XII). letnik.
V Gorici, dne 2(5, oktobra 1005.
43. številka.
lovensKo ljudstvo n a'fr,
1—
NaroCu no in n znanila »pr upra vništvo, Gorica, ScmeuiSka ulica St. 1(1. Posamezne Številke so prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjakom brega (Rivu Corno) St. I t pc 8 vin.
Oglasi in poslanico se računijo po potit vrstah, in sicer: de se tiska enkrat 11 vin., dvakrat 12 vin., trikrat IU vin. Večkrat po pogodbL
Izdajatelj in odgovorni arednik: Ivan Bnjt v Gorici.	Tiska	„Nnrodnn	Tiskarna”	(odgov.	J.	Mbrušič)	v	Gorici.
Izhaja vak četrtek oh 11. tiri dopoldne. Rokopisi se ne vra-čajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu r.naSa za celo leto i krone, za pol leta 2 krom. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 5 K, zu druge dežele izven Avstriji! 6 K.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vct-turini St. 9.
Goriški municipij in Slovenci.
Da goriški magistrat ni naklonjen Slovencem, da Slovenci tamkaj ne uživajo nikakih udobnostij, to je znana stvar. Gotovo je tudi, da magistrat mesta Gorice deluje na vbo krplje, da zmanjša število Slovencev v Gorici. To jasno kažejo vsa opuščenja in dejanja mestnega magistrata.
Pred tremi leti vložilo je nekaj sto Slovencev, največ delavccv prošnje za priznanje domovinske pravice v mestu Gorici. Pretekla so žo tri leta, a prošenj slavni magistrat do danes še ni rešil.
Mestni magistrat bi moral namreč prošnje ugodno rešiti, ker so bili dani vsi predpogoji, od kojih je odvisna pridobitev domovinske pravice. Vsi dotični prosilci so že .več kakor 10 let nepretrgoma v Gorici, so tukaj stalno bivajoči, dosedaj neomadeževanega življenja, se preživljajo s svojim delom ter od javne milodarnosti niso nikdar nič zahtevali. Raje kakor da ugodno reši prošnje in prizna slovenskim prosilcem domovinsko pravico v Gorici, mestni magistrat prošenj, ki čakajo že tri leta rešitve, sploh ne reši.
Tako pa mestni magistrat ni postopal nasproti italijanskim prosilcem. Kolikor nam je znano, je magistrat vse prošnje italijanskih prosilcev že rešil, kar je čisto umevno, ker on želi, da se italijanski živelj v Gorici krepi.
Kaj poreče namestništvo v Trstu k tako počasnemu in pristranskemu poslovanju mestnega magistrata, bomo videli.
Kakor znano vsakemu, ki prihaja ob sejmih v Gorico, prodaja veliko število ljudij svoje izdelke in pridelke ob sejmih na Travniku. Mej prodajalci so zastopane razne narodnosti: Italijani, Slovenci in tudi mnogo Nemcev. To Be dogaja že mnogo desetletij in do zadnjega časa ni našel mestni magistrat oziroma tržni komisar povoda, da bi jednega ali drugega preganjal. To slednje pa se je zgodilo v zadnjem času Slovencem, kojim se je brez vsakega vzroka kar čez noč
LISTEK.
Meh izlet iz Gorice na prijazni mirenski ..Grad".
Nekega lepega poletnega jutra pride moj prijatelj ter me povabi na kratek izlet v bližnjo goriško okolico in sicer na prijazni mirenski „Gradu. Rečeno, storjeno. Takoj jo udariva po mestnih ulicah proti južni strani solnčne Gorice, od koder se vije proti jugu bela državna cesta Bkozi prijazni Miren v Trat, glavno mesto Primorskega. Po enourni hoji do-speva do .Velikih roj', ki se razprostirajo na desni strani ceste do železnične proge južne železnice. Tja se hodijo vežbst vojaki tukajšnje posadke. Na levi strani ceBte se nahaja obsežno pritlično poslopje, v katerem je c. kr. zaloga smodnika. Ne mine še četrt ure, ko dospemo do mirenskega pokopališča, ki leži na desni strani ceste na nekoliko vzvišenem prostoru. Na pročelju tega kraja miru in počitka se blišči napis: .Kratki so dnevi človeka.“ Poleg pokopališča se križata državna cesta in Btara pot „Strada alta*, po kate i so hodili stari Rimljani iz Italije v slavno Emono — sedanjo Ljub-
prepovedalo še nadalje prodajati ob sejmih svoje izdelke na Travniku. Prepovedalo se tega ni Italijanom, kar je čisto naravno, ker oni so domačini ; prepovedr.lo Be pa tega tuni ni nemškim trgovcem, ki niso domačini in pred kojimi bi morali imeti domačini Slovenci vsekako prednost. Opravičena je domneva, da se je Slovencem prepovedalo prodajati na Travniku samo zaradi tega, ker so Slovenci, in z namenom oslabiti slovenski živelj v Gorici.
Upamo, da bode slavni mestni magistrat to krivico popravil in dopustil kupčijo na Travniku tudi slovenskim prodajalcem, ki so domačini in morajo iz svojih dohodkov plačevati tudi občinske doklade.
Tudi najnovejše započetje mestnega magistrata dokazuje, da ima namen preganjati Slovence. Mestni magistrat je začel namreč z izgonom, koji po največ zadene Slovence. Nič slabega čuteča oseba, ki nu zna italijanskega jezika, dobi italijansko obvestilo, v kojem se ji nalaga, da mora zapustiti Gorico v 30 dneh, ker ni v Gorico pristojna in ker nima toliko sredstev, da bi se sama preživljala Dbogi revež, ki res ni v Gorico pristojen, a pošteno živi od dela svojih rok, ali od svojih prihrankov, se ne zmeni za oni list, ki ga je dobil od magistrata ; ne stori posebnih korakov, ker teh ne zna, da se obvaruje pred posledicami. V 14. dneh postane obve-vestilo o izgonu pravokrepno in ubogi Slovenec mora odriniti iz mesta, in če ne prostovoljno, iztirajo ga šiloma iz mesta.
V	ilustracijo navedemo samo jeden slučaj. Izgonsko obvestilo je dobila neka stara ženBka slovenske narodnosti, ki prebiva že nad 60 let v Gorici. Došla je v Gorico kakor dekla in si pozneje prislužila s svojo pridnostjo in varčnostjo lepih novcev. Že precej v letih je na-pominana poročila nekega uslužbenca pri mestnem magistratu, ki je bil priden in varčen mož. Prihranila sta si precej denarja, tako da vdova sedaj lahko živi
Ijano — glavno mesto Panonije. Par korakov od križpotja dospeva v vas — Miren. Tu se vrste na obeh straneh ceste prav lične hiše, med njimi dve klesar-nici, kjer se obdelava kamen. Nekoliko niže se odcepita na „Potoku‘‘ dva stranska klanca, eden na desno, drugi na levo in oba vkreber. Prvi je spočetka širji in se imenuje „Ovčji stan“, ker so tu nekdaj zbirali vaški pastirji ovce, da jih poženo na pašo. Po tem klancu, ki postaja čimdalje ožji, dospeva na takozvani „Breg“, kjer stoji mala kapelica z ličnim kipom M. B, ki so ga postavili Bregovci pred dvema letoma. Ta kraj leži na zahodni strani proti Sovodnjem. Z Brega vodi drugi klanec v „Vasu, kjer se dviga veliko poslopje s svojim starim zvonikom, namreč cerkev sv. Jurija. Pred cerkvijo se nahaja lep vodnjak s studenčnico. Hitro za vodnjakom se vspenja klanec mnogo bolji od prejšnjih in vodi v „Fa-rož", kjer se dviga župnišče, kaplanija, šola in mnogo drugih ličnih hiš. Od tu prideva na „Lasec‘, ki se razprostira na ushodni strani proti Biljam. Z Lasca dospeva po drugi ulici na mali trg „Pri Berlinu*. Na levi strani tega trga se dviga lepa hiša z obsežnim vrtom, pri-
od prihrankov. Vkljub temu ko jo je hotelo izgnati iz mesta in le slučaj je nanesel, da je zamogel pisec zanjo j napraviti vse potrebno, da se izgjn j prepreči.
Poznamo v Gorici veliko oseb, ki so italijanski podaniki in žive od samih milodarov, a te se pusti v miru in se jih ne iztirava iz mesta, in to samo zato, ker so Italijani.
Jasen je namen magistrata, s preganjanjem slabiti slovenske vrste; a to se jim ne bode posrečilo, pomagale jim ne bodo tudi krivice, ki jih delajo. Število Slovencev v Gorici se bode vkljub temu množilo, kar nam dokazuje preteklo desetletje. Ako mestni magistrat od svojega dosedanjega početja ne bode odnehal, znali bodemo poinkati tudi postavna pota, da se navedene krivice odstranijo.
D.
Volilna reforma.
(Govor dr. Šušteršiča v drž. zboru dne 6. oktobra.)
*	(Konec.)
Ako pa govorimo o reformi parlamenta, po moji sodbi ne smemo ostati le pri poslanski zbornici (Čujtel), ampak moramo misliti tudi na gosposko zbornico.
Tudi gosposka zbornica ni kos svoji veliki nalogi. Ne tajim, da so v gosposki zbornici zbrani visoko učeni, izkušeni, omikani, ugledni in vse časti vredni možje. Vse to priznam. Toda gosposka zbornica nima stika z ljudstvom, nima zveze z javnostjo. Gosposka zbornica ne čuti in se ne zaveda, da je za svoje sklepe in večkrat za osodepolna glasovanja odgovorna široki javnosti.
Gosposka zbornica se zaveda odgovornosti edino le na zgoraj. To pa, gospoda moja, je premalo. Parlament ni orodje .jjadarjevo. Parlament mora biti izraz ljudske volje, po parlamentu hoče ljudBtvo, prebivalstvo govoriti z vladarjem.
Tudi gosposka zbornica bi ne smela prezirati te naloge. Ako pa si ogledamo
pravna za letovišče. To jo dal napraviti znameniti kapitan Josip Marušič. Ta nepozabni dobri mož je večkrat preplul okoli sveta tor pri tem prestal marsikatero nevarnost, izmed katerih naj omenim le eno. Ko pluje neke temne noči po indijskem oceanu, napadejo nenadoma morski roparji njegovo ladjo ter povežejo vse njegove pomorščake, le njega ne, ker se je poslužil zvijače. Za odkupnino so zahtevali roparji veliko svoto denarja, katero jim je kapitan obljubil izplačati, kadar priplujejo k obrežju. Toda ko bo prišli do svojega cilja, prišla mu je pomoč na dano znamenje. Hitro so oprostili njegove pomorščake ter povezali morske roparje, katere je potem doletelo zasluženo plačilo. Omenim naj še, da je temu radodarnemu kapitanu pri ti priliki osivela glava od strahu.
Oprosti, dragi čitatelj, ker sem s svojim popisom šel predaleč. Na desni strani omenjenega trga stoji druga lepa hiša, posest tovarnarice kož in usnja g. K. Drufovka. Ob obeh posestvih teče reka Ipava, ki deli Miren v dva dela. Od .Berlinau dospeva preko mostu na drugi breg reke, kjer se nahajata dve krčmi, dve kovačnici, kolarna in proda-
gisposko zbornic’’, vidimo, s koliko hitrostjo mu ondi delu. Človeka kar neprijetno dirne. ko vidi, s koliko hitrostjo ondi gospodje sklepajo najvažnejšo za-kono in se veselč, da so hitro gotovi. To je naravno, ne da bi hotel očitati posameznim članom gosposke zbornice, ker jo sestava te zbornice popolnoma napačna. Žito sodim, da bi se v trenotkn, ko bi se preosnovala poslanska zbornica, morala proosnovati tudi gosposka zbornica, in sicer tako, da bi koristi posameznih zgodovinskih delov le države morale imeti v gosposki zbornici svojo izvoljono zastopnike.
Menim namreč, da bi posamezni deželni zbori morali vsaj nekaj članov voliti v gosposko zbornico. (Pritrjevanje.) Tako bi našo ustavo enako nredili, kakor je največji državnik minolega stoletja uredil nemško UBtavo. Nemčija ima na podlagi Bplošne in enake volilne pravice izvoljen močan parlament v Berolinu, ki zdravo centralizuju še mnogoličnejšo državo, nego je Avstrija, s 40 suvereni, ob enem pa individualizuje posamezne države v zveznem svetu.
Enako bi dosegli v Avstriji, ko bi preosnovali poslansko zbornico v strogo demokraškem smislu, gosposko zbornico pa v smislu posamoznih dežel.
Še malo besed o takozvanem zastopstvu stanovskih koristi. S to besedo vedno zagovarjajo sedanji parlament. Dovolite mi „argumentum ad hominom“. Veleposestnik som na Kranjskem in moje koristi zastopata baron Schwegel in grof Barbo. (Veselost.) Veleposestnik sem na Štajorskem in moje koristi zastopajo grof Sturgkh in drugi viBokočislani gospodje. Advokat sem in kot tak obrtnik v Ljubljani, moje koristi zastopa moj prijatelj dr. Tavčar. (Ve-gelobt.) Za tako zastopstvo stanovskih koristi se lepo zahvalim. (VeseloBt.)
S	tem sem vam dokazal budalost takozvanega zastopstva stanovskih koristi. Koristi si morajo nasprotovati v volilnem boju in izvojevati boj za poljedelske ali industrijske koristi. Potem jih
jalna jestvin. Dalje hodivši prideva na takozvano „Grotou, tik katere je druga strojarna kož. OJ tu prikorakava po „Mo-stišču*, kjer stoji na levi nov krasen občinski dom, v katerem je nastanjena c. kr. finančna straža, poštni urad in občinska pisarna v „Konec“ s „Starim me8tom“. V .Koncu11 na levi strani se nahaja orožniška postaja. Iz „Konca“ naju pelje pot v dolenjo vas „Pri Štanti* imenovano. To ime je nastalo, kakor pravijo stari ljudje, po neki rodbini, ki
*e je priselila s Turškega. Pri „Štanti“ se odcepi na levo od državne ceste stranska pot v „Šel“ z mlinom in apnenico. Tam blizu se dvigata dva griča, eden gol in kamenit, le tu ps tam ob-rasten s kako bilko trave ali nizkim grmičevjem, drugi pa je lopo obrasten z različnim drevjem, največ z bori ter je ves zelen. Zato se imenuje gozdič, ki se razprostira po tem griča „Zelen“. Prvi grič se imennje .Goričica", drugi pa .Grad“ pri sv. stopnicah nad Mirnom. Na južni strani Mirna se vlečejo od nahoda proti zahodu kraški hribi, ki jih prav pridno pogozdujejo.
Med Mirnom in kraškirai hribi se torej dvigata proti nebu že imenovana
smatramo in v parlamentu zagovarjamo kot rosne.
Poglejmo v Anglijo, ki je klasična dežela ustave. Kaka velika vprašanja odločujejo v volilnem boju? Ne ta mala vprašanja, ki jih imamo mi, celjsko ali litomeriško, ampak vprašanja: Prosta trgovina ali varstvena carina. Ta vprašanja vznemirjajo angleški narod. O takih vprašanjih odločuje v Angliji volilni hoj. Tu se bojujejo agrarci, tam industrijci drug proti drugemu in reči smemo: Angleška zbornica je po volitvah ali agrarna ali industrijska, za varstveno carino ali za prosto trgovino. To je politika gospodje, to so volitve, ki morajo v velikih vprašanjih državi dati smer in navodilo, ob enem pa tudi narod poučiti o velikih, svetovnih ic političnih vprašanjih.
Mi se moremo tukaj prepirati, kakor hočemo. Ali je trgovinska pogodba dobra ali slaba, to vprašanje je mnogo važnejše, nego mnoga vprašanja, ki povzročajo v zbornici najburnejše seje. Carinski tarifi 1
—	To so vprašanja, ki v živo segajo vsakemu, najpriprostejšemn človeku,zadnjemu pastirju na planini, ki se tičejo njegovih koristi, a on sam ne ve ničesa
o	tem. On je ničla, nima besede, pač pa dolžnosti, da plačuje davke, služi pri vojakih, državi dela tlako. Ako pa vpraša, kje so njegove pravice, zaničujejo ga in zasramujejo v raznih uradih, ki jih vzdržuje davek ljudstva.
Gospodje I Splošna in enaka volilna pravica je nujno vprašanje. Najnujnejše je vprašanje, kdaj ta privilegovani parlament sklene volilno reformo, ki more zopet oživiti mrtvi avstrijski parlament in ga postaviti na podlago, na kateri more srečno uspevati ustavna država.
To vprašanje je prišlo v tok in se ne vstavi, dokler ni rešeno. To nas uči zgodovina vseh ustavnih držav. Naravni zakon je, da mora končno v ustavni državi zmagati splošna in enaka volilna pravica. Ne zapirajte ušes tej resnici, ne ustavljajte se temu, kar mora priti, česar ne morete preprečiti, ker to vprašanje je močnejše nego parlament in vlada. (Pritrjevanje.) Isti, ki se temu ustavljajo, bodo poraženi, uničeni. To je bil razvoj v vseh ustavnih državah, to je zgodovina vseh ustav, vseh volilnih bojev.
Po izbornem govoru g. dr. Kramara in z ozirom na to, da vlada državni zbor zopet odgodi, in vsi zagovorniki splošne in enakfe volilne pravice želimo, da se izvrši glasovanje, hočem končati in morda pri drugi priliki še nadaljevati.
Gospodje, ki zagovarjate privilegije, morete nas jntri preglasovati, toda le z brutalno močjo številke, z večino v tej zbornici. Mi pa glasov ne bomo samo šteli, mi jih bomo tudi tehtali. Vprašali bomo, koliko volilcov zastopajo oni, ki glasujejo za splošno in enako volilno pravico, in koliko velilcev zastopajo tisti, ki glasujejo proti splošni in enaki volilni pravici. In te številke bomo pojasnili ljudstvu. Med ljudstvo pojdemo in ga mo-bilizujemo, in brutalne številke, ki nas tlačijo in mortž v tem privilegovanem parlamentu, ubijemo in uničimo z brutalno številko onih, ki sloje zunaj pred vrati, katere zastopamo mi in kateri tvorijo ogromno večino v Avstriji. Gospodje, prosim vas, glasujte za nujnost predloga. (Živahna pohvala in ploskanje. — Govorniku častitajo.)
griča. Okoli Grada se vije polagoma vožnja pot, po kateri se vrste kapelice križevega pota do vrh griča. Prišedši na Grad se podava v veličastno romarsko cerkev, posvečeno devici M. sedem žalosti. Sezidana je iz samih milodarov ter ji še mnogo manjka, da bo dovršena popolnoma. Iz cerkve se podava na sv. stopnice, kjer se hranijo ostanki svetnikov, mučenikov in nekoliko lesu sv. križa. Kdor gre tja molit ter prejme sv. zakramente, dobi velikih odpustkov. Po končanem opravilu ideva pred cerkev, na jako obširen prostor, od koder se nama nudi krasen razgle*. po vipavski dolini, po celi goriški okolici in proti Italiji. S tega prijaznega griča vidiva tadi, v kako mnogih ovinkih se vije počasna Ipava, ki pa se spremeni v nalivih v močno deročo reko. Za njene brežane je Ipava velike koristi in pomena, posebno pa za Mirence, ker jim goni dva mlina, potem radi kožarskih strojarn, ki se nahajajo ob nji, konečno namaka jim tudi številae travnike in vrtove. Ko se nagledava te prirodne krasote, kreneva jo po drugi strani griča navzdol, kjer
Politični pregled.
Državni zbor. — Baron Gautsch se bodo takoj po češkem dožolnem zboru posvetoval z voditelji strank glede državnega zbora, ki se Bnide zopet 21. novembra. Baron Gautsch želi dobiti večino vsaj v dveh vprašanjih, in sicer proti vsenemškemu nujnemu predlogu, naj se Avstrija loči od Ogerske, in za začasni (.roračun, v katerem je tudi avstrijski prispevek za skupne državno stroške.
češko vseučiliščno vprašanje nn Moravskem. — V nedeljo je zveza češko-slovanskih dijakov imela shod, na katerem se je zahtevala ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem. Shod se je zvršil z manifestacijo proti mlado-češki politiki.
Nu dunajskem vseučilišču so v torek nemški nacijonalci priredili veliko demonstracijo proti profesorju dr. Wich-hoifa, ki je docenta dr. Dvoraka priporočal za izredno profesuro. Dvorak jo Čeh in zato so bile demonstracije.
Kot odgovor na adreso, ki jo je poslal pripravljalni odbor petega katoliškega shoda na Njegovo Sfetost, prinesel je apostolski nuncij autografični odgovor sv. Očeta Pija X. na kardinala Grnscha. Sv. Oče govori v svojem pismu natančno o poziciji katoliške cerkve v Avstriji, posebno o nasprostvih, ki jih mora trpeti. Pij X. označuje peti katoliški shod kot podjetje, ki mora katoliško stvar ne le pospeševati, temveč tudi braniti. Sv. Oče omenja tudi najnovejše dogodke v Avstriji, opominja vse, da bodo složni in povdarja izrecno, da pred vsa druga vprašanja je treba postaviti katoliške interese. Konečno podeluje na srečen uspeh katoliškega shoda svoj blagoslov. Njegova Eminenca bo dal ta važni akt pri otvoritvi katoliškega shoda na slovesen način občinstvu na znanje. Konferenca delegatov duhovniških obrambnih društev bo 20. novembra ob 4. popoludne. Sredo 22. novembra bo zborovalo dunajsko katehetiško društvo ; isto tako bo misijonska skupščina v dvorani misijonske hiše St. Gabrijel v Modlingu. Ob 7. zvečer pa je še slovesno zborovanje društva za vzgojo katoliških vajencev, v katerem bodo govorili P. Bong, baron Albin Spinette in dr. Alojzij G. Gruber. V Olomucu se je pod predsedstvom prezv. knezonadškofa Fr. Bauerja konstituiral tamošnji diecezanski odbor. Častnim predsednikom je bil izvoljen generalni vikar škof Weinlich, podpredsednikom grof Jaroslav Thun in Giinther Stolberg. Duhovništvo in meščanstvo Šlezije je zastopal Lorenszak iz Tro-pave. Vesti za diecezanski odbor v Olomucu podeluje prof. dr. J. Tittel v Olomucu. Za prisostvovati petemu katol. shodu je potrebna vstopnica, na kateri mora biti napisano ime udeleženca. Kdor si hoče osiguriti sedež (& 1 ali 2 kroni) ali stanovanje, mora že imeti vstopnico. Dame ne kupijo vstopnice, ne obiskujejo sej, v katerih se sklepa, pač pa slovesno seje, če imajo kako mesto v ložah ali ga erijah (žl 5 K oziroma 2 K.)
Kriza ni Ogerskem. — Na Oger-skem, kjer je zopet imenovan toron Fe-jervary za ministerskega predsednika, se pripravlja zdaj huda borba, ki nastane, ko bode vlada razpustila državni zbor, pri novih volitvah. Te volitve se bodo vršile pa šole v spomladi drugega leta. Med tem časom bo sedanja vlada vpri-zorila po vsem Ogerskem veliko agita-
stoji apnenica in opekarna ter prideva zopet na državno cesto, po kateri do-speva v „Jakobišče,‘ (Tu je bila nekdaj božja pot s cerkvijo sv. Jakoba, ki so jo, kakor pravijo stari ljudje, podrli Francozi. OJ tod torej ime „Jakobišče“), ki leži na levi strani državne ceste in k „Grabcn“, ki leži na desni strani ceste. Pri „Grabcu“ se nahaja prav velik mlin in Btrojarna kož in usnja. O J tu jo mahneva po lesenem mostu, ki veže „Grabec“ in katastralno občino Bupo (Mirenska podrnžnica, četrt ure oddaljena od Mirna na jugozahodni strani). Tu se nahaja star grad z velikim in krasnim vrtom, kjer so gospodarili nekdanji rupanski grofi nad tamošnjimi kmeti. Tik lpave leži obsežna tovarna usnja in kož na par, ki je last g. A. Jakila. Proti večeru se vkrcava tam blizo v čoln, ki zdrči z nama po Ipavi med zelenimi travniki in vrtovi v Miren. Po še ne polurni vožnji dospeva v Miren, kjer se posloviva od svojih znancev ter odrineva slednjič proti solnčni Gorici.
A. Ferjanov.
tacijo. Govorili bodo na shodih ministri, v prvi vrsti minister za notranje reči Kristolfy. Vlada ustanovila bode tndi voč novih listov, ki . bodo zagovarjali njen program. Glavni točki vladinega programa so baje : 1. Uvedba splošne in enako volilne pravice, po kateri bode imel vsak ogerski državljan, ki jo dopolnil 24. leto in ki zna pisati in čitati, volilno pravico. 2. Popolna ločitev Ogerske od Avstrije v carinskih zadevah, ki se popolnoma izvrši z letom 1817. 3 Podfžav-Ijenje komitatskih nradov na Ogerskem.
—	Baron Fejervary se nadeja, da dobi na podlagi takega programa pri prihodnjih volitvah gotovo njemu naklonjeno večino v državnem zboru.
Grof Pavel Szapary, reški guverner. — Uradni list je priobčil cesarjevo pismo, s katerim jo na predlog ministerskega predsednika in ministra za trgovino imenovan guvernerjem na Reki ogersko-hrvatskem Primorju grof Pavel Szapary. Izročeno mu je ob onom tudi predsedstvo roško pomorske ob-lastnije.
Papež iu Francozi — Papož je pisal pariškemu nadškofa kardinalu Richarda sledeče pismo: Resni dogodki, ki se gode na Francoskem in škodujejo najvišjim verskim koristim, mi aodaj zasledujemo s skrbjo. Dasi smo storili vse, da odvrnemo nesrečo od cerkve na Francoskem, hočejo nastopiti proti svetim in slavnim izročilom.
Papež opozarja duhovščino, da zahteva od njih sedanji žalostni položaj vso njihovo požrtovainost in nadaljuje: Ločitev ni našo delo in nismo odgovorni zanjo. A čutimo, da gledamo lahko z jasnim čelom nasproti dogodkom. Bog nam bo pomagal v tem položaju. Na Boga se smemo obračati v zasebnih potrebah, še z večjo pravico pa lahko prosimo njegove pomoči v težavah življenja, kadar gre za vero in za domovino, ki sta v nevarnosti. Končno poživlja papež, naj verniki združujejo s svojimi deli molitev.
Spomeuik Piju X. — V nedeljo so v Riese, rojstnem kraju sedanjega papeža Pija X. odkrili spomenik. Prisotni so bili beneški patrijarh, štirje škofje, mnogo katoliških društev in ogromna množica ljudstva.
Novi norveški kralj. — Danski princ Kristijan Friderik Karol, ki ima pod imenom Hakon IX. zasesti norveški prestol, je drugi sin danskega prestolonaslednika, rojen 3. avgusta 1872. Še mlad je vstopil v dansko vojno mornarico in je sedaj pomorski kapitan. Dne 29. oktobra 1896 se je princ Karol poročil s svojo sestrično angleško prince-zinjo Maud, hčerjo angleškega kralja Edvarda, ki je štiri leta stareja nego njen soprog.
Dogodki na Balkanu. — Turčija se odločno upira proti ustanovitvi mednarodne kontrole nad macedonskimi financami. Zastopniki velevlastij pa tadi nočejo od te zahteve odnehati, ker so prepričani, da bi bil le vsled take kontrole mogoč kak red v macedonskih pokrajinah. Zaradi tega so zastopniki velevlastij poslali porti zadnje dni če precej rezko noto, katero bo vsi podpisali in s katero zahtevajo, da se Tarčija prej ko prej uda taki zahtevi. Iz Carigrada pa poročajo, da se sultan nikakor noče udati. Ako se ne posreči nemškemu poslaniku pregovoriti sultana, da privoli v ustanovitev imenovane mednarodne kon-trale, potem odpošljejo zastopniki velevlastij Turčiji ultimatum. — Iz tega jo razvidno, da je začelo na Balkanu, zopet smrdeti.
Korejci proti Japonski. — V Koreji se pripravljajo na revolucijo, tako poročilo prihaja iz Now-Yorka. Revola-cijonarci hočejo pregnati s prestola sedanjo dinastijo in vBpostaviti neodvisnost Koreje od Japonske. V Seulu je bilo že aretovanih radi tega nekoliko oseb.
Dogodki na Ruskem. — V Petrograda Bodijo splošno, da bode car uže tekom tega tedna imenoval novo mini-sterstvo.
Nemirov na Ruskem noče biti ne konca ne kraja. V Moskvi, v Petrogradu in drugod ponavljajo se vsaki dan izgredi, ki zahtevajo mnogo človeških žrtev. V Harkovu so v pondeljek delavci plenili v prodajalnicah orožje ter bo se ž njim oborožili. Posebno so peki, ki najbolj razsajajo. Skoro ni več dobiti kruha, kajti v pekarnah ustavljeno je d*»lo, a mnogo peči, v katerih so hoteli peči kruh, so stavkujoči peki porušili. Že v torek je primanjkovalo tam kruha in živil. V pondeljek zvečer *e je v Har-
ikovn vršil shod, katerega se je udeležilo 20000 delavcev, dijakov, učencev in meščanov. Ko se jo shod razšel, je zadela množica na odielak konjeništva. Množica je začela streljati m vojaštvo. Vojaki so pa trikrat streljali. Na obeh Btraneh je bilo ranjanih mnogo oseb.
Novice.
P. n. gg. naročnikom pošiljamo poštne nakaznice, na katerih je zaznamovana še neporavnana naročnina. Uljudno prosimo vse cenj. naročnike, ki so zaostali z naro č-nino, da jo v najkrajšem času na ta način poravnajo.
Uprava ,,Prim. Lista11.
Goriški deželni zbor. — Včeraj je pričelo novo zisedanje goriškega deželnega zbora. Po slovesni sveti maši, ki je bila darovana ob ti priliki v stolni corkvi, zbrali so bo poslanci v deželni dvorani, in ločno ob 11. uri predpoludn e je deželni glavar otvoril sejo. Pozdravil je poslance v italijanskem in slovenske m jeziku, omenjal delovanje deželnega odbora tor naznanil poslancem, kateri zakonski načrti, ki so bili sklenjeni v zadnjem deželnozborskem zasedanju, so dobili Najvišje potrjoaje in kateri ne. Potem predstavil je poslancem vladnega zastopnika v osebi dvornega svetnika grofa Attemsa. Končal je svoj govor s pozivom, naj poslanci vsak v svojem jezika zakličejo trikratni živio presvitlemu cesarju. Ko je novoizvoljeni poslanec Bombig storil običajno obljubo, jo začel govoriti vladni zastopnik dvorni svetui grof Attems, ki je poslance pozdravi 1 v obeh deželnih jezikih ter jim zatrjeval, da bode vlada vedno podpirala njihovo delovanje v prid dežele. Nato je deželni glavar zaključil prvo sejo ter napovedal drugo sejo ob 5. uri popoludne. Pr prvi soji niso bili navzoči poslanci dr. Marani, dr. Tuma in conte Valentinis.
Druga seja pričela je ob 5'/a ari. Pri ti seji so bili vsi navzoči. Po preči-tanju zapisnika prve seje in došlih peticij, se je deželni glavar v toplih besedah spominjal smrti pokojnega premil, nadškofa Andreja Jordana in goriškega župana in poslanca dr. Venutija.
Poslanci poslušali so to stoje. Potem se je prešlo k dnevnemu redu. Volitev Bombiga je bila potrjena. Izvolili so se odseki in sicer: finančni, pelicijski, pravn i, šolski, kmetijski in železniški odsek. Z» tem se je izvršila volitev jednega deželnega odbornika in dveh odborniških namestnikov. Te volitve so nastalo potrebne vsled odstopa prof. Barbuča in Klančiča ter vsled smrti dr. Venutija. Zs odbornika je bil zopet izvoljen prof. Bsrbuč, za namestnika pa sta bila izvoljena poslanca Klančič in dr. Egger. Potem so še rešile še nekatere druge točke dnevnega reda in seja je bila zaključena ob 7‘/a. uri. Prihodnja seja bo v pondeljek ob 5. uri popoludne. V ti seji stavil je poslanec Falconer interpelacijo, 8 katero vpraša vlado, zakaj ni še potrjen šolski zakonski načrt, katerega je vsprejel deželni zbor v zadnjem zasedanju.
Vladni zastopnik, kateremu se je izročila interpelacija, je rekel, da bode odgovoril na njo že v jedui prihodnjih sej. Opazil pa je, da zamore že koj povedati, da nima vlada v principu nič proti omenjenemu zakonskemu načrtu in da ni zakonski načrt bil predložen v Najvišje potrjenje le zaradi tega, ker ni v zakonskem načrtu preskrbljeno za pokritje stroškov, ki nastanejo vsled tega zak. načrta, na način ki bi bil vladi po volji.
Preč. gospod Andrej Pavlica je imenovan za suplenta v tukajšnjem cent. semenišču in bo predaval o starem zakona, kar je dosedaj opravljal msg. dr. Faidutti. Msg. dr. Sadej bo predaval še dalje do imenovanja dotič-nega profesorja o novem zakonu.
Smrtna kosa. — Na Vršnem je umrl v soboto dne 21. t. m. posestnik Jernej Gregorčič v 82. letu svoje starosti. Pok. Jernej Gregorčič je bil oče našega pesnika Simona Gregorčiča. Bil je dober in priden posestnik in sploh jako razumen mož tako, da so ga vaščani do zadnjih let vedno volili za svojega zastopnika v občinsko starešinstvo, ga vedno radi poslušali in je užival sploh pri njih največje zaupanje.
Našemu pesnika izrekamo na tem mesta naše najiskrenejše sožalje. Pok. pa svetila večna luč !
V	nedeljo zvečer je umrla previ-dena s bv. zakramenti v Št. Ferjana Katarina Klanjšček rojena Humar v 80. leta svoje dobe. Pokojnica bila je mati vikarja v Gorenji Tribuši preč. g. Franceta Klanjščeka in šant ferjanskega župana g. Antona Klanjščeka. Pokojnici svetila večna lač, žalujočim ostalim pa naše presrčno sožalje.
Za ..Slovensko sirotišče11: P. n. gg. Josip Mašeru, vikar 1 K, Neimenovana oseba 1 K, nekteri dobrotniki iz Solkana 5 K, Josip Jag 50 v, Franc Blažiča 14 v. P. n. g. Les k e je nabrala v P o d s a b o t i n n 64 K 75 v, v Št. M n v r u 58 K 52 v.
Vsem dobrotnikom Bog stotero povrni in obudi velikega dobrotnika, ki ga zaupno pričakujemo.
Za Alojzijevlšče : Obč. Drežnica skopilo za prodano pšenico treh let 97 K, g. M. Ličen 1 K.
Bodoči goriški nadškof. — Koj po smrti premil, našega nadškofa Andreja Jordana so začeli rnzni listi ogibati o tem, kdo bode njegov naslednik. Prihajali so na dan z raznimi imeni. Seveda so bile vse te vesti brez vsake podlage. O takih ogibanjih piše sobotni „Slovenecu to-le: O naslednika nadškofa Jordana fantazirajo listi neprenehoma. Graška „Tagespost“ si da po svojem tržaškem dopisnika poročati, da mislijo v „Oficielnih krogih“ v prvi vrsti na dr. Flappa r Poreča, za njim na dr. Ha gl n a v Trstu. Naslednik bi postal potem v dotični škofiji Slovenec kanonik dr. Sedej v Gorici. „Tagespost“ se kar joka, ko pomisli, da bi utegnil Slovenec postati škof v Poreču ali Trstu. „Narod“, ki pravi, da se on poteguje za slovenskega nadškofa v Gorici, bi pa najbrže kar zbesnel, ko bi postal nad-Skof goriški Slovenec — dr. Mahnič! Mi smo poizvedeli, da šo ni nič določenega in da se tudi izmed gospodov, ki jih kandidirajo razni listi, nobeden ne „lasa“ za goriško nadškofijo, kakor je vedel „Narod“ povedati.
Vabilo na naročbo Tomaževe žlindre. — Člani „ Centralne posojilnice" v Gorici in dragih posojilnic po deželi, katere so v zvezi z „Goriško zvezo" v Gorici, dobivajo Tomaževo žlindro po
&	kron kvintal. Odjemalcem se izroči v slovenskem jeziku pisana knjižica, ki pouči, kako rabiti Tomaževo žlindro, in lo toliko časa, dokler ne poidejo knjižice v zalogi. Kdor hoče torej dobiti knjižico, naj se požari z naročilom. Urad „Goriške zvezo" je v ulici Vetturini št. 9, I. nadstropje.
Vspehi umetnega gnojenja na travniku kmetijske šole na Grmu.
—	Pod tem naslovom so priobčile „Dolenjske Novice" v svoji zadnji številki članek, katerega bb nam zdi vredno ponatisniti, da se tndi naši čitatelji prepričajo o koristi umetnega gnojenja. ■Članek se glasi :
Umetna gnojila Be dobro izplačajo, ako jih pravilno rabiš, če ne v prvem pa v dragem in tretjem leta. To se lahko ^povzame iz vspehov, ki bo se dosegli na kmetijski šoli na Grmu. Šola na Grma vzdržuje na „Velikem travnika" posebno poskuševališče za umetna gnojila, kjer se delajo že tri leta sem različne poskušnje z umetnimi gnojili. Vspehi teh poskaienj se natančne zasledujejo. Kar se pridela, se natančno stehta in zapiše.
VBpohi, ki so se v teka teh let pokazali, so jako zanimivi in poučni. Z« danes napisati hočemo samo vspehe, ki so se dosegli s Tomasovo žlindro in
kalijevo soljo, ki se je vzela namesto kajnita.
Vspehi so sledeči:
Na pognojenem prostoru se je pridelalo na 1 ha: 1. 1903 32 metr. cent. aena in 19 metr. cent. otave, skupaj 51 metr.	centov;	I.	1904	27	metr.	cent.
sena in 23 metr. cent. otave, skupaj 50 metr. centov; 1. 1905 39 metr. cent. sena in 26 metr. cent. otave, skupaj 65 metr.	centov.	V	treh letih	skupaj 166
metr. centov.
Na nepognojenem prostoru se je pridelalo na 1 ha: 1. 1903 24 metr. cent. sena in 15 metr. cent. otave, akupaj 39 metr.	centov;	1.	1904	22	metr.	cent.
sena in 20 metr. cent. otave, skupaj 42 metr.	centov;	1.	1905	32	metr.	cent.
sena in 22 metr. cent. otave, skupaj 54 metr. centov. V treh letih skupaj 135 metr. centov.
Če primerjamo te vspehe, vidimo, da se je na pognojenem oddelka pridelalo v teh treh letih za 31 metr. centov več krme.
Če računamo en metrski cent sena po 5 K, znaša večja vrednost 155 K.
Koliko je pa stalo gnojenje?
Za gnojenje se je porabilo na
1	ha: 600 kg Tomasove žlindre 16% po 6 80 K (z vpoštetimi stroški vožnje) 40 80 K ; 200 kg 40% kalijeve soli po 1320 K (z vpoštetimi stroški vožnje) 27-20 K. Skupaj 68— K.
Gnojenje je stalo za 1 ha 68 K.
Ako primerjamo sedaj vrednost večjega pridelka v znesku 155 K, s stroški gnojenja 68 K, se pokaže čistega dohodka aa l ha 87 K ali na oralu 49 K 59 v.
To je prav lep vspeh, ki mora spodbujati vsakega računajočega gospodarja k porabi ametnih gnojili
To pa še ni vse kar se je doseglo z gnojenjem. Z gnojenjem se je dobila tudi boljša krma, kar je tadi vpoštevati in sicer boljša zaradi detelje, ki se je pokazala v veliki meri po tem gnojenja. Ako vpoštevamo nazadnje še to, da se s takimi vspehi ne pomaga samo živinoreji, amdak da se doseže z obilnejšo krmo tadi več gnoja in boljši gnoj, ki jih ima umetno gnojenje na zboljšanje poljedelstva in sploh celega gospodarstva.
V	vojskah padlim vojakom v spominek. — Prelat moneignor Josip dr. Gabrijelčič je pred nekolikim čaBom priporočal v „Prim. Lista" županstvom in duhovnikom, da naj bi oskrbeli v vojskah padlim vojakom spominek doma ob domači cerkvi. Namen je res patrijoličen, ki v obče ugaja. Ohranil bi so javno spomin mladeničev, ki so na bojnem polju padli kot janaki za domovino. Spominek bi bil nekaka tolažba svojcem in sorodnikom, obednem pa tadi bodrilo mladeničem, navduševal bi jih za dom, za bran domovine. O tem nasvetu se je govorilo tu in tam, kar je v obče ugajalo, vendar ni povsem vstrezalo. „0b cerkvenem zidu", te besede so se tolmačile preveč besedno. Monsigoor predlagatelj je videl take spominke ob cerkvenem zidu, pa ni izrekel, da tam so tudi obenem pokopališča okoli cerkve in so torej spominki na pokopališču. Nasvet velja pa pravzaprav za spominke na pokopališču. To pa veliko bolj ustreza. Ta misel je simpatična. Že smo imeli o tem pogovore. Vsaka nova naprava vzbuja sicer pomisleke, a konečno zmaga dobra misel, koristen nasvet. Tako bodi i ta! Ni treba posebnih stroškov. Zadostuje primerno velika plošča, ki se vzida v zid ob mrtvašnici ali drugod na pripravnem meBtu, aii se postavi priramida
in vsekajo se imena, kraj in čas v vojski padlih vojakov. Vse to bi stalo lo malo Btroškov, katere bi ponekod rndi pokrili premožnejši sorodniki, drugod občina, ali pokopališčna uprava, ali vsi ti združeno po razmerah kraja in dobre volje. Tak spominek bi bil obednem lep okrasek na njivi mrtvih. Nekoliko skrbi in truda bi pač trebalo, da se poizvedo dotična imena, vendar dobra volja in vzajemna skrb bi vse to lehko zmagala, saj imena tacih oseb žive v spominu v domači rodbini. Bližajoči dan mrtvih, spomin vernih daš, bodi nam zunanja prilika k temu, da zbiramo imena in določimo obliko in kraj spomeniku domačih junakov padlih v vojski za domovino I
G.
S'ovenski petrolej. — Upanje je, da res pridemo do zajemanja domačega petroleja. Sporočili smo že, da so zasledili izvirek na Trati v poljanski dolini blizo Cerknega. Že nekako pred desetimi leti se je opazovalo, da blizo župnišča pod hišo trgovca Božič-a se širi duh petroleja. Tam izvira mali studenec in na tej vodi se je vlačila nekaka bliščeča maščoba. Sodilo se je, da to prihaja od razlitega petroleja v trgovčevi kleti. Da pa to no more biti, se je zaznalo iz tega, ker tudi više ležeči župnikov vod njak kaže znake petroleja. Začeli so maščobo izbirati, zajemati in skušali so ž njo koriti, in stvar je gorela. Zajeto tekočino so dali v Trst v preiskavo. Tam so odgovorili, da je rafiniran petrolej. Nato so si sosedje zagotovili pra-ico vrtanja, med tem pa pridno zajemajo in oporabljajo to ložo z uspehom, kajti še svetlejše gori, kot v štacani kupljeni petrolej. Pretečene dni so skupaj stopili domači možaki, ter so po akcijah zagotovili nekaj tisočakov, kot investicijsko glavnico, da začno vrtati in priti do kake gotovosti.
Blizo tam na meji Cerkljanskega in Vranskega Podplečem se je vnovič začela v pred 30timi leti opuščenem rndo-kopu pridobivati bakrena rada. Tadi ta je upanje na uspeh. Bog daj!
Murvlna drevesca. — V državni drevesnici v Gorici se bodo oddajale cepljena in necepljena drevesca. Pred dvema letoma cepljena drevesca in sicer izbrana oddajala se bodo po 50 vin. komad, neizbrana po 25 v. Sadike pa bodo 6 K po tisoč sadik. Oni, ki bi si hoteli nabaviti drevese in sadik, obrnejo naj bo do okr. glavarstva v Gorici do 15. novembra t. 1.
Sneg. — Včeraj in danes dobili smo po naših najbližjih hribovih vse polno snega.
Zaprli so Frančiška Lenardiča pokojnega Antona iz Kojskega.
Izpod čavna nam pišejo: V pod-čavenskih občinah je letos grozdje jako dobro dozorelo in je zaradi tega vino prav dobro. V občinah Vrtovin, Kamnje, Št. Tomaž in Skrilje dobi se vino po 26 do 32 K hi.
Novo poštno poslopje v Gorici.
—	Te dni se je vršil na licu mesta ko-misijonelni ogled v zadevi zgradbe novega poštnega poslopja v Gorici, katero ae bode zidalo tik postaje bohinjske železnice. Tega ogleda so se udeležili poleg namestniškega svetnika g. Alojzija Fubi-janija tudi zastopniki goriškega mesta, dežele in tukajšnje kopčijske zbornice. Zastopniki mesta, dežele in kopčijske zbornice so izjavili, da nimajo nič proti zgradbi novega poštnega poslopja, zahtevali bo pa objednem, da se imajo sedaj že obstoječi poštni oradi, nahajajoči se v mesto, ohraniti v dosedanjem stanja.
Za povečanje prometa na novih alpskih železnicah. — V ta namen je dalo železniško ministerstvo tiskati posebne brošnre, v katerih se nahajajo natančni opisi in lepe ilustracije znamenitih krajev, po katerih teče železnice. Te brošure se bodo tiskale v raznih^jezikih.
Blagoslovljcnje novega šolskega poslopja v Solkanu. — V nedeljo bodo blagoslovili v Solkanu novo šolsko poslopje na slovesen način.
Železniška zveza med Čedadom (Cividale) in novo soško železnico je prišla zopet na dnevni red. Zastopniki videmske trgovske zbornice in provincialnega zbora so se zadnjič sešli, da se zopet energično primnjo dela k uresničenju zaželjene in potrebne zveze.
Nesreča na delu. — 18-letni železniški delavec Angelj Klanjšček iz Št. Ferjana, ki je delal v Solkana, se je v sredo zjutraj ponesrečil s tem, da je prišel med dva voza, na katerih se prevaža materijal, ko sta trčila drag ob drugega. Bil je pri '4tl priliki tako močno poškodovan, da so ga morali prepeljati v tak. bolnišnico.
Odstop tržaškega namestnika.
—	Paljski list „Omnibas“ je te dai za-bilježil govorico, da namerava tržaški namestnik knez Hohenlohe odstopiti, ker se ma ni posrečilo pripraviti istrske de-želnozborske italijanske večine s hrvat-sko-slovensko deželnozborsko manjšino do sporazumljenja, kar je krivo, da ne more biti sklican istrski deželni zbor * zasedanju.
Nevarnost iredente ua tržaškem magistratu je začela spoznavati tadi osredja vlada. Vojno ministeratvo je namreč odvzelo mestnemo magistratu posle prenešenega delokroga gledč mobilizacije ter jih izročilo namestništvu.
Pasje meso mesto teletine. —
V	FroBchheimu pri Solnogradu je mesar Moser že več časa kapoval pse, jih klal in njihovo meso prodajal delavcem kilogram po 50 stotink za teletino. Slednjič je prišla stvar na dan in mesar se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Vrnila Bta se v katoliško cerkev v Jesenicah z otroci Štefan Schober in njegova žena Antonija, ki sta bila 29. sept. 1902 pristopila k protestantizmu.
(Dalje na 4. strani.)
loiiori Vrtake »{OH podi nj 6 Je dobra kava
Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
se no bi smola poffreftatl voč v nobenem noapo dlnj8t.ru, kadar bo napravlja kavlna pljafia.
i
Zahtevajta le lsvlrne zavoje i Imenom »KATHR.EINER«.
[Krojaška zadruga v Gorici^ Gosposka ulica hiš, štv. 7j
so ravnokar došle razne
Za jesenski in zimski čas
nad vse krasne novosti
V
modnega blaga:
modna volna, flanela, forštanj, možko sukno, odeje, kuverte, žime, volne itd.
V pondeljek 16. t. m. sta bila sprejeta nazaj. Odrekla sta se javno proti pričami protestantizma, izpovedala katoliško vero ter bila odvezana od cerkvenih kazni, nakar sta šla k izpovedi in prejela sv. obhajilo.
Žena zažgala moža. — V Nvre-gveri na Ogrskem sta živela zak >nska lfahoč v vednem prepiru, ker je bil moi pijanec in je vse zapil, kar je zaslužil, tako, da so živeli njegovi otroci in žena v vednem pomankanju. V petek jo prišel liahoč zopet močno pijan domov, ao je v takem stanju zvrnil na pod sobe in se ni mogel ganiti. Ženo je pa to lako razburilo, da je vzela večjo steklenico petroleja, s katerim je moža polila in potem tndi zažgala. Na vpitje otrok ao prihiteli sosedje. Ali Bnhoč je bil že v plamenu in so mu že zgorele oči. Na pol mrtvega odnesli so ga v bolnišnico. Nikake nade ni, da bi okreval. Ženo so seveda koj zaprli.
Zaplenjena Kloftičeva zbirku. — Poslanec Klofftč je razstavil v državnozborski zbornici orožje, ki so je rabili Nemci 1. oktobra v Brnu. Zbirko je nato razstavil v 'izložnici uredništva lista »Češka Damokracia“ v Pragi. Policija je zaplenila zanimivo Klofiifievo zbirko.
Golob na krsti generala Kou-dratenka. — Ko so pripeljali v odesko pristanišče krsto s truplom slavnega generala Kondradenka, ki je nmrl kot junak pri obrambi Port-Arturja, 86 je vršila žalobna svečanost. Ko se je počela božja služba, je doletel na krsto mlad golob in ostal na njej. Pozneje je Bkočil s krste na ramo mornarja, ki je držal venec nad zglavjem generala, in ostal tam do konca svečanosti. Četudi slučaj — karakterističen je.
50.000 delavccv brez del«. — Dne 19. t. m. so sklenila ravnateljstva vseh saško-tirinžkih tkalic, da ustavijo z 28. t. m. delo v tovarnah. Tako bode 60.000 delavcev brez dela.
Simplonski predor je sedaj popolnoma dovršen in se otvori železnica med Švico in Italijo spomladi 1906.
Železnica 4810 m visoko. — Na najvišjo goro v Evropi, na Mont-Blank napravijo železnico. Da bodo imeli izletniki vedno lep razgled, ne pojde zo-bokolnica nikjer pod zemljo, ampak se vzpenja ves čas nad skalami. Do sedaj bo rabili hribolazci na vrh gore vsaj 14 nr naporne hoje. Od sela Chamonix do vrha je sicer le 12 km, a pot je tako utrudljiva, po snega in ledu, da je vsak vesel, ki pride po štirinajstih arah do vrhne koče, kjer plačaš za posteljo celih 12 frankov, za navaden obed 6 frankov I Dvema vodnikoma moraš plačati vsaj 150 frankov. Poslej odpadejo vsi ti izdatki, vožnja t železnico na Mont-Blank bo dosti nižja, kakor vsi ti mnogobrojni stroški.
Tisoč ovc ukradenih. — Redka talvina se je izvršila v Debrecinu, zaradi katere se sedaj vodi preiskava. Pred par tedni je neki debrecinki meščan nakupil po okolici nad 1000 ovac, da jih proda na debrecinskem semnja. Najel je dva človeka, da ženeta ovce na semenj. Moža sta ovce odgnala, a ne v Debrecin, temuč na drugo stran. Najbrže sta ovce prodala ter si denar razdelila.
Za kratek čas.
No torej: Stric (ki je obiskal nečaka): „Dragi moj nečak, kako maš dobro piti. To, kar te^e po grlu. To mora stati mnogo denarja !u Nečak (študent): „Torej stric, sedaj vidite sami, in vendar koliko krivičnih pisem ste mi pisali.14
V dvoma: Mati: *Kaj pa delaš tak obraz ? Hči: »Moj plesalec mi je vedno stopal na kurja očesa." Mati. »Zakaj pa mu nisi tega povedala ?“ Hči: „Saj nisem vedela, da je moderno imeti karja očesa.“
Zaničevanje: Kaznjec svojemu tedanjemu zagovornika ▼ kaznilnici: „Tadi vi tukaj, g. doktor? Saj ste se sami zagovarjali1*.
Industrija: „Ako ste že 4 tedne v Rima, gosp. svetnik, ste gotovo pokazali vaši hčeri že vae muzeje P „Ni potreba, gosp. sodnik, moja hčerka mala sama".
Loterijske številke.
21. oktobra.
Tržne cene.
Za 100 kg.
K 294 —
„ 260 -
do
Kava: Coylon .
„ Portorico .	.	„
„ Santos . .	.	„	210’—	„
Slakdor..............„ 76'— „
Otrobi debele .	.	„	12 —	„
drobne .	.	„	12'—	„
Petrolij v sodu .	.	„	42’—	„
„	zaboju	.	,.	13—	„
Moka ogerska: št. 0 K 29 80 št. 1 K 28 60 št. 2 K „ 3 „ 26 20, „ 4 „ 25 40, „ 5 „ št. 6 K 22 40.
300-— 2S0 — 230 — SO-li— 13-— 43 — 13 60
27-40.
23.80
Saunig 8 Dekleva
ulica Municipia st.l.
Gorica.
Velika tovarniška zaloga Hvalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črcvljarje, in tudi za umetno vezanje (rckamiranje). V zalogi se tudi nahajajo’angleška dvokolesa „Helical Premier" in slamoreani stroji, samokresi in razne puške, lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“.
Vurnik:
Missa pro defunctis
ki jo je kritika glasbenih veščakov v „Cerk. Glasbeniku1*, „Dom in sveta", v BVoditelju“ in Slovenca1* pohvalno omenjala, dobiva se komad (sedr.j po znižani ceni) a 80 v, 5 komadov 3 K.olO komadov 5 K pri skladatelja v Št. Vidu pri Zatičini, Dolenjsko.
U
□
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, -1, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob */i kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
MM
□
Dunaj
Gradec
.11 28 89 13 31 . 3 23 78 70 18
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gtroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Raz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
0’*= JS
en — —
w m »c
co
03
Priporoča svojo zalogo raznovrstnih žepnih in stenskih nihalnih ur na zvon z donečim glasom za gostilne, kavarne, dvorane itd. po jako nizkih cenah.
Vsako popravo izvrši hitro, dobro in po ceni. Za vsako uro 1-letna garancija. Cenike razpošilja brezplačno.
Nadalje priporoča šivalne stroje najbolje vrste po tvorniških I cenah, a ne kakor posredovalci.
f Ruliinjslia šola
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici odlikovan z častno diplomo najvlšjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva tndi najfinejega, za nove maše in godove kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za njo svojim rojakom v mesta in na deželi najuljndneje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
f u Gorici, ulica Murini št. 9
Priporočam slav. Mii občinstvu svojo hu- L hinjsko šolo. Š1. no-vembrom sprejmem -več učenk. Oglasiti se je pri podpisani.
i Marija Grebenc
N	voditeljica.	C
Na prodaj
je v Dol. Vrtojbi ležeča
t
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica tekalliče Fr. Josipa st.2 (lastna hiša), In podružnica it. 20.
Ievršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor na nove maše in godove, kolače ea birmance in poroke itd. Vsa naročila iavršuje točno in natančno po ielji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
M
štev. 3, z zraven ftoječim vrtom in brajdo. Oglasiti se je pri Jakopu Gorkič, (po domače Lukčev).
Lekarna
IP.I *
CfistolMi ? Gorici
Prave In edine žel. kapljice
i znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan
po jedno žličico (Varstvena mamka) popije _ Qkrepf
ielodec, stor6, da zgine v kratkem lasu omotica in ši-votna Idnost (mrtvost). Te kapljice tndi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
'	_	(fr
Ji)
v Gorici
v. Teatro 20
4 Vik. Y«fMi
Velika zaloga oljkinega olja
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . . . „ line . , „ fineje. „ bolje , dalmatinsko ifitrijansko .
kr. 32
„ 36 „ 40 « „ 48 „ 50
Corfii kr. 56
Bari................  60
Lueea   70
Nizza „ 80
Najfineje ... gl. 1
Priporočam čč. duhovščini cerkvenim oskrbnlštvom.
v Gorici
v. Seminario 10
Prosiva zahtevati listke!
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC i ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne rfositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove araerlkamke blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
$
o
0
o
0
p
3
o
o-
o
i
Prosiva s a h t e v a t i listke!
T