi se prav tako lahko pripetila velika nesreča, zgolj slučajno se je kolesar še toliko ognil, da sc mu ni lata zarila v hrbet in tudi lata, ki je raztrgala streho osebnega avta, bi se lahko zapičila v glavo vozača.
Šofer Kern je bil že trikrat kaznovan zaradi neprevidne vožnje. V svojem zagovora sta šoferja deloma priznala krivdo. Sodnik je oba spoznal za kriva in obsodil Kerna na 5 mesecev zapora in na 600 din globe, Permeta pa na 4 mesece zapora in na 240 din globe. Povrniti morata tudi stvarne stroške, katere 60 imeli sorodniki pokojnega Dobreta z zdravnikom in pogrebom. Šoferja sta se odločila, da se bosta proti obsodbi pritožila.
NAJBOLJ ŽALOSTNE RAZPRAVE
V družinah se dogodi marsikaj, posebno če so sinovi odrasli in §e ne razumejo s starši, a večina družinskih prepirov se poravna doma. Najbolj žalostno je, ako sprti očetje in sinovi iščejo pravice na sod-niji Številne to sicer civilne družinske pravde, ko gre za denar, doto in premože-gja,   ndkfi b* ao hvale, bogi satanske
pravde, pri katerih sede na zatožno klop oče ali sin in nastopi oče proti sinu kot priča ali sin proti očetu.
Franc Ažman, sin posestnika Ažmana iz Kovorja, je bil obtožen, da je udaril svojega očeta večkrat po roki z nekim topim predmetom in je močno poškodoval očetovo roko. Sin se je zagovarjal, da je oče nasilen človek in vdan pijači. Vsa družina je solidarno pričala proti očetu, s katerim se neprestano pravda. Sin je bil obsojen na 3 mesece zapora.
NISO VERJFLT, DA JE STAL NA STRAŽI
Že precej udomačen je zagovor starih tatov in vlomilcev, da so samo na straži stali, vlomil in kradel pa je »neznanec«, o katerem vedo taki obtoženci navadno samo to, da mu je ime Peter ali Pavel. Sodišče ne verjame več takim izgovorom, posebno ako ima na razpolago objektivne dokazu da je obtoženec pridno pomagal »neznan cu« pri tatvini in vlomu. Hlapec Franc Gracar iz Štajngroba je tudi trdil, da je samo na straži stal, a pri njem so našli večino blaga, katerega so tatovi odnesli posestniku Cclestinu Jonezu iz Sopote. Neverjetno je, da bi se nekdo trudil in mučil ter vse tvegal ter plen podaril tovarišu, ki je samo na straži stal. Ker je bil Gral car zaradi tatvine in vlomov že dvakrat kaznovan, so mu to pot prisodili kar poldrugo leto robije.
OUZĐ v maju
Ljubljana, 23. junija
OUZD v Ljubljani objavlja statistične podatke o zavarovanju v maju. Povprečno je bilo zavarovanih 103.760 dela\Tcev in nameščencev, od teh 66.833 moških in 36.927 žensk. Lani v maju je bilo 3344 zavarovancev manj. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 25.86 in se je povečala za 1.15 din. Celokupna dnevna z i varovan a mezda je pa znašala 2.682.834.80 din in se je povečala za 201.961.20 din.
Stalež bolnikov se je od lanskega leta znižal za 158 in jih je bilo v maiu 2.668. Sporedno z nazadovanjem števila bolnikov se je znižal tudi odstotek istih in sicer za 0.24 na 2.57.
SPORT
Olimpijski dan na Jesenicah
Radi velikih prireditev, ki so se vršile v nedeljo, dne 18. t. m. na Jesenicah in na Bledu, se je moral olimpijski dan na Jesenicah preložiti na nedeljo dne 25. t. m.
Mestni olimpijski odbor na Jesenicah je za nedeljski olimpijski dan, ki se bo vršil na igrišču SK Bratstva določil naslednji spored:
V soboto 24. t. mu ob 10. uri: Otvoritev olimpijskega dneva po zastopniku mestnega olimpijskega odbora iz Ljubljane. Ob 19,15: Odbojka dveh moštev Sokolskega društva Jesenice. Ob 20.20: Nastop sokolske vrste na drogu, ob 20.45: nastop članic in naraščaja na dvoviSinski bradlji. Ob 21. uri: Nastop naraščaja s skoki s prožno desko In nato zabavni večer.
V nedeljo dne 25. t. m. ob 9. uri: nogometna tekma SK Kovinar jun. - SK Bratstvo jun. Ob 11. uri; izmenični tek okoli Jesenic za prehodni pokal SK Borec. Sodelujejo dlani Bratstva, Kovinarja in Gorenjca.
prevrne avtomobil. To velja tudi za pešce. Vendar je treba upoštevati tudi, da ne sme nihče kratiti motornim vozilom pravice voziti hitreje, n. pr. od kolesarjev, ter ne sme trditi, da so prometnih nesreč krivi le avtomobilisti in motociklisti, ker vozijo prehitro. Toda hitrost je treba tudi prilagoditi prometnim razmeram, to se pravi, avtomobilisti se ne smejo sklicevati na svoje posebne pravice tam, kjer jih ne morejo uživati, na cestah, kjer je hitrejša vožnja nemogoča, ne da bi ogrožali druge uporabnike cest.
2e večkrat je bilo ugotovljeno, da pri nas ni posebnih cest (kakršne so začeli ponesrečeno imenovati »kolesarske steze« — steza je lahko samo lzhojena pot) ter da zaradi tega nastajajo komplikacije v prometu. Kolesarji morajo hočeš nočeš voziti po cestah, ki so namenjene tudi njim, ne le avtomobilistom in motociklistom. Na teh cestah pa tudi niso določeni posebni pasovi za kolesarje. Zato kolesarji vozijo v resnici po vsem cestišču; iščejo boljši del vozišča, kar je pri naših cestah razumljivo. Ker pa avtomobili vozijo hitreje, se kolesarji seveda morajo umikati, in sicer proti cestnemu jarku, a ker so ceste preozke, so kolesarji čedalje bolj ogroženi, čim živahnejši je motorni promet. Vendar tega pri nas vselej ne upoštevajo. Kolesarje obsojajo preveč pavšalno. Med 20.000 kolesarji v Ljubljani je nedvomno mnogo nediscipliniranih uporabnikov cest, vendar s tem ni rečeno, da je treba pritiskati s prometnimi predpisi, z obdolžitvami in omejitvami predvsem na kolesarje, ter kratkomalo proglašati vse za prometne anarhiste. Pomisliti bi morali, da bo treba začeti upoštevati pri urejevanju cestnega prometa tudi kolesarje z njihovimi pravicami in ne le z dolžnostmi, bajte kolesarjem posebne pasove na cestah, dajte jim ob glavnih cestah posebne poti! Zagovarjajte tudi njihove interese, ko so v razpravi interesi vseh uporabnikov cest!
Pri razpravi o ureditvi prometa v Ljubljani je pa treba upoštevati Še posebne krajevne razmere. Načelne pripombe k razpravi o naših prometnih zadevah so
vsekakor potrebne; povsem objektiven si težko, a na svoje strokovnjaštvo se tudi ne moreš sklicevati preveč avtoritativno, najsi kdorkoli. Takšne razprave sicer niso odločilne, a so potrebne vsaj zato, da se nekoliko razčistijo pojmi. Nanašamo pa. dan mora tudi v Ljubljani pri urejevanju prometa predvsem odločati človeško življenje kot največja vrednota ter da je treba promet urediti tako, da ne bodo ogroženi ljudje in ne le, da ne bo »ogrožen promet«.
Popoldne ob 14. uri: finale v table-tenis turnirju (Bratstvo, Kovinar, Gorenjec). Ob 15.30: Lahkoatletska tekma v naslednjih disciplinah: tek na 100 m, met diska, skok v daljino, skok ob palici ln stafetni tek 4X100 m. (Sokol, Bratstvo, Kovinar, Gorenjec).
Ob 17. uri nogometna tekma SK Kovi-
nar-SK Bratstvo.
Krajevni olimpijski odbor apelira na vso jeseniško javnost, da se te prireditve pol-noštevilno udeleži.
Gasilski praznik
Zagorje, 22. junija
Prostovoljna gasilska četa v Zagorju ob Savi bo na svečan način proslavila 301et-nico svojega obstoja v nedeljo 2. julija pod pokroviteljskim komitejem, v katerem so blagovolili prevzeti mesta starešina gasilstva minister g. Fr. Snoj, generalni ravnatelj TPD g. R. Skubec. ravnatelj rudnika TPD v Zagorju g. inž. Kolica in predsednik občine Zagorje g. Anton Prosenc. Prireditev bo celodnevna in sicer:
Sprejem gostov se bo vršil pri obeh do-poldensKih vlakih in istočasno pri gostilni g. Boriška v Toplicah, nakar bo stik članstva pred gostilno g. Grčarja in odtod skupen odhod h gasilskemu domu. Ob 10. uii bo" sv. maša v župni cerkvi ob 11. uri pa bo krenila povorka do Voplic in nazaj na sokolsko telovadišče, kjer bo razhod. Po skupnem kosilu bodo skušnje za popoldanski telovadni nastop, ki se bo pričel ob 15. uri s pozdravnimi govori in odlikovanjem 9 zaslužnih gasilcev. Po telovad nem nastopu bo v prostorih Sokolskega doma prosta zabava z bogatim sporedom. Pri vsej prireditvi bo sodelovala Rudarska godM iz Zagorja.
Na predvečer — 1. julija 1939 ob 20. uri — pa se bo članstvo poklonilo spominu umrlih tovarišev na zagorskem pokopališču in pri tej priliki položilo venec na grob prvega načelnika gasilske čete.
Hišni posestniki se naprošajo, da raz-obes'jo zastave in tako počastijo jubilej te prepotrebne humane ustanove. K prireditvi pa se vabijo vsi. da omogočijo s tem četi postavili h gaslskemu domu prizidek, ki je za nemoteno m prekoristno delo čete nujno potreben. Na pomoč!
SPD
— Črna pr*»t je edinstvena 'zletna točka iz Bohinja. Obe koci SPO. Malnarjeva koča in Orožncva koča bosta oskrbovani Od s:>bote dne 17. t. m. dalje. Dostop do Malnarjeve koče traja iz Boh Bistrice dve in pol uri, je zložen in razgleden. V Oro-žnovo kočo potrebuje turi:t tri ure. Iz te koce je edinstven razgled na vso Triglavsko pogorje. Iz Malnarjeve in Orožncve koće je do vrha Crne Prsti 1844 m po eno uro. Vrh Crne Prsti je travnat ter ima nsjbogatejšo planinsko floro. Ker leži črna Prst v obmejnem ozemlju, je važr.o. da imajo posetniki v redu svojo člansko izkaznico SPD. Iz Orožnovo koče je prikladen sc top k Sv. Janezu, kamor drži letos temeljito popravljena pot. Po prijetni planinski turi je prikladna hladna kopel v Boh. jezeru. Ljubitelji lepe planinske prirode, pohitite že meseca junija na črnn Prst, kjer se nudi prostran razgled po raših planinah in daleč tja v Primorje.
— Ces*a koča na Rav«ieh je že oskrbovana. Dostop je na jprikladnejfli z Jezerskega. Iz Kranja do Jezerskega imajo člani SPD popust pri vozni ceni na avtobusni prog*, ako pok?žejo svojo člansko izkaznico (30 din za vožnjo tja in nazaj). Dostop do koče traja z Jezerskega dve uri. Iz koce je krasen razgled na sever-no steno Grintavca in na sosedne vršace. Koča je stalno oskrbovana ter nudi prvo-vrjtao odstto Fortopate Ja teto* Pft ap-
v© prekrita. Ležišča so preurejena tako, da morejo zadovoljiti vsakega planinca.
— Tečaj za planine« na Durmitorju. V svrho propagande in pospeševanja planin« stva priredi ministrstvo za telesno vzgojo naroda od 30. julija do 10. avgusta na Dur-mitorju plezalni in vodniški tečaj. V tečaj bo sprejetih 15 planincev iz Južnih krajev države.
Iz Kranja
— Odprta dan in noč so groba vrata.
V sredo je preminula v Leonisču v Ljubljani ga. mag. pliar. Pavla Bežičeva, roj. Pompe, soproga uglednega zdravnika dr. Josipa Beziča. Pokojnico so danes dopoldne prepeljali iz Ljubljane na novo pokopališče v Kranju, kjer jo bodo tudi poko-kali ob 17. uri. — Včeraj pa je umrla gospa Ivana Uranič, roj. Debeljak. Pogreb blage pokojnice bo danes ob pol 19. url iz hiše žalosti na Jezerski cesti. Naj v miru počivata.
— Starše in prijatelje mladine opozarjamo na razstavo risarskih in ročnin del na drž. real. gimnaziji, ki bo odprta le do 24. junija.
— Napad iz zaSe^e. V torek zvečer se je vračal na kolesu skozi Šenčur proti Kranju telegrafski uslužbenec Lovro Per-ne. Naenkrat je skočil proti njemu neznanec in ga zbil s kolesa V trenutku, ko se je hotel Perne pobrati, pa se je pridružil napadalcu se drugi in pričela sta Perneta pretepati in obdelavati tudi z nožem. Kakor izpoveduje Perne, sta napadalca priča-
Poslednji sem, stojim na koncu čvrsto, a jutri vsi postavimo se v vrsto.
kovala nekoga drugega, kajti ko mu je eden od napadalcev posvetil z žepno svetilko v obraz, je moral opaziti napako, ker je dejal drugemu, da naj ga pusti, ker ni pravi Nato sta napa laJca urno zbežali. V zvezi z napadom je bilo več oseb aretiranih. Vprašanje je, ali se bo posrečilo izslediti prave krivce.
Uspeh Prekmurskega tedna
Zanimivo prireditev si je ogledalo že okrog 20.0D0
obiskovalcev
Murska Sobota, 22. junija Prekmurski teden je sprejel pod krov svojega razstavnega prostora že okrog 20.000 obiskovalcev iz vseh krajev, največ seveda iz Prekmurja. Med tednom prinaša na razstavišče posebno živahnost mladina iz vseh prekmurskih sol. Okrog 1200 mladih Šolarjev, bodočih stražarjev nase meje na skrajnem severovzhodu, pride v Mursko Soboto, da vidi to veliko prireditev, s katero se Prekmurje spominja 20-letnice priključitve k Jugoslaviji. Kaj takega otroci seveda se niso videli, zato je razumljivo njihovo zanimanje za vse, kar nudi Prekmurski teden. Tudi na zabavišču je za njih toliko privlačnega in lepega, da se kar ne morejo odtrgati od vseh vrtiljakov, tobogana ln raznih razstavljenih dobrot, ki mladim obiskovalcem tako hitro Izpraznijo žepe. Seveda je prekmurska mladina v ogromni večini revna ln ji starši morejo dati na pot komaj kak dinar.
V okviru prireditev Prekmurskega tedna je v torek zvečer dosegla ogromen uspeh vprizoritev Zupančičeve >Veronike Deseni-ške«, ki so jo v režiji prof. Potokarja pripravili najboljši igralci Murske Sobote. Nad 1000 ljudi je kakor zadnjič pri sokol, akademiji napolnilo prostrano dvorišče Sa-parijevega gradu, ki je za take prireditve zelo primerno, že pri vprizoritvi igre »Praz nik cvetočih češenj« smo videli lepo skladnost in dovršeno podajanje združenega ansambla naših igralcev, pri »Veroniki De-seniški« pa se je to pokazalo še v večji meri. Igra je bila v luči reflektorjev in ob izbornih kulisah, ki jih je nudilo sivo zidovje plemenitaškega gradu še prav posebno efektna. Hermana je dovršeno podal prof. Jože Potokar. Veronikino tragično usodo je s prepričevalno Igro verno tol-
mačila ga. Elizabeta Bergerjeva, ga. Gabi Ravnikarjeva pa je dala plemeniti žrtvi Jelisavete učinkovit poudarek s svojo naravno in globoko igro. Izmed vlog je bil Friderik prof. Močana kakor Izklesan, pa tudi ostali igralci niso zaostajali, tako da je bila cela vprizoritev na visoki stopnji igralske umetnosti. Takih iger bi si želeli še več, to je bila želja številnih gostov, ki so prišli tudi iz oddaljenih krajev k predstavi.
Menda zadnja večja prireditev v letošnjem letu na grajsnem dvorišču bo v soboto zvečer pevski koncert novoosnovanoga pevskega zbora, ki bo nastopil pod vodstvom pevovodje ■odnOHI g. Milana Grma. Sodeloval bo tudi orkester s par točkami. Na programu pevskega koncerta so slovenske narodne in umetne pesmi, med njimi dobršen del iz Prekmurja. Koncert bo že ob 8, ker bo po koncertu družabni večer bivših  prekmurskih uradnikov.
V soboto popoldne ob 14 bosta v Murski Soboti še dve športni prireditvi. Na stadionu SK Mure se bodo pomerili člani zelene bratovščine v ostrem streljanju na glinaste golobe. Prekmurski lovci se že vadijo v podiranju ubogih golobov, ker nočejo, da bi jim gosti iz Ljutomera, Maribora in Ptuja odnesli vse nagrade. Lovsko društvo v Murski Soboti je namreč poklonilo 7 krasnih nagrad za najboljše strelce.
Medtem ko bodo lovci v največjem ognju za pohod nad a> golobe«, se bodo na mestnem kopališču pomerili mariborski in so-boški plavači v vaterpolu in plavalnih disciplinah. Vstopnina je za obe prireditvi ista. Plavalni spored obsega plavanje 100 m prosto, 100 m prsno, 33 m hrbtno, 33 m prosto, štafeta 4X33 m prosto, mešano štafeto, skoke in vaterpolo.
Z Jesenic
— Močan potresni sunek. Včeraj okrog 5.53 ure zjutraj smo čutili na Jesenicah potresni sunek, ki je trajal eno do dve sekundi. Sunek je bil tako močan, da so se v nekaterih stanovanjih zazibale omare in cvetlična stojala. K sreči ni napravil nikjer pomembne škode.
— Zanimivo predavanje. TK »Skala« podružnica Jesenice, je priredil v sredo zvečer v risalnlci osnovne šole predavanje o novi barvani fotografiji. Predaval je zua-ni jeseniški foto-amater g. mr. pharm. Ivo Koželj, ki je številnim poslušalcem na zelo poljuden način orisal lep razvoj barvane fotografije in predočil okoli 100 svojih posnetkov izdelanih po najnovejši metodi v lepih naravnih barvah. Gospod Koželj je znan kot odličen foto-amater, ki je že v navadni fotografiji dosegel umetniško stopnjo, saj so njegovi motivi pestri, dovršeni in polni življenja. Predavanje je posetilo okoli 60 oseb, med njimi večinoma Ska-laši, foto-amaterji in prijatelji. Vsi so z velikim zanimanjem sledili predavateljevim izvajanjem in ga ob koncu za poučno predavanje nagradili z gromkim odobravanjem.
Dolina česen] vabi
Brusnice, 21. junija.
Popotnik, ki se pelješ s poštnim avtobusom iz Novega mesta proti Brežicam, zagledaš iz Rateža lepo dolino, t. j. dolina češenj v Brusnicah. Zakaj dolina češenj? Tu so doma slavne in po strokovnjakih priznane brusniške hrustavke, ki jih pridelajo letno povprečno 200.000 kg. Ta plemeniti sad, ki ga ljudje težko pričakujejo, ker je prvi in marsikomu edini vir dohodkov, je letos zopet prav obilno obrodil, čeprav je napravilo deževje tudi na češnjah ogromno sodo. Pa vendar so češnje, seveda skrbno obrane in odbrane, letos prav lepe, zlasti sedaj, ko jih obseva sonce in jim daje barvo in sladkobo. Češnje prinašajo v Brusnice v raznih posodah: otroci v košaricah in locanjah, starejši v jerbasih in nahrbtnih koših; iz teh posod jih previdno pretresajo v zaboje, ki jih nalagajo na avtomobile in drugi dan zjutraj se s tem odličnim sadom že krep-čajo v raznih krajih naše ožje in širše domovine in jih vkuhavajo za zimo.
Lep je pogled na cvetoče češnje (poezija), še lepši pa na krasne plodove (proza). — V nedeljo 25. junija bomo imeli priliko videti več tisoč kg najlepših Češenj raznih barv in okusov in si jih nabaviti po nizkih cenah- Iz Novega mesta so dobre zveze z avtobusi do Rateža (5 diru državni poštni avtobus bo vozil od izletniškega vlaka in k izletniškemu vlaku zvečer. Na razpolago bo tudi avtobus g. Kosa iz Novega mesta, ki bo vozil s postaje Novo mesto od vlaka, ki pride iz Ljubljane ob 10.15, tako da pridete pravočasno k otvoritvi razstave, ki bo ob poleno j stih v Soli v Brusnicah in ne ob pol desetih, kakor je bilo objavljeno v Sad-
Pridite v dolino češenj, sprejefi vas bomo s pristno slovansko gostoljubnostjo, čeprav vam ne bo treba plačevati vstopnine, ker takih reči mi ne pozjiarno.
f}e£e\nica
KOLEDAR
Danes: Petek, 23. junija katohčani: Agri-pina, Edeltruda
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Sužnji zlata Kino Sloga: Ovaduh ob 16. in 19. Kino Union: Skandal   (Žarah Leander) Kino Moste: Neapelj v ognju poljubov
in Silhuete
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek,   Resi jeva cesta 1,
Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko
motar, Vič — Tržaška cesta.
Siped sita
Oni dan se je peljal Ljubljančan proti Kranju. Zelo se je dolgočasil, zato se je še tem bolj zanimal za dva potnika, ki sta se očitno dobro zabavala. Prvi je Jejid drugemu: Triindvajset,
Drugi je trenutek premišljeval, nakar se j j začel krohot al i, da se je kar za trebah držal.
Čez nekaj časa je dejal drugfz
— Stopet.
Tedaj se je pa začel krohotaii prvi, ds
bi se skoraj zadušil. Ko je prenehal, fa dejal: Šestnajst. — In začela sta se kro-hotati oba kakor norca.
Tretji potnik se ni mogel \*eč premagovati in ko je eden izmed »norcev« izstopil v Medvodah, je vprašal drugega, kaj naj to pomeni in če je v tem kakšna skrivnost.
— Kaj še, nobene skrivnosti ni! Moj prijatelj in jaz sva trgovska potnika. Večkrat potujeva skupaj in da si krajšava čas, si pripovedujeva anekdote. Oba jih veva zelo mnogo in da si jih poveva čim več, sva jih numerirala.
Ponedeljek, 26. junija: VVerther. Red Sreda.
Gostuje Josip Goatič lz Zagreba Torek, 27. junija: Traviata. Gostuje Chrt-sty Solart.   Dobrodelna   predstava sa Mestni prehodni otroški dom. Izven Sreda, 28. junija:  Boris Godunov. Izven. Slavnostna predstava v proslavo Vidovega dne Četrtek, 29. junija: saprto Petek, SO. junija: Falstaff. Red ftetrtek
Gostovanje nase op» v Trato. Drugi večer gostovanja nase opere v Trstu bodo vprlzorlM Smetanovo opero »Prodana nevesta« pod muzikalnim vodstvom dirigenta Neffata, s Videli jevo, Franc lom ln Betet-tom t glavnih partijah. Zadnji večer, tj. v soboto pa bodo peli Gotovčevo delo »Ero i onega sveta« pod taktirko ravnatelja Poliča s Franc lom, Hevbalovo, Kogejevo, Ji hpm in Lsjgeo v glavnih partijah*
štev. 141
»SLOVENSKI NA ROD«, Petek, 23. junija 1W9.
Stran 3
DNEVNE VESTI
— Promocija. Jutri opoldne bo promoviran za doktorja filozofije književnik in režiser g. Bratko Kreft. Predložil je disertacijo o Puškinu in šekspirju in obde. lal problem o vplivu fiekspirja na razvoj Puikinovega dramah kega ustvarjanja. Disertacija je del obsežne Kreftove monografije o Puškinu in feekspirju. Dosedanji ruski sekspiroslovci so bili mnenja( da je Sekspir zelo vplival na dramatično ustvarjanje Puškinovo, Kreft pa dokazuje v svoji disertaciji, da je bil Sekspirov vpliv na Puškina kot teoretika malenkosten, kar pa velja še bolj za F^kina kot dramatika. Bratku Kreftu iskreno čestitamo!
— Sprememba voznega reda. Prošnji, ki jo je vložilo delavstvo ob progi Z.dani most—Ljubljana za preložitev odhoda vlakov je direkcija državnih železnic ugodila in bo nastopila z 8. oktobrom sledeča sprememba: Prvi jutranji vlak z Zidanega mosta v Ljubljano bo vozil 10 rninut preje, tako da bo prišel v Ljubljano tudi 10 minut preje. Glede postankov večernega vlaka na vseh postajah pa direkcija proš. nji ni ugodila s pripombo, da je za lokalne potnike do Litije predviden vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.05, ker delavci končajo povečini z delom že ob 17. Oni delavci iz Kresnic, Jevnice in Laz, ki imajo službo do 18., lahko uporabljajo vlak ob 18.27 do Litije, od koder se vrnejo ob 19.01. Delavci iz Zaioga in Dev. Marije v Polju pa imajo itak na razpolago še vlak ob 19.20.
— Modernizacija ceste Zagreb — Beograd. 4. julija bo prva licitacija za oddajo cestnih del na državni cesti Zagreb—Beograd, in sicer v odseku Dugo selo—Bož-jakovina (okrog 10 km). Proračunska vsota znaša 18.870.622 din. Modernizacija ceste bo torej veljala skoraj 2 milijona na km.
— 10% do 15% manj bodo letos pnoe. lali pšenice v Vojvodini kakor lani. Po oceni strokovnjakov somborske kmetijske borze se obeta letos eicer dobra letina v Bački in Vojvodini, vendar bo pridelek pšenice približno 10—15% manjši kakor lani, ko je bil rekorden. Kvaliteta pridelka bo Izvrstna.
— Velik primanjkljaj splitskega Okrožnega urada, za zavarovanje delavcev. Danes je redna seja ravnateljstva splitskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Splitski okrožni urad posluje že del j časa z deficitom, kar budi resne skrbi. Lansko poslovno leto je zaključil z deficitom 143.8S9 din. Tudi letošnje prvo tro-mesečje izkazuje primanjkljaj, 72.672 din, kar je sicer znatno manj kakor lani v pr_ vem trimev.včju. a je še vedno nezadovo
ljivo.
— Oražha zaplenjenega orožja. V torek 11- julija 1939 ob 9. bo pri sreskem na-čelstvu v Kranju javna dražba zaplenjenega orožja. K licitaciji bodo pripuščene osebe, ki i^e izkažejo v smislu čl. 8 do IS Zakona o posesti in nošenju orožja z oblastnim dovoljenjem v dvojniku.
Peg mi&rOPOV. Roparski te, vendar ^•■■■■bsmbssi nič romana ai podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) 60 povsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kar
prežijo oa ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna ne^a zob § Chlorodontom prežene mikrobe iz usL Toda le stalna nega varuje zobe pokvare. Chlorodont zjutraj — Chlorodont predvsem zvečer! Potem ostanejo zobje zdravi) Domači proizvod.
— Propaganda našega turizma v Ameriki. Ugledna ameriška ilustracija »The National Geographic Magazin«, izhajajoča V Washingtonu. je že  večkrat priobčila propagandne članke o Jugoslaviji. V julijski številki je pa posvetila okrog 50 strani naši državi. Propagandno gradivo o Jugoslaviji je priobčeno pod naslovom ^Kale j dos kop — dežela najmlajšega kralja v Evropi«. Propagandno gradivo o naši državi je zbral in deloma sam napisal Dou-glas Candler. Ameriška revija priobčuje krasne slike naših naravnih lepot, zgodovinskih in kulturnih spomenikov, mest in turističnih krajev. Večji članek o Jugoslaviji je prispeval znani propagator naših imravnih lepot dr. Kostič,  ki v Ameriki marljivo širi propagando za Jugoslavijo.
— Podržavljenje lekarn? Po poročilu iz Beograda proučujejo v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje vprašanje podržavljenja lekarn. Pobudo za to misel črpajo v ministrstvu predvem iz socialnih razlogov. Iz mnogih krajev prihajajo namreč ministrstvu poročila, da so zdravila ponekod predraga in da jih siro_ mašno prebivalstvo ne zmore. Tako nastajajo iz tega razloga prav hude zdravstvene razmere in nejevolja se ponekod širi tudi zato, ker imamo mnogo absolvi-ranih lekarnarjev in magistrov, ki ne morejo priti do kruha. Lekarna je namreč vezana na posebno konce ?i jo. Po mnenju uradnikov v ministrstvu bi podržavljenje lekarn piineslo ljudčtvu in siromašnim krogom še posebej velike koristi, ker bi Si mogli nabavljati zdravila po znosi ji vih. cenah. Po drugi strani pa bi tudi naš le. karnarski naraščaj prišel do kruha in zaslužka,
— Zastoj v našem pomorskem prometu. Včeraj zjutraj se je vrnil v splitsko pristanišče naš veliki parrtik »Princesa Ol-ga< z vožnje Grčija, Egipt in Palestina. Parnik je vozil na tej progi že več let vsakih 15 dni in voziti bi moral še do konca novembra. Toda zaradi napetega mednarodnega, položaja se je potniški promet tako skrčil, da je bila parobrodna družba prisiljena vzeti parnik iz prometa. Zaradi slabega prometa počiva tudi parnik Kraljica Marijam.
.— Jubilejni kongres računskih uradnikov. V ponedeljek, torek ln sredo bo v Zagrebu jubilejni kongres računskih uradnikov. Predkonferenca delegatov bo v nedeljo. Na kongresu se zbero računski uradniki iz vse države. Po kongresu prirede udeleženci več izletov.
_ Vreme. Vremenska napoved pravi, da
bo spremenljivo oblačno, nestanovitno in soparno vreme, nagnenje k nevihtam. Vče. raj je deževalo v Mariboru, Zagrebu in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 29, na Rabu 28, v Ljubljani in Zagrebu 27, v Splitu in Dubrovniku 26, v Beogradu in Kumboru 25, v Mariboru 23 na Visu 20. Davi je kazal barometer-v Ljubljani 756.6, temperatura je znašala 16.8.
— Izgubljeno in najdeno tole Na državni cesti blizu Medvedove žage pri Vojniku so te dni našli ljudje tele, staro kakih šest tednov. Tele je ležalo zvezano na cesti, iz česar sklepajo, da ga je najbrž Izgubil mesar med vožnjo. Lastn'k se Se ni javil.
— Nesreča ne počiva. V bolnico so prepeljali 141etnega dijaka Lada Vidica, Hi je padel pri telovadbi in si zlomil desno nogo. — V uslužbenca cestne železnice Josipa Udovca se je pred šentpetrsko cerkvijo zaletel velik pes, ko se je peljal s kolesom po Zaloški cesti. Udovč je padel s kolesa in se hujše poškodoval po rokah in po obrazu. — 231etnemu delavcu Karlu Kregarju, zaposlenemu v Remčevi tovarni na Duplici, je cirkularka poškodovala prste na levi roki. —31etni posestnikov sinček Slavko Babic iz Bruhanje vasi na Dolenjskem je prevrnil nase lonec kropa in se hudo oparil po životu. Pozneje je hudim opeklinam podlegel. — Sodavičarju Ernestu Ručigaju iz Starega trga pa so se spi a šili konji. R uči gaj je padel z voza in se težko poškodoval po životu in na nogah.
— KonjsKe repe striže jo. Tatovi konjske žime so bili na delu v škofjeloški okolici, zdaj pa so se pojavili še v okolici Domžal, v Vevčah in celo na Jezici. Tatovi vdirajo v hleve ponoči ter opravijo delo pri konjih prav strokovnjaško. Orožniki iz Vevč in Domžal so predrznim tatovom že na sledu.
— Vlom v lovsko kočo. Oni dan je bilo vlomljeno v lovsko kočo na Kozjaku nad Preddvorom. Vlomilci so odnesli daljnogled, štiri odeje iz kamelje dlake, štiri flanelaste rjuhe, dva pločevinasta lonca, več jedilnega pribora ln nekaj drugih malenkosti. Lastnik koče je trgovec Hinko Kav* čič. ki ma nad 3000 din škode.
— So»edu odsekal glavo. V vasi MujčL čih pri Jajcu je prišlo včeraj do krvavega obračunavanja med dvema sosedoma in prijateljema Pero Gvozdenovičem in Krsto Kečerom. V spopadu je izgubil Pero Gvoz-denovič življenje. Kečer mu je s sekiro odsekal glavo. Prijatelja sta bila v gozdu, kjer sta naložila dva voza drv. Po povratku je Kečer zahteval od Gvozdenoviča, naj mu da svojo hčerko za ženo, kar je Gvozdenovič odklonil. To je Kečera tako razsrdilo, da je pograbil sekiro in odsekal svojemu prijatelju glavo.
— Sam°kres se mu je sprožil v žepu. Čudne smrti je umrl delavec Marko Per-nar iz Jeze rane blizu Banjeluke. V sredo se je vračal z dela domov in v žepu je imel samokres. Gredoč po klancu se je spotaknil in padel na trebuh. Ta čas se mu je samokres sprožil, in krogla mu je udarila v želodec. Nesrečnež se je zavalil po klancu v globok prepad, kjer so ga našli  tovariši mrtvega.
— Brezplačno grafologko analizo dobi lahko vsak čitatelj »Cik.Caka«. Pojasnila in kupon dobite v 6. številki >Cik-Caka«, ki je pravkar izšla. Na razpolago je list v vseh trafikah po d:n 1.50 izvod, ali pa v upravi, Ljubljana, Sv. Petra naUp 53. Priporočamo.
— Izlet na konjske dirke v St. Jernej na
Dolenjskem, ki bodo 29. junija, priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani. Prijave in sporedi v vseh blljetarnah PUTNIK-a.
Proti sončarici uporabljajte Tscham-ba FU. Rr. dvorni dobavitelj Drogerija Gregor i č,   Ljubljana,   Prešernova 5.
Iz Ljubljane
—lj Počastitev spomina dr. Gregorja žerjava. Zveza kulturnih društev v Ljubljani počasti v ponedeljek spomin biago-pokojnega svojega ustanovitelja in prvega predsednika dr. Gregorja žerjava ob 10-letnici njegove smrti. Spominska prireditev bo ob 20.30 v veliki dvorani Zvezde. Na sporedu je Jenkova ^Molitev«, ki jo zapoje pevsko društvo s-Sava« pod vodstvom g. Franca Venturinija, žalni govor dr. Stojana Bajiča in Venturinijev vOče-naš«, ki ga zapoje pevsko društvo »Sava«.
—lj Umrli so v Ljubljani od 9. do 15. t. m.: Globočnik Ivan, 45 let, delavec mestne plinarne. Belič Ciril, 17 let, dijak., Remžgar Darinka, 2 leti, hči ključavn. mestne elektrarne, Crna vas, Vik Božena. 44 let, zasebnica, Matos Marija, roj. Me. hle, 83 let, postrežnica, Orehek Antonija roj. Gabršek, 82 let, vdova sodn. sluge Klemene Manja, roj. Kušar, 81 let, uzit-karica, Smerdelj Anton, 65 let, učitelj meSč. Sole v p., Roglič Mihael, 48 let, delavec. Svetlič Anton, 81 let, delavec tob. tov. v p., Cernivšek Alfonz, 23 let. frančiškanski klerik, Perko Pavla, roj. Jordan 44 let, žena mizarskega mojstra. V ljubljanski bolnici so umrli: Bekš Srečko, 31 let, uradnik pii »Združenih papirnicah Vevče«, Župancvić Katica, 25 let, hči posestnika, Kuret Vinko, 31 let, delavec. Nadgorica, obč. Jezica, Rupmk Gabrijela, 17 let, hči poštn. brz. mojstra v p., Urn Malija, 34 let, služkinja, Cimperman Janez, 66 let, delavec. Dobrunje, Zalar Ivan 33 let, delavec. Jezero, obč. Tomišelj pri Ljubljani, Tekavc Jožefa, 9 let, hči miz. mojstra, Cerknica pri Logatcu, Peruzzi Cecilija, roj. Leskovšek, 54 let, žena vpok. žel. uradnika, Kandare Amalija. 25 let, Šivilja, Stari trg pri Logatcu, Šp.ler Anton, 76 let. dninar, Trnovo, obč. LesKo-vec. Mendelc Blaž. 68 let. vpokojen zva. ničnik vojne mornarice.
—lj Christv Solari bo pel za revne ijub-ljanske otroke. Ta slavni italijanski tenorist je že večkrat z največjim uspehom gostoval v naši operi in si s svojim srebrnim glasom pridobil zasluženo občudovanje, sedaj pa hoče znameniti umetnik pokazati tudi svoje zlato srce. Sam g-Christi Solari je namreč pri zadnjem svojem gostovanju izrazil opernemu ravnatelju željo, da ni s svojim petjem pomagal tudi ljubljanskim revežem, predvsem pa ubogim otrokom. Dobrosrčni umetnik ^e je odločil, da bo pel v korist Mestnega prehodnega otroškega doma, ki prav uspešno deluje v stari cukrarni. V ta namen bo v operi v torek 27. t. m. izven abonmaja predstava Verdijeve »Traviate«. Gotovo bo ljubljansko občinstvo znalo ceniti tudi dobro srce slavnega pevca in mu svoje priznanje izkazalo z razprodano predstavo.
—lj Na n. sklepni produkciji drž. kon-servatorija bodo nastopili naslednji gojen, ci: Osana Jože, klavir, Ivanč č Sonja, sopran, Marin Ladi lav, violina. Jelene Olga, klavir, Burger Kajetan, violina. Seifert Herta, klavir, Ogrin Ksenija, klavir in Loger Edita, klavir. Produkcija bo v ponedeljek 26. t. m. ob četrt na 7. v veliki filharmonični dvorani. Spored v knjigarni Glasbene Matice.
—lj Med prireditelji slovenske narodne pesmi za koncertni oder je v zadnjih letih na prvem mestu profesor Matija Tome Obdelal je našo narodno pesem v modernem smislu .vendar tako lepo in primerno, da je izredno blagoglasno tudi za uho navadnega poslušalca, ki ima največji užitek v lepi in Magodonečl melodiji. Med njegovimi prireditvami so prav gotovo na prvem mestu svataka pesmi, to Je ciklu«
naših napevov iz Bele Krajine. Ta ciklus bo pel pevski zbor Glasbene Matice med drugimi narodnimi in umetnini sbori na svojem koncertu v nedeljo 25. t. m. v 0t. Vidu nad Ljubljano. Koncert se bo vršil v veliki dvorani Prosvetnega doma, zadetek ob 20. uri, vstopnice v trafiki Kautman.
—lj Razstava šolskih Izdatkov na državni pos*u>ni ljudski soli za Bežigradom je odprta danes in jutri dopoldne in popoldne ter v nedeljo dopoldne. Vse, ki se zanimajo za reformno delo na naših ljudskih šolah, vljudno vabimo, da si razstavo ogledajo. Vstop prost.
—lj Popis rudarjev. Osebe, ki so bile kdaj zaposlene v rudnikih in so stare nad 40 let ter stalno žive v Ljubljani, naj se zaradi evidence do 1. julija 1939 zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št 7-1., soba št. 6.
—lj Za zdravje svojih »troj* storite zelo mnogo, če jih vpišete v plavalno šolo na kopališču SK Ilirije. Staral, zavedajte se, da so Vaši otroci v sle d napora v šolah potrebni zdravega gibanja na čistem soncu in zraku, ter jim ravno s plavanjem dobro okrepite zdravje in pripravite za pri. hodnje šolsko leto. Kratko pismeno do. voljenje staršev velja kot prijava, tečaji se ie vrše, vendar so tudi predvideni tečaji za one, ki so zakasnili. Zato prijavite takoj.
—lj Ljubljanski Sokol priredi v sredo dne 28. junija t. 1. večerno telovadno akademijo ob bengalični razsvetljavi in og. njemetu. Vse prijatelje sokolstva opozarjamo in vabimo na to pomembno prireditev matičnega društva. Predprodaja vstopnic v društveni pisarni v Narodnem domu.
—Ij Samokres je prodajal in ie enega ukradel. Oni dan se je pojavil v trgovini Albina šifrerja na Gosposvetski cesti športno oblečen mladenič, ki je ponudil v nakup še dobro ohranjen browning. Medtem pa. ko je trgovec ogledoval ponuđeni
^                   1 C 1 <3 2 l * J	SAMO SE DANES!	CmXmS1 »IaAa       Klrsten Helberg ■ SttZnjl Zlata      Viktor Staal I
		
Žarah Leander
SAMO BE DANES OB 16., 19. in 21. URI. KINO UNION — TEL. 22-21.
Priljubljena umetnica v filmu Iz umetniških krogov
škandal
I L
Ali sta si že ogledali film
— po znamenitem O. Zupančičevem prevodu SAMO SE DANES ob 16. in 19. uri
ob si. on Flash Gordonovo drugo potovanje na Mars
OVADUH
KINO SLOGA, tel. 27-30.
NOČ PO IZDAJI
samokres je neznanec spretno pobegel v predal in «1 prilastil popolnoma nov, 600 din vreden samokres znamke »FN«, ka. libra 6.35 mm. Neznanec je imel izstavljen orožni list od okrajnega glavarstva v Radovljici in je pravil, da se namerava odpeljati v Celovec.
—lj Tatvine koles. Oni daii je neznan tat odpeljal 100 din vredno sivo pleska-no kolo z evid. st. 10428 podpolkovniku Oskarju Savinjskemu, ki ga je imel spravljenega v kleti na Prulah 19. Prančifiki Pe-klaj iz Smartnege je nekdo ukradel 1000 dinarjev vredno žensko kolo znamke *Be-randoc izpred Delavskega doma na Blei-\veisovi cesti. — Zori Kopačevi pa je tat odpeljal kolo znamke »Durkopp«, vredno 850 din, izpred šarčeve trgovine v Šelenburgovi ulici.
Nujna potreba novih šolskih poslopij
žalostne razmere na mnogih izpostavljenih obmejnih
postojankah
Maribor, 21. junija.
V zadnjem času so na mnogih sestankih razpravljali o obmejnem šolstvu Pri tem so zlasti poudarjali pomanjkljivost šolskih poslopij. Tako nimajo na Koprivni v višini 976 m sploh nobenega šolskega poslopja. Pouk morajo imeti v mali sobici župnišča. Znano je, da morajo hoditi šolski otroci pri Sv. Danijelu preko pokopališča, da pridejo lahko do šolskega poslopja. Na Ojstrici imajo samo leseno poslopje. Žalostne so tudi razmere pri Sv. Jerneju nad Muto, Kungoti, na Muti. v Javorju, na Remšniku, Sladkem vrhu, ori Sv. Duhu na Ostrem vrhu. v Sčavnici, pa tudi pri Treh Kraljih, kjer imaio pouk v mali kmečki koči.
Edino CMD kaže skrb za naše obmejne šolske razmere. Tako je pomagala zgraditi novo šolo v Gradišču, sedaj gradi prepotrebno novo šolo pri Sv. Treh Kra-
ljih nad Marenbergom. Zal so naše obmejne šole v splošnem v precej slabšem stanju kakor pa v notranjosti države.
Posebno poglavje pa tvori problem učiteljskih stanovanj. Nemalokrat morajo stanovati naši obmejni učitelji po nezdravih, vlažnih sobah ter stanovanjih Imamo precej primerov, ko učitelji sploh nimajo stanovanja, kar je celo tudi v nasprotiu z zakonom o narodnih šolah Tako manjkajo v ljutomerskem srezu stanovanja za 2 šolska upravitelja in 65 učiteljev, v mariborskem srezu za 2 šolska upravitelja in 107 učiteliev. v dravograjskem srezu pa za 6 šolskih upraviteljev in 27 učiteljev. Sicer ie res. da prejemalo učitelji kot odškodnino stanarino, s tem pa nikakor še ni rešen stanovanjski problem, ki je za naše obmejno učitelistvo v oddaljenih krajih našega podeželja izredno pereče.
Del gradu v Negovi bodo podrli
Ta grad je iz L 1612 — Ob njem nameravajo urediti park
Ivanjci, 22. junija
Isegova je majhen kraj na meji med ljutomerskim in mariborskim 3rezom. L«e-ži precej visoko med gozdovi, skoraj nepoznana, a znamenita po svojem starinskem gradu iz srednjega veka.
Kraj je zelo lep in ga delajo zanimivega trije veliki, skoraj jezeru podobni ribniki, ki so še ostanek nekdanjih grajskih ribnikov. Tu je velikanski grad, sedaj last grofov Treutmansdorf, ki prebi vaje v kraju Toršov Tyn na češkem. Ti grofje so zelo bogati, saj imajo 30 graščin in ogromna posestva. Pri nas v Sloveniji imajo okrog 600 oralov zemlje, od katerih odpade 400 oralov na gozdove, ostalo pa na njive, travnike in vinograde. Posestva ima jo v Negovi, aa Polici, v Mali Nedelji in v Jeruzalemu.
V Negovi je tudi v njihovi pose3ti velik grad, obstoječ iz dveh delov. Starejši del iz 14. stoletja je popolnoma starinski s posebnim visokim zidom. Ta del gradu je napadal tudi že kralj Matjaž. V tem delu so urejena vel ka stanovanja za upravitelja in drugo osebje. Drugi del je iz 1. 1612. Letnica se še vidi pri vhodu. Lani jeseni je ta del gradu pogorel. Zgorelo je ostrešje in V3i stropi, tako da je poslop-
je skoraj neuporabno in bi mnogo stalo, če bi ga hoteli popraviti. Poleg gradu je tudi  gospodarsko poslopje.
Lastnik se je odločil, da bo del gradu, ki je lani zgorel, porušil in tam uredil krasen park. Sedaj se mudijo tam geometri, ki merijo in delajo načrte, kako bodo to uredili.
Grascak je kot rečeno zelo bogat, pa tudi zelo skop. dola v Negovi nima niti ped: zemlje in Ima sedaj zemljišče kjer je šolski vrt v najemu od grofa Traut-mansdorfa in sicer že 30 let. Koliko prošenj je šolsko upraviteljstvo že naslovilo na lastnika, da bi odstopil soli tisto ped zemlje, a vse so bile zaman. Vse prošnje so naletele na gluha ušesa in trdo grofovo srce se ne da omehčati. Tudi kraljevska banska uprava se že bavi s to zadevo, a kaj bo ukrenila, se ie ne ve. Najbolje bi bilo. ce bi posestnika razlastili in dali šoli tistih par arov zemlje. Njemu se ne bo nič poznalo, šola pa bi vendar imela nekaj od tega.
Torej v najkrajšem času bo Negova dobila popolnoma drugo lice. Tudi cesto, ki vodi iz Ivanjcev proti Negovi, ki meri ca 4 km ,bodo temeljito popravili, tako da bo Negova lepa izletna in lahko dostopna točka.
Tihotapci ustavili vlak
Marihpr, 23 junija Tovorni vlak. ki bi mora! davi ob Štirih zjutraj privoziti v Maribor je prispel na tukajšnji kolodvor s precejšnjo zamudo. Vzrok, temu je bil neobičajen dogodek v košaškem predoru. Med vožnjo iz Pesnice do košaškega predora je opazil strojevodja, da se vagoni čudno zavirajo Ko je pri-vozil v predor, se je vlak kar ustavil. Strojevodja pa je vseeno hotel peljati naprej in je pognal lokomotivo s polno paro. Posrečilo se mu je sicer, da je spravil vlak z mesta, a odtrgalo se je sedem vagonov, ki so sami po klancu zdrveli nazaj. Naposled so jih ustavili na postaji ob Pesnici. Vse kaže, da so imeli pri tej akciji vmes svoje prste tihotapci. V košaškem predoru namreč tihotapci zelo radi mečejo tihotapsko blago skozi okno, in najbrž so se tudi to pot poslužili takega trika, kar se jim pr. ni posrečilo. Zdaj oblasti zadevo preiskujejo. ■
Smrtna nesreča
Maribor, 23. junija Trije znani mariborski brezposelni Danko, Lang in Klanešček so se davi vtihotapili v odprt vagon na tukajšnjem kolodvoru, natovorjen z železniškimi pragi. Vsi trije so se tako spretno skrili, ds jih tudi pri kontroliranju pri odhodu vleka niso opazili. Prepeljali so se srečn , preko meje do Špilja, kjer jih je pa doletela usodna nesreča.
V Spilju je namreč tovorni vlak premikal. Ko se je lokomotiva približala delu vagonov, kjer so bili vsi trije skriti med pragi, so se zaradi močnega sunka vsi pragi zamajali in zrušili. Posledice so bile strašne. Danko, ki je bil skrit najbolj spodaj, je bil takoj mrtev. Nesrečnežu je popolnoma mečkalo glava. Lang je
v groznih bolečinah. težak prag mu je namreč zlomil obe nogi. Sc največjo srečo je imel Klanešček. ki je bil le lažje poškodovan.
Langa in Klaneščka so prepeljali v bolnico. Kam so hoteli vsi trije, ni znano, verjetno pa je, da so iskali delo. Zdaj poizvedujejo oblasti, kaj je bilo vzrok, da so tvegali tako usodno črno vožnjo.
Iz Slovenskih goric
— Hudo se je ponesrečila m kolesom Rokave c Genovefa, pos. hči iz Sčavnice, obč. Sv. Ana v Slov. gor. ko se je 19. t. m. zjutraj peljala v Maribor. Ko se je s precejšnjo naglico vozila po cesti Sv. Peter pri Mariboru—Ložane, ki ima zlasti vzdolž velikega hriba proti Sv. Petru nevarne ovinke nad visokimi nasipi med vinogradi, ji je počila veriga na kolesu ter je padla po nasipu v precejšnjo globino. Zlomila si je desno nogo pri gležnju, pretrgala kito in zadobila tudi hude notranje in zunanje poškodbe po vsem telesu. Polomilo se ji je tudi novo nad 1000 din vredno kolo. Ponesrečenko je rešilni avto takoj prepeljal v mariborsko bolnišnico.
— Peronospora se naglo širi. Zadnje neprestano deževje in razne druge katastrofe, ki so obiskale Slovenske gorice, so povzročile zlasti po naših vinogradih mnogo škode, ki bo občutna še več let. Naš vinogradnik je v zadnjih dveh letih marljivo zatiral peronosporo, ki je povzročila vinogradom najobčutnejšo škodo v L1930. Z rednim škropljenjem je mnogim uspelo rešiti trto pred nevarnostjo trtne bolezni in so bili vinogradi še izven nevarnosti. Letošnjo neugodno pomladno vreme, spočetka suša, nato pa neprestano deževje, je kvarno vplivalo na trto in pravočasno škropljenje je bilo zaradi deževja onemogočeno. Po nastopajočem toplem solnčnem vremenu se že kanejo znaki porumenelostl listja in trta vidno hira, vendar pa vinogradniki marljivo škropijo, da bi nevarnost preprečili, kar bo pač težko izveoV
ljivo. Najhuje so udarjeni revnejši kmečki vinogradniki, ki niti ne morejo nabaviti zadostno množino potrebnega škropila. Mnogi vinogradniki so obupani, ker jim bo preostanek, kar jim ni oklestila toča, uničila peronospora.
Za dijake planince
Ljubljana. 23. junija Na prošnjo SPD in priporočilo kr. banske uprave so spodaj navedene šole pripravile dijakomplanincem nekatere učilnice za prenočišča. Uporabljajte jih čim bolj. toda ravnajte se točno po navodilih, ki jih bodo šolska vodstva izdala, kakor tudi po navodilih, ki jih imate v svoji legitimaciji Kdor izkaznice še nima, naj ai jo pravočasno nabavi v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 4-1., ali pri svojih po. družnicah.
Ponovno va^ pozivamo, da čuvate naše rastlinstvo v planinah, da hodite mirno po gorah — brez krika in vriskanja in ne valite kamenja po gorskih pobočjih! Ugodnosti v šolah nudijo:
1. Trtic: Narodna šola v Tržiču, ena soba; oglasiti se pri SPD v Triiču. Plača se od noči 2 din, pri šolskem slugi.
2. Podpeca: Narodna šola v Podpeci ena  šolska  soba. Oglasiti  se pri šolskem upravitelju. Plača se od noči 2 din.
3. Srednja vas v Bohinju: Oglasiti *e pri g. Hodniku, načelniku SPD.
4. UskoVnica: V planinskem zavetišču za pet oseb. Javiti *e v Hodnikovem stanu na Uskovnicl.
5. Pkinina Konj&^ioa; Hodnikovo zavetišče za pet oseb.
6. Stranje pri Kamniku: Narodna šola: ena šolska soba. Oglasiti se pri šolskem upravitelju. Od noči se plača 2 din.
7. Jtviiicc: Narodna Šola.: ena. soba, štiri slamnjače. Javiti ?e pri SPD Jesenice ali pri šolskem upravitelju. Plaća se od noči 2 din.
8. Krutijttlca gora: Narodna Šola: ena soba. Javiti as pri SPD Kranjska gora (g. Lavtižar) ali pri upravitelju šole. Plačati je 2 din od noči.
9. Solčava v Logarski dolini; Narodna šola: ena soba. Javiti me pri upravitelju šole. Plačati je 2 din od noči.
10. Begunje; Narodna šola: ena soba. Javiti se pri upravitelju šole. Plačati je 2 din od noči.
V vseh ostalih krajih, kjer ima sedet podružnica SPD. naj se dijaki člani mla. dinskin odsekov SPD, javijo pri vodstvu krajevne podružnice radi zasilnih prenočišč. Gori navedena zasilna prenočišča so urejena za čas velikih počitnic od 1. julija do 25. avgusta.
Slovensko planinsko društvo — OsrooV nje društvo Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1.
Mariborski drobiž
— Poroke. V preteklem tednu so se v Mariboru poročili: Jožef šndkart, posest, nik, in Marija Helbink. zasebnica, od Sv. Marije v Puščavi; Edvard Hrovat, zva-ničnik moške kaznilnice, in Kristina Filipi*, blagajničarka, Meljska 51; Viljem Groznik, tkalec, in Elizabeta Gačnik. šivilja, Prisojna 22; Franc Pobežin, sped. delovodja, Orožnova 2, in Herta Habja-nič. šivilja, Kettejeva 27; Andrej Bajs, brusač, in Frančiška Baranja, dežnikarica, oba Zgornje Rad vanje; Mihael Horvat, čevljarski pomočnik, in Marija Hodnik, či&tilka, Studenci; Anton Penko, gimnazijski profe-or, Kejžarjeva ulica 4. in Frančiška Ruter. juristka, RaUvanjaka 46. Obilo sreče!
— Tudi motorna kolesa mso več vama pred tatinskimi zlikovci. Trgovski zastopnik Ev gen Železen, Id stanuje v Ulici kne_ za Koclja, je našel svojo garažo prazno, de neizsledeni storilci so mu odpeljali motorno kolo znamke >Ardie*c z evid. štev. 150—345. vredno 10.000 din.
Zaposlitev delavstva v aprilu
Ljubljana, 23. junija Po statističnih podatkih OUZD v Ljubljani je bilo v aprilu povprečno zavarovanih delavcev 98.775. Konjunkturni prirast je znašal 2628. Napredovale so zlasti gradnje železnic, cest in vodnih naprav sa 1122 delavcev, tekstilna industrija za 010, predelovanje lesa in rezbarstvo 403, nazadovale so pa gozdno žagarska industrija za 717, gradnja nad zemljo za 043 Itd. V sezijskem pogledu so pa napredovale vlasti gradnje nad zemljo z mesečnim prirastkom 2114 delavcev, Industrija kamenja tn zemlje pa za 892, d očim je gozdno-zagar-ska industrija nazadovala za 288.
Največ delavcev je bilo zaposlenih v tekstilni industriji in sicer 17.209 in v primeri z lanskim letom je znašal prirastek 010. Tekstilni sledi kovinska Industrija z 9040, dalje gozdno žagarska industrija s 7246, oblačilna industrija 5634, gradnje nad zemljo 5436, industrija kamenja in zemlje 6386 itd. Število v aprilu zaposlene in pri OUZD zavarovane hišne služinčadi je pa znašalo 0602.
Sokol
— aokots** topa LjnbtjatzK V 25. t m. se bo vršil t Zagrebu zftet sokolske šupe Zagreb, Dovoljena je oetr-tinaka vožnja. Vabimo naše članstvo, da fe odzove vabilu zagrebške župe tn pohiti ta dan v Zagreb, da z našim obiskom vsaj malo vrnemo njihov večkratni obisk v Ljubljeni na naalh pciredUvah, Batne le-gttlmacije se dote v topni pisarni na Taboru med uradnimi urami, do sobote opol-
»SLOVENSKI NAROD«! P***\ » Jmrja
Sta*. Ml
če bi bil Chamberlain Neron •..
Kako presoja angleškega ministrskega predsednika Aleksander Glendiming
Za angleško mentalitete je karakterističen odpor proti vsemu, kar je neprijetno. Na nedavnem zboru Labour Partv se je razpurjalo mnogo delegatov zaradi uvedbe omejene obvezne vojaške službe. Zahtevali so dalekosežne oprostitve in izjeme za tiste obveznike, ki se ne morejo sprijazniti zaradi svojega verskega prepričanja z vojaško službo ter s tem, da bi morali nositi orožje. Značilna je bila tudi izjava neke gospe .Middle tonove, kandidatke za poslanko v plvmouthskcrn okraju. Dejala je, da je neka njena znanka raje izvršila samomor, kakor da bi morala pre-
stajati groze bližajoče se vojne, češ zadnja vojna ji je pohabila moža, zdaj pa je prav tako ogrožen njen sin, ki so ga že poklicali k vojakom. To je nedvomno čudno za naše evropske kontinentalne pojme, da govore takšne reči na zborovanju druge največje stranke na Angleškem, vendar se ne smemo posmehovati Angležem. Takšna je pač angleška mentaliteta.
Nedavno se je pečal s temi psihološkimi pojavi med Angleži Aleksander Glen-dinning v reviji »Nineteenth Centurv and Atter«. Napisal je. da je dandanašnja doba podobna staini vročici »Nekaterim ljudem.« je pripomnil, »je mednarodna kriza že zdaj neznosna. Nedavno je bilo ugotovljeno, da sta dve starejši ženski izvršili samomor, ker sta poslušali vesti angleške radijske postaje o dogodkih v Albaniji. Takšnih primerov je bilo žc tudi uradno objavljenih več in stolpci dopisov čita-teljev v »Timesu«- so polni zmedenosti in strahu angleške javnosti. Sodnik, ki je preiskoval truplo neke žene, ki je izvršila samomor zaradi neprijetnih radijskih vesti, je izjavil, da resnične vesti niso vselej srečno formulirane v radijskem poročanju. Odpor do slabih vesti se mi zdi tipična angleška reakcija. Toda nas sicer ne vznemirjajo toliko slabe vesti same na sebi, kakor način poročanja. Zdi se, da izgledi na bodočo vejno niso vselej v seznamu reči, o katerih je na Angleškem govoriti »shocking« (neprijetno). Prav tako mislim, da bi angleški javnosti ne bilo tako lahko zatajiti slabih vesti, če bi izbruhnila vojna. Morda bi se tega lahko izognili samo s tem. če bi radio oddajal posebni »bulletin slabih vesti« ter da bi na to že vnaprej opozorili poslušalce, da bi lahko ob pravem času izključili radio. Razume se pa, da bi »bullctin dobrih vestice lahko poslušali kadarkoli, ne da bi b;lo treba ljudi opozarjati nanj, in prečital bi ga lahko ta aH oni priljubljeni komik.«
Najznačilnejše jc, kako presoja Glendin-
rfing parlamentarne govore predsednika angleške vlade Chamberlaina. Chamberlain si namreč vselej prizadeva, da bi neprijetne reči povedal v čim prizanesljivejši obliki. »O Chamberlainu pravijo,« piše Glen-dinning, »da je kakor Neron, ki je igral na liro, ko je gorel Rim. Toda jaz mislim, da bi Chamberlain na Neronovem mestu ne igral na liro. Stopil bi pred občane ter spregovoril  približno takole:
Dejstvo, o katerem mislim, da je izven vsakega dvoma, namreč, da je večina mesta v plamenih, budi globoko vznemirjenost in morda celo preplašenost med prebivalstvom, zavedajočim se grozeče nevarnosti. Moramo si torej zastaviti vprašanje, ali je tako nastali položaj združen z varnostjo občine kot celote. Prepričan sem, da se pretežna večina javnega mnenja na-giblje k nazoru, da zrušitev večine javnih poslopij, do česar je, žal, že prišlo, ne more niti najmanj omiliti napetosti in ne pregnati med prebivalstvom že tako razširjene bojazni ter skrbi; ta bojazen se bo še celo povečala in končno bo morda še zasadila smrtno rano našemu zaupanju. Če je mesto v plamenih in prebivalstvo ogroženo, moramo reči povsem odkrito, se je zelo težko sprijazniti z nasprotnim nazorom, da ni razloga za razburjanje v položaju, kakršen bi se lahko razvil, tako da bi se izkazal poguben za tiste, ki so prizadeti. Predlagali so mi. naj bi bil poklican gasilski zbor. Brez oklevanja izjavljam, da ta predlog zasluži najskrbnejše upoštevanje vlade in lahko vam naznanim, da sera v stalnih, najtesnejših zvezah z gasilskim zborom, da bi se eventualno loti! gašenja požara in ukrenil, kar se bo zdelo potrebno, da bi bilo obnovljeno zaupanje; to si jaz in moji kolegi iskreno želimo, kajti...«
Ta parodija na Chamberlainove gov<-"** nam kaže vso značilnost angleškega javnega mnenja in karikira »odločnost« Cham berlainove vlade.
dovolil bivanje v Ugandi, toda sedem let pozneje je začel preganjati misijonarje in njih privržence. Sežiga! jih je na grmadi. Dvajset teh črnih mučenikov je proglasil papež za blažene. Kljub preganjanju so misijonarji vztrajali in 1. 1931 je bilo v Ugandi že 163 črnih katoliških duhovnikov in 454 črnih katoliških nun.
Starši črnca Kivanuke so bili že pokri-stjanjeni. Misijonarji so opazili nenavadno zamorčkovo nadarjenost in so ga poslali v nižjo seminarsko šolo v Bukalaro. Po odličnem uspehu je odšel v višje katoliško semenišče v Katigondo, kjer je bil vedno med prvimi. L. 1929 je bil posvečen za duhovnika, star je bil tedaj 30 let. L 1030
so ga poslali v Rim. kjer je v višji 6oU za duhovnike zbujal pozornost pri svojih profesorjih. Izredno dobro gbvori latinščino. Se isto leto je postal doktor kanonskega prava, nakar se je vrnil v Ugando ter prestopil k belim bratom. Naslednje leto je bil že imenovan za profesorja na katoliškem semenišču v Katigondu, torej v zavodu, kjer je bil sam gojenec. Pred tedni je bil imenovan za škofa. Njegova škofija se imenuje Masaka in leži ob ekvatorju obsega 25.000 kv. kilometrov ter šteje 180 tisoč prebivalcev. L. 1879 so pri ili prvi katoliški misijonarji v Ugando, l. i939 pa je črni domačin postal skof in sicer prvi črni škof v Afriki.
Zagonetna smrt Nicholasa Comperja
letalskega oficirja, ki ]e bil najboljši angleški
konstrukter
Kako je propadla
carska Rusija
Iz dnevnika poslanika Paleolognea? ki je 1.1917 zastopal Francijo na ruskem carskem dvoru
številnim knjigam, spominom, in člankom o propadu carske Rusije se je pr^d dnevi pridružila knjiga sporninov, ki jo je izdal v Parizu Maurioe* Paleologiie (L'E-croulement du Tzarisme, založba Flam-marion),
Maurice Paleologne je bil v tragičnih dneh L 1917. francoski poslanik v Petro-gradu. Prišel je v Petrograd kot poslanik že tri leta pred usodnimi dogodki v Rusiji in se je zanimal vneto za politične, socialno in kulturne ter gospodarske razmere v carski Rusiji, v svoji knjigi spominov je v^rrjTs*! od strani do strani do-Bzrmentaričjia dejstva, ki kažejo, kako se je ^flrefrg Rusija polagoma, a zato tembolj neizbežno razkrajala. Razkroj je bfl rr*j+*rt na vseh področjfli, v politiki, v socialnem življenje in gospodarstvu.
Carja Nikolaja, je opisal Maurice Paleo-logne v svojih spominih dne 27. novembra 1916 takole:
Ne vem, kdo je rekel Cezarju, da nt imel nobene kreposti, a tudi nobene napake, Nikolaj H. je imel vse kreposti, a tudi najhujšo napako, ki jo more imeti vladar: osebnost ni bil. Vedno je igral trpno /logo, vsilili so mu tujo voljo aH so njegovo voljo izigrali. Svoje volje car ni nikoli uveljavil naravnost in spontano. Njegov značaj je bdi podoben značaju francoskega kralja Ludovika XV., ki se je zaradi svoje slabosti vedno bal, da bo osle-parjen ali zasužnjen. Car Nikolaj TJ. in kralj Ludvik XV. sta se zaradi tega rada potuhnila.
V januarju 1917 je bilo angleškemu poslaniku v Petrogradu siru Buch.ana.mi naloženo, naj obvesti carja o bojazni, ki jo frr^g angleška vdada glede trdnosti ruskega, režima. Dne 12. februarja je car sprejel poslenika Buchanana in Maurice Paleologiie je takole opisal razgovor med angleškim poslanikom in ruskim carjem:
Angleški poslanik je najprvo sporočil carju, kako misli angleški kralj in angleška vlada o položaju v Rusiji. Nato je poslanik prosil carja, ali mu sme brez ovinkov povedati, kaj bi bilo treba ukreniti, da Rusije ne zadene velika katastrofa. Ne da bi car poslaniku velel sesti, mu je suho odgovoril: Poslušam vas.
Nato je poslanik stoje razložil carju,
kakšna nevarnost preti Rusiji in tudi njenim zaveznikom zaradi nereda in nezadovoljstva, ki viada v vseh socialnih plasteh Rusije. V imenu svoje vlade je poslanik Buchanan rotil carja, naj ne okleva na križpotju, od katerega vodi ena pot k zmagi, druga pa v katastrofo. Poslanik je carju tudi povedal o intrigah nemških agentov pri carici.
Maurice Paleologue
Car je ostal mrzel in je odvrnil poslanikove očitke z besedami: Pravite mi, gospod poslanik, da moram zaslužiti zaupanje svojega naroda. Jaz mislim, da si mora narod zaslužiti moje zaupanje. Nadalje se vam zdi, gospod poslanik, da imam pri Izbiri svojih ministrov svetovalce. Motite se. Izvolim jih sam.
Po teh besedah, ki so obsegale ves carjev odgovor na dolgo ra zmotrivanje angleškega poslanika, je car končal razgovor z besedami: Zbogom, gospod poslanik!
Trmasti in slabi car Nikolaj II. ni poslušal dobrohotnih opozoril in ni mogel
več preprečiti razpada avtokratičnega. režima. Narod je bil čedalje bolj nezadovoljen, nered je vladal v vsem carstvu, javna upravna služba ni več delovala v redu, narod, ki je stradal, je kričal čedalje bolj grozeče: Kruha in mir hočemo!
Spomini od 7. do 11. marca 1917 Mauri-cea PaleolOjTua opisujejo pričetke revolucije. Množice so korakale po širokih avenijah Petrograda in pele delavsko marse-ljezo. Dne 5. aprila 1917 so pokopali revolucionarje, ki so padli pri prvih upor.h. Pokopali so jih 200. Ogromna množica se je udeležila pogreba, a. kljub temu so manifestacije potekle v največjem redu. Poslanik Paleologiie pretresljivo opisuje te dogodke in pravi ob koncu: Ko sem se vračal v poslaništvo, sem si rekel, da sem prisostvoval morda najvažnejšemu dogodku moderne zgodovine. Kar so pokopali v rdečih krstah, to je bila moskovska in bizantinska tradicija ruskega naroda, je bila vsa preteklost svete ortodoksne Rusiie.
V prav zagonetnih okoliščinah je prišel pred dnevi ob življenje Nicholas Comper, znani angleški letalski oficir, ki je iznaj-ditelj posebne vrste lahkih letal, s kakršnimi se ponaša angleško letalstvo. Comper je bil najboljši angleški pilot in letalski konstrukter.
Comperja so našli v soboto v Folkesto-nu blizu Londona nezavestnega na pločniku pred hotelom, v katerem se je neka i dni prej nastanil. Kmalu po prevozu v bolnišnico je Comper izdihnil. Neznan napadalec ga je udaril s topim predmetom po glavi in mu razbil lobanjo.
Lastnik hotela je iziavil policijskim organom, da je prišel Comper v Folkesto-ne v petek zvečer in s je naselil v hotelu. Nameraval je preživeti konec tedna na deželi. V ponedeljek se je nameraval letalec vrniti v Brookland*. kjer je bil zaposlen v tovarni za letala. Kakih 10 mi-
nut potem, ko je odšel iz hotela na ?pro-hod. so našli letalca hudo ranjenega na pločniku.
Letalski poročnik Comper še ni bil dolgo zaposlen v letalski tovarni v Brook-landsu. Nekaj dni pred skrivnostnim napadom je Comper zgradil nov tip lahkega dvokrovnika Comper je bil star 42 let Med vojno je bil v službi angleškega letalstva. Po vojni s« je specializiral za konstrukcijo lahkih letal. S takim letalom je dosegel Comper 1. 1931 brzinski rekord na progi London - Melboume.
Londonska policija ie aretirala nekega človeka, ki ie bil v bližini hotela, pred katerim je bil Comper iimorjen. O zaslišanju tega človeka policija noče dati podatkov, ker gre za tuiega državljana. Vse kaže. da ie bil Comper žrtev agentov neke tuje države, ki so iznaiditelia že dolgo zasledovali.
Iz Zagorja
Pestro življenje prvega črnega škefa
Monsignore Jožef Kivanuka, afriški črnec, je bil nedavno imenovan za škofa. Kivanuka je prvi črni škof. Do te časti ga je pripeljala nenavadno pestra življenjska pot.
Kivanuka se je rodil 1. 1899 v kraju Na-kibare blizu jezera Victoria Nvansa v pokrajini Ugandi, ki leži v srednji Afriki južno od Sudana in severno od Tanganii-
— Sokolske vesti. Izleta v Bolgarijo se bo udeležilo *est članov našega Sokolskega društva. Poročali smo. da namerava naše Sokolsko društvo letos odkriti spominsko ploščo Viteškemu kralju Aleksandru, za kar je arhitekt g. špinčič že napravil lep načrt in je bilo s tem v zvezi odkupljeno že nekaj sveta poleg doma. Na pobudo članstva, ki je prisostvovalo v nedeljo odkritju spomenika v Trbovljah, pa bo tudi naše društvo postavilo spomenik in sicer poprsje pokojnega kralja, ki ga bo po vsej priliki izdelal kipar g. Franc Repič, s katerim je stopilo društvo že v stik. Iz navedenega razloga je bilo odkritje preloženo na prihodnje leto.
— Občni zbor kmetijske podružnice je bil preteklo nedeljo. Med drugim je referent g. šušteršič iz Litije poročal, da je zagorska kmetijska podružnica, ki jo vodi zaslužni učitelj g. Lojze Kolenc, med naj-agilnejšimi. Tako ima prav zagorski kmetijski okoliš najvzorneje urejena In najštevilnejša, kmetskomu napredku ustrezajoča gnojišča, vzorno organizacijo plemenske odbire živine in sadja. Žal so take in podobne ugotovitve edino plačilo našim pridnim javnim delavcem, med katerimi je največ učiteljstva.
— Oddelek za defektno deco, o katerem smo poročali, da bo ustanovljen na zagorski šoli s pričetkom novega šolskega leta, bo namenjen, kar ponavljamo na razna vprašanja, otrokom, ki so v prvem ali drugem razredu težko napredovali oziroma zaostali Ni potrebna posebna prošnja, zadostuje, da interesenti svoje otroke prijavijo naravnost šolskemu upravitelju zagorske šole.
— Zaliljuček pouku na meščanski Šoli je bil v torek, spričevala pa bodo prejeli na Vidov dan z ostalimi šolami vred. širšo javnost zanima, kakor bo urejeno vprašanje meščanske šole v bodočem letu, ker se letos ni moglo zgraditi poslopje za to šo-
ke. Dvajset let pred rojstvom Jožefa Kivanuke so prišli v Ugando prvi francoski I lo, za četrti razred pa, ki bi potreboval misijonarji pod vodstvom očeta Lourdela. j še eno učilnico, ljudska šola ne more od-Domači poglavar Mtesa  je misijonarjem stopiti nobenega prostora več.
— Dopust apnemčarjem. že nekaj dni počiva delo v velikih apnenicah TPD na postaji. Zato so poslali 54 apneničarjev na brezplačni dopust tako, da se od časa do časa menjavajo s tistimi, ki še delajo v kamnolomih. Tačas pripravljajo nov kamenolom na bregu nasproti tako zvanega Riglja. Koliko časa bo trajal ta dopust, je odvisno od povpraševanja po apnu, ki je kljub vsemu pričakovanju sredi najbolj živahne gradbene sezone minimalno in ga družba krije z malimi poljskimi apnenica-mi, ki so še v obratu.
— Dela na cesti Zagorje -Trbovlje se nadaljujejo. V odsek Slačnik je odšlo od nas 14 delavcev.
— CIrilova nedelja v Sent Lampertu j« praznik krajevne gasilske čete, dočim je v prejšnjem stoletju veljala kot sokolska nedelja. Rajni šentlampertski župnik Berce, soustanovitelj zagorskega Sokol, društva je početnik te stare sokolske nedelje, ki se je vsa leta od 1. 1S93 dalje zelo slovesno praznovala. Pred leti je prevzela to tradicijo domača gasilska četa, ki si pod vodstvom šolskega upravitelja g. Jarnoviča gradi gasilski dom. Opozarjamo, da bo na dan 9. julija gasilska četa proslavila svojo petletnico ter vabimo napredno okolico na prijeten izlet v lahko dostopni Šent Lam-pert, ki velja kot krepka, trdna napredna in sokolska postojanka.
Poroka gluhoneme kraljice lepote
Iz Londona poročajo o poroki Luize Gib-bons, ki je bila dvakrat zaporedoma v svojem rojstnem mestu Battersea izvoljena za kraljico lepote. Gibbonsova je 23 let stara in gluhonema od rojstva. Priborila pa si je tudi druge rekorde, tako nekoč v plavanju, v teku ter v plesu. Na nekem plesu je spoznala 22 let starega Freda Harlinga. s katerim se je sedaj omožila. Poročno obrede je duhovnik opravil seveda v govorici gluhonemih, s prstnimi znaki.
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
VINO
viško belo in črno 10.—, cviček 10.—, dingač 12.—, župska ružica 12.— din, pri odjemu 5 litrov 10% popusta. Na željo dostavi na dom vinska klet Mencinger, Sv. Petra c. 43 na dvorišču. Tel. 22-33.
SVEŽE ČEŠNJE
za vkuhavanje Ia., hruške debele, špingle kg 3.75, franko voznina košare po 45 kg razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
2027
RAzno
LETOV ISCARJEM
se   priporoča  Demšar Vinko.
1997
gostilna, žiri.
Male oglase »Slov. Narod«
sprejema uprava do 9. ure dopoldne.
NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA ]•
NAŠ VAL
SPOREDI evropskih radijskih postaj m roman, novela, modni pregled, novice la radijskega filmska imotra. nagradni natečaji.
UPRAVA: Ljubljana, Knafljeva onem a, Mesečna naročnine, samo IX— dinarjev.
Florence Riddellova:
54
flevatna Cju6e$en
S Kentom je potem odšla iz hotelske jedilnice m ko sta bila sama na vrtu, je Kent ponovil svojo prošnjo:
— Se danes moram odpotovati, Fennie, in vi morate odpotovati z menoj!
To ni bila več prošnja, to je bil ukaz. Všeč ji je bila njegova mirna sila in^bala se je boja, ki ga bo morala zdaj biti z njim.
— Na David, ne morem in vi sami veste, da ne morem, — je zašepetala otožno.
— Ne morete odpotovati z menoj? Prvi hip ga je obšla jeza. Ni mogel razumeti, da se more Fe-nella upirati njegovi volji.
— Ne, Fenella, odpotovati morate z menoj, vztrajam na tem! — je vzkliknil.
Fenella se pa ni hotela ukloniti, čim je začela ta boj. Zatrla je v sebi vročo željo, da bi ga mogla ubogati. Ljubila ga je, hrepenela je po njem — njene prižmurjene oči so govorile to resnico. Toda pred ljubeznijo je bila za njo dolžnost. Kako bi mogla odpotovati in pustiti Dereka samega v tej strašni deželi? Tako dolgo, dokler ostane ona tu, bo imel Derek vsaj še nekaj upanja, in zavoljo nje se bo vedel kot mož. Ce bi pa zvedel, da ga je zapustila, da je strahopetno pobegnila iz Severne Afrike, kako strašno bi to učinkovalo na njegovo voljo.
Fenella se je zopet spomnila tistih besed, ob katerih je bila takrat zadrhtela od strahu — takrat,
ko ji je bil Derek povedal nekaj takega, kakor da bi najraje storil konec vsemu. Morda je že takrat mislil na samomor in ta zapeljiva misel bi morda odnesla zmago nad čutom samoobrane, če bi zvedel — in gotovo bi to prej ali slej zvedel — da ga je Fenella zapustila in prepustila njegovi žalostni usodi. In kakšno srečo bi mogla ona potem pričakovati v življenju, če bi neprestano plavala nad njo črna senca njegove nasilne smrti?
Pojdem k njemu in ostanem pri njem — tako je nekoč svečano obljubila materi Dereka Ellisona — in nikoli ga ne zapustim.
Kako bi se torej mogla lahkomiselno izneveriti svečani obljubi zlasti zdaj. ko že ve, da je Derek Ellison v mnogo nevarnejšem in težjem položaju, nego je bil kadarkoli. Res je sicer, da ima prav malo ali skoraj nobenega upanja, da bi mu mogla kdaj pomagati, toda naključje je storilo v življenju že marsikaj. In če se ne more zanesti na nič drugega več, se lahko še vedno zanese na srečno naključje.
Pod vtisom teh mračnih misli je zatisnila oči. In naenkrat se ji je zazdelo, da je prišla v neko čudno praznoto. Bilo ji je kakor težke sanje, zavedala se je, toda razmišljati ni mogla več. Nekaj čudnega se je bilo od nekod iz neskončne daljave polastilo njenih misli, kakor da je priletelo k nji iz neskončnosti, da bi ji zopet ukazovalo. Zdelo se ji je, da je nekaj takega tik nje, pa si ni mogla pomagati. Bilo ji je, kakor da so jo nevidne roke vso objele. Krepko so jo držale, kakor da je njihova nedvomna last.
— Kdo je ta žena, ki stoji za madame? — je vprašal takrat Jusuf.
Fenella je spoznala, da je kraj nje in okrog nje duh Betty Brodvjeve, da jo objema in da je ne
bo več izpustil, dokler ne izpolni svoje dolžnosti. ..
* « *
David Kent se je odpeljal čez tri dni v Anglijo
in Fenella Graveva je ostala sama v Tizigounu.
* • •
Dnevi, ki so sledili potem, so bili strašno žalostni in nepopisno dolgočasni za osamljeno dekle. Skoraj vsi prijatelji, s katerimi se je bila seznanila v Tizigounu, so bili zopet odpotovali. Hotel Continental je bil malone prazen, kajti Severna Afrika ni mogla nuditi človeku nič prijetnega v teh dneh, ko se je vse pripravljalo na vojno. Turisti in sploh vsi, kdor je le mogel, so se napotili v mnogo miroljubnejše dežele.
Dopoldne se je navadno izprehajala po mestu. Toda vsi ti znani kraji, kamor je nekoč zahajala z Derekom ali Kentom, so ji bili zdaj mučni. Začela se jih je izogibati, odhajala je iz mesta, se izprehajala po polju in ogledovala tam obdelano zemljo, ki se je počasi izpreminjala v peščeno ravnico, kjer je stal le tu in tam šop trde trave.
Toda zeleni pas okrog mesta je bil naravnost čudovito rodoviten. Tu so bila polja in vrtovi, vsi polni drevja, tu so rasli mandlji in datlji, povsod je bilo polno cvetja. Na polju za mestom je bila odkrila tudi čuden cvetoč grm. In ta jo je privedel v bližino hišice Margarete Blaisove.
Sprva je komaj opazila to hišico in zagledala jo je prav za prav šele potem, ko je odtrgala vejico z bledimi cvetovi heliotropa. Hišica je stala na koncu polja in okrog nje je raslo nizko grmičevje. Tu je bil prijeten kotiček, iz katerega je narav-
nost dihalo zdravje, pa tudi prijazna gostoljubnost. Njene bele stene so se lesketale v solnčnih žarih, njena štiri okna na pročelju so imela zeleno pleskane oknice, ki pa so bile zdaj odprte. Pri hišici je bil majhen, toda krasen vrt, in kakor hišica, tako sta napravila tudi vrt in vsa bližnja okolica na človeka vtis sicer skromnega, zato pa srečnega domovanja.
Z vrta je pritekel mlad psiček. Prijateljsko je zalajal nad Fenello, ki se je sklonila, da bi ga pobožala po glavi. Hitro prijateljstvo mladega Ro-gerja se je pa mahoma izpremenilo v histerično navdušenje. Saj je bil tu nekdo, ki se je z njim hotel in tudi znal igrati. Ko se je pa Fenella potem obrnila, da bi odšla, je mladi Roger menda sklenil, da je ne bo tako hitro izpustil. Zgrabil jo je z ostrimi zobčki za rob krila, se uprl z vsemi štirimi in potegnil. Ko je potem stekel proti hišici, mu je zmagoslavno vihral iz gobčka liki prapor velik kos musolina roza barve,
Fenella se je prestrašila in zroč na raztrgano krilo je obžalovala svojo navado, ki jo je bila tudi to pot zapeljala, da je bila takoj sklenila prijateljstvo s tujim psom. Kako naj se taka vrne v hotel Continental? Psiček ji ni bil samo raztrgal krila na robu, temveč tja gori do pasu. Tako raztrgana se nikakor ni mogla vrniti v mesto. Poprositi bo morala lastnika te hišice za iglo in sukanec, potem bo pa poskusila vsaj za selo zašiti raztrgano krilo.
Roger je bil ta čas že izginil. Pritekel je bil skozi odprta vrta v hišico in položil odtrgani kos krila k nogam svoje gospodarice, ki je potem vsa prestrašena zrla na ta plen.
Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jaran U Za upravo in insarorni del lista Oton Christol U Vsi v Mubfafli