56. iteuflka. tf Uudllanl vjctrteft g. marca »ZZ. w. \m LUiDliuM I1A11UI Ishafa vs*k dan popoldn«, livsenUl necUli« to pratnik«. tnseratls do 9 petit vrsti I D. od 20—15 petit vrst i t D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, IzUve, reklame, prek'ici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veltkost 15 vrst 30 D; ienitne ponuJb* heie^< 75 p. Popust ie pri naročitih od U objav napre. — li^eranl divek posebej. Vprašanjem glede nseratov nai se nrilož' znamka za odgovot Uprarnistvo „Slov. Naroda ta *JH.ir»da« tttkif*««*' Baaflovs olica it 9, prltlično. - Ttletsn tt. 304. Ur«4atfttv« „Slov. HarodV* KniUova nlloa ŠL t, 1. aaditropl« ToU'on ttev. 34 Dopis« aprtfoma ta »adii«i9 ln i«4ostao fpa«kowana. iaaw Rokoptsov a« nm vrata. fM W" Posamezne itevilke: "II v Jugoslaviji navadne dnl 7? O9 irncfoll« 1 o v inozemstvu navadne d«| 1 O, nedelja 1 25 O Pottnina platana v gotovini« „Sloveuakl Narod'* valja v L;nbijant ln po pošti: V Jugi« aTl(t: V lnozeiustrm celoletno naprej plaćan . D 90*— ce'oletno......D 15rt— polietno.......# 45— polletno......, 75 — 3 raesećno.......22 50 3 mesevno ..... # 39*— 1.......7\SO 1 ......., 13 — Prf morebMneti poviSanju se ima da!;Ša naroČnlrn rtopla^ti. Novi naročniki naj pošl.eio v prvić naročnino vedno t^alf* po nakaznici Na cimo pismena narobila bre/. pos!sive denara se ne morrau ožlrati. Ifliroslao maloorb. Včeraj popoldne ob 4. se je zaključilo burno in pestro živlienje enega izmed naisoosobneiših in ne-kdai naivplivnejših slovenskih novi-narjev. Umri je mož. ki se je boril tri desetlctja s peresom in z uma svetlim mečem za svobndo in na-predek slovenskega naroda. Boril se je ves čas iz na'elobljetra prerri-čanja predvsem proti nemštvu. nem-škutarstvu, avstriiskemti birokratizmu in slovenskemu klerikalizmu, boril s strastno temneramentnnstio. k1 često ni izbirala orožia. Vedno ie stal na naiboll vidnem mestu. spre-jemal neštevilo udarcev od leve in desne, a kakor zvest voiščak ie vztraial do skrainosti nesebično, ne iščoč zase niti slave, niti plačila. Bil je rojen bojevnik. ki mu ie bil boi slast in užitek. Zavedal se ie, da stoje za njim tisoči. ki so ž njim istih načel: zavedal. da je on samo odmev ocrromne množice. glasnik duš in srlav vseh slovenskih svobodomtele-cev ter neizorosnih sovražnikov nemško - madžarsko avstriiske nasilnosti in slovenske reakciie. Bil ie junak peresa. požrtvovalneea do do-slednie misli, vdaneera stranki in listu do svoje duševne ln telesne !z-črpanosti. Pokoinik ni bil novinar obrtnik, ki menja svojo službo in svoje prepričanje; bil je d-osleden in značaien politik, ki ni nikdar kolebat v svojem prepričarnu, nesro je osta? zvest načelom svoje prve mladosti do poslednfe poteze svojesra peresa. V z^odovini političnega življenja slovenskec:a naroda je doba Ma-lovrhovesra časnikarskega delovania najburnejša. in boi tekom te dobe ie bil naineizprosneiši. Odkar smo postali svobodni ter smo del lastne države, se je obzorje slovenske žurnalistike seveda moćno razširilo ter so se metode slovenskesra časnikarstva temeljito izpremenile. Miroslav Ma-Iovrh je vstopil med slovenske novi-narje leta 1880. ter izstopil z novim letom 1918. Slučajno se torei z njegovim odstopom kriie tuđi začetek nove dobe v zgodovini našega naroda. Pokojnik te bil rojen 17. oktobra 1861. v Ljubljani kot sin račun-skepra uradnika Južne železnice. Do-vršil je ljubljansko realko ter se na-to posveti! slavistiki. študiral je nai-prej v Gradcu, kasne je v Zasrrebu ter že kot akademik noročal v »Liublianskem Zvonu« o slavističnih delih ter nisal o naši književnosti za nemške liste. Nekai let !e živci vh\\ na Dunaju ter se zanimal za vse kulturne pojave. Toda betfa ea ie pp-s;!i!a. da je končno Sti'dMe on^stil. prevzel urc^evanje ->nolrtn'sV'h No-vic«, a kmalu je odšel v Trst, časni-karil tuđi tam ter končno po raznih neztrodah našel zavetia v odvetniš'-j pisarni dr. Ivana Tavčaria. Nie'rov §ef je takof opazil niesrov izrazit čas-nikarski talent ter ea je roslal v re-dakciio »Slov. Naroda«. V soli Ivana Zeleznikaria, dr. fvana Tavčnria in dr. Danila Ma'arona se fe razvij po-koinik v časnfkaria. kJ za mu v tišti dobi ni bilo nara. Krrahi ip nrpv7el glavno uredništvo »SIov. Naroda«, pisal dan na dan uvodnfke. vrse polemične notice, nafrazlične^a poroči-Ia, kritike, rodllstke ter končno ćelo razne povesti in romane. Pokojnik je imel namreč neopo-rečen leposlovni dar, ki pa ?a je spričo dnevnega časnTkarenja žal za-nemaril. 2e 1. 1880. je izda! v Novem Mestu pri Krajcu svoje »Pesmi«. Na-to je prcvajal za sloven. gledališče raziične i^re, tako n. pr. Trifkoviče-ve srbske saloiTre: »Francosko-pru-ska vojska«, »Šolski nadzornik« in druee; prevel in za naše tedanie ele-dališke razmere prav dobro priredil Shakespearovega »Othela« ter komedijo »Kako se krote ženske«. Za »Slovenski Narod« je prevel iz itall-janskega, franeoskesa m ruskega jezika neštev'lno povesti in novel ter med drugim tuđi Turgenjeva roman »Nov«. Pod psevdonimi: Franc Remec, Lipič, Franjo in Zvon'mir Šepetavec pa je spisal za podlistek »Slovenske* ga Naroda« več izvirnih povesti in majhnih romanov večinoma zgodo-vinske vsebine. humoristčnega ali jedko satiričnega značaja. Teh svojih del, ki so izšla v ponat'sku. niti sam ni smatrat za umotvore. nego Ie za prijetno ljudsko čtivo, ki nai bi med Čitatelji širilo svobodorn'selne in odločno protiklerikalne ideje, tei hkratu dvigalo narodno zavest in podžigalo v slov. ljudstvu odnor-nost proti naklepom sovražnikov. Marslkaj v njegovih spis'h je posne- to po tujih vzorih, toda njegovi spist so dosezali v polni meri svoj plemenit namen ter se njegove knjige Se danes rade čitijo, ne da bi čitatelji vedeli, da je nj'h avtor Miroslav Ma-lo\ rh. Izmed teh n'egov'h sp;sov na-vajamo: »Kralj Matjaž«, zgodovin-ska povest; »Ljiibe?en Končanovc Klnre«, zgodovinski roman: »Opatov praporsčak«, zgodovinska povest; »Skušnjave Tornada Krmežljavčka«, ?aljiva povest; »V studentovsk h uli-cah«, ljubljanska povest; »Zadnji ro-dovine Benalja«, zgodovinska povest; »Zaljubljeni kapucin«, vesela povest iz ljubljanske preteklosti: »Premaganci«, zgodov'nska povest; »Strahovalci dveh kron«, zgodovinska povest v dveh delih: »Ljubezen in junaštva strahopetne^a prapor-ščaka«. »Pod novim orlom«, »Na Devinsk7 skali«, zgodovinska povest in »Koristka«. Nepregledna vrsta njeeovih povesti, k' so izšle v našem podlistku, pa dosiej še ni ponatis-njena. Hkratu z urejanjem »Sloven-skega Naroda« je nekaj let urejal tuđi »Ljubljanske Novice« ter »Rodoljuba«. Bil je ustanovn'k »Društva slovenskih književnikov in časnikar-jev«, ki se je pozneje preobrazilo v »Društvo slov. časn'karjev«. Temu društvu je bil pokojnik več let agilen predsednik. Dalje ie ustanovil in tuđi sam vodil »Narodno založbo« tei je založi več izvirnih del slovenskih pisateljev. Pokojnik je obvladoval popol-noma italijanski, franeoski, ruski, sr-bohrvatski. seveda tuđi nemški in končno angleški jezik. Bil je mož ši-rokega duševnega obzorja in temeljite izobrazbe; v družbi je bil priljubljen zaradi svojega neusahljive-ga humorja in kavstične satiričnosti. Strasten v svojem sovraštvu in neiz-birčen v svojih sredstv'h, s katerim! je hotel poraziti svoje nasprotnike, je bil v svojem jedru vendar Ie res-nično blag in plemen't mož. Veliko je žrtvoval za narodne svrhe ter je bil do svoj?h najblžjih sorodnikov naravnost vzorno radodaren. Fana-tizem v vsakem ozim je bil značilen za njegov značaj: fanatičen rodoljub, fanatičen naprednjak, fanat'Čen prot;klerikalec. fanatičen delavec, fanatičen pnjatelj *n sovražnik! Njegovo življenje je brlo nolno gorja, borb in ponižanj, a tuđi polno nese-b:čnega dela in uspehov, kl mu ohra-nijo simpatičen spomin. Z Miroslavom Malo vrh om je Ie-gel v jrrob eden naisposobneiŠih slovenskih žurnalistov. Mož širokesa obzorja, ki je obvladoval italijanski in franeoski jezik, pozna! vso svetov-no literaturo, bil do dobra vešč tuđi rušćine in češcine. mož. ki ie imel kakor tralokdo v oblasti pero, ie bil kakor nredestiniran. da stoni na čelo lista, čisrsr pojav v naši javnosti znači popolen prevrat v tak ratni konser-vativni slovenski oolitiki. V oserr*de-sefli Ietih rretekle^a stoletia, ko ie Malovrh prevzel vodstvo na§esra lista, fe Aprila v o^Dredie narodna ideia. očiščena vsake nrivlake. Ab^o-lutna narodnost, to ie bilo takrat sre-slo, program slovenske inteliecnee. katere glasilo ie Ml »Slovenski Narod«. Uveliavl'"eni*e tetra proerama. ki ie porrenmlo popolen prelom s starimi slovenskimi tradicilami. ie naravno novzročilo \v:t odpor v vseh konscrvativnfh kro^ih. ki so zr!i v ideji absolutne narodnosti svnie^a največiega sovražnika. Vidcč, da si ta ideia zmasrovito pridobiva tla v slovenskem narodu, so io procla<=ili za pocransko. ki nasnmtin'e naukom kat^liške cerkve. Tako se je iz pr-votnega pokreta z?4 osamosvoiitev. za uvcljavlienje narodne ideje razvila v devetdesetih Ietih ljuta ktiltnma borba, ki fe divjala v slovenskem iavnem živlieniti brez presledka do ftrenotka, ko ie svetovna vojna zaJu-^ila med nami vsalzo politično živlienje. V tei borbi fe bil Malovrh med prvim! bojevniki. Z neizr>rosno do-slednostio. fanatizmom, kf fe lasten Samo onim, ki so v dno duše prenri-čanf. da so nfihove ideie absolutne* prave in resilne. ie vodil ta bof neumorno in brezob^irno. ne strašeČ se nobenih nensnehov. Nikdar n? klo-nil. nikdar mi ni vp-idel poeum, ker je bil uverjen. da ob koncu koncev vendarle morafo zrrafratf rieeove idefe vkliub temu. da ie reakcijo rod-nlrala avstrftska vlada z vsem svojim uradnim anaratom. Povsem naravno je. da se ie v to borbo na nož. ki fe trakta brer prestanka drceniie. tako užive!. d3 mu je ta borba portala sčasoma nekamo žlvlfenski čili. Zato se ni čuditi, da fe v nfem našel slovanskl ii iti^os'nvensVi pokret, ki je začetkoma teea stoletfa nastopil svofo zrrairovito not med nami, p^č poTno razmnevarife. ne na tište oduSevlienosti in tisteea fana-tičneea priznavanja . kakor pa !e v niem vzbuiala narodna in napredna ideia. | V tem oziru je izzvala v njegovf cl ii ^ i temeljit preokret balkanska vojna. Uspeli i srb^ke vojake, njeno junaštvo je napravilo nanj ta\o mo-gojen ut's, da je jel v trdneni prepričan ju verovati v končno zmajo j!ijrns!f)vcnskib in slovanskih Klealov. \* tem prepričnnju ga je s\etovra vojna «amo utr.ievala. Ko je vojni iz^ruhn'la. ni niti 7a Wr> dvomil, da bi končno ne zmagula pravična 5tvar male 5^rb'jc. V tem tiverenju ga m*co rro-Tli omajati nfti prvi ne-nrpehi na bojisč'h. Ko ^o stali Nerricl globoko v Franc'Ii iii Rusiji, ko se le pri nas naibolj preprlčan'li vernikov lotevalo ma!odi»>je, je bil MalovrSi med onimi, ki so, s cer ohkroženl z avstrijskimi hlr'ču nevstrašeno na-povedovali in prorokovali prihod in vzhod naše svobode . . . Še je zri na£e vstajenje, ta tri~ umf našega narodnecr:* pokreta, ali se je zavedal, ć^ je bilo s tem kro-nano njegovo delo, ki je bilo započeto takrat, ko je b'la v >?ilovcn-skem Narodu- procrla^ena teza ^ ab-solutni narodnosti in ka^neje o jugo-slovenski ideji? — Beograd, 8, marca, (Izv.) Ka* kor se sedai iz oficijelnih krotrov doznava, dospe ro.mnn5.ka d^leifacrj« šcIc v četrtek dopoidne v Beosrrad. Te dni 50 imele ostale delesraciie Češkoslovaška. noliska in iueroslo-venska se^tanke. na kate rt h so bili" razgovori o prinravah za konferen-co. Predsedniki deleeacij in sicer českoslovaski poslanik x. Kalina. poljski poslanik c O k e n s k i \n rInternacionalo udruže. ijf» proti tuberkulozi.« Pa tuđi v medicinskom mićljenju oVinstva je stopila tuborkuloz« ▼ ST©-i't"?« zanimajija in vsakogar ae ie po-!"^t'l.T v zdravstvenim oziru sumo ena <*-■•*>: Knko se obvam^croo sploene no. !*'!-> — tuberlftiteze? In zdravniki, Ca-^ - \\ narodne^a zdravja, so osredotočili i znnnstveno pozornost in ve« znan- *) Po nredivanjti na ITT. skupu * ^oven«koa: lekirskoff društva dna i), ftci tembra 1D21 v Ljubljeni. stveni aparat v boju proti tuberkulozi, eksaktrmmu er^znanju pf»tog©neze, pre-prečenju infekcije in izlecenju izvršene infekcije. Velika nesreoa f? pljufna tuberkuloza, a ima vsaj toliko dobres*a, da bolnik sam v^taja iz postelje in sam hođi na predpisnne izprebode v solnee in čisti zrak. AH k«k revež, kako brr*-me za družino je bolnik s tuberkulo7^> kopfi ali «klepa! Tuberkulozno pnitje kosti ali sklepa mu povzroč^ tai-e bo^ Ie^in^, da ee s«m niti premnkniti ne more, da je prikovan na post^Ho k^jkor v živ crrob, da je ćelo v Tiajlrotrebnev ?ih zadevih odvisen od postrržbe doma-činov. Zato ni čudno, da sd zdravniki že od nekdaj posverali temu trpljjeniu bolnikov in dru^in posebno pažnjo ter izrftbliai! najboliše sile r»?ruma in \%-najdilivoeti v naporu, k*kr> bi n«ftli uspešno zdr?»vilo ftli vsaj izdfttno olaj-šavo kirurg'ične jetike.*) 2e "3tflri zdravniki so porrtaM na. Ie7l1?vo<5t jetilm. a ?ele 1. 1882 Je do-knz^l Nemec Hobwt Koch, da rovzro-?a tuberkutozo samo — tnberknlni harfi. Le na tlptem me^tu MoveSk*»pra telesa fpljuča, kost uklep, bezgavka) ne razviie tuberkuloza, kjer se je ▼jroe. zdil tub«rkulni badl in zaM boho-teti, izločevati svoj etrun (toksin.) To 3T»oznanje je dalo zdravniškčnra mišljenju in prteadevaniu pravo smer, da n*„ per! ves boj proti glavnemu povzroči- »> Beseda jrtik«, jek tik« prihaj* i% gračina =^ hektike (nosoa). tei ju, tuberkulnemu bacilu. Tišti hip TtktrevcKi tuberkulozo in jo za vedno spravimo s sveta, ko s"? nam posreći, «ni?iti vse ruhi?rkulne bacile v člove-§kera telesa in izven njega. Protituber-knlozni boi se blie torej v dveh nm^reh: l. profilaktična hisrflena unifuje z^le-eo barilnv aninnj tele^ia in preprečuje tn.ko infekcijo Cokn^cnie1); 2- zdravnik zrt^l^duje ti?te V-floil«*. ki po se naselili v t?leeu ln povzročili jetiftno obolenje. Da se n*m v cefem fcbgecru odpr© urnevanic te vođilne re?n!ce, ne srn^Tno y»rezreti neke«rn, n* v?»akem ktilturnem i-oliu velj^vncera dei>tva. TTpneh v»«ke nove rosnim: v živ! in mrtvi »ri^od! je \*t* m<&teriia nositeljica vs*h T>ojavov, v živi in mrtvi prirodi delujejo isti fizika lični in Icemični zakoni. Tuđi cloveftkb telo z moždani in živci vred ob^tola iz iste materiie in tu^i živlfe^le vodita samo UM fizika in k«niia. Pooeb«n duh ki o^ivlia telo. posebna biološku (vitalna) silu živHenia. vse tak^ nemoderne, ne-rnan^tvene mi«li so same laži in z*d-nii ostanki Frednfeve?k^*»^ vr^ževern^-trn svc*fr»v>ecr« T>^Tor*». Tako ie nv»teri-iplizem ? hl^^n« br--»robrirr»o9Ho in ab-aolutno brezdušnostjo za gospodo val v vseh znanstvenih strok^h pol pretek lfsra časa. V medicini r^ohoi j^a je po**!ohil in do skrainosti docmal non. temeljni nazor o bi*t\Ti in nastoje Kole^ni sploh, novi nazor eelulnme. *ol?danie patolo-irjjc, kakor jo je zamisli v premišlje-nem n««nrotiu s st°ro, dotlej vladnioco humoraino patologijo fhumor — teko-činA, aok> neTP^ki p?»tolr>cr "Rudolf Vir-crbow (1 $21 —1902). Znanstvena medicina ^e je iznrom»>niH v centralno trd-njavo materijalizma in vzviSeno, hu-mnno zv-anir 7drnvnik« se j« ir^rovr. ; pio in ponizilo do poirrM fanati^n^sara. 1 fl^ofifllnega in kruhobor?kega materi-jali^f«. Bistvo in nastoji bolrz^.i w> ?t tčtav* niki že od jarr^kih Hi^okrstovih (^asov, stezi ves prednii vrk do nnjnoveiS© dobe razl'f?n1i po humora Ini patoloeiiir Stirje rlnvni »okovi se nr^livajo po teletu, kri, «tlu.r run»eni in čmi žolr, Zdrflvje ohstoii v tem. da po ti »o1 £>vi v pravilnem pazn*eriu mešani (evkra-sia), boleren n^v«topi t^nj. r^ *e hnr-monfj?» »okov poruši s tem (dvskrasla), da ste kateri sokov pokvari ali pa pri-meja v pivnvli «li preveliki mnDžint. Nr«^protno pred«ta^lia relularna, «oli-darna patolocrii^ (Virrhow) sedež bo-l«»rni v trde fsolidne) d^le tple«a, v <^-\ic* in odrek« izpromemhi t^lesnih te-ko^in W«tveni noifen b^lozni: v.«aka bo\f*7.on rn^ri ?«rrt» imrrmembo oMik3 In ^tn^Vur** eeli"^ ali orr*an«, sestar-lipne**^ 17 c^lir". Z(«to pa ie vf>k.i hole-ren ^t"osro loVnVn, vn p-ot^v dfl telesa omejen procei, nikoli ni izDremenjeno cek) telo, nikoli no oboli relo telo. Ob novih nnnkih materifllirraa i« relularno' patolo^-iif* ^> zdraTniki bjt-duženja k.ir 7/1 vriskali in orivnlilo ne \\m 30 najtežje hreme — riiK/^rkulozsL Prepropt-a locika: te pmlstHvlj.i b^ole-r^n !e izprrrj(Tnbo v gotov em, omeje-iiPTTi dHu t^Ie-^a, knt 30 Inžj^, nc£o iz-lrčiti oloveka s t?m. da mu radikalno izrežemo Kolni do\ ali bolna tvorbo? Tildi tnVorlnilni barili so celire, trdA telosra, obolpnj© povzročijo simo tako, da ee naselim v gro to veni, Jtropo omc-jonem, trdem ia c-lularn^m deln telr^a, a niktili v tekorih sokovih, ki bi z nji-mi preplavili celo telo. Tuberkuloza 7nači lamo lokalno inTokrijo crot-ov»*?a del* in treba 30 samo, ta bolni d?l kakor vMkn drurr> hnlo v rdravem radikalno izrezati. — in lnoTPa in 7% vedno. Tu'^rku!«?* j© kirureri^nn bol/»7cn in edino rdrflvilo j« kirurerjv brczohzirni no/, ki 30 radikalno izrežo iz si<~er 7dra^^c:a t<*les*» Tako je moderna kimreivi, rmic% slavno prodrla tuđi r.« po^'u tuberkuloze in začela se je doba tožkih, dolgo-trajnih in — dr^Hh oncr.irii, doba na. čuvenih ^krnin (Ver^tummMunsr). Mno-žire tuberkuloznih bointkov »o kirurpa kar oblegal*. kinira; ie konw;i zrnato val naix>rno drlo, njoirov no* ?> divjal od jutra (V) v^era, t>omagala "ta mu dlet<» in žaira pri iz.-ekflvnniu tnhnrkulomih kosti in eklepov. Nom5k! kinirc Bar-denhrn?r je re=^ciral nri koksiti (hi-herkuloza "kolfn"1?« oklopa) polovico medenice. Mej občinstvom in zdravnlki itian 2. ,diAJVCNaivi NAKOU*, aut 9 marca i»z'J. ?tev. 5rV Boisnrsko pismo. V Sofifl, začetkom marca. . Proces proti ministrstvu Rado-slavov se Dolajaroma bliža svojemu koncu. Zaslišani so bili že vsi obto* ženci, kolikor Jih je prišlo k razpra-vi, kakor tuđi vse glavne priče, to so generali in drugi visoki dostojanstve-niki. Se daj se zaslišujejo razni Štabni oficirji, ki so imeli kot samostojni komandanti vpotfled v vojne dogodke. Med temi sta bila tuđi zasliŠana se-daj vpokojena generala Lukov in Čarakčijev. Njiju pričevanje je zani-mivo v toliko, ker kaže v bengaličnl hici postopanje Nemcev med vojno s svojimi boljrarskimi zavezniki. Oe-Tieral Lukov je med dnurimi izpove-dal: Odnosa ji med nam! in Nemci nišo bili nikdar prijateljski. To neraz-položenje se je polagoma razvilo v odkrito mržnjo, zlasti ko so nam Nemci sistematično nasilno jemali vagone, ki so bili natovorieni z živi-U in namenjeni za bolearsko voisko. To se je opetovano zgodilo tiidi pri mojem oddelku, da to preprečim sem ukaza!, da so te vasrone neprestano stražiti naši voiaki z nasajeni-mi bajoneti. Nekoć so avstriiski mo-nitorji ćelo bombardirali našo obaL Najarogantnejši med vsemi nemški-mi vojaškimi dostoianstveniki, ki so bil! nameščetri v Boteariii, je bil vo-Jaški ataše von Masow, ki je bil neprestano v konfliktu z botearskimi oblastmi. Mož si je ćelo domi§lial. da lahko ukazuje naši vrhovni komandi. Kekoč je poslal brzojavni ukaz vr-hovnemu armadnemu poveljstvn, da iiaj Boljrari brez odlajrania izroče Nemcem prernosrovrilk Pernlk. Ta brzojavka ie vzbudila v boćarskih vojaških krogrih vihar ogrorčenia !n vrhovna komanda je na to zahtevo kratko odgovorila: »Zmotili ste se v »dres!.« General Čarakčijev fe fzuove-da! med drutrfmi: »Z Nemci smo se zapleti! v konflikt že v trenutku, ko smo Ž nilmi prvič prišli v stik. Nemci so nastopali sflno ošabno m surovo. Plenili so živila in nosto-pali s prebivalstvom z vso okrutnost jo. Ko smo se pritoževali radi do-stopanja nemske volske, je poveli-stvo armade vedno odgovarjalo. da je treba navesti konkretne slučaje in Imena krivcev. Čim pa smo navedli Imena, so Nemci izjavili da so dotični krivci že zdavna odšli na franco-sko fronto. V resnicl pa so ostali na mestu in so bili samo premeščeni k sosednemu oddelku. Vse naše nritož-be nišo čisto nič izdale. Nemškf ofl-cirii so javno povdariali. da se Nemci pokore samo nožu In svinčenki in nikomur drugemu. V Dobrudži. kler so se vršile operacije s pruskimi in bolgarskirnj četami istočasno, je Dri-So opetovano med Bolgari in Nemci do krvavih spooadov. V Dobrud-Ž! je operirala 3 boćarska armada, Nemci so se obvezali, da bodo to armado vzdrževall in hranili sami ter plačevali tuđi oficirje. Svojih danih obljub se seveda nišo držali: ne samo, da botearskirn vojakom nišo davali živi!, marveč so ćelo plenili po boigarskih vaseh in odvazali v Nem-čijo vse, kar fim je prišlo pod roko. Bolgrarske oficirje so plačevall z bankovci, ki so ffh dali tiskati v Ro-munfif, fn nišo fmeli prav nobene vrednosti. Zato $e ni čuditi, da Je bilo raspoloženje med bolirarskim! voiaki tako, da bi raje udarili na Nemce, kakor pa na Srbe in Francoze. Vob-če so se Nemci vedli kakor absolutn! KO-spodarf! In postopali z botearskim prebiva !s tvom kakor s svo.fimi suž-njl In hlapcf.« Slično sodbo. kakor generala Lukov in Čarakčiiev. so izrekli tuđi I drogi svedoki. Zato so tndl Nemcf, I dasi so bili v vojni za veznik! Đolga-■ rov, bolj osovraženi, kakor kateri-koli drugi narod. Zato se v širokih narodnih slojih čudijo,,ako sllšifo. da i obstoje v Jugoslaviji zlasti na Hr-{ vatskem stranke, ki odkrito kažejo svojo željo, da bi zopet zavladal v deželi Nemec. Ako bi vsal toliko spoznali Nemce, kot so jih spoznali Bolgari kot — nota bene — svoje »zaveznike«, bi si pač nikdar ne že-leli priti pod nemški iarem. • • • Kakor ie znano. Je v Boteariii uvedena delavna dolžnost. Vsak dr-žavlian v đdočeni starost! ie dolžan. da dela dva do tri tedne brerolačno za državo. Ta delavna dolžnost ie bila uzakonjena pred par leti in se ie izkazala kot nadvse koristna institucija. Številne nove zgradbe. nove fn popravljene ceste, pričajo. da je bila idcfa o splošni delavni dolžnosti ze!o srečna. Prvi poziv »tnidovakov«, kakor imenujejo Bolsari te javne de-lavce. bo letos poktfcan na delo 25. t m. Število tega prvega poziva bo znašalo okrečio 32.000 mož. Dru«! poziv nastopi svojo službo 1. aprila in bo štel 13.000 mož. Tretii poziv bo pozvan na de!o 10. aprila. Vsi ti »trudovaki« dobe od države obleko. hrano !n stanovanje za čas svoje službe. Obleko delain krojači. V? so vpoklicani na delo. Ti krojači imajo svofo delavnico v Sumenu. V tei de-lavnici se vsak dan izeotavlia 600 oblek. OMeka ?ra one, kf so podvr-ženi de!a\Tj dolznosti, bo fzerotov-Tjena do 15. aprila. Nato pa začne šumenska delavnica krojiti uniforme za armado. policijo In finanČno stražo Te delavne armade. ki se naha-iajo nod pnvelfstvom srlavne direkcije »na podležaštite na trudova pr>vl-nost«. erade razna državna nostoo-ja. sole, bolnice, železnfee. ceste, re-srulirajo vode. sekafo flrva za državne urade in iavne bolnice, det^'n nota na erore, fih markiralo. *rađe planinske koče itd. skratka deTalo vse, Česar bi država v današniih razme-rah ne zmo^rla, ker bi ji to ne dovo-Ijeva! drrra^Tii budsret. PTodovi te^A sistematičnega dela so vidni novsodi. Boljrarska. ki ie v vojni htido trneta. si je v zadnjih letih nrav zaradi uved-be delavne dolžnosti izdatno oporno-grla. a delavna dolžnost fe imela tuđi dobre posledice na — denamem trgu. Ne motimo se. ako trdimo. da ?e nrav delavna dolžnost preprečlla. da kurz bolgrarskeea leva ni padel tako,1' kakor se je pričakovalo ob notornu. Tujci. ki prihaiaio v Bolsrarijo se ne morejo dovoii načuditi, da se je vladi Dosrečflo izvesti ta zakon, ki era ore-bivalstvo spr\-a ni pozdravljalo i>o-sebno sirrmatično. No, sedaj se je narod že Drivadil. Sprva ie bilo mnosro jrodrnianfa in zabavljanja, sedai je to zabavljanje utihnilo. ker vidi vsakdo blaeodejne in koristne nosledice teira zakona. Danes so Bolsrari na svojo delavno dolžnost že prav ponosni in često nafclašaio, da se bodo v tem posrleđu morale od njih učiti fn jih posnemati tuđi drus:e države, ako se bodo hotele gospodarsko dvijmiti in si zasrotoviti zdrav gospodarski razvoj. ♦ ♦ # Kakor znano, so se vršile 19. fe-bnian'a po vsej Bolearskf obSInske volltve. Dasi smo že v marcu. ven-dar 5e danes nimamo točnih nodat-kav o iziđu teh volitev. Vlada ar. Stambolilskesra ie s sisrumostio računala, da si bo v teh voiitvah fzvo-jevafa sffafno zmasro. V tem nriČatov vanju pa se je zaračunata. Iz podat-kov. ki f!h ie izdalo mmistrstvo no-tranjih del. je razvidno, da nima vlada v občinah niti absolutne večine. Ie dogmatičr*> zavladala radikalna, kir-urgična terapija (lečenje) tuberkuloze. V tittih časih se je tuđi zgodilo, da je postal kirurg slaven in oSaben kapitalist in da so vso drugo zdravniške stro-t© pale v nizino medicinskoga proletarijata. Prtelb j'a strahovito raz»6aranje. Nesebični in kritično misM5i s^dravniki po svarili od vsega začetka, takozvana >chirurgia furiosa* jim je bil* samo iz-^az nov© zdravniške >modd<. Enako ©ta pred kratkim najslavnejša, fcnan-»tvena zdravnika novejšega ćasa, SkJD-dtL (1805—1S81) in Rokitansky (1804— 1876), ustajio\itelja sloveče dunajske iole in zastopnika medicinskega nihili. rma — zdravniki iu zdravil« sploh ne morejo pomagati, k^r zdravi in razpo-laga e zdravilno rot>ćjo a&zno prirtvia, organi z^dm — opominjala tovarii^ k jsnanstreni treznosti in tkromnofiti. Kritik« radikalnega kirurgičnega ftdravljenja tnberkuloz« je povedala re-cpift), obljubljeni Čndfeži popolnega in trujnega ozdravljenja -so izosUH, doee» zoni uspehi nišo stali v nik«ken ras-roerju s prestanim trplj^jlaoi bolnikov in naporom zdravnikov: kljub radikalni o^erarni ft> nmirali bblniki tn !©. >.fflnini recidivom in ?T>loSpo tuberknlo-fa. Prvotnemu n«v^n5enju materijali-ctirn? rrinlarne natolosrije in radikalne kirur^ične polipra«rmazije Je sledila trpka, onemoKla resignacija, Padikalna kirurgija tuberkuloze js postala nepri-ieteo spomin in veliki kirurg! so jo moloe, nekako sramezliivo precrtali !z svojega propraroa. Kimrgićna t>nembu prlost in resignarijs, j© dosegla ivoj rr-huner lani račetkom aprila, ko je pred~ stojnik prve nevnškd kinir^ričnd klinike, prvi nemški kirurg prof. dr. A ▼ gust Bier na 45. skupu NemSke družbe za kirurffijo, zbbrujfo^^ra v BoroUnu ©d 30. w*,rca do 2. »pri I a 1921, javno zavrgel kinirgifino terapiio tuberkuloze in ©e odložno, pro grama ti &vt> obstavi! na čelo konsfcrvativne terapije, lorej tište motode, koja preizkuša izlučiti tnb^r-Inilo7!t> — brez ioporacije. Zdravni^ki materi jal iz em in eolularaa patologija sU doživela popolen, malo caaten po* raz! Zmagala je stara struja zdraTnJi-kih ideali stov, prizn%va.jo*ih dtiSnl energiji, živim btol^kim (vltalnifli) mo6em v telesu prvo m««to> pe> starem načelu, a brez nihiliiti&iftg* prttirAT*-n|§: Natnra sanat, medicu« furat! Zdra-Ti samo priroda, zdravnik Je wmn» nj* pomoćnik, str^ž^j, ki ima skrbett sa na3^o!i?<%. hiphVni^ne p*>rt>ie, »e^reda ••-mo kriti(^tm> misle^ 1b cnanstveno Ijm»-brazen sdravnik, kl s bi »tro logiko «u cledtile ta11ne.tveno n»tAr>* prirtNJe fn ie podpira! 8»fno dober filoeof mor« biH dober rdrarnik! Zato Bf s1tieii|fM», da 1« pr©vwl h** i>Tt>f. dr. A. Bi#t rodstvo konzervativne forartif*. — k*r 1« b«l prof. dr. A. Bier na^boMM nemiki medicinski filozof in reformator nuMlcin©, O nj^pov! osebi izpregovorim mak) voft v posebnem članku in Doljfudnl raapravl >Kon»UtuclJa In tatarkolosM. Tuđi opozicija, v kateri so združene vse meščanske neagrrarne stranke, zase nima absolutne večine. Ako pa prištejemo k opoziciji tuđi komuniste, ki so dobili pri voltivah bliz 100 tisoč sdasov, se nahaja vlada v mani-šini. K©r pa je popolnoma izklhičeno, da bi mogla meščanska opozicija kooperirati s komunisti, se zaenkrat zemljedelski vladi Še ni treba bati. Seveda pa so občinske volitve simp-tomatične za volitve v narodno so-branje. Iz izida občinskih volitev se lahko sklepa s preceiSnjo verietno-stjo tud! na rezultat bodočih parlamentarnih volitev. Ako se razmere do teea časa ne spremene in ako bodo združene oDoziclionalne stranke nastopale z isto agilnostio, kaknr pri občinskih izboriti, lahko računamo, da v bodočem narodnem sobranin zemliedelci ne !xxlo imeli već večine. A ka? potem? Ako prev?:amcjo vlado zopet meščanske stranke, se bodo takoj pojavila med njimi nntra-nia neso5r!acja, ki bodo imefa za po-sledico, da se ne bo mocrla nobena takšna vlada držati deli Časa na kr- milu. • • • Bolsrar? prav radi nac:Ia?aio. da je sedanii kralj Boris vzsojen v stro-sro narodnem duhu, da ie takorekoč kri njihove krvi. Toda poznavale! razmer na bolfirarskem dvoru zatrlu-lejo, da prevladuje v kraljevski rodbini še vedno nemški duh in tuđi nemški jezik. Kneginji Evdokija in Nadežda, ki sta se vrnili od svojesra oceta v Nemčiji na Boćarsko in ži-vita sedaj pri svojem bratu, občujeta med sabo in z bratom večinoma nemški. A tuđi krali Boris prav rad očitno kaže svoie jrorke simpatije do Nemcev in Avstrijcev. Zadnja leta ie prišlo v Sofijo mnoijo tuiih zlasti franeoskih in angrle^kih publicistov. I-e malokomu izmed njih se je posrećilo priti v stike z dvornimi kroči. Pretekli teden pa ie nrspef v Sofiio korespondent »Nenc ^reie f^ress?« z Dunaia Roth. Ta mož pa Ie brez vsa-kili tcžkoč dobil dostop ra dvor in krali Boris sa ie spreie! c^fo v posebni avdijenci. To bi ne bilo na sebi nič posebnefra, ali. da fe ta avdHenca trajala već Kakor eno tiro, te vz^Tif1!-lo splošno pozornost, ki se te spre-menila vr presenočente, ko se ie iz-vedelo, da je kralj odlikoval nem^ke-sra'žtirnaliMn celo z redom zn dr7av-ljanske zasluge IV. vrste, kateri red se pode!iuje navadno samo bolear-skim drživljanom. Rnth se je takr-i na to odpelial na f^unaf. kaknr zntr-juieio, — posebni inisiji. Kakšne zasluge si ie nri<'obil ta nemški novinar za Bolsrarsko? Justlflfeaclla Hllagtć^. — Zajrreb, 8. marca. OzvO V razpravrif dvorani zajrrcbškee^ snd-nec:a stola ie bi! včeraf oh 0.20 do-poldne ra?s:iašen morilcu ministra Draškovic5a, mizarskemn pomočm-ku Aliji A 11 a sr I ć a sklep stola sedmorice kot kasacHskecra sodišča, glasom kateresra je bila njegova nič-nosrna pritožba proti smrtni obsod-bf prve Instance zavrnfena fn ie bri dalje tuđi nrečitan skfeo mfnlstrske-fira sveta, ki ie v IzvrSevaniu kraljevske oblasti odbil prošnjo za po-miloščenje. Oba sklepa Ie obsoien-cu nrečJtal rredsednik senata dr. Aleksander Vajić. Alfagić fe vzei sklep mirno na znanje. Vso noč je na smrt obsojenf Ali-ajdć prebll ponolnoma mirno, veselo fn v razgovoru $ svojim bratom, ne-katerimi roiaki in braniteljem drfem Pollteom. Ob 10. zveč. se je oprosti! od svojega branitelja. Nadalje ie veselo kramljal s svojo družbo, phdo-vedoval iim je razne doživiiaje s fronte. Zelo pomfrjen je bil. ko mu je branitelj cmenil, da človek mimo umne. Z roiaki se je pogovana! tud! o muslimanski kulturi, o komunizmu in o smrti. Danes točno dve minuti pred 6. zlutraj so se oii 66 let stan krvnik Sevfrfcd. rođbm Dunar-čan. kf ie name^čen kot krvnik v Sarajevu. Oovor! samo nemško. Kakor se Ie !f javi! novinarom. 1r tekom svoje doigoletne službe TastnoroCno fpvrSil 30 justlfkacH. pod nfeeovtm vodstvom pa fe bflo fzvrSenih 180. Po prevratu je fzvršfl doslei samo tri justifikaclje, ne pa 80, kakor se jfe prvotno noročalo. Ko je krvnfk stopi! v celico. !e AHaglć poskočil, a rsta! takoj r>o-polnoma miren. Krvnik ga Ie nozval. naj mu sledi. Brez okov In nevezan je stona! v spremstvu štirih srrač po 5topnjicah na dvoiišče sodne palače na Zrinievcu, ki>r so bi!a na sredi postavltena vezala in sicer dva metra visr,k drotr s ooševn'm drobom m železno kljuko. Na dverišču ie bila post;4vliena v kareju ena Četa 4. orožniške brigade. n;?vzoČ je bil sod-ni dvor v popolni crnini in okoli sto meščanov. Aliagie* je hladio m trdno stopa! r?a sredo kareia. Predsednik senata dr. Aleksnnder Vajić mu ie še en-krat rr^čital sodbo z dne ?6. oktobra 1921, s katero se obsoja radi umora na *mrt z obeseniem. Pred-sednikov gla^ je močno odmeva! po dvorišču. Po prečitani sodbi je predsednik ćr. Vajić rx*zval krvnika. da izvrši svoj posef z besedami: »Krvnice! Neka se izvrši pravda!.- V tem momentu je nristonil Ali-agić k pred^edniku in mu deial: *Oo-5?r»od predsednik. ali se lahko oprostim ?« Predsednik: »Lahko, lahko!* Obsojenec: »Hotel bi se z Vami oprostiti!« Predsednik fe nostaf radi teh besed nekoliko iznenađen, ker s? ni rred^tavb'aJ. da bf Člo^^ek nred smrtjo izrazil tako želio. Slednfič mn je dcjal: j>Prosirn kako?«- Alhcrić: »Jaz Vam oprosčam!« Predsednik: »I jaz Vam oprobam!# Alinorić zopet ponovi: »I ia Vam onroščam. eo-spodine predsedniće!« V tem trenotku 6.4 ie pristopi! krvnik k AHa^iću in sra odvedel nnd vezala. Afiacrić je mimo stal. ni iz-U5til nit! bcsedTce. krvnik mn ie za-drsrni! vrat in r>b fi.U ie ia\il rrrd-5eđniku v nemskem feriku: *Tferr Pre^ident, b?ttc. das frtcil fst vo!N roecn!* Sod^a zdravnfka 5ta ob 6.19 konstatirala, da fe ATi^ierić tekom nekal minut umri. Ob 7.^n^5o nfecro-vo truplo v posebnem vo^tj rvdpe^iafi na pokopaliSče ter Ie polomili v mrt-vašnico. Danes nb somraku pa no mu s I im a nsk em obredu tx>kor>!fe'o. A!jnsrić te na dvr>riSčn še srovorfl: »Oprostite mi! Jaz Varn opro^cam!« Politične oestl. zr Pr«4«#4nik Ma^ar\!; n r»xraerju mtA rHSko«;1ovaSko rrpnbliko in MnA. žarsko. Sotniđnik nndž«!r?keprn li?ta >.Tevoc $© imel s prrzld^nt-nro Mn.par>--kom pogovor o rAsm«r|ii mM Ce«krt»Io. vaško r^publik^ in Mndž5»rsko. Masa-ryk je isvajal: Rnzmerje ni kakor ni wi-dovoli!vot čeprav mi žalimo, da bi bc razvilo bolj 'prijateljsko. Pričeli imo nekaka pojcrnjani* gospodarske«:« in pth litičnega inač^ia, ter unnmo. d-i k«kor smo % vsemi ostalim! FO»©dnimi drl^va-mi prišli do dogovorov, da dopožpnt» tak dogovor tuđi z Madžarsko. Soved« n© bo to za na# lahko, kaiti na Mndž^r-skem 0d neprastfino agitira proti na&i državi, kt je ustanovij^tia n» terorim mirovnih po^odh. Jas ne trudim, da hi pomagal k »tvoritvi mirnecra in prija-teljskega Rosedneffa živli^nja in bom k>w sadevno tuđi storil vedno vse, ker je mogfcče, loda Madžari -se morajo pwd-vftem postaviti na tla določ^nih mirt>v-nih dogovorov. Glede mndftarsk© nvuij-šff»© na $lov«51rein je r^kel |>r(^?d€>nt-ManjSine varajejo Se mirovne pogt>dl>e. Ja* na mislim, d* ee ne mori z vsakb Hianjiiiio p^vlaln* po§*oiwti, k«r ima vMki svojo laetno struk tujo, T-nj\ svoje izobrazbe in svojeg zirodo-vinske?* rasvofa. Nočemo t>* irtn»r*>dHI itobene na>redn srojl^ Pble, sodnik^. sroja m«di«r«ka nfitel^ft^u P«dl teprm *e ne wory rorse* riH • flafoii« mnf««4i-fVe manirine Pa-wnfmm p* «te*tffl1t?to Mf»d?ar#>v, k»»1tl t fciHh Ptare >«edf?»rFV« «> Hl* om\ v d^i>U ?d»nf ro#T^odn^r>f n.»rod. P'ovaki nieo Imeli svolfb *©1 fn v**» r^f^m Je stremfi po m^džarirariM. Defet^tia so stali Madžari nad drugim! zatiranim! i»snJwinMiii ki io se M ra« načine mad Žari zimi e. sedaf pa naj bi bili Slo-vaki k'°r naenkrat povp^m enaknprnv-ni, nnj bi imeli svojo laetn^ poU, sploh vživ^li ennke pravice kakor ronrej ^!a-džari! Na to irprcniCTnbo so M.idžiri n^ mor?Jo n^vnditi. Mi pa hofemo z* \*=e enake pravic« in nlk^kih prfd^rivlr. rr Ultimatum Bolararski? Boo.srrad-»ka >Epoha< por«?*, da se v parlamentarnih kpopih doluje nn to. da tn tip Sa vlada skupno % Pbtimnpko in GrSko riA_ pravila v Sofiji ćprnnršo radi n**prć^fa-nih vpadov bolcarskih revolncijonarnih band v Bfnkodoniii. Knkr»r seitrjuiejo 1^ vlada pripravljena poslati v Sofijo ul-tireattim, v katerem bo za-htevala cl a bol-parska vlada takojl ra7pu?ti vse č«tniš-k* orgenizaciie. V ni tima tu t*> zapjro-zila, da bo takoj pričeli s MnkrfjaiGl. ako bi se Bolgarska ne ukloni 1«. tej snht^vi. r= Jiuroslarija — R#ka — Italija. >Agr»im?r Tagblatt< pi?^ v uvodniku: AH je »pteh muso^e životi fe Italijo v dobril so«ednih odno&aiih? Italija, je sklonila zvee© s N^mčijo in Avstro -Ogrsko» ko pa je bilo v njenem interesu. Je prelomila evezo. I talijansko -turske odnogaje pt> vojni 1911—12 U uradi 1a mirovna pocrodba. toda Italija je pono.«*r»o nrclomila to porodbfo. Pnvi dobrim l-?fr»m !<• sklenils Italiia e n^So drfaTo raT>all«ko popodbo tod« tuđi tf focrodb^ ne irnoinjuie. AH se sploh izplafo s t^ko državo "klepati rpgo<\he? l^e sila more prisiliti Tt*lijo k ienoln^e-▼anhi ri^nih porodb^nih dol*noph. Te dni ie »ofil-kl doni»»tiik >Temr*»i o«tr« ^^vetil itntiiLn«Vo nolif'ko na BeV-ann, kler boe** isrrpti It^l'is uToco avptro -oirr^ko nion^rbMo. »Pf^t**r TJovdc pri-pc«minia k !xvai^nirm >Trfnf>sa.<, ki nima ravno preveč simpatM «e Juproslavi-Jo: Itilija nima nobenih latetdaov *a r>Mnbit^v onifi srMn^-^rirop-kiTi in bal-k-kiii rir/r>v, ki *^ n —.i r-»j.> j>->?tpz-nitvi v «ilovanskem moru. Italija bo mogl«, račun?iti s solidn-:.<•»stio oniii dr-z&vt kat4?rih intit^i so i fntičr.i z itaii-i inskimi. Izvaisnji. bu«'in:pc.-iAuskopa Usta nUo ntibon^ bdkntjl.i. Mnl» antftii-ta }o pravora^nio opar.iln. it.ilijan^o pri zađe van jr zn vstvarit/v i : otišlo vnn-«koga bloka v srednji Kvr.pi. C> ško-?lova ka se ie prp^lnomn od«laljila od talijc, kakor tuđi Roirir.iia m Voljska. i »nnes stoji proti Italiji kompaktnu, mala antanta in ne \ eč snost in na>:o cinhro vol]». Tod-a Italii.-i ne zahtava i'-i^^-.i prii^t**lj«tva. «Tri:ir.k n.iJ-o roti-i*>rnilioni<*. N^^rn ^? t"ko mM n/irotl ni nikiar prostovoljno žrtvoval svoje 5\xv-iod^ in n«>dvismosti. Jucro^l.ivija 5i j^» t^žko izvoiev-ala sv.t>jo n*>o«h"i^no«t tor jo bo zr.fl'a braniti tuđi v bo^>ve. Italija ie ptorili vre. iln nam ško-niž^L. l'otraiania ^o Lroz poni««nn. krr Italija, nikdfir ne izpolni 5%t>i!h dolžno-.ti. Mo;'očr borno kmrslu nn vsnk n* ('in prr-jo no<;o i.o všco Ttnliu, rlovolj rro^'-jii, (]tx Tomo prisili It.-Jiin k *yii>to-v;>n;u n^i'i T>ravir. Tn\rrr\t -■* Krmo « I tali jo poi hty vniil mir ruti. Zreza narodov jrotovo ne bt> resila Iteke j:rod. njenim rtr*~irtr.Tr. =r Albanij.i horo zovet W?rtfa? Himski li*ti por»»rnjo iz \>lone, l u^pofrnriia necro Bona n* rtova. AViM jo izinvil, d* je pripr^vlirn na i.Mkojsnio vrnitov, ako ti 2eliJD Alhnn-ci. — Politična krir* na AnxrlrSk«m. Vr sedanja politična kriza n^pa5r©dno po-vrrorila 8p'^«Ti»i volitve. Tnomns jo fco-voril proti razredn/*du Viju. Vsak.i raz* r^dna politika bi škodoval^i stranki, ki boce 5*tor>iti v vlado. — Nadalje poro-Čnjo iz T^ndona, da js Llnvd Ot^or^e irtrubil ronofro upliva v po^Kinski zHor-niri. KoTisrrvativri mu rie Wu]o nikdnr rirlpu.stili ne*odvi^nosti Etrir ta. V parlamentarnih kropih povorijo. da bt> Llovd Ocorge v prihodnji s^i zahtovaJ zaupnif'o. n. SeManrk wed roin<*rrjenr in th>-vim italijan^kim nwnt prr-d>rdnikofn. Pr:hodnid dni »o ff^tan^ta, Poin^arr in de F«cta ob franrosko -it^Jinnski meji v svrho razcrov?>ra o italiiflnFko-fra.n-f-oskih odnosa jih z ozirom n.? konferao, co v Gonovi, — Odno«ajji med N>m£ijo in so\-Je4-"ko Rusijo. A* Berlina izh^ja s]iiž>»odo trlfisilo ni?k<> sovjetske vl-a-d^ >Nori mjr<, ki ie te dni r>oud*ri!, da 1« pr>v-i'M^kn Rusija pripr«\-li'-nA dovoii ti X'-*mći]i trnn7:it v P^Triio. — FaoEa pred^rdnik jrenov*ke kon-forenfc. Kiniskn rcrv^nrija Argo p**r°<'** <;*i bo min. predsednik Fa^ta rodil ita-liiati^kT> delersciio na rennv*ki konfe-rrnri. Ronf^ren^e «e udcl^žijo tildi zu-i:Anji d ini?tcr Srhunzor, finjin^ni mini-^tcr Berton^ in zaklndni mini>ter Po, ano. = Poincarelrv ra«rovo*- t novim ifalijanpcre in ke*r ^o ni ^rovoril z drnciim Trini^tri nnve vlade, Poinenre id v polurn-Tn razgovoru po-roc.il o nspehih pe^tnnk^ v Boiilopne. Ancrlija in F'ranriiri. roenita, da bo ime-ln crerfovskn- konfere-nca iusp«oh 1« na |x>dlasri nrejonepa projrrnma in Ie tft-dd-j. ako ho Italija na*tonila flnžno s svojimi zavezniki. S'^nanror fe izjavil nrodniku ^^ffltin»nkler ni^em ofi. rijclno ministar, ne TrtoiT*m podnti pr«v clzne izjnve. rctttnviti pa morim. i!a je rapnčno, ako se govori o moji nepri.iajj-no.-ti ;ili hl.idnt>.*ti nnpram Frfuiciii. 2a. lim, da bi obe vladi delovali v popol-v*m sporazumu. .—TJovd Georee in c*nov*ka konfr-reneA. I^ondonski portocevale** rim*krpra ^■Giorn^lo d* Itelia« rK>ro^,«», da je Llovd Goorc« f!o5*«rpl v RGulogne porT^leu usneli. T lovd froorare prav nic* ne skriva svojecra zAdo^enia in cV*la na to. dn. bi cenovsk* konf^reno« ne bil^ br^sH u^ptšna. I*^.lii»n?ki po^lnnik v I.*>ndo-nu «ld Martino je dol»i] nalosr. da mCor. mira tozHev^ni novega italijaruRkegia zunanjeora. mini?fra. f =r PoinNirc* obi^<5e papeža. Franco-rki mini^tr.-ki predsednik Ptjinrare je v pok'ovo ni z iialiisnfikim rurtanjim ministrom Sf*hanzerjf^n omenil, d* ker .«*> se odnos^ji med Francilo in sveto sto-lioo v za-dnjem času zelo zbtljaali in ker vživa no%-i papei Pij XI. na Franoo-skom velike simnatije. bo on. kadir ob-i.ipe Rim. poeetil tuHi V/i*ikan. S iMlijan-pki li^ti km,*»lu s^orCKili, da nnn^^av* Facta obi^kdti Poineareia še r t^ko5«m row^cu. Fr«nro5ki krosi praVijio. da kad^r odide Ftjin^are ▼ Kim, poleti n& \mrtk n^čin rove^a panež*. *= JapoTi«k« vojaka. lvf>kor po- ox^5o \t ^Vshinffto^.a. jle i»{r^* ^aron«Vf voi-ni mfni«ter. d^ Jaro^-k* nikakor ne more im*«»H svo^e vo'«ke. — Mrdii»»*odna pmVti^k.i 'conf'*. reneA. Tz 5^o«»kve po-oo^jo. da i*3 pred-In^nl J^inovjev oh priliki eenovske kon. ferenc^ medna rodno proletarsko koafe-rencb v Genovt 56. Ste*. .^uovCNoKi NAKOU*, Turčija kazeta voljo, da bi se pomirili na znotraj in na zunaj, vsi kažejo tako voljo, samo Reka ne. Izolirano in paralizirano te* kom štirih vojnih let j© ie dušila tri leta revolucija, in tako je to mesto danes brez dela, y veliki bedi, ima pristani-šče prazno in njegove tovarne molčija. Obsojeno je bilo gladovati, ako bi ne bile blizu roke velike matere, ld so jej priskočile na pomoć. Resko vprašanje ie bilo slabo formulirano od prvejra oo-čctka. Pozabilo se je na njo v londonski pogodbi. V novi situaciji tekom premirja in po premirju, ko je bilo treba agitacije, da se Reka priklopi k Italiji ali vsaj osvobodi Jugoslavije, se ie zzodilo to, da se je takorekoč poskupilo anektirali Italijo k Rcki. Boj proti Jusposfovenom, kf so ga JunaSko bili in so tuđi dosegli zrnato Italiiani malega municipija, bi Wl kmalu postavljen Italiji kot izključni in stalni program niene zunanje politike In teritorijalno vprašanie, kakršnih je Wto mnogo med zmagovalci in premaganci. se je razvilo do takega obsega, da se je bavil ž njim velik del mednarodnega pooori-šča. Iz tega hipcrbofizma napram zu-nanjost! je naraste! nlperboHzem bole-sti v notranjosti. Zanello so bili zavrgli ko fzdaialca in slavofila, pa ga je kon-fino većina pokucala nazaj, smatra-j>c Ra z* edlncfra reSitelja reSkega me-sta. Nasilje maJo^tevffnln se je zaman *pira!o volj! većine. Ko se je nova vlada konstituirala, sa ie šibala med stalni mi ^rožnjaml, H so se v trenutku, ko se je imela končno fzvrSitf rapaliska pogodba, razvile v odprto In zmago-no«no ustajo. Italija je storila napram Peki ?vojo dofžno«t gfede prehrane, ali v mnr>jrih dm*!h zadevah se je mo-tila in tako je krivda na danafnjih ne-zjrodah na njeni strani mnotco večla, nepo na strani Rečanov. Ta odjrovor-nost oh te Ju Je najbolj vlado Bonomlja, ki ne bi Ml smel pozabirl. da Ie osebno podrfsal raittllilto pofođto Nalt de- lela !• imela moč, zavsematl se ra na-cijotialno usodo Rcko, ni pa imela moči da bi razbila mednarodne odno&aje, izprevrnila re ml je vid, odstranila go-rovje in napravila distance elastične. Nobena človeška volja ni mogla doseći tega, da bi resko zaledje ne bilo več jugoslovensko in da bi mogla Reka Žl-veti dmgače nego kot pristanlški izliv Jugoslavije in drugih podonavskih dežel v loonkurenci 8 Trstom. Rediti ta problem, ne da bi se upoštovalo v polni meri to deistvo. bi bilo pomenilo žrtvovati Reko Trstu, ki bi bila po svoji strani irtev nesmiselne politike. Prava diplomatična kriza, ld ie dovedla do ra pa Uske pogodbe, je trajala mani nego dvo leti. Kriza izvrSitve pogodbe pa traja skoro Žd jedno leto in pol. V skrajno težavni mednarodnl situaciji leta 1920. smo lahko odbili vse zavla-Cevanje In dosegli podpis v Rapallu. V mednarodni mnogo lajSi situaciji bi bili lahko Izvedlt določbe pogodbe tekom par mesecev. Res Je, da onstran Jadrana, zlasti na Hrvatskem, vlada zla volja, res je pa ttidl, da na tej strani Jadrana je vladala vsaj lenorm. V novi reŠki revoluciji nekateri Rečani mi-sli]of da Je mogoče pogodbo, kl še ni Izvršena, kratkomalo razveliaviti, češ da se ni zgodilo Se nič. dokler s© ne zgodi vse. Ne: treba, da se t tei točki ne dopuščajo nikaki dvomt. Bila Ie In je sakrosanktna dolžnost Itafile, da pomaga RekI, da si otrvaruje srole ita-tljanstro, da Io podpira gospodarsko In |o spremila na težkem potu do nojeva prospevar.ja. Italija pa im« tud! dolžnost. kl se reže z njenlmi nalvečllml dolžnostml. da ne podrela troje evropske In svetovne politiko kontroli reSklTi strank. Zato pa nastopata Tacta in 5chan-zcr svojo vlado z dvojno nujno naio^o. Najprej morata dobiti dai^cvalna sredstva, da se vzpostavi na Reki red in zmožnost za de!o. Takol nato pa morata zopet urldobUf Izinibllenl Sas In ga posvetiti Izvedbi rapallske pogodbe. Reka ne more ozdravett resvoj© notranjosti. Njene bolesti ne N>do po-rrehale. dokler se med residml mo^čanl ne razširi prepričan je o storjenem Či-'U fn rt stabilnosti neodvisnosti v do-k>Čen1h mejah. ^ele takrat bo moda evoindla za ureditev mesta odstraniti nasilje \n us*a?ke skupine se ?zT>reme-ne v stranke. To je smisel alarma. Harodno gospodarstvo. — ns Banca Itallana dl Sconto. Pod varst\rom moratorija se razpra-ve o eventuelnih sklepih zelo zavla-čujefo. Pojavljajo se ra^ne skupine interesentov in vsaka nHba^a z novim resilnim ali sanacijskim projektom. Upniki sklienjejo tuintam shode, protestiralo in reklamiralo, ne dl bi se doslel kaj pozit?vnera ukrenilo. Najfflasnejši je klic po državni pomo-ČL Vlada ie sprva proglasila afero za zadevo nacionelneca interesa ter Intervenirala z izdajo posebneea dekreta o moratoriju fn prepovedjo terminskih kunčii na borzah v prid prlzadete ban^e. noslef na Ie postala gluha. NateJasneJU vt&'M so h\V <^d-vrn^en!. rovfh obveznosti se ne sklepa. Pravi vzrck te^a stališča je raz-viden iz desetdnevnejja izkaza banke »Banca d' Italia*. To je fzkaz o gibanju tekom kritičnih dni, ko se io pripravlja! moratorij, številk© se glase: & iKtvtn 1921. Si ten*! 1121. Lire Llrt Blagajna 923P.?«8.000 924,100.000 Portefeuille 3.3S),03 000 3.911 225 000 Predujmi 7 509,280.000 4.180,600.000 Dobrolmetje v inozemstvu (por- tefeutle In konto- korent) 731.973 000 718.4in.000 Obtok bankovc. 13.^5,952 fyO 14.7*3,429000 DcbltorJI a vi»U 845,596.000 1.554,201.000 Depoziti 870,644 000 6^9,141.000 §m» f Wtntil 21. 68P/, 16\ 61% Tekom desetih dni je tore! orešlo okrocrlo 560 mnfionov Hr v titrlh v portefiienlllo državne banke; postavka predujmu se je zvišala za 1670 rrdlifonov lir, obtok bankovcev za 1200 miliionov lir. DebitoHj fzkaznfe poninožitev 700 milijonov lir. Obe-nem izkazuje izkaz nazadovanja dobroimetff v inozemstvu, depozitov v znesku 170 milijonov in poslabša-nje razmerja v krz'tfu bankovcev za 3 odstotko. Ta rezultat ni vzrodbu-den za nadaljno državno oomoč. tem več govori boli za projekt reor- ?anfzac?!e in sanacije banke % lastni-mi sredstvi in moCmi. Brez žrtev od strani upnikov in upravnih svetnl-kov se ta projekt pač ne bi mogrel uresničiti. Oni seveda. ki bi jih zade-le te žrtve, iščejo drug izhod in se konečno krčevito opriJemKejo slamnate bilke v podobl državne rešitvo zavoda. Na drujari strani se odločitve Iz vzrokov jrospodarske^ai značaja ne srne odlagati sine die. 2© sedai so mnogi trgovci posredno fn neposredno vsled moratorija prlzadeti. Poshi-žujejo se ga namreč ne samo oni. kf ne morejo olačatl, temveč tuđi onf. kl nočelo plaćati. Take moratorne možnosti Izpodkopavafo trgovsko moralo, ki se je itak poslabšala. Kakor slab denar preganja dobri tako nesollden trgovec izpodjeda poSte-nega. Moratorije ie treba sairetf ta pobijati — ng Andlla tu povratek k flatf ralutl. Zakladni urad se je jel pečatr % vprašaniem, ali Velika Britanija ne hi preila k zlati valuti, ki je oo-stala vsled visokesra kurza sterlinpa praktično izvedljiv.«. Zaklufc!ni kan* oier je javno izjavi! na neko predmetno vprašanje v zbornici: »Vlada aamerava vzpostaviti prosto trgovanje z zlatom v Londonu, c^im bo ta odredba vsled stanii meničnlh te-»iajev moiroća in umestna.« —nz An«leškl kredit čeifonlora-ild. Glasom švicarskih listom ie An-gliia dovollla čehoslova^ki kredit v Knesku 5 milifcnov funtov sterlin-gov. Obrestna mera rnaša 8.8%. Odrazima se rasen tei^a 2 niiliiona fimtov sa dobavo moke. Pfektivno dobi čehoslova^ka 3. oziroma 2.7 milijonov funtov. V zavaravanje 7a-hteva Angliia dohodke tobačnega itioiiopola in davka na apirit. Benek ie ni podpisal kreditni1; pr^t^dbr. —na: Caruiskl ando v NemcflV. Agk> ta carinska DlaČila v Ne ničiji se je prnJenŠi s 1. marcem zviSal c-a ;>000 na 4400%. - ntt' Kontrolo b*nrnH/ra iH^torani« r zmislit r>r^]pi<3nnr xa \;r- iriN z val u tami ip đ^'JKami liofp fz^^m: fineii'-ni nu-ni&ipr. Kontrole j« n«. mf*tii. Moia p\ ^tlovur.]«. ^ii;*-» pft mn^oirt* <^ tr^bn i«n kontrolor- i'^i o*li>orA po *»m*fr* r***?f-i*mika kr»::-TTirfMtno \e. d.i *+■ ?>rff.fn»w»*-ii'- ilr"rfi»w- raj rtn*» 7. t. iv. iti VIV^ r**fliri»i*»*i pnv crehn ^t B. rila wvfji. %e Por»icrftr* or» \T:--Vy.i±j«j oficialnn, fikcija, dft »e rr4f ta.m r**-^! r»f«mpr Čitali i«**!*! \* !i ?#:;«. K»t«w.««1v>TTJf*f pOd ohetrviF^tr! r*T- Predpisi sto net«wmi\ x- s?ln^h*nih li^tih v Z«cr«*Mi in L1ub!jani so mso o>>mv-lipni. TTori &r> v»a*i; dan kn ne tr-ofejo i^n^rirari čvptntvn* paritete. f>v1anflko +ndf x Beorr^du TČorai ni h\V> T**n*€& nTooio^, V Hriri j© potfnil* Terora, dn« ?. t. nv 1.60 m*r-ka ±~. falnr 6\n P*Hb 4*30, M«1wi Sii..M). Tstl dan ie «t«Ja df»vi^ft t» P«riz ~ Berlinti J;-l>*.rtO. w- it-^Hjn 1*48 ">6. V fr»Tvk(» vo *^2O. hrm n* rm 1M0. Molimo d« bi bilo z ^zirom n* intwna« p«. M rc>h+ Vt>vmd ni nw>coA T>Hn-cir*. ki »• UTeljftTfi*. vri đr^AVnlh plntt-lih. Obret^ r»«t«j[o. ali dolafor m sploh ne plačnje. T*od takiim pokoji J^ 1a«no, &* ^* ne da!« 7*>vih doltfov pri Varvtdnt hftnkf in d* •* ne ti^k* norih hsnkov- ** r*rr>»t tf* movf*M> cofioritt o re#**lii tf^ajfh Ie. fi© ^e Te* na r»ai*cl«^ k»4 rohe sa oirTa^^p« T>om*'«»ev»ni*. ?ck>-znj Je v nn.^fn v?ffrmin«tva ii^m*^ kak t&ik*. Treh«, *Mu-tn> Hbtoa roljd i »i prAv^ nTi4#^»f>^li. ki r Aubit nanwrf ne *i!i r ka ohd^lov&nie baHa nam piše z orimm na notltib, kl ]• biK j>r>*, Um nf%s\ovnm pflob^oa ▼ naftem lidti? Po^loblj[«ni*» Tvjubljani<% ni prlftio Bt»l» u*d»*i na mrtvo tr»c*k<», bmti? f^ takbjl po lcHrtrta rojn* »r^rtiaU leta 1914, rfikaj deTa, kf no *• mciif i^>5«o in po vojni iirrr$na, *o rtUtivno mal<»^% *•*•■ *^p» — fee talirat i« tutti pr*t i? bilo <:-.hro amuio. d*sefy> «:a d*li6«ni I ****** TTi^tnfi pr^krira^il. ztit^. U%*\ rte boi**) r*?ka| nbravnavali. odibor pft da Tfido vo!j« T«.«keirm po>£j»t>tfcrK ki *• «a tr> %anlmi*. Pa n« satuo rcrffi romanJtnni* kT6 ftita jr vnjut^l 2e tnkr*t kiiti^en pt)Tt?#al. kl to r£?.-.ko t*Vo t ^lk^potff^rno «krfjo ^f» n? služiln \«>r !*» po«1a1 ▼ npfi đn* ?.r>. tamrift ^?»<> *kl^ni^nr> r**aHin#Jo, p njkIJfij fn b deli #ncr-fsično r.ar!aliuj>*. P<»*>Tn rčirln^gn od-VorA, k? je rcsoTtnHJo !<>|)!o -rrl ^oroč*'-!, T>f» f?Vrahih po!i"^e!;pkn Ti.'nU-tmfro. fr>iV «rfatu-.-pjn** ni©te!k*. TVe#»« fe ^nkrat riorjm |Mxprf41f| v U ^f^v?« /» *f©h? r -t^fTifTnl Tr»^tnik! iipKI* *n T****bH ie f» nifnnTWB ^«fn po eenl. Ij^ta 191R »^ -rofnib ▼leftnikor t-1»*« krat^« n>loH r»? A*b^fc>. k«r Ie «t»l«» ▼v>jiir. mln^triitm n* «talfMu, b«r)aw Po1©c tera «! bi>> idNpr^e dr>blH ne «trel1lra> n» ^ement^, n« orodfa. Jcer bo bile r»e te *tv*H po^rf^tno s-ti p* neposredan pod Tojaikb obU#«Jos ▼•« pvo%i}* Ibvii^. iit* «>l>iđM8ti «^ jtt vc-rJr^. fl^-p.i d* »^* vtM* IU> xa obnM'»t'<> *"fi/.a\e i"'•-? in d+ P«- njirji THt-jra fjriuMi-niknj.?; k..o«.<% ti« pri fcw k«m tiaiu nu1 /,:il«gl«. P» upitao, da bi hitn r«e. crti aj«t- aito# ci»v. ^aiiii^-a fK>!ii»-l* in rfi.';"at-nega> am« na ra«jx>ivi^ro, i.>lii pt> r^at bi bilo to d«J^f 7s» mw5 visino \» bila* na podstavi r..-ri*ih itrrifniili ur*i đoprrv&Tici • !okl vtj^'ieff« ui6ti»:k* ka'-iih 36 % od tenec* navadftesjja, delATcd. »»ri sln'^ in nesA(V>«Un hrani p^ ip ^-:! V-\ ni*]i t^i» je pn