Posamezna številka 10 vinarjev. šiev.102. r lisam»* i mi m Leio XLV. m Talfa p« pol« i w n Mit lote »tprt).. K 2i-~ u ea me«*« „ .. „ :I0 M Nemčijo oololotao . „ 29-— sa aatala lioaeastVB. n 35 — ▼ LJubljani aa dorni Sa eeii tate uprti.. K M*— ■a aa aiaaao „ .. It 2-— V nrwt »ra|«na« amtiii „ 1-80 ■ Sobotna Izdajal m la sala lato.....K 7*— m Hemčl|o oeloletae. m B'— sa oatalo Uoaamstio. „ 12--" ■n Imerotli h^im *-g Enostoipna petltvrata (72 mm ilroka in 3 mm visoka ali a]a proator) n enkrat .... po 30 t aa dva- in Trikrat . „ 25 „ pri večjlk Baročllih primeren popnst po dogovora. Enostoipna potltvrata po 80 t lakaja vd*k dan livjemft ae-dolja la praanlka, ob 4. ari pop. Bedna letna priloga toni rad. __Bredalštro |« v Kopitarja*! allol Arb. Ztg.«, ki si prizadeva vkljub cenzuri spraviti v svoj list ne preveč očividno kakšno resnico, je napisala kanclerjeve besede kratko malo kot naslov uvodniku. Brez obotavljanja se je grof Clam-Martinic obrnil. Hitro je vrgel pod mizo § 14, s katerim je pred njim toliko grofov in min. predsednikov prijetno in brez težave vladalo. Tako je prišlo do prvega koraka, da se Avstrija demokratizira. Če govorimo o demokratizaciji Avstrije, ne smemo prezreti, da ima ta dežela iz-vzemši nekaj zastarelih deželnih volilnih redov in relorm potrebnih občinskih Statutov v svoji ustavi toliko demokratičnih elementov, kakor največje evropske demokratizacije. Nikjer na svetu ni vlada pri volitvah tako vzdržljiva kakor v Avstriji, parlamentarni zistem Avstrijcem že zdavnaj ni več tuj, in zakonodaja varuje vsakega pred samovoljo sodišč in uprave. Napaka leži samo v tem, da se teh zakonov ne uporablja, kakor bi bilo treba. Celo v mirnih časih je mogoče celo ustavo 3 5 14 spraviti ob moč, če parlament ne zboruje. Tak paragraf je nevaren vsaki državi, S pomočjo tega paragrafa naj bi te bila udejstvila pred nekaj dnevi narodnostna izravnava na Češkem, nemški posredovalni jezik in gališka samostojnost. Bila bi usodepolna napaka, če bi bili rešili ta vprašanja z oktroijem. Ne glede na to, da tudi § 14 ne zadošča za izpremcrnbo ustave, to tudi Ncmci v Avstriji mnogo preslaboten element, da bi si mogli dovoliti luksus, da vsilijo drugim narodnostim svoje zahteve. Ne samo po številu, ampak tudi po njihovi specifični veljavi precenjujemo (mi v rajhu) nemško-avstrijski element. Glede na kulturo in na staro podedovano imetje steje sicer Nemci res na prvem mestu izmed vseh narodnosti monarhije, toda po vztrajnosti in življenjski energiji jih prekašajo avstrijski Slovani, kar dokazuje zgodovina zadnjih 30 let. Vrh tega kažejo avstrijski Ncmci mnogo manj politične zrelosti kakor Čehi in Poljaki in že desetletja ne morejo pokazati nobenega političnega čina, ki bi-bil res tega imena vreden. Čehi in Poljaki imajo močne politične zastope, avstrijski Nemci so pa razcepljeni na kakih deset strank, ki so le s silno težavo združene v nemški narodni zvezi. V takih okol-nostih bi bila oktroirana narodna sprava in vpeljava posredovalnega jezika za Nem- ce v Avstriji zelo problematičnega pome« na, Naravnost nevarna bi pa bila preureditev poslovnika za državni zbor, ker bd imeli Nemci tudi po izločitvi Poljakov 1« neznatno večino, ki bi se iepega dne mogoče izpremenila v manjšino, in potem H se dal novi poslovnik izrabiti ravno proti Nemcem. Zatorej je mogoča narodnostna sprava v Avstriji lc v sporazumu od naroda do naroda. Želja po delitvi nacijonalnih ob« močij na Češkem in po vpeljavi posredoval« nega jezika ni nemška zahteva ampak ta je »državna potreba«. Teh potreb pa ne more drugim narodnostim vsiliti tisti, ki ja sam v manjšini po številu in veljavi. O ta« kih potrebah je treba druge narodnosti prepričati. Če se vlada te težavne naloge boji in pravi, da je delo za mir važnejši kako* udejstvitev teh potreb, potem se moti. Doslej so mislili skoro vsi avstr, ministrski predsedniki, da služijo svojemu vladarju najbolj na ta način, če en narod izigravajo proti drugemu. Časi za tako politiko »o mi' nili enkrat za vselej. Kakor je gotovo, da sc narodnostno vprašanje v Avstriji ne da rešiti izven parlamenta, če hoče biti reši« tev trajna, ravno tako je gotovo, da raz. mere ne morejo ostati take kakor so bil« pred vojsko. Rešitev narodnostnega vpra« šanja bo morala biti prva skrb vlade. Mogoče jc, da bo treba v zvezi z rešitvijo narodnostnega vprašanja izpreme« niti tudi ne le ustavo, ampak ves notranji ustroj monarhije. To pa ne sme ovirati nobene vlade, da ne bi ugodila zahtevam časa. Z rešitvijo narodnostnega problema bo končana tudi demokratizacija Avstrije. § 14 bo iz ustave izginil, parlamentarni zi« steni bo prišel do veljave in ministrskih predsednikov ne bo več treba iskati le po Gotha-Almanachu. Monarhično mišljenje pri tem ne bo trpelo, ampak iz prerojenih tal bo črpalo novo moč. Na način, kako ja posegel v krizo, je pokazal cesar Karel, da razume znamenje časa in da hoče pravo.« Tako »Berlmer Tageblatt«, ki ima dobre zveze z vodilnimi krogi nemškega cesarja. Gleda sicer skozi nemško barvana očala, vidi pa vendarle marsikaj, česar naši lastni nemški nacijonalci nočejo videti, čo tudi jim je bližje, kot gospodi v Berlinu. Irpizitiji stisne gaeči. Družba sv. Vinccncrja Pavlanskcga, ki deluje na Kranjskem dobrodelno že 40 let, je sklenila spričo neizmernega gorja svetovne vojske kar najbolj poživiti svoje delovanje in razširiti svoj delokrog po vsej deželi. Izvesti hoče s principom krščanske TiHt? sem se poslavljal od prijazne Sedmogra-ške. Še en pogled proti Avstriji, še en pozdrav tja na daljni jug, proti lepi slovenski domovini in pogrezati smo se začeli dalje na Rumunsko, mimo podrtih vasi ob straneh veličastne gore, iz daljave pa nam je prinašal veter prvi pozdrav na tuji zemlji: grmenje topov. Drčali smo skozi požgano mesto Ru-kar, ob cesti mogočne utrdbe, žične ograje ter volčje jame. Ustavili smo se v Drago-sloveni, kjer sem srečno prišel do svojega oddelka. Zadeti je bilo treba na rame težki nahrbtnik, kajti prideljeni smo bili gorski brigadi. Postavili smo si šotore in zopet sem spal pod milim nebom v mcsecu decembru. Sovražnik se je bil umaknil. Sledili smo mu za petami skozi opustošene vasi. Po hišah, ograjah visijo bele zastavice in domačini nas prijazno pozdravljajo, živeža je dovolj, posebno jc ta kraj bogat na tur-šici; velikanski vrtovi češpljcvega drevja pričajo, cla je tu doma slivovka. Hiše so večinoma iz ilovice, prebivalci zanikarni, umazani, večinoma bosi. Sempatja nas pozdravi izza okna kak zal obraz rumunske mladenke. Pred visoko goro imamo počitek. Ko sem gledal na sinji vrh. so me obhajali podobni občutki, kakor svojčas Trebušnika pod Triglavom, samo s to razliko, da je on imel tovor soredai, jaz sem ga imel Da zadaj. Nikaka šala ni, nesti svojih 30 kg čez takega velikana v težkih gorskih čev« ljih. Svetoval bi vsakemu, naj enkrat poskusi. Korakali smo celi dan. S hriba v dolino in zopet iz doline v gore, Nemilostno nebo nam je rosilo dež. Rumunske ceste, Bog nas varuj! so polne blata, da smo se udirali vanj do kolen. Pri tem so nam težki čevlji kar obstajali v ilovnati zemlji, tako da sem si moral včasih z vsemi štirimi pomagati naprej. Korak naprej, pol koraka nazaj. Proti večeru so me zapustile moči —< pač žalostno priznati vojaku! Zgrudil sem se na kup kamenja ob cesti, Oddelek je odšel Bog ve kam. Mraz in dež sta me prebudila, zaspal sem bil od utrujenosti. Krog mene noč, gozdovi, niti enega klica ni čuti. Tam daleč v dolini se svetijo taborski ognji. Mahnem jo naravnost proti njim, kjer mi pri neki topničarski koloni prav kraljevsko postrežejo. V jutro srečno do-hitim svoj oddelek in zopet gre celi dan čez hribe in doline. Ravno sem se bil vlcgel v neko smrdljivo slamo k prepotrebnemu počitku, kar pride povelje, da moram s svojo telefonsko postajo naprej, in sicer s prvim oddelkom pešcev. Korakali smo celo noč. Ceste vse razmehčane. Navzdol že še gre, toda navzgor! Morje blata, tako da moramo včasih že konjem pomagati naprej. Pred namI MtofKNse, mimmmh fi. •Veliki 4m si p« i nikjer mM ouaj-Mi IJucH ko fo rmvoo narodno združeni avstrijski Nemci. Svetovi M podirajo, vsled najeilnejših preobratov h trese remija, vsaki dan nair donaša dogodke, katerih veličino in važnost mi sodobniki koma) moremo pojmiti — a naših Nemcev v«e to ne zvabi proč od ubožnih vprašanj, ki »o Jim »kozi desetletja posvečavali vse svoje mišljenje in hotenje. Važnejše ko delitev zemlje jim je še vedno delitev čeških okrožij; ali naj okrajni sodnik v Trutnovem sodi nemško ln češko ali le nemško se jim dozdeva plemenitega potu vrednejši problem ko vsi problemi svetovno vojske; in kaj je njim mska revolucija, preobrazba sveta, vojska in mir, dokler v njih srcih gori silni vprašaj: Ali naj gotovi prostori na čeških železniških postajah .nosijo napise »Zde« ali »Hier«? Pred kratkim so gospodje v avdi-jenci, da izrazijo svojo zadovoljnost, dati državi, kar je njenega. To tako silno samo po sebi umljivo dejstvo, da se morajo naj-bornejše in okorne strankarske idejo umakniti najvišjim političnim potrebam, obdajajo z vso glorijolo izredne požrtvovalnosti. Glavno in državno dejanje je postalo tu nekaj, kar bi drugod komaj zad.obilo veljavo hipne notranje politične epizode. Značilno vsekakor ostane dejstvo, da je predpogoj zopet v akcijo stopajočega avstrijskega parlamenta dan po odpovedi naših nemških politikov na njihova najvažnejša načela. Iz tega spoznamo, kje je vsa ta dolga in težka leta tičalo zlo naše notranje politične mizerije. Saj eno je gotovo, da bi že mesece in mesece lahko imeli parlament, ko bi bili voditelji Nemcev pravočasno prišli na idejo, da je okrajni sodnik v Trutnovem v dnevih, ko se takorekoč izreka svetovna sodba, postal osebuojt manjše važnosti. S krožnikom je — kakor znano — mogoče zakriti solnce, če le držimo krožnik dovolj blizu oči. Tako j« avstrijske nemške državnike zadrugarje njihova politika malenkosti motila in jim hranila, iti za višjimi cilji, voditi državno politiko. Tudi med svetovno vojsko so ostaii partikularisti in menili, da le tako morejo ostati zvesti svojemu narodu. V dneh, ko se je šlo za obstoj države, niso pozabili razdelitve čeških okrožij. V dneh, ko so lk» provfaeijalne pofttffe k akSecffl catf parlament bres oktroia, bres | 14, ne da bi bdi ugodili katerikoli strankarski želji. Ljudstva Avstrije — rite v M Nemoe — so cesarju hi vladi hvaležna, da eta se v trenutku izbire med ustavo in gospodom K. H. Wolfom odločila x& prvo.« Tako nemški listi. Nam je le žal, da ne pridejo do veljave gotovo ne maloštevilni glasovi katoliških Nemcem, ki se drže načela pravičnosti. Žal nam je dobrih elementov, ki bodo soodgovorni morali nositi odij nekrščanske socialne krivičnosti in nekatollško narodne nepravičnosti. Zdi se, da so za sedaj na vrhu tudi tu mali ljudje. Razvoj pa pojde naprej preko teh in vseh, ki jih kujejo. O H iz spominov, Bojno polje. Enolično so nam potekali prošli zimski dnevi, toda prijazni večeri taxn nad bistro Tiso, na katere nas živo spomirjajo razvedrilni »literarni, večeri«, 30 nam potekali kot ure. V isti otožni zimski tišini smo polagoma pozabljali na vojni hrup — — Naenkrat pa nas je opomnil drobni šč;n-kovec na sicer lepšo novo dobo — — — Po hudih bojih je tudi v teh skrivnostnih pokrajinah zavladala vesela vigred; z materinsko nežnostjo je objelo mlado solnce tudi ia sicer pohleven, a vendar dWJe romantičen kotiček .., Kot doma te tu pozdravlja ivTgolenje raznobarvnih ptic; pohlevno si ogleduje novi svet trobentica, lapuh — a vendar se ti zdi, da vsa lepota v skrivnostnih slutnjah trepeta... To razburkamo morje gozdov je prava prispodoba romantične Gorenjske. Ta svež ter vse osvežujoč vzduK na&t je oživil okorne ude, širijo se ti prsa, da bi zavriskal — h vendar glas zastane v grlu ,., rodi se li skrivnostna moč srca ... gradil bi, vstvaril nekaj lepega • — a »< ptič bret svobode peruti.. . S praporščakom O. sva si a prvimi cvetkami okrasila najino gozdno vilo« in rečem vam, da že cvetke same cb sebi vplivajo — zato se nc čudim, da so so tudi mojemu sicer mirnemu sostanovalcu vzbu-dili spomini na ve;cle dni mladosti.., Tretja, a brozeolnčna velika noč . RanO M )e razjasnilo ln v celi svoji mfllni M je nasmehnilo aprilsko solnce. 15, aprila. Danes praznujemo vnovič rstajenje, diven dan Rusov. Kot bi odre-*al, vse miruje ter pričakuje in — ne zaman. Z belimi zastavicami je prišla deputacija ruskega moštva se zahvalit naši miroljubnosti ob njihovem najlepšem dnevu Že zopet dež, a pri sosednih Ogrih svira vendarle v strelskih jarkih godba) gotovo potrebujejo vzpodbude, razvedrila in tega jim ne kratijo niti prisluškujoči Rusi. Tako potekajo ti večni dnevi alcer podobni eden drugemu, a vendar z raizllč-nimi spremembami, dogodki. — Ko »em d«nes stopil k postaji žične železnice, ao se mi zazdeli sicer mrki obrazi bolj svečani; celo stari Ruten )e tiho ubiral svotfs otožne melodije:---povsod vse pre- osnujoča ter prenavljajoča moč stvarstva — vigred — — —• Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena b žebljički za en par za gospode K T80, sa dame K 1-50, za otroke K 1'20. Zaradi drag« poštnine priporoča se naročiti la vefl parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ho. v Ljubljani Vsakovrstne 106 mh® prlporofia gospodom trgovcem tn slavnemu občinstvu v obilo naročitev. Cene primemo nizka, postrežba, kakor je v takem Oesu najbolj« mogoča. FR. CEKAH, tov. slamnikov v Štabu, poŠta ln Sel. post. Domžale pil L}. n trgovskimi prostori, trgovsko opravo, obširnim sadovnlkom in vrtom za zelenjavo, v večjem kraju na Dolenjskem ob Železnici, sedel okrajne sodni J a, se po ceni in pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje odvetniška pisarna Dr. Frana Po čok, LJubljana St. Petra cesta 11. 1048 vsi narodi mcnarhijs r obilni meri prelival: kri za obstoj domovine, 80 bili nemški politiki odkritosrčno na delu, da zgrade kletko, ki naj sprejme nekoč vračajoče se vojake. Zmaga demokratične misli v Rusiji ni silna privlačna sila, ki jo ima ta zmaga na vse narode civiliziranega sveta, na naš »Nationalverband« ni napravila nobenega vtisa. Celo o sklicanju parlamenta niso hoteli ničesar slišati, razun če bi jim bil ta parlament že vnaprej izročen v vlado s pomožjo absolutističnih sredstev. K sreči so bili možje, ki odločujejo usodo Avstrije daleko-vidnejši in previdnejši pri presojanju trenutnih zahtev in so bolje vedeli, česa je domovini treba. Ni jih bila volja vojnim hujskačem v Rusiji podajati novih snovi o samovladi, nasilnem režimu in onemoglosti ljudstva v Avstriji. Šli so preko malonem- ;e m snežinke nemo, a sledno spremljajo veliki dan vstajenja —> ni zaman boječe trepetala mlada vesna —• gosta megla s? vali po dolu.,. Čuječi voj-ščaki tam v strelskih jarkih si žele srečnejšega vstajenja tam v domovini... Urnih korakov jo krenem k starešinu praporščaku Jaki, kateri me na pragu svojega brloga sprejme s staroslovansko gostoljubnostjo, rekoč: »tudi ta veliki dan hočemo praznovati po starem kranjskem običaju, Molojclc Pod vrlim predsedstvom poročnika M. se je v kratkem zbrala mala četa iz naše ožje domovine. Lepo ubrano je vskipela visoka pesem, pesem tvoja — domovina Moreč vzduh je plaval nad naravo ter se izgubljal polagoma v daljavi: veliki dan — vstajenja dan--1 Slav. občinstva in gosp. trgovcem priporočam slamnate čeviie {Mm) in slamnate podplate za v čevlje katere sem začel izdelovati na debelo, tako ds vsakemu lahko postrežem. Ker je druga obuter tako drugo, bodo ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah prav dobro došla. Naj vsak poskusil FRANC C£RAR, tovarna slamnikov v Stobo,-pošta Domžale pri LJubljani. 107 eraM a ljubezni veliko organizacijo sodhlnt je- moči. Res da m že anuje v deŽeH pod vodstvom deželne vlade osrednje društvo u oskrbo vdov in sirot po vojski. Toda to društvo ne bo z Vincencijevo družbo v nobenem nasprotju. Najprej to osrednje društvo nikakor nima namena izločevati ali izpodrivati dosedanjih dobrodelnih organizacij. Nasprotno, hoče Jun dajati pobude in podpore. Potem pa deželno društvo ne more, ko bi tudi hotelo, nadomestiti organizacij krščanske ljubezni. Bedniki, ki jih bo pustila ta strašna vojska brez števila za seboj — sirote, reveži, bolniki, invalidi — ne bodo potrebni samo denarne pomoči, ampak predvsem tople ljubezni. Denar sam je brez srca in naredi iehko prav toliko hudega kakor dobrega. Socialna pomoč, ki naj bo resnična pomoč, bo morala dajati ubogim mnogo več: tudi denarne pomoči, a poleg te tolažbe, sveta, opore, moči, — skratka sočutne in državne ljubezni. Sirotam bo treba materinske skrbi, bolnikom sesterske postrežbe, onemoglim hčerinske pomoči. Z& tako socialno pomoč je treba srca, a največja moč srca je ljubezen najvišja ljubezen pa krščanska ljubezen. Vincencijeva družba je po svojem bistvu organizacija krščanske ljubezni. Od Srvega početka, ko jo je ustanovil idealni »zanam (1833), je snovala vse svoje delo na ljubezen. Zato )e ona prva poklicana, da celi hude rane, ld Jih je ljudstvu zadala vojska. A same moške Vincencijeve konference ne bodo vsega zmogle. Zato je prava časovna potreba, da se tudi pri nas začno snovati ženski odseki, konference sv, Elizabete. Te konference sv. Elizabete so kakor nalašč za naše čase in naše razmere. Naše žene in naša dekleta so že doslej silno mnogo storile za uboge in sirote, zlasti patronat Vincencijeve družbe jhn je dolžan veliko zahvalo. Dekleta in žene, posebno po Marijinih družbah, so pokazale toliko lepe ljubezni do vseh, ki 60 pomoči potrebni, da se Vincencijeva družba z največjim zaupanjem nanje obrača. Naj bi se po vseh krajih naše domovine ustanovili posebni žensid odseki pod zavetjem prelepe vzornice krščanskega usmiljenja, sv. Elizabete. Z združenimi močmi bo mogoče doseči še več in še lepših uspehov. Dandanes j* rse združuje. Ustanavljajo se organizacije zabave in potrebe. Gotovo pa nd po nagibih in po namenih po-trebnejše organizacije kot je prav organizacija krščanske ljubezni. Nihče še ne more pregledati vse bede, ki bo po vojski. Gotovo je le to, da brez velike organizacije pomoč ne bo mogoča. Zato organizirajmo z vsemi silami in z vso naglico tako socialno pomoči Zosiiniv nemški olus. Dunaj, meseca maja 1917. »Sonn- und Montagszeitung«, list, ki nam nikakor ni blizu, objavlja pod naslovom: »Okrajni sodnik v Trutnovem« naslednji članek: gori nebo od velikanskega ognja. Smrdljivi duh po petroleju nam veje nasproti. V zgodnjih jutranjih urah je razvrstitev čet. Toda že po par strelih se sovražnik umakne, Sledili smo mu za petami. Koder smo šli, so bila vsa tla črna in tudi naši obrazi so bili sajasti; pred nami se je valil velikanski dim proti nebu. Popoldne smo vkorakali kot zmagovalci v mesto Kampina. Prebivalci so nas pozdravljali ter nam delili cigarete in kruh, Velikanska reka surovega petroleja se je valila v dolino. Sovražnik je bil razstrelil cevi. Na drugem koncu gore dve veliki tovarni za čiščenje nafte. Ponosno smo korakali po mestu. Ob cestah vse polno prebivalcev, ki so nas radovedno ogledovali. Naš oddelek so nastanili v nekem hotelu v obližju goreče tovarne. Spali smo v elegantnih sobah, na mizi pa se je ob svitu ognja bliščal v kozarcih šumeči šampanjec. V jutro s prvim oddelkom zopet dalje. Ob cesti leži vse polno romunskega orožja in drugih vojnih potrebščin. Hitimo skozi vasi po lepi cesti dalje v gore. Ustavili smo se v precej velikem kraju z imenom Busti-nari. Tu je zelo veliko petrolejskih vrelcev, a žal, da so bežeči Rumuni vse naprave uničili. Zopet sem moral naprej do prve bojne črte. V neki kantini ob veliki cerkvi sem se nastanil s svojo telefonično postajo. Med potjo mi priteče nasproti ženska s steklenico pijače in jokaje prosi, da ne bi pomoril njenih otrok. Tako nas je bežeči sovražnik očrnil pri prebivalstvu, Prijazen duhovnik, kateri nas je bil prišel pozdravit, ji je raztolmačil zmoto. 0 Bože! tu imamo celo »ohcet«. Bel kruh, meso, tobak, sploh ničesar nam ne manjka. Dobri pop je z nami ter napiva avstrijski vojski. Telefon in gramofon, oba pojeta na mizi. En čas se dere rumunski umetnik in zopet sledi valček iz »Luxem-burga«, da srbe noge in se fantje zavrtž po sobi. Naenkrat se zasliši zunaj peketanje konj. Za vraga, si mislim, odkod, saj mi tu nimamo konjiča. Začuden hitim gledat... Kaj smo zajeti? Cela cesta je polna rumunske vojske. Ko natančneje pogledam, vidim, da nimajo orožja; okoli 4000 mož se je bilo vdalo našim četam. Bil je velik praznik za nas. Tu smo ostali tri dni; reči moram, da smo živeli razkošno, seveda smo prebivalcem vse pošteno plačali z gotovim denarjem. Toda poveljel Zadeti je bilo treba zopet nahrbtnik; dež je padal, ko smo odrinili naprej v staro življenje: s hriba v dolino in zopet narobe. Vsi dnevi so bili enaki; sovražnik je bežal, mi smo pritisnili za njim. Tu iti tam se je malo ustavil, pa smo ga potipali prav po avstrijsko in zopet je pokazal pete. Spali smo večinoma na prostem. Snega še ni bilo — smo imeli pač lepo zimo. Ustavili smo se šele pred močnimi ruskimi utrdbami. Tu sem mcral nekega jutra s patruljo daleč naprej v sprednje vrste. Ko smo hiteli s hriba navzdol, nas je pozdravil sovražnik z dobro merjenim topovskim ognjem, toda razen par prask nismo imeli nobenih izgub. Hiteli smo v dolino ravno pod ruske utrdbe in se obrnili proti vzhodu. Pred nami na hribu vse polno vojaštva, a vseeno toliko oddaljeno od nas, da nismo mogli spoznati, s kom smo imeli opraviti. Na desni poka, z leve grmi, pred nami ruska patrulja, za nami buče granate. Tako mi je bilo, kakor bi zašel v babilonsko zmešnjavo. Po preteku pol ure se mi je posrečilo, priti iz težkega položaja zopet v naše vrste. Sovražni pešci so nas močno obstreljevali, toda vse je šlo previsoko. Šele v strelskih jarkih smo si oddahnili. Bili smo skoraj eno uro med našo in sovražno bojno črto. Da sc nam ni nič primerilo, nas je pač varovala višja , moč, Umaknili smo se nazaj v zaledje, kjer smo si par dni odpočili. Tu nas je dohitel Božič. Sveti večer na tuji zemlji. Zvezde blišče na nebu, po hribih naokoli gore ognji, v daljavi poje strojna puška. Sveta noč, blažena noč ,,. Povabljen sem bil k topni-čarjem. Bila nas je mala družba podčastnikov za belo pogrnjeno mizo. Skupno smo se spominjali na drage v domačiji. Pač nam ni manjkalo ničesar. Izbrana jedila, več vrst vina, pecivo, — a pogrešali smo božičnega drevesca. V celem okraju daleč na okoli ni niti ene smreke. Ob polnoči sem moral v službo. Dasi sem sedel pri aparatu, so mi misli vendar uhajale v lepo slovensko domovino. Povelje je poklicalo naprej. Solnce je pripekalo kakor pomladi. Cesta je bila večinoma prazna, le sempatja me je srečal oddelek ujetnikov. Na sveti dan smo imeli odmor. Pesem je zadonela, kupice so krožile naokolu, vmes nam je pa godba igrala vesele poskočnice. Topovi so pokali, pa kdo se meni zanje, dokler je vedro polno vina. Na sv. Štefana dan sem moral že zgodaj zjutraj v bojno črto. Na nekem hribu smo si uredili telefonsko postajo. Od sovražnika nas je ločila samo mala dolinica. Krogle so bučale po zraku, grmelo je, da človek svojega glasu ni cul. Pred nami močne ruske utrdbe, Oblaki dima zatem-ujujejo solnce. Duh po smodniku veje po razgretem -raku. Topovi utihnejo, pehota naskoči, strojne puške regljajo, da je joj. Šestkrat naskočijo vrle čete in šestkrat morajo nazaj. Oglasijo se zopet topovi s podvojeno močjo. In ko pade prvi mrak na zemljo, je zmaga naša. In zopet gremo dalje. Na naši desni obseva jutranje solnce mesto Ribnikul Sa-rat. Šele pred trdnjavo F .., se ustavimo. Bitka traja tri dni. Težki topovi grme, da se trese zemlja. Pogum naših čet tudi tu premaga sovražnika. Vam plačam, ako Vaših kurjih ocos, bradavic in trde kože, tekom S dni s korenino in bres bolečin ne odpravi Msa-Balsam. S^tt K 1-79, a lončki K i liO, 6 lončkov K 7-50. Stotine »hvalnic in priznalnlo. Kemeny, Kaschao (tfassa) L, poštni predal 12/306 Ogrsko. 10i2 Pokrajina je tu zelo lepa. Obširni vinogradi. Vino nam nosijo kar v škafih. Žal, da ne ostanemo dolgo tu. Naša brigada dobi povelje za odhod. Korakali smo po neki dolini in ker ni bilo nobenega mostu, smo morali čez naraslo reko, katero smo bredli do pasu — bilo je 13. prosinca. Po dolgih marših, polnih truda in težav, smo se ustavili v novem odseku, kjer nas je zapadel sneg. Mraz je bilo, da se nam je delala kar tema pred očmi. Korakali smo mimo pokopališča. Zlato solnce je obsevalo snežene gomile, da so se bliščale kakor bi bile posute s tisočerimi dijamanti. Tu ni videti dragega marmorja, tudi angel mini ne poveša glave, le siromašni leseni križi stoje na gomilah padlih junakov. Zapuščeni leže preminuli tovariši, le zlato žarko solnce obseva njihove zadnje domove, V novem odseku. V najhujši zimi si zgradimo koče. Dnevi potekajo precej mirno, le sempatja nam topovi zapojejo večerno pesem uspavanko. Sneg se je začel tajati, Večnolepa Vesna hiti od travnika do gozda ter sipa cvetje s polnimi rokami. Naša srca jo pozdravijo z veseljem. Proč je mrzla zima, novo prerojenje majke zemlje in z njo tudi naše. Gozd šumi večno lepo pesem in jaz mu odgovarjam: Oj, le šumi, gozd nad nami,— kaj ti veš, kako je meni, ko — budim na tujih tleh ... Dal Bog, da vtihnejo topovi in se zopet srečno vrnemo v našo lepo, tako ljubljeno domovino. Šele tujina nas uči spoznavati biser naše mile grude, šele ona nam je pokazala v popolni krasoti njo, katere poprej nismo znali dovolj ceniti. Lepa si, kakor nevesta s svojimi snežniki, rodovitnimi ravninami, r nimi vinogradi. Dal Bog, da se kmalu .m iemo v tvojem naročju in sc z novimi silami lotimo dela! Unko Telban, h. 102. SLOVENEC, &le> S. maja W17, Stran 8 Gospodarske Beležke. + Šesto avstrijsko vojno posojilo. Jutri izide oficijelni rpospekt c. kr. finančnega ministrstva o izdaji šestega avstrijskega vojnega posojila. To posojilo sc obrestuje s 51/0% kakor prejšnja vojna posojila. Upi-sovanje se vrši od 10. maja do 8. junija t. 1. Izdano bode 401etno 5[ '-j% amortizacijsko posojilo za kurz 92.50 in desetletne 514% državne zakladnice za kurz 94.—. Rentabiliteta znaša pri ti; žavnih zakladnicah 6.40rc, pri amortizacijskem posojilu v slučaju izžrebanja v 1. 1933 pa 7.29% in pada pri žrebanju v poznejših letih do letn 1957 na 6.07%. Tudi za to vojno posojilo je preskrbela finančna uprava vse ugodnosti, katere uživajo prejšnja vojna posojila in se more z gotovostjo pričakovati, da bode zanimanje za te papirje veliko in uspeh sub-skripcije popoln. Prijave sprejemati in pojasnila dajeti članici bančnega konzorcija in oficiclni subskripcijski mesti Kranjska deželna banka v Ljubljani in Ljubljanska kreditna banka in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, arajevu, Gorici (t. č, Ljubljana! in Celju. Občni zbor Ljudske posojilnice v Ljubljani sc ic vršil dne 3. t. m. pod predsedstvom g, Jean B. Pollaka in ob obilni udeležbi zadružnikov, ker je bilo zastopanih nad jedno tretjino vseh zadružnih glasov. Bilanca za 1, 1916 se je odobrila ter povzamemo ir. nje v sledečem nekaj podatkov glede razvoja tega našega največjega zadružnega zavoda. PoročUo načelstva omenja predvsem vpliv vojnih razmer na poslovanje posojilnice in posledice velike obilice denarja, ki je povzročila, da so se mnogokateri dolžniki razdolžili in iz dolžnikov postali vlagatelji. To velja posebno za nekatere vrste industrije predvsem pa tudi za kmečko prebivalstvo, ki je radi oddaje živine in številnih poljskeh pridelkov prejelo precejšnje vsote in jih porabilo za odplačilo dolgov, naložbo vojnih posojilih, ozir. vlaganje v posojilnici, v treznem razumevanju, da bode po vojni treba zopet nakupiti živine in poljskega orodja, da se bo mogoče posvetiti intenzivnejšemu poljskemu delu in popolnejši izrabi zemlje, ki bo pa le mogoča z dobrimi poljedelskimi stroji in z naj-skrbneje izvedenimi melioracijami. Dasi je bilo precej vknjiženih posojil v poslovnem letu vrnjenih, se njih skupna svota ni zmanjšala, marveč se je vsled oddaje novih posojil na zemljišča in posestva zvišala za okroglo stotisoč kron od oie v letu 1915. Iz prometa vlog na hranilne knjižice |e razvidno, da so se vloge redno vsaki mesec zvišale za povprečno okroglo en četrt milijona kron, izvzemši mesece, v katerih se je podpisovalo vojno posojilo, t. j. maja in junija ter decembra. Vsota hranilnih vlog je vsled tega narastla na okroglo šestindvajset milijonov kron ter jc najvišja, odkar obstoja Ljudska posojilnica. Glede podpisovanja vojnega posojila je pripomniti, da se je Ljudska posojilnica udeležila v letu 1916 IV. in V. vojnega posojila vsaki-krat za lastni račun z zneskom po petsto-tisoč kron, dočim so njeni vlagatelji podpisali dokaj višje svote, katerih vsled številnih izplačil vlog drugim podpisovalnim mestom ni mogoče natančno ugotoviti, a se lahko reče, da presegajo pri vsakem posojilu dokaj poldrugi milijon kron. Ker je vsled nizke obrestne mere, katero je dobila posojilnica za svoje vloge pri bankah in drugih denarnih zavodih, dobiček majhen, saj je svojim vložnikom obrestovala vloge najvišje, kar je bilo sploh mogoče, jc čisti dobiček le nekoliko višji kot lani ter znaša 31.178 K 59 vin. _ Ker je vsled bolehnosti izstopil gospod čenje rezervnih zakladov, bode lastno glav-nično imetje zavoda, vštevši znesek, ki je bil svoječasno založen v deželni garancijski zaklad, znašalo okroglo en milijon kron. Konečno bi bilo še pripomniti, da je znašal celokupn promet v letu 1916 nad 81 miljonov kron, in je bilo koncem leta 1916 vseh zadružnikov 2715. Ker e vsled bolehnosti izstopil gospod Anton Kobi, trgovec in posestnik na Bregu pri Borovnici iz načelstva, je občni zbor izvolil za njegovega namestn'ka gosooda dr. Alfonza Levičnika, c, kr, profesorja v Ljubljani. — V nadzorstvo so bili pa izvoljeni gg.; Franc Jaklič, drž. in dež. poslanec v Dobrepoljah, Alojzij Markež, ekonom kn. šk. zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano, Ivan Mathian, c. kr. svetnik in dvorni založnik v Ljubljani in Alojzij Stroj, se-meniški špiritual v Ljubljani. Na mesto v načelstvo prestopivšega g. dr. Alfonza Levičnika, pa je občni zbor izvolil gospoda Vojteha Hvbašek, profesorja kn. šk zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano. Nolranja polila. Nemška nacijonalna zveza bo kandidirala za predsednika zbornice dr. Grofta. Dunaj, 4. maja. Danes se je vršilo plenarno zborovanje nemške nacijonalne zveze. Na dnevnem retiu je bilo vprašanje bodočega predsednika zbornice. Začetkom seje je izjavil poslanec Dobernijj, da odklanja kandidaturo za predsedniško mesto zbornice in predlaga kandidaturo dr. GroBa. In sicer je sedaj bolj kot kdaj prej potrebno, da nastopijo Nemci edini in združeni. Dr. Damm in dr. GroB sta se zahvalila Dobernigu za njegovo lojalno izjavo. Dr. GroB je naglašal, da ni nikoli hrepenel po predsedniški časti. Z ozirom na težke naloge, ki čakajo zbornico v bodočih dneh, pa stavi svoje moči nacijonalni zvezi na razpolago. Pri volitvi jc bil določen z večino glasov dr. GroB kot predsedniški kandidat. Pogajanja v zadevi predsedniškega vprašanja bodo vodili z drugimi zborničnimi strankami poslanci Denk, Keschmann, Pacher in Stolzel. Na predlog poslanca Marckhla se je sklenilo naprositi Doberniga že danes, da bi stopil na po dr. GroBu izpraznjeno predsedniško mesto v nacijonalni zvezi. Za bodočega predsednika nemške nacijonalne zveze bi prišel poleg Doberniga v poštev tudi dr, Stolzel. Nemci so že pričeli pogajanja z drugimi zborničnimi strankami v vprašanju predsednika. Češki državnozborski klub. Češki državnozborski klub je imel v sredo dne 2. maja pod predsedstvom poslanca Maštalka sejo. Poročala sta poslanca Maštalka in dr. Tobolka. Poročila so i bila vzeta po obširni debati soglasno na-j znanje. Ukrenile so se vse potrebne pred-i priprave za bodoče zasedanje zbornice, Interiirani in koniinirani državnozborski ponlami izpuščeni na svobodo. Kakor poroča »Zeit«, je naznanil dr, ! Sylvp."trr na četrtkovi seji načelnikov klubov, da so sledeči internirani in konfinira-ni poslanci izpuščeni na svobodo in se bodo lahko udeležili parlamentarnega dela: Italijani: baron Malfatti, dr. Conci, Gen-tili; Hrvata: Tresič-Pavičič in Čingrija. Cessr v Galiciji. Krakov, 3. maja. (K. u.) Dvorni vlak s cesarjem sc je danes peljal skozi Krakov. Na cesarjevo vabilo je v Krakovu vstopil v vlak gališki namestnik, general pehote grof Huyn. Lvov, 4. maja. Njegovo Veličanstvo cesar se je odpeljal dne 2. maja po severni železnici, v Galicijo, da obišče celo bojno črto od severne do južne meje kronovi-ne. Vožnja po tej v tej svetovni vojni tako težko preizkušene dežele je napravila polno globokih utisov. Rodovitna tla so skoro povsodi obdelana, mogoče najbolj še tam, kjer so mogle pomagati pri delu civilnemu prebivalstvu čete ali pa vojni ujetniki. Živinoreja se je vidno povzdignila. Cesar je z vidnim zanimanjem vse to opazoval. Ko se je zvedelo, da se je cesar pripeljal dne 3. maja v vzhodno Galicijo, se je razširila ta govorica kot blisk povsodi. Na poljih je naenkrat zastalo delo, kajti kmetje so upali videti cesarja! V Lvovu, kjer jc stal vlak 20 minut, je pozdrav lo cesarja na peronu vojaško in železniško osobje. Proti dvem popoldne je dospel cesar na neko majhno vzhodnogališko postajo. Tja je prišel poveljnik vojne skupine generalni polkovnik pl. Bohm-Ermolli s svojim načelnikom generalnega štaba. Cesar je pozdravil vojskovodjo in njegovo spremstvo in korakal mimo častne stotni • je, katere moštvo je bilo že odlikovano s hrabrostnimi svetinjami. Cesar je nagovoril vsakega posameznika. Nato se je odpeljal s kolodvora z avtomobilom v neko majhno vas, katere veseli prebivalci so tvorili špalir, Prebivalstvo je cesarja prisrčno pozdravljalo. Šolski otroci so peli cesarsko pesem. Počasi so vozili avtomobili skozi ta špalir do travnika koncem vasi, kjer so stale deputacije številnih polkov. Mnogo k pozdravu došlih avstrijskih in nemških častnikov je cesar osebno poznal. Bili so veselo presenečeni, ko se jih je cesar v vsakem slučaju spominjal in povedal, kje je bil ž njimi skupaj. Tudi med nemškim moštvom jih je bilo mnogo, ki so na vprašanje, zakaj so bili odlikovani, odgovorili: Pod poveljstvom Vašega Veličanstva pri Kirlibabi ali. v vzhodni Galiciji. Pregledovanje teh deputacij jc trajalo dve uri, nakar so defilirale pred cesarjem. Nato se je nadaljevala vožnja v Chodorov. Dne 3. i. m. je prišel cesar v Chodorov. Kolodvor je porušen, Nad razvalinami pa so vihrale mogočne zastave, v avstrijskih, nemških in turških barvah. Pred novim kolodvorom sta stali honvedna in neka nemška častna stotnija, vsaka s svojo godbo. Na deželni cesti pred kolodvorom je bilo vse polno ljudi, katerim se jc po noši spoznalo, katere narodnosti ali vere da so. Armadni poveljnik in več generalov je prišlo na kolodvor. Cesar je poslušal poročilo in nato korakal ob častnih stotnijah. Nato so mu predstavili častnike različnih štabov. Cesar, ki je ponal večino avstrijskih, nemških in turških častnikov, se je razgovarjal ž njimi o spominih iz težkih časov. Na trgu pred kolodvorom Se je vršilo defiliranjc. Ob 8. uri zvečer je bila v dvor- nem vlaku pojedina, h kateri so bili povabljeni vsi generali in načelnik generalnega štaba armad. Ob pol 10. uri se je podal cesar v svoj voz, kjer so mu še o večih zadevah poročali. Opolnoči se je potovanje nadaljevalo. XXX Dunaj, 4. maja. (Kor. ur.) Cesarica je danes popoldne ob pol 5. uri odpotovala 7. Dunaja. Spremljajo jo poleg njenega spremstva še prvi najvišji dvorni mojster princ Hohenlohe, ministrski predsednik grof Clam-Martinic in krilni poboenik major grof Hunyady. Clam-Martinic v Galiciji. Dunaj, 4. maja. Ministrski predfcdnil. Clam-Martinic se je podal danes v Krakov, da sc pridruži cesarjevemu sp-emstvu na potovanju po Galiciji. fmM\ mir z flvslrljo? Bern, 4. maja. (Kor. ur.) Z ozirom na poročilo lista »Corriere della sera«, da je sporazum pripravljen na poseben mir z Avstrijo, piše »Ziiricher Post«: Močni napori sporazuma, da bi Nemčijo odtrgali od njenih zaveznikov, so se na trdni volji do zveze osrednjih velesil popolnoma izjalovili. Ni verojetno, da bi dosegli ti napori danes večji uspeh. Bern, 4. maja. Herve piše: Če se pristašem posebnega miru posreči doseči od Avstrije izjavo, da odstopi 4 milijone Poljakov samostojni Poljski, 3 milijone Erdelj-cev Rumuniji, 6 milijonov Srbo-Hrvatov Srbom in 1 milijon Italijanov na Tridentin-skem in v Trstu Italiji, se morajo pač državniki sporazuma vprašati, če je sploh mogoče in pametno, da ostanek Avstrije še obstane. Do takrat pa gre beseda generaloma Aleksejevu in Cadorni. Bern, 4. maja. (Kor. ur.) »Ziiricher P.« poroča iz Milana: Italijanski politiki niso posebno zadovoljni o govoricah, ki so se tudi v Rimu širile, da je mogoč poseben mir z Avstrijo. Nacionalisti menijo, da se prikrajšujejo s tem načrtom, katerega politiki zahodnih velesil resno proučujejo, zahteve Italijanov clo avstrijskega ozemlja, ker se boje, da se bodo njih zavezniki sporazumeli z Avstrijo na račun italijanskih zahtev. Rova Miljukova izjava o voiiiiti smoiriH Mm. Ruski zunanji minister Miljukov je poslal zastopnikom Rusije v inozemstvu novo izjavo o vojnih smotrih Rusije. S to izjavo v Petrogradu delavski in vojaški svet ni zadovoljen. Miljukova brzojavka slove: Vladi, pri kateri ste poverjeni, izročite sledečo noto: Ruska začasna vlada je izdala 27. marca oklic, ki izvaja, kako da sodi vlada svobodne Rusije o smotrih sedanje vojske. Zunanji minister mi naroča, naj Vam ta spis izročim in pristavlja v pojasnilo: Naši sovražniki so zadnji čas poizkušali, da bi razdvojili zaveznike, Širili so nesmiselna poročila, če?, da namerava Rusija sk!en'tt ooseben mir z osrednjima monarhijama.Priloženo besedilo bo samo najbolje ovrglo take izmišljotine. Splošna načela, ki jih izraža začasna vlada, soglašajo popolnoma z visoko mislijo, ki so jo trajno najuglednejši državniki zveznih velesil do zadnjega časa oznanjevali. Ta načela so se jasno izrazila tudi v besedah predsednika velike Ijudovlade onstran morja, našega noverfa zaveznika. Vlada bivšega ruskega režima 'se seveda ni mogla uglobiti in se uživiti v misli glede na oprostitveni značaj vojske, da se ustvari trajni temelj, na katerem bodo narodi mirno sodelovali, o prostosti zatira-mh. narodov itd. A prosta Rusija govori z^aj lahko besedo, ki jo bodo umele moderne demokracije in hiti, da svoj glas združi z glasom zaveznikov. Preveva nas novi tok demokracije in svobode, zato ne morejo izjave začasne vlade tvoriti nikake pretveze, češ., da je polom starega poslopja povzročilo, da bi bila zato Rusija oslabela v skupnem boju vseh zavezn'kov Nasprotno: volja naroda, naj se nadaljuje svetovna vojska do končne zmage, ojačuje še bol) tisto čustvo odgovornosti, ki prešinja cnnes vse in vsakega posameznika V Rusiji vre dalje. Rus:j3 republika po zgledu Zdru:: tih držav. Amterdam 5. maja. (K. u.) »Times« javljajo iz Odese: Prosvitljcncj žele naj P.®?4.?11® ^usi'a zveza držav po vzorcu ameriških Združenih držav, ker bi tako najpra-vičnejše ustregli zahtevam raznih narodov. Ruski socialisti nezadovoljni z vlado. Petrograd, 4. maja. (Kor. ur.) Agentura: Nota začasne vlade, ki so jo objavili današnji listi, je socialiste zelo vzne-voljila. Izvršilni odbor delavskega in vojaškega sveta je razpravljal o njej na iz- rednih sejah ponoči 2. in dopoldne 3, majnika, ne da bi bil sklepal. Končno je svet sklenil, da bo, predno pritrdi posameznim točkam, zahteval od vlade, naj pojasni, zakaj da je objavila noto. Predlagal je vladi skupno sejo, ki ji je to pritrdila. Popoldne je bil izvršilni odbor poučen, da so 2 noto vlade tudi deli vojaških čet nezadovoljni, Neki finski pešpolk je prikorakal z zastavami pred Marijino palačo; na zastavah so bili napisi, naj odstopita ministra Gučkov in Miljukov. Pridružili so se jim tudi vojaki. Izvršilni odbor je vse storil, da so se vojaki vrnili v svoje vojašnice. Nota je razburila tudi delavce, ki so priredili v Petrogradu več shodov in demonstracij. Demonstranti so nosili zastave z napisi: Proč z začasno vlado! Proč z Mi-ljukovom! Proč z Gučkovom! Majsko praznovanje v Rusiji. Milan, 4. maja. »Agenzia Štefani« po-! roča iz Petrograda: Na nobenem različnih ljudskih zborovanj dne 1. maja v Petrogradu se ni govorilo za posebni mir. Po celi Rusiji so 1. maj praznovali enako navdušeno kol v Petrogradu. V številnih mestih, kakor v Kronstadtu, v Minsktt in drugih mestih v bližini fronte so se vojaki vi velikem številu udeležili majskih slavnx»ti. Krvavi nemiri v Petrogradu. Stockholm, 4. maja. V Petrogradu je nervoznost vedno večja. Na več točkah so izbruhnili krvavi nemiri. Časopisje ostro nastopa proti anglešk emu veleposlaniku Buchananu in trdi, da on podpihuje ljudi, vsled česar se Rusija ne pomiri. Napad na angleško veleposlaništvo v Petrogradu. Stockholm, 4. maja. Iz Petrograda došli potniki pripovedujejo: Angleško veleposlaništvo stražijo, ker so baje 23. aprila Ljeninovi pristaši z bombami napadli veleposlaništvo. Dalje se poroča iz Rusije, da so nasproti Angliji clo skrajnosti razburjeni, posebno ker Anglija kljub pomilostitvi ne dovoli, da bi se smeli vrniti pomiloščeni ruski revolucijonarji. Stockholm, 4. maja. Govori se, da so zopet napadli z bombami angleško veleposlaništvo v Petrogradu. Ministrska kriza v Rusiji. Lugano, 4. maja. »Corriere clella sera« beleži iz Petrograda poročila o ruski ministrski krizi. Prvi bo odstopil Miljukov, kateremu najodločnejše nasprotujejo. Velikanski nastopi za mir v Odesi. Amsterdam, 5. maja. (K. u.) Po »Ti-mesu« javljajo listi iz Odese: Dne 1. maja so bili tu velikanski nastopi na cestah; do 150.000 ljudi se jih je udeležilo. Izprevod se je pričel pomikati ob 8. uri zjutraj. Korakali so do večera. Na zastavah so se či-tali še vedno napisi: »Demokratično republiko zahtevamo!« »Mir!« »Dajte nam /črnijo in osemurni delavnik!« Dezertacijc v ruski armadi . Stockholm, 4. maja. Kljub vsem ukrepom vlade se dezertacije v ruski armadi rapidno množe. Vojake, ki se vračajo domov, domačini navdušeno pozdravljajo, ker mislijo, da je že vojska končana. S silo dezerterjev ne morejo pošiljati nazaj na bojišče, ker so, kakor poroča »Rečj«, razorožili vse orožnike, narodna straža pa, ki nadomešča policijo, drži z dezerterji. Tucli prebivalci drže z vojaki dezerterji. Brusilov svari. General Brusilov svari vojake, naj r.c občujejo s sovražnimi vojaki, kar želi sovražnik zato, da se pouči o organizaciji ruske obrambe. General Patapov odpotuje v Ameriko. Petrograd, 4. maja. (K. u.) Agentura: General Patapov se bo podal v Ameriko, kjer se bo posvetoval z zastopniki zveznih armad o organizaciji v zaledju in o drugih gospodarskih vprašanjih. Rusi in Angleži. Amsterdam, 4. maja. (K. u.) »Daily Ex-press« piše: Kerenskij je izjavil: Rusi so zelo cenili angleški narod, a svoj položaj so oslabili, ker so se bili zvezali s cari-zmom. Več drugih nesrečnih okolnosti je še bolj omajalo stališče Angležev v Rusiji. Velike povodnji v južni Rusiji, Amsterdam, 4. maja. (K. u.) -Times« poroča iz Odese: V južni Rusiji so velike povodnji. V Kijevu je odpovedala elektrika, tudi vodovod ne deluje. Pri Rostovu so poplavljene velike pokrajine na levem bregu Dona. Vojska z Ameriko. Brambna dolžnost v Ameriki. Haag, 4. r., Iz Washingtona s. javlja: Senat je \ drugem branju sprejel bran-beno postavo. Ameriški pomožni zbor Franciji. Rotterdam, 4. maja. Daily Telegraph javlja iz Newyorka: vVilson namerava oborožiti in poslati, prej ko mogoče, pomožni zbor v Francijo. Vojno ministrstvo mu pa nasprotuje, ker hoče obdržati armado do-tna, da bo tvorila jedro velike armadni ki -S y jo morajo šele izuriti. Roosevelt bo poveljeval prvim četam, ki jih bodo poslali v Evropo. »Corriere della sera« poroča, da se bodo Američani borili na zahodnem bojišču še pred poletjem. Sibirska železnica v ameriških rokah. Ženeva, 4. maja. Lyonski list »Prorges« poroča: Vlada v Petrogradu je po enomesečnem obotavljanju sprejela Wilsonovo zahtevo, da prevzame obrat sibireske železnice nekaj tisoč ameriških nženirjcv, Specialistov in mehanikov, da se tako promet uredi in zopet more pričeti prevoz japonske municije. Nemčija in Chile. / London, 4. maja. Chilensko poslaništvo zanikuje, da bi bila republika Chile sklenila tajno pogodbo z Nemčijo. Odstop brazilskega zunanjega ministra. Rio de Janeiro. Odstopil je zunanji minister dr. Lauro Mtiller. » Posvet v Stockholmu ne bo zboroval pred 10. junijem. Stockholm, 5. maja. (Kor. ur.) *Sven-ska Telegram Byran« javlja, da se glavni posvet v Stockholmu ne bo pričel pred 10. junijem, ker morajo stranke, ki so priklop-ljene internacionali, temeljito proučiti položaj. ik so ga ustvarili zadnii dogodki. Ebert o stockholmskem posvetu. Berlin, 4. maja. (K. u.) O možnostih Btockholmskega posveta piše Fric Ebert v »Vonvartsu«: Če tudi gre nemški socialni 'demokraciji zelo za to, da se vrši splošen razgovor, bo le nemško odposlaništvo delalo na pozitivno, kolikor mogoče uspešno mirovno delo. Pred vsem se morajo sporazumeti socialistične stranke vseh vojskujočih se držav. Veliko se bo pridobilo, če se doseže skupno izraziti voljo do miru in da se sporazumejo o smereh skupnega mirovnega dela. Protopopov v Stockholmu. »Ostdeutsche Rundschau« piše o Pro-topopovu: »Res je, da so se vršili preteklo leto dogovori v Stockholmu med tedanjim ministrom Protopopovom in zastopnikom nemškega cesarstva. Posredovalec je bil stockholmski žid Aschmann. Ta Asch-mann je oseba, ki vodi mednarodni akpital. Dejstvo pa je, da so sc ti dogovori razbili. Posvet v Stockholmu bo zboroval, dokler se ne sklene mir. Kodanj, 4. maja. Huysman je izjavil: Socialistični posvet bo zboroval, dokler se ne bo sklenil mir. Prepričan je, da bo zastopana na posvetu Belgija in da mu tudi Anglija ne bo nasprotovala, ker morajo tudi Angleži uvideti, da ne gre posvetu za nemški, marveč za evropski mir. Anglija bo morala po končani vojski opustiti tudi napovedano gospodarsko vojsko. Stockholmski posvet in češka socialna demokracija. Praga, 4. maja. »Pravo Lidu« izjavlja glede na vesti, da se bodo tudi češki socialni demokrati udeležili posveta v Stockholmu: Izvršilni odbor češke socialno-demokratične stranke se sploh z vprašanjem stockholmskega mirovnega posveta ni bavil, ker stranka sploh ni bila povabljena nanj. Biili ilolilansK! napoti pri Gor ci. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 4, maja. Uradno se poroča: Na celi bojni črti običajni boji s topovi in z minami. Pri Gorici je poizkusil sovražnik napad s plinom. Na hrabrosti naših čet in ker so bila obrambna sredstva dobra, se je napad izjalovil; izgub nismo imeli. Naši letalci so sestrelili včeraj v zračnem boju tri sovražna letala nad Kraško planoto, eno pa pri Bovcu. Namestnik načelnika generalnega štab* pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. 3. maja. Ob celi fronti običajne artilje-rijske akcije in veliko delovanje naših patrulj, ki so se večkrat spopadle s sovražnimi patruljami. Lepo vreme je olajševalo zračna poizvedovanja. Minulo noč so sovražna letala metala bombe n.1 vodovod in kraj C-odigoro in povzročila nc! ' škode na poslopjih. Žrtve nobene. Skup; . naših letal je obnovila obstreljevanje livad pri Opčinah in se vrnila nepoškodovana nazaj. 4. majnika. Na tridentinski bojni črti jc topništvo posebno živahno strelalo na Pasubio, v dolinah Astico in Travignolo. Na nekaterih točakh je nastopal sovražnik z granatami ki so bile napolnjene s smrdljivim plinom. Na julijskem bojišču so streljali s topovi kakor po navadi, tudi patrulje in letalci so nastopali. Skupina naših letal je »bstreljevala v minuli noči železniške naprave pri Sežani. Sovražni Ictalci so metali bombe na Fojano in na Zagraj. Gradež in Benetke trdnjavi. Lugano, 4. maja. »Tribuna« poroča, da je obiskal italijanski mornariški minister Benetke. Izjavil jc, da so Benetke in primorje do Tržiča močno utrdili. Desno krilo italijanske armade je zdaj proti napadom z morja popolnoma zavarovano; Benetke so zavarovane proti napadom sovražnih letalcev. Gradež je zdaj važna trdnjava. Italijanska municijska zaloga zletela v zrak. Lugano, 4. maja. Pri Mantovi je včeraj zletela v zrak municijska zaloga. V mestu je pobitih veliko šip. Človeških žrtev ni bilo, kakor se uradno poroča. V Italiji pričakujejo preobrata. Lugano, 4. maja. Položaj v Milanu je prejkoslej resen. Ravnatelj »Avantija« je ostro govoril, rekoč: Čas pobune še ni prišel, a delavci morajo biti pripravljeni. Stavka v Milanu je popolna. Na več mestih so bili krvavi izgredi. Konjenica je šele napravila red, a drugi dan so bili novi nemiri. Izgredi pri m«jski slavnosti. Lugano, 4. maja. (K. u.) Iz posameznih poročil o 1. maju, v kolikor so prišla čez mejo, se vidi, da je prišlo do številnih nemirov in nas;l*iih konfliktov s policijo. V Milan so došle iz okolice velike množice ljudi, da med drugim protestirajo proti pomanjkanju živil, pri tem so ljudje plenili trgovine, pobijali šipe in rušili progo cestne železnice. No morju. Dunaj, 4. maja. Uradno se poroča: Naša pomorska letala so metala zvečer 2. majnika bombe na dvigalnico vode v Codigori pri izlivu reke Pada; zvečer so se vrnili brez izgub. Druge skupine morskih letal so ponovile isti večer napade na vojaške naprave pri Villa Vicentina in pri Valom. Uspeh je bil dober. V Valoni je zato nastal velikansk požar, cule so se močne eksplozije; več kakor 50 morskih milj daleč smo videli, kako je gorelo. Bombe, ki so jih netali sovražni letalci v prostoru pri Trstu, so provzročile le neznatno škodo. Mornariško poveljstvo. Zopet 18 ladij potopljenih. Berlin, 4. maja. Uradno: Naši podmorski čolni so zopet potopili 18 trgovskih ladij, ki so obsegale 56.000 ton. Od teh je bilo potopljenih 8 trgovskih ladij s 24.500 tonami v Angleškem kanalu. Italijanske izgube na morju. Lugano, 4. maja. (K. u.) Agenzia Štefani poroča: V minulem tednu je priplulo v italijanska pristanišča 627 trgovskih ladij s skupno 406.065 tonami, odplulo pa 521 ladij s 453.040 tonami. Potopljeni so bili trije parniki in sedem jadrnic. Nov angleški poraz pri Arrasu. Četrta bitka pri Arrasu traja dalje. Proti vsakemu odseku od Acheville (vzho-dodno od črte Lens-Arras) do Queante (ob železnici Arras-Cambrai) so Angleži postavili 17 divizij in izredno močno artilje-rijo, da izsilijo predor nemških črt. Posrečilo se jim je pa edino le, da so udrli v male dele najsprednejših neških postojank blizu obeh krilnih točk napadalne fronte, t. j. Frenoy, jugovzhodno od Acheville in Bullecourt, zahodno od Queanta, vendar pa tudi tu še niso končani boji, ki so zadali sovražniku v ponovno odbitih napadih prvega dne težke izgube. NEMŠKO UR ADNO POROČILO. Berlin, 4. maja. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e i a Bavarskega. Na bojišču pri Arrasu med Acheville in Queant so Angleži na 30 km široki bojni črti poizkušali iznova prebiti; po najmočnejši pripravi s topovi je napadlo 16 do 17 divizij. Njih napad se je izjalovil. Zrušili so se tudi večkrat ponovljeni napadi Angležev, ki so jih izvajali od ranega jutra do pozne noči pred našimi črtami, ali smo jih pa vrgli s protisunki. Sovražnik je bil vdrl le v Fresnoy; pri Belle-courtu so mu ostali mali deli našega naj-prednejšega jarka. Boj se je nadaljeval danes zjutraj. Naše čete so se zopet tako vrlo držale, da jih ni mogoče prekositi. Poleg težkih, krvavih izgub smo ujeli nad 1000 sovražnikov. Jugovzhodno Arrasa so stale pripravljene močne skupine konjenice, kar dokazuje, kaj da so Angleži upali na ta napad. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Severno črte Soissons—Reims se bije bitka s topovi z vso silo. Posebno besno grome topovi med Aisne in Brimontom. 1 Naše baterije so namerile na z vojaki napolnjene sovražne jarke uničevalen ogenj. Pri in zahodno Braye in na Winter-bergu zahodnp Craoime se je zrušilo več francoskih napadov v ognju naše pehote in topništva; izgube sovražnika so bile zelo velike. Armada maršala Alberta WiirtemberŠkega. Nobenih posebnih dogodkov. XXX Ob ugodnem vremenu so na zahodnem bojišču letalci živahno letali. Naši letalci so metali z dobrim uspehom bombe na postojanke artiljerije, kolodvore, tabore in na municijska skladišča. Sovražnik je izgub'1 10 letal. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. NEM&KO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 4. maja, zvečer: Uradno se poroča: Na bojišču pri Arrasu smo odbili napade Angležev ob obeh straneh Bulle-courta, na bojišču Aisne med Berry au Bac in Brimontom pa močne angleške napade. Na vzhodu nobenih posebnih dogodkov. Francosko uradno poročilo. 2. maja ob 11. uri ponoči. Zračna vojska: Da se maščujemo vsled obstreljevanja Chalona in Epernala po nemških letalcih v noči od 29. na 30. aprila, je pet naših letal ponoči poletelo nad Trier in zmetalo mnogo bomb. Sredi mesta je nastal silni požar, ki se je hitro razširil. Dne 30, aprila in 1. maja so naši letalci sestrelili tri nemška letala. Deset drugih sovražnih letal je resno poškodovanih. Angleško poročilo. 2. majnika zve35"-. Danes zjutraj smo odbili severno A-'iux - en - Gohelle sovražni napad z izgubami za sovražnika. Na obeh bregovih Scarpe pri Ypernu so streljali na obeh straneh s topovi. Sestreli smo 11 nemških letal, 6 pa tako poškodovali, da niso več rabljivi. Obitpna velikanska prebijalna bitka Angležev, — Naskočili so s 300,000 možmi, Berlin, 4. maja. (K, u.) Wolff poroča: S silovito 300.000 mož močno vojsko so Angleži zopet poizkušali, da bi z obupno velikansko bitko s silo odločilno prebili. Skupine oklopnih voz, močne množice angleške konjenice in rezerve pehote so bile pripravljene, da bi planili za prvimi napadalci, ki bi bili predrli zid nemške obrambe, Svoje naskoke, s katerimi ni ničesar dosegel, je plačal sovražnik s strašnimi krvavimi izgubami, z nad 10.000 ujetniki in z velikim številom uničenih oklopnih voz in razstreljenih baterij. Cela nemška bojna črta se je držala, le na severnem krilu so Angleži napredovali vzhodno Ar-leuxa nekaj stotin metrov proti Fresnoyu. Angleži so s 1000 težkih in najtežjih topov dopoldne in s točo min zopet in zopet bob-nali po naskakovani nemški postojanki, da bi mogli navaliti na njo. Prve zbrane množice naskakovalnih gruč so vdrle proti našim postojankam ob pol 6. uri zjutraj, na čelu jim oklopni vozovi, na okroglo 30 km široki črti od Acheville do Ques na obeh straneh Scarpe. Prve naskakovalne množice Angležev so v besnem nemškem ognju imele naravnost nečuvene izgube, ki jih je poizkušal Anglež izpopolniti z divizijami, ki so jih bili hitro pripeljali na pomoč. Ko se je bil sovražnik prvič divje zagnal, se mu je posrečilo, da se je ustalil v Fresnoy in v Roeuxu, na drugih mestih pa, kjer je bil začasno vdrl v naše naj-prednejše jarke, smo ga s protisunkom takoj zopet vrgli. V posameznih odsekih I bojne črte so pregnali napadalca z ročnimi ! granatami. Ljut boj je divjal za postojanko tik severno ceste Arras^-Cambrai do zahodno Cherisy. Tudi južno od tam so se bili dopoldne še boji za prvo črto. Angleži so zopet in zopet zbirali odbite in sestreljene divizije in metali nove v bitko, med tem ko je nemška pehota kljubovala ljutim naskokom z lastno silo, ne da bi ji pošiljali pomoči in rezerve. Dopoldne že smo ujeli več sto mož. Opoldne je besnela na celi črti najljutejša bitka na celem bojišču. Zvečer se je novi prebijalni poizkus Angležev zopet popolnoma izjalovil. Izgube Angležev presegajo vsako mero cenitve. Za Fresnoy se je bil šc pozno ponoči boj. Kjer so se v posameznih, tesnih mestih v naj-prednejših črtah nahajala še gnezda Angležev, smo podvzemali z uspehom protinapade, Preden je napočila noč, je napadel sovražnik petič z veliko silo vas Oppy; zopet je bil silovito premagan. Opolnoči so Angleži zopet naskočili vas Cherisy in deloma vdrli, a kjer so bili vdrli, smo jih ponoči zopet vrgli iz nje v bojih z ročnimi granatami; izgube sovražnika so bile težke in krvave. Vasi Oppy, Roeux in Charisy, za katere so se vroče bili, se nahajajo v naših rokah. Tudi južno od tam so ponoči deloma napadali, a uspeli niso. Ob Ob 4. uri 30 minut zjutraj so se uneli, ko smo čistili gnezdo Angležev pri Rullecourlu, po besnem bobnečem ognju novi boji, ki se še niso zaključili. Novi siloviti dan bitke znači /ope! po-I polno zmago nemškega orožja, posebno pehote, ki je držala odseke, ne da bi bila potrebovala pomoči svojih rezerv. Kako se bijejo Nemci v Franciji. Curih, 3. maja. Luigi Barzini poroča v :>Corriere della sera« o novem načinu nemške obrambe na zahodu. Prizna, da nastopajo z uspehom. Njih mali oddelki izvajajo neprestano protinapade. Vsaka vas zase tvori trdnjavo. Vsaka višina je utrdba, vsak nasip ceste trdnjava. Povsod so vgpe-zdene strojne puške; sistematično obstreljujejo s topovi navidez prazno ozemlje, V pripravnih postojankah se čez noč zakopljejo mali oddelki in zavarujejo z žičnimi ovirami. Liki gobe nastajajo male utrdbe. Kadar take postojanke Žasedejo, sipa nanje nemško topništvo strašen bobneči ogenj z že prej zastreljenimi topovi. Tudi drugi italijanski listi poročajo podobno in opravičujejo neuspehe Francozov in Angležev, Italijani so zato strašno pobiti. 348 letal uničenih, Rotterdam, 4, maja. »Times« poročajo: Na zahodni bojni črti je bilo uničenih meseca aprila 147 angleških in 201 francosko in belgijsko letalo. Stališče angleškega ministrskega predsednika zelo omajano. Haag. Umetni optimizem angleškega časopisja se umika vedno ostrejši živahni kritiki in nevolji- »Daily Mail« in »Mor-ningpost« napadati angleško vlado radi neprestanih napadov na angleške ladje. Stališče Lloyda Georgyja je zelo omajano, Dnevi brez kruha v Angliji. London, 4. maja, (Kor. m,) Z ozirom na uradno obvestilo, da so porabili meseca marca povprečno tedensko 6 funtov kruha in ne 4, kakor je priporočal lord De-vonpourt, zahtevajo »Times«, naj se postavno določi, koliko kruha in drugih živil se sme zavžiti. »Times« napovedujejo, da bodo postavodajalni zbornici predlagali, naj se zniža množina kruha in določijo dnevi, v katerih se ne bo smel jesti kruh. Češki glas. Praga, 4. maja. »Narodni Listi« poro* čajo z Dunaja: »V skupni seji izvršilnega odbora nemške narodne zveze in krščansko socijalne zveze je minister Baernrei-ther poročal o vzrokih notranjepolitičnega preobrata in dejal, da, kakor se zanesljivo poroča, na Angleškem razmotrivajo o odstranitvi kraljestva in da so v teku pogajanja med angleško dinastijo, parlamentom in političnimi krogi.« Vojska z Rosi in Rumuni. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 4, maja. Uradno se poroča: Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa, Sinoči se je zrušil napad nekega ruskega polka pred našimi postojankami severno doline Sušita, Na ostalem pozorišču se položaj ni izpremenil. Namestnik načelnika generalnega štaba pl, Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 4. maja. Veliki glavni stan: V Karpatih so napadli trije ruski bataljoni brez vsakega uspeha naše postojanke severno doline Sušita. Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff, Rusko uradno poročilo. / 2, maja. Zapadna fronta: V sme:-; na Rohatyn jugovzhodno od Hečišova je sovražnik ljuto obstreljeval naše postojanke, po večini s težko artiljerijo. Na ostali fronti streljanje s puškami in poizvedovanje, Aleksejev pri Rigi. Petrograd, 4. maja. Vrhovni poveljnik Aleksejev je obiskal bojno črto pri Rigi. No Južnem BolKonu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 4. maja. Veliki glavni stan: Med jezerom Prespa in Črno, na obeli straneh' Vardarja in pri Strumi so pričeli zopet močnejše streljati s topovi. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Madjerski politik iv Soiiji. Solija, 2. maja. Grof Albert Apponyi, poslanec Roland Hegediis in ravnatelj Ellinger so obiskali včeraj ministrskega predsednika Radoslavova. Popoldne je predaval grof Apponyi v vojaški kazini o bodoči politiki osrednjih sil. Nova vlada na Grškem, Atene, 4. maja. (K. u.) Zaimis prevzame zunanje ministrstvo, George Rhalis pa finančno ministrstvo. Ostali ministri bodo imenovani zvečer. Vemzelos dobi dva rušilca. Solun, 5. maja. (Kor. ur.) »Agencc Havas : ~Elza-fluid«. Več kot 100.000 zahvalnih pisem izpričuje dober učinek tega sredstva. 12 steklenic stane poštnine prosto samo 7 K 32 vin. Edino pristen se naroča pri lekarnarju E, V. Fellcr, Stu-bica, Elza-trg št. 134, Hrvatska. — Tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elza-kroglice« se lahko istočasno naroče; 6 škatlic slane poštnine prosto samo 5 K 57 vin. »Elza-kroglice« so priznano, želodec krepčujoče odvajilo lagodnega in točnega učinka in jim je dati prednost pred vsemi dražečimi sredstvi. — Zelo pripraven za uporabo in točnega učinka je nadalje Fellerjev mentolov črtnik zoper migreno. (vf) prave kristjane, greh, sredstva proti grehu in čisto življenje krščanske deklice. V drugem delu obravnava pisatelj življenje dobrega Marijinega otroka. Govori se odlikujejo pred vsem po jasnem in jedrnatem slogu. Vezana knjiga se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja s poštnino vred 9 K 80 vin. Podpisana preklicujem vse žaljive besedo, katere sem rekla Rozaliji škra-be, šivilji v Zajasovniku štev. 6 občina Motnik. Alojzija Mali possstnica v Špitallču pil Motnlku. Kupi se mala ali srednja ako je mogoče malo vrta ali zemlje zraven, kje v mestu, poleg mesta, ali pa na deželi blizu glavno ceste. Ponudbo s cono na F. M. Krlževniška ul. 10/1 levo. 1091 Lepo posestvo s pekarijo ln trgovino jo naprodaj s pet orali zemlje v bližini južne železnice, s krasnim poslopjem. Leži poleg velike ceste, pet minut od cerkve in šolo. Vzrok prodaje je starost in slabo zdravje. Nizka cena 30-000 K. Natančneje pove Marija Vivad, Laški trg 58, štajersko. 1045 Mlin na Ščavnici tik okrajne ceste, na dobri vodi, s tremi tečaji in oljevo upravo, ter četrt ure od mlina dva orala travnika s sladko krmo se proda. Cena se poizve pri posestnici Marija Trstenjak Sv. Jurij na ščavnici pri Radgoni. Ustan. 1910. Henrik Weisz dobavlja po povzetju na-! slednje čevlje v vsaki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par dam-, . , , skih Čevljev It 35.—. zakon, protokol K K 45.-, in Kao' K 55. Par čevljev za strapac (bakanci) K 50.-, K 60.-, in K 70.-. Par čevljev za gospode K 45.—, K 50.-, K 55.-, in K 60. Beli moderni platneni čevlji za dame v vsaki velikosti. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 1 škatlja kreme za čevlje K 1. — VABILO MMHi lama vpisane zadruge z omejeno zavezo. ki se bo vršil v nedeljo dne 20. snajnlka 1917 ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih na Kongresnem trpa štev. 2, DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstvainnadzorstva. 2. Odobritev računov. 3. Volitev odbor«. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi ©dfcor. Johann Maier — Weg zum Gliick oder die Kunst das Leben zu verlangern. Knjiga (192 strani) obsega zelo veliko praktično žr preskušenih zdravil za najrazličnejše bolezni; pisatelj nam tudi opiše razvoj in zdravljenje bolezni po naravni metodi brez raznih strupov. Za vsako družino neobhodno potrebna, po raznih časopisih in od zasebnikov že zelo priporočena knjiga se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane nevezana s poštnino 4 K 60 vin. Wilhelm Kraneburg »Sechzig Vortra-ge fiir Jungfrauen-Vereine«. Knjiga (508 strani) obsega 60 govorov namenjenih ženskemu spolu. Govori obravnavajo razne cerkvene praznike, stanovske dolžnosti Jaramente cerkveno orodje, celotne cerkvene ■ oprave itd. -dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko. ■ ;8tsst! m militi lista M it 1082. Stran 7, Na prodaj je radi družinskih razmer ki imajo opraviti v šolali, samostanih, zadrugah ln društvih vseh vrst, se morejo posvetiti neki bližnji patrioti-tični akciji. Ponudbe pod „Verdlenst-gelegenheit 56—157a" na anončno pisarno Jos. fl. Kienreldi, Gradec, SackstraBe 1 1087 ležeče na Spod. Štajerskem blizu žel. postaje in mesta. Hiša z gostilniško koncesijo in gospodarsko poslopje skoraj popolnoma novo. Posestvo meri okoli 40 oralov. Ponudbe na upravni-štvo lista pod »Posestvo 1102«. Svetovno znana domača tvrdka, največja izbira ur, verižic, p r sta n o v Posebno velika iz bira b r i 1 j a n to v. Proda se še popolnoma vabi na obilni obisk nasproti 'rancišUatiskc cerkve. pripravna za vsako obrt, na zelo lepem in primernem prostoru Sv. Jakoba trga, Rožna ulica št. 13, se proda. — Prodaja jo Mihael Majcen, gostilničar in posestnik, Dolenjska cesta, gostilna „pri Ribču". 1084 z nekaj zemlje ob glavni cesti v Logatcu. Več se izve pri ge. Kati Čuk, Brod 13, p. Dol. Logatec. Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse dobri sin, oziroma soprog, brat, gospod Rodbina Alojzija Liileg javlja, klanjajoč so vo!ji Vsemogočnega, da po včeraj pripeljali v Ljubljano truplo dne 2. aprila 1'J17 na južnem boji.Mu vsled sneženega plazu ponesrečenega nepozabnega, nadebudnega sina "ozir. brata, gospoda c. kr. orožniški okrajni stražmešfer dne 29. aprila, po dolgi in mučni bolezni v Trstu mirno v Gospodu zaspal Pokopan je na tamošnjem pokopališču, Zagorje — Trst — Rakek Frančiška Fatur mati Antonija roj. Batlstlč, soproga Joslpina om. Vadnjal sestra Ivan Fatur brat « asMiaajsffi m. 'a HM 15* enoletnega prostovoljca, kartet. aspiranta odlikovanega srebrno hrabrostno vetinjo za zasluge. Pogreb bo danes, dne 5. moja ob. 5. uri pop. iz mrsvaščnice pri Sv Krištofu na pokopališče k Sv.Križu, kjer se zemski ostanki bla^egu rajnika no-lože v domačo zemljo k večnemu počitku. Ljubljana, dne 5. maja 1917. mBBmSi : AAŠMiZm .^.EjatfSrid i- i žil« imstsm&m^ kupi vsako množino franko vagon Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen, Mihael Tomšič naznanja potrtegn srca v svojem imenu ter v imenu sestra f.iante vdove Gruden in Ano vdovo Eozlevčar ter vseh o talili sorodnikov prežalostno vest, da je njih mati, odnosno stara mati in teta gospa Zahvala. Za vse dokaze srčnega sočutja se tem potom iskreno zahvali rodbina Poseli. a voilIiimii s j & ub MMs, pesestnikova vdova včeraj ob t. uri popoludne, po kratkem bolehanju, providena s tolažili sveto vere, v starosti 75 let, mirno iu vdano preminila. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedcijo dne 6. mnja t J nonol dne ob pol i. uri iz hišo žalosti štev. 51 na župno pokopališče. Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Pavlu. Bodi ji blag spomin! Na Vihniki, dno 5. maja 1917, mmmmmmmmmmm OficIJeln® snbskripcišsEin mesto ln njene podružnice u Splitu, Celoocu, TrsJu, Sarafera, Gorici ft. L LJubljana) in cei^a sprejema po originalnih pogojih prijave na I. 40letno d. p. 5'M/ono amortizacijsko držao*i® postilo a K 32*50 za K im II. daoka proste 5V2°/one fl. maja 192? urafiljioe državne zakladnice a K 94'— ~ in dovoljuje vsakomur % °/o BO &snšfikscl< is KraSogl pAnkoaficji Oglasiti se je treba pri ondotnem župnem uradu. 1005 sloieiia tvrdka to siroto. Obstoji ie nad 40 M Ana Hofbauer lielitBliica zaloge cerkvene obleko in orodja LJubljana, Wolfova ulica 4 si usoja javit! prcC. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naroČilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hlne, plašče, kazule, plnvijale, dalma-tike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar sc rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse roCno, solidno, pošteno ter po nejnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naroČila na vezenje, prenavljanje •tare obleke ter sploh vsa popravila. Zajotovl|a)oO hitro In naJpošteneJSo postrežba, prosi, d., »o pri naroČilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko. Zaloge v Ljubljani: R. Žanabon in tJulius Eibent. Fran*y. Povzetje Virlariev veC" Naslov za naroda. lRli GjyLICH- droierlin pri angelo, Urno Morava. 'jmi Pridna in poštena sa proJi dobri plači takoj na deželi sprejme v služba sa enfco ia vrt Naslov v up avl tena lista pod fii. 1072. ■^M—B—PaB « MBS 9 w „___ bSedlčnl škrofuloinl slabokrvni bolni ne prsih bolni na pljučih naduStJlvI Konečno se je našlo sredstvo, ki prinaša ravno navedenim bolnikom dolgozaželjono polajšanje in ozdravljenja: Likarja Všrtesa flpnenozeleznl sirup. , , To sredstvo ae io izknzalo »ljajno pri stotlsoi bolnikih in ga toda] priporočajo in porabljajo naj-odliSnoiri profesorji in zdravniki kot n« *a>.nej»o sredstvo j n gorenjih boleznih, kakor'uidi oslovsliom Kaslju, angleški bolezni (rhahitis;, bljuvanju krvi, isuhosti, ženakih bolezuUi ter pri »laboail iu utrujonoatl vsako vrste, ftarti svoioga prijetnega okusa in duha ga radi zavživajo naivečji rnzvajenci, celo otroot vsako vrste ln v vsaki množini kupi in plača po najvišjih conah trgovska firma J. Msastas, BHK Kiatar-rJmn,.....■ vjimifflra i Dostavitev ! takol! Dostavitev] I takoj i I ^ Brsz pomisteK a so nssšSspSB ta čsrns is&torSmeraegSe gžgž^žMiasfsga Ti stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so najboljši sedanjosti Šivajo vezejo (Stikajo), krpajo (maSijo) perilo in nogavice, tor imajo lOIetno garancijo, krogljičen, brezšuinen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste in lusus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenjo, krpanje perila tor šivanje t aparati vsaki Ca« ln povsod brezplačen. 2978 Cim preje kupiš, ceneje knpiš — dobro le v LfU&)if «Ull» sv. Petra nasip 7, blizu frančiškanskega ntostu, levo ob vodi, 3 hiša pri ^ ^^ M pp,^ O 3 EZ3 CZIEZ3 £ZZ3 Um se ooriSKin tepcev) 3 LZZ3 EZ3 CZ3 CZ2 Z3 Um Topiles (Hrvatnho) zdravi lrgau£e revmo 850 žschias Pojasni la in prospekti tastonj. mmmmM Ustanovljeno 1. 1S93 a Ustanovljeno 1.1893. SE M v _Lj]Tibl]ani i^giiitrcvana sadruga u omejeniza jamstvom sprejema ia obrestuje hramlne vloge po Rentnl davek plačuje iz svojega, Zunanjim vlagateljem so za poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice Sa&raga dovoljuje posojila v odsekih na 1% 15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov firoti poljiibiiim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 K 519.848-40. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. Načelstvos Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani L podpredsednik: ij. podpredsednik: Bogamil Remec, c. kr, profesor Karoi Pollak ml, tovarnar v Ljubljani v Ljubljani. Člani: Ivan Dolonc, e. kr. profesor v Ljubljani; Zaje Albin, e. kr. rač. ofioljal r Ljubljani; Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani; i)r. Merhar Alojzij, gimn. vero-učitelj v Ljubljani; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani - dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Sušnik, o. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitz»r, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Užen.čzrk, proiesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Vera?c, o. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zapiotnik, katehot v Ljubljani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržlč, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Olani: Anton Cadež, katoliet v Ljubljani; K. Gruber, o. kr. fin. rač. ofioijal v Ljubljani: Ivan iVIlakar. profesor; v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revideut in posestnik v Ljubljani. prav. * «J K /i ci j, 3 Centrala BaBrnJu.-Ustanovljena 18G4.-33 poteiilc, HagaJ S^arlpn tri — So.PEfra cesta. SeMškl kapital 69,280.090 K &mm s?.c Preakrbovanje vseh bankovuih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrosiovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo vanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila uanje. 15 Ustmena in plamena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko upadajočih transakcijah vsekiiar mi -mnmmit 1 Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih me« tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najeinodaja varnih predalov samoshrambo (safee) za ognjevaruo shranjevanjo vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja brezplačno. Stanje rtemiruiii vlon na hranilne knjižice dne 30. novembra l'J13 li lO.Zil.liO,., SELENBURGOVA ULICA ST. 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTMEJE FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. « VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU Stran 10. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo, sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po __________ 44 i m. i Rezervni zakladi znašajo "j " okroglo en milijon kron. a f% Stanje hranilnih vlog je bilo > " / v koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, . tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posi^taica" sprejema vloge tudi po pošti ln daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi Prednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva wa deželi in v m«stih. No?a dmolka la ženska, t trpežno pneumatlko, i> r etaro kot pred vojno. Imiun v zalogi več takih kompletnih dvokoies in večjo množino »SINO*!*:« šivalnih strojev, tudi s kabinetno mi?icc Vljudno »e priporočam mm, m sum ml 8 vinarjev (m 1 dopisnico) Vm ftiui« moj glavni cenik, ki se Vam dopošije — na zahtevo brezplačno. — Prva tovarna ur JAN KONRAD, e. ln kr. dvoi. založnik BrčU st. 1352 (Češko.) Xik»l »11 »kien« ar« n» Mdxe K J-—, t —, «•—. Vo ;no • spomin«*.« niktlfl. »li jeklen« ar« ft. U —, K ; armado radi). are " niklja »li iekla K iS —. Sliivce »rebrne Koskopl remont, ar« • sidrom K 1».~ lito —. Badilk«, »tonske in ar« u* «toj»lo »eilki Uberi po mrkih oenah. Sl«tno oisin«no |»m«tro Po-Uljapo poTietju. Zamena dovoljena »11 dias: n»xs.j & & z zelo lepimi a neopremljenimi sobami za tujce, z lepimi prostori za gostilno, z ledenico, gospodarskim poslopjem, kegljiščem, stekleno verando, lepim senčnatim vrtom za goste, solnčnatim vrtom za zelenjavo, v mirni, a prometni legi, so ■ lj Poizve se pod „Promet pozimi lc poleti 1031" pri upravništvu tega lista. vseh vrst za urade, društva, trgovce itd. graver in izdelovatelj kavčuk - štaaibilijev Ljubllnsia, Dvorni trg š!. S. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaciaacia D ________nnnnr innr-ir ar lnnnn Q ni(o3nisalonr^j ] [] Cenjenim Samam priporočam svojo zalogo "V »alogl novi žalni l^lobultf. najnovejši^ slamnikov. Odprto tudi v opoldanskih urah« den« priznano nislt«. □ d g 0 d a □ d d d " □ n d g s D 9 D U d d •i aanciaaocnnaciannaaaonnnnnncjcinnnaa n Rozi Tabčič [j [j KlmsHa cesta 6 0 d Jan n dobro, starejšo moč sprejme Kartonažna trgovina IVAN BON A C, Ljubljana. T Modni salon $tachly-Maschke Židovska ulica 3. Dvorski trg 1. Ljubljana. A Priporoča cenj. damam tu in na deželi na D::naja osebno izbrane novosti krasnih klobukov in čepic finega okusa za dame in deklice. — Popravila se sprejemajo. Žalni klobuki vedno v zalogi. Solidno blago — nizke cene. dobivate v Specijalni trgovini za milo ! V .<■«• a r „ i;«! m m pi.tJS^ JLjL JLitj JtA. \y: \> \i/h t:. t^--*.« "1C2S Ntf v 1jimjii% i?« jhtfl h §§> Istotam tudi sveče, krema za čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno! o <3 03 Jsa CJS povsod hvaljeni in priljubljeni i :x8BBm!Ba&asBKHB>awanMiBKaa Najboljši in najpopolnejši so le v a n B J n i .k a W 2£ S povsod hvalieni m priljubljeni «r ullM enako Puchova vozna kolesa a prima pneumatiko, enaki kot pred vojno. Spn° w IG N. V O K ^m 7 specialna trgovina s šivaln. stroji, kolesi ter zraven »padajočimi deli Ljubljana, Sodna ul ca 7, poleg justlčne pa.ače, caa ca era —s «_tj< c •er- pleskarskl in Ilkarskl moj stez Ljubljana, Rimska cesta 16 se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. SoUdna ln točna postrežba. 804 od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej, v deblih in polenih kupi po najvišji ceni tvrdka J. iF©gačaiik, 2407 Ljubljana, Marije Terezije cesta St 13. Prodaja zz 755 Naročila za cikorijo in milo li-vršuje tudi od 5 kg dalje po poštnem povzetju tvrdka ■ KuSlan Ljubljana, Karlovska oesta IS. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portreto na platno Izvršuje umetniško po vsaki fotografiji prvi fotografski ln povečovaini zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a. Iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 :et starega 4 polliterske steklenice franio po poim za 40 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribulno sredstvo pri trganju v udih, 4 polliterske steklenice za 32 kronj vino od 56 litrov višje, rizling in rudeči burgundec liter po 3 K 60 v. Benedikt Hertl, graSčak, grad Golič, Konjice, Štajer. Priznan o \ | na/niž/e cene t salon = JSjuBljanaf SbidovsRa ulica št. 8 = odprto skladišče nasproti št 7. priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih slamnikov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. ^JeliFia izčera svileni/i RlcGuRcv. Stalni Rlc6uFii vodno v zalogi 650 Zunanja naroČila obratom pošte.