Ljubljana in zamejski Slovenci
(Od našega do-pisnika iz Gorice)
Že večkrat smo na tem mestu opozorili na uradno stališče komunistične Jugoslavije do slovenske manjšine izven matične države, tako v Italiji kot v Avstriji, še posebej smo lahko o tem pisali ob zadnjem obisku predsednika jugoslovanske vlade v Rimu. Ugotovili sm0 lahko, da se sicer Jugoslavija v ■besedah včasih le zgane in napravi kak korak za reševanje manjšinskih problemov, a mnogokrat ostane le pri tem. Da ne omenjamo sploh znanega stališča o podpori le enega t. j. režimu vdanega dela manjšine na škodo celotne slovenske skupnosti!
{Prejšnji teden smo zopet postal; pozorni ob izjavi uradnih organov slovenske socialistične republike, 'namreč Izvršnega sveta Slovenije ter glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL), o ipoložaju slovenske narodne manjšine v zamejstvu in ‘nekaterih drugih vprašanj v zvezi z meddržavnimi odnosi z Italijo in Avstrijo. Tako se zaustavi izjava predsedstva SZDL pri mnogih straneh položaja slovenske manjšine v Italiji in Avstriji ter poudarja sicer nekatera rešena vprašanja, našteva na tudi mnogo nerešenih problemov, življenjsko važnih za Slovence v zamejstvu. Tako omenja, da Slovenci v Italiji nimajo povsod, kjer s o avtohtono naseljeni, enakih pravic; nimajo še možnost; za rabo slovenskega jezika v občevanju z javnimi uradi in organi; niso enakopravno zastopani v javnih službah; pomanjkljivosti pa so tudi še na področju šolstva. Kljub temu, da so zlasti nekatere lokalne oblasti na Tržaškem in Goriškem ter avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, izdale mnogo pozitivnih ukrepov, bi se morali vsi problemi hitreje urejati tudi v okviru uspešnejših medsebojnih odnosov. Poleg tega poudarja izjava vso skrb matičnega naroda in države za Slovence za mejo, ki je bila in je me samo skrb Slovenije, temveč vse jugoslovanske skupnosti.
V	nadaljevanju Se nato izjava zaustavlja ob odnosih med manjšino in matično državo. V tem poglavju navaja dokument SZDL Odnoše med manjšinskimi organizacijami, odnose manjšine z organi oblasti ter nekatere pojave med manjšino. Zavzema se za skupno nastopanje ne glede na notranje razlike pri osnovnih vprašanjih. Nadalje navaja kritike nekaterih manjšinskih
rogov im dela slovenske emigracije na račun Socialistične republike Slovenije v zvezi z njenim prizadevanjem za manjšine ter jih označuje za brezobzirne, neobjektivne im nestrpne.
V	zaključku govori izjava še o možnosti dialoga med emigracijo in matičnim narodom ter se pri tem seveda ¿avzema za dialog z naprednimi silami v emigracij;; ter v svetu sploh. Nikakršno sodelovanje pa ni mogoče s tistimi, ki jim. je tako kot v najtežjih trenutkih slovenske narodne zgodovine tudi danes pri srcu vse kaj drugega kot pa resnične koristi slovenskega naroda — zaključuje izjava. Ni težko razumeti, kam merijo zadnji stavki. Dialog je torej p0 mnenju SZDL možen le ;s progresisti...! Saj to vidimo tudi v zamejstvu, ko silijo slovenske levičarje v tuje proletarske stranke!
Še druga izjava. Komisija za mednarodne odnose pri slovenskem parlamentu je podprla kandidaturo Doberdoba za namestitev protosinhrotona, kot predlagajo italijansk; krogi naše dežele. Pri tem pa zahteva, da vladi Jugoslavije in Italije poskrbita za zaščito slovenske skupnosti na tem ozemlju.
Brez dvoma j.e v teh dokumentih nekaj novosti, ki jih zlasti zamejski Slovenci pozitivno sprejmemo. To zlasti kar zadeva poudarek na potrebi popolne zaščite, ki 'je še nimamo, (čeprav je pred dnevi jugoslovanski generalni konzul iz Trsta izjavil goriške-mu nadškofu, da uživa slovenska manjšina vzorno ravnanje.. .)
Po drugi strani pa lahko zabeležimo, da se režimski krogi zavedajo nerodnosti, v kateri so se znašli zaradi osnovanih kritik ima račun nezanimaja za manjšine. Zdaj je na njih, da dokažejo „neobjektivnost“ podobah trditev. Mi
NAPETO OZRAČJE NA POLJSKEM
Po hudih nemirih okoli varšavske univerze ter p0 drugih poljskih mestih, kakor v Krakowu, Poznanu, Lublinu, VVroclawu, Gdansku in Lodzu. so se duhovi med študenti in njim prijaznim delavstvom začasno pomirili. Na univerzah se je zopet začel reden pouk, vendar pa študentje niso ustali nedelavni v svojem 'boju za svobodo in demokracijo v komunistični Poljski.
Na varšavski univerzi je poseben študentovski odbor pripravil in potem med ostalimi študenti dobil potrjeno resolucijo, v kateri zahtevajo takojšen izpust na svobodo vseh študentov in delavcev, aretiranih med nedavnimi nemiri v Varšavi in drugih poljskih mestih ter obljubo od univerzitetnih o-blasti, da proti njim ne bo uvedla nobene disciplinske akcije.
Varšavsko komunistično časopisje je medtem objavljalo grožnje poljskih komunističnih oblastnikov proti študentom ter je varšavski glavni partijski tajnik Josef Kepa javno zagrozil, da ne bo dopustil '.nadaljnjih demonstracij. V svojem grozilnem govoru je med drugim dejal: „Krivce bomo klicali na odgovor. Ne moremo in ne bomo dopuščali nobenih neodgovornih izpadov študentov ali mladih ljudi, ki ne študirajo.“
'S to izjavo je javno postavil .poljbko kompartijo proti poljskemu delavstvu-Ker ni hotel povedati, da bo partijska policija preganjala tudi delavce, je le-te imenoval v svojem govoru „ljudje, ki ne študirajo“.
Kakor znano, s0 bil; najbolj glasni demonstranti sinovi visokih ¡poljskih komunističnih funkcionarjev. Partija je zato, ker so svoje sinove „slabo“ vzgojili, odstavila s položajev doslej štiri najvišje polj'ske partijske ali vladne funkcionarje: Jana Grundzinskega, podtajnika za gozdno ministrstvo; Jana Goreckega, glavnega direktorja finančnega ministrstva; Friderika Topolskega, industrijskega ministra ter Romana Zambrowskega, podpredsednika državne kontrolne finančne komisije.
Na starodavni krakowski jagielonski univerzi iz 14. stoletja je demonstriralo proti komunističnemu vodstvu univerze nad 3000 študentov, ter so nosili
plakate: „Varšava ni sama“ in „Hočemo pravico“. Študenti so trgali in zažigali partij'ske časopise in jih s posebno spomenico obtožili, da objavljajo lažna poročila o študentovskih in delavskih nemirih po državi.
Poljska partija se je v zvezi z nemiri spravila spet na ¡poljsko Zvezo pisateljev ter je posebej obtožila štiri pisatelje, da so podžigali študentovske izgrede. Obtoženi pisatelji so: Pawel Jasienica, Leszek Kolakowska, prof. filozofije na varšavski univerzi, judovski pesnik Antoni 'Slonimski ter katoliški pisatelj in bivši poslanec Stefan Ki-sielewski.
Prav tako partija zahteva čistko poljskega univerzitetnega profesorskega kadra, zlasti na varšavski in krakovski univerzi. Komunistični notranji minister Mieczyslaw Moczar je v komunistični borčevski organizaciji, k; ji načeljuie, objavil resolucijo, v kateri poleg „poljskih reakcionarjev“ napada tudi ...sioniste in ljudi, ki jim ni mar dobrobit ljudstva in ki še vedno sedijo na odgovornih položajih.“
V napetem ozračju v državi si je poljska partija vsaj na papirju zagotovila tudi lojalnost poljske vojske, ki je v svojem glasilu objavila hud. naipad na „protisocialistične sile“. ,Zolnierz Wolnosci“ (Vojak svobode) je objavil članek, v katerem med drugim trdi: „Ne smem0 dopustiti, da bi protisocialistične sile,, ki so že dolgo tega izgubile stik z ljudstvom in postale žalostna relikvija zgodovine vsled njihovega protiljudskega delovanja, znova dvignile glavo. Interesi teh sil so tesno povezani z interesi sionistov, ki so poborniki nemirov v naši državi.“
Partija je tudi organizirala delavske mitinge, na katerih So moral; delavci obsojati 'študente in zahtevati čistke na univerzah in v partiji.
¡Proti antisemitski propagandi, ki jo je začela znova širiti ptujska kompar-tija, je nastopil Nahum Goldman, predsednik Svetovnega judovskega kongresa, kateri je zavrnil obtožbe poljskega partijskega časopisja ter poudaril, da je na Poljskem trenutno samo 20.000 Judov, od 3 milijonov, ki jih je bilo pred drugo svetovno vojno.
Čistke v češkoslovaški kom. partiji
Napadi češkoslovaške partije in njenih organizacij na predsednika „Novot-nyja in njegovo kliko“ so se nadaljevali tudi ves minuli teden. Novotny je vztrajno odbijal partijski pritisk, da bi odstopil, ni pa se pokazal iz praške predsedniške palače.
Češkoslovaška kompartija napada tud; komunistične funkcionarje v obrambnem in ¡notranjem ministrstvu, ki da s0 krivi pobega grala. Sejne iz Prage v ZDA.
Novotnyja sedaj obtožujejo tudi vseh stalinističnih dejanj, čeprav so vsi češkoslovaški; partijski funkcionarji d« nedavna strumno stali za Novotnyjem v njegovem zatiranju Čehov in Slovakov.
Predno jih je očistila partija, so s svojih položajev odstopili Miroslav Pa-styrik, predsednik centralnega komiteja komunističnih sindikatov ter dva njegovih pomočnikov. Vojni minister gral. Bohumir Lomsky pa se je na televiziji izgovarjal vsled pobega grala. Sejne v ZDA. Prav tako je trdil, da ni mobiliziral tankovske divizije v prid Novotnyju.
Novotnyjev sin Anton sedi v ječi, obtožen poleg političnih, tudi gospodarskih mahinacij, v svojo korist. Ker je bil šef v ministrstvu z,a zunanjo trgo-
bomo še ostali tega mnenja vse dotlej, dokler bodo komunistični oblastniki dejansko podpirali le en del slovenske manjšine!
Tudi si ne bomo nikdar dovolili, da ibi nam komunisti solili pamet, kaj so resni,čne koristi slovenskega naroda in da bi zato iskali sodelovanje pod nekim diktiranim okriljem. Kot polnopraven del slovenskega naroda hočemo še dalje .prispevati za rast in procvit Slovenije, brez kakršnegakoli pokroviteljstva.
A. B.
vino. je na svoj račun uvažal avtomobile in jih prodajal na črni borzi.
Pomočnik vojnega ministra gral. Vladimir Janko, si je s strelom s sence vzel življenje, s svojih položajev pa sta bila odstavljena notranj; minister Josef Kudrna in vrhovni sodnik gral. Jan Bartuška. Kudrna je postal notranji minister leta 1965, član CKRP pa že leta 1962. Bartuška je bil od let? 1954 pravosodni minister, od leta 1956 pa vrhovni sodnik.
Tstočasn0 s čistkami v češkoslovaški .partiji se je med češkoslovaškim časopisjem razvnela živahna polemika o razmerah v državi. Ta polemika je začela mejiti na splošno sprostitev protikomunističnih sil, tako da je partijski vodja Aleksander Dubček, ki se hoče znebiti Novot.uyja, opozoril partijske organe, naj zaustavijo ¡nadaljnjo polemiko. Izjavil je: „Zahteval sem od u-rednikov glavnih časopisov, naj ne pospešujejo razvoja novih problemov.“ Z drugimi besedami: Dubček se je ustrašil vala svobode, ki se je polaščal češkoslovaških razumnikov, študentov in ostalega prebivalstva ter je znova uvedel partijsko cenzuro.
Dubčekov pristaš in član CKKP 01-drich Cernik je v zvezi s tem, izjavil: .Komplikacije, nastanejo, ko se začenjajo vzpostavljati demokratska načela.“ Dejal je, da je „o demokraciji dovoljeno govoriti vsakemu državljanu, o uvajanju demokratskih načel pa bo določala samo partija“, katera pripravlja za sestanek partijskega komiteja 28. marca poseben akcijski prograjn. S tem programom namerava partija dati nova navodila svojim organom za ohranitev sedanjega partijskega režima v državi in za „postopanje z reakcionarnimi elementi“, ki „izkoriščajo razmere v partiji za svoje protisocialistične cilje.“
Čistilne akcije
V	Vietnamu s0 Amerikanci poslali v Do j prot; komunističnim silam okoli Saigona nad 31 'bataljonov, da bi uničili ali vsaj pognali v 'beg nad 50-000 komunističnih gverilcev, ki so se po zadnji komunistični ofenzivi zasidrali v gozdovih okoli južnovietnamske prestolnice.
Južnovietnamski podpredsednik Ky, je pozval južnovietnamsko vojsko in prebivalstvo, naj ¡bosta pripravljena „na pohod v Severni Vietnam“. V Sai-gonu so ustanovili prostovoljne edinice, ki jih nameravajo infiltrirati v Severni Vietnam jn tam začeti gverilske akcije proti komunističnemu režimu. Ky je izjavil, da bo on „osebno vodil te akcije. če b0 dobil dovolj prostovoljcev“. Dodal je: „Trenutno se borimo za ohranitev ‘svobode v naši deželi. Toda moramo se odločiti tudi za ¡pohod na sever ter se boriti za svobodo naših bratov, ki žive onstran 17. vzporednika-“
V	Wasbingtonu so izjavili, da bi bil napad na Severni Vietnam v nasprotju
okoli Saigona
z objavljeno politiko južnovietnamske vlade, nis0 pa protestirali proti zadevnim Kyjevim izjavam. Vprašanje gve-riisikega vdora v Severni Vietnam so v iVashingtonu komentirali z najnovejšimi podatki o smrtnih žrtvah ameriške vojske v Vietnamu, k; je pretekli teden dosegla številko 20.000.
Johnson je v zvezi z nadaljnjimi pošiljkami ameriški vojakov v Vietnam izjavil, da bo v naslednjih mesecih poda! tja še ok. 30-000 do 50.000 mož, nikakor pa ne 206.000, kakor so vedele povedati nekatere časopisne agencije. To visoko številko so ¡spravili v javnost nasprotniki Johnsonove politike v Vietnamu, je objavila Bela hiša.
Johnson se je minulo nedeljo poslovil od svojega zeta kapitana Karla Robba, ki se je pred nekaj -meseci poročil r. njegov0 hčerko Lyndo Bird. Zadnje dni marca se bo Robb v Kaliforniji vkrcal v ameriško prevozno letalo, ki ga bo poneslo na vietnamsko bojišče.
IZ TEDNA
V	Gvatemali je v soboto, 16. t. m. popoldne izginila vsaka sled za nadškofom msgrjem. Mario Casariegom. Po obisku pri tamošnjem nunciju se je s svojim šoferjem vozil proti nadškofiji, toda domov se m,; vrnil. Ves policijski aparat je na delu, da bi pojasnil usodo ugrabljenega nadškofa.
V	Čilu kršč. demokratski predsednik dr. Frei nima lahkega dela. Po neuspč-hu, ki ga je doživel v senatu s svojim predlogom o obveznem varčevanju, je po preosnovi svoje vlade predložil zakonodajni zbornic; nov zakonski osnutek o ureditvi mezdnih vprašanj. Ta predvideva povišanje plač v višini podražitve življenjskih potrebščin. Za vi-ije' povečanje ¡prejemkov so za plačilo določeni boni drž. zavoda za graditev stanovanj. Tudi za ta zak. osnutek>ni bilo gotovo, če ga bo senat odobril. Zato So se že začele širit; govorice o težki ustavni krizi in o vojaškem udaru. Listi iz Santiaga pa imajo v zadnjih dneh poročila, da je dr. Fre; pridobil komuniste, da mu bodo pomagali izglasovati predloženi zak. osnutek s popravki, ki jih bod0 odobrili- V lastni strank; bo pa Frei imel v bodoče tudi več dela, ker se vrača iz ZDA njegov najnevarnejši tekmec senator Radomi-ro Tomič. Doslej ga je Frei imel kot veleposlanika v ZDA. sedaj je pa Tomič dal ostavko na ta položaj ter se vrača v Santiago. Očividno se hoče že sedaj pripravljati na prihodnje predsedniške volitve, pri katerih hoče nastopiti kot kandidat za predsednika republike.
Brazilski ¡predsednik maršal Artur da Costa e Silva je ob obletnici svoje vlade izjavil, da bo, nadaljeval 'boj proti inflaciji ter da bo ljudstvu zagotovil direktne volitve guvernerjev. Vplivne osebnosti brazilske vlade so na delu za
V TEDEN
konsolidacijo revolucionarne strani. Ta naj bi dosegla celo nepomirljivega biv. guvernerja Lacerdo, k; bi bil rad sam predsednik, pa so mu doslej spodleteli še vsi načrti. V zadnjem govoru je zopet grozil. Zatrjeval je, da „noče gverilcev, toda, če ne bo prišlo do sprememb. bo treba napraviti krvavo revolucijo.“
V	Kolumbiji so imeli v nedeljo 17. t. m. parlamentarne volitve. Od 7 milijonov šeststo tisoč volivcev, se jih je udeležila komaj dobra polovica. Zmagala je vladna koalicija liberalne stranke in stranke unionistov, ki predstavljajo eno od strank razdvojene konservativne stranke.
Londonski list Times je objavil tri članke proti vladi zaradi razgovorov z Argentino glede bodoče usode Malvin-skih otokov, ki jih Argentina smatra za sestavni del svojega državnega področja. Predstavnik britanske vlade je v zbornici lordov izjavil, da britanska vlada res vodi take razgovore z Argentino1 po priporočilu OZN, da pa pri razgovorih „upošteva koristi prebivalstva Malvinskih otokov.“	v
V	Italiji so se prejšnji teden še stopnjevali dijaški nemir; p0 univerzah. Največji obseg so dosegli prejšnji petek v Rimu. kjer So bili pred univerzo poulični pretepi med študenti desničarji in komunisti, ki so na pravni fakulteti podtaknili tudi požar, pozneje pa še na fakulteti za arhitekturo. V pouličnih bojih med študent; in policijo j« bilo na obeh straneh nad 30 ranjenih. Italijanski komunistično usmerjeni 'študenti zahtevajo velike spremembe v ustroju in vodstvu univerz. Italijanski tisk zahteva od vlade, da mora nastopiti proti dijaškim izgredom z večjo odločnostjo. Nemire ter izgrede študentov je obsodil tudi papež.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Teden odločitev
Za preosnovo v zvezni vladi in za zamenjavo guvernerjev nekaterih provinc bo Po pisanju listov odločilen ta teden. Za ostavko, ki jo je ¡podal minister za narodno obrambo ing. Antonio Lanusse, se je vzdrževala trditev o os-stavki min. za socialno blaginjo dr. Julija Emilija Alvareza, ki da n; mogla biti objavljena že v prejšnjem tednu samo zato, ker je ta minister v odsotnosti ministra dr. Krieger Vasene vodil tud; njegov resor narodnega gospodarstva. Listi so vedeli povedati, da je predsednik države resor ministrstva za socialno blaginjo ponudil državnemu tajniku -za finance DTmperiu, k; ga je sprejel. Ko se je vrnil v svoj kabinet, ga je pa, kot znano, zadela kap ter je bil na mestu mrtev-
V ponedeljek, 18. t. m. je predsednik gral. Ongania 0stavko min. Alvareza sprejel.
Ministdr za gospodarstvo dr. Krieger Vasena se je vrnil iz inozemstva prejšnjo nedeljo. In to ne ¡praznih rok-
Že v Evrop; je dobil ponudbe raznih podjetij, ki se zanimajo za gradnjo ve-Ieelektrarne El Chocon-Cerros Colora-dos. Prav tako na Japonskem, v ZDA je pa Mednarodna banka za napredek: in razvoj odobrila Argentini, za to vele-dčlo posojilo; 70 milijonov dolarjev. Minister je povedal, da bo sedaj1 že v maju mogoče razpisat; licitacijo za začetek gradbenih del, kar predstavlja za Argentino izreden dogodek.
Minister dr. Krieger Vasena je predsedniku države poročal o svojih razgovorih v raznih državah šele v ponedeljek, ker je gral Ongania nedeljo prebil med svojo družino, sorodniki in prijatelji v predsedniški rezidenci v Olivosu ter je z njirrii praznoval svojo 54-Iet-nico rojstva. Po vrnitvi ministra za gospodarstvo, bo predsednik lažje izvedel predvidene spremembe, zlasti kar Se tiče gospodarskih resorov.
Poleg guvernerja za prov. Tucuman je odstopil tudi guverner za provinco Chubut. Njegov naslednik še ni bil imenovan. Napovedujejo pa še ostavke-guvernerjev za več drugih provinc.

ENAKA PRAVICA ZA VSE!
V	Svob. Sloveniji z dne 7. marca t-1. smo poročali o raziburjanju „Dolenjskega lista“ nad dejstvom, da se mladina v vedno večje,m številu zbira okoli cerkva in njihovih ustanov tudi na družabne prireditve, med tem, ko je komunisti na svoje ne morejo spraviti z vsemi' razpoložljivimi sreidstvi. V tem pojavu „Dolenjski list“ vidi že „obnavljanje političnega delovanja duhovščine“, kar da so že tudi poizkusi „protiustavnega razpihovanja verske nestrpnosti“.
Te dni nam je prišel v roke verski list 'Družina z dne 18. februarja. V njej je pod naslovom „Anahronizem“ najprej objavljeno pismo R. I- uredništvu lista, .nato pa odgovor Družine piscu pisma.
Pisec pisma R. I. najprej navaja, da že deset let „z zanimanjem spremlja razvoj odnosov med Cerkvijo in državo“, omenja sklenitev protokola med Sv. sedežem in Jugoslavijo z dne
25.	junija 1966, ki da je pokazal „realizem in dobro voljo na obeh straneh“. Pravi, Ida ga je „naravnost razveselila izjava ¡predsednika ZIS Mika špiljka
10.	januarja letos pred papežem, da s0 dobri verniki lahko istočasno tudi dobri 'državljani“.
iNato pa nadaljuje svoje pismo Družini takole:
Ta izjava se mi je zldela logična posledica razvoja dosedanjih odonosov in priznanje nečesa, kar dejansko obstoj; in, mora obstati.Dober vernik, to je, človek, ki živi po verskih načelih, bo dal Bogu. kar je 'božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Vestno bo spolnjeval dolžnosti do državne skupnosti.
V	tem soglasju pa sem te dni zaslišal kriv ton. V 4. številki Dolenjskega lista sem na str. 18 prebral članek z naslovom Povečati idejnost pouka na šoli (članek govori ,0 sestanku komunistov šolnikov novomeške občine dne
14.	januarja lostos v Novem mestu) in obstal pri temle odstavku: „Komunisti prosvetni delavci so dolžn; na šolah obravnavati vprašanja idejnosti pouka s celotnim učiteljskim zborom. Nato je bilo tudi vprašanje ali je lahko učitelj veren (podčrtal podpisani). Nanj s0 odgovorili tako: sodoben pouk zahteva od učitelja veliko strokovno razgledanost in iidejn0 poglobljenost. Izhodišče te idejne poglobljenosti mora biti dialektični materializem. Učitelj, ki je Veren (tudi takšne učitelje imamo), ne more uspešno opravljati svojih nalog, saj se v njem samem bije notranji boj med poklicno nalogo in prepričanjem-Po vseh šolah bodo komunisti šolniki prav s stališča idejnosti analizirali sestav učiteljskih zborov.“
Ko sem prebral in razmišljal' te vrstice, se m; je zdelo, kakor da novomeški šolniki komunisti nič ne vedo ali nočejo vedeti za razvoj odnosov med Cerkvijo in državo v zadnjih letih in da zagovarjajo stališča, iki so v nasprotju s protokolom. Tam berem tele besede:	„Pristojni organi družbeno-
političnih skupnosti (občina, okraj, pokrajina republika, federacija) zagotavlja vsem (podčrtal podpisani) državljanom, brez kakršnih koli razlik, do-
sledno uporabo zakonov in drugih pied pasov, s katerimi je zavarovano spoštovanje svobode vesti in svobode 12 povedeva.ija vere, ki je zagotovljeno
z ustavo SFRJ-“
če je vsem državljanom brez razlike zagotovljena svoboda vesti in veroizpovedi, tud; prosvetni delavci niso izjema. Če bo občinska skupščina No-v>o mesto izvajala priporočila konference šolnikov komunistov, potem bo to kršitev svobode vesti in veroizpovedi vernih učiteljev-
Kaj misli o tem uredništvo Družine ?
Uredništvo Družine je sv05e mnen^e piscu pisma R. I- povedalo takole:
Prepričani smo,, ida novomeška občinska skupščina ne bo izvajala praktičnih posledic iz zaključkov razprave na konferenci šolnikov-komunistov- Zakaj kakršen koli pritisk na versko prepričanje ali omejevanje svobode veroizpovedi državljanov lahko povzroči intervencijo Sv. sedeža pr; jugoslovanski vladi V protokolu je namreč rečeno, da je vlada SFRJ pripravljena preučiti primere kršitve zakonitih pravic vernih državljanov, na katere bi jo Sv. sedež
lozoril.
■Stališče komunistov prosvetnih de-vcev novomeške občine se nam zdi lahronistično- Poznamo več izjav vo-Inih članov ZKJ, ki o istem vprašanju ivore drugače. Navedimo samo eno iz idnjega časa. Zlatko Frid, strokovni delavec OK 'SKH, je dejal: „Položaj irnega prosvetnega delavca je pravno
politično isti kakor položaj vsakega ■ugega prosvetnega delavca, kakor je •avni in politični položaj duhovnika naši družbi isti kot položaj vsakega •ugega državljana SFRJ. To pomeni, ) je vsak učitelj dolžan znanstveno zlagati učno snov. To so seveda dolz-
tudi verni učitelji. Tudi zanje velja ičelo, da je vera zasebna stvar. To imeni, da oni ne smejo pri svojem iteljskem delu .0distopaU od načel, ki Ijajo v socialistični šoli. Verni uči-lji lahko pokažejo svojo vernost iz-,r< šole, v okoliščinah, ko nastopajo it zasebniki“ (¡podčrtalo ur.). (Glas inciia št.'23, str. 6.)
Pustimo ob strani vprašanje, kaj Z. -id razume pod besedo „znanost“. Iz ego-vih besed jasno sledi, da je pri
Med tem se je oglasilo tudi ljubljansko „Delo“. V njem se časnikar Guzcj ves ogorčen zaletava v župnijski urad v Piranu. In to samo zaradi ^tega, ker je na pustno nedeljo dne 25. februarja pripravil v dvorani za poučevanje verouka veselo prireditev najprej za otroke, dve uri kasneje pa istem mestu družabno prireditev za odrasle.
'V tej najbolj nedolžni pustni prireditvi za otroke in odrasle v Piranu komunistični časnikar vidi poizkus cerkvenih krogov, da bi radi znova „kot nekoč povezovali versko pripadnost z nekaterimi družbenimi dejavnostmi“, ker da jim ..verska opravila niso dovolj-Hoteli bi, da bi imela Cerkev tudi v civilnem življenju, če že ne odločilno, pa vsaj vplivno besedo“. Vprašuje ee, če spada „organiziranje maškarad in
Prvo in glavno delo matere, tako posamezne, kakor organizirane, je ohranjevati, buditi in razvijati ponos na slovenstvo in pripadnost k slovenskemu rodu 'bodisi v domovini, ali izven nje. Zavedati se resnosti položaja, a ne obupavati. še ni vse zamujeno. Trenutno Je pozitivno dejstvo, dia se niaša mladina zaveda v kakšn; nevarnosti je, da se prebuja, da išče svoje mesto v sklopu narodov. Pri tem iskanju pa je ravno žena tista, ki mladini lahko najbolj ponča ga.
Pavlina Dobovškova, Zbornik Svobodne Slovenije 1968, str. 173
pustnih večerov tudi v domeno cerkve- i nih opravil. Po njegovem mnenju prinaša ta ipot „razdor med ljudi, ki so eni verskega prepričanja, drugi pa ateističnega ter je zat0 zloraba verskih čustev posredno tudi v opreki z ustavo, ki jamči svobodo veroizpoved; in opravljanja verskih opravil, ne pa takih ¡prireditev, Ikot je bil zabavni večer v .piranskem župnišču“.
Navedena primera nam zopet jasno govorita, kako si komunisti predstavljajo versko svobodo ter enakopravnost ljudi. iZnovia ¡nam potrjujeta, da bi komunisti mednarodno prevzete obveznosti radi še naprej izigravali, kot so to delali vsa leta doslej. Govorili so o demokraciji, istočasno pa doma neusmiljeno zatirali sleherni poskus izražanja svobodne misli; besedičili o enakopravnosti, pa vsak dan dokazovali z dejanji, da sta pod komunistično diktaturo dve vrsti državljanov — komunisti, ki imajo vse pravice, politične in materialne, ki uživajo vse privilegije in žive v udobju ter razsipništvu, ter ljudstvo, ki nima nobenih pravic in mora kot nekoč sužnj; samo ubogati komunistične nasilnike nad seboj, ter
sam0 ¡garati in zbirati sredstva, da je dobro novemu komunističnemu razredu. Ta razred si versko svobodo seveda razlaga 'po svoje. Po njegovem je ta svoboda že zagotovljena, če duhovnik med štirimi stenami v cerkvi lahko opravlja maše ter otrokom, kolikor jih pač pride v cerkev, razlaga glavne verske resnice, če pa duhovnik nauk Cerkve skuša širiti tudi v vsakdanje življenje, če prireja tudi kulturne in družabne prireditve, ki so prav gotovo drugačne 'kot pa tiste, ki jih organizirajo 'komunisti za svoje ljudi, je po
'njihovem mnenju to že kršitev ustavnih določil ter ,/poskus protiustavnega razpihovanja verske nestrpnosti“.
Pa se bodo morali tudi slovenski komunist; sprijazniti z dejstvom, da čas gre naprej tudi zanje in tudi pred nje postavlja svoje nove zahteve po svobodi, ki mora biti za vse ljudi enaka, in mora vsebovati ter zagotavljati nemoteno, neovirano udejstvovanje v političnem, kulturnem, verskem, socialnem in gospodarskem življenju vsem ljudem, 'ne pa sam0 novemu komunističnemu razredu!
Zgodovinska odgovornost komunistov
Odhajanje slovenske delovne mla-Jine v svet se še ni ustavilo. Je kot na tekočem traku. Razlika je samo ta: .pred leti so odhajali v svet ljudje iz manj razvitih kmet. krajev, sedaj pa med odhajajočo mladino prevladuje industrij siko-delavski živelj. Med temi je veliko delavcev z visoko strokovno izobrazbo. P,a ne odhajajo samo delavci. Med tistimi, ki dobivajo zaposlitve po zahodnih evropskih državah, So tudi absolventi raznih strokovnih šol v Sloveniji-
Večina mlade delovne sile, ki odha ja v svet, bo za domovino izgubljena-Je to že sedaj velika škoda, ki bo pa .postala še večja, ker se odhajanje slovenskih ljudi v svet ne zaustavlja. Je to ena od številnih zgodovinskih odgovornosti sedanjega komunitičnega režima, ki je s svojim zgrešenim gospodarskim sistemom spravil doma gospodarstvo do tega, da doma ne more več nuditi zaposlitve kvalificiranim mladim delovnim silam.
O tem perečem vprašanju so v Ljubljani razpravljali na seji izvršnega odbora republiške 'konference Soc. zveze delovnega ljudstva. Pa problema niso zagrabili tako, da bi ga rešili v tem smislu- da bi za mladin0 zagotavljali dobro zaposlitev doma, da ne bi silila v tujino, ampak so ugotavljali, „da je spričo čedalje tesnejše ekonomske povezanosti sodobnega sveta zaposlovanje na tujem normalen pojav.“ 'Da, normalen pojav bi bil. če bi odhajali le kaki posamezniki v svet, ni pa normalen pojav če se kar v reki preliva slovenska delovna moč v tujino In to se dogaja pod komunisti! To ni normalen pojav, ampak dokaz, da je doma .gospodarstvo in industrija pod komunisti v tako slabem stanju, da ni izgledov, da bi mladi ljudje mogli dobiti primerno zaposlitev.
Na ;sti seji je padlo tudi v oči, da so funkcionarje pri 'Soc. zvezi močno
zanimale devizne naložbe v inozemstvu zaposlenih delavcev. Znano je, da od njih prihaja v domovino na stotine milijonov dinarjev. Na seji so se pa pritoževali, da se domače banke premalo zanimajo za naložbe slovenskih delavcev v svetu. 'Morale da bi jih pritegniti z višjimi obrestmi. Na seji so navajali, da slovenski delavci v Evropi zato nalagajo svoje zaslužke v tuje banke. Sodijo da te naložbe dosegajo višino 250 milijonov dolarjev.
Končno so 'govorili, da bo treba vnesti v „zaposlovanje na tujem več urejenosti.“ Se pravi, da bodo doma še z uradne strani pomagali, da bodo ljudje odhajali v svet- Toda samo po uradni poti, da jih ho režim imel bolj pod politično kontrolo ter da bo od delavcev zaslužke usmerjal v domače ban-Ke. Tako hoče imeti r.ežim od mladih ljudi dvojno korist: s pošiljanjem' v svet lio.če zniževati število brezposelnih v domovini, s tem zmanjševati nemarnost, ki lahko nastane za javni red, če so ljudje' brez dela in kruha, n,a drugi strani pa od njih iz inozemstva dobivati še zdrave valute, ki so tako pogrebne za zavoženo komunistično 'gospodarstvo.
'Škoda, k; nastaja za narod vsled neprestanega odhaj'anja slovenske mla-line v svet pa komunistov sploh ne briga, ker jim je čisto vseeno, če so .po slovenskih tovarnah slovenski delavci, ci, al; pa bosanski in makedonski.
Za komuniste je važno samo to, da je partija še naprej na oblasti in da se partijcem dobro godi!
Uvidn; članek za
Zbornik Svob. Slovenije xa 3 etn 1!M*8
je napisal vseučiliški profesor dr. Milan Komar.
Na ta članek, ki nosi naslov “čas v zdomstvu”, posebej! opozarjamo vse naročnike in bravce.
f Msgr. Vladimir Vince
Glavni ravnatelj hrvatskih dušnih pastirjev med hrvatskimi izseljenci v svetu je bil msgr. Vladimir Vince. Ob koncu lanskega leta je obiskoval larva t-,ske izseljenske skupine v Kanadi in Severni Ameriki. Letos je prišel na obisk k hrvatskim izseljencem tudi v države Južne Amerike. Bil je tudi v Argentini. V vseh državah je imel sestanke s brv. duhovniki ter ¡se zanimal za njihovo dušno pastirstvo med hrvatskim izseljenskim življem.
Po Buenos Airesu je obiskal še več drugih držav v Južni Ameriki. Na poti iz Venezuele je na otoku Guadalupe v Mehiki, 5. mai-ca, ¡postal žrtev letalske nesreče.
Njegovo truplo so .prepeljali v Rim, kjer je bil slovesen pogreb- 'Pokopal ga je kardinal dr. Šeper predsednik kongregacije za verski nauk.
Maša zadušnica za tragično umrlega glavnega ravnatelja hrvatskih dušnih pastirjev msgra. Vladimirja Vince-ja bo v soboto 23. marca, 0b 17 v cerkvi hrvatskih frančikan-ov v mestu Jose Ingenieros-u, prov. Buenos Aires.
SMRT MED POLITIKI
V	domovini je umrl dr. Srdjan Bu-disavljevič, predsednik biv. Samostojne 'demokratske stranke. Kot večina funkcionarjev te politične skupine, se je tudi on pridružil Titu in njegovi 'kom. stranki ter z njo najtesneje sodeloval.
V	Buenos Airesu je pa 18. marca umrl od kapi zadet biv. poslanec HSS dr Ivan Majcen. Njegov pogreb je bil 19. t. m. na pokopališču Flores. Pogrebne obrede je opravil hrvatsiki frančiškan iMikulič. Udeležilo se ga je pa veliko Hrvatov, med katerimi so ¡bili zastopniki vseh hrvatskih izseljenskih skupin. Poslovilni govor je imel bivši posl. Stipe Matijevič.
„Vsem, ki imajo še živo vest. .
(Kako s« je vršil zadnji proces proti pisateljem v Moskvi)
Larisa Danielova, žena obsojenega pisatelja Daniela, ki sedaj prenaša kazen v sibirskih koncentracijskih taboriščih, in Pavel Litvinov, vnuk dolgoletnega sovjetskega zunanjega ministra Litvinova. sta poslala v zamejstvo opis zadnjega procesa proti pisateljem v Moskvi, z željo, da ga razširijo in pokažejo vsemu svetu, kako se sodi v Sovje-tiji. Tud; naš list je dobil to poslanico v roke, da jo pribči. Prevajamo jo naravnost iz ruskega originala.
Sodni proces v zadevi Galanskova, Grjnzburga, Dobrovoljskega in Laškove,, ki se je vršil pred moskovskim mestnim sodiščem, j,e zdaj končan tako, da ¡so kršene najvažnejše norme sovjetskega prava- Sodnik in 'državni tožilec s sodelovanjem Izbrane in jasno opredeljene publike so zaobrnili sodni proces v divjo in v XX. stoletju nesmiselno smešenje zgoraj imenovanih treh obtožencev Galanskova, Grinzbur-ga in Laškove.
Proces je dobil že takoj drugi dan oblike starodavnih „nastopov proti coprnicam“, ko obtožena Galanskov in Grin&burg navzlic enoletnemu preiskovalnemu zaiporu v ječ; in navzlic pritisku sodišča nista 'hotela priznati neutemeljenih obdolžitev Dobrovoljskega ter sta dokazovala svojo nedolžnost. Priče, ki so izjavljale v korist obeh, so še 'bolj razjarile sodnike.
Sodnik; in, tožilec iso med procesom pomagali Dobruvoljskemu izpovedovati obdolžitve. Zagovornikom pa niso dovoljevali niti ¡postavljati vprašanj. Pričam niso dovoljevali izjav, ki bi razkrinkale provokacijsko vlogo Dobrovoljskega.
Sodnik Mironov niti enkrat ni pre-
kinil tožitelja,, predstavnika obtožujoče stranke. Osebam, ki so predstavljale obrambo, je ¡pa dal govoriti samo fb, kar se je ujemalo z že v naprej med zasliševanjem določenim načrtom KGV (tajne policije). ¡če j.e kdo udeležencev hotel od časa do ¡časa prekiniti ta ponavljajoči se „spektakel“, je sodnik zavpil: „Vaše vprašanje je odklonjeno!“ ali „to nima nikake zveze s procesom“, ali: „Jaz vam ne dovolim govoriti,“ Tako kričanje je veljalo obtožencem (razen Dobrovoljskemu), zagovornikom rn .pričam.
Priče so morale iti iz sodne dvorane, potem iko so pričale; pravzaprav so jih izpehali ven nasilno, skoraj s histerijo.
E.	Bazilovi niso dali besede, ko je hotela pričati, kak0 je KBV zasledoval njenega duševno bolnega moža, katerega izjave, dane na zasliševanju v stanju neprištevnosti, so igrale važno vTogo 0b koncu obtožnice. Bazilovo so izrinili iz dvorane med kričanjem sodnika in vpitjem publike, ki je zaglu-ševala njene besede.,
'P. Grigorenko se je prijavil kot priča, da pojasni, odkod denar, ki so ga našli pri Dobroveljskem (ta je pričal,
da mu ga je dal Galan Galanskov). Gre-gorenkovo pričevanje so odklonil; z izjavo 'da ni duševno zdrav (kar pa ni res).
A. Tepeškinovi niso dali pričati, ko je hotela podati 'dokaze o lažnivosti Dobrovoljskega izjav. Tepeškinovo, ki je bila noseča, so z brcami nagnali iz dvorane in med pljuvanjem nanjo najetega občinstva.
Pričo A. Katzovo polkovnik KGV Cifkunenko „komandant sodišča“ po pavzi ni več pustil v dvorano, rekoč ji: „K0 bi drugače ¡pričali, bi vam dovolil ostati.“
'Nobeni p'rič; ne dovoljujejo ostati
v dvorani .po pričevanju, dasi morajo po sovjetski ustavi obvezno pričati. Grožnjg o izgonu prič po paragrafu 283 so venomer frčale mim0 ušes. V-Vinogradnikovu pa je sodnik res zavpil: „Evo vam paragrafa 283: izgubite se iz dvorane!“	\
' V tako razgretem ozračju ne more uiti govora o kakšni objektivnosti sodišča niti o pravični zakonitosti. Obsodba j,e bila določena že ob samem začetku prtcesa.
Midva se sedaj obračava na svetovno občestvo, a v prvi vrsti na — sovjetsko. Obračava ¡se na vse, ki imajo še živo vest in dovolj poguma.
Zahtevajte javno obsodbo tega sramotnega procesa in pričevanja zoper obtožence!
'Zahtevajte osvoboditev zastraženih obtožencev!
¡Zahtevajte ponovno preiskavo z izpolnjevanjem vseh zakonskih predpisov
in norm in to pri ¡udeležbi mednarodnih preiskovalnih sodnikov!
Sodržavljani! Ta proces j® madež na časti vaše vlade in na vesti slednjega izmed nas! Vi sami ste izbrali to sodišče in te sodnike: zahtevajte uničenje njihovih polnomočij, ki jih oni izrabljajo!
Sedaj ne gre samo za obsodbo teh treh obtožencev, ampak je važno, da se ta sodni proces ¡prav v ničemer ne razlikuje od proslulih procesov v tridesetih letih (¡Stalinovih od 1. 1930 naprej, moja opomba), ki ¡so padli na nas s tako sramoto in tako krvjo, da se jih še sedaj ne moremo očistiti!
Midva pošiljava fo poročilo v za-padni napredni tisk in ga prosiva, da ga čimprej tiska in razširi po radiu. S prošnjo pa ¡se n,e obračava 'na sovjetske časopise, /ker veva, da bi bilo brezupno.
Larisa Bogoraz-Daniel,
Moskva V. 216, Leninski; prospekt 85, kv. 3
Pavel Litvinov,
Moskva K-l, ul. Alekseja Tolstoja 8, kv. 78
Zakaj še posebej (priobčujemo ta opis poteka sovjetskega sodišča? Predvsem zato, ker je v popolnem 'nasprotju z mednarodno deklaracijo človečanskih pravic, ki je 'bila sprejeta pred dvajsetimi leti (1948) od Društva na-vodov, in so jo podpisale vse članice Združenih narodov, tudi ¡Sovjetska Zveza, dasi se je vzdržala glasovanja, toda ni glasovala proti. In. te deklaracije 11. član pravi doslovno:
„Vsak človek, obtožen krivega dejanja, ima ¡pravico, da se smatra za nedolžnega do tedaj, dokler se mu njegova ¡krivda mie dokaže po zakonski poti javnega sodnega postopka, pri ¡katerem ®e imu pa morajo dati vse možnosti obrambe.“ Javno ¡postopanje pomeni prost vstop v sodno dvorano vsem in ne samo izbrancem, še celo po pristranski izbiri, kakor je bilo v tem primeru. Vsa možnost obrambe pa pomeni, da imenuje svoje priče tudi ototožener ter dobi kvalificiranega zagovornika. 'Kako so ¡se te točke deklaracije obšle v gornjem primeru, je razvidno zelo nazorno in za resnico odgovarjata s svojim podpisom °ba podpisnika. Toda tudi predmet obtožbe za Deklaracijo o človeških .pravicah pri ¡gornji obsodbi ni opravičen, kajti člen 19 pravi: „Vsak človek ima pravico na svobodno prepričanje in 'na nje 'svobodno izražanje. Ta pravica vključuje svobodo neoviranega vztrajanja pri 'svojem prepričanju in svobodo iskati, sprejemati in razširjati informacije in ideje s poljubnimi sredstvi in nezavisno od državnih mej.“ Zato je tudi popolnoma v skladu z mednarodnim pravom Deklaracije, če ¡se Danielova in. Litvinov obračata na inozemsko časopisje.
Jubilejn0 leto Deklaracije človečanskih pravic iz 1. 1948 je v tej moskovski obsodbi dobilo svojo praktično ilustracijo ne izvrševanja mednarodnih dogovorov od strani komunističnih diktatur.
td
jflgSEEji
Sx SSÊBowœgiajj^B
Lončarstvo na Slovenskem je naslov razstavi, ki so jo odprli v ljubljanskem Etnografskem muzeju dne 23. februarja. Z njo so počastili 1400 letnico prihoda Slovencev v sedanje •kraje. Razstava je nekak prerez lončarstva na slovenskih tleh 0d prihoda Slovencev d0 danes s posebnim poudarkom razvoja lončarske obrti v zadnjih 150 letih. Razstava ima več oddelkov. Med drugim so prikazani lončarski izdelki vseh pomembnejših in lončarskih delavnic v Sloveniji. 'Najznačilnejši so izj Ljubnega. Te so ¡prodajali četo na Tirolsko. Tudi življenje lončarjev je bilo zanimivo. To so ¡bili navadno revini kmetje. O pomembnosti lončarske obrti na Slovenskem, govore tudi razne šege in navade ter ipesmi. V 'Sloveniji sedaj lončarska obrt zelo nazaduje in propada. Sedaj; je v vsej Sloveniji samo še 80 lončarjev. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja jih je bilo samo v Komendi 84, v Filovcih v Prekmurju ipa nad 90.
V	Ljubljani bo od 19. arila do 26. maja tretji bienale industrijskega oblikovanja, na katerem bodo razstavile svoje izdelke vse večje industrije iz Evrope in Amerike. Domačih razstav-ljalcev bo 50. Razstavo pripravljajo ljubljanski mesti svet ter zvezna in republiška gospodarska zbornica. Za razstavo, na kateri bodo prikazani najnovejši industrijski izdelki od leta 1966 do 1968, je veliko zanimanje.
Železniška uprava v Ljubljani namerava ukiniti železniško progo Sobota—Hodoš. Je nerentabilna ter je imela lani 130 milijonov starih dinarjev izgube. ©e bodo železniško progo v resnici ukinili, bo to za ljudi na Goričkem in Prekmurju hud udarec, ker ne bodo imelj več dobrih prometnih zvez. Ceste so namreč v tako slabem stanju, da niso primerne za avtobusni in tovorni promet.
V	dravograjski občini so ugotovili, da zna zelo malo otrok plavati. Občinska ‘zveza za telesno vzgojo je pozvala šole, naj zagotove sredstva za učenje otrok v plavanju.
Vrednost .gradbenih del v družbenem sektorju je lasni dosegla višino .146-3 milijarde st. dinarjev nasproti 122.9 in 117.5 milijarde v prejšnjih dveh letih. Povečanje znaša sicer 19%,
toda gre ve,c na račun višjih oen kot na račun večjega realnega obsega del.
Mariborska drama je uprizorila izvirno slovensko dramo Ignaca Kamenika Marionete, ki so tretje Kamenikovo dramatsko delo. Kamenik je dramaturg mariborskega gledališča.
Zastopniki mariborskega gledališča in društva arhitektov so se 'dogovorili, da bo (prizorišče za izvajanje programa letošnje mariborske kulturne revije Rotovški trg. Prva .prireditev na njem 'bo uprizoritev Shakespearjeve .komedije ,.Kar hočete“. Mariborska drama ,o že študira za uprizoritev na prostem.
V Ljubljani je ¡napovedano izhajanje ciklostirane revije za literaturo in umetnost OBJAVE. Prinašala bo lepo-slovne sestavke in raziprave o literaturi in, umetnosti ter take filozofske in jezikovne prispevke, ki so povezani z umetnostjo. Misli pa objavljati tudi pesmi in eseje tujih piscev. Revija bo izhajala v samozaložbi predvidoma vsak drugi mesec.
Umrli so. V Ljubljani: Miroslav Berginc. Marjana Skarza roj. Šlosar, Matilda Štrukelj roj. Kolmah, Ana Za-vec roj. Travnik, Jože Žlebnik, urar, Ljudmila Jarh roj. Oblak, Virginija Živec, Tončka Justin roj- Bricelj. Ljudmila Velušček roj. Komac, Marija Biščak roj. Žnidaršič. Terezija Krašovec, Katica Butina roj. Kajfež, Angela La-pajmar, sodna uradnica v p., Hugin Czur.da, žel. upok., Terezija Ivanc roj. Horvat, Vili Kamrath, vodovodni inštalater, Franc Miljavec, Amalija Filipič roj1. Baša, Adela Kompolšek roj. Gruden, Mihaela Verovšek roj- Frančič, vdova po trgovcu, Helena 'Sešek roj. Breskvar, Slavka Stropnik roj. Pupis dr. Mirko Crobath, biv. veletrgovec v Kranju, Franc Podbevšek v Zagorju ob Savi, Ivan Žbogar, utpolk. v Kranju, Anton Košir v Laškem, Jože Smrekar, pos. iz Ribe, Anton Košir, komercialist v Radečah, Matilda Peklenk v Kozar-jah, Ivana Furlan, roj. Tratnik v Trbovljah, Franc Erbežnik v Sori pri Medvodah, Viktorija Jazbec roj. Cigan v v Kobjeglavi, Marija Baričič roj. Milavec v Šmarju, Vera. Vovk roj. Bohinec na Bledu, Albina Benčič, upok. v Celju, Stanko Špan v Planini ¡pri Sev-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Osebne novice
Poroka. V katedrali Kraljice miru v mestu Lomas de Zamora sta se poročila Jože Baukon in gdč. Emilija Mayer. Za priči sta bila: ženinu njegova mat; Hilda Kaudus por. Baukon, nevesti pa njen 0če Friderik Mayer. Čestitamo in želimo obilo, sreče.
Družinska sreča. V cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu R. Mejia s0 bili krščeni:
18- februarja: Janez Skarlovniik, sin Maksa in Anice Tomaževič. Botrovala sta Lovrenc in Antonija Tomaževič; 3. marca: Rafael Franc Ahlin, sin Ivana in Frančišk^ Vodnik. Botrovala sta Franc Vodnik in Marinka Žnidaršič; Marjan Juri j Tušek, sin Jožeta in Jožefe Tomazin. Botrovala sta Marjan' Skvarča in Frančiška Tomazin; 9. marca: Silva Hadrijana Adamič, hči Toneta in Terezije šoba. Botrovala sta Matko Indihar in Marija Peterlin.
Vse štiri otroke je krstil g. Janko Mernik. Srečnim staršem naše čestitke!
Nova slovenska zobozdravnica
Na univerz; v Cordobi je dokončala študije kot zobozdravnica gdč. Alenka Gerzetič, hčerka ge. Zore in dr. Alojzija Gerzetiča. Njeni prijatelji ji iskreno čestitajo. Prav tako Sv. Slovenija.
SLOVENSKA VAS
Občni zbor društva Slovenska vas
V nedeljo, 10. marca, je bil 15. redili občni zbor našega centralnega vaškega društva. Bil je dobro obiskan in zelo živahen. Njegova posebnost je bila v tem, da je bil že v skoraj dodelani društveni okrepčevalnici novega Hladnikovega doma, kajti posest starega Slovenskega doma je nekaj dni prej prevzelo Sloven siko kovinarsko podjetje, ki ga je od društva odkupilo.
Hladnikov dom je že pod streho. Po stari slovenski navadi se bo zasadil vrli strehe smrekov vrh za likof, ki bo v nedeljo, 28. aprila, in na katerega so že zdaj vabljeni vsi rojaki iz vasi, južnih predmestij 'glavnega mesta, katerih središče vsak dan bolj postaja naša vas in rojaki iz drugih predmestij. Druga ■nedelja ¡po veliki noči je že dolga Ietai rezervirana za izključno prireditev v 'Slovenski vasi, zaradi česar upamo, 'da ib0 obisk ‘rojakov velik. Rojaki, ikj bodo prišli že dopoldne, bodo po kosilu imeli priliko ogleda napredka naše vasi, zlasti gradnje novega misijonskega vzgojnega zavoda, farne šole in. Slovenskega kovinarskega podjetja-
Na občnem zboru so- član; prejeli poročila odbornikov o delu v pretekli poslovni dobi kaikor tudi poročilo gradbenega odbora za Hladnikov dom. Sprejeti so bili nekateri sklepi, ki naj zajamčijo delo društva v bližnji bodočnosti. Na samem občnem zboru je bilo podpisanih 47-000 pesov daril za dokončanje gradnje šolskih prostorov v novem Domu. Akcija za 'darila v ta na- * v
niei, Uršula Kup,per roj1. Schuster v Velikovcu, dr. Alojz Goričan, odvetnik v p. v Veclju, Ivica Stupar roj. Kralj
v Nadgorici, ¡Stanko Marc v Skopem na Krasu, Franc Grilc, biv. trgovec v Radovljici, Marija Simčič v Lazah, Jožefa škarabot roj. škarabot v Murski Soboti, Antonija Učakar roj. B'eja v rzinu, Bogomir Naraks. ¡sodavičar v Žalcu, Jože Romih, telefonist v Celju in Nežka Bizant v ‘Celju.
XMonmim svobodne Slovenije
za leto 1968
bo na razpolago od nedelje, 24. marca v Sloven~ siki hiši na Ramón Falconu, v slovenskih domovih in pri zaupnikih.
Kdor ga je naročil v prednaročilu in ni plačal vseh $ 1.500.—, naj razliko plača oh prevzemu knjige.
A K O 8 N T 1 N I
men se nadaljuje. Vzeto je bito na znanje, da so mnogi člani med tem že naklonil; darila ali posojila za novi Dom in so bili povabljeni še vsi ostali, ki tega še niso storili, da stopijo na dan čimprej. Tud; je bilo ugotovljeno, da imajo vsi člani društva članarino v redu plačano. Vsi rojaki iz južnih predmestij Buenos Airesa so vabljeni, da pristopijo k društvu v teku 90 dni praktično brez pristopnine, iz edinega razloga, da bi bila ob svojem društvu res zbrana vsa vas.
Novi odbor 'društva Slovenska vas je sestavljen takole: predsednik Lovro Jan; podpredsednik Janez Lužovec; tajnik Ignacij Glinšek; blagajničarka Marija Gorše; knjižničar Tone Zajc; kulturni referent Maks Jan; gospodar Slavko Reven; odborniki: rev. Janez 'Petek CM, Martin Miiklič, Tone Novljan in Jože Gerkman; namestnik; odbornikov: Jože Čampa, Jože Rome in Franček Vilfan; nadzorniki: Jakob Sušnik, Stane Mehle in Tone Boštjančič, namestnika nadzornikov: ¡Stane Kunc in .Stane Jemec.
Novi odbor se je medtem že sestal na svojo prvo 'sejo, na kateri je sklenil posvetiti vse ¡svoje moči čimprejšn; dokončni izdelavi Hladnikovega doma. Ker bo ta dom nosil spomin moža, ki je največji dobrotnik vse naše emigracije v Argentini bod0 izdani v kratkem posebni darilni listki po 100 pesov. Odbor društva Slovenska vas vabi rojake, da s-e s tem skromnim darom spomniji msgr. Hladnika, ki je omogočil naš prihod v t0 deželo.
J. M.
RAMOS ME JI A Slomškov dom
Čeprav je znano, da sta meseca januar jn februar najbolj mrtva v življenju doma —. večina članov je na počitnicah — se je vendar posrečilo neumorni ge. Emi Kesslerjevi spraviti za pustne dni na oder dve veseloigri: Urška ,s Poljan in Kakršen je gospod, talk sluga. Gledalci, ki so na pustno soboto, zlasti pa na pustno nedeljo zasedli dvorano doma, so ibili ¡prijetno presenečeni. Večina je namreč pričakovala dva, kvečjemu polurna skeča, dejansko so pa prisostvovali dve in pol urnemu programu.
Enodejanka „Urška s Poljan“ je postavljena v polpreteklo dobo, ko je nastajajoče slovensko meščanstvo s preziranjem in zaničevanjem kmeta hotelo pokazati, da je stopilo v zrelo dobo, ni se .pa mogl0 odtegniti vsakodnevnemu stiku ¡s kmečki,m človekom. To situacijo igra dobro izrabi in ji da tisto, komično primes, ki je dejansko velikokrat obstajala. V vlogah nastopajo le ženske. Ge. Emi se je posrečilo zvariti starejše in mlajše moči v celoto, kjer je navdušenje mladih nadomeščalo izkušnje starejših. M.ed te zadnje bi šteli go. Cilko Cestnik st., ki je v vlogi Urške neipreikosljivo pokazala lik ¡preprostega poštenega, za takratne meščanske nazore mogoče cel0 malo omejenega dekleta. Njena igra, kakor tudi
Vsak teden ena
TOVARIŠKA PESEM France Balantič
Dali so nam svetilko, da bi dalj časa za nami strmeli, vem, da je lesa še nagnjena, še dolgo bodo za nama želeli.
Ko bpva rano n soncu ukala, daleč med stenami bodo iskali, vrisk, torpli ko jutranje mleko, bodo mvlk njihovih ust razvezali.
nastop ge. Milice Hribar st. in ge. Eme Kessler same v vlogah ige. Majdičeve in ge. Savnikove, sta povzročili plaz smeha po dvorani, ki ga zlepa ni bilo konca. Med mladimi so ¡nekatere bile že kar domače na °dru kot npr. gdč. Andreja Brula kot sobarica, ostalim, t- j. gdč. Mariji Pergar v vlogi ge. Globočnikove, gdč. Heleni Jeločnik v vlogi vzgojiteljice in gdč. Lučki Potočnik kot kuharici se je poznalo, da 'so s sigurnimi 'koraki ¡stopile na odrske deske in upamo, da jih tudi ne ¡bodo več zapustile. Znanje vlog je bito brezhibno.
„Kakršen ¡gospod, tak sluga“ je vzeta iz vojaškega življenja. Mestoma spominja celo na dobrega vojaka Švej-ka. Medtem, ko je bil poudarek prve veseloigre na besedni igri, je prevladovala tu ibrezdvomno situacijska komika. Ljubezenski zapletljaji mladega ¡poročnika in navihanost njegovega sluge so gledalce odlično zabavali. Poročnika Mušiča je dovršeno podal g. Jože Horvat. če se ne motimo, je to njegov prvenec in lahko čestitamo njemu in ge. režiserki, zlast; glede izgovarjave, kajti vsi vemo, kakšno ledino je treba včasih orati pri naših mladih'ravno v tej točki. Ostale bj lahko šteli, čeprav so nekateri prav mladi po letih, med stare igralce. Tak0 omenimo izvrstno igro g. Jožeta 'Cestnika v vlogi poročnika •lova, g. Stanka ¡Novaka kot polkovnika pl. Radensky požrtvovalnost gospodičen (obe sta nastopili že v prejšnji igri) Marije Pergar in Andreje Brula: prva v vlogi Eme pl- Radens:ky, hčerke polkovnika, 'druge v vlogi kuharice Neži-ke. Vso težo dejanja .pa sta nosila g. Ivan Fajfar kot sluga Matiček in g. Niko Potočnik kot rekrut Lipe Butec. Uspešno jima je pomagal g. Franc Miklavc v vlogi hišnega gospodarja Med-vedarja. Z izvrstno scenerijo je opremil oder .za obe veseloigri g. Franci Vresnik. Želimo samo, da bi to brstenje in kaljenje igralske družine v Slomškovem domu ne zamorila slana utrujenosti pri igralcih in pa premale podpore s strani gledalcev. Vse drugo je v primeri s tern malenkost.
10.	marca pa smo se udeležili že udomačene družinske nedelje. Po sv. maši nam je dr. Filip Žakelj govoril o temi: Na kakšni točki se nahaja postopek za Baragovo beatifikacijo sto let po njegovi smrti V zanimivem izvajanju, gospod predavatelj je res strokovnjak, nam je nakazal uspehe in težave dosedanjega dela, potegnil primerjavo s postopkom za Slomškovo beatifikacijo in končno prišel do zaključka, da je v glavnem od nas odvisno, kdaj bom0 imeli Baraga na oltarju. Po predavanju je veliko družin ostalo v prijetni družb; na kosilu.
Slovensko-argentinska odprava na južni Kontinentalni led
V početku je letošnje poletje kazalo na izredno ¡gorniško dejavnost po gorovjih Celinskega ledu. Od vsepovsod so se zgrinjali plezalci ma viharni jug: iz Anglije, Francije, Italije, pa seveda tudi iz matičnih držav Čila in Argentine. Po svojih formacijah — ne-prekosljivo slikovitih za oko in težko ¡prekosljivo upornih za nogo — se njih sloves po svetu čedalje bolj uveljavlja med planinci, pa postajajo že nekaka gorniška Meka. kot so bile ¡prvotne Alpe, ¡potem Himalaja; slednja zaradi političnih kolobocij zadnje čase težko dosegljiva-
Seveda, Alpe pa so križem kražem že sto in stokrat ¡preplezane navpik in počez. Vse je že ‘znano’, vse so samo ponovitve... Človek pa si želi, zagledati se v novo. v skrivnostno. Iskati hoče, najti razumeti in si prisvojiti novih spoznanj, vedenj in odkritij.
Po večini nezavedno in vsak po svoje, a v jedru je gon vseh odkrivanj in raziskovanj težnja, dokopati se do iprabiti in spoznati po nje; lastni pra-ipočetek. Vseeno, če ta cilj nikdar ne ho imel izpolnitve. Včasih uspe komu v takih iskanjih najti kaj drugega, ne-iskanega; včasih ¡pa npr. celo — samega sebe, ali bolje, skoro najti se. Kajti verjetno ne uspe mnogokomu postaviti se prav v težiščno točko lastnega ravnovesja. A že s približanjem 'sebi, se približuje tudi občutek razumevanja iprabiti, s tem morda globlje spoznanje
zunanjih vzrokov in učinkov — in nemara tudi lažje ali objektivnejše vrednotenje trdosti, ob katere zadevamo v življenju-
Iz takih hotenj tedaj žene človeka nemir v brskanje po naravi, tvari in duhu. A ¡nas zanima tu predvsem narava kot samotno pozorišče gornikovih teženj in borb. To pot gre konkretno za Patagonski celinski led in zajemamo s tem nazivom ne samo ledišče kot tako, temveč ledenino skupaj z gorovjem na in ob njem, kar vse skupaj sega v ¡naš čas še izza ledenih obdobij. Po teh gorah s0 učin/ki erozij pisal; zgodovino časa skozi milijone let. pa ni čudno, če je vsebina takih klesanj zanimiva in mikavna za vešče bralce teh svojskih in čudnih 'hieroglifov, razpotegnjenih po sila razsežnih pobočjih edinstvenih gorskih verig.
Kot smo že v početku omenili, je bile letos pričakovati mnogo izluščenih drobcev v razvozlavanju neznank, ki jih v obilnih merah varujejo te g-ore. A kot Ja bi topot narava rekla:
„Za letos zapik! Pa drugič spet toj!!“
¡In se je zaprla v neprodirni oklep ledenih neurij, viharjev, ¡belih neviht. Zunanji, vidn; uspehi vseh teh številnih 'gorniških odprav so ostali v celoti pičli, ¡za nekatere odprave celo nični. A nič za to! Gornik ne mer; uspehov odprave po zavzetih vrbovih, ki jih prinese domov kot lovec trofeje — dru-
gim na ogled in sebi v hvalo in pono.s. Z vsake odprave se vrača pravi gornik vrednejš; za nova spoznanja in nove skušnje, ki mu bodo ¡drugo pot v usipeš-no pomagalo na novih etapah njegovih pohodov, pa najsi vodijo spet v gore ali
—	v življenje.
Kako pa je v teh okolnostih odrezala ¡naša od.prava, Slovensko-argentinska ekspedicija na Južni Kontinentaln; led 1968? O njej smo že ob njenem odhodu poročali v zadnji lanski številki našega lista. Bravci se bodo še spominjali, 'da je odpravo, leto® vodil naš znani plezalec Jure Skvarča, ki je v navezi s svojim bratom Petrom tvoril vrhunsko navezo, ostali člani pa šo bili: Janko Zakrajšek, Pablo Justo, Osvaldo Troian; in Mario Serrano.
Glavni namen letošnje odprave je bila osvojitev vrhov Cerro Norte in Cerro Boy, oba severno od ogromnega jezera Lago Argentino ter za kakih 8 km oddaljena drug od drugega po zračni črti.
Cerro Norte je naša ¡odprava začela oblegati že 1966 in se letos podala tja že v tretje s ¡prizadevanji po njegovih pobočjih in stenah.
¡Cerro Boy pa si je lani zaznamovala za svoj novi cilj in ga tako imenovala v spomin rajnemu prijatelju Robertu
—	Boju Petričku.
A tako Cerro Norte kot Cerro Boy sta obranila svoje vrhove za drugo leto ali za naslednje, ali za kdajkoli...
Dobrih 100 ali 150 m pod svoj skrajni vrh je pustil Cerro Norte naša fanta
—plezalca. A na vrh, prav na vrh — ne! Kljub temu sta mu pustila vso zahodno steno opremljeno s kakimi petdesetimi klini za naslednji vzpon.
Cerro Boy pa je letos ostal še povsem nedotaknjen. Ves deviški, še od vseh vekov svojega postanja. Daleč, ponosen, vase zamišljen — a družen s sebi enakimi, sam. — a srečen in bogat v svoji samoti: kot je bil naš Boj ¡naj-ibliže življenju in je znal najintenzivneje ¡dojemati ¡njega vrednote ter j.e bil najbolj poln človeka in ljudi — kadar se je umaknil v samoto narave ali v samoto svojih lastnih misli in lastne druščine. Zato ipa se je potlej znal v družb; tak0. bogato razdajati svojim bližnjim. In tak bo v njegov spomin,
1 tako upamo, tudi Cerro Boy.
Kljub tema dvema nedoseženima ciljema in upoštevaje skrajno neugodne razmere ter pičlo možno dejavnost letošnjih odprav, smo z uspehi naše odprave lahko več kot zadovoljni. Ko je bilo že očitno, da želita Cerro Norte in Cerro Boy ,0stati letos nemotena, so jeli redki, a izkušeni domačini—dolinci ob teh ¡gorovjih rekati:
„La montaña se ¡niega esta vez, la montaña o'S rechaza, váyanse muchachos!“
In oni vedo, da je temu tako, kadar tako rečejo. Pa so naši fantje res šli drugam poskušat svojo ¡srečo. Saj ne, da bi bili planinci čaroverni. A nekakšno osebnost smo vendarle voljni priznati gori — kako naj b; se sicer obe-
sili nanjo z vsem žarom ljubezni in vere vanjo...!
Peter je tedaj šel s tremi člani odprave proti Mastersovi estanciji in tam blizu s slučajnim plezalnim tovarišem, domačinom Ube Baruiom, dne 11. fe-buarja osvojil 2.500.m visoki Cerro Pin-tado, vzhodno od severnega rokava La-go Argentino.
Jure Skvarča pa, ki je imel nekaj dni več časa, se je v tednu od 10- do 16. februarja prebil s članom odprave Mariom Serrano na ledenik Upsala in tam sta 17. febr. opravila prvenstveni vzpon na 2.000 m visoki, prelepi Cerro Cristal. Nato sta sestopila na ledenik Moyano in 18. februarja v zelo težkih pogojih zavzela že od mnogih nameravani Cerro Čampama, 2500 m, in to z Južne smeri.
Trije novi vrhovi na Kontinentalnem ledu v eni sezonski odpravi je le.p, zelo lep uspeh, vreden vsega priznanja in iskrenih čestitk predvsem imenovanim plezalcem in ostalim članom odprave, pa tudi Slovenskemu planinskemu društvu v Argentini.
Posebno zahvalo pa si zaslužijo člani SPD in Club An.di.no Bariloche za financiranje odprave, Jože Vodnik za prevoz čez kontinent in g. Masters za vsestransko pomoč in naklonjenost naši odpravi.
Podrobne tehnično-gorniške podatke o letošnji dejavnost; odprave bomo objavili ¡ab drugi priliki, ko bodo nameravani vrhovi resnično in v celoti zavzeti ter dokončno naši.	dp
Si -
Av
■------------
SLOVENCI PO SVETU
AVSTRIJA
G. Ciril Lavrič je bil imenovan za ravnatelja slovenskih dušnih pastirjev v Avstriji.
ANGLIJA
'V Anglijo je prišel v februarju iz Argentine g. Franc Bergant. Tu bo sedaj njegovo novo službeno mesto, ki ga bo zavzemal kot dušni pastir za slovenske izseljence v Angliji.
Do sedaj, je za Slovence opravljal dušnopastirsko službo g. Ignacij Kunstelj, ki je pa bil — kot znano — lani imenovan za glavnega ravnatelja slovenskih dušnih pastirjev za slovenske izseljence v svetu ter je sedaj odšel v Rim, kjer bo njegovo stalno mesto.
ŠVICA
Slovenci, živeči v Švici, so si uredili slovensko službo božjo. Imelj jo bodo vsak0 prvo nedeljo v mesecu. Prva je bila 4. februarja. Imel jo je prof. dr.
Slovenski .srednješolski teža j: pričetek v soboto 23. marca ob 15,30. Zadnjo šolsko ur0 bo pričetna sv. maša. Vpisovanje v učiteljski kurz slov. srednješolskega tečaja pa bo v soboto, 23. marca ob 17.
Alojzij Šuštar, ravnatelj bogoslovja v Churu. Za binkoštne praznike Slovenci v Švici pripravljajo romanje k Mariji v Einsiedeln.
FRANCIJA
Med vidnimi slovenskimi ljudmi v Parizu je tudi lazarist g. Martin Ocepek. Za svoj god lani je dopolnil že 76 let. Pa je še čil in krepak in mu razne stavke na podzemski ali šoferjev
UKRAJINSKA KAT. UNIVERZA SLOVENSKI ODDELEK
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA z jnauguracijskim predavanjem prof. Lidije Tauridzke o temi: Sodobni pisatelji pod sovjetsko diktaturo v osvobodilni avantgardi v nedeljo, 7. aprila, ob 13 v Slovenski hiši, R. Falcon: 4158-
REDEN POUK se bo začel v petek, 19. aprila ob 19. uri v Slovenski hiši, R. Falcon 4158.
VPISOVANJE V 1. IN 2. LETNIK:
V Slovenski hiši, R. L. Falcon 4158:
a)	Dušnopartirska pisarna — vsak dan v uradnih urah.
b)	Pisarna Svobodne Slovenije — vsak četrtek od 19. ure naprej.
c)	V Ukrajinski hiši, R- L. Falcon 3950 — vsako nedeljo od 12. do 13.15 ure.
Slovenska lEranilnlea 25. z; z.
Bine. Mitre 97 — Ramos Mejia
MEDNI ©RČNI ZBOR
v soboto 30. marca 1968 ob 20 v zadružnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Volitve skrutinatorjev in overovateljev zapisnika.
2.	Bilanca in poročila za poslovno leto, zaključeno 31. 12. 1967.
3.	Volitve gl. čl. 28 zadružnih pravil:
za dve leti: podpredsednika, tajnika, blagajnika, treh svetovalcev in dveh namestnikov svetovalcev; za eno leto: nadzornika in njegovega namestnika.
4.	Samostojni predlogi.
Če ob napovedani uri ne bo navzočih več kot polovico članov, se bo občni zbor vršil en uro pozneje ob vsaki udeležbi.
Upravni odbor
EURDTUR
A v, CORDOBA 351 - T E 37.6077 Bs Ai
je vaša potovalna agencija.
Oddelek za Slovence vodi Armando Blažina
OBIŠČITE EVROPO — poslovna ali kot turisti. SREČAJTE se s svojimi sorodniki in prijatelji. ČAS NI OMEJEN.
V tem letu BREZ vizumov.
VOŽNJA Z LADJO
tja in nazaj	427.50 USA dolarjev
VOŽNJA Z LETALOM CELOVEC 940.50 USA dolarjev tja in nazaj	TRST 904.10 USA dolarjev
CENA ZA EKSKURZIJO CELOVEC 705.40 USA dolarjev 60 dni (do 15. 4 .t. 1.) TRST 678.10 USA dolarjev
Vse na odplačevanje
25% na račun in 12 ali 24 obrokov z 12% obrestmi
LADJE: G. Cesare — Augustus — Anna C —
Eugenio C — Enrieo C
Avenida Córdoba 351 Buenos Aires
Tel.: 32-6070/6077/6078/6079
Zlato In dolar
Zaradi vedno večjega padanja dejanske vrednosti britanskega funta ter nezaupanja, ki so ga finančniki začeli zad'nje tedne kazatj tudi do dejanske vrednosti ameriškega dolarja, je pretekli teden zajel zahodni svet strah pred veliko finančno gospodarsko krizo, ki bi ga mogla potisniti v močan finančno gospodarskj zastoj.. Zato so predvsem v Evropi ljudje navalili na nakupovanje zlata, katerega cena je bila doslej mednarodno določena 35 dolarjev za unčo (31 gramov). Nakupovalci zlata so namreč bili prepričani, la se bo cena zlatu v kratkem podvojila.
Ko je končno v Evropi dnevno že po več ton zlata menjalo gospodarja- je ameriška vlada zahtevala od britanskega predsednika Wilsona, naj zapre londonsko zlato tržišče. Amerikanci namreč niso hoteli več zalagati Anglije z zlatimi rezervami iz svojega zlatega .skladišča v Fort Knox, ker bi tako polagoma to skladišče izpraznili in spravili svoje gospodarstvo v nevarnost.
Wilson je sredi noči klical Buckinghamsko palačo ter je od kraljice dobil pristanek za zaprtje zlatega tržišča, Istočasno je dal zapreti budi banke, tako, da se je minuli petek v Angliji bančno poslovanje začasno ustavilo.
'Prejšnji četrtek je namreč na svetovnih tržiščih zavladala med kupci prava panika. Ljuldje s0 se hoteli na hitro znebiti papirnatega denarja ter so
n.	pr. v Londonu v enem samem dnevu pokupil; 200 ton zlata iz državnih blagajn, v Ziirichu 100 ton, v Parizu 45 ton. Poročila od Frankfurta d0 Hongkonga so govorila o podobni paniki.
V ZDA je senat hitro odobril Johnsonov predlog o zmanjšanju za 25 odstotkov zlatega kritja za ameriški dolar, s čemer so osvobodili zadevne količine zlata za obrambo dolarja in u-metne cene zlata 35 dolarjev za unčo, določeno že leta 1933.
Francoski strokovnjaki so v tej krizi trdili, da De Gaullove teorije o zlatu nimajo ničesar opraviti s sedanjo zlato krizo. Toda Pariz je bil edina zahodnoevropska prestolnica, kjer niso zaprli zlatega tržišča.
Finančno kriz0 okoli zlata je izkoristil britanski zunanji minister Brown ter je odstopil- Z Wilsonom sta s; bila že dolge mesece navzkriž tudi zaradi britanske zunanje politike, na katero je imel Brown drugačne poglede kakor njegov predsednik.
Že dalj časa se je čutil pritisk v svetovnih finančnih krogih za zvišanje cene zlatu. Največji proizvajalec zlati.
ne delajo prav nobenih skrbi. G. misijonar je namreč znan, da peš prehodi Pariz vzdolž in počez. Zato tudi vsakemu, ki ga vpraša, kaj mora storiti, da bo ostal mladosten in prožen, veselo odgovarja: Hodite peš, kot hodim jaz. Jubilant je doma iz št. lija pri Velenju, kjer se je rodil leta 1891. K lazaristom je prišel 1905, duhovhik je postal leta 1920, nato pa je 20 let deloval v Grobljah, po vojni 16 leto v Tunisu, pred petimi leti je pa prišel v Pariz, kjer je spovednik v kapeli čudodelne svetinje. Bog ga ohrani še mnogo let-To mu želi tudi Svob. Slovenija, katere zvesti naročnik je že dolgo vrsto let.
VESTE,
KAJ MISLI MLADINA?
Berite rerijo
Mladinska vez
Z marcem je začel izahjati nov letnik, na katerega se lahko sedaj naročite pri poverjenikih po domovih, pismeno na MV, Ramón Falcon 4158. Razpošiljamo tudi po pošti. i
Naročnina za vseh deset številk:
mladinska $	300.—
podporna $	500.—
mecenska $	1.000.—
PO ŠPORTNEM SVETU
Košarkarska reprezentanca province Santiago de Estero je osvojila naslov argent. prvaka z zmago nad provinco Buenos Aires. V rednem času je bila igra neodločena v podaljšku je v zadnjih sekundah igre zadel koš igralec Santiaga in priboril svoji ekiipi zmago s 76:75. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Capitala. ki je premagala Cordobo s 76:74-
Najprej k frizerju. Bolgarske obmejne oblasti v Dragomanu niso dovolile vstopa čošiču, košarkarju jugoslovanskega prvaka Zadra, dokler ni poiskal brivca v Dragomanui. Čeprav je čošič protestiral, se Bolgari niso omehčali, čošiča je brivec popolnoma spremenil in od nekdanje ibaatlesike frizure n; ostalo niti sledu, potem pa je mogel nadaljevati pot.
S pomočjo citatov na Mont Everest. Kitajska agencija “Hsinghma”, poroča, da se je skupini kitajskih hribolazcev posrečilo povzpeti se na vrh najvišjp gore sveta z najtežje severne strani. Agencija pripominja, da je alpinistom uspel podvig samo zaradi neprestanega — ponavljanja Ma_0 Ce Tungovih citatov in izrekov. To jim je dalo tako moč, da jih niso mogli zaustaviti ne mraz, ne hudi vetrovi. Ti “čarobni” citati pa so bili npr.: Bodi hraber in ne boj se zaprek niti žrtev! Preskoči vse zapreke do zmage!
Na 70-metrski skakalnici v Žireh je Ludvik Zajc, 25. 2., osvojil naslov jug. državnega prvaka pred Smolejem in Mescem.
Na mednarodnem tekmovanju v namiznem tenisu za prvenstvo Zah. Nemčije, ki je bila 25. 2., je član ljubljanske Olimpije, Ištvan Korpa premagal v finalu svojega klubskega tovariša Veeka. Z zmago Korpe so se jugoslovanski igralci prvič po letu 1954 (Ha-rangozo), vpisali v spisek najboljših na tem tekmovanju.

Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Lavalle 2327/33, p. 5o. Of. 10
Uraduje ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure
Na T.E. 34-8991/4203 vsak dan od 12. do 13. ure
OBVESTILA
Sobota, 23. marca 1968:
V	Slovenskem domu v San Martin« ob 20 asado v počastitev 20-letnice obstoja slovenskega .pevskega zbora v San Martinu.
V	Slov. domu v San Martinu ob
17.30 občni zbor SFZ
V	Slovenski hiši ob 19. uri sestanek članov SKAD-a. Na sporedu skeptične slike s počitnic.
V	Slovenski vasi ob 20.30 občni zbor SFZ v novem društvenem domu.
V	Našem dtamu v San Justu ob 21.
občni zbor SF Naš Dom.
Nedelja, 24. marca 1968:
Slomškov dom, Ramos Mejia ob 15 tombola.
V	Slomškovem domu po dop. maši občni zbor krožka SDO.
V	Slovenski hiši po dop. maši občni zbor Zedinjene 'Slovenije.
Na pristavi v Castelarju po maši začetek pevskih vaj dekliškga Zbora-
Sreda, 27. marca 1968:
V	Slovenski hiši ob 19. uri seja šolskega odseka ZS. Pred sejo 'bo ob 18.30 sv. maša za rajnega učitelja Martina Mizerita ob obletnici smrti.
Sobota, 30. marca 1968:
Ob 2*0. uri občni zbor Slovenske hranilnice. Bme. Mitre 97, R- Mejia-
V	Slomškovem domu. ob 18. sestanek staršev šolskih otrok. Predava msgr. A. Orehar.
Nedelja. 31. marca 1968:
V	Našem dtomu po maši 'roditeljski sestanek, Občni zbor šolskega odseka in predavanje msgra. A. Oreharja-
ESLOVENA UBRE
resp«88*b!e: MSioe Star* daetar: Jasé Kroselj
Redacción y Adminisstración:
Ramón	Falcón 4168, Buenos Aires
	T. E. 69-9603
	Argentina
o o z « «Ü-c z C	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
ac 1 <	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
’ Registre Nacional de la Propiedad f Intelectual No. 955.451	
Naročnina Svobodne Slovenije aa let* 1968: za Argentino $ 2.500-— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Grificog Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Sobota, 6. aprila 1968:
V Slovenski hiši ob 19. uri sestanek staršev Jegličeve osn. šole.
Nedelja, 28. aprila 1968:
Celodnevna prireditev v Slovenski vasi združena s sv. mašo, kosilom, o-gledom napredka vasi in likofom, ki bo ob novodograjenem Hladnikovem uomu.
V nedeljo, 24. marca ob 15. uri
na prijetnem, povečanem vrtu Slomškovega doma
TOMBOLA
Nad 50 tombol, 100 činkvinov Sn 100 kvatem
Vsi rojaki prisrčn0 vabljeni!

■ ■•MMtltttllMI tltMVMItltHIItllBBINHII
V VSEH JUŽNOAMERIŠKIH DRŽAVAH IŠČEMO
GENERALNE
ZASTOPNIKE
za nabavo zemljišč, kmetij, stavb za inozemske kupce, za prodajo strojev, tovarniške opreme, električnih naprav, za organizacijo delniških družb, za gradnjo elektrarn etc.
Vsakdo, ki se čuti sposobnega za eno ali več zgoraj omenjenih funkcij, naj pošlje svoje podatke na naš naslov. Zelo je zaželeno, da osebe, ki ae spoznajo na vsakovrstne tehnične, pravne, iz-vozme zadeve in so voljne sodelovati kot strokovni svetovalci, pošljejo svoje podatke. Plača po dogovoru!
REVEC CORP.
6013 Purdun Dr.
Washington^ D. C. 20031 USA

v svobodnem svetu, Južna Afrika, koplje zlato po ceni 56 dolarjev za unčo, medtem ko Sovjetsko zvezo stane unča zlata izkopanega iz njenih rudnikov 70 dolarjev. Zato je bila mednarodno določena in vzdrževana cena zlatu iz leta 1933 že zdavnaj prenizka. V Južni Afriki pa bo, če bod0 kopUli zlato s sedanjo hitrostjo, zmanjkalo te dragocene rude v prihodnjih dvajsetih letih.
iSkoro vs0 zlato proizvodnjo v današnji idobi pokupijo zasebniki ter se je leta 1966 prvič v zgodovini zgodilo, da ga niti za zasebnike ni bilo dovolj.
¡Svetovni tfimančnoegospodarski sistem že zdavnaj več ne sloni na zlati podlag; v tem smislu, da bi vsaka drž. blagajna imela dovolj zlata za kritje svojega papirnatega denarja. Izjema je sa.mn še ZDA. Vse države sedaj vzdržujejo vrednost svojih valut na ta način, da ko postane deficit plačilne bilance 'dovolj visok, z novim uvozom zlata pokrijejo razliko.
V sedanj; zlati krizi so se minulo soboto sestali v Washingtonu predsedniki centralnih bank zahodnoevropskih držav in. ZDA ter so na konferenci sklenili, da bodo obdržali ceno zlatu 35 dolarjev za unč0 v meddržavnem finančnem prometu, medtem ko bo odslej naprej cena zlatu na zasebnem trgu .prosta. Centralne banke odslej, naprej ne bodo več kupovale ali prodajale
zlata na javnem tržišču niti ne prodajale zlata drugim, državam, da bi te zadovoljevale potrebe zasebnikov.
Londonsko zlato tržišče, ki je največje na svetu, bo ostalo zaprto do 1. aprila, da se bodo finančne razmere v zahodnem svetu v prihodnjih dveh tednih pomirile.
Ti ukrepi, sprejeti med finančniki v W,ashingtonu. pa s0 vsekakor le začasnega značaja. Dvotirni zlati sistem, ki so ga uveidli, ni rešitev finančno-gospo-darske krize, v kater.0 se zapleta zahodni svobodni svet. Zahodnonemški bančniki menijo, da zadeva odvisi v veliki meri od ukrepov v ZDA in Angliji* s katerimj bodo mogli tam izboljšati vztrajui deficit v njihovi plačilni bilanci- Zahodna Nemčija je obljubila vso svojo podporo za to.
V Južni Afriki smatrajo, da so wa-shinjgtonski sklepi samo zavlačevalna taktika. P0 mnenju južnoafrišjega finančnega strokovnjaka Johna Hollo-waya ne bodo mogli dolgo odlašati z odpravo dolarja kot osnovne svetovne valute.
Iz Pariza ni bilo uradnega komentarja, toda izjavljajo, da De Gaulle z washingtonskimi sklepi ni zadovoljen. Kakor je znano. De Gaulle vztrajno zagovarja vzpostavitev zlatega standarda-
OBČNI ZBOR Zedinjene S!«venije
s spominom na 20-letno delovanje društva bo v (nedeljo, 24. t- m., po dopoldan, službi božji v Slovenski hiši.
.Članice in člani lepo vabljeni.
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic- 2
Cangallo 1642	Buenos Aires ?
T. E- 35-8827	!
Or. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T.E. 35-2271
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
La jan, Francia 952 T.E. 735 ali 516
V ipetek in soboto od 9.—13. ure.