šteu. Zlo. o Ljubljani, v četrtek, dne IZ. septembra 1907. Leto XXX«. Velja po pošti: za cclo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za ietrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ tO-— za fetrt leta „ „ 5"— za en mesec „ „ 1'70 Za poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod Čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi sc ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Jtev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop, petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo je w Kopitarjevih ulicah štev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. AnM-rusko pogodba. Angleško-ruska pogodba bo objavljena jutri in vzbuja pozornost, kakor morda še nobena državniška pogodba v zadnjem polsto-letju. Ker je hočešnočeš posebno naperjena proti Nemčiji, dasi le posredno, je seveda odziv na to pogodbo najmočnejši v nemških listih. Kdo se ne spominja svoječasnega izreka enega največjih državnikov moderne dobe, Bismarka, da je nujno potrebno, da si angleški ;n ruski interesi nasprotujejo? Angleško-ruska pogodba, ki se je te dni podpisala, pa je to Bismarkovo načelo popolnoma desavouirala. Nazunaj seveda kažejo nemški diplomati pri-azne obraze, v resnici pa jim je pogodba med dozdajnima nasprotnikoma zelo napoti. Značilno je namreč, da so sicer Rusom zelo naklonjene »Hamburger Nachrichten« ob priliki sestanka med nemškim cesarjem in ruskim jarjem v Svinemiindu pisale, da bi ruskoncm-ško zbližanje le tedaj dobilo pravo vrednost, ako bi se nemškim državnikom posrečilo ru-skoangleško pogodbo, ki tedaj še ni bila podpirana. preprečiti Nič mani pesimistično se ne izraža Post«, katera je. kar se tiče internacionalnih zadev, večkrat informirana od oficielnih krogov. Izvaja sledeče: Tudi ako bi ruskoangle-ška pogodba naravnost ne tangirala gospodarskih interesov Nemčije na Vzhodu, je gotovo. da bo posredno zelo vplivala na mednarodni položaj. Anglija .ie zavarovala Indijo pred morebitnim prodiranjem Rusije s tem, da se je sporazumno določila v Perziji demar-kacijska interesna črta, na drugi strani je pa vsled pogodbe z Japonsko tudi na Daljnem Vzhodu rešena vseli skrbi in bojazni. Vsled tega je Angleška pridobila na odločilnem vplivu v Evropi, kjer zdaj lahko uporabi svojo moč, ki je dozdaj bila v Aziji zelo vezana. Sploh — če se ozremo v Aziji na že obstoječe pogodbe: Rusija - Japonska, Francija - Japonska, Anglija-Japonska, in če uvažujemo poleg teh sedaj sklenjeno rusko-angleško pogodbo ter že poprej konsolidirano prijateljstvo fran-' eosko-angleško, potem namah uvidimo, da so vse te zveze dobro premišljen načrt Edvarda angleškega, in v kolikor se tičejo Azije, imajo namen, slednjo razdeliti, v kolikor niso potrebna posebna suverenska ozemlja, kakor n. pr. Kitajska, med Japonsko. Angleško, Francijo in Rusijo. Nemčija zdaj na Daljnem Vzhodu nič več ne pomeni in čuje se. da se za kulisami vrše že pogajanja med Nemčijo in Kitajsko, kako in kdaj bi Nemčija slednji vrnila Kiaučau, ki .ie zdaj za Nemčijo nepotreben m brezpomemben, zlasti ker ga Japonska ne pusti utrditi. Tako »Post«. Sicer bi ne bila rusko-an-gleška pogodba za Nemčijo posebno nevarna, ako se gre zgolj za Azijo. Nemška država tam ničesar nima iskati in nič izgubiti. Toda ne- kaj drugega igra pri tem za Nemce neprijetno vlogo. Zvezo med Anglijo in Rusijo je zvarila — Francoska. Francoska se po izidu rusko-japonske vojske v zvezi s poraženo Rusijo ni čutila posebno varno. Bližati se je jela Angleški. Nemčija je sledile hotela izrabiti zase in v;tfjila na svojo stran Rusijo, češ, Francija te je zapustila. Toda na Ouai d' Orsay v Parizu so bili premetenejši. Zbližali so se z Anglijo, slednjo pa priklenili na Rusijo in so mesto prejšnjega duetta sestavili tercet in sicer brez Nemčije. Koliko truda je Francijo stala ta zveza, se razvidi iz angleških in ruskih listov. Rusi so dejali, da nikoli ne sklenejo prijateljstva z državo, katere ministrski predsednik je pred celo Evropo vrgel ruski vladi v obraz znane krilate besede: La Douma est morte, vive la Douma«, Angleži pa se niso mogli sprijazniti z »moskovskimi despoti«. Zdaj pa si podajajo roke Izvolski-Pichon-Sir Grey. To Nemčijo zelo peče In trozveza? V Nemških listih zdaj naletiš vedno na sledečo pametno misel, kar se trozveze tiče: Kaj nam trozveza more pomagati v Aziji, Avstraliji ali v Ameriki? Tam, kjer ima Nemčija svoje interese? Tam, kjer trozvezo rabimo, jo ni. Angleški pa njene zveze koristijo tam. kjer jih je sklenila. In tako se Nemčija kljub trozvezi čuti izolirano. V tem tudi tiči pomen nove rusko-angleške pogodbe. NAGODBEN4 POGAJANJA. Ministrska konferenca. — Ogrsk, listi. Olicielna vest poroča, da se je 11. t. m. pod predsedstvom ministra za zunanje zadeve, barona Aerenthala, vršila konferenca, katere so se udeležili ministri Beck, Klein, Ko-rytowski, Auersperg, Fort, Derschatta, Kos-suth, Daranyi in Apponyi ter strokovni referenti. Predsedoval je baron Aerenthal zato, ker se je šlo za pogodbe z inostranskimi državami. Ministrstvo za zunanje zadeve zastopa stališče, da mora tudi v prihodnje trgovinske pogodbe s tujimi državami ministrstvo za zunanje zadeve vsaj začeti, dočim ogrska vlada zahteva, da vsaka vlada take pogodbe sklepa čisto samostojno. Na avstrijski strani se opravičenost tega stališča sicer priznava, toda zahteva se, da morajo te pogodbe, sklenjene od obeh vlad samostojno, imeti isto besedilo. V tem so bile težkoče, ki jih je imelo to posvetovanje odstraniti. Weckerle je izjavil, da ni povoda, soditi o nagodbi pesimistično. Apponyi je prišel na Dunaj le kot podpredsednik neodvisne stranke, da zastopa v vprašanju o sklepanju pogodb s tujimi državami njeno stališče. O vojaških vprašanjih se ni obravnavalo. (Dohod Appony.ia, naučnega ministra, ki nima pri nagodbi ničesar opraviti, je jako sumljiv. Ap-ponyi jc zli duh. Nekateri listi menijo, da je prišel pritiskat na krono glede na vojaško vprašanje.) Ogrski listi pišejo precej različno. Weker-lcv »B. Hirlap« je nekako optimističen, Košu-tov »Budapest« očita avstrijski vladi periid-nost in pravi, da je Ogrom ljubši kak polkovnik Fabricius (— tisti, ki je razgnal svojčas ogrsko zbornico —) kakor pa da bi privolili v zvišanje ogrske kvote. — »Pester Lloyd« predlaga v kvotnem in bančnem vprašanju pošten kompromis. OGRSKA. Fejervary pri cesarju. Budimpešta, II. septembra. Cesar je sprejel v avdijenci barona Feiervaryja, bivšega ministra. Tudi topot listi vse mogoče kombinirajo o tej avdijenci. Pišejo, da jc Fc-jervary intrigiral proti sedanji ogrski vladi in da ie cesar želel izvedeti, kaj on o nagodbi meni. Sanje Ugronove. Budimpešta, 11. septembra. Dični poslanec Gabrijel Ugron meni, da ako se razbije nagodba. ne bo odstopil Wekerle, ampak baron Beck. To pa zato, ker Beck ni kompetenten minister, ker nima za seboj nobene gotove parlamentarne večine, ki bi sprejela nagodbo in ker vzlic izvedbi splošne in enake volivne pravice še ni sestavil parlamentarnega kabineta. Rakodczay. Budimpešta, 11. septembra. »Az U.isag« nadaljuje svojo vojsko proti banu Ra-kodczayu, ki je popolnoma nesposoben. Ogrski ministri da so že siti njegovih obljub, koncesij in načrtov, ki pa ne rode nobenega uspeha na Hrvaškem. — V obče je Rakod-czay tudi pred ogrsko javnostjo korenito osmešen. ZA SPLOŠNO IN ENAKO VOLIVNO PRAVICO NA OGRSKEM. B u d i in pe š t a, 11. sept. Za socialistično demonstracijo za volivno reformo 10. oktobra t. I. se delajo velike priprave. Prihodnjo nedeljo izide o splošni in enaki volivni pravici brošura, ki se bo natisnila v milijon izvodih. V celi deželi se bo sklicalo 1000 so-čialno-demokraških shodov. MAROKO. » D a i 1 y G r a p h i c «, jako resen iu zmeren list, piše glede na francosko akcijo v Casablanci, da pomeni osvajanje Maroka. Francoska ne more nazaj, ker je že predaleč zašla, kajti bilo bi to zanjo moraličen poraz, ki si ga sama prostovoljno ne sme prizadeti. Nadalje izvaja, da bi osvajanje Maroka bilo jako nevarno. Za tako vojsko je treba najmanj 100.000 mož in mnogo časa. To bi pa po prepričanju »Daily Graphica« zelo zapletlo ves evropski politiški položaj. Ko bi franco- ske sile morale se boriti v Maroku, Tunisu in Alžiru z mohamedanskim fanatizmom, bi Nemčija postala na kontinentu absolutna gospodarica. — Splošno se pri prebiranju angleških listov opaža, da na eni strani Franciji dajo poguma. naj se v Maroku »zaleti«, na drugi pa takoj zaznamujejo nerodnosti in krutosti generala Drude. Ta dvojna igra ne pomeni nič dobrega, ako se upošteva, da Angleška zasledil ie z železno vztrajnostjo gotove nedvoumne cilje, dočim listi pišejo zelo dvoumno. » G a u 1 o i s « svetuje francoski vladi, naj od Nemčije kupi privoljenje za nadaljno akcijo v Maroku s kakimi drugimi koncesijami. Francoska naj n. pr. bagdadsko železnico popolnoma prepusti nemškemu vplivu, naj ji odpre svoj borzni trg in svojo industrijo. Ze se čuje, da so v Tunisu naročili mnogo lokomotiv v Nemčiji in govorilo se je tudi, da se sestaneta gospod Fallieres in nemški cesar v kratkem v Sredozemskem morju. Sicer se je to takoj dementiralo, a kar danes še ni res, se utegne jutri izpolniti. » F i g a r o « prinaša članek od poslanca grofa Castellane, ki vladi svetuje, naj ne pošlje v Maroko toliko vojaštva, ker s tem oškoduje vzhodno mejo proti Nemčiji. Ker pa na drugi strani ni mogoče v Maroku napraviti red s tako malimi silami, kakor to hoče al-geziraška pogodba, svetuje Castellane, naj vse velevlasti pošljejo v Maroko policijske vojaške čete in skupno izvršijo algeziraški mandat. » L a n t e r n e « opominja vlado, naj se v Maroko ne zaleti, kajti reklamacija nemških trgovcev v Casablanci kaže. da utegne nastati mednarodni konflikt, ako Francoska ne bo previdna. Nemški listi so zdaj začeli Francoski že pretiti. Nemška vlada sama .ie še vedno skrajno rezervirana. Povodom reklamacij nemšk. trgovcev v Casablanci proti škodi, ki jim jo je provzročila okupacija in bombardiranje Casablance, je Biilo\vova »Nardd. Allge-meine Zeitung« oficielno naznanila, da vlada nc namerava delati francoski akciji težkoč, da pa upa, da sc pri tem nc bodo več oškodovali nemški gospodarski interesi v Maroku, kakor se je to zgodilo v Casablanci. Nemški listi v obče s to izjavo niso zadovoljni in zahtevajo, da general Drude opusti vsakoršno ofenzivo, ki nasprotuje algeziraški pogodbi. Postopanje generala Drude je brezvestno, ako sodimo po nemških in tudi po španskih listih. (Angleži pravijo: neprevidno) Začel je ofenzivo, ne da bi bilo zato kaj povoda. — Francoska vlada, kakor se zdi. ne smatra nemške izjave v »Nordd. Allg. Ztg.« za obvezno, kajti Clemenceau je 10. t. ni. odgovoril nekemu uredniku »Matina«, ki ga je vprašal, kakšno stališče zavzema proti nemški noti. da ni oficielna izjava, ampak le naziranje. Najnovejša poročila to potrjujejo. L1KCK. Boskervlllskl pes. Roman. — Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.) Nisva si naredila natančnega načrta, ali v baronetovi naravi je že, da gre vedno po najkrajši poti. Stopil je v sobo in takoj ie od-skočil Barrymore od okna in stal bled in tresoč se pred nama. Njegove temne oči so žarele iz obraza, bledega kakor maska in so gledale polne presenečenja in strahu na Sir tienryja in name. »Kaj delate tukaj, Barrymore?« »Nič, gospod!« Bil ie tako razburjen, da je komaj govoril; tresel se je tako, da so od sveče, ki jo je držal, v roki, skakljale sence po steni. »Bilo je vsled okna, gospod! Ponoči hodim okoli, da pogledam če so okna trdno zaprta.« »V drugem nadstropju?« »Da. gospod! Vsa okna preiščem!« »Poslušajte Barrymore!« je rekel Sir Henry resno. »Midva sva resno odločena izvedeti od vas resnico. Prihranite si torej mnogo neprijetnosti, če poveste takoj resnico, mesto da bi še dalje s tem čakali. Torej naprej! Nobene laži! Kaj ste hoteli tu pri oknu?« Mož naju jc gledal z izrazom popolnoma brez moči in roke so sc mu zvile kakor v najhujšem obupu. »Ničesar hudega nisem delal, gospod. Samo luč sem držal proti oknu.« »In čemu ste držali luč k oknu?« »Ne vprašajte me po tem, Sir Henry — prosim, ne vprašajte me po tem! Dam vam svojo besedo, gospod, da ni m o j a skrivnost in da torej ne morem povedati. Če bi se tikala samo mene, ne skušal bi je vam skrivati.« Nenadoma mi je prišlo nekaj na misel in vzel sem svečo s police pri oknu, kamor io jc mož postavil. »Svečo jc moral držati proti oknu kot kako znamenje,« sem rekel. »Poglejmo, če kdo odgovarja na to znamenje.« Držal sem luč natančno tako kakor jc to storil Barrymore, in sem gledal ven v nočno temo. Le nejasno sem mogel razločevati temno maso drevesnih vrhov od svetlejše ploščine močvirja, kajti mesec se je bil skril za oblake. Nato sem naenkrat zmagoslavno vzkliknil, kajti tanka, iglasta lučka je prodrla temni zastor in .ie žarela vedno ua istem mestu v temnem okviru okna. »Tu je!« sem zaklical. »Nc, ne, gospod; nič nit prav gotovo ne!« je hitel služabnik. »Zagotavljam Vas, gospod . . .« »Pcmikajtc luč pred oknom semintja, Watson,« je zaklical baronet. »Glejte, ona sc tudi premika! No, vi lopov, ali šc vedno tajite, da jc to znamenje? Naprej! Na dan z besedo! Kdo je vaš sozarotnik tam zunaj in kaka zarota se je tu sklenila?« Na Barrymorejevcm obrazu se jc naenkrat zaznalo kljubovanje; rekel je: »To je moja stvar iu ue vaša. Ničesar ne povem!« »Tedaj zapustite na mestu mojo službo!« »Da, gospod, če mora biti, pa grem!« »In s sramoto odidite iz moje hiše! Grom in strela, sramujte se! Vaša rodovina je celo stoletje stanovala pod isto streho z mojo in tu vas dobim zapletene v temno zaroto proti meni!« »Ne, gospod, ne! Ne proti vam!« Bil je ženski glas, ki je govoril te besede, in ko sva se obrnila, sva videla med vrati gospo Barrymorcievo še bolj bledo in razburjeno, kakor je bil njen mož. Njena čokata postava, ki je bila zavita v spodnjo jopico in veliko ruto, je naredila skoro komičen vtis; a ta je zginil takoj, ko se jc opazil na njenem obrazu izraz globokega strahu. »Iti morava, Eliza. To je konec pesmi. Lahko pospraviš najine stvari!« je rekel mož. »O, John, John. ali sem te do tega pripravila? Moja krivda je, Sir Henry, edino moja. On ni storil ničesar drugega, kakor da je meni ustregel, ker setn ga prosila.« »Tedaj govorite vendar, kaj pomeni vse to?« »Moj brat blodi lačen po močvirju okrog. Ne moreva ga pustiti, da bi nama poginil neposredno pred vrati. Luč je znamenje zanj, da imava zanj pripravljeno jed in luč tam zunaj kaže mesto, kani morava prinesti jed.« »Torej jc vaš brat . . .?« »Ubegli kaznjenec, da, gospod, zločinec Scldcn.« »To je resnica, gospod.« je potrdil Barry-more. »Rekel sem vam, da ni moja skrivnost. in da vam nc morem ničesar povedati. Sedaj ste pa slišali sami in gotovo ste uvi- deli. da ni bilo nikake zarote zoper vas, če se sploh more govoriti o kaki zaroti.« Tako so sc torej pojasnili njegovi nočni pohodi in držanje luči proti oknu! Sir Henry iu jaz sva osuplo gledala ženo. Ali je bilo mogoče, ali je res mogla biti ta navidezno omejena, a pri tem vse časti vredna ženska istega mesa in iste krvi, kakor eden najzloglasnej-ših morilcev v vsej deželi?« »Da, gospod!« je nadaljevala. »Prej sem sc pisala Selden in on je moj mlajši brat. Preveč smo ga pokvarili, ko je bil še čisto majhen, in srno mu pustili prosto svojo voljo, dokler ni konečno mislil, da je ves svet ie njemu v zabavo in da lahko stori, kar se mu ljubi. Ko jc postal starejši, jc prišel v slabo družbo in hudič jc dobil oblast nad njim, dokler ni spravil moje matere pod zemljo in pogazil v blato našega dobrega imena. Od zločina do zločina je padal globlje in globlje in le božja milost ga jc obvarovala vislic. Zame. gospod, je pa bil vedno mali kodroglav-ček, ki sem ga kot starejša sestra vzgojila in se ž njim igrala. Zato je udri iz kaznilnice, gospod. Vedel ic, da sem tu iu da sc od mene lahko nadeja pomoči. Ko se je privlekel neko noč utrujen iu gladen pred naša vrata in so ga pazniki tako ostro zasledovali — kaj nama je bilo storiti? Vzela sva ga pod streho in sva niu dala jesti in sva mu postregla. Potem ste prišli vi sem, gospod, in moj brat je mislil, da bo zanj varnejše tam zunaj na močvirju, dokler se nc poleže prvi hrup in bo gonje konec; zato se je skril tam zunaj. Ali vsako drugo noč sva se zagotovila, čc je šc tukaj, s tem, da je postavil moj mož luč na okno, in čc jc na to znamenje odgo^iril. mu Casablanca, U. septembra. »Li-berte« poroča, da ge.neral Drude s svojim četam koraka proti Taddertu, da uniči ondotni tabor maroških domačinov. Bero lin, 11. septembra. »Nardd. Allg. Ztg.« poroča, da sc bo od francoske okupacije oškodovanim nemškim trgovcem v Casablan-ci izplačal predujem 250.000 mark. da lahko zopet odpro svoje trgovine. PROTI MLADOCEHOM. »Venkov« ostro napada oba mladočeška ministra, zaka nista prišla na shod v Praha-tice. Ravnotako napadajo mladočeške poslance. od katerih se tudi nobeden ni prikazal. Agrarni poslanec Bukvaj je na shodu zahteval, da mora namestnik grof Coudenhove takoj biti odstavljen. HRVAŠKI DEŽELNI ZBOR. Zader, II. septembra. Današnja seja se je morala odgoditi, ker je bila vsled ne-navzočnosti mnogih članov nesklepčna. ITALIJANSKI OGLEDUH. Trident, 11. septembra. V Eolgari so zaprli italijanskega poročnika Amadeja Gui-lott, ker je na sumu vohunstva. SPOR MED FRANCIJO IN ŠPANSKO. London, II. septembra. »Daily Mail« poroča, da je med Francosko in Špansko izbruhnil spor, ker namerava slednja poslati v Casablanco mnogo vojaštva in zahteva, da bodi poveljnik trancosko-španskih čet španski general. AZIJATI. Teheran. 11. septembra. Turške čete ob perzijski meji vedno bolj prodirajo v perzijsko ozemlje. Zasedle so Gangačin in imajo zdaj v oblasti 150 perzijskih krajev. Teheran, 11. septembra. Perzijski parlament je rklenil pri šahu protestirati proti sestavi novega kabineta. Toronto, 11. septembra. (Angleška Kanada v severni Ameriki. — Ob jezeru On-tario.) Velika množica Kanadcev je izkušala zažgati hišo japonske kolonije. — V Vancou-veru vlada proti japonskim priseljencem tako razburjenje, da bo najbrž treba konsignirati vojaštvo, da prepreči pokolj. Vsi Japonci in Kitajci so pustili svoje delo. stopili skupaj in se v svojih hišah zabarikadirali, da se obranijo razjarjenih belokožcev. Japonski konzul je brzojavil v Tokio in vlado prosil, naj protestira pri angleški vladi. Policija sicer stori vse kar more, da ščiti Japonce, toda nič ne opravi. RUSIJA. V Tomsku je roparska banda ustavila poštni vlak, umorila enega izprevodnika in oropala 100.000 rubljev. — 12. t. m. odidejo v Sibirijo zaradi zarote proti cesarju nedavno obsojeni revolucionarji. Dnevne novice. + Desetletnica. Danes je deset let, kar je bil prevzvišeni naš g. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič posvečen v škofa. Veliko blagoslova, koristi in napredka je ta doba prinesla vsemu slovenskemu ljudstvu, doba, v kateri jc naš ljubljeni višji pastir zvesto upravljal in obogatil dedščino. ki jo je sprejel od početnikov katoliško-demokraškega gibanja v naši deželi. Razcvetelo se je versko življenje in vnelo se ie vse naše ljudstvo, ki jc v svoji preogroinni večini zdravo in nepokvarjeno za verske, politiške in socialne ideale krščanstva. Ljubljenemu vladiki nc samo naše, ampak vsega ljudstva, ki ga vdano ljubi, najiskrenejše častitke z željo, da še mnogo desetletij vodi v istem duhu našo dijecezo in gre dalje svojo pot, vzvišen nad malenkostnimi napadi brezpomembne klike in spremljm od zvestobe vseh vernikov, ki nad njimi vlada! + Značilno. Piše sc nam: Ker ste blagajnika »Ciril-Metodove družbe« notarja Hu-dovernika osvetlili že od različnih strani kot pristnega zagrizenega liberalca, naj navedem še zanimivo epizodo. Ko je umrl v Leoninumu je nesel moj mož kruha in mesa. Vedno sva upala, da bo odšel, ali. dokler je bil tu, ga nisva mogla pustiti na cedilu. To je popolnoma resnično, kakor gotovo sem poštena kristijanka, in sprevideli bodete, če je na tem kaj graje vrednega, ne pada graja na mojega moža, ampak le name, ka.iti le radi mene je on vse storil.« Zena je govorila tako resno, da jc moral biti vsakdo prepričan o resničnosti njenih besed. »Ali je to res. Barrymore?« »Da. Sir Henry! Od prve do zadnje besede!« »No. ne morem vas grajati zato. ker ste pomagali svoji ženi. Pozabite, kar sem vam rekel. Pojdite s svojo ženo v sobo; jutri bomo o tem kaj več govorili.« Ko sta odšla, sva gledala zopet skozi okno. Sir Henry ic jc odprl in mrzel nočni veter nama jc bril v obraz. V temni dalji je še vedno žarela rumena svetla točka. »Čudim se, da si upa!« je rekel Sir Henry. »Morda je luč tako postavljena, da se vidi le od tukaj « »Najbrž. Kako daleč jc po vašem mnenju?« »Zdi se mi, da je pri Clest Toru.« »Torej le eno ali dve milji od tu?« »Komaj toliko!« »Na vsak način nc more biti posebno daleč, ker mu nosi Barryniore hrano. In tam zunaj čaka lopov, poleg svoje luči! Grom in strela, Watson, jaz grem ven in vjamem beguna !« Ista misel je že prišla tudi meni. Ni se neki duhovnik-sorodnik, menda stric njegov in je prišel notarski uslužbenec k gosp. Hudo-verniku, proseč ga, naj podpiše kot sorodnik posmrtnino, tedaj se je notar Hudovernik odrezal: »Za farja jaz nič ne podpišem!« — In tak sovražnik duhovščine sedi v odboru »Družbe sv. Cirila in Metoda«. + llrhi. Kaj dobro je pogodil slovenske liberalce »Domoljub« od 12. t. m. Piše namreč o liberalnih napadih na shode slovenskega ljudstva v zadnjem času sledeče: »To ljudstvo se uči. se zbira in druži v lepi edinosti, navdušuje se za najsvetejše svetinje, bodri se za delo in boj; liberalci pa tulijo in klafajo. Vse naše slovesnosti obslinijo s svojimi strupenimi šobami, nemarni kot urili, ki ob solnč-nem zatonu kvakajo v mirno prirodno lepoto. Niso se še dosti napačili in nazmerjali; vedno novega gnoja voziio po svojih kripah — »Slovenskemu Narodu« in njegovih bratcih med svet in gnojnico, ki se cedi iz njih, srčejo kot najslajšo rezolijo. Najgrji so pa njihovi napadi na Marijino slavnost na Brezjah. Zagotovimo jih, da se jim bodo pošteno vrnili. Te baže ljudi. ki brizgajo svoj smrad na ljudstvo, ko se klanja svoji nebeški Kraljici, ne uidejo svoji usodi. Do zadnjega kotička pojdemo za njimi, dokler jih ne preženemo iz zadnjega občinskega zastopa, iz deželnih zborov, iz državne zbornice, sploh od povsod, kjer zdaj na račun našega ljudstva kažejo svojo oholost in si pasejo nikdar siti život. Za urhe je prostor v luži. Pognali jih bomo vanjo, naj velja, kar hoče! Poglavar stranke, ki uganja vso to ostudnost, Ivan Hribar, pa sedi na Dunaju poleg hrvaških duhovnikov v državnem zboru in jim zatrjuje, da je krščanski demokrat in da ne bo nikoli glasoval za kako protiversko postavo. To ie tako. kakor bi tirhi obetali, da bodo zanaprej peli kot kosi ali slavčki. Naši liberalci se pripravljajo tudi na svoje slavlje, na shod svobodne misli v Pragi. Tja pridejo anarhisti, protiverski kričači, stekli sovražniki krščanstva s celega sveta. Narod jim poje slavo. Želimo, naj gredo vsi in naj se ne vrnejo več nazaj; pri nas jc svobodna misel varna v našem taboru in prav nič nas ni volja, da bi nas kdo po francoski maniri z žandarji in vojaštvom učil liberalne svobodne misli. + Nižjeavsrijski deželi zbor ie sprejel z veliko večino predlog poročevalca dr. Gess-manna o uvedbi novega volivnega reda. + Pevsko društvo »Ljubljana« na Proseku. Tržaška »Slavenska Misao« najstrožje obsoja izvestno tržaško kliko, ki je hotela na Proseku delati zgago proti »Ljubljani«. »Slavenska Misao« pravi tistim, ki so na slavnosti v Proseku poizkušali se proslaviti z »Narodovo« politiko«, »sgiušenjaci«. kar bi se reklo po naše neumni, prifrknjeni ljudje. Tako so nasprotniki »Ljubljane« dobili prav primimo titulaturo! Naj »Narod« in klika okolu njega le šc dalje napada »Ljubljano«, tembolj bo »Ljubljana« pridobivala ugled, spoštovanje in priznanje pri vseh — dostojnih ljudeh. + V uvaževanje! Skoro se zopet začno vračati naši dijaki v Ljubljano. Navada je, da prihajajo roditelji ž njimi, ki se ob tej priliki hkrati založc s svojimi potrebščinami. Za umestno smatramo pri tej priložnosti opozoriti občinstvo, prihajajoče v belo Ljubljano, da izvaja dejansko geslo »Svoji k svojim!« in se pri nakupovanju blaga sploh, zlasti pa tudi šolskih potrebščin in šolskih knjig obrača do »Katoliške Bukvarne«, oziroma do pro-dajalnice »Katoliškega tiskovnega društva«. Ti podjetji sta že toliko napredovali ter sta na taki stopnji, da ni več uzroka, zalagati svoje potrebe kje drugod. Opozarjamo tudi, da tiste trgovce, ki imajo v svojih izložbenih oknih »Prosvetine« tablice ui toliko smatrati za slovensko narodne, kot za strankarsko liberalne. • Odlkovanje. V »Narodu« beremo: »Diplomo častnega člana »Bralnega in pevskega društva« v Ricmanjih je izročil včerai vaški načelnik gosp. Bcrdon g. državnemu poslancu in županu Ivan Hribarju.« — Zato smo torej videli v nedeljo riemanjskega »vaškega načelnika«, kakor ga »Narod« nc preveč spoštljivo imenuje, hoditi po Ljubljani. Resnično smo ga zamenjali s kakim pastor- moglo o tem govoriti, da sta nama Barrymo-reja skrivnost zaupala. Ne. skrivnost sva izsilila iz njih. Mož ie bil nevarnost za človeško družbo, brezsrčen lopov, za katerega ni bilo usmiljenja, ni bilo sočutja. Naredila bi le svojo dolžnost, če bi ga privedla nazaj na kraj, kjer ne more napraviti nikake škode. Ce bi midva izpustila tega surovega, nasilnega zločinca iz rok. morali bi drugi zato trpeti. Vsako noč je pretil z napadom našim sosedom, na primer Stapletonom; morda je Sir Henry ravno vsled misli na to tako hlepel, da bi dobil zločinca v roke.« »Jaz grem z vami,« sem rekel. »Torej prinesite svoj revolver in obujte svoje čevlje. Cim prej odideva, tem boljše, sicer morda lopov luč ugasne in odide.« Ni preteklo pet minut in že sva bila zunaj. Hitro sva prekoračila sadni vrt; nočna sapa je šumela enolično, padajoče listje jc šu-štclo. Nočni vzduli je bil težak od megle in sopare. Zdaj pa zdaj se .ic pokazal za trenutek mesec, ali nebo je bilo gosto prepre-ženo z bežečimi oblaki in ravno, ko sva stopila na močvirje, ic začelo drobno deževati. Luč je gorela šc vedno pred nama na istem mestu. »Ali ste oboroženi?« sem vprašal. »Jahaško palico imam s svinčeno kroglo.« »Napasti ga morava bliskoma, kajti branil se bo gotovo obupno. Presenetila ga bodeva in razorožila, predno bo mogel misliti na obrambo.« »No, VVatson,« je rekel baronet, »kaj bi rekel k temu Holmes? Kako ie že bilo z uro teme. ko imajo zle moči oblast nad močvirjem?« jem. line! je dolg zalištran havelok, na glavi polhovko, zapet ovratnik kakor kak abbe, črno ovratnico iu velika očala. Iz žepa so mu molele črne bukve civilni »brevir«, v katerih ima baje zapisane »civilne molitve«, katere moli na grobovih Ricmanjcev, ki umro brez duhovnika. Za njim je neki fant nosil dva cekarja tržaškega grozdja za župana Hribarja in diplomo za ravno istega. Ubogi oče župan so sami blodili po Ljubljani, ker so se preprosto oblečenega moža »Narodovci«, ki so ga sicer v »Narodu« zadnje dni povzdigovali v deveta nebesa, očito sramovali, dasi ne vemo, ali spada to tudi med svobodomiselnost. Hribar, ki torej ni mogel dobiti ne Franc-Jožefovega križca za svoj patriotizem in ne reda svetega Save I. razreda za svoje jugoslovanstvo, se zdaj ponaša s častno diplomo riemanjskega pevskega društva. Tudi nekaj! Samo to je neumljivo, zakaj je Hribar to visoko odlikovanje, katero mu je prinesel mož, »ki je prvi v Evropi izvedel v praksi ločitev cerkve od države in vpeljal civilne molitve ter ceremonije««, dal v svojem glasilu zamašiti med drobnotiskane novice, mesto na prvo mesto, kakor bi se spodobilo. Zdaj pa nam je tudi umevno, zakaj Berdon ni šel v Prago na shod svobodnih »mislecev«, dasi so ga vabili v dolgem pismu, katerega so objavili po vseh judovskih evropskih listih in dasi se ga je v nedeljo dr. Špicer iz Zagreba s solzami v očeh pri pozdravnem večeru svobodne misli spominjal. Zupan Ivan Hribar je namreč kot najgorečnejši krščanski demokrat v »Jugoslovanskem klubu« in oboževalec dr. Luegerjev Berdona od njegove nekrščanske in nepatriotične namere odvrnil, češ, če jaz ne grem v Prago, ki sem vendar poleg svojega krščanskega demokratstva tudi prvi svo-bcdoniislec na Slovenskem in župan ljubljanski, po kaj bi šel v Prago ti, ki si samo župan v Ricmanjih. Pravijo pa tudi, da je Berdon prišel Hribarja »civilno izpovedat«. In tako se je oče Berdon vrnil še isti dan v svoje Rictnanje. + Deželni zbor nameravajo ustanoviti za Bosno in Hercegovino in tako ugoditi dolgoletni želji in zahtevi prebivalstva po avtonomnem zastopstvu. + Istrski deželni zbor bo sklican? »Oni-nibus« poroča, da je po njegovih informacijah, ki so verodostojne, sklicanje istrskega deželnega zbora sklenjena stvar in sc bo v kratkem objavil tozadevni cesarski patent. Da ne bo prevelikih izprememb, bo vlada to zadnje zasedanje pred pretekom postavodavne dobe sklicala zopet v Koper. Baje se o jezikovnem vprašanju ne bo obravnavalo, ampak zgolj o gospodarskih zadevah. Cisto negotovo je tudi, kakšno stališče hoče italijanska večina zavzeti glede na volivnoreformno vprašanje. O namerah hrvaške manjšine »Ornnibus« ne poroča. Tudi »Lavoratore« od 11. t. m. prinaša iz Poreča vest, da se morda skliče istrski deželni zbor. »Lavoratore« meni, da se bo v tem zasedanju obravnavalo o sporazumu med Italijani in Hrvati in da se bo poizkušala izvesti delitev administrative v dve narodnostni kuriji. + »Siidmarka« ie, kakor povdarjajo nemški katoliški listi, na svojem zadnjem zborovanju v Mariboru načelno storila velik korak naprej. Iz govora profesorja dr. Khulla se namreč razvidi, da hoče »Siidmarka« dejansko vsa verska in konfesionalna vprašanja iz svojega programa izločiti in postati zares nacionalno nemško društvo, ki naj v svoji sredi združuje vse Nemce brez razlike poli-tiškega ali verskega naziranja. Na vsak način jc izključeno sodelovanje »Siidmarkc« z društvom »Svobodna šola«, od katerega se zdaj odvračajo vsi ncmškonacionalni elementi, ker je to društvo judovsko in socialnodemo-kraško. Dr. Khull je tudi konstatiral dejstvo, da se učiteljstvo ne zavzema toliko za »Siid-marko«. Mi seveda ta izvajanja nemških katoliških listov priobčujemo z vso rezervo, potrjujemo pa lahko, da društvo »Svobodna šola« pri zares nacionalnih Nemcih ne uživa prav nobenega kredita. Ako je res, da »Štid-marka« ne namerava več verska in konfesionalna vprašanja mešati v svoj izključno na-rodnošolski in narodnogospodarski program, potem bi to bil pač zelo lep kontrast k naši slovenski »reformirani« šolski družbi. + Kako je tržaška »nevtralnost« odkritosrčna. »Gorica« poroča: Slavnostno odkritje spominske plošče pesnika Gregorčiča bi se moralo vršiti 25. avgusta. Pa so prišli trije člani društva »Ilirija« iz Trsta na županstvo v Rihemberg ter so prosili, naj se rihemberška slavnost preloži, ker ima za 25. avgusta društvo »Iliriia« vse pripravljeno za slavnostno razvitje svoje zastave. Rekli so. da se potem tudi »Ilirija« udeleži Gregorčičeve slavnosti. Županstvo je tej želji rade volje ugodilo ter slavnost preložilo na 1. september. A glejte, za to uslugo so prišli člani istega društva »Ilirija« v Rihemberg rjovet in tulit skupno z rihemberškimi podivjanei ter motit lepo narodno slavnost. To je višek podlosti! In tako nesifamnost, ki je v sramoto slovenskemu narodu, sc drzne »Edinost«, ona jokava »Edinost«, ki sc vedno solzi nad razporom med Slovenci, še zagovarjati. Nekaterih ri-hemberških liberalnih surovežev je sedaj sram in se zagovarjajo, da oni ne bi kaj takega napravili. čc nc bi jih k temu podžgali tržaški omikani »Ilirijanaši«. »Edinost« joči se! — Demonstracija radi podraženja kruha v Trstu. Cene kruhu so tržaški peki povišali in sicer utemeljujejo to povišanje s podra-ženjem moke. Najceneji kruli bo stal odslej 36 stot. po kilogramu in sicer iz moke št. 2. Po 40 stotink kilogram bodo pekli kruh iz moke št. 0; kruh, ki je stal doslej 40 stot., bo za 8 stot. dražji, iu drobno pecivo brez razlike sc bo prodajalo po 4 stot. po komadu. Ker so peki skoraj nenadoma in nepričakovano zopet podražili kruh za 4 stotinke pri kg, so sinoči ljudje iz starega mesta, ve- činoma ženske — vseh skupaj kakih 500 oseb — priredili demonstrativni obhod po mestu. Mej obhodom so vzklikali: »Hočemo kruha!< Pripoveduje se nam, da so nekje iz nekega okna polili demonstrante z vodo, a ti da so vsled tega s kamenjem štrli eno šipo. — Za župana občine Homec je bil 4. septembra izvoljen posestnik in kmetovalec Anton Pirnat iz Nožic. svetovalca sta Janez Šareč in Jakob Grašič iz Preserja.^ — Nastavljen je g. Karol Škulj, novomašnik. za kaplana v Loški potok. — Otvoritev javne ljudske knjižnice. V Sv. Križu pri Kostanjevici se je v nedeljo otvorila javna ljudska knjižnica. Da je ljudstvo zelo željno branja in izobraženja. kažejo mnogoštevilne izposojene knjige prvega dne. Ustanovila se je tudi »Čebelica« za dekliško in mladeniško Marijino družbo in tudi za druge varčne ljudi. — Cvetoča jablana. Na župnem vrtu na Homcu cvet jablana. — Pogorel je dne 9. t. m. popoldne Zajcev kozolec v Šmarci; zažgali so otroci. — Legar v Bezuljaku. V Bezuljaku pri Begunjah so se baje pojavili trije slučaji legarja. Poklicani krogi naj bi skušali epidemijo omejiti, da se preveč ne razširi. — Čipkarska šola v Železnikih. Iz Železnikov se nam piše: Dne 16. septembra se otvori tukaj čipkarska šola, s katero bodo dobile tukajšnja dekleta ne sicer velik, vendar pa stalen zaslužek. Otvori jo čipkarski nadzornik g. Vogelnik. — Promet ob vojaških vajah na jeseniškem kolodvoru. Kolodvor je 8. t. m. bil popolnoma podoben velikemu vojaškemu pre-važališču, kajti na postaji je zajedno bilo trinajst vojaških vlakov. Čuditi se je, kako je bilo sploh mogoče vse vojake preh raniti, kajti pri enem samem vlaku je bilo naročenih 1400 guljažev. Vendar jih toliko niso mogli pripraviti ter je drugo moštvo dobilo prekajeno meso. Vlak za vlakom je pridrdral ter odhajal z vojaki, utrujenimi sicer, a krepkimi in veselimi. — Dalmatinski deželni zbor. Biankini je predlagal v včerajšnji seji, naj vlada prizna veljavnost izpitov dalmatinskih akademikov na zagrebškem vseučilišču in naj ob priliki cesarjevega jubileja vlada opusti kazen onim izseljencem, ki so prekršili vojaški zakon. — Novo veteransko In podporno društvo v Mostah kot podružnica društva na Ježici priredi v nedeljo, dne 15. t. m. svojo ustanovno veselico, in to v gostilni pri Predoviču na Selu (g. \Vasletu). V soboto, dne 7. t. m., je bil v imenovani gostilni shod veterancev, na katerem se je ustanovil pripravljalni odbor za poslovanje društva. Načelništvo je na Ježici, kot načelnika namest. jc imenovan štaj. Nemec, g. Dirnplatz, portir v kem. tovarni, blagajnikom g. Jelenič. namest. znfeni Sin-ger, kot odborniki g. Učakar. Kovič, Fric, Za-rič i. dr. Odbor za veselico je prejel nalogo, da za to veselico prične takoj svoje delovanje. Veselica se bode vršila na Predovičevem dvorišču, zato bode ta odbor skrbel cel teden. da ozaljša tudi Predovičeve svinjake in kozolce. Samo da bi se žal za to ustanovno slavnost lahko dobil bolj primeren prostor, kot je Predovičeva gostilna na Selu. kjer ima samo nekdanje prešičevc hleve na razpolago. Društvo namerava razviti tudi svojo zastavo, za kar bode skrbel gospod ravnatelj kemične tovarne na Selu, gospod Giulini, ter jo bode baje iz delavskih žuljev napravil. Za kumovanie pa nameravajo povabiti nekega grofa iz Hrvaškega. Zal, da domači tujcem tako na limanice gredo. Med njimi je tudi neki Škrjanc in Goršič, znan izza društva veterancev v Ljubljani, ki je svoje čase ljubil Len-četovo vino in kot agitator liberalne stranke za plačilo župana Hribarja smel v svojem stanovanju v Križankih gojiti mestne golobe. No, potem vemo, kje smo. Da se ne strinjamo z mnenjem gospoda podnačelnika, kaže že to, da je imel v zadnji društveni seji prepir in da iz te moke nc bo kruha v blagor naših občanov in društva samega. — Črnogorska mladina v praških šolah. »Glas Črnogorca« javlja, da je odšlo 34 mladih Črnogorcev z državno podporo na razne praške obrtne in strokovne šole. — Poročil se je 10. t. m. gosp. Franjo Zager, restavrater »Narodnega doma« v Konjicah, z gospico Ivanko Jančič iz Laporja, — Lepi voli. Včeraj je kupila v Šmart-nem na sejmu tukajšnja mesarska tvrdka Ja-grovi dediči štiri vole za 2580 K, mesar iz Celja Grenko tri vole za 2016 K. — Umor. V nedeljo zvečer umoril je »Malenškov« hlapec okolu polunoči Načeta Kraševec, sina veleposestnika in peka v Št. Vidu pri Zatičini. Slednji jc posodil hlapcu nekaj denarja. V nedeljo ga je tirjal za dolg. To pa je dolžnika tako razburilo, da je svojega upnika izvabil na cesto, kjer ga je sunil v trebuh. Kraševec je takoj umrl, hlapca pa so odpeljali orožniki. — Kranjski med. Kranjska čebela, ki slovi vsled svoje izredne pridnosti po vsem svetu, je bila letos posebno marljiva. Vsled ugodnih vremenskih razmer spomladi in poleti, zlasti ob času, ko sta cvetela lipa in kostanj, je bilo vedno dovolj dobre paše. Ker je povrhu tega letos tudi a.ida dobro obrodila, jc bilo čebelam mogoče napolniti bogato zastavljeno satovje z najboljšim medom. Kranjski čebelarji — ki žc davno niso imeli tako ugodne letine — bodo letos prav lahko spravili v denar ta svoj pridelek, zlasti ker so se žc začeli oglašati vnanji kupci. Cene medu in voska sicer niso šc stalne, vendar pa se najbrže določijo v par dneh. — Poškodovalec slike grofa Kuena, vse-učiliščnik Martinič, ki se je sam javil policiji, je oddan v blaznico v Stenjcvcu. — Strašno so odirali na vajah vojake tudi v Krivošijah v boki Kotorski. Za kozarec umazane vode so ti napol Dalmatinci, napol Črnogorci zahtevali 40 vinarjev! — Redka slovesnost se bode vršila dne |5. septembra v Hrenovicah. Trije zakonski pari (Klemen, Trček, Zeuko) vsi iz Šmihela, bodo ta dan praznovali skupno svojo zlato poroko. Cerkveno slovesnost bode opravil prof. dr. Gruden iz Ljubljane. — Iz Horjula. Pred kratkim se je osnoval pri nas telovadni odsek, ki se pri naših razmerah še dosti povoljno razvija. Le žal, da nam primanjkuje denarnih sredstev za nabavo telovadnega orodja. Da bi se isto mogli čimpreje omisliti, je zadnjo nedeljo naše Katoliško izobraževalno društvo priredilo predstavo: »Mlini pod zemljo«. Igra je prav povoljno uspela. Vsi mladeniči so dobro pogodili svoje vloge. Prav posebno pa nam je ugajal sužnik Numida. Dvorana je bila nabito polna, kar priča, da naše ljudstvo želi poštenega razvedrila. Prihodnjo nedeljo ob 3. popoldne se bo igra ponavljala, h kateri uljudno vabi odbor Katol. izobraževalnega društva v Horjulu. — Sv. Duh nad Krškem. V nedeljo, dne 8. t. in., smo imeli po popoldanski službi božji prav lepo zabavo. G. dijaki in tudi domači fantje so igrali v stari šoli igri: »Kmet in Herod« in »Zadnja dva goldinarja«. Dalje so deklamirali pesmi: »Orest« (Jožef Stritar), »Pesem starega Kranjca« (narodna), »O nevihti« in »Biser« (Simon Gregorčič). — Igralci so svojo vlogo izborno izvršili. Vsa čast jim. Le še večkrat kaj takega. — V nedeljo, dne 15. septembra, je ustanovni shod izobraževalnega društva. Govorili bodo tudi les-kovški gospodje. Želeti je, da se shoda udeležite v velikem številu. Fantje in dekleta in vsi farani, glejte, da se bode tudi o nas lahko reklo: »Tu biva narod še krepak, narod veren in možat!« — Zato vsi na shod! — Po shodu se vrše igri in deklamacije, kakor prejšnjo nedeljo. Na svidenje v nedeljo, 15, sept., pri shodu in prijetni zabavi. — Obilo jabolk imajo letos v vintarjevski soseski župnije Šmartno pri Litiji. Kupci, pridite v obilnem številu! Postaja je Litija. — Hrvaška zmaga. Pri občinskih volitvah v Velikem Lošinju so sijajno zmagali Hrvatje. — VI. mednarodna konferenca proti tuberkulozi, ki se je udeleže odposlanci in zdravniki vseh držav, zboruje od 19. do 21. t. m. na Dunaju. Glavni predmet njenega posvetovanja so pota okuženja s tuberkulozo. Dalje obravnava konferenca o potrebi zgla-ševanja tuberkuloznih obolenj in o stroških zdravilišč za jetičnike. Priglašenih pa je tudi veliko število predavanj. Dne 19. t. m. zvečer se vrši sprejem udeležencev v cesarskem dvorcu, dne 20. zvečer pa v mestni hiši. Dne 21. je izlet v zdravilišče Alland, ki je eno prvih in najuzornejše zgrajenih zdravilišč za jetičnike. Organizacijskemu odboru konference pripadajo za Kranjsko dvorni svetnik grof Chorinsky. deželne vlade svetnik dr. Zupane in glavni tajnik dr. Demeter Blei\veis-Trste-niški kot zastopniki deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih. — Strah pred kozami. »Agramer Tagbl.« poroča, da so si dali vsi ogrski ministri, ki so se podali k nagodbenim pogajanjem na Dunaj, cepiti koze. — Strela. V soboto popoldne, dne 30. avgusta, je v Vipolžah ubila strela 371etnega samca Janeza Jasnič, ko je sejal deteljo v vi^ nogradu. — V torek popoldne je le omamila in ne ubila, kakor se je prvotno poročalo, strela njegovega oženjenega brata Vincencija in očeta šesterih otrok, v Turjaku v Furlaniji. — Volitve v hrvaškem pisateljskem društvu. Podpredsednikom hrvaškega pisateljskega društva je bil izvoljen vseučiliščni profesor dr. Gjuro Šurmin. — Razstavo grozdja in sadja priredi gospodarska podružnica v Zemunu od 15. do 18. t. m. — Bivši oddelni predstojnik pri hrvaški deželni vlad,, M. Roje, otvori v Belovaru odvetniško pisarno. — Umrl je v Kraljevih Vinohradih pri Pragi dvorni svetnik Anton vitez Meznik, ki je svoj čas v avstrijskem parlamentarnem živ-Ijenju igral veliko vlogo. — Šolsko leto v Postojni se prične šele t. oktobra. Strašna družinska tragedija. V Zemunu ie Nikolaj Lovrck v blaznosti, ko je njegova žena odšla v lekarno, ubil svoje štiri otroke, potem se pa ustrelil. — Gozdni požar. Pretekli četrtek je začel goreti gozd za Srdjcm na Hrvaškem, ki so ga pogasili šele drugi dan. Menijo, da so požar zanetile iskre iz lokomotive. — Ponesreč I se .ie v Trstu strojevodja pri novi čistilnici za olje v Zavlah pri Trstu Rudolf Stricher. Padel je nanj tram. ko so delavci montirali stroj ter ga s tako silo udaril, da se mu je najbrž zlomila hrbtenica. + Hribarjeva zveza. Tudi ta želja se je Hribarju izpolnila: on ima svojo zadružno zvezo, samo zadrug nima še nobenih. Zdaj se bo začel lov na zadruge, tudi ustanovili bodo hitro nekaj novih, ki bodo zopet šle na lov za člani, samo zato. da ima Hribar svojo zvezo. Mi to le beležimo, kajti nobene naše zadruge ne bo dobil Hribar, to je tako gotovo, kakor je amen v očenašu. Če bo njegova zveza sploh prišla do dela. bo morala umoriti že tako hira-jočo celjsko zvezo. Mi to beležimo le radi tega. ker je liberalna stranka do zdaj tako divje napadala našo zadružno organizacijo od Zadružne in Gospodarske zveze doli do zadnje hribovske posojilnice. Zdaj so pa liberalci seveda šele čez deset let — spoznali, da so »klerikalci« že od početka bili pametnejši, in zdaj bi za ves svet radi dobili v roke »falitno klerikalno organizacijo«. Pa mi bi jim zdaj lahko po pravici vrnili vse tiste psovke, s katerimi so nas včasih po krivici obkladali. Prosit. Hribarjeva zveza! Smrtno nevarno poškodbo je dobil 67 let stari kovač Franc Čuk iz Črnega vrha, ker je v pijanosti na cesti iz Idrije padel s ceste v globočino. Znanstuo In umetnost * Trgovska knjižnica. Gosp. Fran Z/e-lenik v Ljubljani je začel izdajati za trgovce in obrtnike strokovno knjižnico v zvezkih. V prvem zvezku razlaga v poljudni in lahko umljivi obliki enostavne primere kontoko-renta, ki se rabijo v blagovnem prometu. Razlaga jc stvarno popolna in bode knjižica trgovcu in obrtniku dobro došla. Tudi cena (30 vin.) je primerna; vsled tega knjižico pri-|X)ročamo v nakup! * Dr. Ivo Šorli: »Novele in črtice«, cena vezani knjigi 3 K 60 v. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg. Štajerske nouice. š Shod »Slovenske kmečke zveze« v Loki pri Zidanem mostu. »Slovenska kmečka zveza« priredi tukaj v nedeljo, dne 15. septembra, po prvi maši javni shod, kjer bo govoril državni poslanec dr. Ivan Benkovič. š Poročili so se v Trbovljah: Ignacij Kaffou, učitelj v Hrastniku, z Marijo Kranjčan v Celju; Hugon Kern, rudniški uradnik, z Marijo Ušeničnik v Ljubljani; Franc Vargazon, žandarmerijski vodja v Hrastniku, z Marijo Pruschka v Passailu. š Nemški otroški vrtec otvori »Schul-verein« v Hrastniku. Llubllanske nouice. ij Huniorlstično-satiričen list »Raglja« izide povodom ljudske slavnosti »Ljubljane«, dne 6. oktobra. Bavil se bo z aktualnimi stvarmi ter bo vzbudil pozornost pri prijateljih in neprijateljih. Kdor bi želel list dobiti po pošti, naj to takoj naznani na dopisnici uredništvu »Šlovenca«. Cena se pravočasno naznani v »Slovencu«. Kratki, krepki satirični doneski naj se pošiljajo pod »Raglja« poste restante v Ljubljani. — Kdor želi inserirati, naj tudi naznani na isti naslov. Cena inseratu 4 krone. Inserati se sprejemajo samo od somišljenikov. — Uredništvo in upravništvo prve slovenske »Raglje«. lj Ponesrečeni vojak. V Kranju je nekega vojaka artiljerista 7. topničarskega polka I. baterije, udaril konj tako nesrečno, da je nezavesten obležal. Pripeljali so ga nezavestnega danes v Ljubljano. Ij Posvečevanje zvonov. Danes, 12. t. m. jc posvetil mil. g. generalni vikar J. Flis v Samassovi livarni 6 zvonov in sicer tri za Štajersko, dva za Istro in enega za Hrvaško. lj Ustanovni občni zbor »Podpornega društva uradnikov c. kr. už tnine. V nedeljo, dne 8. t. m., se je vršil v prostorih gostilne Miku-ževe v Ljubljani pri mnogoštevilni udeležbi ustanovni občni zbor uradnikov c. kr. užit-nine, na katerem so si ustanovili svoje podporno društvo. Po običajnem pozdravu in lepem nagovoru predsednika osnovalnega odbora g. Simšiča na udeležence, predstavil je za oblastvenega zastopnika g. Gutnika, nakar se je vršila volitev društvenega vodstva. Izvoljeni so bili: Predsednikom g. Anton Sim-čic. Podpredsednikom g. Matej Pogorele, odbornikom gg. Anton Strniša, Anton Zaje, Fr. Žagar, Franc Rupnik in Andrej Levstek; namestnikom pa gg. Ivan Porent, Franc Kralj in Franc Rogelj; blagajnikom Ivan Fauc; tajnikom Viljem Lenassi. Pri točki slučajnosti povdarjal je g. Rupnik v svojem lepem govoru., kakšno lepo nalogo si je nadelo društvo, da svojim članom, njih vdovam in sirotam pomaga v bolezni in enakih potrebah. Na zborovanju je bila sprejeta z navdušenjem tudi peticija za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Ij Semeni. Dne 11. t. m. je bilo na tedenski sejm prignanih 221 volov, 295 krav in telet, skupaj 516 glav. Kupčija jc bila srednja. lj Konj splašil se .ie predvčerajšnjem dopoldne hlapcu Ljudoviku Igliču pred kovač— nico v Konjuških ulicah, odkoder je dirjal na Krakovski nasip, kjer se je spotaknil in padel. V istem trenutku se je pripeljal nasproti nek kolesar, ki se je plašnega konja tako vstra-šil, da je padel polge konja, ki ga je s kopitom udaril, a ga ni poškodoval. Ij Prijeta tatica. Samska šivilja Marija Š. iz Dobrove je bila kakih osem dni v službi pri trgovki gdč. Zitnikovi na Starem trgu, kateri je v tem času ukradla okolu 60 m sivega platna in za eno obleko črnega blaga. Oškodovanka je blago našla v drvarnici in je potem obvestila policijo, katera je tatico kmalu izsledila in aretovala. Pri aretovanki so dobili tudi svilnat robec, vreden 6 K, katerega je ukradla Zitnikovi. Izročili so jo deželnemu sodišču. lj Tujci v Ljubljani. V zadnji notici o tujcih v Ljubljani meseca avgusta se je pomotoma izpustil »hotel Grajžar«, kjer je bilo nastanjenih 149 tujcev, kar s tem resnici na ljubo popravljamo. Ij Pozabila je včeraj popoldne neka dama na vratih mestne drevesnice ob Cesti na Rožnik črno, usnjato torbico, v kateri je imela rdečkasto denarnico z vsebino 16 K, zlate očali in žepni robec s črkama O. S. Ko se jc dama povrnila, je torbico že odnesel neki deček, ki je bil belo oblečen in imel na glavi bel slamnik. Komur bi bilo o tem kaj znanega, naj poroča policiji. lj Izgubljene in najdene reči. Učiteljica gdč. Marija Benedekova jc izgubila srebrno zapestnico, vredno 8 K. — Čevljar Anton Novak je našel na Franca Josipa cesti moški čevelj. — Neka gospodična je izgubila rdečo torbico, v kateri je imela 20 K denarja in 4 umetne zobe. lj Na magistratu je bila pozabljena s srebrom okovana palica. Dobi se jo istotam. Ij Umrli so: Anton Halešek, sprevodnik; Uršula Leinfellner, zasebnica. V bolnnci: Marija Blas, delavčeva vdova; Ivana Oven, po-sestnikova žena. Razne stuarl. Sto trgovskih hiš je pogorelo v Kantonu na Kitajskem. Na ženitovanjskein potovanju v avtomobilu ubita. Šele šest dni poročena zakonska dvojica Oton in Ada Katsch iz Reichen-halla se je pri Golliugu na avtomobilni vožnji ponesrečila. Avtomobil je z višine padel v reko. Mož je mrtev, mlado ženo so pa rešili. Stavka natakarjev v Bud.mpešti. Natakarji v podjetju gostilničarja Forster so začeli stavkati, ker si je gospodar dovolil dati nekemu »piccolu« mesto cele porcije govejega mesa, samo par kosov mesa. Zvečer je prišlo nekaj ljudi v gostilno ter so polil tla s karbolno kislino, ki je naravno razširila po sobi tak duh, da ni nihče obiskal gostilne. Podkupljivi jetnlčarji. Pred kratkim je stalo pred kolinsko sodnijo na Nemškem dvanajst ljudi, ki so bili obtoženi podkupovanja jetničarjev. Jetnlčarji so kar tekmoValj za milost premožnejših ujetnikov. Prejemali so od zunaj darove za jetnike, ali so jih pridržali zase. Neki ujetnik, ki jc bil deset mesecev zaprt, je izpovedal, da je moral biti cele noči v uniformi jetničarja, ki je medtem spal. Jet-ničarji in ujetniki so se čisto pobratili ter so prirejali v sobanah svečane obede. Sodnik je obtožence oprostil, ker je smatral, da so pazniki ujetnike zapeljali. Posebna stava. 601etni pekovski mojster Filzmayer iz Frondenhausna na južnem Bavarskem je za stavo splezal bos na 1800 metrov visoko goro v štirih urah, za kar rabijo izurjeni hribolazci samo pol ure manj. Z vrha je prišel v dolino v poldrugi uri ter se zopet bos peljal v svoj rojstni kraj, kjer ga je slovesno sprejela velika množica. Uspeh avtosugestije. Nekega dne je prišel k zdravniku pl. Hohenlohe neki kmet, ki je nenadoma onemel. Da spozna splošno zdravstveno stanje, položil mu je zdravnik pod jezik toplomer. Čez nekaj minut pa je začel kmet v njegovo začudenje govoriti. Smatral je namreč toplomer za skrivnostno zdravilno pripravo, kar mu je zopet povrnilo govorico. Samoumor radi prevelikega premoženja. Veleposestnik pl. Gliszinski v Biittzovvu na Hanoveranske.il je šel prostovoljno v smrt, ker so ga mučile, kot je sporočil v oporoki, prevelike skrbi pri upravljanju premoženja. Kako lahko bi se jih bil iznebil. Naporne vojaške vaje. V Markersheimu pri Strassburgu so pri vaji 56. pehotne brigade vsled vročine oboleli vsi vojaki 25. pešpolka. Pri posameznih stotni.iah je bilo za pot sposobnih ie 10 do 15 mož. Carjev nečak — gledališki igralec. Veliki knez Konstantin, carjev nečak, namerava zopet nastopiti na odru. Ze pred leti je s svojo soprogo prestavi! Shakespearovega »Hamleta« v ruščino ter tudi sam nastopil v vlogi princa. Sedaj je baje priredil za oder Sienkie-wiczev »Ouo vadiš« ter bode tudi sam igral glavnega junaka Vinicija. Premeteni tatovi. V Erfurtu sta dva moža, vozeča po ulici kumare, obrnila nase pozornost policije. Takoj sta bila odposlana dva stražnika, ki sta neznanca kmalu došla ter na vprašanje, kam peljeta kumare, dobila odgovor, da so kumare iz vrta g. Schmidta ter da jih peljeta neki branjevki. Vendar stražnika nista hotela verjeti ter je eden odšel k Schmid-tu, drugi pa spremil moža k dotični branjevki. Ker pa je bilo še zgodaj zjutraj, je moral stražnik precej časa čakati, predno so se mu vrata odprla, dočim sta oba neznanca z vozom ostala na cesti. Ko je branjevka konečno vstala ter povedala stražniku, da ni naročila nikakih kumar, sta jo premetena tička med tem že popihala. Koliko stanejo streli iz velikih topov. Neki francoski list je izračunil, da velja vsak strel, ki se izpali iz topa s kalibrom 305 mm, 5.333 K, s premerom 274 mm 2.420 K. s premerom 164 mm 480 K in s premerom 100 mm 147 K. Ustrelil se je v Pragi tamošnji uradnik deželnega odbora Martinitz. Uzrok neznan. Na koleri ie v Tarnopolu v Galiciji umrla neka kmetica. 30 pravnih praktikantoov, ki so se svoj-čas udeležili pri praškem deželnem sodišču pasivne rezistence, je iz službe odpuščenih. Svojega sina je ustrelil na Litavskem veleposestnik baron Hahn, ker je psoval svojo 601etno mater. Za pol milijona rubljev lesa ic v nevarnosti, da ga odnese narasla reka Volga v morje. Da rešijo les, so napravili iz splavov jez; če bode vzdržal pritisk, je upanje, da spravijo les na varno. Shod svobodnih »mislecev". (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Praga. 11. septembra. Posvet brezvercev. Brezverci so imeli svoje posvetovanje v kavarni »Orient«, ki se je pa jako klavrno končalo. Bile so navzoče vse vrste nasprotnikov katoličanov od theistov in spiritistov do popolnih ateistov. Niso se pa mogli zediniti v tem, koga je smatrati za pravega brezverca. Spiritisti in theisti so dejali, da kdor izstopi iz cerkvc, je žc dober brezverec, socialni demokratje so pa dejali, da to ni dovolj. ampak brezverec mora stati na stališču »znanstvenega svetovnega naziranja«. Slednjič so potegnili socialni demokratje in anarhisti skup, ubogi spiritisti so bili v manjšini, in bilo je po konferenci. Pomagali so si iz zadrege s tem, da so izvolili 10-členski odbor. ki naj izdela oftanizačni statut za brezverce. Tudi Pražanom se ta komedija že neumna zdi. Koncert, ki so ga svobodomisleci na Žofinu priredili, je bil prazen poslušavcev. Svobodomisleci so tudi blainirafli zato, ker onih oseb. s katerimi so delali reklamo, ni na shod. Pariška občina ni zastopana, nobenega znanega učenjaka ni na shodu, in tudi s Češkega samo taki ljudje, ki nimajo večinoma prav nobenega ugleda. Shod svobodnih »misEecev«. Zenger ostro protestira proti brzojavki češke radikalne stranke glede nemških nasil-stev v Prahaticah, češ, da je sleparska. Resolucija, ki so jo sklenili glede dogodkov v Prahaticah, je dala povod velikim prepirom med Nemci in Čehi. Tudi Nemec Hutter ni či-tal oficielno sprejetega besedila, ampak svoje lastno, česar predsedstvo vsled ropota ni zapazilo, odtod nesporazumljenje. Tudi predsednik Bartošek ostro obsoja češke radikalce, da so s svojo brzojavko zborovalce goljufali, in nato polemizira z Nemci, ki smatrajo romanje svobodomislecev k Žižkovemu spomeniku za češko narodno demonstracijo. Amerika. Ameriški Čeh Kral obžaluje, da tudi v Ameriki niso še vsi ljudje svobodomiselni, in izjavlja, da se hočejo ameriški Čehi osvoboditi sploh vsake avtoritete. Odpadnik dr. Iška, faliran duhovnik, ki jo je svoj čas popihal v Ameriko, govori v imenu nekega društva za sežiganje mrličev, in hoče, da bi bil prihodnje leto shod svobodomislecev v Chi-cagi v Severni Ameriki. Nov ideal. Peter Schmall se laže. da ie med katoličani na Nemškem več zločincev kakor med protestanti (Statistika dokazuje nasprotno!) in zahteva, da se mora žena odtujiti od cerkve. »Jaz ne verujem v trojedinega Boga,« pravi Peter Schmall, »ampak samo v troedini ideal Goethejev: lepota, istina, dobrota!« (Odobravanje.) Zahteva ločitev države in šole od cerkve. Francoski framason Delaroue govori, da je bilo silovito preganjanje redovnikov iz Francije čin svobodomiselnosti in sc balia, da ie zdaj svobodomiselnost v Franciji zagotovljena. Dr. Krejči trdi, da dogma in morala več nimata nobenega vpliva, zato treba cerkev ločiti od države. Vse verne kristjane zmerja, da so neumni. Protestira, da država pri sodišču še zahteva prisego pri teološkem Bogu in da duhovniki vodijo matrike. Sveto pismo sramoti govornik kot barbarske bajke in obžaluje, da država ne pusti, da bi se svobodomisleci po svojih željah borili proti cerkvi. Krejči brani potem popolni ateizem, češ, da to ni več samo negativen pojem, ampak pozitivna kultura. Blazna izvajanja tega fanatika so »svobodomisleci« aklamirali kot nekaj posebnega. Telefonska In brzojavna poročila. DR. ŠUSTERŠIČ. Dunaj, 12. septembra. Danes se mudi dr. Šusteršič na Dunaju. Njegovo bivanje na Dunaju ni v zvezi z nikako politično akcijo, le slučajno se je danes dr. Šusteršič srečal s češkim ministrom dr. Pacakom. POSVETOVANJE NEMŠKIH POSLANCEV. S p; e I f e I d , 12. septembra. Danes se sestanejo tu na razgovor o političnem položaju posebno glede vesti o jugoslovanskem ministru nemški poslanci iz alpskih dežel. NAGODBA. Dunaj, 12. sept. Posvetovanja o nagodbi so se danes nadaljevala. K cesarju ie bil pozvan ogrski ministrski predsednik We-ckerle, nato je bil pa pozvan k cesarju Košut. VLADNA IZJAVA V DALMATINSKEM DEŽELNEM ZBORU. Za der, 12. sept. Na tozadevno interpelacijo poslanca Biankinija je vladni zastopnik Tončič izjavil, da bo vlada gledala na to, da se bo glede na službeni jezik novega dalmatinskega parobrodnega društva oziralo na želje hrvaške večine prebivalstva in da se bo za sedež družbe določilo dalmatinsko" mesto. NEZGODA RUSKE CARSKE JAHTE. H a n g o e , 12. sept. Ruska carska jahta »Standart«, na kateri se nahaja car s svojo rodbino, jc blizu Herso v finskih vodah zadela ob skalo. Torpedovke so ladjo osvobodile. ITALIJANSKE POMORSKE VAJE. Rim, 12. sept. Italijanske pomorske vaje se začno 28. t. m. Poveljnik je vojvoda genovski. Vaje se bodo vršile okolu Messine. DOBRO RAZMERJE MED VATIKANOM IN JAPONSKO. Rim, 12. sept. Neki visoki japonski dostojanstvenik je daroval sv. očetu veliko zemljišče na Japonskem, kjer bo papež dal zgraditi cerkev in misijonski samostan. Vodstvo bo poveril neki italijanski kongregaciji. GROFICA MONTIGNOSO. Berlin. 12. sept. »Lokalanzeiger« potrjuje vest, da se je grofica Montignoso v Londonu omožlla z italijanskim pevcem To-selll. MAROKO. Casablanca, 12. septembra. General Drude je dobil instriikcijo, naj svojo defen-zlvo omeji. Delniška dražba Zaloga Spodnja Šiška' (teleton * ,87) = mumm [poior In izdelovatelj cerkvenega! .... orodja in posode iSSZS se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova delavnica odslej na Ellzabetnl cesN bliiu samostana oo. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 3 ^ IIIIBBfllfllll Zahteualte »Slouenca"«oseh jo-sfllnam — Zahtevajte »Slovenca" na Kolodporllil Pekarija v novo Zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se takoj odda. Več se poizve pri E. Predovicu, Am-broževtrg št. 7. '1900 JOSIP BIŠČAK ANA BIŠČAK roj. LENASSI A POROČENA. & 2061 Smihel 10. sept. 1907. Hranilnica in posojilnica v Kamniku razpisuje službo uradnika. Prosilci naj prošnje z dokazom sposobnosti pošljejo do 1. oktobra t. I. na načelstvo. 2051 3 2 Plača po dogovoru. Gospodično = postna asplrantinla = aii kot taka s pomožno skuJnjo (Postgeliiifen-priifung) se sprejme že s 15. aii 20. t. m. na c. Kr. posli na Coeni pri Ljutomeru. Gospodična v Klavirju fn Mni teoriji. Marije Terezije testa Jt 4. II. naistrople, desno. 2066 3—1 išče 251etni, jako trezen in Boljšo SlužIlo zanesljiv fant iz bcoljše hiše voSt6™- Zm0ŽenJe S'0Venščine nenmaš?iP„edvn,6eom . » c rL-i 0""®?^ naslovom: Joiel S ' poŠta Pesnica. Spodnje 3 lersK0- 2060 3-1 2053 10—1 Knjigarna Kleinmayr * Bamber* v Ljubljani, Kongresni tri št 2 priporoča svojo popolno zaloge vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c kr I in S,?i',mnaZ1]l' Ckr- d'žavni viši' rea" Ansteiki glasov! proti Francozom v Maroku. (Krutost in nečlovečnost francoskih vojakov. — Preobrat.) London, 11. sept. Zdi se, da je general Drude v Casablanci pošteno zavozil. Njegovi siccr hrabri vojaki, Arabci iz Alžira, so prave bestije, kar sc tiče plenjenja, mesarjenja in požiganja. Reuterjev urad, ki je precej angleško oficijelen, poroča, da Maročani ne sovražijo Evropejcev v obče (znano dejstvo), ampak zgolj Francoze. Bati sc je najhujšega^ ako Francoska izkrca vojake tudi v Mogadorju, kakor je storila v Casablanci. V Mogadorju je innogo Angležev, ki ne marajo francoskega varstva, ampak zahtevajo angleško. Francoski vojaki-Arabci so namreč slabi varuhi. Po-plenijo, kar jim pride pod roko in koljejo, da je veselje. — Belgijski minister Beernaert, ki igra veliko vlogo pri haaški mirovni konferenci, piše v nekem poročilu za »Frankfurter Zeitung«, da jc počenjanje Francozov v Casablanci vse obsodbe vredno. Zc leta' 1899. so velevlasti na mirovni konferenci sklenile, da sc ujetnikov ne sme moriti in jih onečaščati. Vzlic temu pa postopajo Francozi v Casablanci z Maročani hujše kot Turki. — Kar dela Francija, res ni nobena »pčnetration pacifique« — mirno osvajanje, ampak »pčnetration vio-lente« — pravo nasilje. — Kar sc tiče Nemčije pritiskajo skoro vsi listi brez izjeme na vlado, da zahteva odškodnino za škodo, ki jo je prizadela francoska okupacija nemškim trgovcem v Casablanci od Francije same, ne pa od Maroka. »Berliner Tageblatt« celo zahteva, da se poveljnika križarke »Galilee«, ki ju bombardiral Casablanco, postavi pred vojno sodišče. Pismo Iz Italije. (Ministrski svet. — XX. september. — Tržaški izgredi) R i m, 10. septembra. Tu sc je 6. t. m. vršil ministrski svet. Na predlog ministrskega predsednika Giolittija se je sklenilo okrepiti iz državne blagajne fond žveplenih rudokopov v Siciliji, da sc s tem izpodbijc tla socialistični agitaciji med ondotnim delavstvom. Potem je ministrski svet imenoval nekatere člane za upravni svet državne železnice. Minister za zunanje zadeve Tittoni jc nato informiral svoje kolege o svojih sestankih z Aerenthalom. Potem so ministri zopet odšli na počitnice. Kmalu se pa te dni zopet snidejo v ministrskem svetu, da se posvetujejo, kaj jim jc napraviti ob priliki slavnosti 20. septembra, ko frama-soni proslavljajo zavzetje Rima. Liberalno-socialistični blok namerava namreč na ta dan uprizoriti .velike protiduhovšnike demonstracije. Radikalci so kot preludij za to slavnost izdali program, kjer med drugim oznanjajo: »Pomen XX. septembra je: Osvoboditev človeške samostojnosti od sovražnega duhov-skega jarma, opomin italski domovini, da zavzetja Rima nc smatra samo za razširjenje svojega ozemlja, ampak za začetek razvoja, ki teži za popolno laizacijo človeštva.« — Generalno tajništvo zunanjega ministrstva je prevzel Bollati. — Jako značilno piše oficielno glasilo senatorja Rouxa. »Tribuna« o tržaških dogodkih od »visoke, nepristranske strani« sledeče: »Dejstvo je, da je slovenska .sodrga v Trstu bila proti italijanskemu življu nahuj-skana, čeprav se to ravno ne more imenovati napad. Res je tudi, da večinoma iz Slovencev sestavljena policija proti svojim domačinom-kričačem ni postopala energično, dočim je Italijane zapirala. Ni pa res, da bi bili vladni organi na kakoršenkoli način slovenske hujskanje podpirali. Nasprotno, oni so drugo nameravano slovensko manifestacijo potlačili. . . . Glasom informacij, ki so došla kraljevemu italijanskemu konzulu v Trstu, jc avstrijska vlada pripravljena skrbeti, da se v prihodnje taka nasilja od strani Slovencev rie bodo več godila in je že izdala tozadevne naredbe.« Političen preobrat na Francoskem. Pariz, 11. septembra. Dne 7. t. m. ie Jaures v Tivoliju s svojim govorom iznenadil vse, ki so upali, da se vendarle še vzdrži blok med radikalci in socialisti, katerega sta vodila svoj čas Combes in Jaures in ki je tako izvrstno služil sovražnikom cerkve, ko se je šlo ža ločitev cerkve od države. (O tem smo poročali 10. t. m. v »Slovencu«). Nihče še ni pričakoval, da bo Jaures sam pospešil razpad li-beralnoradikalno - socialističnega bloka. In vendar jc ta profesor filozofije in drjigače čisto dobrodušen človek z buržoazijskimi mani rami v svojem govoru poveličeval antimilitariste, dasi je dozdaj tudi v tem vprašanju bil nasprotnik Hervejev. Dejal jc, naj se ljudstvo v slučaju vojske oboroži s samokresi, cepci itd. in naj gre na buržoazijske morivce, bandite, zločince itd., itd. Ce bi kdo drug tako govoril, bi ga Clcmenccau brezdvomno spravil v zapor, proti prijatelju tolikih ministrskih kabinetov iu vzdrževalen protiverskega bloka, Jau-rčsu, pa seveda nc more nastopiti, že iz preprostega takta ne. Kaj .ic neki Jauresa napotilo, da jc šel med anarhistovske kričače? Ali hoče izpodbiti vpliv, ki ga med maso vživa Uerve s tem, da ga izkuša prekositi v njegovem brezumnem kričaštvu, ali pa nič več nc računa na bivše prijatelje, radikalcc, ki grdo gledajo protivoj. in gcneralštrajkarsko propagando socialistov. Radikalci res ne bodo več mogli računati na Jauresa. odkar je postal na-lnali še hujši kot Herve. Tudi na starega socialista Gticsde sc radikalci nc bodo več mogli opirati, ker je Guesde sicer nasprotnik antimi-litarizma, drugače pa ravnotak komunist kakor ostali. »Temps«, glasilo levega krila desnice, progresistov, sc radujc, češ, zdaj bodo radikalci morali skleniti zvezo z levim krilom desnice, ako hočejo ustvariti novo vladno večino. Potem seveda padejo zmernim republi-čanoni tako neljube predloge o osebni dohodnini, delavskih penzijah in podržavljenju kapi-talistiške zahodne železnice. Morda je to veselje še prezgodnje, na vsak način pa Jaures s svojim tivolskim govorom bloka ni podprl. Proti Pollakom na Ruskem. Peterburg, 11. sept. Vlada je zdaj zopet začela sistematično protipoljsko gonjo in sicer na sledeči način: Glasom postave od 17. marca 1906 mora vsako društvo, ki ga nameravajo ustanoviti, vložiti pri gubernatorju dotične pokrajine pravila, katere gubernator-stvo potrdi v teku enega meseca, ako se mu ne posreči v njih najti protipostavnosti in nepravilnosti. Po navadi pa vlada najde v pravilih vedno nepravilnosti iz formalnih razlogov in pravila vrne društvu z naročilom, naj se napake popravijo. Ta igra sc v poljskem ozemlju ponavlja pri vsakem društvu gotovo trikrat, pa tudi drugod. Za Poljake si ie pa ravnokar varšavski »generalgubernator« izmislil še nekaj posebnega. Izdal je namreč naredbo, da se iz vseli gubernij morajo pravila poljskih društev poslati njemu v pregled in pretres, rok pa, ki je določen za tako pregledovanje, se podaljša na dva meseca. Na ta način obstoji za Poljake pravica, snovati društva, zaenkrat samo na papirju. Hinavci. »Slovenski Narod« in zadnji »Učiteljski Tovariš« sta prinesla nek akt, ki jc bil ukraden v arhivu deželnega šolskega sveta, ali pa v dobrepoljski šoli, dokler so bili dotičnemu človeku uradni spisi izročeni v varstvo. »Narod« in »Tovariš« vpijeta, koliko trpi učitelj-stvo vsled tajne kvalifikacije, nič pa ne povesta, da se tisti akt tiče g. Jakliča, in da so tako delali ž njim nadučitelji in nadzorniki, zvesti somišljeniki »Učiteljskega Tovariša« in »Slov. Naroda«. Da naši ljudje spoznajo vso lumpa-rijo, ki so jo uganjali nadučitelji iu nadzorniki z Jakličem, prinašamo tudi mi dotično vest iz »Učiteljskega Tovariša«: Iz črne knjige slovenskega učiteljstva: Slučajno je nam prišel v roke zanimiv dokument, ki dokazuje jasno, kako nujno potrebno je, da se odpravi tajna kvalifikacija učiteljstva, ki odpira široko vrata najpodlejšemu de-nuncianstvu. Pred leti ic prosil neki učitelj na Kranjskem za definitivno nameščenje. Okrajni šolski svet je nato pozval njegovega predstojnika, naj izreče svoje mnenje o njegovi kom-petenci. Nadučitelj, torej stanovski tovariš prositelja, je poslal na ta poziv okrajnemu šolskemu svetu tole poročilo, ki ga priobčujemo v nemškem originalu, ker bi v prevodu preveč izgubil na svoji klasičnosti. Dotično poročilo slove doslovno tako-le: »Nach der Gesiunung des gehorsamst Gefertigten zeigt der liieror-tige Lehrer N. wenig Eifer und Pflichtbevvusst-seins fiir die Schule. Er spricht gern von Be-urlaubungen; so \vollte er im Laufe des ver-gangenen Schuljahres trotz seiner guten Gc-sundheit um einen langeren Urlaub bitten, um in ein Bad zu gchen, \vas er aber \vegen Gcld-marigel unterlassen liatte. Er spricht gern, \vie er frei \verden komite und vvas die Schul-kinder nicht zu lernen brauchen, cinc beson-dere Abscheu zeigt er gegen das Deutsche in der Schule. Er ist ein leidenschaftlicher Be-richterstatter in versehiedenen Zcitunger, als »Slovenski Narod« und »Slovenec« u. s. \v. und hat sowohl in der Stadt, wie auch auf dem Lande seine Gesinnungsgenossen, die er oft besueht, als ihm seine Geldverhaltnisse und Zeit erlauben; liatte er Geld und Zeit, so vviir-den diese Besuche inmier dauern. Die Disciplin bei seinen Schulkindern lasst viel zu vviin-sehen iibrig. Es ist eine Freude, durch das Offnen der Thiir ud der Fenster die Temperatur im Schulzirnmer zu erniedrigen, um dann iiber die Kiilte in der Schule zu klagen. Er will sich liberhaupt in alles mišehen und alles nach seiner Mode anordnen. Er will liier einen Vor-schussverein griinden, einen Leseverein oder Čitalnica erricliten, eine Industrieschule, Spi-tzenklopplerei, Topfmacherei. etc. griinden. Man hat sogar geličirt, dass er mit seinem Anhange das lobliche k. k. Bezirksgericht von .....in das neue Haus des X. Y. nach Z. iibersetzen \vird. Da er in die Zeitungen im-mer Artikel einschickt, so ist der gehorsamst Gefertigte fiir sich vollkommen iibcrzeigt, dass N. der Verfasser jener Zeitungsartikel ist. vvei-che anlčisslich der Lehrerversammlung im ge-hassigcn Tone gegen die deutschen Lehrer diuses Bczirkes gcschricbcn werden; denn N. hat sogar iiber die R—r im spottischen Tone in cinem Blatte geschricben. Er hat viel ge-schrieben in »Dom in Svet« iiber die Krainer und die Bevvohner in X., bei vvelehen er sich verhasst gemacht hat. Er schreibt iiberhaupt iiber alles, vvas ilim nicht iicb ist, besonders gern haut er iiber Gottschec und Gotschcer und iiber alles, \vas in Gottschec ist. wenn auch oline Grund. Weil er schon jctzt, in pro-visoriseher Eigenschaft das macht, so ist aller Grund da, dass er in definitiver Eigenschaft viel energiseher auftreten wird, denn er vvill sich auf jeden Fall »bcriihmt« niacheii und als Wohlthc'iter seiner Geburtspfarrc und des Slo-vcncnthunis geltcn. Der gehorsamst Gefertigte hat schon mehrere Lehrer an seiner Schule gchabt, aber so einbildcnd und politiseh und »corios« vvic der, vvar noch keiner. Die lob-lichen kk.k. Behordcn vverden hoflichst gebe- ten. nicht zu verrathen, dass der gehorsamst Gefertigte diese \vahren Zcilen gesehrieben hat. — Z. Z., Schulleiter.« — Na temelju tc de-nunciacijc je okrajni šolski svet poslal dež. šolskemu svetu poročilo, v katerem pravi doslovno tole: »Mit Rilcksicht auf die pronon-cierte Parteinahme des Lehrers fiiu politisch-nationale Bestrebungen, die bereits Anlass zu versehiedenen Recriminationen gegeben ha-ben, nicht zum definitiven Lehrer zu ernen-nen.« — Dotični učitelj na to res ni bil definitivno nameščen. Ta slučaj, ki smo ga zabeležili, osvetljuje bengalično vso nemoralnost tajne kvalifikacije. Naj bi kompetentni krogi to vendar enkrat uvideli ter se potrudili odpraviti demoralizujočo napravo tajne kvalifikacije. Tako so delali z učiteljem takrat, ko je v naši deželi liberalizem gospodaril. Denunci-rali so in prosili, da denuncijacije ostanejo tajne! Mi pa pravimo: Priobčite vse. kar ste uradno lagali o Jakliču, pa nikar ne prikrivajte imen. kakor zgoraj. Kakor ste zgoraj navedeni akt ukradli, tako pokradete lahko tudi druge akte! Ce se dobro spominjamo, je na dobrepoljski šoli v minuli dobi izginil vsak akt, na katerega se je g. Jaklič kdaj hotel sklicevati. Sedaj vemo, kam so akti prehajali iz slovanskega sveta. sl Delovanje krščansko-socialnega delavstva na Moravskem. Te dni se je vršil v Brnu letni zbor »Všeodboroveho sdruženi krest. soc. delnietva« za Moravsko in Slezijo. Po tajnikovem poročilu je »Sdruženi« zelo krepko poseglo po prizadevanju svojih članov v deželne in drž. volitve S tem se je organizacija le utrdila. O naraščanju zveze pričajo najboljše le-te številke. H koncu i. 1904 jc bilo pri »sdruženi« 1211 članov, 1. 1905 do 1978, 1 1906 5471. I. julija 1907 je znašalo število članov že 10.820 in dne I. avgusta že 12.000 članov. To je že lepo število, ki ga moraio sovražniki upoštevati; zavoljo tega moravski socialni demokratje tako besnijo zoper krščansko-socialno zvezo. Denarni promet zveze je lani znašal 39.358 kron, letos pa že 121.000 K. Skupni rezervni fond znaša letos 53.000 kron. sl Ruski pesnik milijonar. Znani ruski pesnik K Tofanov jc nepričakovano podedoval po svojem dedu 1,500.000 rubljcv. Srečen pesnik! sl Shod ukrajinskih igralcev bode se vršil v Harkovu dne 16., 17. in 18. septembra. Shoda se bodo udeležili vsi igralci ukrajinskih gledališč v Rusiji, katerih ie sedaj že 29. Namen shoda je ustanovitev društva ukrajinskih igralcev. . sl Bogastvo galiških Rusinov v Ameriki. Gališki Riusini se najbolj izseljujejo v severnoameriško Kanado. Izseljujejo se tja kot kmetje. Imajo tam že 76.376 farm; vsaka farma ima vrednost 30—40 tisoč kron. Tako imajo Rusini v Kanadi močno gospodarsko podlago. Vse premoženje tamošnjih kusinov znaša po poročilu rusinskega lista »Kanadski farmar« 800 milijonov kron. Letni dohodki posestnikov znašajo 150 milijonov kron. sl Shod starorusinskih akademikov vršil sc ic v Brodili (v Galiciji). Na shodu so predvsem sklenili širiti omiko med rusinskiin ljudstvom z ustanavljanjem čitalnic in s predavanji iz raznih znanstvenih strok. Shod je hkrati sklenil pomagati kmetom pri ustanavljanju gospodarskih društev, kazim tega bodo starorusinski akademiki izročili državnemu zboru prošnjo, ki bodo v nji prosili za ustanavljanje učnih stolic ruskega jezika, prava in slovstva na nekaterih avstrijskih univerzah in obenem bodo zahtevali poduk ruskega jezika v srednj;h šolali. V ta namen se bodo v vzhodni Galiciji nabirali podpisi, ki se priložijo tozadevnim prošnjam. sl Dr. Aleksej Leonidovič Petrov, profesor peterburške univerze, je obiskal te dni Turčanski Sv. Martin na Slovaškem na svojem potu iz Budimpešte v Peterburg. Na Ogrskem je namreč proučeval v arhivih zgodovino zveze med ogrskimi Rusi in pravoslavnimi Slovaki. Na Ogrsko ga je poslala znanstvena akademija v Peterburgu. sl Ruski židje bežijo pred kolero Lvov-ski »Ruslan« piše: Pri vseh nesrečah in nadlogah, ki so v zadnjem času obiskale Rusijo, manjkala je še kolera. In ta je sedaj prišla. Iz mnogih krajev evropske Rusije se poroča v Peterburg. da .ie tam zbolelo in umrlo nekoliko ljudi vsled kolere. Rusko ljudstvo že navajeno raznih nesreč, sc ne briga veliko za to novo nadlogo. Največji strah radi kolere imajo pa židje. Iz okuženih krajev tru-moma bežijo, in to v Galicijo, ki jo smatrajo za svoj eldorado. Ako v Galiciji izbruhne kolera, bodo tega krivi židovski izseljenci iz Rusije. O tem bi imeli merodaini faktorji v Galiciji bolj premišljevati. sl Shod poljskih pevskih društev v Ameriki. H koncu avgusta sc je vršil v Cleve-landu shod poljskih pevskih društev v Ameriki. Prvi dan so društva priredila koncert; drugi dan je vsako društvo posebej pelo za nagrado in tretji dan ie bilo zborovanje vseh društev. sl Zveza Židov Poljakov. Pod tem naslovom se je v Varšavi ustanovilo po prizadevanju nekaterih odličnih varšavskih Židov novo židovsko društvo. Namen društva bode vzgoja otrok v poljskem duhu, popolna odstranitev nemško-židovskega žargona, I itn r-gija v poljskem jeziku, višja izobrazba židovskih duhovnikov v poljskem jeziku, zveza s krščanskimi društvi na gospodarskem polju, popoljščenjc imen in vobče odpravljenje vseli narodno-židovskih spominkov, kakor n. pr. kaftana, prejzov, ki so nastali v dobi prega- njanja Židov, da bi se namreč židje lahko razločili od kristijanov . sl Bolgarski list v Odesi na Ruskem. V Odesi jc začel izhajati bolgarski list pod naslovom »Blgarska Misl«. Listov urednik je Asjen Kalev, izdajatelj lv. Todorov. List izhaja enkrat na teden ter stane v Rusiji dva rublja, v tujini 8 frankov. List bode ogledalo življenja Bolgarov, bivajočih na Ruskem, in njihovega duševnega stremljenja. sl Petindvajsetletnica pesniškega delovanja velikega kneza Konstantina Konstan-tinoviča. Leta 1882 je izšel za mesec avgust 8. zvezek ruskega velikega mesečnika »Vest-nik Evropy«, v katerem je bila tudi objavljena pesem »Psalmopevec David«; mesec pozneje ie pa izšlo v istem mesečniku pet pesmi pod naslovom »V Veneciji««. Pod vsemi temi.pesmimi sta bili črki K. K. Šele pozneje se je izvedelo, da je avtor teh pesmi veliki knez Konstantin Konstantinovič. Leta 1901 je veliki knez izdal svoje verze v zbirki »Stihotvorenija«, V zbirki je mnogo verskega čuvstva in opisov prirode in vojaškega življenja. Najboljše so v ti zbirki balade pod naslovom »Uvolen« in »Umer«. Mnogo pesmi velikega kneza je bilo prevedenih v tuje jezike. sl Poljski spisi v esperantskem jeziku. Pariška knjigarna Hachette & Cie. je izdala znano povest »Faraon«, ki jo je spisal poljski pisatelj B. Prus, v esperantu. Povest je pre-vel dr. K. Bein, varšavski zdravnik, ki je pod psevdonimom dr. Kabe znan v esperant-ski književnosti in ki je že v esperantski jezik preložil več spisov Sienkievvicza, Siero-szevvskega, Orzeszkovve in drugih odličnih poljskih pisateljev. Ti prevodi, zlasti povesti Orzeszkovve »La interrompita kanto« iu Sie-roszevvskega »La fundo de 1' mizero« se veliko čitajo ter širijo tako po celem svetu slavo poljske sodobne književnosti. sl Kako se Poljaki borijo s prusko ha-kato. V »Gazeto Grudziansko« se poroča, da je neki poljski kmetič pri Rakonievicah na Poznanjskem kupil 15 oralov zemljišča, na katerem je sezidal skedenj in hlev. Hotel je tudi sezidati hišo za stanovanje, a po sedaj obstoječih protipoljskih predpisih mu tega pruski uradi niso dovolili. Ker je pa izvedel, da ima domači gostilničar voz, kakoršnega rabijo cigani za stanovanje, ga jc kupil, zapeljal na svoje posestvo kakih 40 metrov od skednja ter ga je pripravil za stanovanje svoje družine. Nemudoma je prišla pruska politična komisija, toda ni opravila ničesar, ker voz je na kolesih in se more premikati semtertja. V tem vozu ima kmetič dve postelji, železno peč, mizo in nekoliko stolov. Za zimo namerava voz obložiti s slamo in mahom, da bi v njem njegova družina ne zmrznila. sl Hakatizein v številkah. Pruski hakatisti so imeli te dni v Bidgošči svoje letno zborovanje. pri katerem je tajnik poročal o delovanju društva; iz tega poročila navajamo nekoliko številk. Dne 1. julija t. I. je imel »Ost-markverein« 45.500 članov in sicer na Poznanjskem 11.167 (4446 uradnikov, 1053 učiteljev, 2.473 obrtnikov in rokodelcev, 129 zdravnikov in odvetnikov, 219 veleposestnikov, 2.548 manjših posestnikov, 299 zasebnikov.) V zahodni Prusiji je imelo društvo 7.891 udov, na Pomerjanskem 1.937, v vzhodni Prusiji 3.729, v Šleziji 8.500 udov, v vseh drugih nemških deželah 13.064 članov. Podružnic je imelo društvo dne I. julija 429. Vse premoženje vkup znaša 316.690 30 mark. sl Ruski deželni »sobor«. Ruski list »Pet. Ved.« nasvetuje, da naj se za rusko državo uvede deželni sobor; list namreč vidi v deželnem soboru rešitev Rusije. Sobor po mnenju Isita bi bil ustanovljen po le-teh načelih: 1. Deželni sobor bi bil zložen iz inteligentnih in sposobnih poslancev, katere bi si car sam izbral. 2. Car bi prpdlagal saboru vprašanja. 3. Sobor bi ne imel postavodajavne inicijative. 4. Ministri bi ne imeli nobene zveze s sobo-rom; dajali bi soboru samo informacije. 5. Po izvršitvi svojega dela bi bil sobor vsakokrat razpuščen; pred razpuščerijem bi sobor izvolil odbor, ki bi sklepom sobora dal obliko postav, ki bi se predlagale naravnost carju v potrditev. sl Za vzgojitelja otrok bolgarskega kneza jc bil imenovan bolgarski minister trgovine in pol.iedeljstva, dr. N. Genadiev. sl Slovak! se gibljejo. Iz Turčanskega Sv. Martina na Slovaškem se javlja, da voditelji slovaške narodne stranke začenjajo »organizacijsko akcijo« na Ogrskem. Prihodnji teden bodo se vršili ljudski shodi v Turčan-skem Sv. Martinu, Trenčinu, Priliovu, kil-žoniberku in Bobrov u, na katerih bodo govorili poslanci Hodža, Bella in Skyčak. sl Zveza Nemcev v Galiciji. Pred kratkim ustanovljena »Zveza Nemcev v Galiciji« je izdala sedaj izjavo, v kateri pravi, da hoče povzdigniti moralni in duhovni razvoj galiških Nemcev ter utrditi njihovo narodno zavest. Društvo hoče svoj namen doseči s tem, da bode izdajalo nemški list v Galiciji, prirejalo predavanja in nemške slavnosti ter ustanavljalo nove nemške šole ali pa žc obstoječe nemške šole podpiralo s pomočjo »šulferaj-na«. Nadalje se bode »Zveza« borila za pravice Nemcev v Galiciji in razširjala mir in slogo z drugimi narodnostmi v Galiciji (?). Omeniti moramo, da o stiskanju galiških Nemcev se nit govritj ne more. Odkar se je uvedel' poljski in rusinski jezik kot učni jezik v gališke šole, nehalo je naseljevanje Nemcev v Galiciji iu maloštevilne nemške družine so se v Galiciji popoljščiie. Čemu se je torej ustanovila ta »Zveza«? Bržkone zato, da bi v Galiciji širila germanizacik) pod egido pruskih »kulturtregerov«. Ivan Podanik ml. LJubljana - - - stari ti) sten. 10 SalMno Maso CD Zmerne cene I Zelo praktične obleke za priporočata po najnižjih cenah 2014 6 - 2 Gričar & Mejač — Prešernove ulice 9, Ljubljana, Prešernove ulice 9. 25 Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti da sem si nabavil najnovejfii ,' 4 24_5 voz za prevažanje pohištva teporočam za selitve in razne druge vožnje cpe°nanhajnižiih Konečno priporočam svojo zalogo premoga in drv MARTIN LAHI P E RT, Ljubljana, Kolodvorske ulice. em mizar, Kranj, štev. 56 Anton Drukar svojo zalogo raznovrstne FJSn ž oprave ————— iz mehkega in trdega lesa. Us°l'a si tudi sl. p. n. občinstvu naznaniti, da je otvoril za ——— mesto Kranj in okolico nov ———— nnOrPhni 7nnnrf kier bo ime| vedn°,,a razpoko vsako- 4Moi,«Zw °d S?m Si Sedai !ako uredil- da se z naivečjo pozornostjo ravna s perilom ■ H ^ ^ obleko, bluzami, preprogami itd. in morem prevzeti jamstvo. Cene so povsem zmerni B ■ K številnemu obisku vabi najvljudneje z velespoštovanjem AnfOn ŠarC. V " -----mS OPEKO-ZIDAKE 1863 20- 3 se dobi v poljubni množini v parni opekarni Jos. Lavrenčiča v Postojni, o LJubljana, Sv. Pefra cesfa 8. Izdelovanje perila in oprem za neveste. Prevzema vse vrste perila v izdelovanje po najnižji ceni. : Inventurna prodala: _ B- ■__■ ■__• . ... dokler je kaj zaloge po globoko znižanih cenah Opuščene vrste švicarskih pletenin, perilo za dame, srajce za gospode, posamni namizni prti in ser-vieti ter drugi predmeti. ME«KI VAJENEC ki bi imel veselje do mesarske obrti, pošten in priden, se sprejme. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 1968 8 Polten, priden, ročen 19.9 12 mesarski pomočnik kafer! se na razsekavanje dobro razume, kakor tudi pri teletih In pre-Jlčih vsega dela vajen se sprejme s 1. oJUobrom. Kje, pove Iz prijaznosti upravništvo tega lista. Za 18 gld. dobi se: za gospode: Površnik ali zimska suknja Sacoo obleka mmmmmmm Posebne hlače hmmhmmm Modni telovnik mmmmmm Bogata zaloga konfekcije za gospode, dame, dečke io de-klice do najfinejše kakavosti po čudovito nizkih cenah. Za 18 gld. dobi se za dame: Modni paleto« ali jopa i Kostum HMMMMMMI Pelerino z kapuco mmi Modno krilo mmmmmi Bluza hmhhhhhmi Angleško skladišče oblek 0. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 5 r 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu elek trične postaje se oddajo v najem takoj ali za pozneje. 1899 Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg. Za 9 gld. dobi se: za dečke: Površnik ali zimska suknja Obleka hmhnhmmhmm E osebne hlače mhhhmmh epioa hhhhmMHhhh 2025 3-2 Za 9 gld. dobi se za deklice: Paletot ali jopica mmmm« Cela obleka mmmmmmm« Pelerino z kapuco mhmmi Cepiča mhhmhhmmmi