46. številka. Ljubljana, soboto 26. februarija. XIV. tato, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak (Ihii, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati M SVStro-Og ereke defcele /a eelo leto 1»> gl.. za pol li't:i 8 gl., za oetll leta 4 gL — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 fjld., za rotit leta .« #ld. .*{<) kr., zn en mesec 1 tfld. 10 kr. Za poUUaoje Dtj dom so računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ver, kolikor pošti ina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolali in ta dijake velja znižana cena in nioer: Za Ljubljano za četrt leta 2 jrld. 50 kr., p<> poŠti prejemali za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačajo od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiBka, 6 kr., i'o m dvakrat, iu 1 ki , <V K trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se lavcM frankirati. - Hokopisi se ne vračajo. 1'n'tl nist vn je \ Ljublja? '. \ Frane Kolmanovej ItiSi .gledališka Htolha". Oprav niStvo, na kateio naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je \ „Narodnoj  tiskarni" v Ko'nuinm oj hifti.
Da ne treba sprave.
Pri praznovanji Lessingove stoletnice na Dunaji je nemško šludentovstvo in profesor-stvo zoper nas Slovane oglašalo se prav po nemško, brutalno. Jeden je rekel, da jih, Nemce, mora nov Lessing odrešiti od slovanske tesnice, ki jih zdaj tišči, drugi je zabavljal, da je naša „slovanska kultura še orači ca", tretji mej tevtonskimi mladeniči je ponosno rekel, da „nam Nemcem d i j nič treba sprave s temi slovanskimi narodi, katerih malenkost je tolikosna, da jo samo če njih (Slovanov) zavist ali nevošČlji-vost presega'4. Kaj ne, zaničevanje dovolj veliko? Kaj n»m je na to odgovoriti? Da je na znanje jemljemo in — vračamo. Iles je, kar se zdaj tol ko o „spravi" govori, če hočete stvar ii met i takisto, sprave niti treba nij. Mi ue iščemo, ne prosimo, ne maramo ljubezni Nem - t ve I log obvaruj ! Čemu „sprava" s Človekom, ki nas je tisoč let tri. Tudi nam je nij treba, kakor on proglafia, da njemu ne. Ali, kar mi terjamo, kakor mi „spravo" mislimo, lo je, da se nas njegove, Nemčeve, prisil jivosti, njegove nadležnosti rosi! Njegovega zopernega uemlkega jerobstva ne maramo, ne v Boli, ni v uradu, nikjer. Samo pri miru naj nas pusti, naj „kulturo nosi" za se, nas naj se ogne na naših tleh. Pa je jasno stališče. In je videli, da ne budemo »vstri'ski Slo-
vanje prej uto* dosegli, predao se to stališče radikalno v nas vse ne vcepi. Zadosti je deklam;.' ij o pravičnosti, nihče se no /meni zanje. Mehak in moder in pameten bedi le ti
Slovan, u tvoj protivnik te za to le insultira!
Tako je bilo iti tako je. Mi pa skrbimo, da tako
0 zgodovini piva.
(Predaval v dunajskem skedemicnein društva „Slovenija- L2. februarju issi asistent E. Kramer.)
Vsak omikan človek se ihiiidenes neku liko pora če ne z oluno Zgodovino, vsaj s kako večjo ali manjšo historično dobo; temu se dopada zgodovina starih Grkov in Rimljanov, drugemu zgodovina križarskih vojsk. Večkrat u/e. ko sem premisjjevaje pri kozarci piva sedel, padlo mi je v glavo filozofično vpraSanJe: Jeli pivo klasična pijača; ima Ii kak(» zgodovinsko preteklost, ali je morda le kemičen produkt modernega sedanjega časa? Jaz sem od mladih nog uže — jako klasičen človek iu če zven«, da k;ika jed in pijača nij klasična, je rajši ne jem in ne pijem.
Iz tega uzroka poprijel sem se zgodovine — se ve da !e za nekoliko dnij — ter ue-utrudljivo iskal historičnih dat po starih ples-
ne bode! Preteklosti ne moremo predraga' čiti, prihodnjost se pač lehko nun nagne, ako bomo delali za njo. In tako bode prišel čas ko bode tudi nemške neprenosne ošabnosti iu prevzetnosti konec in ko ne hode Nemec več bahato in razžal«vo vpil, da mu „sprave z nami ne trebau.
Naj se nam nikar ne prigovarja, da so le nekateri, ki tako mislijo, ne večina Nemcev. Nemški kmet v hribih, ta se dakako ne briga za slovansko vprašanje. Ali mej omikanimi je ogromna večina Nemcev, ali so z malimi izjemami vsi Nemci ki enako o nas mislijo. Tu je nekakov sovražen instinkt, rekel bi. S tem bomo morali računiti in moramo uže zdaj. Zlasti moramo gledati, da temu tevton-skemu narodnemu sovraštvu nasproti, temu dolgemu orožju, ne dumo svojemu narodu v roke prekratke in slabe bramoe, prekratkega orožja nezmožnega kosmopolitizma, jalove po-hlevnosti in nesrečne dozdaj-slovunske potrp-nosti. —
Po I i (ič 11 i razgl ed.
V Ljubljani 25. februarja. Novine so pisale te dni, da je vla«la želela, da bi se državni zbor uže pred veliko n6ČJ0 Zaprl. Zdaj se je baje sprevidelo, da tako hitro nij mogoče. — Deželni zbori se imajo sniti še le jeseni. Kranjski iti češki busia najbrž do tačas Uže razpušeona in vnovič voljena.
V VČerajfinjej seji di'/.;nini»a /1». ra
se je nadaljevala debata o Lienbacherjevem predlogu ter je poprijel besedo tudi naučni minister Conrad. Taje dejal, da Lienba-Cberjevega predloga on ne smatra za ustavno vprašan je, ker dotični predlog državnemu zanje vili, v svinsko usnje vezanih knjigah. Iiog me obvaruj še enkrat tarogn dela!
V teku tridesetih let je pivo, ki je preje ie v nekaterih deželah bilo vsakdanja pijača, Lako v navado prišlo, da še našemu kmetu, ki se je dolgo branil te kuhane vode, dobro diši. Postalo je pa tudi prva dijaška pijača, zato mislim, da se vam ne bom preveč zameril, če vam zgodovino tega ječme novca malo popišem.
Da bo pa moja globokounina zgodovinska preiskava bolj učena in bo dobila vsaj malo znanstvene politure, hočem govoriti zaporedoma o pivu starega, srednjega in potem novega veka.
V starem veku in sicer v onem času, od katerega nemarno nobenih popolnoma rojstnih niti pismenih niti ustnih izročil, so ljudje pili vodo in pa tudi vino, katero je imelo baje uže takrat tisto nevarno in hudo lastnost, da je lezlo v lase.
Po novejših preiskavah je pa dognano, da  so  uže  prvi  kulturni  narodi pripravljali
konodaistvu ničesa ne jemlje ampak i/reka samo načelo, eegar izvrševanje se prepušča deželnemu zakonodajstvu. Minister Conrad je Izrazil svoje zadovoljstvo o tem, da je v predlogu naštet tudi veronauk kot tak predmet, katerega mora učenec znati, če se um sme dovoliti preje izstop iz šole. Glavna debata se je potem sklenila ter sta govorila potem še glavna govornika za večino (Jelitkovski in za manjšino Suesa. — Denes ima državni zbor zopet sejo.
VlilsllJ«" «lr£ttv«».
Vesti o ffr&liciii vprašanji so Jako vo-jevite. Tudi (irska se nadalje oborožuje. Dogovarjanja mej poslaniki v Carigradu pa tudi ne vzbujajo upanja na pomirjenje mej Turki in (irki, ker je postalo zopet dvomljivo, je-li bode porta sama označila novo grško mejo, ali jo bodo poslaniki.
Berlinskemu listu se piše iz <'m*i grada, da se Turška silno hiti oboio/evati, posebno da se utrjujejo poluotok Galipoli, Mitvlene, Smirna in Solun. Ža 120.000 mož, si je porta naročila raznih potrebnustij ter je naročil,t 8000 konj. Kot najvišji poveljnik turške armade zoper Grke se imenuje Derviš pala, ker vanj Turki veliko zaupajo.
\/. Londona s* poroča, da je f«la«i-■toiie 23. t. m. /večer, ko se je domov vračal, padel na tlak ter se na glav; precej hudo ranil a resnih posledic da se nij bati, samo delati da ne bode smel nek;',j dnij.
O mirovnem dogovarjanji mej liocret in Angleži poročajo „Times", da je začasna vlada boerska po predsedniku Oranje republike Angležem predlagala, naj gredo angl-ski voptki iz Transvaalske ter naj Angleška imenuje komisarje, ki bodo uredili prihodnje razmere mej Angleži in boerci. (ieneral Collev je odgovoril, da se bodo taki komisarji imenovali, ako boerei položi'4 orožje. Iloerci na to Se nijso odgovorili,
0 prualtej ministerskej kri/i pripoveduje „Beri, Tagblatt", da je grof Eulenburg rekel nekaterim prijateljem,   da,  dokler bode
druge pijače, ki so bile brez dvom ne podobne denašnjemu pivu.
Če pod imenom pivo razumemo pijačo, napravljeno iz raznovrstnega žita in vude, vidimo, da so bile enake pijače znane uže davno ne le najstarejšim kulturnim vzhodni m narodom, ki so bili na najnižjej stopinji omike.
Mej tem, ko se je v prejšnjih časih umetnost pripravljanja piva izmišlp-noimi kralju nizozemskemu pGajnbrinuu (Jan primas?) pripisovala, so v novejšem času dokazali stari-narji in jezikoslovci, da so si Evropi i to umetnost izposodili od Egipčanov.
Egipčani so celo dve različni pivi pripravljali, kateri so imenovali „UuipC in „Zehdw. Po hieroglifih je dognano, da sta bili ti pijači iz ječmena, katerega so v ta namen na poseben način pripravljali — najbrže sladili iu ga, ker se je razločil od navadnega belega ječmena, „rudeči ječmen" imenovali,
Ta tekočina bila je upijanljiva in se sme bolj ali menj denašnjemu pivu primerjati; se
knez Bismark vorlil nemško državo, on ne ostane več minister in ne prevzame tudi nobene druge državne službe.
V nnnškem rajhstagu je Jlichter dejal 24. t. m., da nij prav, da v pruskej Nemčiji vse gleda samo na Bismarka in da nestalnost osobnega Bismarkovega vladanja prouzročuje zmešnjavo. Bismark je odgovoril, da ga morajo tako porabiti, kakor je, ali pa odstraniti ga. Nobena druga dežela ne more tako mirno zreti v bodočnost kakor Nemčija. Državna ustava pozna samo državnega kancelarja kot odgovornega ministra, ki je pa pred vsem cesarju odgovoren. Pla*Jjiv državni kancelar ne hnejoč svo jega trdnega prepričanja bil bi nepotreben. S posamnimi načelniki oddelkov živi on v sporazumu, če se pa ta moti, mora pa jeden ali drug odstopiti. Glavni njegov cilj je blagost domovine na notranje in vnanje, vse jedno pa mu je, če se to doseže s konservativnim, liberalnim ali d ktatoričnim postopanjem in od tega cilja nij on nikdar odstopil.
Dopisi.
S a Cork niče 23. febr. [Izv. dop.] No, zadnjo nedeljo imeli smo spet čedno besedo v Cerknici. Cela kopa drazih gostov iz Postojne prišla je iudi to nedeljo k nam lehkega srca in jasnega lica in ž njimi veselejše in živahnejše gibanje v olepšane veseličoe prostore. In mi tudi vemo, da so zaradi nas na nedeljo 27. t. m. preložili svojo besedo v Postojni z jako lepim in izbranim programom. In to si zapomnimo hvaležno, da jim tudi po tem povraćamo! Sploh se mora želeti, da bi se posebno v predpustnem času, ko so veselice tako goste in kjer je več društev blizu vkup, snovalo bolj v sporazumljenji in mejsobojno pod-podporo Vsaj nas vse domoljube pri jednacih prilikah navdušuje taista ljubezen za domačo slovansko reč! In kako se je vršil cerkniški program? Uže zadnjič sem veselo konstatiral lepo Število pevcev domaČih in iz Postojne. Ali po Številu bilo je tudi petje pošteno! Vsak strog, u)u/ak.jlen pedant bi bil nehlinjeno tleskni ob dlan po vsacem izpetem zboru. Veliki in teški zbori: „Jadransko morje*', „11 boj", „Zvonovom", „Sablja moja" peli so se precizno, s pravimi občutki in navdušeno; posebno je elektrizirala krasna Jenkova kompozicija: „Sablja moja". To je slovanska struna, to je umotvor vreden svojega mojstra! „Sarafan" zapel se je v kostumu. Stara, zgrbančena mamica sedi tukaj pri medlo brlečej luči držeč v koščenej rod zamišljeno svoje krilo iz
ve da nijso rabili niti hmelja, niti pelina, zatorej je bila ta pijača gotovo slabša kot plzen-sko pivo ! Da bi pa egipčanski kralj in bog „Osiris" — kakor se pripoveduje — pred 4000 leti prvo pivo skuhal in te umetnosti svoje ljudi učil, nema niknkeršne zgodovinske podlage. Gotovo bi dobili, ako bi to istina bila, kak „Osirisov" spis v kakem staro-egipčanskem strokovnjaškem listu za praktično kemijo in gastronomijo.
Tudi llerodot pripoveduje, da so Epigčan pili vino, pripravljeno u ječmena. Diodor pravi da so to pijačo „zythesu imenovali.
Epitovska dežela je torej morala biti v starem veku ravno tako slavno znana po svojem pivu, kakor dandenes bavarska in češka.
Tudi v novejših egipčanskih listinah se pivo večkrat omeni. Mazovija in Temini pišeta, da so si neko pivo pripravljali iz kaljenega in razdrobljenega ječmena, kateremu so pridavali dišečo meto, rutico, poper in žbiee. Prava me-šanca je morala biti! Prepričan sem, da bi mojemu sicer ne izbirčnemu želodcu isto tako slabo ugajala, kakor tiste vipavske klobase, v
davno prošlih let, njej čepi pri nogah cveteča vnukica. V lepej harmoniji bila je ta podoba se zvonečim in omamljivo krasnim glasom gospodične Švigeljeve! In Palček? — In kje je pobral te obraze, te „Baši-bozuke", da so ga spremili iz Postojne k nam? Petje, igranje in ponaša vse je bilo natura, nič nij bilo prisiljenega ! In to je komika! In Postonjski Tonček je res redek komik! — Po tomboli, katere prijatelj nij sem in ne bom nikdar v boljših družbah, katero pa vedno blagajniki povsod zagovarjajo, kot loterijo naši državni finančni ministri, zvabile so nas „nad biser žareče oči" v vrtinec radostnega plesa noter do zornega jutra.
■z Kostanjevice 23. febr. [Izv. dop.] Tukajšnji lovci priredili so v soboto večer 19. t. m. ples „lovski venček" v prostorih tukajšnjega gostilničarja g. Fr. Bučarja. Sobe so bile lovskemu plesu primerno jako okusno okinčane. Zbralo se je mnogo gospode, posebno nežni spol je bil mnogobrojno zastopan, bilo je videti lepih krasotic. Ples je trajal do ranega jutra v najlepšem redu in vse je bilo jako animirano. Mej plesnimi točkami prepeval je improviziran kvartet domaČe pesmi, kar je veselico še bolj povzdignilo. — Posebna hvala gre pa vrlim domoljubom Krcanom, ki so jako v obilnem številu došli ter veselico posebno povzdignili, tudi iz druži h bližnjih krajev je prišlo obilo odlične gospode, le kostanjeviški „purgarji" so se dali samo po „dveh" zastopati, — sloge manjka. — Za ta prijetni večer gre posebna hvala dotičnemu komiteju kakor tudi gostilničarju Bučarju za izvrstno postrežbo.
1% Trsta 25. febr. [Izv. dop.] Dena-šnji „Triester Tagblatt" ima dober uvodni članek zoper tržaške ustavoverne poslance. On graja te poslance, ker svoje dolžnosti ne store in pravi: „Tak slučaj imamo zopet de-nes konstatovati z davkom na poslopja v Trstu in če je Trst zdaj odnesel še zdravo kožo, tega gotovo dr. Rabi nij zakrivil. Šlo je namreč za določbo o prestopnem času našega mesta. Poslanec Nabergoj je v davkoskem odseku predlagal najprej 15 let prestopne dobe. Njegov predlog sicer nij obveljal, a koncem je vendar dosegel, da se je od odseka na 10 let odločena prestopna doba podaljšala na 11 let.   Iu samo s tem jednim
katere ilevljejo zraven razsekanih svinjskih jeter tudi rozine, žbice, sladkor in riž.
Če so Grki pivo posebno čislali, nij popolnem znano, in čemu tudi, ko so imeli dovolj dobrega cvička.
Da bi bili pa uže Špartanci, ti slavni ekonomi, ki so uže takrat v notranjem mestu napravili svojo ,,ljudsko kuhinjo'* — v Ljubljani dobili smo jo še le pred štirimi leti — imeli kako meščansko ali pivovarno na akcije, zastonj iščemo po „Schlosserjevej" zgodovini potrebnih dokazov. Beseda „Zithos" je pa gotovo sorodna egipčanskej „ZeluP'. Beseda „Kormau, ki se v grščini za „pivo" rabi, je najbrže tujega izvira, ker so Galci neko pivu podobno pijačo tudi „Kormatt imenovali. Besedi „Brvton" in „Pinos" sta traSkega izvira. Grki torej prav za prav nema jo svojega izraza za pivo. Opisujejo ga z „olvo< -oithvo;" — ječmenovo vino.
Grki se pa nijso samo v Egiptu seznanili s to pijačo,  ampak dobili so jo tudi pri svo-i jih  severnih sosedih,   ki  so baje tako teko-i Čino rajši pili, uego — vodo. Ilirski in panon-' ski prebivalci imenovali so to pijačo „Sabaja",
letom je g. Nabergoj Trstu prihranil 6 3.0 0 0 g ld. hišnega davka. To je dosegel za Trst poslanec Nabergoj, priprost kmetovalec, katerega neki ljudje pri vsa kej d ril i ki pikajo ter se čudovito visoko nad njega povzdigujejo. Na vsak način je pa g. Nabergoj dokazal več takta in čuta do dolžnosti kakor dr. Rabi, ki mej tem, ko se na Dunaji važne stvari razpravljajo, prav mirno v Trstu sedi in brezskrbno prepuščajoč drugim, da branijo interese njegovih volilcev. Kako lehko bilo bi Rablu — ako bi tudi ne sedel v dav-kovskem odseku — delati na to, da bi se Trstu dovolila 15* letna prestopna doba. Tako pa je samo poslanec Nabergoj branil interese tržaškega mesta. Ali se tega ne sramujeje Kablovi volilci?" — Vsakako dela Nabergoju tak glas vso čast.
Od ogerske meje 20. februarja. [Izv. dop.] (Mag j ar ski oderuhi.) Ravno sedaj, ko je vaš državni zbor sklenil žalibog le pre-mehko postavo zoper oderuhe, bo morebiti čitatelju „Slovenskega Naroda" zanimivo kaj zvedeti o oderuštvu v „bratskej" sosednjej magjarskej državi. Poročam vam le gotovosti, katere sem zvedel od davkarskega nadziratelja in od menjične sodnije v Budimu, torej avtentično resnico. V Budimu živi tri sto obče znanih oderuhov. Ti možje izterjali so od svojih dolžnikov v zadnjem letu po sodniji v samem mestu strašno svoto 12, reci dvanajst milijonov goldinarjev. Ta svota se ve da nc reprezentira vse, kar so te krvopije Magjarom, rekel bi, iz kože izrezali. Če so toliko svoto iztožili, moramo pomisliti, koliko dolžnikov da svoj dolg še plačuje, kolikim da se je plačevanje podaljšalo (prolongiralo) in koliko jih še na drugi način dalje životari. Te date zvedel je dav-karski inspektor po menjičnej sodniji, katero je naprosil, da mu pomaga tudi znamenite dohodke teh gospodov pod davkarski nož spraviti. Pri tej priložnosti prišle so do sedaj nezaslišane stvari na dan. En sam teh oderuhov imel je iz po menjičnej sodniji izterjanih svot toliki dobiček, da mora od tega za pretečenih pet let sto štirideset tisoč gold. dohodninskega davka plačati. Ta davek je davkar-ska oblast tudi precej vknjižila na njegova posestva v Budimu. Za leto 1881 pa so mu naložili dohodninskega davka dva in trideset tisoč goldinarjev. Koliko ljudij mora le-ta krvopija odreti, koliko oderuškega dobička mora
Traki pa „Brytoiiw. Kuhali so jo iz ječmena, kateremu so pridavali neko dišečo rastlino „Ko-nice".
Akoravno so Rimljani bili v umetnostih in vedah zvesti učenci Grkov, se vendar od njih nijso navadili kuhati piva; Grki so bili pre-vestni pedagogi, da bi svoje učence pijančevanja učili.
Prav podobne pijače so dobili Rimljani od prebivalcev Španije in Galije, Če v sodcih ali pa v botelijah — se ne ve.
Kakor nam Plinij poroča, upija nje vali so se Španjci in Galci s pijačo, pripravljeno iz omehčanega ječmena. Prvotno ime te gališke pive je bilo „Korma". Latinska beseda „cer-visia" (napačno: „eerevisia") opisuje le pojem piva; ali je, kakor neki novejši jezikoslovec trdi, celo gališki izraz, ki ravno to pomeni kot „Korma".
O Grmanih pripoveduje Tacit, da so si napravljali svoje pijače iz ječmena ali pšenice, ter popisuje jako obširno njihov upliv na razvoj tega naroda.
(Konec prihodnjič.)
imeti, da mu morejo po postavi tako svoto dohodninskega davka navaliti?
Ime tega gospoda je v celem mestu znano, ker so ga pa tukaj tako v klešče vzeli, baje namerava svoja kopita pobrati in se preseliti v Beč, meni namreč, da so tam tla še bolj ugodna za tako setev. Nobenemu nij znano, koliko revežev ta oderuh še tišči v svojih krempljih. — Omenjeni oderuh je pred dvema letoma obljubil najbogatejšemu mlajših ma-gnatov, da mu hoče njegove dolgove konsolidirati. Magnat mu v to svrho podpiše me-njice za 300.000 goldinarjev. Ko so menjice zapadle, izterjal jih je oderuh po sodniji, — posestva so prodali in oslalo je mlademu magnatu Še 10.000 gld. Te je ta tudi vzel in študira sedaj na nekej nemškej slikarskej akademiji. Neki drugi magnat je padel tudi v pesti temu brezdušnežu in si mora sedaj kruh služiti po uradnijah s pisanjem. Ironija pa je to, da neki sodnik same menjiške sodnije ne sme več uradovati, ker je prišel po oderuhih na kant. — Ravno te dni pisarilo se je mnogo o nekem znanem učenem juristu, sekcijskem svetovalci v pravnem miuisterstvu, ki mora svojo dobro službo zapustiti, kajti sekvestrirali so mu oderuhi njegovo plačo na več let naprej. — V to kategorijo spada tudi poslanec Štefan Miki oš, ki je moral poslanstvo odložiti, ker so mu dva in petdesetkrat zarubili poslanske dijete letnih 2500 gld. za dolg od 100.000 gld. Ta poslanec je tisti, ki je nedavno v imenu skrajne levice zbora zagovarjal pravice j udov, kateri so mu za njegov „iz-vrstni" govor sedaj tako lepo plačali! Tukaj sicer oderuhi nijso sami judje, mej njimi so tudi aristokratje, ki velike soareje itd. dajo, pri tem pa si za 30.000 gld. posojila vendarle menjico za 70.000 gld. podpisati puste. To ne brani, da bi ne bile te aristokratske pijavke v nobel družbi dobro sprejete, saj jim je vsak dolžan, saj se jih vsak boji, saj se polnemu žepu novcev vsak klanja. To so „haut volee" oderuhi.
Druga vrsta oderuhov se peča le z višjimi in nižjimi uradniki. Oderuh te vrste iztožil je leta 1880 — 80.000 gld. le od sodnikov, uradnikov profesorjev itd.
Zopet druga vrsta so oderuhi ogerski odvetniki, ti ljudje dero le pod krinko tujega imena, kajti boje se, da bi jih odvetniška komora ne izbacniia iz svoje srede.
Splošno se sme reči, da izposlujejo oderuhi vsako leto po celej magjarskej državi do kakih 100 milijonov goldinarjev. Ali to nij lepa svoboda ?
Domače stvari.
— (Fr. Svetličič. f) Vtorek 22. t. m. je v Ljubljani v pokoji umrl župnik France Svetličič, nekdaj kaplan na Vrhniki, potlej župnik v Sorici, v GodoviČi in nekoliko v miru uže na Razdrtem. Bil je ranjki tudi slo-vensk pesnik, Čegar pesmi se nahajajo po „Novieah", „Slovenskem Glasniku" in druži h starejših listih. Nekatere njegove slovenske balade in pripovedne pesni so prav dobre, nahajajo se v berilih in jih šolska mladina rada deklamuje. Rojen je bil v Spodnjej Idriji 2. aprila 1814.
— (Iz Komna) se nam piše, da tam napravijo komenski uradniki denes v soboto 2G. febr. 1.1. v dvorani gospoda J. Živca ples. Začetek ob 7Va uri zvečer. Sviral bode češk Bekstet. Vstopnina prosta.
— (Samomor.) Piše se nam iz Trnovega na Notranjskem: Dne 18. t. m. zjutraj se
je neki okolo 80 let stari oženjeni starec Janez Valenčič po domače Brnak iz Trnovega z velikim ostrim nožem vrat prerezal, ter precej na mestu umrl. Uzrok samomoru je baje ta, da je ranjki bil polovico svoje hiše zapisal svo-jej Še živečej ženi, polovico pa svojemu pa-sterku, ter se je potem zaradi tega tako kesal, da si je življenje vzel.
— (Društvo „Edinost" v Trstu) napravi denes v gledišči „Politeama Rosseti" veliko besedo s plesom v dobrodelen namen s tem vsporedom: 1. A. Hajdrih: „Slava Slovencem." poje zbor. 2. Josip Ogrinec: „V Ljubljano jo dajmo", vesela igra v treh dejanjih, igrajo domači zbrani diletantje. 3. A. Hajdrih: ^Mornarjeva tožba", poje zbor in bariton solo. 4. A. Vogel: „Cigani", poje zbor in tenor solo. Po besedi začne ples, pri katerem svira domača okoličanska godba. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Denarnica se odpre točno ob G uri zvečer. Ustopnina k besedi iu plesu v pritličji 60 kr., na galerijo, samo k besedi, 25 kr., sedeži (naslonjače) 40 kr., Lože v pritličji 3 gld., lože v I. redu 2 gld. Vstopnice, sedeži in lože prodajajo se: v slo-vanskej čitalnici, via alle poste, št. 10, — v kavarni „Bott", — v kavarni „Commercio" in v prodajalnicej g. Franca Žitka, Corsia Stadion št. 1, do 26. t. m. opoludne, potem pa samo pri glediščnej denarnici. Pri besedi sodelujejo brezplačno pevci skedenjski, šentjarnejski iu tržaški, skupaj blizo 80 pevcev, igralne moči tudi vse sodelujejo brezplačno v dobrodelen namen.
— (Katoliško politično društvo v Konjicah) ima v nedeljo, 27. t. m. ob treh popoludne zbor in veselico s tombolo.
— (Podružnico „rudečega križa") osnovali so v Ljutomeru.
— (Črne osepnice) ali koze prikazale so se v Mariboru pri mavti v koroškem predmestji. Svarilna tablica visi pred hišo na steni!
— (Celjski okraj) štel je lani 74 šol in 12.695 učencev.
— (Mlinarski p o m o č n i k ) J iikob Aleš iz Kohlberga v slov. bistriškem okraji je bil v Predingu tolovajski napaden, hudo oklan in oropan.
— (Odsv. Tomaža nad Veliko nedeljo) piše „Gosp.M da so ondi v petek večer 19. februarja tatje hoteli v farno cerkev vlomiti. Dvojne duri so skvarili pa so bili odgnani.
Izpred porotnega sodišča.
(Zlomita uradne ohhisti.)
Pred ljubljanskimi porotnikami je 22. febr. stal dozdaj ne kaznovani do 50 let stari mož, Ivan Oven, bivši župan na Brezovici. Služil je nad 10 let pri vojakih, bil topničar in tam avanziial za „feuenverkerja". Koje odšel od vojakov, oženil se je in naselil se v Brezovici. Jako uljuđen mož je bil, zato so ga kmetje, ker je znal dobro in lepo pisati, pa celo nemški, kakor naša birokracija želi, kmalu izvolili županom Brezoviške občine.
Mož nij posebno dobro gospodariti mogel, kajti kakor se sliši iz obravnave, manjkalo mu je, njemu hišnemu gospodarju, dobre gospodinje, kajti njegova žena bila je vse, samo dobra gospodinja ne. Lansko leto dojde županu Ivanu Ovnu od deželnega odbora Kranjskega naročilo, naj izterja od kmetskega posestnika Lovra Šebenika svoto 65 gld. 10 kr., katero ima Šebenik plačati za njegovega sioa, ki se je dalje časa zdravil  v deželnej bolniš-
nici.   Oven ta ukaz naznani Šebeniku, a ta akorevno v fari velja za bogatega moža, ako-ravno ima posestvo  le  obstoječo  iz različnih prikupljenih delov, vrednosti kakih 1500 gld., brani se plačati  bolnišne  troške  za svojega sina. Šebenik pravi županu Ovnu, da ne plača zaradi  tega; ker on svojemu sinu nij rekel naj gre v ljubljansko bolnišnico in ker je prišel iz nje ravno tako krastav,  tedaj nezdrav, kakor je bil prej.   Razgo var jala sta se Šebe-nik in Oven dalje časa o plači in Šebenik je župana Ovna neprenehoma nagovarjal, da naj uredi stvar tako, da njemu Šebeniku ne bode treba ničesa plačati.   Župan Oven mu pove, da je to le tedaj mogoče, ako bi dobil Šebe-nik ubožni list.   Predno  Šebenik  od župana Ovna odide, stisne mu pri  vratih desetak v roke in ga naprosi,  naj   stvar uredi. Oven desetak vzame, a čez nekaj dnij Šebeniku poroča, da je en desetak premalo, da mora do-ložiti še druzega.   Še druzega Šebenik odrine in na to mu da Oven potrdilo od strani upra-viteljstva deželnih  dobrodelnih naprav gosp. Kremžarja, da je 20 gl. plačal.   To pot rdilo je pa bilo od Ovna spisano, tedaj falzihcirano. Oven mu reče,  da je  stvar sedaj uravnana. Mej tem pa je predložil Oveu  deželnemu odboru ubožni list Šebenikov, o katerem je bilo rečeno, da ta ne more plačati bolnišnih stroškov za svojega sina.   Do sedaj bi bila stvar navidezno v redu, ko ne bi bil povedal Šebenik vsega nečemu neprijatelju župana Ovna, kmetu Retaču.   Retač se je hotel  svoj čas polastiti nekega občinskega posestva, a Oven kot župan je Retača tožil in mu napravil toliko pravdnih troškov, da jo bilo  prišlo do tega, da bi bili Retaču voli, katere so uže iz hleva vzeli, imeli prodani,   pa  Retač  je   v   zadnjem trenutku poplačal troške in vole rešil.   Retač si takoj prisvoji falsificirano   pobotnico župana Ovna, teče v Ljubljano in ovadi ves čin državnemu pravdništvu, katero postavi  Ovna v žatožui stan.   Oven se pri  obravnavi nedosledno zagovarja. Enkrat pravi da je hotel 20 gld. obdržati sam, da bi jih bil odrajtal deželnej bolnišnici, drugič spet,  da je hotel  denar dati ubožnej kasi.   Oven trdi, da ga je Šebnik le zapeljal in  deželni  uradnik v bolnišnici gosp. Urbas  slabo  podučil, ker mu je rekel, da dežela ne terja, da bi se denar na vsak način izterjal tudi pri takih, katerim dela taka plača nezgodo,   da  naj  jim  dude  tedaj  le ubožni list. Prebrani zapisnik deželnega uradnika gosp. Urbasa to  izjava tudi potrjuje akoravno ga je župan g. Oven morebiti predaleč raztegnil.
Oskrbnik deželne bolnišnice g. Kremžar pravi, da je Oven še le ko je bil uže dan njegove obravnave znan pred dobrim tednom prišel k njemu in kotel plačati za Sebeniko-vega sina 20 gl., a on da nij hotel denarja vzeti. Župnika g. Potočnika zapisnik se prebere, o katerem on reče, da ne bi bil nikdar podpisal ubožnega lista za Kebnika, o katerem ve, da more plačati, ko bi župan Oven, kateremu je popolnem zaupal, ne bi bil imenoval kako drugo ime in prišel zvečer, ko on, ki slabo vidi, nij ubožnega lista bral.
Porotnikom se stavi vprašanje, ali je za-toženec kriv zlorabe svoje vradne oblasti. Po-trde ga enoglasno in sodišče obsodi Ovna na štiri mesece teške uječe in da ima plačati kranjskemu deželnemu zakladu 20 gl.
Ra/.ne vesli.
* (Slepar v duhovenskej obleki.) V Pešti so zaprli človeka v duhovenskej obleki, ki je vzbujal pozornost vseh z veselim življenjem po gostilnah iu glediščih ter drugih
javnih krajih in ki je imel vedno dovolj denarja. Ko so ga hoteli zapreti, vrgel se je na tla ter branil se z vsemi štirimi. Rekel je, da se zove Adam Davidovifi, da je duhovnik grške cerkve v Malej Aziji in da je pobiral denar po zemljah podunavskih za zidanje grške cerkve. Nabral je nad 16.000 gld., katere da ima naložene v dveh bankah. A vse to je zlagano, ker preiskava je izkazala, da on nij duhovnik, marveč navaden slepar.
* (Vihar.) Na Reunionskih otokih je bil 21. t. m. silen vihar. Trajal je 3 ure, a porušil je v St. Denisu stolno cerkev, sirotišnico, licej ter jeden most. Jedno celo predmestje se je sesulo ter je voda preplavila mesto. Tudi drugi kraji so jednako trpeli ter je vihar porušil najtrdnejša poslopja.
* (Rodbina starcev.) V Žabnem na Hrvatskem živita zakonska Tomaž in Katra Relič, po domače Jakopič, ki imata še nepreskrbljeno hčerko staro 84 let. Zvesti, skrbni sin, kateremu je še-le nedavno umrla čvrsta soproga v 61. letu svoje dobe, toži, da je njemu, kot najmlajšemu, s 67 let teško skr beti za svoje dobre stare starše in svojo najstarejšo sestro. Oče, pred poldrugim letom ohromel malo na desnoj strani, sedi pri peči, puši tobak ter se živi z mlekom, kavo in mehkimi jajci; večkrat se pritožuje, ker ne more več delati zarad starosti, ima namreč 103 leta. Mati, ki je pred tremi meseci izpolnila stoletje svojega života, je pa uže precej oslabela. Ta dva sta bila poročena pred 85 leti ter pripovedujeta često, da se ondi deklice može stare po 12 let, a fantje stari po 17 do 20. Redko je, da bi pet ljudij v rodbini skupaj imelo 419 let.
* (Sreča v nesreči.) V Ameriki je veliko govora o nekem mladem Holandci, ki je podedoval po svojem strijci nepričakovano veliko premoženje, namreč 40 milijonov dolarjev. Ta Holandec je moral svoje dni zavolj nekega zločina iz svoje domovine bežati, najprej v London, in ker so ga tudi tam lovili, je bežal v Ameriko. Tam se mu je do zdaj prav slabo goddo in je živel skoraj od miloščine. Naenkrat umrje njegov stric v Rotter-damu, ter mu zapusti  vse svoje premoženje.
Narodno-gospodarske stvari.
Zavarovanje pokojnin.
Vsak previden človek skrbel bode uže v svojej mladosti, dokler je še sposoben za delo in zaslužek, da si preskrbi večali manje brezskrbno starost, v katerej mu bode te sposobnosti manjkalo. Toda delavcu pri njegovem pičlem plačila, rokodelcu in malemu obrtniku pri njegovem neznatnem zaslužku nikakor nij mogoče prihraniti si za starost večjih kapitalij in tako večina mož, ki so v svojej mladosti svoje najboljše moti uporabljali na korist drugim in za vzdržanje samega sebe, trpi v starosti pomanjkanje ali mora celo prositi „od nemila do neilraga".
7. veseljem torej pozdravljamo novo jako koristno napravo, katero nam podaja zavarovalstvo, ki je uže toliko važnih narodno-go-spodarskih problemov tako sijajno rešilo; — napravo, katera je v stanu omenjenim nedostatkom prcskrbljevanja delavcev, rokodelcev, obrtnikov in trgovcev ter njihovih pomočnikov priti v okom. Od banke „Slavyo" prejeli smo Damreč prospekt samoupravnega društva, katero je ona po izgledu francoske „caisse des retraites pour la vieillesse" ustanovila. S pristopom k temu društvu more si vsakdo za neznaten donesek 1 gld. na mesec zagotoviti za svoja stara leta dosmrtno pokojnino, za slučaj nesposobnosti k daljšemu zaslužku primemo podporo in za slučaj smrti, ako ta nastopi tudi uže takoj po vplačilu prvega obroka, znaten kapital, ki se izplača njegovej družini ali dedičem sploh.
Priporočamo torej to napravo vsem slovenskim obrtnikom in trgovcem, kateri naj se je mnogobrojno udeležujejo in tudi svoje delavce iu pomočnike k temu napeljujejo ter pristavljamo le, da omenjena francozka „caisse des retraites" šteje uže nad 600.000 členov ter izplačuje 50 000 starčkom pokojnine. Go tovo najboljši dokaz o potrebi in važnosti njenej !
Umrli no v i.fiii>iji&ui:
23. februar)h : Friderik Simik, delavke sin, 2 leti, na bv. Petra cesti St. 91 — Franca Petruhar, kuharice hči, 1 mesec, na Dunajskej cesti št. 23, za božjastjn.
Tujci.
24. februarja:
Pri Nloua : Ilinzl z Notranjskega. — Arko iz Zagorja. — Valenta iz Krškega. — (Jregorič iz Brez-nice. — Kren iz Linca. — Stern z Dunaja. — Viertl iz Joachinsthala.
Pri Mrtllv ;: Vate.il h Feldkirchna. — VVurz-mann iz Frankobroda. — "VVIacIi z Dunaja.
Dunajska borza 25 februarija
(Izvirno tclegrafieuo poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru
Zlata renta.......
1860 drž. posojilo   . .
Srebro . . Napol. . . C. kr. cekini
.   73 gld. 40			kr.
. 75	rt	90	it
89	n	90	n
. 180	n	50	n
81(>	n		n
. 293	n	90	n
	n	«0	n
	n	—	n
	n	31	n
5	n	64	n
57	n	35	n
<
Izvrstno dobro
► ►
i ptujsko Tino B
\
Hfto»i*o in novo
po 11,  12, 14, 16 gld. hektoliter brez posode
v Ptuji.
► ►
(90—10) ►
Marijin celjske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci
in nepresežno zoper ne-slaat do jedi, slabi želodce, smrdečo sapo,    napihnenje, kislo podiranje, šči-! panje, katar v že-I lodoi, zgago, da se j ne nareja pesek in l pšeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (će izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodol, pre-obloženje želodca z Jedjo    ali    pijačo, drve, zoper bolezni na vranioi, jetrah in /oper zlato ŽilO. Gbiviiii 's.i i lo£»-«i: Lekar <'- Itriid.v, Kreiusier, Moravsko. .Tedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
iHF" :t.» At-. Prave ima vetrno: V LJubljani: lekarna (Jabriel Piecoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip  S voli oda,   na Preširnoveni trga; lekarna Julij pl. Trnkdozv, na mest-
nem trgu.   V No \ cm mestu: lekarna Dom. Pizzoli. V (ioriei: lekarna A. Je Giron-coli.   V Ajdovščini: lekarna Mieb. (iu-g 1 ie 1 ui o.
Ker se v zadnjem času naš Izdelek posneinlje in ponareja, zato prosimo, naj so kupuje samo v Zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijiueeljske kapljice za želodec morajo Imeti v skicnico vtisnem- besede: Echto Maria-zeller Rfa&entropfen — Brady & Dostal — Apo-tlieker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utis-neno sodnijsko spravljeno varsOmo znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nčmajo teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalei. (3G2—30)
■V Zoper j « -1 i k < >! ~~3ps1g
Radgostski nun < i-ztttiit čaj
in
rožnovsii maho-rastlMi celtllčti,
priporočajo 99 posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost čutnic in začenjajočo se pljučnico! Veliko slovilo priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje.
(i. lekarnarju J. Neickertn v kopelji Rožnovi.
Izvolite mi zopet s poštnim povzetjem poslati 10 škatljic svojih izkušenih „rožnovskih maho-rastlinskih celtličkov", kajti ti celtiički moje) soprogi izvrstno blažijo kašelj, kateri jo uže oil /.ime počenši hudo nadleguje. Proti tej bolezni zdaj ne pomorejo nnbedna zdravila — osobito ne mogo rabiti nobedni opijati. Zatorej potrebujem večje 2aloge. ker mi je prva pošiljatev Vaša uže skoraj pošla.
Z vsem spoštovanjem se priporoča
Med. in kir. dr. j. VlatoiiMck, mestni zdravnik. V Ustji, dne 5. septembra 1876.
Vašo blagorodje!
Prosim, da mi s povzetjem blagovoljno pošljete 2 zavitka svojega „radogostskega univerzalnega čaja" — njega dobremu učinku se ima moja žena zahvaliti, da se jej je stara bolezen zdatno izboljšala.
Spoštovanjem
Janez pl. Nzabo.
V Smolniku (na Ogerakem, Cipski komitat), dne 25. aprila 1878.
C4. lekarnarju .T. fceicliertn v kopelji Rožnovi.
Po zel«) težavnih marših v Turčiji sein si nabavil hudo pljučnico. No, denes se usojam za priložena 2 gold. uljudno prositi Vas, da mi pošljete svojih s'avnih rožnovskih maho-i ast inskih oaltlickov ter radogostskega univerzalnega čaja. 521—2) Se srčnim pozdravom se beležim
.1, \o\oln>
car. ruski kapelnik, zdaj na odpustu v Du-šniku pri Kovdaici (Češka).
Od toga po zdravniskej razložbi in predpisih piipravljoni čaj, volja za lidnovno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gl<I. av. v. Jedna originalna šfatlja Rožnovskih inabi-rastliitBkih eeltličkov ."»o kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posobo.
ICimIhonInU i univerzalni «ji \ in Kož* novski lmilio-rtiMlliiiNlii «v»ltlički dobivajo so jedino le v lekarni .1. Sciclicrtn v Rožnovi na Monivsketu , In razpošiljajo so naročila na vse strani proti poštnemu povzetju.
Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarjli W. Mayr v i.juos juni. W. Kouig v Mariboru, S. Mittelbaeb in J. Gaj bek v Zagrebu, Ba r m h e r z i g e Brttder in A. N odvod v CirtMlei, A. M a r e k in J. K u p i e r s e h m i e d v i «■ i j i. O. R u h s h e i m v Upnici« C a r 1 Grabiicher v Murnu, J. llliug v Ilot-» eu iititmi. W. Tli u i-n \v al d v Celovci.
Zaloge
napravile se bodo v vseh lekarnah iu večjih prodajaluicah materijalnoga blaga. ifBB^ Doktor Iloratova jedino prava
voda za oči, prirejena natanko po starem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega zdravnika za oči, pripravna jo za okrepljenjo in vzdržanje vida v vsakoj starosti; v kratkem ozdravi ne da bi bolnika motila v njegovem poklicu, frisni ali stari prisad na očeh, pege na rožnici in kašo ter odpravi sitno solzonje.
Izvirna steklenica /. navodom za rabo velja "7© kr., za kolek in zavoj lO kr. več.
l*rava so dobi samo naravnoat iz lekarne v kopelisči Rožuavi.
ico/.no* sni cvet za živce, hitro in trajno zdravlja putiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v živcih in kitah. Izvirna sklenica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj 10 kr. več. Pravi se dobi nmo naravnost iz lekarne v Rožuavi (Moravska).
Izdatelj in urednik Makso A r m i č.
Lastniua in tisk „Narodne tiskarneu.