Poštnina plaüana v gotovini. / V 30 dneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku © strani ob delavnikih © strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev mesečno nudi v Sloveniji samo „GLAS NAMOĐA" ■ ■- - St. 157 Izhaja vsak dan Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova e. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 G L Posamezna številka Dm r—. Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova e. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA 1 Današnja številka vsebuje: Brezvestno hujskanje Sprememba trase Ljubljana— —Sušak Po tragediji v Račah Senzacionalna razprava v Mariboru Mednar. gospodarski položaj Bujna stavbna sezona v Ljubljani V Ljubljani V soboto, dne 5. oktobra 19B5 Rokopisov ne vračamo Leto I. Preiefl smo Obtiemm® Mas® fauiskanje Priobčujemo pričujoči članek kot odgovor »Slovencu« z dne 3. 1. m. enega izmed prizad. in izzvanih. Pri tem poudarjamo, kar smo že večkrat storili, pa nekateri le še ne morejo ali nočejo razumeti, da je »Glas naroda« glasilo vseh, ki jim je neodvisni tisk pri srcu. Zato’ na »Slovenčeve« pavšalne obdol-žitve, v kolikor jih je hotel podvaliti našemu listu, ne bomo odgovarjali. — (Op. uredu.) Izzvan po uvodniku »Slovenca« z dne 3. X. t. 1. pišem pričujoče vrstice, in to ne zato, da bi branil kogarkoli, niti ne zato, da bi opravičeval bivšo JNS. Zato bi ne imel nikake legitimacije, kajti nikoli nisem bil član te stranke, kakor tudi nisem Pristaš njene zakonite dedinje. To povdar-3am že v naprej, da bo jasno stališče, s katerega gledam na prizadevanje »Slovenca« in njegovih ljudi, da opravičijo metamorfoze v svojih nazorih. Z odkritim priznanjem smo nekdaj čitali v »Slovencu« globoke članke in razprave, pisane v obrambo demokratičnih načel in osnovnih pravic slovenskega naroda. čitali smo jih, in bili so nam v moralno oporo, kajti videli smo, da je še nekaj mož, ki dvigajo pogumno svoj glas ob ^številnih kričečih krivicah, ko so »diktatorski in poldiktatorski« režimi zatrli vse Politične svoboščine državljanov, prav posebej pa osnovno pravico slovenskega naroda, da ponosno uveljavlja svoje narodnostno bistvo. Sicer so nas motile sence, ki s9 jih metali velmožje »Slovenčeve« skupine s svojim sodelovanjem v »diktatorskih in poldlKtatorskih« režimih po slovenski zemlji, a bili smo vendarle pripravljeni, odpustiti te grehe v imenu boljše bodočnosti in v trdni veri, da se kaj podobnega ne zgodi nikoli več. Mnogi izmed nas, ki ne Pripadamo istemu svetovnemu nazoru, srno navzlic temu pozdravljali dejstvo, da je velik del slovenskega naroda sledil stalnemu naglašanju načela slovenske narodne samobitnosti in demokratičnih načel, in bili smo prepričani, da teh načel vsaj oni ne bodo zatajili, ki jih nosijo neprestano na ustih. Po zlomu Uzunovičevega režima smo nato opazovali nekaj komičnih poskokov, pa tudi tem nismo pripisovali navzlic njihovi drznosti posebnega pomena. Videli smo, kako je »Slovenec« ustvaril iz ubogega Jevtiča nekakega polboga, da. ga po kratkih tednih prekolne v dno pekla, ker se ni Posrečila politična špekulacija. Videli smo, kako so se trudili nekateri njihovi ljudje °b priliki senatorskih volitev in poskušali doseči uspeh z enakimi sredstvi in z istim Političnim aparatom, ki jih je »Slovenec« Par dni preje pošiljal k samemu vragu. To Pa so bile malenkosti in radi smo te stvari odpustili v imenu političnega žonglerstva. Pa je prišla »zgodovinska kresna noč« in je zasekala globoko v »čuječo vest naše javnosti«, kakor so se »Slovenec« in nje-Sova trabantska glasila sama že tolikrat Pazvala. Sicer je res, da smo tudi po tej ^zgodovinski noči« še vedno čitali v »Slovencu« grmeče članke v obrambo demokracije, ali le proti njenim sovražnikom — v zgodovini. Tudi smo še velikokrat čitali ^stavke, pisane zoper ukrepe, ki so rezali globoke rane — narodnostne, gospodarske 'P socialne — v telo slovenskega naroda, a ^opet le zoper ukrepe, ki spadajo že v zgodovino. A poleg teh in takih člankov so ^vladale v »Slovenčevih« kolonah skrajno reakcionarne tendence, ki utrjujejo v nas ®renko spoznanje, da smo se v svoji veri v pošteno hotenje teh ljudi bridko varali. fega ni spoznala samo inteligenca, spoznal Je to tudi slovenski narod in široki sloji se JPačajo od njih, odločeni, boriti se za demokracijo in svoj narod tudi brez njih in k® treba, tudi proti njim, ki so s svojim -Jcokretom osmešili poslednjo vero v po-g,eP.ie in zadali naši javni morali naj- Oljo, da, smrtno rano. jJJp vse v uvodniku naštete grehe bivše vam kličemo: popravite, nikar jih ne ^Ovijajte, nikar ne hodite po njenih sto-ste In ako ste mislili iskreno tedaj, ko Pos+fta&lašali na vsa us-a slovensko narod-»ešit 0 naeeIo, ko ste se borili za pravično hjatev slovenskega in hrvatskega vpraša-V*e!' Potem morate biti le veseli, da je po-Svojj - S-as velika skupina mož, ki v Uti okrožnici odkrito priznava voljo, bo-Jedai6 '•za Hiti morate veseli tudi Jom ■ ' Cc ste te ideje odložili, ker je s ta-'iiva azvojem iznova dokazano, da je min-saka tvorba, ki nima teh idej vzida- Ob reki Mareb do grebenm Da^ Samo še 20 km gred Adis®? — Abesmd zbiralo armado — C@$ar prevzel oovaisstvo > rotakie Acldis-Abeba, 4. oktobra. Po vesteh poročevalca agencije Havas naglo napreduje mobilizacija abesinske vojske. Dne 12. t. m. se prično koncentrirati vse mobilizirane edinice. Prestolnica je izredno mirna in sprejema poročila hladnokrvno. Doslej ni bil noben tujec nadlegovan. Poučeni krogi sodijo, da bo vrhovnemu vojaškemu poveljniku v najkrajšem času uspelo mobilizirati 1,000.000 ljudi. Generalni štab je izdal odredbo, da je treba vsakogar, ki se takoj ne odzove mobilizacijskemu pozivu, na mestu ustreliti. Prve žrtve London, 4. oktobra. Agencija Reuter je prejela o polnoči iz Addis-Abebe naslednjo radio-brzojavko: Sedaj se je izvedelo, da so bile ubite pri bombardiranju Adue samo žene in otroci vojakov, ki taborijo v okolici tega kraja. Abesinske protiletalske baterije mesta sploh niso branile. Italijanska letala so spričo tega lahko letela prav nizko. List »Paris Soir« pa je objavil snoči v svoji poslednji izdaji naslednjo vest iz Londona: Po uradnem komunikeju iz Addis-Abebe znaša število žrtev zaradi bombardiranja Adue 1700 mrtvih in ranjenih. Po drugih virih pa se zdi to poročilo pretirano. Širijo se vesti, da je italijanski konzul v Adui Franco, preden je odpotoval, zažgal zgradbo konzulata. Pred ofenzivo na vseh frontah Na reki Mareb se je včeraj razvila silna borba, ki pa ni prinesla odločitve. Italijanska vojska prodira tudi preko ravnice ob vznožju gorovja Musah. Doslej ni nikjer naletela na abesinski odpor. Abesinci so se utrdili na gorovju Volo, kjer bo najbrže prišlo do prvih ogorčenih borb. Sploh je pričakovati italijansko ofenzivo na vseh frontah. Pri včerajšnjih operacijah je sodelovalo preko AO italijanski vojnih letal. Včeraj popoldne so pričele vojaške oblasti rekvirirati vse konje in mezge za vojaške transporte. K|e Je italifanska vojska? Rimski »Messagero« je objavil vest iz As-mare, da je italijanska vojska včeraj zjutraj prodrla 12 milj daleč na abesinsko ozemlje in zasedla položaje ob reki Mareb in na vrhovih okrog Adue. Poročevalec DNB pa je prejel informacije, da v ogadenski deželi ni prišlo do nikake borbe med italijansko in abesinsko vojsko. Italijanska 'vojska polagoma prodira na abesinsko ozemlje, Napadi iz zraka Addis-Abeba, 4. oktobra. Havas poroča: Vsi v abesinski prestolnici živeči tujci so se pripravili na napade iz letal. V bližini poslanstev Nemčije, Velike Britanije in Francije so zgradili podzemeljska skrivališča. Abesinski cesar je odredil pristojnim oblastvom, naj zgrade podzemeljska zatočišča v čim večjem številu za prebivalstvo. Prebivalstvo je za zdaj mirno. Reuter poroča: Italijansko poslaništvo v Addis-Abebi javlja, da v nasprotju z včerajšnjimi vestmi italijanski poslanik do polnoči še ni zahteval svojih potnih listin. Ni še znano, kdaj bo osobje poslaništva zapustilo Addis-Abebo. V italijanskih krogih pravijo, da v torek. Na grebenih Darotakle Po zadnjih poročilih iz Rima so italijanske čete včeraj napredovale do grebenov Daro-takle. Čete so zdaj oddaljene od Adue še kakih nih v svojih temeijih, nasprotno pa sta ideja demokracije in slovenska narodna misel zmagoviti, nepremagljivi, večni. Ako pa ste te ideje le izrabljali v dosego drii-gih, pa čeprav po vaših nazorih višjih in svetejših ciljev, tedaj je bilo tudi vaše pisanje le »brezvestno hujskanje«, in vaše delo se bo zrušilo v‘prah prav tako, kakor se je zrušila neslavna JNS. Pa še nekaj: od same zgodovine vam ne bo mogoče živeti. Pridite v sedanjost, poglejte V bodočnost in ne glejte samo nazaj, da se vam ne zgodi kakor Loto vi ženi, ki je strmela v pogubo Sodome in Gomore, pri tem pa je okamenela. Stante Jernej, Celje. 20 km. Ceste na tem predelu so v relativno dobrem stanju. Vojaki napredujejo po navadnih pastirskih stezah. Po najnovejših podatkih so zbrali Abesinci v Adui in v njeni okolici 10 do 50 tisoč mož. Prav tako Abesinci po vsej priliki ne bodo zapustili ruševin starega mesta Axuma z grobovi najstarejših abesinskih vladarjev brez ogorčenega odpora. To mesto smatrajo za največjo svetinjo vsega abesinskega naroda. Abesinci poraženi? Po vesteh iz Diredave so Italijani obstreljevali cesto iz Musalija proti Desiju. Mnogo ljudi plemena Danakil, ki še nikoli ni videlo letal, je zgrabil paničen strah, ko so zagledali letala, in so se razbežali na vse strani. Osobje italijanskega konzulata v Desiju je danes prispelo v Addis-Abebo, jutri se bo pa skupaj z ostalimi italijanskimi diplomati odpeljalo v Džibuti. Addis-Abeba, 4. oktobra. A A. Uradno poročajo, da so čete rasa Sejuma doživele poraz pri Adui. Boji v Ogadenu London, 4. oktobra. Reuter poroča iz Addis-Abebe: Po najnovejših vesteh se v pokrajini Ogadenu bijejo ogorčeni boji. Abesinske izgube so precejšnje. Zdi se, da imajo dva tisoč mrtvih in več Sto ranjenih. V tej ppkrajini so italijanska letala metala letake, pisane v ti-granskem narečju. V letakih pravijo med drugim: Izbirajte med prijateljstvom z Italijo in smrtjo! Na severni fronti se nadaljujejo boji za zavzetje Adue. Tudi tu mečejo italijanska letala letake s pozivom prebivalstvu, da se odtrga od Abesinije in izvoli svojega kralja. Vojska rasa Sejuma je stopila v borbo z italijanskimi četami pri Majbariju med Ažurnom in Aduo. Na tem delu fronte porabljajo Italijani posebno tanke in letala. Na viSini Ramad Vrhovni poveljnik abesinskih cet, ki poveljuje vojski v Adui, je poslal brzojavko, da rabijo Italijani na tej fronti težko topništvo, tanke in letala. Ne bomo mogli, pravi vrhovni poveljnik, dolgo držati Adue, če se bo sprem-Ijevanje s težkimi letali nadaljevalo tako intenzivno, Italijanske čete so zavzele višino Ramad, ki je velike strateške važnosti. Zavzetje te višave bo omogočilo zavzetje Adue. Abesinski vojaki se drže zelo dobro in njihov odpor je zelo velik. Najhujši boji se zdaj bijejo v bližini Axuma, Addis-Abeba, 4. oktobra w. Etiopski cesar Haile Selasje je prevzel poveljstvo nad približno 300.000 možmi. 100.000 mož Pariz, 4. oktobra, r. Današnji »Times« prinaša poročilo svojega dopisnika v Asma-ri. Temu dopisniku je general Gassa, načelnik generalnega štaba generala de Bona izjavil, da sodeluje pri operacijah pri Adui na italijanski strani več kot 100.000 mož. Poročilo pravi dalje, da gre zaradi izredno težkega terena italijansko prodiranje nekoliko počasnejše. Opoldne se je iz krajev okoli Adue in Adigrata slišalo hudo topovsko streljanje in ogenj iz pušk. Zdi se, da imajo italijanske čete, ki operirajo v tej smeri, nalogo, obkoliti sovražnika, ki brani ta obmejni odsek. Addis-Abeba, 4. oktobra. Reuter poroča: Abesinci so v bližini Adue obstrelili italijansko letalo, ki je nato strmoglavilo na tla. Vest še ni potrjena. Vojno stanje proglašeno Rim, 4. oktobra. AA. Od 2. t. m. je v Eritreji in v italijanski Somaliji uradno razglašeno vojno stanje. Število čet v italijanski Somaliji cenijo na tri divizije. Addis-Abeba, 4. oktobra. Reuter poroča: Abesinsko vrhovno poveljstvo javlja, da se položaj Abesincev popravlja. Dočim odbijajo čete rasa Sejuma na svojih položajih pred Aduo, je začel ras Jeni z 12.000 možmi prodirati v severozapadni strani _ proti Agordatu. Ras Jeni je ujel gotovo število Italijanov. Trdi se, da so manjše enote italijanskih kolonijalnih čet, takozvanih askarjev, pobegnile k Abesincem. llkmdaeil® v Žesmvi Sankcije v etapah *fez%?iä!toJe ženeva, 4. oktobra. Spričo dejstva, da je vojna v Vzhodni Afriki že začela, je nastalo vprašanja, ali naj odbor trinajsterice sploh še nadaljuje svoje delo. Nekateri krogi DN so namreč mnenja, da glede na najnovejse dogodke nima nobenega pomena več, da bi odbor sestavljal kako poročilo o delu za italijansko-abesinski sporazum. Nastalo situacijo naj svet DN na svoji prihodnji seji, ki bo v soboto, enostavno presodi in sprejme primerne sklepe. Angleški krogi v Ženevi so snoči izražali mnenje, da bi bilo treba takoj izvajati določbe 16. člena pakta. Verjetno se bo v začetku prihodnjega tedna sestala skupščina DN. Pravijo, da bo v plenumu Anglijo zastopal zunanji minister Hoare. Suuisheva brzojavka Tajništvo DN je prejelo od italijanskega državnega podtajnika za zunanje zadeve Suvicha tole brzojavko: »Čast mi je sklicevati se na brzojavko abesinske vlade DN od 2. t. m., ki javlja, da so italijanske čete tega dne južno od gorovja Musah prekoračile mejo. Italijanski vladi je čast sporočiti s tem v zvezi, da na navedenem mestu meja med Eritrejo in. sultanatom Afsanijo ni točno določena in da tod ni bilo nobenega vojaškega gibanja italijanskih čet. Ta vest je zato popolnoma neosnovana.« Pariz, 4. oktobra, r. V zvezi z včerajšnjim sestankom med Lavalom in Edenom pravijo poučeni krogi, da sta se oba državnika sporazumela. Po njunem sporazumu sankcij ne bo mogoče izvesti naenkrat in v celoti, marveč jih je treba razdeliti na posamezne vrste in etape, tako v časovnem kakor v kvalitativnem oziru. V nasprotnem primeru so mnenja, da nobena članica DN ne bo hotela sodelovati. Med prve ukrepe bi spadala ukinitev nadaljnih kreditov Italiji. Prepoved izvoza sirovin pride v poštev šele v drugi vrsti. Iz tega sledi, da bo morala biti Ženeva v svojih sklepih zelo zmerna in previdna. Sklepi francoske vlade Pariz, 4. oktobra, r. Ministrski svet je zasedal ob 18.10. Uradno poročilo, objavljeno po seji, pravi med drugim: Laval je dal obširen pregled o mednarodnem položaju, zlasti o tekočih posvetih v DN. Ministrskemu svetu je predlagal odobritev besedila francoskega odgovora na zadnjo angleško noto. Ministrski svet je bil istega mnenja kakor predsednik ministrskega sveta glede stališča, ki ga je zavzela Francija in ki ga ima zavzeti v Ženevi glede italijansko-abesinskega spora. Izjavil je Lavalu popolno zaupanje glede njegovih pogajanj v svetu DN. Ministrski predsednik Laval bo tekom večera dal izjavo, v kateri bodo po vsej priliki podrobnejše poedinosti o seji ministrskega sveta. Po nekem Kavasov-:;« poročilu iz Ženeve je Laval v svojem odgovoru na angleško vprašanje pristal na franeosko-angleško sodelovanje v Sredozemskem morju pod gotovimi pogoji. Francoska vlada namerava spoštovati vse člene pakta DN in s tem tudi peti odstavek čl. 16. Francoska vlada pa obenem izraža željo, naj to sodelovanje ne bo omejeno samo na Sredozemsko morje in da je treba nadaljevati pogajanja, da bo mogoče določiti ukrepe, ki naj preprečijo nevarnosti v kakršnemkoli predelu Evrope P©UUim utrmici Shod xdruSene oposicife v Slowe«iii Zagrebški »Obzor« poroča, da se v krogih slovenskega dela združene opozicije razpravlja o'sklicanju velikega manifestacij-skega shoda vseh opozicionalnih skupin v Sloveniji. Ta shod naj bi se vršil v sredi tega meseca, pozvani pa bodo tudi vidni člani združene opozicije iz Beograda in Zagreba. Za shod vlada v slovenskih političnih krogih veliko zanimanje. Sklicatelji shoda naj bi bili slovenski simpatizerji hr-vatskega kmečkega pokreta. 2es?i§f©radniška stranka v severni Oa'mfeiji Iz Splita poročajo, da snujejo v severni Dalmaciji zemljoradnitko stranko in da bo 21. t. m. v Kninu prva konferenca pristašev bivše zemljoradniške stranke, ki ji bodo prisostvovali narodni poslanci Milan Pribičevič in Branko čubrilovič. Pri občinskih volitvah v Kninu bi ta stranka nastopila s samostojno listo. Sodetovanje Slanov bivše JMO in bivših radikalov »Jugoslovenska Pošta« prinaša iz Stolca vest pod naslovom: »Prvi kontakt bivše JMO s člani bivše radikalne stranke« in pravi, da je bil v prostorih Muslimanske banke po inicijativi Omerbega Rizvanbego-viča in Mohameda Bukiea (ki sta člana bivše JMO), ter Mihe Mihiča, člana bivše MRS, sklican sestanek odbornikov obeh imenovanih strank. Pri tem so razpravljali o snovanju JRZ v Stolcu in o bodočem skupnem delu v JRZ vobče. Na povratku s svojega potovanja po Evropi se je angleški prestolonaslednik ustavil tudi v Parizu in obiskal francoskega ministrskega predsednika Lavala. — Desno Laval, levo valeški princ. Grandi pri Hoaru London, 4. oktobra, n. Grandi je zaprosil za sestanek z zunanjim ministrom sirom Hoarom. V diplomatskih krogih govore, da ima Grandi namen obrazložiti svoje misli, kako bi se spor med Italijo in Abesinijo vendarle dal ugodno urediti. Hoare je Grandija sprejel. Sestanek je trajal tričetrl ure. Pariz, 4. oktobra, r. Tudi Laval je danes sprejel italijanskega poslanika. Namesto Litvinova — Potemkin Moskva, 4. oktobra. Agencija Tass poroča, da je dobil sovjetski komisar v Parizu Potemkin nalog, naj takoj odpotuje v Ženevo, kjer bo zastopal sovjetsko Rusijo mesto Litvinova, ki se je vrnil v Moskvo. Nemčija bo podpirala Italijo Rim, 4. oktobra. AA. Med Nemci v Rimu so se razširili glasovi, M ( t ’ ‘ A * i l hjk 'i \ , v v' Junaki! Vaša moč, vzdržljivost, vztrajnost in vaš polet pri manevrih so dostojno priznane po vaših sfarešinah. Te velike vojaške lastnosti in vrline, ki ste jih zdaj pri manevrih pokazali, so še nekaj več. Dokaz so, zelo krepak dokaz, da gori v vas vseh ena duša in da utriplje samo eno srce, da ste ena nepremagljiva sila in nezlomljiva energija herojskega in enotnega naroda od Triglava do Vardarja, od Timoka do Jadrana in da so upravičeni upi, ki jih v vas polagata Nj. Vel. kralj in naša velika proslavljena in nedeljiva domovina. Kot voditelj teh manevrov vam, junaki, čestitam, za vaše primerno zadržanje in vas pozivam, da se tako zbrani opomnimo našega vrhovnega poveljnika in ga pozdravimo z vzklikom: »Živel naš vrhovni poveljnik Nj. Vel. kralj Peter II. k Voditelj manevrov divizijski general Radisav Krstič. Dogodki t? BolgarUi Sofija, 4. oktobra. Bolgarska agencija poroča: Komentarji nekaterih beograjskih listov o izjavi bolgarske vlade glede odkrite zarote so vzbudili presenečenje v bolgarskih vladnih krogih. Deklaracija, za katero gre, pravi, da je zloglasni zločinec Doča lizunov nezakonito prekoračil mejo, ne vsebuje pa nikake aluzije ,ali se je ta prehod izvršil na bolgarsko-j ugoslovenskem delu meje. Kar se tiče Damjana Velčeva, je dovolj znano, da je zapustil Bolgarijo z rednim potnim listom in ni njegovo delovanje prav nič zanimalo bolgarske vlade vse dotlej, dokler se je mudil v inozemstvu. Bolgarska vlada je pokazala svoje zanimanje na popolnoma zakoniti osnovi za njegovo osebnost šele takrat, ko je nezakonito stopil na bolgarska tla v zvezi z zaroto, ki so jo pripravljali on in njegovi tovariši. Ni povoda, da se vladi pripišejo kakršnekoli želje, da prenese na mednarodna tla vprašanje, ki je dejansko popolnoma notranjepolitičnega značaja. Sofija, 4. oktobra, b. Vsi današnji jutranjiki prinašajo podrobne informacije o aretaciji Damjana Velčeva in o poskusu prevrata. Lasti poudarjajo dejstvo, da so Vel-cev in njegovi tovariši pravi izdajalci domovine in da so pripravljali razdelitev bolgarskega naroda in izgubo njegove neodvisnosti. Posebno ostro piše o tej stvari »Zora«. Danes je izšel lepak društva bivših bojevnikov, ki najostrejše obsoja izdajalsko početje zarotnikov ter poziva bolgarski narod, da se zgrne okoli svoiega kralja in naj vsi člani zveze tistih, ki so trpeli v vojni, to je 400.000 ljudi, izjavijo, da so pripravljeni prenesti vse žrtve, samo da se ohrani edinstvo naroda in varnost kralja, ki mu prisegajo zvestobo in vdanost. Politične in vojaške oblasti še nadalje aretirajo sumljive ljudi. Kakor smo že poročali, gre predvsem za pladnovce, zvenar-je in protogerovce. Med drueimi aretacijami je zbudila veliko senzaciio ‘tudi aretacija Lazarja Po-povskeea, bivšega ravnatelja »Kambane« in Popa Zlateva, bivšega ravnatelja za družabno obnovo. Tudi bivšega predsednika vlade Kimona Gpore-iieva so aretirali in ga prepeljali v Sofiin. Preiskavo vrše sodne in vojaške oblasti. Te oblasti bodo poslej dajale nnrnäila o noteku nrpit-kave. Vsi hsti priokmiiejo določbe zakona o kazenskih sankcijah. KJusešvanoua izjava Reviziia trase ceste Uubllana - Sušak Naredba voditelja manevrov Minister za gradbe g. ing. Miloš Bobič je z aktom M. G. br. 28.067-35 od 22. IX. 1935 pooblastil kr. bansko upravo v Ljubljani, da v sporazumu s kr. bansko upravo savske banovine odredi komisijo, katera naj pregleda traso nove ceste Ljubljana— Sušak ter naj nadalje postopa po §5 24 in 12 zakona o nedržavnih cestah. S tem je g. minister ugodil predlogom naše banske uprave, v kolikor tiče revizije predlagane trase za avtocesto Ljubljana—Sušak. Kr. banska uprava dravske banovine je z odlokom V. No. 1726-24 od 30. IX. 1935, sporazumno s kr. bansko upravo v Zagrebu sklicala revizijsko komisijo, ki se je dne 4. t. m. ob pol 11. uri sestala pri tehničnem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani. Naša banska uprava je v to komisijo vpisala gg. ing. R. Zajca, ing. Karla Orla, ing. L. Geržino in ing. A. Matka. Kot zastopnika tehničnega oddelka banske uprave v Zagrebu sta delegirana gg. ing. Mladen Tomič in ing. Mihovil Delak. Nadalje so sestanku prisostvovali g. podpolkovnik Ilija Golubovič za dravsko divizijsko oblast ter gg. ing. Matko Prelovšek in ing. Janko Mačkovšek za mest. načelstvo ljubljansko. Akcijski odbor na Sušaku je zastopal njegov predsednik g. Gjuro Ružič, ljubljanski akcijski odbor pa tajnik ing. M. Šuklje. Vodja komisije g. ing. R. Zajec je uvodoma obrazložil naloge, katere je Ministrstvo za gradbe komisiji namenilo. V prvi vrsti naj se pregleda trasa, predlagana po kr. banski upravi dravske in savske banovine na temelju poročila strokovne komisi- je, katera je v dneh 4. do 13. julija 1S35 rekognoscirala teren in določila generalno smer nove ceste Ljublj-ana—Sušak. Nadalje naj komisija predlaga kategorijo te nove ceste. Prvi dan si bo ogledala predlagani izhod iz mesta Ljubljane, oziraje se na odobreni regulacijski načrt. Dne 5. t. m. odpotuje komisija na traso v smeri proti Prezidu, kamor bo prišla v nedeljo, dne 6. t. m. zvečer, če mogoče, bo komisija dne 9. ali 10. t. m. že na Sušaku, kjer naj se sestavi poročilo komisije s potrebnimi predlogi glede definitivne trase in glede kategorije ceste. Komisija je nato odšla po Bleiv/eisovi cesti do križišča s Tržaško cesto, kjer prione trasa ceste Ljubljana—Sušak. Potek trase skozi področje ljubljanske mestne občine se bo določil sporazumno z upravo te občine in bo šel kolikor mogoče ravnočrtno v smeri, ki veže označeno križišče z Ižansko cesto, na katero naj priključi pri Mokarju (na levem bregu Išice). Komisija si je ogledala ta potek in je ugotovila, da se more problem zadovoljivo rešiti brez znatnejših težkoč. Čim komisija izvrši svoje delo, bo mogel g. minister za gradbe odobriti traso, nakar naj tehnična oddelka obeh banskih uprav nemudoma pričneta z izdelavo podrobnih načrtov in stroškovnikov. Na ta način bodo načrti že v prvih mesecih leta 1936 dodelani. Potem preostane samo še glavna stvar: finansiranje nove velike ceste Ljubljana—Sušak, katera naj bo pričetek lepše gospodarske bodočnosti naše dežele! Imenovanje vršilta dolžnosti maršala dvora Beograd, 4.oktobra. AA. Za vršilca dolžnosti maršala dvora Nj. Vel. kralja je imenovan g. Boško Colak Antič, kraljevski poslanik v pokoju. Pojasnilo glede odbornikov strokovnih organizacij Beograd, 4. oktobra. AA. Dnevni listi so pisali, da morajo člani upravnih in nadzornih odborov strokovnih organizacij^ poprej podati ostavko, če hočejo pri bližajočih se volitvah kandidirati za svetovalce zbornice. Ta vest nikakor ni uradno poročilo in tudi ne ustreza določbam uredbe, o volitvah svetovalcev zbornic, ker čl. 22 te uredbe izrečno določa, da ima kandidat — član upravnega ali nadzornega odbora obveznega društva podati samo izjavo, da bo odstopil kot funkcionar društva, če bo izvoljen. (Iz kabineta ministrstva za trg. in industrijo.) Beograd, 4. oktobra. A A. Na podlagi §§ 136 in 137 obrtnega zakona je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo tole pojasnilo: Obseg dela obrtnih obratov se presoja po paragrafih 136 in 137 obrtnega zakona. Po § 137 sme obrtnik imeti in prodajati tudi blago, ki ga sam ne izdeluje Ali vse blago spada v njegovo stroko, je postranskega pomena. Če v tem oziru nastane spor, je treba vpoštevati obstoječi občija v zmislu § 136. obrtnega zakona. Za obrate, ki so obstojali ob uveljavitvi obrtnega zakona, veljajo tudi določbe § 446. Po teh določbah je lastnik obrata pridobit pravico za delo v obsegu, v kakršnem je vodil svoj obrat do uveljavitve novega obrtnega zakona. Tudi v tem primeru pa je treba ugotoviti, v kakšnem obsegu je delal dotični obrat na dan uveljavitve obrtnega zakona, in je zato dognati tudi pravico do izvrševanja teh poslov. Zaposlitev tujih državljanov Beograd, 4. oktobra, b. »Službene Novine« prinašajo pravilnik k uredbi o zaposlitvi inozemskih državljanov. Kočevska gimnazija — nepopolna Beograd, 4. oktobra, b. Z ukazom od 19. septembra je sklenjeno, da se popolna realna gimnazija v Kočevju pretvori postopoma v nepopolno realno gimnazijo, po-eenši s šolskim letom 1936 37. Premestitve in upokojitve Beograd, 4. oktobra, b. Premeščena sta na postajo Osek Rihtar Franjo in Blaž Osterman. Upokojeni so Pavlina Boleš, poštni kontrolor v Oseku in Lenasi Hugon, poštni inspektor pri pošti Ljubljana I. in Ferlan Salvator, računski inšpektor ua poštni direkciji v Splitu, Božič Ivan, viš. kontrolor in Smolej Marija, viš. kontrolor, oba pri pošti in telegrafu v Ljubljani. K pošti v Majdanpek je postavljen za pomožnega uradnika Ivan Javornik. ?tyccczjie Mnjige WTm&tijsh& malice Beograd, 4. oktobra, b. Davi ob 7.23 je prispel s simplon-orient-ekspresom v Beograd bolgarski zunanji minister Kjuseb'anov. Na postat1 so ga sprejeli kot zastopniki ministrskega predsednika in zunanjega ministra pomočnik zunanjega ministra Martinae, sef protokola Novakovič in šef kabineta Protiv, dalje bolgarski poslanik na našem dvoru Kazasov z vsem osobjem poslaništva ter mnogo novinarjev. Beograd, 4. oktobra. AA. Po sestanku s predsednikom vlade in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovičem je bolgarski zunanji minister Kjuseivanov dal novinarjem tole izjavo: Izredno sem zadovoljen, da sem ponovna v Beogradu, kjer sem bil dve leti kot poslanik svoje domovine in odkoder sem odnesel najlepše spomine iz vse svoje diplomatske karijere. Prav tako sem zelo srečen, da se mi je ponudila priložnost, sestati. se s predsednikom vaše vlade dr. Milanom Stojadinovičem, ki ga poznam še izza svojega prejšnjega bivanja v Beogradu in čigar odlične vrline sem že takrat spoznal , in jih visoko cenil. Imela sva priložnost izmenjati danes misli o vprašanjih, ki se tičejo naših držav, in ugotoviti, da oVe državi, Bolgarija prav tako kakor Jugoslavija, iskreno želita ohranitev in konsolidacijo miru na Balkanu. Prihajam iz Ženeve in sem se na potu v Sofijo ustavil tu. Srečna okoliščina je, da morem že zdaj kategorično demantirati netočna poročila, RO katerih naj bi bila neka tuja država vpletena v zaroto, ki so jo te dni odkrili 7 Bolgariji, že takoj, ko sem snoči prekoračil jugoslovansko mejo, sem izjavil, da j** popolnoma izključeno, da bi bila zarota organizirana na jugoslovanskih tleh. Uradno poročilo, ki sem ga danes predpoldne dobil iz Sofije, je v celoti potrdilo moj' snočnjo izjavo. Tako mislim, da bodo » Beogradu prepričani, da je ta nesrečni nesporazum, ki je nastopil v trenutku razburjenja na Bolgarskem, zdaj popolnoma likvidiran. Tako sem tudi v tem pogled«» upam, napravil dobro delo za ohranitev lojalnega in prijateljskega razmerja med našima dvema sosednima državama. Sestanek med gg. Kjoseivanovim in predsednikom vlade dr. Stojadinovičem je trajal od 12. do 13.30. Nato se je g. Kiose-ivanov udeležil intimnega kosila, ki ga ,ie njemu na čast priredil predsednik vlad® dr. Stojadinovič. Hmelj (Uradno poročilo tržnega nadzornika.) Fonovno poživljenje glede povpraševanja. ^ Lahka utrditev cen pri najsiabšem rdečpni 1,1 prj najboljšem (Ausstich) hmelju, za katere"11 se je posamezno ponujalo tudi nad Din '7 Pri posestnikih blaga z višjimi cenami, PrellJ vsem s cenami po Din 30'— se je jtosainczJ1 uporabljajo razne trike za dosego tega tirne« kakor organizirane navidezne nižje ponudbe ceni itd. Položaj čvrst. __ Vremenska na&oved NOVI SAD: Toplo vreme, na zapadni P0'0,Vj5io bo spremenljivo, oblačno in mestoma m'k0!re-dežja. Na vzhodnih predelih in na jugu bo P.^, vladovalo jasno vreme. Solnce vzhaja ob • ■ zahaja ob 17.13. DUNAJ: Milo vreme, oblačno. Filmski igralec Gustav Fröhlich, ki se je ločil od svoje prve žene igralke Gitte Alpar, s svojo »novo« ženo Lido Baarovo. Vesti iz Italije Zdravstveni red za kmeSke hiše v goriški okolici S priključitvijo okoliških občin h goriškemu mestu, izvršene že pred leti, se je za dotedanje kmečke občine marsikaj poostrilo, vendar se nanje ne morejo staviti popolnoma enake zahteve kakor na mestni del občine. Tako je zdaj sklenil goriški mestni svet za kmečke hiše poseben zdravstveni red, ki pomeni nekak kompromis med strogimi zahtevami mestnega stavbnega reda in prosto graditvijo. Županstvo lahko zahteva — ni pa da bi to moralo — informacije glede lege stavbišča in odtekanja vode, preskrbe z vodo, greznice in odvajanja odpadkov. Hiše naj bodo, če le mogoče obrnjene na severovzhod, odnosno jugozahod. Poslopja naj bodo prosta od vseh strani. Dva metra od zi 'ov mora biti svet naokrog zniveliran, med temelj in zidovje mora priti nepremočljiv vmesni sloj gradiva, ki preprečuje vlago zidu. Debelost zida ne sme biti v dolini manjša ko 30 cm, v hribih in pobočjih pa ne manjša ko 45 cm. Hlev hodi od hiše ločen in stoj na njeni severovzhodni strani. Med hišo in hlevom bodi, če le mogoče, ločilno stebrovje ali ločilni zid, ki se dvigaj še 6 cm had streho. Hiša imej kuhinjo in tri prostore, Po možnosti porazdeljene, v dve nadstropji, z zadostno prostornino. Tlak mora biti vsaj pol metra privzdignjen znad tal in pod njim mora biti nekaj votlega prostora za ventilacijo. Sobe morajo biti neodvisne druga od druge, direktno osvetljevane in stropi ometani. Okna morajo imeti v nižini 1'10, v brdih pa t‘15 m2 površine. Spalnice morajo biti primerno urejene za kurjenje. Stopnice, ki vodijo navzgor, morajo biti iz nezgorljivega materiala. Hiše ne smejo biti brez dimnika. Pri vsaki hiši mora biti tudi stranišče, napravljeno po predpisih, z vodno ali mehanično zaporo, bodisi v stanovanju samem ati blizu njega. Greznica je obvezna, zanjo pa veljalo posebni predpisi. Kjer ni občinskega vodovoda, mora biti poleg hiše vodnjak. Vendar Pa je vodo podvreči skrbni bakteriološki pre-izkavi. Po«*8Si*aw«e saoadlih carinskih feoies Trgovcem in uvoznikom, ki do konca septem-bra niso mogli izkoristiti uvoznih dovoljenj, ve-‘iavnih za tromesečje julii-avgust-september, so uvozne carinske bolete 30. septembra zapadle. Uvozno blago, ki je medtem dospelo na carinarnice, bo mogoče uvoziti v tekočem četrtem tromesečju, če uvozniki napravijo novo prošnjo na kolkovni ppli za 6 lir, naslovljeno na finančno ministrstvo, nadzorstvo nad valutami, preko svojega trgovskega udruženja. to vssoisS»€8n sm«! ©reffe tecafikaet Trafikantje in njih uslužbenci so združeni v sindikatu prodajalcev monopolskih predmetov. Sindikat je odločil glede svojih vpoklicanih pripadnikov, trafikantov in njih pomočnikov, da 'niaio pravico imenovati si namestnika za dobo, i: razred, naj prodajalci in kupci poča-Še „a izide o tem naredba, če so te knjige Up°rabne ali ne. Po imgedsii v šš&šah Blasen $mi£$ hojnegsa mfa- deniža Srečko fC@£to le hotel ustreliti IMlihorkovo dekle üulco Biberk Maribor, 4. oktobra. Poročali smo o strašni ljubezenski tragediji, ki je zahtevala tri žrtve v Račah pri Mariboru. Orožniki nadaljujejo preiskavo. O vlogi mladega Karla Mihorka v tej pretresljivi tragediji je mogoče samo slutiti na podlagi nekaterih indici j. Vse kaže, da je Karel bil žrtev kot dober tovariš nesrečno zaljubljenega Srečka Kodra. Karel je priskrbel Srečku tudi samokres, s katerim je bila ustreljena Marija Baumanova. Verjetno, je,, da se je mladi Karl po pretresljivem dejanju^ prestrašil in sklenil, da gre v smrt s Srečkom. Oba sta se vrgla pod vlak. 16 letno lepo kmečko dekle Ana Biberk, v katero je bil Karl zaljubljen, je priznala staršem, da je tisti dan pred tragičnim dogodkom sprejela od Karla pismo, v •katerem jo poziva naj tega dne ob 5. uri zjutraj, pride na sestanek prav na tisto mesto, kjer so našli pozneje ustreljeno Marijo. Dekle je pa spalo v sobi z materjo in očetom in ni našlo izgovora za ugoden odhod. Zato se je premislilo in ostalo usodnega dne doma. Miru pa ni imela, ker jo je mučila misel, da je Karl hud, ker jo je zastoj čakal na mostu. Dobro uro na to se je razvedela po vasi vest, kaj se je zgodilo z nesrečno JMarijo. Anica je bda srečna, da ni šla na sestanek, kjer bi najbrže na tako tragičen način izgubila svoje .mlado življenje, kakor njena prijateljica Marija. Ko so oblasti zvedele za to podrobnost, so obnovile preiskavo. Orožniki so se zanimali podrobno za življenje obeh mladeničev. Pubertetna doba je pri obeh bila že končala. Ugotovili pa so, da mladeniča duševno nista bila popolnoma uravnotežena. Karel je iz rodbine, za katero pravijo v vasi, da je »zakleta«. Nekaj Karlovih prednikov je tragično končalo svoje življenje zaradi duševne neuravnovešenosti. Njegov starejši brat Vincenc je pred nekoliko meseci poskusil izvršiti samomor. Izpil je večjo količino lizola. Zanimivo je, da je tedaj tudi Vincenc pregovoril nekega svojega prijatelja, da si je tudi on hotel vzeti življenje. Ta Vincencev prijatelj je res izpil strup in podlegel hudim notranjim poškodbam. Tudi Karla je mučila zavratna duševna potrtost, katero je najbrže podedoval. Bil je vedno mračen, zamišljen in nezaupljiv. Našli so listek, na katerem je Karel zapisal nekaj dni pred tragedijo: Živeti ali umreti, to JC VSCCTIO. Vse kaže, da je Karel imel silen vpliv na svojega prijatelja Srečka in ga je lahko pridobil za svoj načrt, da gresta skupno v smrt. Najbrže je bil načrt tak, da bi morali umreti vsi štirje: Karel, Srečko in tudi Karlova in Srečkova ljubica. Kakor smo zgoraj^ popisali, je Anica, Srečkovo dekle, po čudežnem naključju ušlo gotovi smrti. Po vsem tem sodeč, je ta zagonetna tragedija treh nekoliko pojasnjena, docela jasna pa nikoli ne bo, ker so vse tri žrtve te nenavadne ljubezenske tragedije v grobu. Senzacionalna razprava v Mariboru Maribor, 4. oktobra. Danes dopoldne se je pričela ob velikem za-nimanju mariborske javnosti pred tukajšnjim okrožnim sodiščem senzacijonalna razprava. Gotovo je javnosti še v spominu shod mariborskih socialistov, ki so ga imeli 20. oktobra 1933. v Spodnjem Radvanju pred volitvami v Delavsko zbornico. Takrat so nastali ob priliki shoda nemiri in skupina ljudi je zborovalce razgnala. Tako pravi obtožnica, ki obtožuje 26 ljudi, ki da so-napadli socialiste m jih nekaj tudi poškodovali. . . Na današnji razpravi, ki jo je vodil sodnik poedinee g. dr. Tombak, so v dveh dolgih klopeh namenjenih za poslušalce, sedeli obtoženci. Zanimanje za razpravo je bilo ogromno, saj je bila razpravna dvorana št. 53 nabito polna, mnogo poslušalcev pa je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Dolgo obtožnico je zastopal državni tožilec g. dr. Dev, obtožence pa so za-govarjali mariborski odvetniki dr. Irgolič, dr. Havnik in dr. Vauhnik, zasebne udeležence pa je zastopal odvetnik dr. Iteisman. Vse dopoldne je sodnik zasliševal obtožence, ki pa so si edini v tem, da odločno zanikajo vsako krivdo, kar potrjujejo tudi nekatere priče, ki so izjavile, da v obtožencih ne spoznajo svojih napadalcev. Vsa mariborska javnost z veliko napetostjo pričakuje izid te borbe mariborskih socialistov in njihovih načelnih nasprotnikov. Usoda nezakonskega otročiča Poljčane, 4. septembra. Te dni je neka M. ž., posestniška nepo-očena hči z Dolgega vrha, občina Lapa-ije pri Poljčanah, porodila živo deklico, ki ia je radi nepravilnega ravnanja po porodu imrla. Ženska namreč ni poskrbela za ba-»ico, ampak je opravila kar vse sama, aa e ne bi preveč razvedelo. Nato je tri dni otroka skrivala doma. be-e tretji dan je trupelce položila v primitiv-io krsto, ga odnesla na pokopališče v La->anje in ga tam sama zagrebla. Ker o 'sem tem ni nikogar obvestila, niti svojega iolmcro r»©©!.© 1P fant.fil OtrOkcl VI" deti, so celo pravili, da je otroka vrgla svinjam. Pozneje je fantu sicer izjavila, da ga je, ko je umrl, zakopala v gozdu. Zadeva je prišla na uho tudi orožnikom, ki so nezakonsko mater zaslišali, nakar je pristojno sodišče, da se uveri o pravilnosti njenih izpovedi, odredilo ekshumanacijo in obdukcijo trupelca. Komisija je ugotovila, da je otrok umrl sam, radi izkrvavitve, ker se je z njim nepravilno postopalo. Krivda matere je v tem, da se ni pobrigala za babico. Izgovarjala se je, da njena gluha mati ponoči ni slišala njenih klicev na pomoč. Hove podobifve v kmu Slogi i (Foxovi tedniki že prvi teden v Ljubljani! — 1 Moderne kreacije in »Dolarski princ« ter Abesinija 1935 v filmu.) B Česar dosedanji ljubljanski kinematografi ni-I so zmogli, to je dosegla uprava kina Sloge v E prav kratkem času. Zaključila je za cela sezo-I no 1935/36 zvočne tednike tvrdke Foxfilm, ki H je nedvomno v pogledu žunialov neprekosljiva I in prva na svetu. Ta zaključek je velike važ-I uosti zategadelj, ker'si je uprava kina Sloge 1 skupno z upravo bodočega kina Union, ki prič-I ne obratovati že v nekaj dneh, izgovorila Fox-I ove tednike v premieri, to je prvi teden isto-1 časno z Beogradom in Zagrebom; Ljubljana 1 dobi sedaj svojo lastno kopijo filma. Isti dan, 1 ko gleda publika v Beogradu in Zagrebu naj-I novejše svetovne dogodke v kinematografskih žurnalih, bo ta žurnal predvajan v posebni ljubljanski kopiji tudi v kinu Slogi, oziroma v Unionu. Doslej so ljubljanski, kinematografi predvajali tonske žurnale šele po Zagrebu in Beogradu. Ta korak je bil sicer zvezan s precejšnjimi denarnimi žrtvami, ker je bilo treba posebno za Ljubljano določeno kopijo žurnala dobro plačati, toda upravi obeh kinematografov, ki stremita publiko zadovoljiti v vsakem ^pogledu, sta stali na stališču, da je treba občinstvu nuditi kar največ in modernizirati filmsko življenje v Ljubljani. In spored v kinu Slogi! Pri razprodani dvorani je bil predvajali celili 6 dni izborni film »Žene stavkajo« v zadovoljstvo vseh, ki so ga videli. Od včeraj naprej bo zopet nekaj prav imenitnega! Krasna modna revija najnovejših in najelegantnejših toalet in modnih kreacij pod devizo »poročno potovanje na rivijero« se bo odvijala v veselem in dobrega razpoloženja polnem filmu »Dolarski princ«. Ta film, napravljen po oderskem komadu »Sveži veter iz Kanade«, bo nudil mnogo užitka tistim, ki se radi zabavajo, gledajo lepe toalete, lepe ženske, mlade, vesele ljudi, ki slišijo radi melodijozno glasbo — skratka, ki iščejo v kinematografu zabave in razvedrita. Film »Dolarski princ« pred- vaja kino »Sloga« v premieri in to vključno do torka 8. oktobra. Radi izrecno lepih modnih modelov ga priporočamo zlasti damam. Za »Dolarskim princem« pride na vrsto senzacionalni in najaktualnejši film sedanje dobe — veliki reportažni film Ufe, izdelan pod vodstvom d2- Martina Riklija »Abesinija 1935 — zadnje afriško cesarstvo«. Ta film bo nedvomno vzbudil največje zanimanje najširših krogov našega mesta saj govori in piše danes o Njeguševem carstvu ves svet. Vsi večj' listi sveta imajo danes , v Aba-sinijt svoje posebne poročevalce, oči vsega sveta so danes obrnjene na Abesinijo^ — in vendar vemo o tej državi le malo, vedno čitamo v časopisju stvari, ki so nam bile doslej neznane. Vsak izobraženec, vsak človek, ki zasleduje današnjo svetovno politiko, bo tedaj z veseljem pogledal v prihodnjih dneh Abesinijo v filmu, zlasti ker ga film, ki je pravkar napravljen, pouči o vsem, kar danes človek želi m hoče vedeti o tej državi. Film »Abesinija« je imel te dni na Dunaju im Berlinu ogromen uspeh, predstave so v naprej razprodane za par dni — zato pričakuje Sloga tudi ,v Ljubljani največji odziv občinstva baš pri tem sporedu. Da se v tem ne bo motila, ji radevolje pritrjujemo. KINO MOSTE otvori danes sezono z razkošno glasb, komedijo ČE ŽENA ZAPOVEDUJE v glavni vlogi Elissa Landi in Nina Koshetz, ki nam zapoje arije iz oper Aida, Tosca in Cavaleria rusticana DODATEK: »Orfej v podzemlju«, uvertura k istoimenski operi, izvaja dunajska filharmonija. NOV ZVOČNI TEDNIK Predstave: v soboto ob 8., nedeljo 3., 5. in 8., ponedeljek ob 8. Cene Din 4’50, 5’50, 6’50 in 9. Gledališki dinar vštet. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Koroški dan v Uuhiiam Jutri v nedeljo 6. oktobra bo v Ljubljani KOROŠKI DAN, tb je namreč naslov narodopisne prireditve, pri kateri bodo predvajali tri najvažnejše narodne običaje iz Ziljske doline. Najprvo Ziljsko ohcet, ki ima pravzaprav šest delov. Prvi je snubljenje, oh četni sprevod se začne na trgu pred gostilno pri Figovcu na Tvrševi cesti in krene potem proti Šelenburgovi ulici na Kongresni trg in v Vegovo ulico do poslopja Glasbene Matice. To je II. del ohceti, ki ga lahko imenujemo: Po nevesto gredo. Po nevesto gredo na konjih, na vozovih, pa tildi peš, z njimi so pevci in godci. Pred poslopjem Glasbene Matice odpeljejo nevesto. To je III. del Ziljske ohceti. Sprevod krene dalje na Mestni trg, kjer bodo fantje napravili »zapenjavko«. Sprevod se ustavi, svatje se morajo odkupiti in nato gre sprevod zopet dalje po Stritarjevi ulici do Frančiškanske cerkve, kjer bo poroka. Po poroki odpeljejo nevesto na ženinov dom. V tem sprevodu bo sodelovalo nad 60 narodnih noš iz Ziljske doline, ter 30 konjenikov in 11 voz. Začetek sprevoda je točno ob pol 11. uri, konec pa okrog pol 13. ure. Popoldne ob 15. uri bo na Cojzovem grabnu najprvo Štehvanje. Fantje-jezdeci zbijajo na slovesen način štehdvski sodec (bariglco). Štehvanje zahteva najboljših kobil in gospodarji so na živali, ki se pri štehvanju obneso, posebno ponosni. Bariglca je nataknjena na lesen kol, ki je zato posebno prirejen in se imenuje štebh. Pri njem stoji štehovski izvedenec, ki pazi na obnašanje štehovcev in presoja njih veljavo. — Najboljši štehovec, ki dobi venec, je štehovski mojster. Godba igra toliko časa, dokler poslednji štehovec ne opravi svojega posla. Zatem se vrši Visoki rej pod lipo, katerega čoo pevci s koralom »Zakaj bi jaz kristjan vesel ne bil«. Ves ples se vrši ob godbi in petju, ki je izredno interesantno. Popoldanska prireditev traja 2 uri in pol in so postavljeni na Cojzovem grabnu sedeži. Predprodaja teh sedežev je v knjigarni Glasbene Matice danes ves dan ter v nedeljo od 9. do 12. ure, popoldne od 14. ure dalje pa pri Št. Jakobskem mostu, odkoder bo dostop na Cojzovem grabnu, nakar še prav posebno opozarjamo. Obenem opozarjamo na Maroltovo brošuro »Trije obredi iz Zilje«, ki podrobno opisuje te narodne običaje. Največja aktualnost sedanjega časa! Film, ki bo zanimal slehernega v Ljubljani! Abesinija 1935 Ta senzacionalni film boste videli v premieri čez nekaj dni edinole v kinn SLOGI! Zopet velik požar v Hočah Maribor, 4. oktobra. Preteklo noč je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnice Roze Pahičeve v Spodnjih Hočah požar, ki je grozil tudi sosednjim poslopjem in le hitri pomoči gasilcev je pripisati, da katastrofa ni večja. Ko so domači spravili v poslopje seno, ki so ga sušili tisti dan, je okoli 21. ure izbruhnil požar, ki je najbrže nastal po neprevidnosti delavcev, možno pa je tudi, da je ogenj podtaknila zločinska roka. Ljudem se je posrečilo rešiti vso živino in gospodarsko orodje, dočim je poslopje do tal pogorelo. Prvi so bili na mestu gasilci iz Hoč nato pa so prihiteli še gasilci iz Razvanja, Bohove, Maribora, Pobrežja in Hotinje vasi. Gasili so do polnoči, ker je bila nevarnost, da požar za-j’ame vso vas. škoda je 50.000 dinarj'ev, ki pa je krita le z malenkostno zavarovalnino. Sestanek. V nedeljo se je vršil na Rakeku v restavraciji Gabrenja sestanek, ki ga je sklical naš narodni poslanec Stanko Lenarčič. V skoro 3 urnem poročilu je obširno razpravljal o današnjem političnem in gospodarskem položaju. Navzoči so sledili poročilu z napeto pazljivostjo. G. poslanec se je dotaknil vseh najvažnejših vprašanj in pojavov gospodarstva in politike, tako da so dobili poslušalci vpogled v današnje težke prilike. Najprej je obrazložil vzroke, ki so dovedli do padca Jev-tičeve vlade. Dotaknil se je hrvatskega vprašanja, ki je vsak dan bolj zamotano. V gospodarskem oziru je poročal o stanju kmetske zaščite, ki kljub vsem obljubam tudi sedaj ne obeta smotrene in slovenskemu ljudstvu koristne rešitve. Obrazložil nam je zadržanje poslancev iz Dravske banovine, ki so se postavili sedanji kraljevski vladi g. dr. Milana Stojadinoviča na razpolago iz golega idealizma in z ozirom na vladno deklaracijo ob nastopu, ki se v bistvenih točkah popolnoma vjema s programom slovenskih poslancev. Poslušalci so vzeli poročilo z velikim odobravanjem na znanje. Izrazili so poročevalcu svojo zahvalo, da je prišel med nje in upostavil kontakt med poslanci in volilci. Prosili so ga, naj še večkrat pride med narod in poroča o važnih dogodkih vsakdanjega gospodarskega in političnega življenja. Kakor čujemo, je obiskal g. poslanec tudi Planino, kjer je istotako podal s vitje poročilo in je obenem zbral važne podatke glede postavitve carinskih stavb. Dnevni dogodki X Nacionalna, ura. Ob 19.30 bo predaval književnik Bora Jevtič o Mladi Bosni v zgodovinski perspektivi. Prenos iz Beograda. X Razne tatvine. Trije sumljivi moški v starosti od 20—30 let so se splazili v stanovanje posestnice Alojzije Lužar v Selah, občina Šmar-jeta-Bela cerkev, kjer so odnesli razno obleko itd. V Sodražici sta tudi dva sumljiva elementa pokradla iz zaklenjene mize mesarju Lovšinu Rudolfu gotovine v znesku 192 Din. Ravno tako so neznani storilci pobrali trgovcu Jerneju Bartolu v Zamostecu iz njegove trgovine razno blago. Za vsemi nepridipravi poizveduje orož-ništvo in policija. X Odprte planinske postojanke Osrednjega društva SRD. Spodnja koča na Golici je še stalno oskrbovana do 13. oktobra. Erjavčeva koča na Vršiču je odprta ob sobotah in nedeljah. Aljažev dom v Vratih bo stalno oskrbovan do 13. t. m. V Triglavskem pogorju je še odprta koča pri Triglavskih jezerih, ob lepem vremenu tudi Triglavski dom na Kredarici. Ob Bohinjskem jezeru nudita udoben in cenen oddih postojanki Sv. Janez in Zlatorog. V Kamniških planinah je stalno odprt Dom na Krvavcu in koča na Veliki Planini, kamor so posebno lepi jesenski izleti. Dom v Kamniški Bistrici je stalno odprt ter bo v nedeljo dne 6. 1. m. planinska slavnost ob priliki slavnostnega ogleda nove pešpoti. X Nepopolna realna gimnazija v Kočevju. Z ukazom z dne 19. septembra je določeno, da se popolna realna gimnazija v Kočevju postopoma izpremeni v nepopolno realno gimnazijo pri-čenši s šolskim letom 1936./37. X Celotna gimnazija v Murski Soboti. V imenu Nj. Vel. kralja so kraljevi namestniki rešili s svojim ukazom S. N. br. 38.374 z dne 19. septembra 1935 na osnovi § 15. srednješolskega zakona, da se etvorijo postopoma višji razredi samoupravne realne gimnazije v Murski Soboti. X Premeščenje. Vrhovnik Fran, inspektor prosvelnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, je premeščen kot profesor na I. drž. realno gimnazijo v Ljubljani. Telefon 33-87 PREMIERA najlepšega filma DON JOSE MOJICA Pesem življenja Lepe španske melodije Krasni zunanji posnetki Film se predvaja v soboto ob 7 in 9, ne-Meljo ob 3, 5, 7 in 9, ponedeljek ob 7 in 9. BOGAT DOPOLNILNI PROGRAM V nedeljo ob 11. uri dopoldne vojaška burka: ORDONANC LJUBEZNI. Vstopnina Din 3'—. V torek: Grand Hotel — Greta Garbo. X Na grozdje! Jugoslov. turing klub priredi v nedeljo dne 6. oktobra izlet v Mokronog in vabi vse svoje člane, da se ga polnoštevilno udeleže. Dobrodošli tudi nečlani. Za one, ki nimajo lastnega vozila, bo proti primerni odškodnini na razpolago avtobus, ki odpelje ob pol 8. uri zjutraj izpred hotela Miklič. * Pod geslom »Za zdravje otrok« se pobirajo za pohabljeno in revno deco prispevki v soboto popoldne in nedeljo dopoldne. Ne zapirajte src klicu nabiralk,. ki vrše težko nalogo humanih delavk z vso požrtvovalnostjo v teh težkih časih. X V našem včerajšnjem poročilu o premieri drame »Direktor Čampa« je po neljubi pomoli izostalo ime g. Stupice, ki je kreiral suplenta Križaja. X Anketa glede cen mesa. Na zagrebškem magistratu so predstavniki občine in mesarjev razpravljali o cenah mesa. ' Zagrebška javnost je namreč protestirala proti visokim cenam mesa. Občinski referentje so ugotovili,' da je cena govedi padla za 35 odstotkov, meso se pa kljub temu ni pocenilo. Mesarji so pa dokazovali, da ne morejo prodajati mesa ceneje. X 21. žrtev rtanjske katastrofe. Črna lista rudarske nesreče v Rtanju se veča. 20. žrtev je bil Valentin Kamnik iz Laškega, v sredo je pa podlegel poškodbam rudar Vladimir Dimitrijevič iz Rujišta kot 21. žrtev nesreče. Šest dni je visel med življenjem in smrtjo. Zdravniki ga nisđ mogli rešiti. Vse okončine je imel strašno razmesarjene in le njegovi zdravi notranji organi so se tako dolgo upirali smrti. Konjske dirke na Fužinah pri Ljubljani v nedeljo 6. okt. ob 14. uri priredi Kolo jahačev in vozačev Starta!o bo 52 konj Banovinska žrebčarna bo za propagando konjereje predstavila svoje najlepše žrebce. — Stave na konje X Stavka tekstilnih delavcev. 700 delavcev prve beograjske tekstilne industrije je začelo stavkati zaradi neuspešnih pogajanj z delodajalci. Gre za kolektivno pogodbo in minimalne mezde ler za delavske pravice, katere je doslej podjetje gazilo. X Rroti znižanju plač. Mestni uslužbenci v Zagrebg, so izročili županu Erberju spomenico, v kateri pravijo, da nikakor ne gre, da bi jim plače znižali. Župan je izjavil, da je občina že sestavila pregled prejemkov svojega osebja, ka- terega bo predložila občinskemu svetu, ki bo odločal glede znižanja plač. X Obsojen bigamist. V Banjaluki so obsodili zaradi mnogoženstva na leto dni zapora 601et-nega Jovana čibiča. Prvič se je oženil 1903 in odšel v Ameriko. Naslednje leto mu je žena tam umrla in oženil se je z Baro Bašičevo, s katero se je vrnil v Jugoslavijo. Možakar je pa zapustil ženo in odšel v Ameriko, kjer se je oženil z neko Ivanko Ivanovičevo. Zapustil pa je tudi to in sklenil svoj četrti zakon z neko kmetico iz' okolice Banjaluke. Llubiiana DNEVNA PRATIKA Sobota 5. oktobra. Katoličani: Placid in lov. Pravoslavni: 22. septembra, Foka. DEŽURNE LEKARNE Dr. Kmet, Tyrševa cesta 41, Trnkoczy, ded., Mestni trg 4, Ustar, Šelenburgova ulica 7. * * Tudi Ljubljana naj dobi živalski vrt. Trikrat je zoološko društvo »Noe« podaljšalo svojo III. sezonsko razstavo v Šelenburgovi ulici 6. Razstava bo odprta samo še v soboto in nedeljo. Raznovrstne živali, divje, domače in eksotične vzbujajo splošno zanimanje pri odraslih in posebno pa pri mladini. O važnosti take ustanove, ki nudi spoznavanje živalstva, ni dvomiti, kakor tudi ne o nujni potrebi ustanoviti tudi v Ljubljani stalen zoološki vrt. Tudi mestna občina ljubljanska je uvidela, da se ne more odlašati izgraditev za Ljubljano primernega živalskega vrta. Zato vabi društvo »Noe« vse prijatelje živali, da pristopijo kot člani in obiščejo njegovo razstavo in da dokažejo s tem pripravljenost posredno podpirati akcijo društva, ki stremi nesebično, da tudi Ljubljana, kot središče kulturne Slovenije, dobi že prihodnje leto svoj živalski vrt. * S kolesom jo je podrl. Včeraj popoldne je nek kolesar na križišču Marijinega trga in Miklošičeve ceste podrl Marijo Rapotec, soprogo vozovnega nadzornika iz Celja. Rapotčeva "je dobila notranje poškodbe in so jo z reševalnim avtomobilom prepeljali v splošno bolnišnico. * Massenetovo opero »Manon« z go. Gjungje-nac v glavni vlogi pojo drevi v ljubljanski operi po globoko znižanih cenah od 30 Din navzdol. * Kobarid in okolica, družina Soče, ima svoj sestanek dne 6. oktobra t. I. ob 15. uri pri Fonu na Tyrsevi cesti tik Primorja. Pridite vsi! * Danes priredi Prirodoslovno društvo svoje prvo redno predavanje, in sicer o transfuziji krvi. Predaval bo ob slikah in kratkem filmu g. prim. dr. B. Lavrič. Predavanje se vrši v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi (pritličje, desni hodnik) ter se začne ob 18. uri. * Zborovanje društva posestnikov novih hiš. ki bo v nedeljo 6. oktobra ob 10. uri v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Miklošičeva cesta, mora dokazati popolno solidarnost vseh posestnikov novih hiš. — Znižanje obrestnih mer in javnih dajatev bo predmet razgovorov posestnikov novih hiš. Pred in po zborovanju se bodo sprejemali novi člani. Vsak posestnik nove hiše naj pride v nedeljo v to dvorano in naj postane član Društva posestnikov novih hiš. ICIMO Ljubljanski Dvor SX.OOA Telefon 2730 Zopet vesel film za ljudi ki radi gledajo najnovejše modne kreacije, elegantne modele, dražestne žene, poslušajo lepo muziko, skratka za ljudi, ki si žele zabave in razvedrila! Mrski princ Po gledal, komadu „Sveži veter iz Kanade" Dorit Kfgysler. Harald Pauisen, Paul Hörbiger Najiiovejši Foxov zvofui tednik — posebna nova kopija za Ljubljano Poleg tega izbran dopolnilni spored! Ob 16., 19.15 in 21.15. Matineja danes ob 14.15 in jutri (nedelja) ob 10.30 uri Havajska roža p- Abrahamova opereta M. Eggerth in Sv. Petrovič Enotne matinejske cene Din 4‘50 za osebo ua poljubirem prostoru. 1 * Pretep pri ličkanju koruze. V Notranjih goricah so pri nekem posestniku ličkali koruzo. Pri tem delu je bil navzoč tudi 241etni hlapec Setnikar Peter, katerega je v prepiru sunil z nožem njegov tovariš v hrbet. Ranjeni Setnikar je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. — V ljubljansko bolnišnico so pripeljali tudi 241etne-ga Vida Goloba iz Sv. Križa pri Trebnjem, katerega sta napadla brata Miha in Artur Jakopin ter mu zadala več poškodb po glavi in ušesu. Oba divjaška brata se bosta morala zagovarjati zaradi telesne poškodbe pred sodniki. * Sokol L. Ljubljana-Tabor ponovno opozarja vse svoje članstvo in starše taborske dece in naraščaja, da bo društvo jutri priredilo celodnevni pešizlet vseh svojih pripadnikov in prijateljev v Dobrunje. * »Tuje dete« je naslov komediji v treh dejanjih, katere premiera bo drevi v ljubljanski drami. Delo je napisal pisatelj Škavrkin, prevedel pa dr. Oto Berkopec in scenograf je inž. arh. Stupica. V posameznih vlogah nastopijo ga. Nablocka, Severjeva, Boltarjeva, Vida Juvanova in Šaričeva, ter gg. Lipah, Gregorin, Jan, Stupica, Sancin, Skrbinšek in Raztresen. Predstava se vrši za red B. * Zvočni kino Moste otvarja danes v soboto svojo novo sezono z glasbeno komedijo, ki nam nazorno pokaže zakonske slasti in zmešnjave, če le preveč žena hlače nosi. Zato najtopleje priporočamo vsem v teni oziru ponižanim in razžaljenim, da si to zabavno komedijo ne samo enkrat, ampak večkrat temeljito gledajo. Vsled tega opozarjamo na današnji oglas. * Tatvine koles. Ne mine dan, da ne bi predrzni uznioviči odpeljali z najprometnejših krajev kolesa. Tako je bilo ljubljanski policiji prijavljeno v dveh dneh kar 15 tatvin koles. Rekord je bil vsekakor dosežen v Mariboru, kjer so drzni »kolesarji« odpeljali 11 koles. V Cerknici je bilo ukradeno Ivanu Ronnu kolo znamke »Dürkopp«, ev, št. 50.612 18/2, vredno 1500 dinarjev. V Celju je odpeljal neznan tat kolo Bogom im Mastnaku, ev. št. 2—10946—3, vredno 500 Din. V Slov. Bistrici je bilo ukradeno Pavlu Justiuku kolo znamke »Nero«, ev. štev. 71.168/2. * Nacionalisti! Maša zadušnica za pokojnega Pepeta Kukca in žrtev bo v nedeljo ob 9. uri v starokatoliški cerkvi na Gosposvetski cesti. Mašo bo daroval brat župnik Lavrinc. Vabljena vsa nacionalna društva in osebni prijatelji pokojnih. * Sokol Ljubljana II priredi drevi ob 20. v salonu restavracije pri Mraku ua Rimski cesti svoj prvi družabni večer. Članstvo in prijatelji društva vabljeni. Maribor A Vlom na Koroški cesti. Ko je na Koroški cesti 84, v trgovini Franca Dovečarja nastala tišina, so neznanci vlomili skozi glavna vrata in ukradli mnogo mila, »Francka« ter za 40 dinarjev kovancev, škoda znaša okoli 500 dinarjev. Policija je na delu. A Košajnc je uro izgubil. Pri zadnjem zasliševanju je ropar Košajnc priznal, da je v okolici Gradca pri Erbenu ukradel tudi več tisoč dinarjev vredno srebrno kronometer uro. Košajnc pravi, da je uro izgubil pri begu v Gregorčičevi ulici. Ura je dragocen spomin Er-benovih, zato poziva policija, da najditelj uro odda na policiji. A^ Izkupil jo je. Snoči okoli polnoči so pivci vrgli iz gostilne v Splavarski ulici natreska-nega razgrajača in izzivača Leopolda Kikerja, splavarja iz Sp. Dupleka. Na tleh ležečega je še nekdo z vso silo brcnil z okovan' n čevljem v spodnjo čeljust, da mu je izbil zob. A Danes popoldne matineja. V grajskem kinu danes ob 14. uri popoldne matineja, namenjena zlasti za manj premožne sloje in za državne uslužbence. Predvajal se bo krasen film »Skrivnosti lepe, mlade žene Mme. Blanche.« Je to zanimiva filmska zgodba o ženi, ki je čuvala svojo ljubezen da reši svojega sina. Preziral jo je svet, preziral jo je njen mož in ji zlomil srce. Matineja z istim sporedom bo tudi jutri, v nedeljo dopoldan ob 11. uri. Globoko znižane cene, da je obisk kina omogočen prav vsakemu. A Narodno gledališče. Zaradi obolenj nekaterih članov gledališča, ostane gledališče v soboto in nedeljo zaprto. — V ponedeljek, 7. oktobra bo 20. uri: »Otroška tragedija«. Uprizoritev Dramskega studia. A Službo dobe. Mariborska borza dela nudi zaposlenje več strojnim pletiljam in torbar- skemu pomočniku. Podrobnosti v pisarni v Gregorčičevi ulici. _ A Sport. V nedeljo bodo na igrišču Železničarja igrane nogometne tekme za fond bla-gopokojnega kralja. Nastopijo vsi mariborski klubi. A Grajski kino. Danes premijera velefil-ma »Barcarola«. Krasen film velike ljubezni v veseli noči na lagunah Benetk. »Barcarola« je najnovejše Ufa-delo. V glavni vlogi Gustav Fröhlich in Lida Baarova. A Kino Union. Danes premiera najlepšega filma zadnjih let »Epizoda« s Paulo Wessely in Karlom L. Diehlom. Film, ki ga priznava svetovna kritika soglasno za dovršeno umetnost. Paula Wessely, ki igra glavno vlogo, si je pridobila s tem filmom na tekmovanju v Benetkah kot največja umetnica zlat pokal. Cedila rcscnua d@8o si nabavite najceneje pri tvrdki Emil LEO, Msritsor, Stolna ul. 4 Celie S Obrtniki bodo zborovali jutri od 9. uri dopoldne v Obrtnem domu v Razlagovi ulici. Zveza obrtnih društev Dravske banovine v Ljubljani sklicuje občni zbor, da s svojimi močnimi in delavnimi edinicami, pripravljalnimi in okrožnimi odbori obrtniških združenj predloži vsem merodajnim činiteljem svoje zahteve. Med drugim je na V severozahouni Indiji so se domača plemena uprla angleški nadvladi. Močne angleške čete s tanki so upor brutalno zatrle. Pri prelazu Nahakki so domačini vendar izvabili 130 Angležev v past in jih do zadnjega moža poklali. Slika kaže angleške vojake na konjih ob indijski meji. dnevnem redu Kmetska zaščita in obrtništvo. ■ Nogomet. V nedeljo bodo na Glaziji dve nogometni tekmi, in sicer za sklad clago-pokojnega viteškega kralja Aleksandra !• Zedinitelja. Prva tekma bo ob 14 SK Celje proti SK Jugoslavija. Druga pa ob 15,3*-SK Atletik proti SK Olimp. B Samo tatvine in zopet tatvine. Policija ! je zabeležila v teku zadnjih dni, da je bilo ukradeno 1200 Din vredno kolo Avgustu Vašlu, natakarju v Gosposki ulici. Nadalje Karlu čuku iz Frankolovega izpred Breškega načelstva 900 Din vredno kolo znamke »Rekord« z evid. št. 2/108103/5, Alojziju Reberniku iz Prečne ulice 1500 Din vredne kolo znamke »Kosmos« s tov. št. 5101572 V evidenčno 2/11977/3. B Umrla sta 56 let star Draženovič Pavel iz Tremarja, ki je bil zaposlen pri regulaciji Savinje, in včeraj pa 381etna Strelec Marjeta, žena delavca iz Zreč. Naj v mir« počivata! , BUgriznil jo je pes in ji hudo poškodo^f* prsa, za kar se zdravi v bolnišnici N623 Bevc iz Stranic pri Konjicah. M Oškodovan z dopustom je bil primarij g. dr. Steinfelser. Ko je bil prišel namreč nazaj, je opazil, da so mu tatovi odnesli moško in namizno uro, ki je bila budilka, srebrno dozo, dva samokresa (brovning in enega starega sistema). Skupna vrednost okrog 2000 Din. Tatovom pa je policija že na sledu. B V čebelnjak so vlomili v noči od 28. na 29. sept. učitelju okoliške šole Petreku Ivanu. iz treh panjev so uničili čebrle ter pobrali med. Prevzetnežu, ki se je lotil pridnih čebel in se mu je zahotelo sladke strdi, katere je po zatrdilu naših kmetskih čebelarjev letos jako malo, bi pač pristojala občutna kazen. B Pustolovca Rudolfa B., mesarskega pomočnika iz Pirešice pri Kostanjevici, ki je 30. sept. na Glavnem trgu iz žepa ukradel denarnico z važnimi dokumenti ge. Baum-gartnerjevi, je predsnočnim policija vendarle dobila. Aretiranec je izpočetka svoje tatvine tajil, končno pa je le priznal in bo danes izročen sodišču. Ptul Smrtna kosa. Kakor smo že poročali, ^ 10 letna Arnuš Lizika, rejenka iz Destei'" nika, padla in se ranila v spodnjo čeljust-Pri tem pa se je inficirala s tetanusovib1 bacilom. Ker je prepozno iskala zdraviti' ške pomoči, je v sredo 2. t. m. podlegla pO' škodbam. Odstopitev podžupana. Tukajšnji podžupan Pavel Pirih je v sredo 2. t. m. podal ostavko na svoj položaj. Bil je podžupan že od leta 1926. Kino. Tukajšnji zvočni kino bo predvajal danes ob 20. uri in v nedeljo 6. t. m ob pol 19. in pol 21. uri zvočni film »Iz-gbljeni sin«, za dodatek pa Foxov tednik- Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. 5. oktobra, sobota: Tuje dete. Premiera. Red ^ OPERA Začetek ob 20. uri. 5. oktobra, sobota: Manon. Izven. Globoko Žane cene od 30 Din navzdol. Radio Sobota 5. oktobra. LJUBLJANA: 12.00 Perpetuum mobile! (P® 5če) _ 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, ^ vestila — 13.15 Perpetuum mobile! (plošče) ., 14.00 Vreme — 18.00 Radijski orkester — 1^,,. Važna zunanje-politična vprašanja (dr. A. bar) — 19.00 Čas, vreme, poročila, sporem m. vmclilo 1 G i» i rvn o I n r» vina __ ‘70.00 -i. vestila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 ski orkester in plošče — 21.15 Prenos nac- ko®' or»' certa iz Beograda — 22.00 Čas, vreme, r ,,, čila, spored — 22.15 Drago Žagar poje s si Ijevanjem Radijskega jazza. dospi&cfarsfga Möffe-S'!'. gž&š&ŽBi Poročila o mednarodnem gospodarskem položaju povdarjajo nepovoljne valutne odnose in precejšnjo neusmiljenost na deviznih tržiščih ter gibanje zlata, ki je bilo v poslednjih mesecih zlasti nepovoljno za države zlatega bloka. Količina industrijske proizvodnje se je^ v dobi od 1929 do 1932 zmanjšala za približno eno tretjino, v naslednjih treh letih pa se Je celo ta količina znižala na polovico. Avtarkticna prizadevanja so povzročila važne strukturne spremembe v industrijski proizvodnji. Investicijska podjetnost, ki je v prejšnjih dobah krize značila povratek v dobo konjunkture, je nanee malone usahnila. Glavni motivi za postopno vračanje gospodarske aktivnosit ležijo danes v izrednih' ukrepih in akcijah, ki so jih započele («jsamezue vlade, da tako vsaj deloma vzpostavijo zadovoljujoče mednarodne gospodarske odnose. V prvo vrsto navedenih ukrepov je treba šteti' predvsem kontingenliranje, v drugo skupino pa spadajo prizadevanja posameznih držav za obrambo svojega gospodarstva. Iz navedenega je mogoče sklepati da tokrat izboljšanje gospodarskega položaja ni posledica potrošnje industrijskih dobrin, temveč čisto avtarktične investicije. Na podlagi indeksa 1928, ki ga označimo s sto, znaša'industrijski indeks v Angliji v poslednjih mesecih HO, na Japonskem 159, v Norveški 124, v Švici 115, dočim se v ostalih državah giblje več ali manj pod 100. Svetovna trgovina je bila v drugem četrtletju letošnjega leta v znamenju prav malenkostnega izboljšanja, vendar pa je zanimivo, da poživitev konjunkture na domačih tržiščih znatno vpliva tudi v svetovni trgovini. Po statistiki Društva narodov se je svetovni izvoz v juliju dvignil na 885 milijonov zlatih dolarjev v primeru z 865 tsas&od&rske w&&Sš — Nemčija prepovedala uvoz našega grozdja. Nemška vlada je nenadoma ukinila dovoljenje za uvoz našega grozdja v Nemčijo za čas meseca oktobra. V tej stvari so naši zastopniki trgovinskega ministrstva v Berlinu takoj intervenirali. — Nov železniški most pri Zagrebu. Ministrski svet je odobril, da se v investicijski program javnih del za ©miljenje brezposelnosti uvrsti tudi znesek 43 milijonov Din za zgraditev novega železniškega moslu preko Save pri 'Zagrebu. Komisarijut pri ZTOI v Zagrebu. Z odlokom trgovinskega ministra so bili razrešeni dosedanji člani ZTOI in imenovan komisar. — Uspeli posojil na klirinške terjatve. Od-redba Narodne banke, da bo dajala posojila na klirinške terjatve v Nemčiji in Italiji, je prinesla prav dobre uspehe in omogočila izvoznikom nadaljevanje izvozne kampanije. — Za izboljšanje transporta izvoznega blaga. Da se izboljša promet na naših državnih bro-dovih in železnicah, bo ministrstvo nabavilo v najkrajšem času večje število tovornih vagonov in vlačilcev ter nekaj lokomotiv za brzovozni prevoz blaga. — Obtok novčanic naše Narodne banke se je v dobi od 22. do 30.' septembra zvišal za 123 milijonov 206.970 na 4.777,125.110 Din. — Izprememba notranje trgovinske politike v SSSR. Agencija Tass poroča, da je komisari-jat za notranjo trgovino izdal odredbo, ki pomeni popoln preobrat v dosedanji notranje-trgovinski politiki. Komisarijat je odredil, da morajo v bodoče prodajalne živil in drugih ziv-li e n &kih potrebščin same sestavljati bilance svo-jega poslovanja. Vsaka prodajalna bo pooblaščena sklepati kupne in prodajne pogodbe. Oblastem bo morala predlagati le račune o dobičku in izgubi. = Gospodarski položaj v Nemčiji. »Tribune de France« je objavil članek, ki v njem pravi, da je gospodarska situacija v Nemčiji v primeri z drugimi državami najmanj ogrožena. Nemška vlada je izdala najstrožje odredbe za obrambo nemškega narodnega gospodarstva. Tako je na milijoni v juniju 1. 1. Tudi v evropskih državah je mogoče v poslednjih mesecih zabeležili izboljšanje zunanje trgovine, dasi je v severnih in vzhodnih evropskih državah večji promet znatno oslabljen z nazadovanjem zunanje trgovine industrijskih za pa dno-e v ro psk i h držav. Valutna nestalnost je v znatni meri vplivala predvsem na gospodarski položaj v Franciji, kjer je ministrski predsednik Laval z avtoritativnim uravnovešenjem državnega proračuna skušal priti v okoni težkemu notranje gospodarskemu položaju. Podoben položaj je tudi na Nizozemskem, kjer denarno tržišče predvsem trpi zavoljo naglih valutnih izprememb, kar ustvarja precej močno opozicijo proti deflacijski politiki. V Švici zunanja trgovina ni tako težko prizadeta kakor v Franciji in Nizozemski, zato je bila letošnja turistična sezona znatno živahnejša od lanske. Gospodarski razvoj Nemčije je v mnogočem sličen državam zlatega bloka, vendar pa so avtoritativne uredbe, ki so globoko posegle v zasebno gospodarstvo, znatno omilile gospodarski kaos. V Angliji je bil indeks industrijske produkcije mnogo višji nego v isti dobi lanskega leta. Anglija je imela v tej dobi dovolj razpoložljivega kapitala, ki ga je vložila za produktivne gospodarske namene. To izboljšanje in povečanje industrijske proizvodnje je zlasti ugodno vplivalo na angleško brezposelnost. V‘USA se je gospodarska poživitev opazila zlasti na denarnem tržišču. Skupni indeks industrijske proizvodnje je v juliju porasel na 86 v primeri z indeksom 76 za lanski julij. Prav znatno pa se je v USA dvignila gradbena delavnost, ki je porasla v primeri z lanskim letom za celih lOOVo. primer nemška vlada sklenila započeti velika javna dela in samo v Monakovem nameravajo v njkrajšem času zgraditi 500 eno- in dvostanovanjskih hiš. = Obnova gospodarstva v CSR. Poslednje mesečno poročilo upravnega odbora, češkoslovaške narodne banke kaže na neko izboljšanje gospodarske situacije v državi. Kupna moč prebivalstva je narastla in zato je tudi trgovina nekoliko oživela. Izvoz je za današnje razmere zadovoljiv. Zaupanje ljudstva denarnim zavodom se polagoma spet veča, o čemer pričajo zlasti porast hranilnih vlog pri posameznih zavodih. — Terjatve češkoslovaških izvoznikov v inozemstvo so naraetle že na 3-5 milijarde Kč. Od lega odpade ena milijarda na države, kjer niso v veljavi posebne devizne omejitve. V zadnjih dneh so terjatve v inozemstvu sicer padle za nekaj sto milijonov Kč, to pa iz bojazni pred eventualnim padcem poedinih valut, zlasti franka, lire in goldinarja. Izvozniki so raje eskonip-lirali svoje terjatve pod nepoVoljnimi pogoji. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. oktobra ponudbe glede dobave 600 kg cilinderskega olja, 600 kg strojne masti, 55 plošč železne pločevine, 1000 m neizolirane-ga elektr. voda, 1050 m jamskih tračnic, 2 kom. rolet iz valovite pločevine, 1000 napisnih tablic in 1000 vijakov. — Dobave. Dne 21. oklobra se bo vršila pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave 1500 parov pla-ninsko-smučarskih čevljev. — Dne 29. oktobra se bo vršila pri upravi emodnišnice v Kamniku ofertna licitacija glede dobave 600.000 kg amonijevega solitra. (Pogoji so na vpogled pri isti upravi.) BmzFsa gsmoala DEVIZE . Ljubljana, 4. oktobra. Amsterdam 2956'73 do 2971-33, Berlin 1755 63—1769-50, Bruselj 73811 do 743-17. Curih 1424-22—1431-29, London 213-84 do 215-90. Newyork 4342-15—4378-47, Pariz 288-10—289-54, Praga 181-12-182-22, Trst 354-67 do 357-75. Curih, 4. oktobra. Beograd 7-—, Pariz 20-23, London 15 0550, Newyork 307-375, Bruselj 51-875, Milan 24-975. Madrid 41-90, Amsterdam 207-45, Berlin 123-45, Dunaj 57-50, Stockholm 77-65, Oslo 75-65, Kopenhagen 67-25, Praga 12-73, Varšava 57-80, Atene 2 90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Heteingfors 6-64, Buenoe-Aires 0-8450. VREDNOSTNI PAPIRJI Zagrel), 4. oktobra. 7%> invest. pos. 76—78, vojna škoda 355—357—353—356, okt., nov., dec. 358 bi., 7% Bler 67—69, 8% Bler 76—79, 68/o begi. obv. 60—61—62, Agr. priv. banka 228 do 230, Dunaj-Zagreb 859-50—869-50—864-50, Du-naj-Beograd 867-25—857-25, Grčija-Zagreb 3115 31-85—31-50, Grčija-Beograd 31-85—31-15 priv. klir. London-Zagreb 234-02—235-62—234-82, privatni kliring London - Beograd 235T7—233-57, priv. klir. Madrid-Zagreb 555-50—565-50—560 50 priv. klir. Madrid-Beograd 570 pon., Trboveljska 100—110, Izis 40 bi.. Šećer. Osijek 130 d., 7% slab. pos. v Parizu 80 bi. BLAGOVNO TRŽIŠČE Sombor, 4. okt. Pšenica: bačka, okol. Som-bor 148—150, gor. bačka 149—151, sremska, slavonska in gor. banaška 150—152, južna ba-naška 143—150, banaška in baška potiska 156 do 158, bačka, ladja Begej 155—157, bačka ladja Kanal 150—152. — Rž: bačka 122-50—127-50. Oves: bački, sremski in slavonski 118—120. — Ječmen: neizpremenjeu. — Koruza: bačka in sremska 95—96, bačka in sremska ladja 101 do 102. — Moka: bačka og in ogg 220—240, št. 2 200 —220, št. 5 180—200, št. 6 165—180, št. 7 140—150, št. 8 110—115. — Otrobi in fižol: ne-izpremenjeno. — Tendenca čvrsta. — Promet 50 vagonov. ss Sport Medklubske kolesarske dirke Kakor je bilo že objavljeno priredi jutri agilno kolesarsko društvo »Ljubljanica« v Dobrunjah pri Ljubljani v večjem obsegu kolesarske dirke združene z društveno veselico. Dirke so zamišljene na progi Stepanja vas — Besnica (20 km) in jo bodo dirkači prevozili v sledečem vrstnem redu: 1. Ob 13. uri odide s starta, ki bo pri gostilni Kregar v Stepanji vasi, juniorska skupina. Ta prevozi označeno progo dvakrat, kar znaša 40 km. 2. Ob 14. uri nastopijo prvorazredni kanoni. Ti vozijo to progo štirikrat (to je 80 km) ter bodo sledili drug drugemu v posameznem startu s presledkom dveh minut. To bo ena najzanimivejših točk sporeda, ker bodo nastopili najboljši dirkači: Abulnar, Kačič, Oblak, Gartner itd. in poleg teh pa še. kakor je razvidno iz prijav, znani zagrebški dirkači. 3. Enkratni prevoz proge (20 km) pa je določen tudi za neverificirane kolesarje, ki se delijo na dve skupini, in sicer na skupino pod 30 let starosti in na skupino nad 30 let starosti. Obenem se vozi tudi za prvenstvo društva »Ljubljanice«. Pravico starta v prvih dveh skupinah imajo le pravilno verificirani dirkači. Za vse posamezne točke so razpisana lepa darila od prireditelja in se bo razdelitev nagrad izvršila takoj po končanih dirkah v gostilni g. Kregarja. Ker je to zadnja dirka v letošnjem letu in kakor je iz razpisanega razvidno se nam v Do-runjah obeta res lepa športna zabava iz česar se da sklepati, da jo poseti marsikateri kolesarski ljubitelj, da tako podpre agilno kolesarsko društvo. V primeru slabega vremena se dirka preloži na naslednjo nedeljo 13. t. m. žalna svečanost na Taboru V spomin na prvo obletnico tragične smrti nepozabnega kralja Mučenika, priredi Sokolska župa Ljubljana, v sredo 9. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru žal- no spominsko svečanost s sledečim sporedom 1. Žalne fanfare, godba Sokola I, 2. Naš mrh kralj, uvodna beseda podstaroste Saveza SK br. E. Gangla, 3. Slava Tebi kralju mučenic) sokolski pevski zbor, 4. G. Strniša, Naš kralj j umrl, recitacija br. V. Markič, 5. Žalna koral niča, igra godba Sokola I, 6. Na Oplencu, dram ska scena, dramski odsek Sokola Vič, 7. Juge slavenski zavet, sokol, pevski zbor, 8. Kokah Željeznova, Viteškemu kralju, recitacija s. Dan Klavora, 9. Kralj — Sokol, govor župnega pro svetarja br. J. Poharca, 10. Državna himna, go ! ba Sokola I. Uprava Sokolske župe Ljubljana bralsko vali k žalni svečanosti vse sokolsko članstvo in ost i lo javnost. Člani in članice ter oba naraščaja si udeležijo svečanosti v slavnostnih krojih s činim florom na levem rokavu surke, ostalo član stvo, ki nima kroja, po možnosti v temnih oblikah s črnimi ovratnicami' in s sokolskim zn. kom, ovitin) v črn flor. Vsi društveni in nara ščajski prapori naj l>odo oviti v črn flor. Uprava Sokolske župe Ljubljana nadalje ob vešča, da se bo udeležila žalne svečanosti m Kongresnem trgu le župna delegacija v kroju prapori ljubljanskih in okoliških društev. — Zdravo! Uprava Sokolske župe Ljubljana. Sokolski dom v Medvodah Gradba Sokolskega doma se bliža-k svojeim koncu. Še nekaj podrobnih del v notranjosti i) že bo izročen svojemu namenu, kajti mladin; že težko čaka, da prične z telovadijo, ki je vsg doslej trpela radi neprimernega prostora. Potikali smo se po gostilnah in privatnih pro štorih, povsod smo bili nezadovoljni. Sedaj bomo imeli nov dom — naš dom, ki smo ga zgra dilj s svojimi mišicami brez posebnih podpor in kar je najvažnejše, brez dolga. Dne 27. oktobra t. 1. bomo imeli dramslo otvoritev, na kar opozarjamo vse člane in prija teije, oficielno otvoritev bomo imeli pa na po letje 1936. * Sestre na delo! Pod tem naslovom je na pisala načelnica Saveza SKJ sestra Elz Skalarjeva v zadnji štev. »Sokol. Glasnika-zanimiv članek, katerega priporočamo, d; ga vse članice temeljito prečitajo in pro učijo. »Sokolski Glasnik« štev. 36. z dne 27. sep tembra t. L prinaša med drugim gradivor: tudi natečaj za sprejem slušateljev v šob za telesno vzgojo v Beogradu. Vsi bratje ki se zanimajo za šolo naj točno prečita i pogoje za sprejem. Sokolska pisma in pošiljke, so proste poštnine le v medsebojnem službenem dopisovanju. Ministrstvo pošte je ponovno opozorilo Savez SKJ, da so poštnine prosta pisma naslovljena samo na Savez, župo, društvo in četo. Vse edinice zato opozarjamo, da so naslovi načelništvu, prosvetnemu odboru ir tako dalje podvrženi poštnini in naj zat» vse edinice naslavljajo pisma samo na naslov saveza, župe, društva ali čete. Trfe©iflle 9. oktober. V ponedeljek se je vršil v Sc kolskem domu sestanek zastopnikov vsei: trboveljskih društev. Na sestanku so bik dogovorjene podrobnosti o skupni spominsk svečanosti našega tragično preminulega viteškega kralja Aleksandra I. Vsa društva prirede' žalni sprevod izpred rudniške restavracije ob običajni uri. Po žalni maši b pred spominsko ploščo na trgu svečanost pri kateri bodo - sodelovali govorniki, zdru ženi pevski zbori in godbe. Ob tej prilik bodo društva položila pod ploščo vence. — Sokolsko društvo priredi še posebno žain-svečanost v Sokolskem domu. Tudi k Ir svečanosti so vabljena vsa društva in vs; javnost. Pri sokolski svečanosti bo sodeloval društveni orkester in pa pevski Okle' rudniških nameščencev. — Vabimo vse ob čane, da se žalnih svečanosti udeleže tei da razobesijo žalne zastave. Trgovci in obrtniki pa bodo gotovo aranžirali svoje izložbr tej tragični obletnici primerno. Sokolska tombola. V nedeljo 6. oktobra bc velika sokolska tombola. Pričetek ob 14. uri Poizkusite srečo! 1 — Kultura Med merai in min (K premieri 3. oktobra 1935 v Narodnem gledališču.) \ L\ Drama Božene Begovičeve, ki je v četrtek V prevodu F Kozaka in v režiji I. Jermana doživela premiero na odru našega Narodnega gledališča, je zanimiva kot družabna, Pa tudi kot idejna drama. Dve vdovi — dva svetova sta si postavljena v nasprotje. — Vdova Vilma je z ravnateljem Krolom Plehki, gnili svet kapitalistične buržoazije in njenih priveskov, Maja pomeni pa tisti ^ izkušnjah in trpel j en ju dozoreli svet, ki kaže pot v bodočnost. V kontrast Vilmi ?ivi njena hčerka Bela (M. Danilova), požrtvovalni in že neverjetni idealizem pila-~ega rodu, v potrdilo Maje njena hčerka , va, ki je v svojem idealizmu samo po-jrdilo materine življenjske zrelosti in nje-;e8a, sicer vseskozi toplega, vendar pa z kalnostjo računajočega gledanja na življe-Majin profesor in zdravnik dr. Boris jjaj ornamentalni figuri, Ivan Matič in po-če na> polnokrvna gospa Mila Maronovi-L va pa bitji, ki bolj ostale osebe interpre-ata nego bi živeli sami. vn?tari svet živi v predsodkih. Višek mu je z^ ^sanje: »Kaj poreče družba?« in briga "•notni položaj. To je gnila buržoazija. g0Vor«Ki. lepši, prečiščeni svet zahteva od-boj ,n°st vsakega človeka pred samim se-popolno osebno svobodo ob naj-stikivT spoštovanju etosa v medsebojnih km med poedinci. Boj ostane neodločen in je morda prav v tem največja sila tega odrskega dela. Po dejstvu, da so vse te osebe le simboli idej, se mi zdi »Med včeraj in jutri« do neke mere sorodna s Kranjčevo »Direktor Čampa«, po etični vsebini in umetnostni vrednoti pa jo močno prekaša, čeprav je »Direktor Čampa« odrsko bolj efekten. V drami ge. Begovičeve je vprašanje »svetlobe in sence« razdeljeno mnogo bolj pravično in teži za nekim naravnim etičnim ravnovesjem, ki se mi zdi vsekakor potrebno tudi v zanikujočem ali recimo milejše — v ostro kritičnem gledanju življenja. (Vilma ima tu jn tam »svetel« trenutek, Maja se zaveda svojih napak in raste ob njih, Bela ima poleg vrlin močno napako: šibkost v odločilnem trenutku itd.) Zato so nam vsi ljudje v tej drami človeško blizu in nas premagujejo, pa najsi jih po njih lastnostih in strasteh sprejemamo ali odklanjamo. žal mi čas ne dopušča, da bi bil navzoč vsaj pri glavnih skušnjah, zato morem soditi samo po tem, kar mi neposredno da vtisov premiera. In ti so takile: Maja gospe Nablocke je bila umetniško močno dognana kreacija, Eva (Slavčeva) je bila tu in tam prav dobro podana, v splošnem pa nekoliko prenaivno, prof. H. Novak (Danes) zasluži priznanje, Vilma (Gabrijelčičeva) je je bila celo v najbolj prenapetih prizorih pristna, posebno dovršena pa tam, kjer je bilo treba podati sunkovit prehod iz čuvstva v čuvstvo. Bela (M. Danilova) je svojo vlogo odigrala z rutino in tudi z resno umetniško poglobitvijo. Krol (Gregorin) ni imel hvaležne vloge in je pač dal, kolikor mu je ta nehvaležnost dopuščala. Matič (Jan) je prepričevalno podal lik bolehnega umet- nika, Mila Maronovičeva (Doltarjeva) je bila v vsem svojem nastopu tako brutalno polnokrvna, da je docela prepričala, zdravnik Boris Stankov (Drenovec) pa je tudi skladno izpolnil celoten okvir. Gledališče je bilo prav dobro obiskano. Avtorico in igralce je občinstvo ponovno priklicalo pred zastor in so bili pisateljici in posameznim umetnicam poklonjeni lepi šopki. Torej .bo le resnična tista moja domneva, ki sem jo že nekajkrat izrazil: Da namreč umetnosti niti še tako hude redukcije ne morejo ubiti. Ako bi jo, bi se namreč morali reducirati vsi, ki se v zavestni skupnosti in vzlic variantam tesno povezani imenujemo od najvišjega vrha do zadnje koreninice kratko: slovenski narod. Za danes dovolj, saj je drevi — spet premiera. Ivan Albreht. Jugoslov. gledališča v bodoči sezoni Tri velika in reprezentativna imamo v državi: Beograd, Zagreb in Ljubljana, ki goje dramo, opero in balet. Poleg teh so še štiri subvencionirana gledišča (Osjek, Sarajevo, Split in Skoplje), ki se pa posvečajo izrecno drami. Split ima pač pogodbo z Zagrebom za gostovanja, banovinska gledišča so v Cetinju. Banjaluki in Nišu, privatna z banovinskimi podporami pa v Novem Sadu, Požarevacu in Šibeniku. Beograd je otvorii sezono z Br. Nušičevimi deli »Pot okoli sveta« in »Ujež« (Udruženje jugoslovanskih emancipiranih žena). V repertoarju se ozira predvsem na jugoslovanska in slovanska dela. Dne 28. okt. 1.1. bo Beograd proslavil narodni praznik češkoslo- vaške republike z uprizoritvijo B. Smetanov: opere »Dalibor« v režiji Pujmana iz Nar. gled. v Pragi. Zagrebško gledališče je prebolelo krizo, ki je nastala po vsesplošnen: odporu proti upravniku skladatelju P. K< njoviću, dokler ga ni ministrstvo prestavile v Beograd in na njegovo mesto imenovali dr. Br. šenoo. Dirigent zagrebške opere j< v vseh glasbenih krogih uvaževani in spoštovani direktor Krešo Beranović, režiserje dr. Br. Gavella in Tito Strozzi. Zagrebški teater ima subvencije pet h pol milijona dinarjev, ki pa ne zadošča z? kritje stroškov številnega aparata. — Tudi Zagreb obljublja predvsem gojitev domačega in slovanskega repertoarja, gostova' bo pa od 5. do 27. okt. v Splitu. Ljubljansko gledališče računa s 1,800.009 dinarjev dohodkov (med temi prispeva banovina 50.000 Din in mesto 350.000 Din). Upravnik je naš pesnik Oton Župančič ravnatelj opere Mirko Polič, drame Pave' Golia. Dramski repertoar kani uprizorit dela Medveda, Kranjca (»Doktor Čampa« je že doživel svojo krstno predstavo), Pahorja, Golie, Nušiča. Begoviča, Vesniča ir Krleže. — Kot gost bo fungirai režise: dr. Br. Gavella. Mariborsko gledališče bo s svojo veščo ir previdno roko vodil agilni upravnik doktr R. Brenčič, sicer brez opere v lastni režij: v Skoplju pa bo Voja živojinovič skrbel z? dostojne predstave. Vkljub bridkim udarcem, ki so zadeli vso našo gledališko publiko, da bo morala stiskati svoje že it: skromne žepe, pa vendar trdno upam, dr Jugoslovani ne bodo zapustili svojih hramov modric in z absenco ne ogrožali eksistenc naših igralcev, pevcev, igralk in pevk. ki pod pezo težkih časov idealno služijo narodovi kulturi. Z. Prelovec. Pozna, a feslgsii iSSSM m I Štiri nove cerkve, meušlšiška w š&SMM&iigS&SM kmimka,g'mmagš§a'm &a$me Končno je torej ministrski svet dovolil najeti posojilo 7,500.000 Din pri Drž. hipotekarni banki za zgradbo tolikokrat obljubljene in tako težko pričakovane vseučiliške knjižnice. Vsa Slovenija se je zadovoljno oddahnila, da bo vendar oživotvorjena njena v resnici soglasna želja po tem prepotrebnem kulturnem zavodu. Že pa moramo tudi javiti, da so se nekateri lastniki obeh hiš na Napoleonovem trgu pritožili proti stavbnemu dovoljenju zaradi požarnega zida, vendar pa seveda ni solastnica hiše št. 7 med temi pritožniki. Banska uprava bo gotovo pospešila rešitev pritožb, saj na zidanje že komaj čakajo tudi delavci in obrtniki. Po dolgem času je razpisana tudi že licitacija za oddajo del novega gimnazijskega poslopja na nekdanjih pekovskih njivah za artiljerijsko vojašnico. Licitacija bo 19, t. m. in upamo, da bo mogoče letos pričeti vsaj še s pripravami za veliko poslopje po načrtih ing. arh. Navinška. Prav vesela bo Ljubljana tudi vesti, da bo končno zazidana vsa Miklošičeva cesta, ko Vzajemna zavarovalnica zadela z novo štirinadstropno palačo sedanjo vrzel ob svoji krasni palači. Načrte za novo palačo je napravil znani učenec mojstra Plečnika inž. arh. Tomažič. V Komenskega ulici nasproti rokodelskega doma ob Hudovernikovi hiši bo sezidala novo dvonadstropno hišo trgovka Marija Sfiligoj, zidal jo bo pa stavbenik Janez Vižintin. Na Tyrsevi cesti nekoliko višje od cerkve sv. Krištofa ob Peterci si pa zgradite enonadstropno vilo ga. Elvira Preissova in soproga stavbenika in arhitekta ga. Suzana Ledlova. Tudi v Štrekljevi ulici pod Rožnikom dobimo lepo enonadstropno vilo, ki jo prične stavbenik Miroslav Zupan graditi za polkovnika Branka Pogačnika. V solidni in enostavni vili bo samo eno stanovanje in bo že letos pod streho. Precej zapuščena in prazna Štrekljeva ulica bo z novo vilo dosti pridobila, vendar pa lastniki vil prosijo, da se občina pobriga tudi za kanalizacijo. Opisali smo pred dnevi že tri velike trinadstropne nove hiše v Erjavčevi ulici, vendar pa vse skupaj še ni nič proti temu, kar se v Ljubljani pripravlja in se deloma že tudi zida. Pred kratkim je Ljubljana z nevoščljivostjo sprejela vest, da bo Zagreb zidal kar 8 ali celo 9 novih cerkva naenkrat. »Tega pa ne!« so dejali stari ljubljanski purgarji in novi občani velike Ljubljane, ter nemudoma sklenili prekositi domišljavi Zagreb. Za skoraj še nove cerkve na Rakovniku, sv. Jožefa in sv. Frančiška v šiški še vedno pobirajo, prav tako pa tudi novopečeni župnik bratov Cirila in Metoda pri sv. Krištofu milo vzdihuje zaradi težkih dolgov na novi cerkvi, pa smo že spet pričeli zidati novo cerkev na Kodeljevem. V ponedeljek je bila pri Mladinskem domu na Kodeljevem komisija in odobrila načrte inž. arh. Hermana Husa za impozantno novo cerkev sv. Terezike, ki smo v četrtek praznovali njen god. Že 1. t. m. je stavbenik Miro- slav Zupan pričel z graditvijo cerkve, kakor za vezilo njeni patroni. Salezijanci so torej pričeli zidati ob Mladinskem domu na oglu Ceste ob Ljubljanici in Ceste ob Mladinskem domu veliko novo cerkev, obenem pa žele ustanoviti tudi novo župnijo. Cerkev bo dolga 40 m in 25 m široka ter bo imela tri ladje, ki bo srednja visoka 12 m. Na presbiterij, ki bo širok 11 m, odpade 10 m cerkvene dolžine. Leva ladja bo nizka, a desna visoka zato, da bo vsa luč v cerkev prihajala le od juga, na severni strani bo pa cerkev zaprta proti mrzlim vetrovom. V vseh treh ladjah bo 600 sedežev in skupno prostora za 2000 vernikov. Na levi strani presbiterija bo pa še velika kapela za gojence s 500 sedeži, od koder bodo pa gojenci videli samo veliki oltar sv. Terezike in pa prižnico, ne pa vernikov v ladjah. Razgled po vsej cerkvi bi radovedno mladino gotovo motil in zato je projektant res odlično rešil to nalogo. Glavni vhod v cerkev bo s' ceste ob. Mladinskem domu, pred njim bo pa velika odprta lopa na stebrih, ki bo posebno koristna ob slabem vremenu. Zvonik, — visok 40 m, bo stal na oglu obeh cest. Znotraj bo cerkev imela gladke stene in jo bo krasil polihromiran lesen strop, kar je ugodno tudi zaradi akustike, predvsem ji bodo pa v okras po 5 m visoka in 2-5 široka slikana okna. Ker je na južni strani stavbišča svet nižji, kakor proti Ljubljanici, bodo pod moško ladjo zgradili za gojence 36 m dolgo, 11 m široko in 5 m visoko, z velikimi okni popolnoma zaprto igralno lopo z odrom za najrazličnejše prireditve. To lopo so pričeli že graditi, a spomladi bodo pričeli z zidanjem ostalih temeljev, zlasti bodo pa spomladi v temelj zvonika z največjo slavnostjo vzidali temeljni kamen. Blagoslovitev temeljnega kamna bi bila že sedaj ob godu patrone sv. Terezike, vendar so pa slavnost preložili, ker je knezoškof dr. Gregorij Rožman v Ameriki. Na mestnem magistratu leže že tudi načrti za veliko zasilno leseno cerkev in pa za veličastno cerkev Svete družine v Mostah. Moščani bodo sezidali cerkev za šolo na stavbišču med Ciglerjevo, Detelovo, dr. šušter-šičevo in dr. Krekovo ulico. Letos že prično postavljati zasilno leseno cerkev po načrtih gdč. Gromove, učenke inž. arh. Faturja, a načrte za mogočno župno cerkev Sv. družine je napravil vseuč. prof. Vurnik. Ostanek starodavne pražupnije sv. Petra bo torej v kratkem že drugič raztrgan na več delov! Cerkvica v črni vasi Znano je javnosti že tudi, da na Barju pri šoli prično graditi manjšo cerkev za najnuj-nejše potrebe Barjanov. Za to cerkev je zapustil pokojni Josip Kosler 300.000 Din in s tem postavil trden temelj za novo, na Barju, ki spada k trnovski župniji, res potrebno sveti- Prva slika iz italijanskega glavnega stana v Asmari (Eritreja). — Italijanske čete v paradnem maršu pred glavnim poveljnikom generalom de Bono. V proslavo ene največjih bitk v svetovni vojni pri Tannenbergu, ko so Nemci po čudnem na-lučju premagali ruske čete, ki so globoko predrle na nemško ozemlje, so Nemci postavili ogromen spomenik in ga krstili po nemškem zmagovalcu pokojnem maršalu Hindenburgu. Ko je pred časom umrl maršal Hindenburg, so kakor znano prenesli njegove zemske ostanke pod spomenik, kjer je defilirala pred mrtvim maršalom celotna nemška armada. V sredo so prenesli sarkofaga s trupli predsednika Hindenburga in njegove žene v svetišče imenovano Hindenburgov stolp. Svečanosti se je udeležil Führer Hitler, ki je ob tej priliki razglasil, da je odslej tannenberški spomenik s Hindenburgo-vim stolpom svetišče nemške nacije. Slika kaže vhod v Hindenburgov stolp. šče. Sicer skromna cerkev bo pa po svoji lepoti, zlasti pa po originalni razdelitvi prostorov naj večja umetnina. čeprav imajo novo župnijo in novo cerkev sv. Frančiška v šiški, vendar pa tudi Žg. šiška z Dravljami že snuje novo župnijo z novo cerkvijo. Zg. šiška se je združila z Dravljami, kjer imajo slavno staro božjo pot sv. Roka in malo cerkvico v Kosezah, sedaj imajo pa tudi že duhovna kot začetnika nove župnije. V kratkem nameravajo postaviti tudi veliko novo župno cerkev, saj so pravkar postali Ljubljančani. Naj velja, kolikor hoče, a Zagreb moramo posekati! MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. darek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. - Mali mrla^i so plačljivi takoj pri naročilu. KLAVIR kratek v dobrem stanju kupim. — Ponudbe z opisom instrumenta na oglasni oddelek pod »Dober zvok«. KORESPONĐENTA veščega slovenskega in srbohrvatsJiega ter nemškega jezika, samostojnega v knjigovodstvu, išče veliko industrijsko podjetje v Sloveniji. Ponudbe z vsemi podatki na upravo pod »Takojšen nastop«. INSTRUKCIJE v nemščini daje gospodična začetnikom in konverzacije odraslim. Cene primerne. Naslov v upravi lista. DOBRO OHRANJENO KOLO, električna svetilka, se proda. Naslov pove uprava. ZLOŽNO MIZO, 2 krat 1 m, za krojače ali ta-petnike, tudi knjigoveznike, se proda. — Naslov v upravi lista. Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri I. POGAČ&SI& Bohoričeva ulica št. 5 Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 Originalni zobozdravnik Vsi vemo, da je zobozdravništvo izredno človekoljuben posel, ker nas je že vse kdaj mučil zobobol. Kogar namreč zobje še niso boleli, sploh ne ve, kaj je bolečina. Nekateri učenjaki in statistiki pravijo, da čim bolj napredujeta higijena in javno zdravstvo, tem manj posla imajo zobozdravniki. Ljudje si danes redno izpirajo usta in čistijo zobe, tudi že v poslednji hiši na deželi. Ker pa zdravi in dobro negovani zobje ne potrebujejo zdravnika, se je razvila med zobozdravniki velika borba za one, ki jih še zobje bole. Tako velike borbe pri nas sicer še ni. Pač pa v drugih velikih mestih, kjer so si zobozdravniki kar drug drugemu na poti. Kdor hoče torej privabiti bolnika k sebi, mora vedeti za nove vabe, ki bolnika pripeljejo v čakalnico. Trije iznajdljivi zobozdravniki v New Yorku so pričeli vabiti bolnike na prav poseben originalni način. Odprli so posebno dvorano, v kateri je dovolj prostora za 15 do 20 pacijentov. Stene tega prostora so obložene z velikimi zrcali, zrcala sta pa tudi tla in strop, tako da bolnik sploh drugam ne more gledati kakor v zrcalo. V zrcalih vidi pacijent samo lepe in prijetne stvari. Okrog sebe ima ljudi, ki prav tako trpe, kakor on sam, vidi pa na sredi dvorane 10 do 20 lepih deklic, ki jim svira moderen jazz in tako prav lahko pozabi na svoje bolečine. Lepe plesalke in poskočna godba sicer, stanejo, vendar zatrjujejo vsi trije zobozdravniki, da posli prav dobro uspevajo.. Ljudje trumoma prihajajo, tako da je čakalnica vedno nabito polna, čeprav je taksa za zdravljenje trikrat večja kakor pri drugih zdravnikih. gü INTERESENTI! Glede prodaj in nakupov ß0 stanovanj ßß služb ßß posredovanj kapitala ßß posojil ßß raznih informacij poslužite se vedno učinkovitih mtopon „TITANIK" originalno SOodstotno blago, odporno proti svetlobi, v vseh lastnostih popolnoma odgovarjajoče najboljšim svetovnim tujim izdelkom (nizozemskim in nemškim) eimtlcovo belilo „BRILJANT" vseh vrst: zlat, srebrn, bel, zelen, rdeč in siv pečat, priznan doma in v tujini že celo vrsto let kot prvovrsten domač proizvod, ki je v vsem enak, tudi najboljšim tujim izdelkom öotoi se v vseh trgovinah za barve po vsej Jugoslaviji 1 MUH OGLASOV „GLASA NARODA" ki je najcenejši in zato najbolj čitan dnevnik Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga a o. a., predstavnik I. Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mibalek, vsi v Ljubljani-