•o
Its
iO
-O
im
ï«n in !©
-t-»
90,6 95,1 95,9 100,3
V Šentjurju zavladal olimpijski duh
BSH utrjuje svoj položaj
Št. 74/Leto 67/Celje, 18. september 2012/Cena 1,30 EUR
ter y omari
Nasilje je tudi na šolski poti
Kako preprečujete nasilje med učenci na poti od njihovega doma do šole? To smo povprašali tudi vodstva nekaterih šol na Celjskem ter ugotovili, da se večina problema zaveda, čeprav ne dovolj, nekaterim pa so bila naša vprašanja povsem odveč.
Umrl direktor Osrednje knjižnice Celje

braslovče - Živahno grajsko vzdušje
nazarje - Za čim več turističnih razglednic
V primeru Kajtna zdaj ovadena tudi zdravnica
Prava smer je gibanje
rekreacija
Za več samonadzora
štirinožci
Nad alergije z elektrodami?
2
AKTUALNO
NOVI TEDNIK
»V naši šoli nasilja ni!« A res?
V šolah bi raje govorili o uspehih kot o preprečevanju nasilja ...
Čeprav se šole trudijo spopasti s problemom medvrstniškega nasilja in ga preprečevati ter šolarje in dijake ozavestiti, da kakršno koli nasilje ne rešuje sporov, je velik del (takoj za starši) uspešnega preprečevanja nasilja odvisen ravno od profesorjev in učiteljev. Ni več skrivnost, da marsikdo še vedno raje pogleda stran, ko opazi fizično obračunavanje med mladimi. Takšne zgodbe vsa ta leta, ko poročamo o teh primerih, prihajajo tudi iz celjskih šol, a si jih nihče ne upa javno izpostaviti.
»Pometanje pod preprogo vzgaja povzročitelje nasilja in žrtve, ki ostajajo v teh vlogah tudi na drugih področjih življenja. Pomembno je, da
Plaz. In ravno njene zadnje besede odpirajo enega od vidikov, ki se ga menda vsa vodstva šol ne zavedajo dobro. Pri pripravi člankov na to temo v zadnjih letih smo bili večkrat opozorjeni ravno na to: da šole sicer odreagi-rajo, kadar se nasilni primer med šolarji ali dijaki zgodi na šolskem prostoru, ko pa se nasilje dogaja na šolski poti, torej na poti dijakov in šolarjev v šolo ali iz nje, pa se šole rade od problema distancirajo. Ob tem je treba dodati, da vseh šol ali profesorjev ne smemo metati v isti koš, res pa je - česar se profesorji tudi zavedajo, ko se z njimi neuradno pogovarjamo - da skoraj vsak pozna primer, ko so kakšen spor, pretep ali šikaniranje med
Smernice za analizo, preprečevanje in obravnavo nasilja v šolskem prostoru (2004) predlagajo tudi večjo vključenost učencev pri sestavi hišnega reda. Na naše vprašanje šolam, kdo je sestavljal njihov hišni red, so nam v večini primerov potrdili, da so v razpravo o hišnem redu vključeni tudi učenci ali dijaki.
se šola odzove - da deluje preventivno in da ustavi nasilje, ga poimenuje in ustvarja klimo, v kateri ni dopustno. Če se ve, da se nasilje dogaja na poti v šolo in nazaj, se je šola dolžna vključiti v reševanje tega problema,« nam je dejala predsednica Društva SOS za ženske in otroke žrtve nasilja Maja
dijaki minili brez reakcije pristojnih ...
Pregledali smo nekaj spletnih strani celjskih osnovnih in srednjih šol, vodstvom poslali tudi nekaj vprašanj, vezanih predvsem na to, kako ukrepajo, če izvedo ali vidijo, da se je nasilje med njihovimi dijaki/šolarji zgodilo na šolski poti in ne le na
Profesorji, kaj je šolska pot?
šolskem prostoru. Zakaj smo se »vpičili« v ta dva izraza? Zato ker ima večina šol v svojem hišnem redu natančno napisano, kaj je šolski prostor. In ponavadi se na to območje skoncentrirajo tudi šolski ukrepi, kadar se nasilje pojavi. Toda kaj če se dijaki sprejo ali fizično obračunajo med seboj 30 metrov stran
od šole? Je takrat to problem samo in le policije?
Prav tako smo se z vprašanji o preprečevanju med-vrstniškega nasilja na šolski poti obrnili na več šol na Celjskem. In zakaj se lotevamo te teme o zavedanju obstoja in preprečevanja nasilja med mladimi prav na začetku novega šolskega leta? Zato ker
je Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije že pred časom pripravilo Smernice za analizo, preprečevanje in obravnavo nasilja v šolskem prostoru (2004). Tako so nam namreč odgovorili na ministrstvu. V tem dokumentu, ki naj bi bil tudi vodilo zaposlenim v šolah, je med drugim zapisa-
no: »Pri odzivnem delovanju šole (pri preprečevanju nasilja, op. p.) na vseh ravneh je še posebej pomembna prisotnost učiteljev in drugih delavcev na hodnikih, v jedilnicah in njihovo stalno odzivanje na morebitno nasilno reševanje konfliktov. V šole bi bilo treba bolj prepoznavno vključiti starše, ki pristopijo k podpisu protokola proti nasilju.«
Smernice jasno priporočajo tudi »strokovno izpopolnjevanje zaposlenih v šoli« pri preprečevanju nasilja. Tudi Plazova iz Društva SOS opozarja podobno: »Vsekakor je treba strokovne delavke in delavce okrepiti za sodelovanje z drugimi ustanovami, kar je mogoče edino z močno podporo nadrejenih in z jasnimi usmeritvami šole za primere tako nasilja v družini kot nasilja v šoli in nasilja na njihovih delovnih mestih. Pri tem mislim na jasne usmeritve o prijavljanju nasilja in o postopkih, ki jih bo šola izvedla. O vsem morajo biti seveda obveščeni tudi starši.«
Nasilja med mladimi in nad njimi je na Celjskem manj kot pretekla leta. O tem smo poročali pretekli teden. A je treba vedeti, da to kaže policijska statistika, ne pa realno stanje, v katerem je kar nekaj primerov psihičnega in tudi fizičnega nasilja med mladimi skritih.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Brskanje po spletu celjskih šol
Ko smo pregledovali spletne strani celjskih šol, smo pogrešali jasen in pregleden dostop predvsem do spletnih strani, ki omogočajo mladim možnost pomoči, če se sami odločijo prijaviti nasilje. Je pa treba omeniti, da imajo učenci in dijaki v šolah možnost številke za pomoč dobiti tudi na številnih plakatih, ki jih imajo šole nalepljene v svojih prostorih. Kljub temu je ravno splet tisti, ki je mladim privlačen in ga večina izkoristi tudi za iskanje pomoči. Saj na tak način lažje ostanejo anonimni.
TOREK
Medtem ko ima vsaka osnovna in srednja šola na spletnih straneh različne pravilnike, šolske in hišne rede, pa je manj povezav na strani nevladnih organizacij, ki lahko mladim v stiski pomagajo.
I. osnovna šola Celje spletne strani še dopolnjuje, ni objavljenega niti hišnega reda, obljubljajo pa, da bodo to storili do konca septembra. II. osnovna šola Celje ima objavljen zemljevid z natančno označeno varno ulično potjo v šolo, našli smo tudi povezave na članke o stresu in vzgoji otrok.
ČETRTEK PETEK
s/71 ]		i I- 1	0		fa	i	
11	E	□	12	E3MEQOH]			
III. osnovna šola posebnih spletnih povezav svojim učencem o preprečevanju nasilja ne ponuja, razen ko pravila o tem zapišejo v hišnem redu. Na povezavi »ne spreglej, pomembno« je sicer tekst »Ravnatelj predstavlja vzgojne aktivnosti«. Kaj bi to bilo, ni jasno, saj povezava ne deluje. Med spletnimi povezavami pa šola ponudi iskalnika Google in Yahoo, ne pa na primer spletne strani tosemjaz.net, ki je namenjena mladim in iskanju rešitev njihovih težav. IV. osnovna šola Celje je pri spletni »ponudbi« svojim učencem nekoliko bolj širokogrudna. Poleg hišnega in šolskega reda in vzgojnega načrta ponuja tudi »načrt varnosti ob izletih ter v različnih tehničnih učilnicah« in »prometno varnostni načrt«. Predvsem slednji je dobrodošel, saj so v njem natančno zapisane najbolj nevarne prometne točke v šolski okolici. Med
jim konkretne številke in povezave
V smernicah, ki veljajo kot priporočila zaposlenim v vzgoji in izobraževanju za preprečevanje nasilja, je zapisano tudi, da bi bilo »smiselno ob že navedenih telefonskih številkah oseb in organizacij, ki delajo z mladimi in za mlade (npr. svetovalni centri in posvetovalnice, telefoni za otroke in mladostnike), dopolniti še z elektronskimi naslovi,
preko katerih lahko komunicirajo s strokovnjaki oz. dobijo ustrezne nasvete in pomoč«. Tega žal na spletnih straneh celjskih šol kaj veliko nismo zaznali.
Internetni strokovnjaki namreč dobro vedo, da so tudi osnovnošolci že redni uporabniki interneta, da 43 odstotkov slovenskih otrok zna že pri 6 letih uporabljati splet. Za mlade je značilno, da je povprečen čas, v
katerem želijo poiskati informacijo, ki jo potrebujejo na eni strani, 7 sekund! Bi morale potem šole na svojih straneh dodati strani za pomoč mladim bolj pregledno in številke organizacij oziroma povezave spletnih strani, namenjenim pomoči mladim, ne zakriti tako, da mora oseba klikati kar nekaj časa, preden pride do podatkov, ki bi ji pomagali?
spletnimi povezavami pa je tudi stran, ki govori o varni rabi interneta. Na internetni strani OŠ Frana Roša Celje smo poleg navodil za ravnanje ob pojavu naglavnih uši in o ogroženih živalskih vrstah našli tudi povezavo na spletno stran, ki je namenjena evropski številki za klic v sili 112, žal pa je ta seveda v angleškem jeziku.
So pa učencem na voljo povezave na splet, kjer najdejo informacije o varnem delu na internetu, celo povezavo na stran Spletno oko imajo, kjer lahko prijavijo otroško pornografijo, če jo zaznajo na spletu. Osnovna šola Frana Kranjca ima na svojih spletnih straneh (ki bi za otroke morda bile lahko bolj pregledne) povezavo do
zloženk Policija svetuje - o izsiljevanju in drogah. Eni redkih imajo tudi objavljeno besedilo o varnih točkah v mestu, pojavi se povezava na spletne strani o varnosti interneta in na stran tosem-jaz.net.
Več povezav na strani, namenjene pomoči mladim, je pogrešati tudi na spletnih straneh celjskih srednjih šol.
Aktualno temo Šolska pot in nasilje je pripravila Simona Solinič. Mnenja o članku nam lahko posredujete na e-naslov: tednik@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
3
Vprašanje vodstvom šol, kaj je šolska pot, ni bilo plod neresnega ali nepo-znavalskega novinarstva oziroma hec, kot so ga sodeč po odgovorih morda nekateri vprašani dojeli. Glede na informacije, do katerih prihajamo, ko se govori o medvrstniškem nasilju ali tudi izsiljevanju mladih, je ta izraz še kako pomemben.
»Tega pojma nimamo nikjer posebej definiranega, ga pa razumemo kot pot od doma do šole in nazaj. V naši šoli ni nasilja, ne verbalnega ne fizičnega, zato tudi ne potrebujemo varnostnikov, tudi nimamo dežurnih učiteljev,« nam je odgovoril ravnatelj Gimnazije Celje - Center Igor Majerle. Pri tem so na isti gimnaziji dokaj pogumno odgovorili tudi, da »ker telesnega nasilja v naši šoli praktično ni, nimamo izdelanega protokola, po katerem bi reagirali v opisanem primeru. Vsekakor bi se v najkrajšem času pogovorili z vpletenimi dijaki in s starši«. Tako nam je odgovorila mag. Helena Ma-her Resinovič, univ. dipl. psihologinja, ki je dodala, da se seminarjev za usposabljanje pri preprečevanju nasilja »naši učitelji redko udeležujejo, večina pa ima za seboj vsaj en seminar ali delavnico na to temo«.
Vprašanja o nasilju odveč
Kadar se govori o nasilju med mladimi, je v Celju najbolj na udaru Šolski center Celje, saj združuje največ srednjih šol in največ dijakov. Tam priznavajo, da se sicer »dogajajo tudi zadeve, ki si jih ne želimo, vendar so sorazmerno redke in jih urejamo v skladu s šolskimi pravili, kjer skušamo dijake predvsem ozaveščati o (ne)primernosti posameznih dejanj. Ob pojavu dogajanj, ki jih ne želimo in jih ne toleriramo, dosledno ukrepamo, tudi z obveščanjem staršev in s prijavo ustreznim ustanovam,« nam je pojasnil direktor Šolskega centra Celje Igor Dosedla. O preprečevanju medvrstniškega nasilja govorijo na učiteljskih konferencah, v dijaških in oddelčnih skupnostih. »Tudi na izobraževanjih strokovnih delavcev, ki jih izvajamo v posameznih šolah, in s študijem literature, ki je je v zadnjem času na tem področju sorazmerno veliko. V šolah se dogaja izjemno veliko na področju mednarodnega sodelovanja, raziskovalnega dela, športa, krožkov ..., kamor skušamo v čim večji meri vključiti naše dijake in jih tako usmerjati v pozitivno oblikovane osebnosti,« nam je še pojasnil. Poleg tega so nas v Šolskem centru
Celje poskušali tudi podučiti: » ... da si že dolgo časa prizadevamo, da bi v javnost pošiljali informacije predvsem o uspehih in dosežkih dijakov, ki so prisotni mnogo pogosteje kot tematika, o kateri nas sprašujete ...« Seveda jih razumemo, vendar je žal medvrstniško nasilje tema, ki prizadene ponavadi najbolj ranljive, ki imajo zaradi teh težav dokaj okrnjene možnosti za uspeh, zato si pred tem nikoli ne bomo zatiskali oči in naša vprašanja o tem bodo - če bo treba - tudi neskončna.
Več verbalnega nasilja
Da takoj odreagirajo, če izvedo, da se je nasilje zgodilo na šolski poti, pravijo tudi v Srednji zdravstveni šoli Celje. »Najprej zberemo informacije pri dijakih naše šole, ki so bili vpleteni. V kolikor dobimo informacijo, da so bili vpleteni tudi dijaki iz drugih šol, o tem obvestimo svetovalno službo te šole. Po potrebi vključimo tudi starše ali pa žrtve seznanimo z možnostjo, da same prijavijo dogodek. V šoli imamo skozi celoten šolski proces organizirano dežurstvo učiteljev, imamo pa tudi varnostnika, ki je prisoten v šoli in njeni okolici. V primeru nasilja sproti rešujemo konfliktne situacije, tako da se z udeleženimi v konfliktu najprej pogovori učitelj, ki je prvi prisoten
na kraju dogodka, nato se pogovori še razrednik, po potrebi se vključi tudi svetovalno službo. Vedno se pogovorimo z vsemi udeleženci. Če je potrebno, obvestimo starše, kadar gre za težje kršitve, pa izrekamo tudi vzgojne ukrepe. V primeru suma nasilja v družini obvestimo pristojni center za socialno delo. V
prvi vrsti skušamo delovati preventivno, zato izvajamo delavnice o nenasilni komunikaciji v okviru obveznih interesnih dejavnosti. Sicer se pa pogosteje pojavlja verbalno nasilje, fizično nasilje se dogaja zelo redko,« nam je dejala ravnateljica Srednje zdravstvene šole Celje Katja Pogelšek Žilavec.
Svetovalne delavke te šole so se lani udeležile izobraževanja o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode in vsebino štiridnevnega seminarja predstavile tudi celotnemu učiteljskemu zboru. Ravno v tej šoli nevladne organizacije tudi pogosto izvedejo svoja predavanja o preprečevanju nasilja.
Famozen izraz šolska pot
Več odgovorov na en mah!
Vprašanja o medvrstni-škem nasilju smo poslali tudi I. gimnaziji v Celju (od koder sploh nismo prejeli odgovorov), I., II., III., IV. osnovno šolo, OŠ Frana Kranjca in OŠ Frana Roša. Odgovore smo želeli dobili od vsake šole posebej, a so jih poslali kot skupen odgovor na podlagi sestanka ravnateljev osnovnih šol, ki je bil ravno te dni v Celju.
»V letnih delovnih načrtih šol imamo prometno varnostne načrte, ki opredeljujejo najbolj varne poti v šolo. S tem seznanimo učence na razrednih urah, njihove starše pa na roditeljskih sestankih. Te aktivnosti so v šolah še posebej poudarjene na začetku šolskega leta,« so nam pojasnili. »Če smo obveščeni o nasilju med učenci na poti v šolo ali domov, se vedno pogovorimo z vpletenimi učenci, po potrebi pa tudi z njihovimi starši. Hišni red šol pa smo sestavljali
strokovni delavci šol z upoštevanjem interesov staršev in učencev. Osnovni namen skupnega dogovora je bil, da omogočimo varno in umirjeno šolsko okolje, ki bo vsem omogočalo učinkovito šolsko delo,« so še dodali.
Glede na izkušnje vseh ravnateljev je v ospredju verbalno nasilje. »Resnega fizičnega nasilja pa je bilo zelo malo,« so zapisali v izjavi. »Naš osnovni ukrep v teh primerih je bil razgovor z učenci na različnih organizacijskih ravneh šole: učitelj, razrednik, svetovalni delavec, ravnatelj - odvisno od teže dogodka. Pri težjih dogodkih smo opravili tudi razgovore s starši. Naš cilj je bil vedno pomiriti vpletene in jim svetovati, kako naj se v prihodnje vedejo, da ne bo prišlo do ponavljanja neprilagojenih vedenjskih reakcij.«
Poseben odgovor so nam poslali le iz II. osnovne šole Celje, kjer nam je tamkajšnji ravnatelj Igor Topole odpi-
sal, da imajo v šoli » ... letna izobraževanja za strokovne delavce, kamor enkrat na leto povabimo zunanje strokovnjake. Nazadnje smo dvakrat gostili dr. Aleksandra Zadela, poleg tega je vzgojna problematika, ki seveda vključuje tudi nasilje, redno na mesečnih pedagoških konferencah.« In Topole je edini ravnatelj, ki je odgovoril na vprašanje, kolikokrat se srečujejo s primeri nasilja med mladimi, z »ogromnokrat«. »V šoli velja pravilo, po katerem se po nekajkratnih opozorilih učitelja med uro ali na hodnikih med odmori in razrednika - če se stvari ne izboljšajo pri določenem učencu - le-tega pokliče k meni v pisarno, kjer skupaj ali ob prisotnosti učiteljev in svetovalne delavke >obdelamo< primer in se odločim za vzgojni ukrep. Le-ta je lahko samo ustni opomin, klic staršev v šolo ali pa ustrezni ukrepi po zakonu.«
■nT"
I'jiWi
IMMéi
Sramota mestnega jedra
Nekoč je bila v Slovenskih Konjicah pri župnijski cerkvi prijetna gostilna, kjer so se domačini posebej radi ustavljali po pogrebih in mašah, imela je prijeten letni vrt.
Danes je drugače, stavba je po vsej verjetnosti najbolj neurejena v mestu (na fotografiji), njen lastnik je član konjiške podjetniške družine, ki se ukvarja z živilsko dejavnostjo. Kot se govori, naj bi stavbo že nameravali podreti, vendar naj bi se izkazalo, da je spomeniško zaščitena, zato jo bo vsekakor treba urediti, saj je na zelo opaznem mestu. Konjičani so pred njo že opazili različne inšpektorje, saj takšno stanje marsikomu ni všeč, še posebej ko pade s strehe kakšna opeka.
BJ
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Paket za reforme
Gospodarski minister na celjskem Mosu napovedal ukrepe
Nov, tretji paket ukrepov vlade za spodbujanje gospodarstva vsebuje spremembe več kot 20 zakonov in podzakonskih aktov
Vlada je, kot je že v sredo ob odprtju 45. mednarodnega sejma obrti in podjetnosti v Celju napovedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, v četrtek potrdila tako imenovani tretji paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva, čemur je dodala časovnico za sprejemanje posameznih zakonskih predlogov. Večino ukrepov naj bi izvedli do konca decembra.
Paket vsebuje spremembe več kot 20 zakonov, podzakonske akte in nekatere strateške dokumente. Usmerjen je v reformo delovnopravne in pokojninske zakonodaje, zagotavljanje stabilnosti slovenskega bančnega sistema in nadaljnje izboljšanje širše-
ga poslovnega okolja. Uveljavljenih bo več kot 140 ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, kar ne pomeni avtomatsko finančnih spodbud. »Veliko pomembnejše so re-gulatorne spremembe, spreminjanje okolja, v katerem podjetje deluje, pridobivanje zasebnih vlagateljev, tudi iz tujine. Če bo gospodarstvo odvisno od tega, koliko lahko proračun prispeva, potem niti nam niti gospodarstvu ne bo šlo prav dobro,« je po seji vlade poudaril finančni minister Janez Šušteršič.
Do konca leta
Po zatrjevanju ministra Žerjava imata v okviru tretjega paketa ukrepov za spodbujanje gospodarstva
Med dogajanjem na Mosu smo velikokrat slišali opozorila, da brez učinkovitih vladnih ukrepov gospodarstvo ne bo preživelo.
osrednjo vlogo reforma trga dela in pokojninska reforma. Obe je minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak že predstavil javnosti in ju bodo v naslednjih tednih usklajevali s socialnimi partnerji. Gre za spremembe in dopolnitve za-
konov o delovnih razmerjih, pokojninskem in invalidskem zavarovanju, urejanju trga dela ter preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
»V okviru novega paketa bo veliko pozornosti namenjene tudi državnim prostorskim aktom in ustvarjanju pogojev
za prihod svežega kapitala,« je v sredo na Mosu izpostavil Žerjav, ki je napovedal tudi novo slovensko industrijsko politiko. Ta bo v prihodnje osnova za oblikovanje programov ukrepov s področja podjetništva, konkurenčnosti in tehnologije v obdobju nove
finančne perspektive 20142020. »Če ključnih vprašanj reševanja bančnega sistema in reform ne bomo uspešno rešili, potem je vseh drugih sto ukrepov zaman,« je minister opozoril v Celju.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Paket v številkah in sklopih
Paket sicer zajema 60 ukrepov, med drugim 21 zakonov, 12 podzakonskih aktov in deset strateških dokumentov. Gre za 155 različnih ukrepov in rešitev.
Da gre za enega najpomembnejših strateških dokumentov, ki predstavlja program dela do konca leta, zatrjujejo tudi v vladi. Tudi za ministra Žerjava je paket eden od ključnih, saj naj bi se zoperstavili togim trgom dela in odgovorili na potrebe slovenskega gospodarstva, predvsem v smeri ustvarjanja konkurenčnejšega okolja. »S togim trgom dela, kot ga imamo, spodbujamo nekon-kurenčnost, tudi med samo delovno silo. Spodbuditi želimo konkurenco na trgu dela in ustvariti pogoje za večjo produktivnost,« je poudaril Žerjav.
Minister Žerjav, ki je paket podrobneje predstavil v petek v Ljubljani, je pojasnil, da se želijo s spremembo Zakona o dohodnini soočiti s sivo ekonomijo in z administrativnimi ovirami, s projektom Vsak račun šteje pa bodo poskušali spodbuditi shranjevanje in predlaganje računov. Gre za predlog obrtne zbornice, s katerim želijo s pomočjo dohodninskih olajšav spodbuditi izdajanje računov ali negotovinska plačila storitev.
Sicer je paket razdeljen v posamezne sklope, pri čemer je drugi sklop vezan na sanacijo slovenskih bank. Med drugim vsebuje Zakon za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva nov sklad za reševanje slabih naložb, posojil znotraj bank. Ta zakon bo spremljal tudi Zakon o bančništvu, ki uvaja večji nadzor nad delovanjem bančnega sistema. Tretji sklop je po besedah Žerjava namenjen izboljšanju poslovnega okolja, sestavljajo pa ga mnogi zakoni, predvsem s finančnega področja. Zakon o davčnem postopku tako predvideva kaznovanje uporabnikov programov za naknadno spreminjanje podatkov o ustvarjenem prometu. Prav tako naj bi Durs vsak mesec objavljal podatke o osebah, ki državi več kot 90 dni dolgujejo več kot pet tisoč evrov.
Razvojne osi v ospredju
Vlada želi po ministrovih besedah s spremembo zakonodaje tudi poenostaviti davčne postopke za mala podjetja in poenostaviti plačevanje DDV pri uvozu.
Z Zakonom o trošarinah bodo določili dvig maksimalnega zneska za oprostitev plačila trošarine za ener-gente, ki imajo dodano biogorivo, z Zakonom o igrah
Seveda so spremembe nekaterih zakonov vezane na socialni dialog, ki bo v prihodnjem obdobju zelo pomemben.
na srečo pa bodo odpravili nekatere administrativne ovire in olajšali vstop zasebnim vlagateljem v to dejavnost, hkrati pa bodo okrepili nadzor, predvsem zaradi preprečevanja pranja denarja pri igrah na srečo. Pripravili bodo tudi mednarodni razpis za koncesijo za avtoceste, s čimer želijo aktivno reševati odplačevanje Darsovih kreditov. Na ta način bi država lahko tudi dobila denar za gradnjo ključnih razvojnih osi. Slednje, torej denar in že omenjeni državni akti, bi znalo vplivati tudi na gradnjo severnega dela 3. razvojne osi, čeprav ta hitra cesta ni posebej omenjena. »V tretjem paketu je več državnih lokacijskih načrtov - 3. razvojna os je z vidika razvoja države izjemnega pomena in zato bo treba čimprej priti do realizacije te naložbe,« je ob odprtju novega distribu-cijsko-skladiščnega centra v Nazarjah poudaril državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Uroš Rožič.
Med pripravo državnih lokacijskih načrtov za nekatere večje infrastrukturne projekte je s Celjskega izpostavljena glavna cesta Hrastnik-Zidani Most-Ra-deče.
Gospodarstveniki proti
Na tretji paket so se precej negativno odzvali v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer opozarjajo, da vlada in pristojna ministrstva niso upoštevali njihovih predlogov.
Sicer podpirajo nujno varčevanje v javnem sektorju, vendar niso zadovoljni z izvedbo. »Javna poraba se zmanjšuje predvsem na račun razvoja in novih investicij. Posledica sicer obetavnega sporočila o plačah v javnem sektorju je le, da je masa plač v javnem sektorju manjša zgolj za dobre tri odstotke,« trdijo v zbornici.
V GZS ponavljajo stališče, da predlagana reforma trga dela ne bo prinesla želenih učinkov, torej večje fleksibilnosti in nižjih stroškov dela, ter dodajo, da bo še dodatno administrativno obremenila gospodarske subjekte.
Po njihovem so naložbe praktično ustavljene, številni gospodarski subjekti, ki sodelujejo z javnim sektorjem, morajo znižati svoje cene za vsaj 15 odstotkov. »Ali naj za toliko znižajo plače svojih zaposlenih? Ocenjujemo, da bo največje breme varčevanja v javnem sektorju nosilo gospodarstvo, tokrat sicer ne zaradi višjih davkov, temveč zaradi dodatnega zmanjševanja povpraševanja in pritiskov na cene,« pravijo.
Ob krčenju javne porabe pa ni ustreznih ukrepov, ki bi z večjim obsegom novih domačih in tujih investicij dali gospodarstvu nov zagon. Kot primer navajajo sporočilo z japonskega veleposlaništva, da je pomembno japonsko podjetje zapustilo že začeto investicijo v Sloveniji, ker so »postopki preveč komplicirani, država prek sodnega sistema, ki dolga leta neuspešno razrešuje gospodarske spore, preveč skorumpirana, trg dela pa katastrofalno rigiden«.
VSAK ČETRTEK ob 12-15
d ri i © v
95.1 I 95.9 I 100.3 | 90.6 MHz
www.r;
adioceJje
■
OGLEDI I
> N
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Mozaik za tisoč priložnosti
Obrtniki v boju za članstvo
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na 45. Mosu s partnerji podpisala pismo o sodelovanju pri kartici Mozaik podjetnih. Kartica, ki članom prinaša ugodnosti na najrazličnejših področjih, je po besedah predsednika upravnega odbora in podpredsednika OZS Štefana Grosarja ukrep za zagotovitev članstva v prihodnje.
»Primorani smo delati korake, ki peljejo to hišo v tržno delovanje. Upamo, da bodo s to kartico vsi vedeli, zakaj so člani OZS, ter da se bo njihovo število prihodnje leto še zvišalo,« je pojasnil. »Danes poznamo številne trgovske verige, ki ponujajo svoje kartice ugodnosti, na Slovenskem pa ne obstaja takšna, kot jo imamo mi. Ugodnosti so priročne za vsakega člana,
saj vsakdo rabi telefon, gorivo, zavarovanje, pisarniški in repro material,« je o prednostih kartice Mozaik podjetnih dejal Štefan Grosar. V ponudbo kartice ugodnosti naj bi v prihodnje zajeli še zdraviliško ponudbo in odvetniške storitve.
To je odgovor OZS tudi na morebitne spremembe zborničnega sistema in na zagotavljanje članstva. »Priča smo sesuvanju te hiše, vendar tega ne bomo dovolili. Vsak, ki sodeluje pri projektu Mozaik, ki predstavlja to, kar potrebujemo, oblikuje zgodbo tisočih priložnosti, ki bo povezala male obrtnike in podjetnike v še močnejšo organizacijo,« je odločen. Pismo o nameri so v petek podpisali tudi s Hrvaško obrtno zbornico.	US
Pred nazarskimi Hišnimi parati so prerezali še en otvoritveni trak.
BSH utrjuje svoj položaj
V nazarskem podjetju BSH Hišni aparati so predali namenu še eno naložbo, distribucijsko-skladišč-ni center, ki je stal milijon evrov. Gre za tretjo večjo naložbo v dveh letih, s katero Hišni aparati utrjujejo svoj izjemen položaj v panogi.
Gre za del večjega projekta, ki ga izvajajo na področju logistike za normalno proizvodnjo v tej največji tovarni malih gospodinjskih aparatov v Evropi. V BSH letno izdelajo malo manj kot 7 milijonov malih gospodinj-
skih aparatov in tolikšna količina seveda zahteva ustrezno logistiko. Naložba pomeni 7 odstotkov od 14 milijonov evrov, ki so jih v nazarskem podjetju letos namenili za razvoj. Večino naložbenega denarja bodo porabili za tehnologijo in razvoj novih izdelkov.
O pomenu logistike v posameznem podjetju je ob odprtju govoril direktor nazarskih Hišnih aparatov Peter Eisermann, ki je v podjetju od lani in se, kot je poudaril, odlično počuti v zgornjesavinjskem okolju.
Da gre za podjetje, na katerega je ponosna tudi država, je izpostavil generalni sekretar ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Uroš Rožič: »Vprimerjavi z drugimi podjetji v panogi v podjetju BSH Hišni aparati okoli 1.100 zaposlenih ustvarja več kot dvakrat višjo dodano vrednost na zaposlenega od povprečja v panogi. Povprečna mesečna plača na zaposlenega v podjetju za več kot 30 odstotkov presega povprečno mesečno plačo na zaposlenega v panogi, medtem ko je čisti dobiček na zaposlenega celo nekajkrat višji od povprečja v panogi. Zgodba o podjetju BSH Hišni aparati je zgodba o uspehu. To je zgodba o nenehnem razvoju in rasti, ki ju skupaj pišejo nemški in slovenski strokovnjaki.«
Pivovarna toži državo
Kot so sporočili iz Skupine Laško, so vse družbe v petek vložile odškodninske tožbe zoper Republiko Slovenijo in odgovorno osebo, direktorja urada za varstvo konkurence.
Razlog za tožbo je protipravna preprečitev prodaje delnic družbe Mercator, ki je nastala lani v času prodajnega procesa. Zaradi izdane odločbe UVK, ki je družbam Skupine Laško prepovedala razpolaganje z delnicami družbe Mercator v zaključni fazi prodajnega procesa, je nastala in še nastaja škoda.
Banke upnice so že leta 2010 zahtevale, da Skupina Laško odproda vse premoženje, ki ni povezano z osnovnim poslom skupine. Nadzorni svet matične družbe je zato naložil upravi, da začne postopek prodaje
celotnega deleža v družbi Mercator. Po javnem razpisu za prodajo delnic Mercator je tožeča stranka prejela zavezujočo ponudbo družbe Agrokor, ki je za delnico nudila 221 evrov. Lani je UVK poslal odločbo, s katero je preprečil razpolaganje z Mercatorjevimi delnicami. Zato so lani maja nadzorniki odločili, da zaradi odločbe pristojnega državnega organa ne morejo sprejeti ponudbe kupca.
»Družbam Skupine Laško je zaradi takšne odločitve UVK do dneva vložitve tožbe nastala škoda v višini 59,2 milijona evrov, prav tako pa škoda še vedno nastaja, saj družbe še danes plačujejo obresti financiranja nepotrebnega premoženja in se ukvarjajo z njegovo prodajo,« trdijo v Laškem.
US
Izzivi v tujini
Gospodarska diplomacija pomaga odpirati vrata slovenskim podjetjem na tujih trgih ter v Slovenijo vabi tuje vlagatelje, so ugotavljali na okrogli mizi v okviru dneva gospodarske diplomacije na Mosu.
»Slovensko gospodarstvo mora sodelovati s tujimi trgi. Brez tega ne bomo premagali ovir, ki jih povzroča ekonomska kriza, in težav bančnega sistema,« je poudaril minister za zunanje zadeve in podpredsednik vlade Karl Erjavec. Povedal je, da je gospodarska diplomacija ena od prednostnih nalog ministrstva. S tem pomagajo odpirati vrata slovenskim podjetjem na tuje trge in v Slovenijo vabijo tuje vlagatelje. Dneva slovenske gospodarske diplomacije se je udeležilo kar 35 diplomantov, prišli so tudi domači in tuji podjetniki. Že na uvodni okrogli mizi so se pokazali novi zametki sodelovanja Slovenije s tujino. Japonski veleposlanik Toshimitsu Ishigure je neposredno povabil slovenska podjetja na azijske trge. Možnosti sodelovanja vidi predvsem na področju visoke tehnologije. Seveda je okrogla miza pokazala tudi na nekatere težave, ki jih ima slovensko gospodarstvo na tujih trgih.
Udeležencem so predstavili še Celje kot regijsko središče, evropsko naravnano mesto z razvojnim in investicijskim potencialom ter zdraviliški turizem v Sloveniji. Možnosti mednarodnega sodelovanja sta predstavili podjetji Vivapen in Kovintrade.
US
Poleg tega so v invalidskem podjetju na Prihovi uredili tako imenovan trening oziroma izobraževalni center, ki ga bodo uporabljali tako za svoje zaposlene kot tudi za zunanje uporabnike za potrebe dodatnega izobraževanja in usposabljanja. Kot je poudaril direktor področja gospodarjenje Boštjan Gorjup, želijo v učnem centru najprej pomagati svojim zaposlenim, predvsem tistim, ki pridejo na novo ali se prekvalificirajo. Postavili so pilotno linijo, kjer je mogoče spoznati vse poslovne procese, da tudi mladi bolje razumejo in se lažje vključijo v delo v podjetju. Bodo pa center namenili tudi zunanjim uporabnikom, najprej dijakom srednjih šol v okviru učnih praks: »Bi pa radi vse skupaj spravili na višjo raven, da bi se študentje in dijaki lažje izobraževali za delo v podjetjih. Prepričan sem, da bomo tako mladim olajšali vstop v poslovni svet.«
US
ZAKAJ CELA SLOVENIJA ŽELI ZELENO?
Samo Zeleno jeklenko lahko zamenjate tako udobno, varno in enostavno.
Vedno tudi v vašem kraju.
Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujete. Po njo lahko skočite mimogrede, saj vam je na voljo že na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Najbolj dostopna jeklenka, ki je vedno pri roki, kjerkoli že ste. Če želite, vam jo lahko v vaš kraj in na vaš prag enostavno in hitro prinese tudi uslužni dostavljavec.
EDINA VEDNO PRI ROKI, KJERKOLI ŽE STE
Razvejana mreža urejenih prodajnih mest Zelene jeklenke vam omogoča zanesljiv ter varen nakup plina, kjerkoli že ste. Po vsej Sloveniji vas pričakujejo številna prodajna mesta, ki vam bodo bistveno skrajšala pot. Sebi najbližje poiščite na www.butanplin.si.
EDINA TAKO VARNA
Samo Zelene jeklenke imajo na ventilu nameščeno zaščitno folijo. To je trdno zagotovilo, da je bila jeklenka pregledana, očiščena ter pravilno polnjena. Vsaka Zelena jeklenka je opremljena tudi z rezervnim varnostnim tesnilom, ki ob vsakem priklopu poskrbi za vašo dodatno varnost.
EDINA ZELENE BARVE
Zelena jeklenka se po barvi in obliki razlikuje od vseh ostalih. Izdelana je iz posebnega jekla, zato je ob enaki količini plina občutno lažja. Zaradi prepoznavne oblike pomeni za vas tudi manjšo porabo prostora znotraj kuhinjskega elementa, z dvojnim ročajem pa je odslej še udobnejša. Vsaka Zelena jeklenka je tudi posebej očiščena, zato ne oddaja slabega vonja. Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščite na www.butanplin.si, kjer pa vas čaka tudi Svet ugodnosti in številne nagradne igre.
BUTAN PUN
Hiša prijazne energije.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Zgodovina, tradicija in turistični utrip pod eno streho
ROGAŠKA SLATINA - Gradnja kulturno-turističnega središča, ene največjih naložb v zgodovini občine, je končana. Center se bo ponašal z imenom Anin dvor, namenu pa ga bodo slovesno predali v petek ob 17. uri.
V Aninem dvoru bodo na enem mestu zbrane zgodovina Rogaške Slatine, njena tradicija in značilnosti, ki oblikujejo dandanašnji utrip mesta in občine. Vsebinsko bo, kot razlaga župan mag. Branko Kidrič, središče razdeljeno v pet sklopov. V prvem bo v središču pozornosti kristalno steklo, v drugem bo predstavljena grafična zbirka Kurta Müllerja. V Aninem dvoru bo svoje eksponate predstavil tudi domači zbiratelj in ljudski ustvarjalec Aleksander Jurkovič,
mnogim bolje poznan kot Nani Poljanec. V tem delu se bodo spomnili tudi znamenitega sprehajališča, ki je bilo zaradi izgradnje hotela porušeno. V četrtem prostoru bodo na simbolni ravni predstavili vodo kot vir življenja in osnovo za razvoj slatinske-ga turizma, v petem pa bo predstavljena zgodovina Zdravilišča Rogaška s svojimi parkovnimi površinami, parkovnimi gozdovi, mineralno vodo in zdravstvenimi storitvami.
Projekt, ki naj bi predstavljal izjemno pomemben doprinos k turistični in kulturni ponudbi kraja, je vreden več kot dva milijona evrov in pol, občina pa ga je uresničila s pomočjo sofinanciranja Evropske unije.
AD
Študijo Razkroj oblasti sta predstavila (z leve) Nevenka Troha, Stefano Lusa, o lastnih izkušnjah pri ravnanju takratne ZKS je govoril Andrej Marinc, pogovor pa je usmerjal Tone Kregar.
Razkroj oblasti
CELJE - Razkroj oblasti - Slovenski komunisti in demokratizacija države. Tak je naslov študije italijanskega zgodovinarja dr. Stefana Luse, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu in ki so jo pred dnevi predstavili v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Lusa, italijansko-slovenski zgodovinar mlajše generacije, v svojem delu celovito in pregledno osvetljuje politično in družbeno dogajanje v Sloveniji in Jugoslaviji v 80. letih
prejšnjega stoletja ter vlogo in položaj Zveze komunistov Slovenije v procesu demokratizacije in osamosvajanja. Avtor na podlagi bogatega arhivskega gradiva, ki ga hra-
ni zlasti Arhiv Republike Slovenije, obravnava delovanje Zveze komunistov Slovenije v času demokratizacije slovenske družbe, njene preobrazbe v večstrankarsko pluralno družbo in nato odhoda Slovenije iz Jugoslavije.
Ob avtorju sta se celjske predstavitve knjige, ki jo je vodil dr. Tone Kregar, udeležila tudi prevajalka dr. Nevenka Troha ter nekdanji politik, med drugim tudi predsednik CK ZKS Andrej Marinc.
BS, foto: SHERPA
Tokrat le do najemnika?
CELJE - V podjetju Nepremičnine Celje znova oddajajo v najem prostore nekdanjega KljUBa.
Gre za poslovni prostor v Cankarjevi ulici 13, ki je potreben temeljite prenove - zato od najemnika, ki ga iščejo s ponovnim javnim razpisom, pričakujejo, da bo prostore najprej temeljito obnovil. Dobrih 310 kvadratnih metrov prostora v visokem pritličju in kletni etaži je sicer namenjenega za opravljanje pisarniških poslovnih ter storitvenih dejavnosti, iz slednjih pa sta izvzeta gostinstvo in trgovina na drobno z živili. Prihodnjemu najemniku so na voljo približno 120 kvadratnih metrov velika dvorana, tri sobe oziroma pisarne, dve garderobi, sanitarije ter ob hodnikih in stopnišču še približno 75 kvadratnih metrov kletnih prostorov.
Ponudbe v Nepremičninah Celje zbirajo do konca septembra, kot osrednji kriterij pri izboru najugodnejšega ponudnika pa bodo upoštevali višino ponujene najemnine. Izhodiščna najemnina za ta poslovni prostor je sicer za avgust znašala 470 evrov. Ta znesek bo služil tudi za poračun vlaganj morebitnega najemnika v prenovo in ureditev poslovnih prostorov.
V primeru, da se tudi na tokratni razpis za oddajo v najem nekdanjega med mladimi Celjani izjemno priljubljenega mladinskega kluba ne bo nihče prijavil, bodo v družbi Nepremičnine Celje razmislili o tem, da poslovnega prostora ne bi ponujali več v najem, temveč da bi v pritlični etaži sami uredili dve večji stanovanji.
IS
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAS NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE,N 'i
MI NAJDEMO ODGOVOR ^ - "
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
Bistvene novosti novele Zakona o graditvi objektov
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1D) je bil objavljen v Uradnem listu RS, št, 57/2012 27. 7. 2012 in je začel veljati 28. 7. 2012.
Med novosti spada opredelitev definicij, kaj je objekt in kaj tehnološka naprava, kar je predstavljalo v preteklosti velik problem predvsem pri namestitvi sončnih elektrarn na obstoječe objekte. Vzdrževanje objekta obsega po novem redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist, za ta dela tudi po novi definiciji ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.
Novo določilo je tudi, da gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti ni treba pridobiti, če se namembnost spreminja v nezahtevnih objektih in enostanovanjskih stavbah, pri čemer pa je treba upoštevati staro določilo, da gre za spremembo namembnosti vedno, kadar se namembnost objekta ali dela objekta spremeni v zabaviščni park ali zabaviščni objekt, stavbo za kulturo in razvedrilo, skladišče ali odlagališče odpadkov, bencinski servis, trgovinsko skladišče z namenom prodaje ali gostinsko stavbo.
Uporabno dovoljenje po novem ni potrebno za začetek uporabe enostanovanjskih stavb, lahko pa ga investitor na lastno željo vseeno pridobi.
Črtano je določilo, da mora pri večstanovanjskih stavbah z več kot desetimi stanovanji najmanj desetina vseh stanovanj izpolnjevati zahtevo o zagotavljanju neoviranega dostopa, vstopa in uporabe, še vedno pa so v veljavi ostala določila, po katerih morajo objekti v javni rabi zagotavljati neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb, se pravi zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir.
Investitor mora imenovati odgovornega vodjo projekta, odgovornega vodjo revidiranja in odgovornega vodjo gradbišča, vendar te vodje ni treba imenovati med projektanti, revidenti in izvajalci, ki sodelujejo pri gradnji objekta, kot je to veljalo do spremembe zakona.
V	celoti je spremenjen člen, ki opredeljuje vrste projektne dokumentacije, pri čemer je določeno, da mora biti projektna dokumentacija izdelana v slovenskem jeziku, da se del projektne dokumentacije izdela v digitalni obliki ter da predpiše njeno vsebino in obliko minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, kar pomeni, da bo to področje pokrival naknadno sprejet podzakonski akt.
Spremembe so tudi pri javnih natečajih, in sicer je po novem treba na javnem natečaju v posameznih primerih organizirati izbiro strokovno najprimernejše idejne rešitve za nameravano gradnjo, podrobnejši postopek priprave in izvedbe javnih natečajev pa lahko določi pristojni minister.
Veliko je novosti na področju pridobivanja projektnih pogojev in soglasij, s katerimi naj bi investitor prišel hitreje do potrebnih soglasij za predvideno gradnjo. Tako je določeno, da je treba k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca, pridobitev projektnih pogojev pa ni obvezna, je pa dopustna. Skrajšani so roki za izdajo projektnih pogojev in soglasij od prejema popolne vloge, in sicer pri izdaji projektnih pogojev na 15 dni pri zahtevnem objektu in 10 dni pri manj zahtevnem objektu, s tem da je maksimalni rok za izdajo pogojev v varovanih območjih 15 dni za vse vrste objektov. Roki za izdajo soglasij pa so sledeči: v 30 dneh pri zahtevnem objektu, v 15 dneh pri manj zahtevnem objektu in v 10 dneh pri nezahtevnem in enostavnem objektu, s tem da je maksimalni rok za izdajo soglasja v varovanih območjih 30 dni za vse vrste objektov. Pomembno je določilo, da specialni predpisi teh rokov ne morejo urejati drugače in da se šteje, da je soglasje dano, če pristojni soglasodajalec ne odloči v prepisanem roku (molk organa}.
Pomembna novost je pri reviziji projektne dokumentacije, ki je bila po prej veljavnem zakonu obvezna za zahtevne objekte, po novem pa se revizija opravi, če tako zahteva investitor, se pravi, da revizija ni več obvezna.
Na področju vročitev je dodatna novost, da če se osebna vročitev ne da opraviti v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku, se opravi z objavo na oglasni deski upravnega organa in na enotnem državnem portalu e-uprava. Šteje se, da je vročitev opravljena po poteku 15 dni od dneva objave.
Pri zagotovitvi minimalne komunalne oskrbe objekta, ki je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, je dodano, da se ta lahko zagotovi tudi na način, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike.
Pri izdaji gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je bilo po prej veljavnem zakonu določeno, da se to izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku, po novem pa je dodano določilo, da se takšno gradbeno dovoljenje izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku, če iz prikaza lege objekta na zemljišču izhaja, da je oddaljenost objekta od meje sosednjih zemljišč najmanj 3 metre.
V	prehodnih in končni določbah je pomembno določilo, da če so določbe občinskih prostorskih aktov in občinskih splošnih aktov s področja graditve objektov v neskladju ali v nasprotju z določbami tega zakona (ZGO-1D) in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi, se neposredno uporabljajo določbe tega zakona. Hkrati je tudi z uveljavitvijo ZGO-1D prenehala veljati Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Promocijsko besedilo
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
je gibanje
NOVI TEDNIK
Prava smer
Evropski teden mobilnosti, v katerega se iz leta v leto vključuje vse več slovenskih mest, bo tudi na Celjskem zaznamoval dneve med 16. in 22. septembrom. Posebne prireditve pripravljajo v mestnih občinah Celje in Velenje, kot ena manjših slovenskih občin pa se v projekt vključuje tudi Občina Vransko.
Rdeča nit letošnjega evropskega tedna mobilnosti je slogan Prava smer je gibanje, s katerim želijo v Evropski komisiji kot nosilci projekta izpostaviti prizadevanje za čistejši zrak, manj hrupa in večjo kakovost življenja v mestih.
AKTUALNO
7
Tek od pekarne do kavarne
Osnovna šola Vransko-Tabor bo v sodelovanju z Občino Vransko v okviru evropskega tedna mobilnosti na poseben način obeležila dan brez avtomobila. Starše vabijo, naj otrokom omogočijo, da bodo v petek prišli v šolo peš vsaj del poti. Tudi šolski prevozi bodo organizirani tako, da bodo otroci del poti pešačili. Med 8.30 in 9.30 pa bodo izvedli že drugi Tek od pekarne do kavarne. V tem času bo cesta skozi trg Vransko zaprta za promet, tekli bodo vsi učenci in učitelji šole ter otroci in vzgojitelji iz vrtca, povabljeni pa so tudi starši. V nadaljevanju bo še posebej aktivno za učence prvega triletja, saj bodo imeli športni dan na temo naravne oblike gibanja.
Od rolanja do pohodov
Osrednja prireditev tedna mobilnosti v Celju, ki se letos v projekt vključuje že enajstič oziroma vse od začetka, bo v petek, 21. septembra, med 9.30 in 13. uro v Prešernovi ulici. Adrenalin bike se bo predstavil s kolesi za vsak namen ter s praktičnim prikazom osnov vzdrževanja kolesa, kot sta zamenjava in krpanje zračnice. Gibituso-va šola rolanja bo prikazala
Ponekod v Sloveniji je partnersko kmetovanje že dobro zaživelo. Gre za neposredno povezavo pridelovalcev in potrošnikov s prodajo ekološko pridelanih živil v zabojčkih. Da bi tovrstno oskrbo z zdravimi, lokalno pridelanimi živili spodbudili tudi na Celjskem, so se projekta lotili v okviru Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica.
Deloma na naše območje s tem projektom že sega Zavod Ekologičen, vendar bi v Deteljici radi spodbudili k sodelovanju ekološke kmete, ki so člani združenja s sedežem v Celju. 180 ekoloških kmetij z območja Savinjske regije in tudi s Koroške je v njem, za začetek pa se jih je projektu priključilo šest. Kot pravi Mitja Zupančič, strokovni sodelavec Deteljice, sicer pa strokovnjak za ekološko pridelavo v celjskem kmetijsko
spretnosti v vožnji z rolerji. V Prešernovi ulici si bo mogoče ogledati tudi t. i. »skike vadbo« (ime izvira iz imen »skate« in »bike«, op. p.), predstavili se bodo policisti kolesarji iz Policijske postaje Celje, na poligonu pa bo mogoča tudi spretnostna vožnja s kolesi.
Sicer se v evropski teden mobilnosti v Celju tvorno
gozdarskem zavodu, so se zgledovali po mariborskem društvu Echo, ki je že pred leti vzpostavilo uspešno povezavo kmetov in potrošnikov na svojem območju. Na začetku je sodelovalo le pet kmetij, danes pa gre za uspešno in razvejano dejavnost.
Po celjskem zgledu naj bi nato tudi v drugih krajih na našem območju spodbudili tovrstno prodajo, ki ima dvostranske koristi. Kupec dobiva svežo zelenjavo in se mu zanjo ni treba voziti po nakupih v različne trgovine ali na tržnice. Kmetje pa s tem dobijo zagotovljeno prodajo svojih pridelkov. Na začetku leta se namreč kupec in kmet s posebno pogodbo dogovorita za oskrbo s sezonskimi pridelki, določita količine in ceno. Po zdajšnjem dogovoru bodo zabojčki enaki pri vseh kmetih, ki sodelujejo, cena za 2 do 5 kg zelenjave pa bo
vključuje tudi Informacijska točka Evropske komisije Europe Direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra. Od danes do petka med 11.30 in 14. uro bodo v središču mesta na Glavnem trgu obiskovalce pričakali s svojo informacijsko stojnico (v primeru dežja pa v mladinskem centru), ob njej pa bodo tistim, ki bodo to želeli, tudi brezplačno posojali kolesa. Že včeraj so objavili nagradni natečaj, na katerem lahko meščani preverijo svoje znanje o namenu in ciljih evropskega tedna mobilno-
sti, na večer pa so se poho-dniki z baklami odpravili na Miklavški hrib. V soboto bo zaključek natečaja z izborom nagrajencev.
V	znamenju kolesarjanja
V	Velenju so že včeraj pripravili rekreativno kolesarjenje na Paški Kozjak, danes se bodo dopoldne aktivnosti nadaljevale v središču mesta, ko bodo ob 10. uri na Titovem trgu namenu predali avtomatiziran sistem izposoje mestnih koles. Vzpostavili bodo sistem izposoje 25 mestnih koles s petimi izposojevalnimi točkami, in sicer pri Zdravstvenem domu Velenje, pred občinsko zgradbo, pri Vili Bianci, pred Mladinskim hotelom in na Kidričevi cesti (na mostu pred Kardeljevim trgom), na voljo pa bo tudi 40 priključnih mest za mestna kolesa.
Jutri, v sredo, bo od 9. do 13. ure Kssena v prostorih Vile Biance pripravila konferenco o trajnostni mobilnosti. Med
Rudarska cesta bo zaradi prireditve ob evropskem tednu mobilnosti v celoti zaprta za promet v sredo, 19. septembra, od 8. do 16. ure.
9. in 15. uro bo na Rudarski cesti osrednja prireditev dneva brez avtomobila. Otroke vabijo na risanje s kredo, pripravljajo likovno ustvarjalne delavnice za najmlajše in šolarje, mini nogomet, badminton, odbojko, šolo rolanja, predstavitev skike vadbe, na ogled bosta ulična lutkovna predstava in avtobus Lokalc,
razmer bojijo, ali jim bodo po izobraževanju tudi res lahko ponudili delo. Eden od pogojev za vključitev v regijsko štipendijsko shemo je namreč ta, da morajo delodajalci za svoje štipendiste po izobraževanju zagotoviti zaposlitev vsaj za toliko časa, kolikor so prejemali kadrovsko štipendijo.
Kot poudarjajo v razvojni agenciji, je posebej razveseljiv podatek, da se je za vključitev v shemo letos odločilo kar 16 občin, med njimi izstopa Mestna občina Celje, ki je pripravljena sofinancirati kar sto štipendij delodajalcem s svojega območja. Sicer pa 47 delodajalcev iz Savinjske regije letos ponuja 153 štipendij - glavnino za študente. Iz prijav delodajalcev je razvidno, da bi v svoje sredine najraje sprejeli dijake in študente s področja strojništva, saj so za to po-
obiskovalci bodo lahko preizkusili električna, športna in rekreativna kolesa ... Kssena bo predstavila sobno kolo za proizvodnjo energije s pomočjo telesne aktivnosti, svoje dejavnosti pa bodo predstavili tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje, Fakulteta za energetiko, Inštitut za ekološke raziskave Erico in Društvo tabornikov Rod jezerski zmaj Velenje. Ker je Velenje te dni »pikasto« mesto, se bo prireditve s kolesom in rolerji udeležila tudi Pika Nogavička.
IVANA STAMEJČIČ
dročje pripravljeni podeliti kar 50 kadrovskih štipendij. S ponujenimi štipendijami pri dijakih sledijo delodajalci s področja gostinstva in turizma, pri študentih pa delodajalci s področja elektrotehnike.
Povprečna kadrovska štipendija iz Regijske štipendijske sheme za lansko šolsko oziroma študijsko leto je znašala 185 evrov za dijake in 350 evrov za študente.
Dijaki in študenti imajo čas za prijavo na razpis do 12. oktobra, pogodbe o štipendiranju pa bodo z izbranimi sklenjene predvidoma v začetku decembra. Mladim bodo takrat štipendije seveda izplačane za nazaj, in sicer vse od začetka šolskega oziroma študijskega leta.
IS
V času prireditve v petek bo popolna zapora Prešernove ulice od križišča pri Trgu celjskih knezov do Ozke ulice. V tem času dostop do Prešernove ulice ne bo možen, izvoz pa le iz Ozke ulice preko Glavnega trga na Gosposko ulico. Že od 6. ure bo postavljena prometna signalizacija, uvoz bodo preprečevali redarji, ki bodo do začetka prireditve po Prešernovi ulici spuščali le dostavna vozila. Vsa vozila, ki bodo do 9. ure še parkirana v Prešernovi ulici, bodo prestavili na najbližje parkirišče pred Prothazijevim dvorcem ali pri Turški mački.
Toplotnoizolacijski sistemi JUBIZOL - 40-odstotni prihranek energije in 10-letna garancija
Vsak teden po svoj zabojček zelenjave
znašala 15 evrov. Kupci naj bi plačali za mesec vnaprej. Lahko pa se bodo odločili tudi za 14-dnevno oskrbo.
Ekološke kmetije, ki sodelujejo v oskrbi z zabojč-ki, so: Bračič in Očko z območja Laškega, Zdolšek s Ponikve, Zakošek iz Le-sičnega, Krivec iz Podsrede in Mesojednik iz Slatine pri Šmartnem v Rožni dolini.
Določili so tudi prostor za izmenjavo zabojčkov in sicer bo to parkirišče na Trnoveljski cesti, kjer je sedež KGZ Celje. Prvič se bodo lahko kupci s svojimi oskrbnimi kmeti srečali že ta četrtek med 16. in 17. uro in se dogovorili o podrobnostih. Koordinatorstvo je prevzela Deteljica oziroma v njenem imenu Maja Kuko-vičič.
TC
S primerno toplotno zaščito fasade lahko najhitreje in najučinkoviteje znižate stroške ogrevanja v zimskem času, poleti pa preprečite segrevanje notranjosti in znižate stroške hlajenja. Fasadni sistem JUBIZOL s tehnološko dovršenimi materiali, dolgoletnimi izkušnjami ter strokovno vgradnjo zagotavlja dolgo obstojnost in zaščito, odlično izolacijo, dovršen estetski videz, 10 let garancije na funkcionalne lastnosti in do 40 odstotkov letnega prihranka energije zaradi odlične izolacije.
JUBIZOL Premium -tehnološko dovršen toplotnoizolacijski sistem
Namenjen je toplotni zaščiti prestižnih objektov, ki jim s skrbno izbrano paleto belih in svetlih pastelnih odtenkov zaključnih ometov zagotavljamo želeno eleganco in dopadljiv minimalizem. Visoka vodoodbojnost in manjše navzemanje umazanije, ki sta rezultat v proizvodnjo zaključnih ometov uvedene nanotehnologije, omogočata uporabo sistema tudi na padavinam izpostavljenih fasadnih ploskvah visokih objektov. JUBIZOL
Premium je še posebej primeren v onesnaženem okolju mestnih in industrijskih središč, v slanem obmorskem in drugih podobnih okoljih.
Ob nakupu najmanj 150 m2 JUBIZOL fasadnega sistema vam podarimo barvo JUBIN za 100 m2 površine! Akcija velja do konca oktobra 2012 pri vseh bolje založenih trgovcih z gradbenim materialom.
Tehnično informativna služba - 080 15 56 (vsak delovni dan med 8. in 18. uro); e- pošta: info@jub.si; www.jub.si
Razpis kadrovskih štipendij do 12. oktobra
Na spletnih strani Razvojne agencije Savinjske regije bo do 12. oktobra objavljen razpis za podelitev kadrovskih štipendij za dijake in študente. Gre za nadaljevanje štipendiranja v okviru regijske štipendijske sheme, ki mladim pomaga do izobrazbe in jim hkrati, kar je danes prav tako zelo pomembno, omogoča tudi prvo zaposlitev.
Glede na to, da štipendije v polovičnem delu sofinancira Evropski socialni sklad, še četrtino zneska pa delodajalcem primaknejo v zdaj že 16 občinah Savinjske regije, je ta možnost zanimiva tudi za delodajalce. Kot pravi direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec, je razlog, da delodajalci ne objavijo še več namer po štipendiranju prihodnjih sodelavcev, v tem, da se zaradi zaostrenih gospodarskih
8
KULTURA
NOVI TEDNIK
Pika ima oblast
Že s slavnostnim odprtjem 23. Pikinega festivala, na katerem je župansko lento Velenja za teden dni dobila Pika Nogavička, so v nedeljo velenjski organizatorji dokazali, da bo letošnji največji otroški festival v Sloveniji izjemen, programsko bogat, predvsem pa posvečen otroški in mladinski kulturi in ustvarjalnosti. To je tudi cilj organizatorjev, zato je Pikin festival sestavni del programa Evropske prestolnice kulture.
V Pikinem mestu se bodo vse dni festivala vrstile ustvarjalne delavnice otroške umetnosti, manjkalo pa ne bo niti zabavnih iger, športa, voženj z ladjico in gusarji po jezeru in tako dalje. A dogodki ne bodo le ob jezeru. V mestu bo občinstvo, ki prihaja iz vse Slovenije, vsak dan na treh odrih spremljalo največje gledališke, lutkovne, plesne in druge produkcije, namenjene mladim. Ogledati si bo mogoče več kot 50 gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav in prisluhniti številnim koncertom.
BS, foto: LANA SEMEČNIK
HR Stamenov med odprtjem razstave v Likovnem salonu.
Truplo v reki
S to prispodobo bolgarski umetnik HR Stamenov komentira vpliv nenadzorovanega razvoja na Celje
V Likovnem salonu Celje je na ogled razstava, ki jo je gostujoči bolgarski umetnik HR Stamenov poimenoval Water, Suppositions and Urbanism - Voda, predpostavke in urbanizem. Gre za video, ki se v likovnem salonu vrti na treh velikanskih zaslonih in na katerem teče reka, iz katere tu in tam priplava truplo, po obleki sodeč, zelo uglednega moškega, najbrž poslovneža ali bankirja.
Tak je umetnikov komentar neodgovornega ravnanja z naravnim okoljem, izčrpavanja naravnih virov in gradnje objektov, ki niso v ravnovesju z naravo, vse v imenu hitrih kapitalskih dobičkov, pravi kustosinja razstave Maja Hodošček. »Umetnik je podal
refleksijo, ki jo goji človek do narave. Poglobil se je v zasnovo mesta in njegove urbanistične rešitve. Pri delu, ki je na ogled, gre za univerzalni pogled na to, da se morajo zamenjati nekatere pozicije moči. Delo ni konkretno, ampak podaja subtilen prikaz rezultatov njegove raziskave.«
Delo Stamenova sicer opredeljuje raziskovanje javnega prostora, kvantno-mehanskih in svetlobnih pojavov. Dela realizira v obliki svetlobnih in zvočnih inštalacij, video projekcij in eksperimentov. V spominu ostaja njegov video v času in prostoru izgubljenega fantomskega vlaka, ki ga je pokazal na letošnjem festivalu Vstop prost.
Nenavadna razstava obiskovalcu brez dodatnega
pojasnila kaj malo pove, a je vredna ogleda že zato, ker potrjuje pravilnost usmeritve celjskega centra sodobnih umetnosti v spodbujanje refleksij umetnikov, ki v Celju bivajo v programu Umetnik na obisku in mestu na svojstven način nastavljajo zrcalo.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Novost na letošnjem Pikinem festivalu je vožnja z ladjico in gusarskim kapitanom.
Sleherniku spet ponagajalo vreme
V prosvetnem in duhovnem centru sv. Jožefa v Celju so v petek že drugo leto zapovrstjo uprizorili srednjeveško moraliteto, misterij Slehernik, v režiji Jožeta Planinška.
Že ob lanski izvedbi jim je ponagajalo vreme in tako je bilo tudi tokrat. Pri-
bližo sto nastopajočih, med katerimi je glavno breme nosilo okoli 40 mladih župljanov, je pred polnim avditorijem vseeno odločno in suvereno odigralo igo, ki skozi značaje ljudi govori o borbi slabega in dobrega in o zmagi dobrote in vere.
Slehernika bodo pri sv. Jožefu igrali vsako leto, pravi Jože Planinšek, ki je po predstavi pohvalil vse sodelujoče in se zahvalil tudi glasbenim gostom, velenjski zasedbi Ars Brass.
BS
Foto: GrupA
Slehernik je napolnil atrij pri sv. Jožefu do zadnjega kotička. - Št. 74-18. september 2012 -
NOVI TEDNIK
KULTURA
9
Umrl
mag. Branko Goropevšek
Celjsko javnost je v petek pretresla novica, da je v 46. letu na svojem domu umrl magister Branko Goropevšek, direktor Osrednje knjižnice Celje, ugleden meščan, kulturni in športni delavec.
V javnosti se je v zadnjih letih izkazal predvsem z vodenjem knjižnice in z uspešno izvedbo projekta gradnje nove knjižnice. A to še zdaleč ni vse, po čemer bo ostal v spominu. Njegovo delo so še posebej cenili v strokovnih zgodovinarskih krogih. Goropevšek je namreč avtor več kot 130 bibliografskih enot znanstvenih in strokovnih člankov, pretežno iz zgodovine Štajerske v obdobju od druge polovice 19. do sredine 20. stoletja. Med njimi je tudi šest monografskih del. Svoj pečat je pustil tudi pri delovanju celjskega zgodovinskega društva, ki ga je vodil v času, ko je društvo začelo izdajati v slovenskem prostoru edinstveno revijo Zgodovina za vse. Goropevšek je slovel zlasti kot človek, ki je knjižnico na široko odprl tako za uporabnike kot tudi za nove tehnologije, in kot tisti, ki je vselej spodbujal sodelovanje celjskih kulturnih zavodov v različnih projektih. Posebej velja omeniti njegov prispevek k razvoju slovenskega spletnega portala Kamra in pri projektih Europeane ter pri digitalizaciji knjižničnih gradiv.
Prijatelja in zvestega sodelavca smo z Goropevškovo smrtjo izgubili tudi v uredništvu Novega tednika in Radia Celje. Še v času, ko je vodil domoznanski oddelek knjižnice, je za našo hišo napisal kroniko 50 let Novega tednika. V radijskih oddajah in časopisnih člankih je osvetlil like ljudi, po katerih so poimenovane celjske ulice ...
Goropevšek je bil tudi dejaven športni delavec, posebej v nogometu. Z njegovo smrtjo je Celje izgubilo uglednega meščana in zavzetega kulturnega delavca.
Žalna slovesnost ob smrti Branka Goropevška bo v sredo ob 13. uri v Levstikovi dvorani Osrednje knjižnice Celje. K zadnjemu počitku ga bodo pospremili v sredo ob 17. uri v Preboldu.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
■ mM V	■■■	■ VI
Virštanjski griči
navdihovali
slikarje
Sredi tedna se je v Virštanju končala že četrta likovna kolonija Rotary klub Čatež na Kozjanskem. Slikarji so ustvarjali pod streho Velbane gorce znane turistične kmetije Slavka Topliška, ki je sicer stičišče mnogih kulturnih dogodkov na Kozjanskem, medtem ko je gospodar tudi pisatelj ljudskih povesti, pesnik in pevec.
Tudi letos je kolonijo vodil akademski slikar in pedagog mag. Peter Krivec, sodelovali pa so še Rado Jerič, Viktor Šest, Ivana Andrić Todić, Vladimir Gajšek, Drago Medved in Alojz Konec. Zbrana likovna dela bodo rotarijci pred koncem leta na svojem srečanju prodali na dražbi in izkupiček namenili pomoči potrebnim.
DM
JB&Students so v Metropolu odigrali prepričljiv večer džez standardov in džeza različnih slogovnih obdobij. M ■ ■ V ■ V	■	! V
Boljši časi za dzez
Celjskim ljubiteljem džeza se v novi sezoni obetajo boljši časi. Mestni kino Metropol in Hiša kulture Celje sta namreč pripravila niz kavarniških džezovskih večerov, na katerih obljubljata redne nastope posameznikov in zasedb iz Slovenije in tujine.
Nov cikel kavarniških džezovskih večerov pod sloganom Džjezz do it so pred dnevi začeli glasbeniki zasedbe JK & Students. Zanimivo zasedbo sestavljajo mladi Celjani, ki jih je povezal pouk džeza v celjski glasbeni šoli, pridružil se jim je tudi eden njihovih pedagogov, imeniten celjski saksofonist Jaka Kopač. Kljub kratki zgodovini se je zasedba že predstavila na
nekaj nastopih v Celju in okolici, pred njo so tudi koncerti v drugih slovenskih krajih. Občinstvu so predstavili program džez standardov različnih slogov.
Naslednji koncert iz cikla Džjezz do it bo že 25. septembra, ko bosta na oder kavarne kina Metropol stopila imeniten celjski pianist Urban Ulyrch in ena najbolj zanimivih mladih celjskih glasbenic Naike Makuc, znana po sodelovanjih v številnih džez in etno skupinah, trenutno študentka celovškega glasbenega konservatorija. Napovedujeta večer džez standardov, R&B glasbe, slovenske popevke in kletzmerja.
BS, foto: GrupA
Ženska iz
Za branje, ki bogati in spodbuja k razmišljanju, niso vedno nujne literarne umetnine. Ena takšnih je knjiga Večerne misli, ki jo je na kmetiji na Kozjanskem zapisala kmetica Jožefa Kovačič, z literarnim darom seveda. Ženska z življenjsko zgodbo, ki je skorajda vredna hol-lywoodskega filma.
Prav gotovo branje še bolj pritegne, ker je bila knjiga napisana v krajih, ki jih mnogi osebno poznamo, celo posamezne ljudi ali njihove sorodnike. Mogoče bi Jožefa Kovačič lahko postala celo velika pisateljica, vendar ji v tistih starih, revnih časih ni bilo dano, da bi študirala, kar si je zelo želela. Pozneje je doživljala najhujše mogoče življenjske udarce, povezane predvsem z vojnim gorjem.
Knjiga veliko pove o časih, ki niso tako zelo daleč nazaj, vendar se jih ljudje v tretjem življenjskem obdobju še dobro spominjajo. Kovačičeva je bila na kmetiji na Tinskem nad Zibiko ena od štirinajstih otrok, od katerih so trije umrli v otroških letih. Eden od njih zaradi razvpite španske gripe, ko je na Kozjanskem skoraj pri vsaki hiši umrl kakšen otrok. »Bližal se je konec mojega osnovnega šolanja, ob tem se je večalo tiho premišljevanje, kam se bom podala, ko bom končala šolo. Želela sem postati učiteljica, vendar si o tem doma nisem upala spregovoriti,« je zapisala v Večernih mislih. Pri Jožefinih starših se je oglasil učitelj ter jim prigovarjal, da bi najboljša učenka šole šolanje morala nadaljevati, vendar vse skupaj ni zaleglo. Za vse življenje so ji ostali »srp, grablje, vile in še marsikaj, česar doslej ni bila vajena«.
Pozneje je prišlo življensko obdobje, ko se mladi poročajo, in Jožefa Kovačič se je poročila na Marof v osrčje Kozjanskega. »Čeprav mi je ob poroki mož obljubil, da bom lahko še eno leto spala poleg njegove mame, sem 10. decembra že povila svojega prvega otroka,« je zapisano. Med gospodarsko krizo, ki se je začela leta 1931, je bilo posebno hudo: »Nobene stvari nisi več mogel normalno prodati, pa naj so bili to vino, govedo, svinje . Edino z žganjem si lahko še kaj zaslužil, če si ga lahko brez kontrolnega lista spravil do kupca ... Če pa te je pri tem >švercu< dobila kontrola, so ti vzeli vse žganje in še v zapor si moral .«
Nato je prišlo do vojne, ko so leta 1942 na Kovačičevo kmetijo pridrveli nacisti, ki so sumili, da sta zakonca nahranila partizane. Pretepali so moža ter njo, čeprav so nacistom povedali, da je tik pred porodom. Čisto na začetku leta ji je že umrl štiriletni sin, po pretepanju še novorojenček, dve uri po porodu. Moža so nacisti odpeljali ter ustrelili, njo so poslali v taborišči pri Gradcu in na Bavarsko. Leto pred koncem vojne se je z otroki smela vrniti na domačo kmetijo, kjer je sprejemala partizane. Zato so Nemci domačijo požgali, mati samohranilka je morala s petimi preživelimi otroki k sorodnikom. Ko je bilo vojne konec, je bilo med večino ljudi veliko veselje. »Pri nas takšnega veselja nismo občutili, ostala sem sama, brez moža, otroci brez očeta, doma nismo imeli več,« je zapisala Kovačičeva. Po vojni so si počasi opomogli, otroci so odrasli in odšli vse do Urugvaja in Venezuele. Še dva pomembna dogodka sta sledila, potres na Kozjanskem in slovenski plebiscit. Pa vojna v naši soseščini. »Slišimo krike umirajočih. Narodna mržnja in krutost. Polno svečk na gomilah. Naši otroci odraščajo ... Vse bolj jih vznemirjajo zgodovinski spomini,« je zapisano v knjigi, ki se konča z letom 1990. V njej so tudi pesmi Kovačičeve, ki so nastale ob različnih priložnostih, med drugim v taborišču.
BRANE JERANKO
NE ZAMUDITE ...
... koncerta Iztoka Mlakarja, ki bo nocoj (torek) ob 20. uri v Plesnem forumu Celje. Iztok Mlakar je izjemen primorski kantavtor, njegovi šansoni ali »štorije«, kot jim sam pravi, so že ponarodeli. Mlakar je zagotovo najbolj nadarjen glasbenik med dramskimi igralci in izjemen literat med glasbeniki. Posrečeno združuje poklic dramskega igralca in glasbeno udejstvovanje, pri katerem je zelo natančen. Nikakor namreč noče nastopati pred širšim krogom občinstva. Prisega na majhen, intimen prostor, v katerem je vsak njegov koncert ne zgolj parada izvrstnih zgodb, ampak doživetje, z »vajolinco«, kot posrečeno in ljubeče pravi pršutu in kozarčkom rujnega. Vstopnina 25 EUR ...
10
REKREACIJA
NOVI TEDNIK
Zabijanje žoge v koš je vedno zabavno.
V Šentjurju zavladal olimpijski duh
Mini olimpijada ponudila številne športne discipline
Približno 250 otrok med četrtim in devetim letom je v petek napolnilo šentjurski športni park. Športna zveza Šentjur in Olimpijski komite Slovenije sta zanje pripravila že četrto mini olimpijado. Vladal je pravi olimpijski duh, mladi športniki pa so se strinjali, da je pomembno sodelovati in ne zmagati.
Kot se spodobi za olim- spoznaval osnove hokeja na
pijado, je bilo prvo dejanje predstavitev in mimohod športnikov. Sledila sta dvig olimpijske zastave s petimi krogi ter častna športna zaprisega. Zatem se je začelo zares. Otroci so se po skupinah preizkusili v različnih športnih disciplinah, pri čemer so na vsakih nekaj minut menjali prizorišče. Tako se je vsak spopadel s poligonom,
travi, košarke in borilnih veščin, metal žvižgača in se podal na 200-metrski tek, veliko športne zagnanosti je bilo videti tudi v igri med dvema ognjema.
Šport za dobro zdravje
Mladi nadobudneži so se strinjali, da je šport izjemno pomemben del življenja, saj
- kot so razlagali osem- in devetletniki - z njim človek pridobiva kondicijo in mišice ter skrbi za zdravje. »Se je pa treba prej dobro ogreti, da se ne poškodujemo,« so me podučili. Povedali so še, da jih v sicer precej hladnem dnevu prav nič ne zebe, saj so jih igre zelo pogrele. Poleg tega so se strinjali, da bi lahko bili tovrstni športni dogodki pogostejši, saj je toliko bolj
zabavno »športati« v prijetni družbi. Tudi najmlajši so dokazali, da veliko vedo o športu, in poudarili, da je treba iti na igrišče vedno dobro opremljen. »Oblečeni moramo biti v kratke rokave in kratke hlače ali trenirko ter obuti v športne copate,« so razlagali petletni fantje, ki imajo sicer med vsemi športi najraje nogomet. Tudi dekleta rada tekajo za nogometno žogo, še ljubša pa jim je igra med dvema ognjema.
Starši za vzor
Najglasnejši navijači na mini olimpijadi so bili starši, bratje in sestre ter dedki in babice. Prav družina je po besedah predsednika Športne zveze Šentjur Vla-dimirja Artnaka ključna pri spodbujanju otrok k športnim aktivnostim. »Starši predstavljajo največji vzor. Če sledijo zdravemu načinu življenja, ki poleg ukvarjanja s športom seveda vključuje še druge vidike, bo to prišlo v kri tudi otroku,« je poudaril. Pri tem je dodal, da morajo otroci med odraščanjem spoznati čim več različnih športov, s katerimi se bodo lahko kasneje v življenju rekreativno ukvarjali, nekatere med njimi bodo morda spremljali tudi po televiziji. »Tudi v tem primeru je dobro poznati pravila določenega športa,« meni Artnak. Poudaril je še, da morata biti pri tako majhnih otrocih v središču pozornosti vedno igra in rekreacija in ne cilj, da bo otrok nekoč vrhunski športnik.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV
TURNIRJI
17.	september
Turnir v malem nogometu v Šoštanju, info: ŠD Šoštanj, 041 241 366 (Željko)
18.	september
Rekreativni turnir (3+1) v košarki v Šoštanju, info: ŠD Šoštanj, 041 759 435 (Nino)
19.	september
Rokometni turnir za rekreativne ekipe v Šoštanju, info: Rokometni klub Veterani, 041 324 373 (Vili)
21.	september
Turnir v namiznem tenisu, info: Namiznoteniški klub Spin Šoštanj, 051 344 002 (Mirjana)
POHODNIŠTVO
22.	september
Pohod čez greben Mojstrovke do Travnika, info: PD Vrelec Rogaška Slatina, 041 525 901 (Franci)
23.	september
Planinski pohod na Smrekovec, info: PD Šoštanj, 041 776 269 (Ivo)
KOLESARJENJE
22. september
Orientacijski kolesarski kros po Rudnici, info: PD Atomske Toplice Podčetrtek, 041 794 104 (Ivan)
BORILNE VEŠČINE 22. in 23. september
V	športni dvorani Gimnazije Celje Center delavnice o zgodovinskih borilnih veščinah od 9.30 dalje. Sobotni program: 9.30 - 10.00 Ogrevanje (Lea Zavodnik - Slovenija), 10.00
-	12.00 Biomehanika (Cor Kronenburg - Nizozemska), 13.30 - 15.30 Rapir (Reiner Van Noort - Nizozemska), Dolgi meč (Arto Fama - Nizozemska), 15.30 -17.15 Messer (Martin Enzi - Avstrija), Rokoborba (Gregor Medvešek - Slovenija). Nedeljski program: 9.30 - 10.00 Ogrevanje (Lea Zavodnik
-	Slovenija), 10.00 - 12.00 Dolgi meč (Martin Fabian - Slovaška), Palica (Roman Vučajnk - Slovenija), 13.30 - 15.30 Bodalo (Igor Sancin - Slovenija), Sablja (Matija Tomc - Slovenija), 15.30 - 17.00 Prosti boji in individualno delo. Info: Igor Sancin (041 310 406)
PRIPOROČAMO
Konec tedna pester program v celjski dvorani
V	Evropi imamo dolgo in bogato tradicijo borilnih veščin, ki pa so zaradi praktičnega značaja ob razvoju ognjenega orožja v veliki meri izginile tako iz uporabe kot iz naše zavesti. Posamezne skupine navdušencev pa se po vsem svetu že leta trudijo to našo tradicijo ponovno oživeti in jo razširiti med ljudmi.
V	Sloveniji delujeta dve društvi, ki se sistematično ukvarjata s preučevanjem in vadbo avtohtonih evropskih borilnih veščin, Schola pugnatoria Celeiana - Celjska borilna šola, ki deluje v Celju, in Academia artis dimicatoriae iz Ljubljane. Letos sta združili moči in rezultat njunega sodelovanja je prvi mednarodni seminar evropskih zgodovinskih borilnih veščin, HEMA Celje 2012, ki bo v soboto in nedeljo v športni dvorani Gimnazije Celje Center.
Devet delavnic
HEMA je kratica tujih besed (historical european martial arts). V Celju bo mednarodno srečanje posameznikov, ki se ukvarjajo z evropskimi zgodovinskimi borilnimi veščinami, zasnovano kot prostor za odkrivanje, učenje in raziskovanje evropskih zgodovinskih borilnih veščin, izmenjavanje izkušenj in kot možnost za ogled kakovostnih predstavitev v okviru bogate borilne dediščine našega prostora. Na seminarju se bo v dveh dneh zvrstilo devet delavnic pod vodstvom mednarodno priznanih vaditeljev iz Avstrije, Slovaške, Nizozemske in Slovenije, udeleženci pa bodo spoznali prvine bojevanja z različnim zgodovinskim orožjem - dolgim mečem, messerjem, rapirjem, sabljo, palico, bodalom, ena od delavnic pa bo seveda posvečena tudi rokoborbi, ki predstavlja osnovo za vse ostale borilne veščine. Delavnice bodo temeljile na zgodovinskih virih in preizkušenih interpretacijah ter borilno učinkovitih pristopih. Avtohtone veščine
Naraščajoči uspeh in obisk podobnih srečanj po evropskih državah v zadnjem desetletju sta člane društev opogumila, da tudi pri nas predstavijo vse bolj številčno HEMA skupnost in njeno dejavnost. Dogodek tako ni namenjen zgolj tistim, ki evropske zgodovinske borilne veščine že vadijo in raziskujejo. Veliko namreč ponuja tudi vsem tistim, ki želijo oplemenititi svoje znanje z drugih področij na praktični in teoretični ravni. Nenazadnje je eden od namenov seminarja tudi seznanjanje širše javnosti z avtohtonimi evropskimi borilnimi veščinami, zato bo tako v soboto kot v nedeljo, od 14.30. do 16. ure mogoče vstopiti v športno dvorano, si ogledati treninge, se pogovoriti z vaditelji in si na ta način ustvariti prvo sliko o njihovi dejavnosti.	ID
NOVI TEDNIK
REKREACIJA
11
Velenjski klubi so se predstavili
Velenje se predstavi je že tradicionalna rekreativna prireditev ob prazniku Mestne občine Velenje. Nad izvedbo prireditve je tudi letos bdela Športna zveza Velenje, možnosti za zdravo življenje in rekreativen in tekmovalen šport pa je občanom predstavilo 25 športnih društev in klubov, 17 izobraževalnih ustanov, 10 kulturnih društev in 8 društev ter ustanov, ki skrbijo za zdravje.
Med rekreativnimi prireditvami, ki so postale že tradicionalne, je bil tudi tokrat Tek očkov. Z njim želijo organiza-
Množična udeležba na očkovem teku
torji spodbuditi aktivno preživljanja časa očetov z otroki in poudariti pozitivne vidike rekreativnega sodelovanja med starši in malčki. Tekaška proga je vselej kratka, letos je potekala okoli zelenice, na kateri je Titov spomenik. Vselej je primerna tudi za tek z otroškimi vozički, nahrbtniki in s kengurujčki.
Letošnjega Teka očkov se je udeležilo 237 tekačev, od tega je bilo 146 otrok in 91 očetov.
BPT, foto: GREGOR PIRTOVŠEK
Simon Sešlar
Zaključena celjska teniška liga
Otroci so se lahko pomerili tudi v sabljanju ter spoznali druge rekreativne športe. Očetje pa so se z otroki podali na tradicionalni tek.
Rekreativna tekmovalna komisija Teniške zveze Slovenije je Iztoku Kosu izdala licenco za organiziranje in izvedbo Celjske rekreativne teniške lige, ki sodi v okvir teniških tekmovanj s koledarja TZS in veljajo za lestvico TZS za rekreativce.
Liga je potekala v mesecih juniju, juliju, avgustu in še v prvih dneh meseca septembra na igriščih v Mestnem parku Celje. Izmed 14 igralcev se je najbolje odrezal Iztok Kos, ki je doživel zgolj en poraz. Sledili so mu Alen Rakita, Bo-
štjan Čerenjak, Luka Furlan, Simon Sešlar, Kristjan Lupše, Marko Štor in Ilija Petrovič. To je bila najboljša osmerica, ki se je znova pomerila na ma-stersu. Na njem pa se je vrstni red precej spremenil. V finale sta se uvrstila Sešlar in Furlan. Zaključno bitko je s 6:2 in 6:4 dobil bivši slovenski nogometni reprezentant. Polfinalna obračuna: Furlan - Lupše 6:3, 7:5 in Sešlar - Čerenjak 1:6, 7:5 in 10:7. Liga ima licenco še za naslednja tri leta.
DŠ
Foto: ČRT CENC
V podlistku Borilne veščine bomo do konca koledarskega leta izmenično predstavljali posamezne borilne športe na podlagi različnih pisnih virov ter klube borilnih športov s širšega celjskega območja. Prvi, kratkoročen cilj tega podlistka je, da se vsaj odstrne pogled v preteklost, ključno terminologijo posameznih borilnih veščin, predstavi nekatere vodilne trenerje in sodnike ter klube z našega območja tudi širši, splošni javnosti. Na ta način želimo v torkovi rubriki Rekracija približati borilne športe, ki se marsikomu na prvi pogled morda zdijo kot pretepanje, ruvanje, »sesuvanje« ... V nekaterih državah po svetu so borilne veščine sestavni del programov v šolah. Pri nas še ne. Morda tudi zaradi nezadostnega poznavanja njihovega pomena za vsakdanje življenje. Če bomo pri ozaveščanju naredili vsaj korak naprej, potem bo poslanstvo tega podlistka izpolnilo svoj namen tudi dolgoročno.
Za več samonadzora
Različnim teoretikom, ki raziskujejo zgodovino in poslanstvo različnih borilnih veščin, je skupna ugotovitev, da je njihova povezovalna vloga prav veščina samo-nadzora.
To pomeni, da se pri treningu borilnih veščin posameznik uči nadzorovati sebe, gibanje, težnost, koordinacijo, razdaljo. Skoraj vsi učitelji borilnih veščin prav tako prisegajo na to, da zgolj poznavanje različnih tehnik pri posameznih zvrsteh oziroma oblikah boja ne zadošča. Pomembno je, da se tako na treningih kot na tekmah učimo in preizkušamo tudi v obvladovanju sebe. Guruji me-nedžmenta pogosto poudarjajo, da so borilne veščine lahko dober zgled tudi v poslovnem svetu. Ko se namreč naučimo obvladati sebe, svojega naspro-
tnika in smo vešči ravnanja v različnih borbenih situacijah, lahko to znanje in spretnosti prenesemo tudi v vsakdanje življenje.
Goloroki in (ali) oboroženi
Pri borilnih veščinah se uporabljajo različni gibi telesnih udov (pest, dlan, komolec, ramena) v različnih položajih (stoje, na tleh, v skoku). Najpogostejši so gibi z rokami, udarci z nogami in natančni gibi, s katerimi premikamo posamezne dele telesa, tako da lahko nasprotnika podremo, ga vržemo ob tla ali udarjamo v njegove posebne točke. Borilne veščine so lahko goloroke ali (in) oborožene. Pri oboroženih se za borbo uporabljajo različna orožja, od strelnega (kot so frača, loki, samostreli)
do bližinskega (kot so ščit, palica, sekira, različni meči), in tudi vsestransko orožje pride v poštev (kot sta kamen ali nož). Veliko borilnih veščin je tudi kombinacija goloroke in oborožene borbe. Pojem borilnih veščin je vseobsegajoč, izvorov je veliko, odvisno od vrste veščine, ki se je razvila na posameznem koncu sveta, ohranjanja tradicionalnih tehnik in vnašanja sodobnih primerov samoobrambe in boja nasploh.
Pogled nazaj: judo
Judo je prežet s starodavno tradicijo in kljub temu, da se je razvil v sodoben borilni šport, še vedno ohranja mnoge srednjeveške običaje. Prepoznamo jih po vedenju tekmovalcev in njihovih oblačilih. Avtorja knjige o judu Barnaby
Chesterman in Bob Willing-ham sta zapisala, da mnogi dojemajo judo kot borbo med dvema jeznima tekmovalcema v pižamah, ki se ruvata in mečeta po tleh. Ta vtis naj bi bil seveda daleč od resnice. Judo velja za dinamično in globoko duhovno borilno veščino, ki je leta 1964 postala tudi uradni šport olimpijskih iger.
Korenine juda segajo k starodavni japonski borilni veščini ju-jitsu, ki se je razvila na srednjeveških bojiščih. Za očeta juda velja Jigoro Kano, ki se je rodil leta 1860 na Japonskem. Prevzel naj bi nekatere tehnike ju-jitsuja in jih spremenil v obliko samoobrambe s ključnim ciljem, da s čim manjšo silo dosežemo čim večjo učinkovitost. Jigoro Kano je leta 1882 ustanovil Ko-dokan. Njegov dojo (dvorana
za trening juda) je takrat štel 6 blazin, na katerih se je učilo 9 učencev. Današnji Kodokan leži v osrčju 18-milijonskega Tokia. Temeljni kamen za šolo o judu pa je leta 1956 postavil Risei Kano, sin Jigora Kana in takratni predsednik Kodokana. Novo poslopje je bilo zgrajeno 25. marca 1958, samo dve leti pozneje (1960) pa so pred glavnim vhodom odkrili kip v naravni velikosti očetu modernega juda Jigoru Kanu.
Za začetek juda v Sloveniji velja leto 1952, ko je skupina študentov ustanovila Akademski ju-jitsu klub AJK. Danes je
Judo pomeni v prevodu mehka pot, kar nekateri razumejo tudi kot pot prilagodljivosti. Temelji tudi na tem, da lahko tekmovalec s spretnostjo, z nadzorom in ravnotežjem podredi večje in težje nasprotnike, če zna njihovo silo uporabiti sebi v prid.
pri Judo zvezi Slovenije registriranih 57 klubov s 4680 člani. Z zgodovino celjskega juda pa je povezano tudi danes opuščeno gostišče Pri Petričku ...
BPT
Prihodnjič: Katere štiri osnovne elemente zajema judo, kaj so ippon, waza-ari in yuko ter s kakšnimi barvami pasov in imeni označujemo stopnje v judu.
Čadiju je bilo žal
V	1. slovenski nogometni ligi je za ekipami prva četrtina prvenstva. Celjani so v 9. krogu doživeli drugi poraz, vendar ostajajo na tretjem mestu, Velenjčani pa so vknjižili tretji neodločen rezultat, a zdrsnili na zadnje mesto. Na Bonifiki sta bila v ospredju Dragan Čadikovski in Sebastjan Gobec.
Nogometaši Celja so v Kopru klonili z 1:0. Prvi polčas so odigrali dobro, drugega pa pod pričakovanji, ko igra ni stekla. Vse preveč je bilo napak. Koprčani so na koncu povsem zasluženo slavili, saj so prikazali več.
Kaj pa »penal«?
V	začetni enajsterici gostov sta bila novinca, branilec Matej Rapnik in napadalec Stefan Cebara. Odločilni gol so Koprčani dosegli v 60. minuti, ko je vratarja Matica
Kotnika (slabo je pospremil akcijo in neprepričljivo posredoval) premagal Dragan Čadikovski, ki je še v začetku sezone treniral skupaj s tokratnimi nasprotniki. Po tekmi se je nelagodno počutil. »Zelo mi je žal, ker sem gol zabil klubu, pri katerem sem se uveljavil v Sloveniji,« je dejal Čadikovski in pristavil: »Hvala še enkrat direktorju Krajncu in trenerju Pušniku, ki sta mi omogočila kakovostno vadbo.« Tekma bi se lahko že na začetku obrnila v drugo smer, ko so gostitelji v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavili Marka Kolsija, vendar pa sodniška trojka ni reagirala. »Iz svojega kota sem videl, da je bil to čisti prekršek in posledično enajstmetrovka. Marko je bil sam pred golom, želel je udariti žogo, od zadaj pa ga je domači igralec >zapletel< in
WWW.CINKARNA.SI
CC
CINKARNA
to je bil nedvomno prekršek,« je dejal Sebastjan Gobec. Glavni sodnik Mitja Žganec s pomočnikoma Podobnikom in Podgornikom so delovali neprepričljivo, na trenutke smešno, zato se je trener Celja Marijan Pušnik nekajkrat upravičeno razjezil. Najlepšo priložnost za Celje je zapravil Stefan, ki je v 43. minuti z enajstih metrov nenatančno udaril, potem ko ga je zaposlil Gobec. Na tribunah so bili tudi navijači Celjski grofje, ki pa so tako kot že na večini preteklih tekem na začetku nekaj minut vzpodbujali celjsko moštvo, potem pa obnemeli in znova razočarali, ko so nogometaši Celja najbolj potrebovali njihovo pomoč.
Darilo le izven igrišča
»Žalosten sem, saj v drugem polčasu nismo dali vse
LESTVICA1. SNL
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
MARIBOR	9	7	2	0 20 : 4 23
LUKA KOPER	9	5	2	2 11: 7 17
CELJE	9	4	3	2 9:8 15
DOMŽALE	9	5	0	4 9: 8 15
OUMPIJA	9	4	2	3 19:11 14
ALUMINIJ	9	4	0	5 11:16 12
GORICA	9	3	2	4 15:14 11
TRIGLAV	9	2	1	6 4:10 7
MURA 05	9	2	1	6 10:18 7
RUDAR	9	1	3	5 6:18 6
V pikadu je Slovenija velesila
Evropsko prvenstvo v elektronskem pikadu, ki je bilo štiri dni v Podčetrtku, se je za naše igralce končalo odlično. Slovenija je zmagala v obeh A-kategorijah, tako v moški kot v ženski. V Podčetrtku so se zbrali vsi, ki v igranju elektronskega pikada na stari celini nekaj pomenijo.
»Že lani smo izrazili željo, da bi se v naši državi preizkusili z organiziranjem takšnega velikega tekmovanja. Stopili smo v stik z obema evropskima organizacijama in prva nam je odobrila letošnje prvenstvo, druga nam bo po vsej verjetnosti čez dve leti, »je povedal tehnični direk-
tor slovenskih reprezentanc, Branko Kostrevc s Pišec pri Brežicah. Na evropski ravni so opazili visoko število registriranih igralcev v Sloveniji, ki jih je okoli sedemsto ter da je pri nas zanje dobro urejena liga. Slovenski organizator, Pikado zveza Slovenije se je nato za organiziranje evropskega prvenstva v Podčetrtku odločila, ker so jim bili najbolj pripravljeni finančno pomagati v Termah Olimia, kjer imajo tudi primerno večnamensko dvorano, ter možnost nasta-
od sebe. Premalo smo pokazali. Ena napaka v obrambi nas je stala točk. Preslaba igra v sredini, napadalci pa niso imeli svojega dne. V prihodnje bo na vsaki tekmi treba prikazati več. Fantje so mladi in veliko se bodo morali še naučiti,« je o tekmi dejal Pušnik. Tekma je bila nekaj posebnega za kapetana celjskega moštva Se-bastjana Gobca, že skupno 422. To je odslej novi rekord v 1. slovenski ligi. Popularni »Gobi« je zdaj prehitel Dušana Kosiča in se zavihtel na sam vrh. Bržkone bo tam tudi za vedno ostal, saj je mejnik izjemen. »Prvega nastopa se spominjam, kot da bi bilo včeraj. V Celju se
je zamenjalo ogromno trenerjev in vsak ti da nekaj novega. Ne le na igrišču, tudi zunaj njega. Od samega začetka sem v matičnem klubu in na to sem ponosen. Vse nastope v 1. ligi sem tako zbral v dresu Celja in to mi je v veliko čast,« je dejal Gobec, ki so mu igralci podarili lepo darilo. Četudi slavje ni bilo popolno, mu bo tekma ostala v lepem spominu: »Če bom zdrav, zagotovo lahko igram še sezono ali dve. So pa tukaj še drugi faktorji in videl bom, kako se bo razpletlo. Čeprav še nisem toliko star, že razmišljam, kako bo po profesionalni karieri. Moram pa poudariti, da je letošnja ekipa fenomenalna
Celje (4-2-3-1): Kotnik
-	Gobec, Krajcer, Rapnik, Žitko - Vrhovec, Kolsi
-	Močič, Cebara, Verbič
-	Ivanović. Igrali so še Bi-lali, Bajde, Horvat.
s fantastičnim vzdušjem in vsa čast ljudem, ki so pripeljali fante za novo sezono. Na dobri poti smo.«
Celjski nogometaši bodo jutri odigrali tekmo osmine finala pokalnega tekmovanja, ko bodo gostovali v Brdih. V nedeljo bodo v 10. krogu 1. SNL gostovali v Kranju pri Triglavu.
MITJA KNEZ
Vrnitev odpisanih
Na evropskem prvenstvu v elektronskem pikadu v Podčetrtku je sodelovalo enajst držav. Na drugo mesto se je v A-katego-rijah tako pri moških kot ženskah uvrstila Avstrija, na tretjem mestu je bila med moškimi Madžarska ter med ženskami Italija. Slovenijo so zastopale dve moški reprezentanci ter ženska reprezentanca, ki jih je sestavljalo po osem igralcev.
nitve za okoli petsto igralcev iz različnih držav. V Podčetrtku je bilo že letošnje državno prvenstvo v elektronskem pikadu.
Pikado zveza Slovenije deluje v desetih regijah države, predsednik zveze je Avgust Medved iz Velenja. V slovenskih klubih so v igranje pikada vključeni igralci vse od petnajstega leta starosti, ko igralci dosežejo primerno telesno višino, do več kot sedemdesetletnega igralca iz Pomurja.
BRANE JERANKO
Štirje dnevi elektronskega pikada. Z evropskega prvenstva v elektronskem pikadu, ki je bilo v večnamenski dvorani v Podčetrtku.
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v drugem krogu domačega prvenstva gostovali v Kopru, kjer bi lahko dejali, da so osvojili ali pa izgubili točko. Derbi kroga se je končal neodločeno, 30:30.
Koprčani so vodili večji del srečanja. Prvi polčas so dobili z najvišjo razliko, 17:13.
»Lesi« usoden
V sedmi minuti nadaljevanja je imel Gašper Marguč priložnost, da rezultat izenači na 19:19, vendar je bil po srečanju iz oči v oči uspešnejši domači vratar. Gostitelji so znova pobegnili na tri gole prednosti, vendar pa so se Celjani znova vrnili. V 45. minuti so izenačili na 23:23. Sledile so sporne sodniške odločitve, ki so prevesile tehtnico na stran Kopra. Ob tem je upravičeno »ponorel« trener Celja Pivovarne Laško Vladan Matić, ko so bili njegovi varovanci oškodovani. V 51. minuti sta morala tako parket zapustiti Gašper Potočnik in Alem Toskić, ki sta si prislužila prestrogi dvominutni kazni. Med pravo dramo je celjski trener v vratih Matevža Skoka zamenjal z Urbanom Lesjakom, kar se je izkazalo za odlično potezo, saj je dobesedno zaklenil gol. V 55. minuti se je znova razjezil Matić in posledično klopi »pivovarjev« prislužil kazen. Ko so Koprčani v 52. minuti ob prednosti dveh igralcev več ušli na 28:25, je kazalo, da so tik pred zmago, a »pivovarji« se niso predali. V srhljivki je najboljši strelec tekme Luka Žvižej dobro minuto pred koncem rezultat izenačil na 29:29, zatem pa še zadel za 29:30, ko je na noge dvignil celotno celjsko klop in na tribuni navijače Florijane. Cimosu je za izenačenje preostalo le še 13 sekund za zadnji napad. Po minuti odmora so ga zaključili z zadetkom Uroša Bundala in se tako rešili poraza, pa četudi so imeli praktično že dobljeno tekmo. Celjanom so sicer ostale še slabe štiri sekunde, a za vnovičen gol je bilo to premalo. Gostje so se domov vračali zadovoljni, ko so v končnici
Nemanja Zelenović je tako kot Skube in Mlakar dosegel en gol. Od zunanjih napadalcev je pet golov dal Mate Lekai. Na tribuni je ostal 20-letni Borut Mačkovšek, ki je bil deležen disciplinskega ukrepa. Rokometni biser naj bi povsem popustil na treningih.
tekme zaustavili tako domače rokometaše kot tudi sodniško navezo Masleša - Žibret.
Eno izgubili
Trener Celja Vladan Matić je dejal: »Zadovoljen sem. V 52. minuti v žepu nismo imeli nič, potem smo imeli dve točki, na koncu pa moramo biti z osvojeno točko zadovoljni. Upam, da bo to dober veter v hrbet, saj se vidi, da dobro delamo. Sama končnica? Nekaj sem moral narediti. Zamenjal sem vratarja in izkazalo se je za uspešno potezo. Lesjak je dobro odbranil, sledili so zadetki iz protinapadov in steklo je po naših željah. Točka je lepa vzpodbuda za naprej. Pozivam Celjane in navijače Florijane, da že proti Sevnici, ki jo bomo na prvi domači tekmi gostili v soboto, s skupnimi močmi naredimo še korak naprej v igri.« Luka Žvižej je o točki pripomnil: »Občutki so dobri. Izvlekli ali pa izgubili smo točko. Domov
se vračamo z njo in to je najbolj pomembno. Pokazali smo pravo in borbeno igro do zadnjega trenutka. Tako bo tudi v prihodnje. Nikoli se ne bomo predali. Zdaj pa s polno paro naprej.« Gašper Marguč je dejal: »Glede na potek srečanja smo lahko zadovoljni s končnim izkupičkom, saj so domačini vodili večji del tekme. Na koncu smo bili celo mi bližje zmagi, vendar pa je točka lep uspeh. Borba je bila na izjemno visokem nivoju. Vseskozi smo verjeli, da jih lahko premagamo. Ko smo bili že v izgubljenem položaju, smo jih dobili in rezultat tudi preobrnili. Zdaj je pred nami pokalna tekma, v soboto prvenstvena in ti tekmi je treba maksimalno odigrati in dobiti. Zatem se nam bo približala liga prvakov, ki jo že nestrpno pričakujemo.« Celjani bodo jutri v šestnajstini finala pokala gostovali v Sežani.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
CC
CINKARNA
Manjkajo le še člani
Pogovor z Rokom Rojškom, trenerjem v HK Celje
Poleti je bilo na skupščini Hokejskega kluba Celje izbrano novo vodstvo. Predsednik je Sandi Sendelbach, podpredsednik Leander Žlof, člani upravnega odbora pa še Dušan Šanko, Alenka Centrih in Rok Rojšek.
Slednji je že dolga leta trener v celjskem klubu.
Je nova postava vodstva kluba prinesla optimizem?
Zagotovo, namreč vključeni so zgolj bivši igralci kluba, v načrtu je še povratek dveh. Ni visokoletečih obljub. V upravni odbor sem vključen kot predstavnik stroke.
Katere selekcije imate v klubu?
Za najmlajše v šoli drsanja skrbi Robi Jeram, potem pa sledijo selekcije od osmih pa vse do 20 let s trenerji Tomažem Felicijanom, Juretom Gaj-škom in Miranom Skaletom, ki je zadolžen za vratarje. Sam skrbim za selekciji U17 in U20.
V Celju se dolga leta ni delalo z mladimi zaradi znanih zadev, tako da nas sedaj pestijo težave. Imamo pomanjkanje igralcev v več selekcijah. Toda v večini kategorij smo tekmovali zelo solidno, bili smo v sredinah lestvic.
Koliko let mora imeti malček, ki želi udrihati s palico po ploščku, pa se obenem še drsati?
Naj pridejo čim prej. Včasih ni bilo tako pomembno, kdaj si začel. Danes je drugače. Najkasneje morajo do nas v 2. razredu. Morda bi po desetem letu sprejeli izjemno nadarjenega fanta. Idealno pa je okoli petega leta.
Pri takšni starosti ste začeli tudi vi. Kam vas je kasneje vse odneslo?
Leta 1985, ko sem bil star 15 let, sem igral za celjsko člansko moštvo, nato pa sem odšel v Ljubljano k Olimpiji, pa v Beograd k Partizanu, v
Z Rusi v Poreču
Zagreb k Medveščaku, znova k Olimpiji in v Celje. Bil sem tudi na Bledu, pol leta v ZDA v 3. profesionalni ligi. Igral sem še pri Slaviji, pa spet za Medveščak, za konec kariere še za Maribor. Zadnja štiri leta sem trener v Celju.
Nekoč zelo priljubljena košarka se v Celju postavlja na noge. Še bolj so bile gledane hokejske tekme, toda članske ...
To je želja vseh nas, torej da bi člansko moštvo igralo že jutri. Toda vsi vemo, v kakšnem času živimo. Ne bom napovedoval letnice, ko bomo lahko v Celju znova spremljali člansko ligo. Vsekakor pa si želim, da bi to bilo že v naslednji sezoni.
Kot selektor ste zelo uspešni na čelu naše reprezentance v inline hokeju. Na SP v Nemčiji ste osvojili celo četrto mesto, v četrtfinalu ste ugnali Švedsko .
Košarkarji Zlatoroga so se prvič v pripravljalnem obdobju predstavili domačemu občinstvu. Na sedmi prijateljski tekmi so z 88:84 premagali Levice iz Češke.
To je bila druga zmaga varovancev trenerja Miloša Šporarja. Napredek v igri je že viden, čeprav so se proti Levicam znova pojavljale številne napake, kar pa je za to pripravljalno obdobje normalno. Do začetka sezone (20. oktobra doma z Elektro) je še več kot dovolj časa. V dresu Levic smo v laških Treh lilijah lahko videli Saliha Nuhanoviča (13 točk), bivšega člana Ele-ktre in Zlatoroga, in Sinišo Bilića (12), ki je prav tako igral v Šoštanju. Za Zlatorog je 15 točk vpisal Luka Lapornik, 13 Saša Mučič, 12 pa Daniel Vujasinovič.
»Odkrito oziroma pošteno moram povedati, da se z rezultati v pripravljalnem obdobju ne obremenjujem. Mozaik želimo sestavljati počasi in ko bo najbolj potrebno, moramo biti pravi. Naša ekipa potrebuje čas in zaupanje. Tudi strpnosti ljudi okrog kluba. Verjamem, da bomo v novi sezoni prikazali zelo všečno košarko. Trenutno smo na dobri poti,« je dejal Miloš Šporar in zatem naredil primerjavo zadnje tekme s preteklimi: »Vsekakor je viden napredek, vendar pa ne velik. Po vsakem ciklusu treningov odigramo tekmo ali dve in posledično naredimo premik naprej. Ne smemo pozabiti, da smo vse tekme odigrali brez organizatorja igre, novinca Damirja Miljkovića. Organizatorja sta bila Miha Lapornik in Mitja Nikolič Smrdelj, ki sta vlogi odlično opravila.« Damir Miljković, ki bo zasedel tako pozicijo ena kot dve, ima težave s prepono, zato s kon-dicijskim trenerjem Pavlijem Ojsterškom dela po posebnem programu. Laščani se bodo konec tedna v Poreču pomerili s tremi ruskimi ekipami.
MITJA KNEZ
Okrušen hrustanec v komolcu
Za atletinjo celjskega Kladivarja Marino Tomič (operacija kolena) se bo »pod nož« odpravila njena klubska kolegica Martina Ratej.
Naši rekorderki v metu kopja bodo operirali desni komolec. Za poseg se je odločila zato, da bo lahko normalno krenila v naslednjo sezono. Ob določenih gibih čuti bolečino v desni roki, s katero meče kopje. Preiskave so pokazale, da je v komolčnem sklepu okrušen hrustanec in naslednje leto bi se bolečine seveda ponavljale. V času okrevanja se bo Martina posvečala fizični pripravi, desna roka pa bo morala nekaj časa mirovati.
DŠ
WWW.CINKARNA.5
cc
CINKARNA
Kajakaši ekipno drugi
Pretekli vikend je KZS na reki Soči v Solkanu organizirala še zadnjo večjo tekmo letošnje kajakaške sezone, odprto državno člansko prvenstvo v slalomu.
Med kajakaši je nastopilo kar 56 tekmovalcev. Zmagal je Peter Kauzer, drugi je bil Martin Albreht, tretji pa član KKK NIVO Celje Simon Brus. Martin Srabotnik je osvojil 7., Vid Karner 9., Aleš Kuder 26. in Nejc Konda 27. mesto. V moštvenih vožnjah 3xK-1 so zmagali predstavniki Tacna, drugi so bili Celjani (Brus, Srabotnik, Karner), tretji pa tekmovalci Soških elektrarn. Pri kaja-kašicah je bila Janja Srabotnik osma, med kanuisti pa Blaž Zupan 15.
DŠ
Rok Rojšek
Inline hokej je v Sloveniji razširjen, ni pa toliko znan. Letos smo dosegli največji uspeh, uvrstili smo se v polfinale svetovnega prvenstva. V naši selekciji so najboljši z ledenih ploskev, v napadu sta igrala denimo Rok Tičar in Robert Sabolič.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Glavni pokrovitelj
AD KLADIVAR Celje
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, 9. krog: Koper - Celje 1:0 (0:0); Čadikovski (60), Rudar - Gorica 2:2 (1:1); Pod-logar (9), Bratanovič (81); Ve-trih (22), Žigon (80), Aluminij
-	Maribor 1:5 (1:2), Triglav
-	Olimpija 0:3 (0:1), Domžale
-	Mura 0:2 (0:2).
2.	SL, 7. krog: Radomlje
-	Šampion 2:0 (1:0), Dravinja
-	Dob 0:4 (0:3), Šmartno 1928
-	Šenčur 2:3 (2:1); Ristovski (11), Čirič (45). Vrstni red: Krka 19, Zavrč 15, Dob, Šenčur 13, Šampion 10, Šmartno 9, Krško, Radomlje 6, Bela krajina 5, Dravinja 2.
3.	SL - vzhod, 4. krog: Šmarje - Malečnik 5:2 (2:0); Drofenik (2), Asllanaj (39, 49, 76), Neskič (78), Kovinar
-	Rakičan 0:2 (0:1), Beltinci
-	Zreče 0:0.. Vrstni red: Ver-žej 12, Tromejnik, Dravograd 9, Beltinci, Rakičan, Zreče 7, Ljutomer 6, Šmarje 5, Odran-ci, Bistrica, Čarda 4, Grad, Malečnik 3, Kovinar 0.
Štajerska liga, 4. krog: Šoštanj - Slovenj Gradec 3:0 (2:0); Šmon (20), Rednak (38, 88), Žalec - Šentjur 2:1 (1:1); Brglez (3), Nakič (67); Matuš (33). Vrstni red: Šoštanj 12, Pohorje 9, Pesnica 8, Peca 7, Šentjur, Radlje, Žalec 6, Paloma, Slovenj Gradec 4, Lenart, Marles hiše 3, Tezno 1.
MČL, MNZ Celje, 4. krog: Rogaška - Krško B 0:2 (0:1), Kozje - Radeče 1:1 (1:1); Novak (13); Davidovič (40-11 m), Pivo-var Laško - Mons Claudius 0:7 (0:1); Močnik (38), Poredski (50), Zupanič (59), Peer (69), Mikša (71, 83), Krivec (88).
Vrstni red: Krško B 9, Mons Claudius 8, Rogaška, Kozje 5, Vojnik 3, Radeče 2, Pivovar 0.
MALI NOGOMET
1. SL, 1. krog: Nazarje - Litija 2:2 (0:1); Hren (32), V. Kugler (39), Oplast - Dobovec 5:5 (2:2); Rusmir (2), Uršič (9-ag), Repinc (24), Vojsk (24), Vrabel (35).
ROKOMET
1. SL, 2. krog: Cimos - Celje Pivovarna Laško 30:30 (17:14); Brumen 9, Manojlović 7; Žvižej 10, Marguč 7, Lekai, Toskić 5, Mlakar, Skube, Zele-nović 1. Vrstni red: Gorenje 40, Ribnica, Celje 3-1, Maribor, Izola, Trimo, Sevnica, Krka 22, Krško, Cimos 1-3, Ormož, Sviš 0-4.
1. SL (ž), 1. krog: Celje Celjske mesnine - Krka 31:35 (13:19), Zagorje - Žalec 27:20 (9:10), Ptuj - Veplas Velenje 34:33 (17:16). (MiK)
Sreda, 19. 9.
NOGOMET
Pokal NZS, osmina finala, Dobrovo v Brdih: Brda - Celje, Kidričevo: Aluminij - Rudar (16).
Pokal MNZ, MČL Celje, 2. krog: Krško - Šoštanj, Šmartno 1928 - Šampion, Zreče
-	Mons Claudius, Šmarje
-	Dravinja (16.30).
ROKOMET
Pokal RZS, šestnajstina finala: Sežana - Celje Pivovarna Laško, Ribnica - Gorenje (19).
14
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Živahno grajsko vzdušje
Ob občinskem prazniku Braslovč smo obiskali grad Žovnek v Podvrhu
Občina Braslovče praznuje občinski praznik v septembru, kot spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140.
V počastitev občinskega praznika bodo v petek pripravili slavnostno sejo občinskega sveta v Kulturnem domu Letuš, na kateri bodo podelili občinska priznanja. Zlato plaketo z zlatim cekinom bo prejelo Turistično društvo Braslovče, srebrno plaketo s srebrnim cekinom Anton Urankar, bronasto plaketo z bronastim cekinom Anica Kotnik in častna znaka Milka Povše ter Anka Trogar.
Obiskovalci lahko z gradu Žovnek vidijo Žovneško jezero in Spodnjo Savinjsko dolino, medtem ko ob lepem vremenu pogled seže celo do Celja.
Podvrh je razpotegnjeno naselje, ki je med obiskovalci znano predvsem po gradu Žovnek, ki kraljuje na vzpetini nad Žovneškim jezerom. Kljub temu, da je grad gospoda zapustila že pred dvesto leti in da od njega ni ostalo nič drugega kot ruševine, še vedno živi. Največ zaslug za to ima Kulturnozgodovinsko društvo Žovnek, ki ga obnavlja že vrsto let. Redni obiskovalci so z vsakim obiskom bolj navdušeni, saj grad iz kupa sesutega kamenja počasi dobiva svojo prvotno obliko.
Ideja o obnovi se je porodila pred dvajsetimi leti, ko je sedanji predsednik Kulturnozgodovinskega društva Žovnek Franci Kralj svojo ženo odpeljal na zimski sprehod na grad. Srečala sta domačina, ki je Kralju stopil na žulj, ko je med pogovorom izjavil, da je grad obsojen na propad. Bra-slovčani so kmalu zatem ustanovili Kulturnozgodovinsko
društvo Žovnek in začeli počasi obnavljati grad na podlagi smernic in strokovnih rešitev zavoda za varovanje kulturne dediščine.
Nikoli končana zgodba
Ekipa prostovoljcev, ki se je z leti počasi večala, še danes vsako nedeljsko dopoldne obnavlja grad, pri čemer zahtevnejše posege, ki jih sami ne zmorejo, prepustijo profesionalnim izvajalcem. »Rešiti želimo kulturno dediščino, ki se je pred našim posredovanjem praktično se-sipala. Naš cilj ni hitra obnova gradu, saj se zavedamo, da je to nikoli dokončana zgodba. Veseli nas, da so tudi mladi zainteresirani za obnovo, kar pomeni, da se bo še nadaljevala,« je na delovni akciji v nedeljo dopoldne povedal član društva Iztok Omladič, ki je z županom Branimirjem Strojan-škom in s predsednikom društva Francijem Kraljem reden udeleženec akcij.
Pisana druščina ljubiteljev zgodovine se namreč zaveda, da je grad Žovnek najpomembnejša srednjeveška kulturna dediščina ne samo v občini Braslovče, temveč tudi v Savinjski dolini. Njegovo bistvo nista obzidje in zgradba, ampak zgodba, ki se skriva za tem. Žovneški gospodje so bili namreč predhodniki celjskih knezov. Leta 1333 so Žovne-ški po odkupu druge polovice mesta Celja svoje upravno središče in bivališče preselili prav tja. Na Žovneškem gradu je celo umrl mož Veronike Dese-niške, knez Friderik II. Celjski, ki je stara leta preživel prav na gradu, kamor je prinesel veliko dragocenosti.
Streha na stolp
Braslovčani se zavedajo, da je čar gradu prav v tem, da najbrž ne bo nikoli povsem obnovljen. Kljub temu so si pri obnovi postavili določene mejnike. Za naslednje leto imajo v načrtu, da bi največji
in najbolje ohranjen stolp dobil streho. Problem pri obnovi so finančna sredstva, saj so namreč vrsto let grad obnavljali brez kakršne koli finančne podpore, v zadnjih letih pa sredstva v proračunu zagotovi tudi Občina Braslovče. Upajo, da se bodo v prihodnje uspešno prijavili na kakšen razpis, kjer bodo dobili evropska sredstva, ki bi jim olajšala delo.
Obnovljen grad bi tako lahko bil privlačno prizorišče marsikaterega dogodka. Pred leti je bila na njem že prva predstava, v kateri so nastopili celjski dijaki. Tradicionalne prireditve še ni, ker je dostop do gradu otežen, prav tako tam ni urejena osnovna komunalna infrastruktura. Varnost obiskovalcev je ena največjih ovir pri organizaciji kakšnega večjega dogodka. Vedno več pohodni-kov, ki se ustavijo na gradu, pa so po besedah župana spodbuda za nadaljnje delo.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Predsednik društva Franci Kralj (levo), župan Branimir Strojanšek in Iztok Omladič na nedeljski delovni akciji, ko vedno znova zavihajo rokave in s tem prispevajo vsak svoj delček v mozaiku obnove gradu.
Za ribogojnico Pri Mlinarju skrbi vsa družina, med drugim tudi sin Luka Hribernik.
Marko Hrovat je upravljavec ribogojnice ob Žovneškem jezeru vse od leta 1984, ko je bdel nad njo še Hmezad.
V Podvrhu ne manjka rib
Pod vzpetino, na kateri je grad Žovnek, je Žovneško jezero, ki je nastalo konec 70. let prejšnjega stoletja z zajezitvijo potoka Trnavca, na katerem naj bi bil že v času Žovneških grajski mlin. Jezero, iz katerega pozimi izpraznijo vodo, služi za zadrževanje hudournih voda in namakanje.
Neposredno ob potoku Trnavca, kjer je nekoč stal grajski mlin, danes stoji ribogojnica Pri Mlinarju. Po pripovedovanju domačinov naj bi že v času Žovneških v Trnavci gojili postrvi. Pred sedemnajstimi leti je tradicijo ponovno obudila družina Hribernik, ki v hudourniškem potoku s stalno temperaturo med 8 in 10 stopinj goji šarenke.
Nedaleč stran, kjer se Trnavca izlije v Žovneško jezero, je v Podvrhu še ena ribogojnica. Njen upravljavec, ki skrbi tudi za ribji živelj je Marko Hrovat. Večino rib iz ribogojnice kupujejo ribiške družine in jih nato vlagajo v ribnike in jezera. Preostali del je namenjen ohranjanju naravnih vrst, saj je marsikje okolje že tako osiromašeno, da se ribe ne morejo več drstiti.
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
15
Turistične razglednice Nazarij
Včeraj zvečer so v Nazarjah na slavnostni seji občinskega sveta podelili več priznanj za uspešno in prizadevno delo. Najvišje priznanje, zlati grb Občine Nazarje, je prejela Vanja Hohbauer za neutrudno delo v različnih društvih, predvsem pa na turističnem področju. Prejemniki srebrnega grba so Dušan Bastl, Jožef Kavtičnik, Katja Gruber, Štefan Turk in Ana Škotnik. Bronasti grb so podelili Jožetu Robidi in Simonu Podkrižniku, županja Majda Podkrižnik pa je s priznanjem nagradila ekipo Planinskega društva Nazarje, Blaža Robido, Lariso Kotnik, Manjo Vačovnik, Marijo Drofelnik, Boštjana Gorjupa ter krajane iz Rovta pod Menino. Posebno priznanje je prejel Peter Prislan.
Nazarje poznamo kot industrijski kraj, kjer v zadnjem času vse več pozornosti namenjajo turističnim točkam
Nazarje, središče istoimenske občine, so še eden od zgornjesavinjskih krajev z bogato zgodovino, čeprav so bile pred drugo svetovno vojno precej neznaten zaselek ob sotočju Savinje in Drete. Ime so dobile po cerkvi Marije Nazaret.
Na tem delu je stalo le nekaj hiš, ki so se prištevale k Žlabru. Večji razvoj kraja se je začel s postavitvijo prve industrijske žage leta 1901, ki je bila zametek razvite lesne industrije, po drugi svetovni vojni pa so nastajali še drugi industrijski obrati, s katerimi se je začelo hitro priseljevanje večjega števila prebivalcev.
Potem je kraj dolga leta veljal za največje industrijsko središče. Življenje in ton so mu dajali lesarski gigant Glin, Elkroj in BSH. Po osamosvojitvi Slovenije je bil Glin med prvimi večjimi družbami, ki so klonile. Pred leti mu je sledil Elkroj. Povsem drugačen je položaj BSH Hišnih aparatov, podjetja, ki danes sodi med najbolj uspešne družbe in je tudi največji zaposlovalec v dolini. Prostor za industrijo, predvsem manjša podjetja, so pred leti uredili v industrijski coni na Prihovi.
Če smo Nazarje v preteklosti poznali predvsem kot industrijski kraj, danes vse več pozornosti namenjajo tudi turističnemu delu oziroma opozarjanju na znamenitosti, ki jih v Nazarjah ni malo. Resda so še vedno ponosni na zgodovino, velikokrat omenjajo lesarstvo, vendar skušajo v kraj privabiti različne obiskovalce.
URŠKA SELIŠNIK
Bohačev toplar
V središču Nazarij, pred Bohačevo gostilno, stoji velik dvojni
kozolec - Bohačev toplar.
Po letu 1874 ga je dal postaviti njegov tedanji lastnik, trgovec in gostilničar Anton Turnšek, po domače Bohač. Pozidali so ga furlanski zidarji, ki so od sredine 19. stoletja na Štajerskem gradili predvsem na bogatih kmetijah. Kozolec uvrščamo med po-
membnejše gospodarske stavbe na Slovenskem. Po svoji zasnovi in podobi predstavlja arhitekturno posebnost tako v Zgornji Savinjski dolini kot tudi v širši regiji. Obe čelni steni sta v celoti zidani, pobeljeni z apnenim beležem in v treh ravneh okrašeni z
opečnimi prezračevalnimi linami. Vmesni štirje nosilni stebri in podporne ročice so izdelani iz hrastovega lesa. Po izgubi svoje funkcije je kozolec propadal, postal je odlagališče stare krame, dokler ga ni odkupila Občina Nazarje, ga popolnoma obnovila in mu namenila nove vsebine. V pritličju kozolca so uredili kmečko tržnico, kjer vsako soboto domačini ponuja-
Bohačev toplar v središču Nazarij ponuja številne možnosti za družabne stike.
jo dobrote s kmetij, hkrati pa daje kraju nov družabni utrip. Dogajanje na tržnici večkrat obogatijo s posebnimi predstavitvami, prikazi ali nastopi. Tla kozolca so delno tlakovana s porfirjem, položenim na betonsko ploščo, ki sicer služi tudi kot temelj sicer precej nestabilne konstrukcije kozolca.
V prvem nadstropju - »gu-mnem« - kamor vodijo na novo zasnovane stopnice, je urejen stalnim razstavam namenjen prostor. Zdaj je na ogled razstava Nazarje skozi čas. Izkoriščena je tudi podstreha kozolca, ki je namenjena občasnim in večjim razstavam. Oba razstavna prostora sta seveda opremljena z razstavnimi vitrinami, s panoji ter z izbrano osvetlitvijo.
Vsi posegi v kozolec ter njegovi elementi so zasnovani tako, da je zagotovljena celostna podoba objekta in posameznih prostorov, z vsem spoštovanjem do kozolca kot dela slovenske kulturne dediščine. Tudi zato danes predstavlja Bohačev toplar pomemben kulturni spomenik kraja. Dogajanje so obogatili s pomočjo projekta Dobimo se na tržnici.
Med orumenelimi listi
Posebna znamenitost Nazarij je samostanska knjižnica v Frančiškanskem samostanu Nazarje.
V samostanu je bila leta 1752 ustanovljena tudi knjižnica, ki je bila med drugo svetovno vojno, leta 1944, skupaj s samostanom precej poškodovana. Ob tem je bil uničen dobršen del dragocenih knjig, ostale pa so bile več desetletij neustrezno hranjene. Nekaj knjig se je ohranilo in so dobile mesto v prenovljeni samostanski knjižnici v vzhodnem delu samostana.
Knjižnica se ponaša z nekaterimi redkimi eksponati: z rokopisi na pergamentu iz 11. in 12. stoletja, s prevodom evangelijev Primoža Trubarja iz leta 1557 in z dvema Dalmatinovima Biblijama iz leta 1584. Zbirka je odprta za javnost.
Grajska gospoda
Na sotočju Savinje in Drete v Nazarjah stoji grad Vrbovec, ki ga mnogi štejejo za najpomembnejši spomenik posvetne srednjeveške arhitekture v Zgornji Savinjski dolini.
Domnevno je stal že v 12. stoletju, prva pisna omemba gradu v virih pa je iz leta 1248. V listinah se omenja z nemškim imenom Altenburg (Altemburch, Altenberch, Altenwurch ...). Slovensko ime Vrbovec se je uveljavilo, ker je grad stal sredi vrbovja, ki je obraščalo bregove obeh rek.
Grad Vrbovec se ponaša z bogato zgodovino, med drugim je bil tudi v lasti Celjskih grofov. Danes je ena privlačnejših in zanimivejših turističnih točk v Zgornji Savinjski dolini. Grad, ki je v večinski lasti občine, služi kot sedež številnim lokalnim podjetjem in ustanovam, med njimi Občini Nazarje, Zavodu za gozdove RS, OE Nazarje in uredništvu lokalnega časopisa Savinjske novice. V gradu je tudi poročna dvorana, od leta 2001 lahko obiskovalci obiščejo muzej gozdarstva in lesarstva ali se okrepčajo v restavraciji Grad Vrbovec.
Najbolj številni obiskovalci muzeja so otroci.
V muzeju lesarjev
Muzej gozdarstva in lesarstva, ki je prevzel skrb za zaščito premične kulturne dediščine gozdarstva in lesarstva, je edini tovrstni muzej v Sloveniji.
Muzej Vrbovec ponuja na ogled dediščino gozdarstva in lesarstva, dveh panog, ki sta v preteklosti odločilno vplivali na gospodarski razvoj Zgornje Savinjske doline in zaznamovali življenje njenih prebivalcev. »Muzejska zbirka obiskovalce seznani z delom in življenjem savinjskih >olcerjev<, popelje nas v čas starih načinov sečnje, spravila lesa po rižah in plavljenja. Poudarjena je vloga >furmanov<, ki so jo imeli pri spravilu in prevozu lesa. Prikazane so tudi spremembe v gozdarstvu po drugi svetovni vojni, ko so v dolini začeli graditi žičnice in gozdne ceste ter uvajati moderno mehanizacijo,« je
opisovala direktorica Barbara Šoster Rutar.
V zadnjem času skušajo dogajanje v muzeju obogatiti, predvsem pa pritegniti večje število obiskovalcev z organizacijo praznovanja rojstnih dni za otroke. »Pripravljamo zabavno, pustolovsko in nepozabno praznovanje,« pravi Šoster Rutarjeva. Mlajši sla-vljenci lahko izbirajo med tremi programi praznovanj. Vsak program vključuje gledališko predstavo, ki ji sledi pustolovščina v notranjosti muzeja ali okolici gradu Vrbovec in se navezuje na predstavo. »V bistvu smo lahko zadovoljni z obiskom, ki je v našem muzeju neka stalnica. K nam prihajajo večinoma skupine iz šol in reči moram, da so otroci navdušeni nad videnim. Seveda imamo še kar precejšnjo tržno nišo, saj je v strukturi naših gostov samo desetina individualnih obiskovalcev.«
Muzejska zbirka se posveča še razvoju žagarstva, od ročnega razreza lesa do razvoja vodnih žag venecijank, dotakne pa se tudi razvoja splavarstva. Prav tako nam približa razvoj mizarstva in tesarstva v dolini. Poseben del razstave je posvečen razvoju lesne industrije, ki ima še danes pomembno vlogo v Zgornji Savinjski dolini.
16
ZA ZDRAVJE
NOVI TEDNIK
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
w
H ■	É ■	■ V ■ ■
Živeti v tišini
Letošnji mednarodni dan gluhih s sloganom Dajem ti roko - v pomoč
Konec tedna bo minil v znamenju mednarodnega dneva gluhih in naglušnih. Kot opozarjajo, je ta vrsta invalidnosti v Sloveniji marsikdaj še vedno tabu. Težavam gluhih in naglušnih ne prisluhne niti država.
Aleš Peperko je zaradi ošpic oglušel, ko je bil star dve leti. Gluhota ga ni ovirala pri nabiranju znanja, izšolal se je za zlatarja in našel zaposlitev v Zlatarni Celje. Je predsednik Društva gluhih in naglušnih Celje, ki skrbi za dobrobit članov iz 20 občin v regiji. Ob tem je aktiven še v številnih društvih, zvezah in organizacijah tako v Sloveniji kot tujini in s svojim delovanjem in življenjem zagotovo predstavlja vzor in motivacijo za gluhe in naglušne. »Čeprav sem gluh, mi nič ne manjka, lahko počnem karkoli, le letala ne morem pilotirati,« na naše vprašanje, kako se spopada s svetom, zapiše Peperko in zraven prida smeška. Razlaga, da je pri vsakdanjih opravilih popolnoma samostojen, kuha, vozi avtomobil, zjutraj ga zbudi posebna svetlobna budilka, na zvonjenje pri vratih ga prav
Aleš Peperko pravi, da je ena večjih težav gluhih neinformiranost. Radia ne morejo poslušati, zato informacije črpajo iz časopisov, z interneta in s televizije. Podnapisi informativnih oddaj, slovenskih filmov ter še nekaterih vsebin na nacionalni televiziji so dostopni na tele-tekstu, v predvolilnem času je vsebina tolmačena v znakovni jezik, a kot poudarja Peperko, tako na majhno, da je komaj vidna. Ob tem se boji, da bo napovedano znižanje RTV-prispevka negativno vplivalo na tolmačenje in podpisovanje vsebin. »Komercialne televizije, kjer je večina zanimivih vsebin, medtem podnapisov sploh nimajo,« dodaja Peperko.
Aleš Peperko je vodenje Društva gluhih in naglušnih Celje prevzel leta 1997. (Foto: osebni arhiv)
Po Peperkovih besedah sta pri odnosu slišečih do gluhih in naglušnih najpomembnejša spoštovanje in potrpežljivost. »Če nas slišeča oseba ne razume, naj nas brez strahu prosi za ponovitev izrečenega ali pokazanega. Ko govorijo z nami, morajo govoriti razločno in počasi, naravno in jasno. Da lahko beremo z ustnic, mora biti oseba tudi z obrazom obrnjena proti gluhi ali naglušni osebi. Če komunikacija vseeno ne steče, sta še vedno na voljo papir in svinčnik.«
tako opozorijo posebni signali. Tudi telefon lahko uporablja, saj piše sporočila, in tudi sicer poudarja, da je razvoj tehnologije še kako dobrodošel za gluhe in naglušne, saj omogoča lažjo povezanost s svetom, med drugim z uporabo vide-otelefonije.
Nizka izobrazba in velika brezposelnost
A vse le ni tako rožnato. Pe-perko priznava, da je spopadanje z gluhoto in naglušnostjo odvisno od posameznika in
da se številni gluhi in naglušni ljudje počutijo odrinjeni na rob družbe. Predvsem zaradi
Gluhi in naglušni vsako leto septembra obeležijo svoj dan, ki ga med drugim izkoristijo, da širšo javnost opozorijo nase in na težave, s katerimi se srečujejo vsakodnevno. Letošnji mednarodni dan gluhih in naglušnih bodo obeležili to soboto, 22. septembra, v Krškem. Dan bo v znamenju gesla Dajem ti roko - v pomoč.
bvescenost
95.1 i 95.9 i 100.3 i 90.6 MHz www.radiocelj6.com
Gluhe in naglušne osebe se sporazumevajo z znakovnim jezikom, ki je ma-terni jezik gluhih. Ima drugačno slovnico kot govorni jezik ter enoročno abecedo. Temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanja telesa. Kretenj je, kot pravi Peperko, dovolj za komunikacijo med gluhimi, težave pa se pojavijo pri bolj kompleksnih besedah, kot so na primer strokovni izrazi, zanje uporabijo enoročno abecedo. Znakovnega jezika se je mogoče naučiti v društvih gluhih in naglušnih, v zadnjih letih pa tudi s pomočjo svetovnega spleta.
politike. »Naša država nam ne prisluhne. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije si že 40 let zaman prizadeva, da bi država izgubo sluha priznala kot stoodstotno invalidnost, kot je to urejeno v tujini. Potem bi bilo marsikaj lažje,« poudarja. Po njegovih besedah so gluhi in naglušni mnogokrat prikrajšani za šolanje, saj v vseh izobraževalnih ustanovah zanje nimajo prilagojenih programov oziroma jim vse učne snovi ne podajo v pisni obliki. Večina ljudi z okvaro sluha ima komaj osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo, nekateri nimajo dokončane niti osnovne šole. Posledično te osebe zasedajo slabo plačana delovna mesta, kar se odraža v slabem socialnem položaju in celo revščini. Prav tako gluhe in naglušne osebe sodijo med težje zapo-sljive skupine, brezposelnost
med njimi je tako izjemno pereč problem.
Peperko ob tem poudarja, da se številne gluhe in naglušne osebe spopadajo še s prezirom slišečih. »Večna slišečih ne pozna gluhote in misli, da se ne znamo pogovarjati. Tako ne pristopijo do nas, nas ne ogovorijo, zaradi česar se večkrat počutimo odrinjene, izobčene. Marsikdo med nami tudi ne upa spregovoriti, ker se boji, da se mu bodo slišeči smejali zaradi glasu,« razlaga predsednik celjskega društva in ob tem opozarja, da je gluhota med Slovenci še vedno nekakšen tabu in stigma. In
prav rušenju teh tabujev je med drugim namenjen mednarodni dan gluhih in naglušnih.
Naglušnost delimo v več stopenj, odvisno od odstotka izgube sluha. Ob tem je dobro vedeti, da vsak slušni aparat ne pomaga vsakomur. Tisti, ki želijo in potrebujejo slušni aparat, morajo na pregled in nato skupaj z akustikom določijo potrebno kakovost aparata, s katerim bo dosežen ustrezen slušno-rehabilitacijski učinek.
Z Zaupanjem do dela
Gluhe in naglušne osebe ter njihovi svojci s Celjskega so združeni v Društvo gluhih in naglušnih Celje, ki je bilo ustanovljeno leta 1948.
Po besedah sekretarke v društvu Tanje Đaković društvo šteje 118 gluhih in 230 naglušnih oseb, eno gluho in slepo osebo ter še 202 podporna člana. V društvu najdejo številne aktivnosti, kot so predavanja, usposabljanja, tečaji, okrogle mize, praznovanja in izleti, vse pa temeljijo na izboljšanju kakovosti življenja gluhih in naglušnih, oblikovanju njihove samopodobe ter preprečevanju socialne izključenosti. Prav tako se društvo bori za pravice gluhih in naglušnih ter člane osvešča o njihovih pravicah, ob tem pa se trudi tovrstno invalidnost približati in predstaviti širši javnosti.
Društvo gluhih in naglušnih Celje je sicer edino med trinajstimi regijskimi društvi v Sloveniji, ki je ustanovitelj in lastnik invalidskega podjetja za zaključna gradbena in obrtna dela, imenovanega Zaupanje. Ukvarja se s slikopleskarskimi, keramičarskimi, parketarskimi in fasaderskimi deli, redno pa zaposluje devet ljudi. Kot pravi Đakovićeva, so med njimi trije gluhi delavci in en naglušen.
ALI STE VEDELI?
NAS NASVET
Vas muči prehlad?
Ko se poslavlja poletje in se temperature hitro precej spustijo, marsikdo podleže prehladu. Zanj sta značilno smrkanje in kašljanje, včasih tudi boleče grlo.
Prehlade povzročajo različne vrste virusov, najpogosteje pa se pojavljajo jeseni in pozimi, tudi prehodna obdobja niso izjema, zato ni čudno, če vas je v teh dneh ujel prehlad. Prehladi so precej pogosti prav ob koncu dopustov in ob začetku šole, saj sta olajšana prenos in izmenjava mikroorganizmov. Ob hladnejših dneh se ob tem več zadržujemo v zaprtih prostorih, marsikdo ob hladnih jutrih in večerih še vedno vztraja v kratkih rokavih. Zdravniki tako svetujejo, da se v teh tednih oblačite po plasteh, saj se lahko tako hitro prilagodite trenutnim vremenskim razmeram in temperaturi, redno si umivajte roke, da čim bolj zmanjšate prenos mikroorganizmov, ne pozabite na zračenje prostorov, prav tako pa bodite telesno aktivni in se zdravo prehranjujte.
Slušne motnje so četrta najpogostejša kronična bolezen.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so od slušnih motenj pogostejša le še revmatična, kardiovaskularna in mentalna obolenja. Na svetu naj bi imelo več kot 42 milijonov ljudi, starejših od treh let, izgubo sluha večjo od 40 decibelov. Okvare sluha sicer naraščajo s starostjo.
Za debelost je »kriv« gen
Da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k razvoju debelosti kot drugi, je znano že dolgo, uspešen preboj na področju odkrivanja genskih osnov debelosti oziroma vitkosti pa je uspel slovenskemu znanstveniku Simonu Horvatu.
Ključ je, kot pravi, v genu deptor.
Profesor z ljubljanske biotehnične fakultete in iz Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu je kar 15 let na miših natančno preučeval genetsko osnovo vitkosti in debelosti. Odkril je gen deptor, ki se pri debelih miših značilno različno obnaša kot pri vitkih miših. Horvat je ob tem dokazal visoko povezavo med izražanjem gena deptor v maščobnem tkivu in debelostjo tudi pri človeku. Tako pravi, da bi na osnovi tega odkritja lahko razvili zdravilo za debelost, saj je »utišanje« deptorja v maščobnih celicah vodilo do manj nalaganja maščob. A, kot še dodaja, takojšnjih čudežev ni pričakovati. Tako debelim kot vitkim lju-
dem Horvat še vedno svetuje, da je primerno telesno težo najbolje doseči in vzdrževati z redno telesno aktivnostjo ter zdravo in uravnoteženo prehrano. Ob tem so zaskrbljujoči izsledki Svetovne zdravstvene organizacije, da ima 65 odstotkov Slovencev prekomerno telesno težo, kar nas med evropskimi državami uvršča na nezavidljivo sedmo mesto. Debelost je vedno večji problem zlasti med otroci in mladostniki.
HUJSANJE
8-1211
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01 /519 -35 P
www.pirnat.si
ft. Pimat d.o.a.. Razlagava 29, Maribor
ÏÎ
PONEDELJKOVO
DOPOLDNE
VSAK PONEDELJEK od 10.15 do 11.45
fitacJiras
NOVI TEDNIK
KRONIKA
17
Zdaj ovadena tudi zdravnica
Primer Kajtna dobiva nove razsežnosti
Izvedenka med zdravstvenimi kartoni
Pregledati bo morala vse podatke o pacientih, ki so imeli terapijo z dolantinom
Na sojenju celjskemu zdravniku Andreju Žmavcu zaradi neupravičene porabe močnega narkotika v celjskem zdravstvenem domu so v petek med drugim zaslišali medicinskega izvedenca in izvedenko ekonomske stroke, ki je pregledovala dokumentacijo o predpisovanju dolantina pacientom. A postopek postaja vse bolj napet, saj se že kažejo predlogi po dodatnih dopolnitvah mnenj glede tega, kakšni so učinki takšnega narkotika in komu vse so ga v obdobju, za katerega zlorabo očitajo Žmavcu, predpisovali.
Med zaslišanjem medicinskega izvedenca smo morali novinarji sodno dvorano zapustiti zaradi osebnih podatkov obtoženega, ki se nanašajo na njegovo zdravstveno stanje, čeprav je Žmavc sam javno povedal, da je narkotike jemal zaradi hudih bolečin v hrbtenici. Njegov zagovornik Marjan Feguš
predlaga dopolnitev mnenja oziroma novo izvedensko mnenje tujega strokovnjaka, saj menda izvedenčeve trditve o učinkih takšnega narkotika niso bile dovolj jasne. Izvedenka, ki je v petek pojasnjevala, kateremu zdravniku in kdaj je bil dolantin izdan iz varovanega sefa v zdravstvenem domu, pa bo morala v zdravstveni dom še enkrat. Pregledati bo morala popolnoma vse zdravstvene kartone pacientov, ki so v času, ko naj bi narkotik zdravnik neupravičeno porabil, jemali. Tako bodo lahko izračunali točno število ampul, ki naj bi jih porabil zdravnik. Kako bo ta pregled kartonov izvedljiv, še ni jasno, je povedala zdravnica, saj gre za več pacientov, ki so imeli takšno terapijo z narkotikom. Zato je sodnica nadaljevanje sojenja razpisala šele za konec novembra.
SŠol
Tragedija ga bo poslala za rešetke
Sodnik Marko Brišnik: »Zagotovo vam ni huje kot svojcem umrle.«
Očitno zgodbe o smrti Bojana Kajtne, ki je leta 2007 umrl pred vrati celjske urgence, še ne bo tako kmalu konec. Zatem ko so lani na deset mesecev zapora pogojno obsodili medicinsko sestro Darjo Šuper in tehnika Iztoka Žilavca, se bo morda zdaj morala vendarle zagovarjati še takrat dežurna zdravnica Andreja Strmčnik. Kar v pritožbi na izrečeno kazen Šuperjevi in Žilavcu jo je namreč ovadil odvetnik Boris Kmet.
Tako Kmet kot odvetnik Žilavca Damir Ivančič sta še vedno prepričana, da bi za smrt Kajtne morala odgovarjati Strmčnikova. Tožilstvo se menda zaenkrat še ni opredelilo do ovadbe, podane na tak način, jo bo pa moralo zagotovo preučiti. V sojenju Šuperjevi in Žilavcu je Strmčnikova tudi pričala, zato je vprašanje, kaj bi položaj priče v tem postopku pomenil zdaj, ko je hkrati tudi ovadena. Strmčni-kova za Kajtno naj ne bi vedela, ker je imela drugo delo v ambulanti, dokler ga niso ležečega na tleh opazili pred urgenco, takrat ga je odhitela oživljat, a neuspešno. Toda zagovornika obsojenih naj bi imela v rokah nov dokaz. Do njiju naj bi prispel dokument oziroma izvid enega od pacientov, ki je bil ravno takrat
V
S
Iztok Žilavec in Darja Šuper
v ambulanti. Strmčnikova je namreč na zaslišanju dejala, da je bil pacient nemiren in da je imela takrat veliko dela z njim, izvid, ki naj bi ga pridobili (menda anonimno) v odvetniški pisarni zagovornikov, pa naj bi dokazoval popolnoma drugače. Če je to res, bi lahko postopek dobil novo poglavje in epilog.
Pri tem je zanimivo, da tudi odvetnik svojcev pokojnega Kajtne Bojan Grubar glede odgovornosti zdravnice trdi enako. Že leta 2009 je v intervjuju za Novi tednik dejal: »Ves čas so ugotavljali odgovornost medicinske sestre in zdravstvenega tehnika. Oseb-
no menim - a ju ne zagovarjam - da bi državno tožilstvo moralo v prvi vrsti ugotavljati odgovornost nadrejenih. Ker je v zdravstvu zelo poudarjeno načelo subordinacije (celotna organizacija je grajena na razmerju doslednega spoštovanja odločitev nadrejenega oziroma na razmerju nadrejeni in podrejeni, op. p.), je nedvomno, da sestra ali tehnik nikakor ne moreta sama presojati, ali bosta sprejela v urgentni ambulanti paciente z napotnico ali brez nje. Mislim, da je bila preiskava preveč ozko usmerjena in da je takšna tudi obtožnica.«
SŠol
Sodni epilog na okrožnem sodišču je konec preteklega tedna dobila tragedija, ki se je oktobra leta 2009 zgodila na Kidričevi cesti v Celju. Branka Žnidarca, ki je močno pijan z dvakratno prekoračitvijo omejitve hitrosti (omejitev je 70 km/h) in s predrznim prehitevanjem trčil v 46-letno Sašo Preložnik, ki je umrla, je dobil tri leta in pet mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Žnidarec je sicer krivdo priznal sredi sojenja, zato sodnik ni več nadaljeval z dokaznim postopkom, ampak je proces končal z izrekom kazni, pri čemer je popolnoma sledil pre-
Branko Žnidarec je krivdo priznal.
dlogu tožilke Marinke Čakš. Priznanje krivde sredi procesa ni enako priznanju krivde na predobravnavnem naroku. Če bi Žnidarec krivdo priznal na začetku, bi mu na podlagi tega lahko izrekli nižjo kazen, vendar so nam tožilci ob začetku veljave te novosti v Zakonu o kazenskem postopku dali vedeti, da se zagotovo ne bi odločili za pogajanje v takih primerih cestnih tragedij, ki so se zgodili zaradi tako hudih kršitev. Je pa Čakševa za Žni-darca zaradi priznanja krivde svojo predlagano kazen le spustila za en mesec, prvotno je predvidevala tri leta in šest mesecev zapora. »Alkohol nikakor ne more biti olajševalna okoliščina, čeprav je bil zaradi njega bistveno zmanjšano prišteven. Vedel je, da se je
pripeljal z avtom v gostilne in da se bo moral od tam tudi odpeljati, a je vseeno pil,« je dejala v zaključnem govoru. Žnidarcu je brez dlake na jeziku nekaj stvari povedal tudi sodnik Marko Brišnik: »Res je, da ste dejanje obžalovali in da vam je hudo. Tudi prav je tako, ker odslej ne boste več vozili pijani, saj verjamem, da vas je to izučilo. Vendar vam zagotovo ni huje kot s svojcem pokojne.«
Žnidarcu so izrekli tudi stranski ukrep prepovedi vožnje za dve leti. Toda vozniško dovoljenje obsojeni zdaj že ima, saj je ukrep veljal v času tega kazenskega postopka, torej sta dve leti prepovedi vožnje že minili ...
SŠol
Foto: SHERPA
Naoljeni tatovi
V	Rogaški Slatini so pretekli teden nepridipravi iz enega od poslovnih prostorov odnesli kar 300 litrov jedilnega olja, iz ene od garaž v Topolšici pa 50 kilogramov moke.
V	Laškem je iz gostinskega lokala izginilo več različnih cigaret, v Trnovljah pri Celju pa je nekdo odpeljal kar celo vrtno sedežno garnituro. V Kidričevi ulici v Celju so tatovi iz delno ograjenih skladiščnih prostorov podjetij ukradli šest pnevmatik tovornih vozil, iz odklenjene kolesarnice stanovanjskega bloka v Kraigherjevi ulici pa je minuli teden izginilo moško gorsko kolo. Tudi te dni ni šlo brez tatvin nafte. Okoli 200 litrov je je nekdo iztočil iz tovornega vozila, parkiranega na delovišču v Šentjurju, ter okoli 80 litrov iz delovnega stroja v Ribarjevi ulici.

NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROCILNICA NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: :
: DATUM ROJSTVA:
: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
l/
PODPIS:	-
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
18
ZVESTI NAROČNIKI
NOVI TEDNIK
V tovarno je hodila zelo rada
Dopoldne je vprašala za službo, popoldne je bila že redno zaposlena
»Izjemno rada sem hodila v službo v tovarno Unior, čeprav je bila postavljena delovna norma. Odhajala sem z veseljem, z veseljem sem delala in še blizu je bilo,« se spominja dolgoletna naročnica Novega tednika Martina Šrekl iz Zreč. »Zdaj je v Uniorju moj sin, ki dela tam že osemintrideset let,« je zadovoljna prijazna gospa, ki je prijetna sogovornica.
Vso delovno dobo je bila v službi v Uniorju, najprej nekaj let v kovačiji, nato v službi kontrole, kjer so med drugim preverjali kakovost orodja za avtomobile. Vmes je bila desetletje doma zaradi majhnih otrok, saj vrtca v Zrečah takrat še ni bilo. Po desetletju se je nato znova oglasila v tovarni ter povprašala o možnosti, da bi jo ponovno zaposlili. »Takrat je bilo enostavno. Po deveti uri dopoldne sem se oglasila v tovarni, kjer je direktorja Osoleta zanimalo, kako sem se pri delu izkazala v preteklosti, ob pol enih popoldne sem bila ponovno redno zaposlena,« se spominja daleč nazaj, ko nezaposlenosti skoraj niso poznali. »Danes je za mlade težko,
služb zanje ni in preveč mladine je nezaposlene,« je bila kar malo žalostna čustvena gospa.
Bili smo bolj skromni
Po službi je hodila občasno s kolegicami še na delo h bližnjemu kmetu, kjer so dobile za protiuslugo različne pridelke. »Doma sem bila s kmetije ter navajena vsakega dela, zato mi ni bilo težko,« je še pobrskala po spominih, ko smo jo povprašali. Kljub vsemu so bili takrat težki in skromni časi, ko se je bilo treba zelo potruditi pri gradnji družinske hiše, ki sta jo zgradila s pokojnim možem. »Takrat še ni bilo betonskih mešalcev, za malto je bilo treba poskrbeti kar na roke, z lopatami. Šele pozneje, ko smo hišo razširili, smo lahko že uporabljali betonski mešalec. Tudi piva delavci takrat še niso pili, zanje smo odhajali k bližnjim kmetom po mošt, kot tukaj pravimo jabolčniku,« se spominja časov, ko so ljudje bili veliko bolj skromni.
V Zrečah, današnjem mestu, živi že šestdeset let. »Ko sem prišla v Zreče, nisem pričakovala, da se bo kraj tako razširil. Od današnje tovarne Comet ni
bilo skoraj nič, od tovarne Unior je bila le manjša kovačija in tam, kjer je danes zdravilišče, so bili njive in gozd,« pravi gospa, ki bo konec novembra stara 80 let. »Tega ne skrivam,« je še povedala, pa saj ji teh let niti ni videti. V pokoju je že od leta 1988, najprej je z veseljem popazila na male vnuke, ki so danes odrasli, zato ima že pravnuke. Prihodnji mesec se bo tako rodil že njen četrti pravnuk.
Prinesel ga je sin
Novi tednik jo spremlja že več kot štiri desetletja. »Spominjam se, da sem ga naročila, ko je bil sin v petem razredu osnovne šole in je iz šole prinesel naročilnico,« se je spomnila svojega začetka spremljanja Novega tednika. »Najprej ga dopoldne preberem jaz, zvečer ga komaj čaka snaha, ki je vzgojiteljica v Vojniku ter prej nima časa. Časopis je zanimiv, iz njega izveš, kaj se okoli dogaja,« meni naša dolgoletna naročnica, ki ostaja kljub lepim letom razmeroma dobrega zdravja, želi predvsem: »Da bi nam bog dal še zdravja.«
BRANE JERANKO
Znanilci jeseni pred Šreklovim domom v Zrečah. Pred njim dolgoletna naročnica Novega tednika Martina Šrekl.

živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
pizz&tia/
^V&vana/
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
<Ptikk
MARJAN TERŽAN, s.p.
fMLjrkJ ŒRVK
FLIkCA
——
avt(j)hiša škorjanec ÇKTA) KIA MOTORS
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-THERMANA. D.D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	Lai Thai. Tajska masaža Kenika Sripanha. s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00
5% popusta na storitve!
-	Lesoteka (bivši Lesni center Štaierles), Leveč 18, 3301 Petrov-če, 8% popust na letve, deske, trame in plohe ob predložitvi kartice.
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.. - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve.
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
APZ Celje na mednarodnem festivalu
V francoskem Attenschwillerju se je od 7. do 9. septembra odvijal mednarodni festival pevskih zborov Caelican-tus. Nastopili so pevski zbori iz Francije, Avstrije, Švice, Italije, Slovenijo pa je na festivalu zastopal APZ Celje pod vodstvom Sonje Čendak Pavlič.
37 pevk in pevcev APZ Celje se je v Franciji prvi večer predstavilo z bogatim programom slovenskih narodnih pesmi po izboru zborovodki-
nje Sonje Čendak Pavlič in navdušilo zbrano občinstvo. Za drugi festivalski dan pa je zborovodkinja izbrala pesmi različnih dežel, s katerimi je
ob spremljavi pianista Dejana Jakšiča APZ Celje navdušil občinstvo v dvorani v Saint-Louisu v francoski Alzaciji. Festival se je tudi letos tradicionalno zaključil z nastopom vseh zborov pri maši.
»Vsako srečanje Caelican-tusa je zgodba zase, ki ima nekaj stalnic: srečo ob snidenju, veliko prijateljstvo, toplino gostiteljev, ogromno petja, spoštljiv odnos do ljudske pesmi, pohvale za dobro izvedbo skladb in še bi lahko naštevala,« je po vrnitvi v Celje dejala zborovodkinja Sonja Čendak Pavlič. »Festival še zdaleč ni le množica nastopov, koncertov. Je druženje več sto pevcev, ki vsako z občutkom zapeto noto hvaležno in z vsem srcem toplo sprejmejo, poslušajo, pohvalijo.«
Caelicantus je festival, ki se odvija vsaki dve ali tri leta že od leta 1998, združuje pa pevske zbore iz alpskih dežel. Pričel se je na pobudo italijanskega pevskega zbora Fioccorosso iz Monze. Osnovna ideja je povezati alpske dežele, ki so jih v zgodovini tudi razdvajale vojne, v prijateljstvu, druženju, pesmi in izmenjavi kulturnih raznolikosti. Letos prvič je bil festival v Franciji, kjer so se kot organizatorji odlično izkazali člani moškega pevskega zbora Liederkranz iz Attenscwillerja. APZ Celje že od leta 1998 zastopa Slovenijo na tem festivalu.
Udeleženci so sklenili, da se naslednjič na festivalu Ca-elicantus srečajo leta 2015 v Celju, kjer bo za organizacijo poskrbel APZ Celje.
NG
Kmečke in konjeniške igre
V Tevčah pri Laškem smo imeli v zadnjih mesecih kar dve pomembni prireditvi.
Junija so bile druge kmečke igre, na katerih se je devet ekip pomerilo v košnji, grabljenju, vrtenju okoli kola in prenosu bal, molži, iskanju podkev z zavezanimi očmi, vožnji bal sena s samokol-nico po progi, slalomu z zavezanimi očmi okoli bal s tekmovalko v samokolnici, ki je usmerjala »voznika«, ter v jezdenju konja. Prva tri me-
sta so zasedle ekipe Velikih Grahovš, Društva podeželske mladine (DPM) Šentjur in DPM Kalobje. Dogajanje sta popestrili Vaška godba Vrh nad Laškim in razstava slik laškega fotografa Borisa Vrabca. Po končanih igrah je igral ansambel Pepelnjak.
V začetku septembra pa so bile desete konjeniške igre. Konjeniki so tekmovali v spretnostnih igrah s konji (kategoriji junior - do 14 let in senior - starejši od 14 let),
Slovo od neveste Eve
Zelo malo je danes ljudi v blokovskih naseljih, ki bi se tako razumeli, kot se stanovalci bloka ob Cesti na Roglo 17a v Zrečah.
V soboto, 25. avgusta, se je od stanovalcev poslovila nevesta Eva Kejžar. Z mamo sta pripravili pravo pogostitev pred stanovanjskim blokom za vse stanovalce bloka in tudi tiste, ki so prišli po nevesto skupaj z ženinom Robijem iz Metlike. Nekaj gostov se je pripeljalo z osebnimi avtomobili, nekaj pa z avtobusom, ki ga je spremljalo 12 motoristov. Ob spremljavi ansambla so se stanovalci in gostje nekaj časa zabavali, potem pa so gostje z ženinom in nevesto odšli na poročno slavje na Roglo. Pred odhodom se je v imenu stanovalcev z lepim
in ganljivim govorom poslovil Iztok Korošec. Stanovalci bloka 17a se nevesti Evi in njeni mami Zdenki za prijetno dru-
Ferličevi med najbolj inovativnimi
galopski dirki, vožnji dvov-preg (voznik s sopotnikom) in konjskem pullingu. V času iger so člani Likovnega društva Laško ustvarjali na temo konja in po končanih igrah svoja dela razstavili v društvenih prostorih na kozolcu. Dogajanje so popestrili člani Vaške pihalne godbe Vrh nad Laškim. Po končanih igrah je igral ansambel Okajeni muzikanti. Na obeh prireditvah je bil bogat srečelov.
STANKA HRASTNIK
ženje iskreno zahvaljujejo, nevesti in ženinu pa želijo vso srečo v življenju.
JOŽEJURC
Kmetija Danice Ferlič iz Zvodnega je v nagradni akciji S kmetije za vas osvojila tretje mesto. Namen akcije, ki so jo letos pripravili 17. zapovrstjo, je vzpodbuditi inovativnost in podjetnost na kmetijah in širši javnosti predstaviti kmetije s kakovostnimi izdelki in veliko domiselnosti pri ponudbi izdelkov in trženju. Letos je v akciji sodelovalo enajst uspešnih in urejenih kmetij iz cele Slovenije, priznanja pa so podelili v okviru kmetijskega sejma AGRA v Gornji Radgoni.
Danica Ferlič, ki se že vrsto let ukvarja z ribogojstvom in predelavo rib in poleg tega vodi učno kmetijo, je strokovno komisijo navdušila s pestro paleto izdelkov iz dimljene postrvi, s sodobnimi načini trženja, urejenostjo kmetije, predvsem pa z vedrim pristopom in veseljem do dela. Sveže očiščene postrvi, dimljene postrvi, okusen namaz iz dimljene postrvi in zelenjave, rulada iz dimljene postrvi ter narezki iz dimljenih postrvi predstavljajo pestro paleto izdelkov s kmetije. Posebnost so seveda dimljene ribe, saj jih dimijo na tradicionalen način, to je vroče dimljenje z bukovimi drvmi, ki dajo postrvim poseben okus.
Veliko pozornost namenjajo tudi kakovosti izdelkov, ki jo preverjajo in potrjujejo na raznih ocenjevanjih. V lanskem letu so na kmetijskem sejmu v Celovcu v Avstriji prejeli srebrno priznanje za dimljeno postrv ter bronasto za namaz iz dimljene postrvi. Danico z ribjimi izdelki najdete na lokalnih prireditvah v okolici Celja, prav tako v večjih trgovskih centrih, najbolj zagotovo pa jo najdete doma, kjer imajo urejen ličen prostor za prodajo in degusta-cijo. Precej izdelkov prodajo tudi preko spletne strani, svoje izdelke pa uspešno tržijo tako za poslovna darila kot tudi za pogostitve.
VESNA MIHALIČ
Danica Ferlič z možem ob podelitvi nagrade
Naročam CDU moja rožica skupine Modrijani po ceni 10 eur+poštnina
Ob naročilu vseh treh zgošienk darilo CD torbica.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Podpis:.
Kraj:_
Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje
20
0TR05KI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Poletje v plesnem
mednarodnem
utripu
Mladinski center Šentjur, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Kozjansko, je to poletje pripravil izmenjavo Art - Communication gate, ki jo je financirala Evropska unija iz programa Mladi v akciji. Tako so sredi avgusta v poljskem mestu Gubin poleg domačinov in Turkov plesali in muzicirali tudi Šentjurčani.
Vsak dan so bile glasbene, plesne in gledališke delavnice, ki so jih vodili mladi, zabavni in sproščeni, a zahtevni mentorji. Ob koncu izmenjave so namreč pripravili predstavo za prebivalce mesta Gubin, na kateri so predstavili tudi svoje države.
Medtem pa je Evropa migala tudi v Šentjurju. Pod okriljem projekta Omrežen.si in programa Mladi v akciji so uspešno izpeljal mladinsko
izmenjavo European move. Osrednja tema izmenjav konec avgusta sta bila predvsem ples in medvrstniško učenje. V Šentjurju so gostili dve desetini mladih iz Španije, Poljske in Romunije.
Na delavnicah so udeleženci drug drugega učili plesati flamenko, sodobni ples, ljudske plese ter se izpolnjevali v hip hopu. Na izmenjavi so bili tako profesionalni plesalci kot tudi popolni začetniki v plesu. Skupaj so pripravili tudi scenarij in koreografije za zaključno predstavo. Kot mentorja sta na delavnicah sodelovala tudi Katarina Ratej iz Šmarja pri Jelšah in Miha Poznič iz Celja, oba uveljavljena plesalca hip hopa. Obiskali so še plesno šolo Plesni val, v Rogaški Slatini so zaplesali pri kulturnem centru, v Šmarju
Šentjurčani so plesali in muzicirali tudi na Poljskem.
pa obiskali študente. Plesni nastop na trgu Leona Štu-klja v Mariboru pa je pod okriljem EPK žal preprečil močan naliv.
StO
Teden angleščine na OŠ Ljubečna
veli v šoli, niti malo ni bilo žal.
DAC
Živ žav v parku
8. septembra so v Mestnem parku v Celju pripravili festival zabave in smeha za otroke. To je bila že tretja prireditev, ki jo je Športno društvo Zmigaj se iz Celja pripravilo pod imenom KindyRoo dan otrok. Številni otroci in starši so se zabavali ob glasbi, delavnicah in igrah.
TC, foto: SB
VLADO KRESLIN
z Beltinško bando in Malimi bogovi
w
Po) mi pesem ...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
Vstopnice po le 19 € so na voljo samo' na'oglasnem oddelku ' Novega tednika in Radia Celje!
Zadnji teden počitnic nam je na Osnovni šoli Ljubečna ponovno uspelo izpeljati tečaj English in Action. Čeprav bi 24 učencev še vedno lahko uživalo v sončnih počitniških dopoldnevih, so vestno prihajali v šolo, kjer so v družbi prijazne Angleži-
Veselje v okolici Šentjurja
Konec avgusta so v Ci-tycentru Celje pripravili dobrodelni bazar. Na posebnih »humanitarnih stojnicah« so prodajali pisano poslikane nakupovalne vrečke, ki so jih ustvarili tretješolci celjskih osnovnih šol v okviru slikarskega natečaja Moja vesela nakupovalna vrečka.
Z zbranimi prostovoljnimi prispevki obiskovalcev za nakup pisanih vrečk in Citycen-trovo pomočjo so bila sredstva namenjena socialno ogroženi družini s tremi otroki iz okolice Šentjurja za nakup šolskih potrebščin. Težke bivalne in materialne razmere kažejo na izjemno stisko družine, zato je bila podarjena pomoč več kot dobrodošla.	US
nje Janet na drugačen, igriv in zabaven način obnavljali in poglabljali svoje znanje angleščine ter angleške kulture. Sodeč po nasmejanih obrazih na zaključni prireditvi in njihovih navdušenih izjavah, jim tega časa, ki so ga kljub počitnicam preži-

www.zabavazaotroke.si
sobota, 22. september 2012 ob 10.00
v mestnem središču »Na Zvezdi«.
Soustvarjalci projekta:
Vrtci, osnovne šole Celja in ostalih krajev ter srednje šole Celja. Vabljeni tudi v delavnice, ki bodo potekale na različnih lokacijah po mestu Celju od 9.00 do 11.30.
Pridružite se nam In postanite ambasador miru, saj danes potrebujemo sončne ljudi!
NOVI TEDNIK
STIRINOZCI
21
Alergije so pogoste tudi pri mačkah.
Nad alergije z elektrodami?
Če so pri ljudeh alergije vse pogostejše, velja podobno tudi za naše hišne ljubljenčke, ki imajo lahko zaradi različnih dejavnikov iz okolja številne težave. Veterinarji ugotavljajo, da lastniki najpogosteje pripeljejo svoje štirinožce k njim zaradi kožnih obolenj, med katerimi je največ alergij.
Gre za pordelo in srbečo in podobno, lahko tudi hra-
kožo, za različne rane, kraste po koži, povečano izpadanje dlake ali brezdlačna mesta, koža ima lahko neprijeten vonj ... Krive so lahko različne stvari v okolju, kot so hišni ali cvetni prah, tkanine
na ali piki pršic in bolh. »Pri alergijah gre za kombinacijo genetske predispozicije živali z okoljskimi dejavniki,« pravi doc. dr. Tina Kotnik, dr. vet. med., strokovnjakinja za alergije in kožne spremembe
Setveni koledar
Čas za presajanje je do 21. septembra do 23. ure.
f
18 TO	korenina do 16. ure
19 SR	—
20 ČE	cvet do 11. ure, od 18. ure list
21 PE	list
22 SO	list do 17. ure, od 18. ure plod dvigajoči loki
23 NE	—, od 12. ure plod
24 PO	plod
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43.
pri psih in mačkah, s katerimi dela na Kliniki za kirurgijo in male živali Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Zahtevno zdravljenje
Zdravljenje alergij je dolgotrajno in zahtevno, sploh pri alergijah na hrano, kjer mora lastnik strogo upoštevati določila o večmesečni dieti. Strinjali se boste, da je pri prosečih pogledih vašega ljubljenčka to težko izvedljivo. Že majhne kršitve pa lahko ponovno izzovejo alergijo.
Veterinarji najprej skušajo ugotoviti, na katero snov je žival občutljiva. To storijo s pomočjo alergijskega testiranja kože ali določanja protiteles v krvi ter s pomočjo izključeval-nih diet. Ko ugotovijo, kaj povzroča alergijo, je pomembno, da lastnik poskrbi, da se žival temu alergenu izogiba. Kadar to ni mogoče, žival zdravijo s pomočjo imunoterapije, kar pomeni, da postopno in nadzorovano povečujejo odmerjanje alergena. Tretja možnost je simptomatsko zdravljenje, če znaki niso prisotni dlje kot 6 mesecev v letu. Gre za kombinacije različnih sistemskih zdravil, esencialnih maščob-
DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 ^Bi gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
In kaj meni uradna veterinarska stroka o tej obliki zdravljenja? »Če je v strokovni literaturi mogoče najti objave o bioresonančnem zdravljenju pri ljudeh, pa na to temo pri živalih ne najdem znanstvenih objav in zato ne morem zavzeti nobenega drugega stališča kot tistega, ki ga vedno povem tudi strankam, ki prihajajo k nam po drugo mnenje: metoda pri živalih ni preizkušena niti potrjena,« pravi doc. dr. Tina Kotnik.
nih kislin ter raznih zdravil v obliki šamponov, oblivkov ali sprejev, ki lajšajo znake alergij.
Bioresonanca: za in proti
Ko uradna medicina ne pomaga, ljudje večkrat poiščejo pomoč v alternativnih oblikah. Pri zdravljenju alergij naj bi bila uspešna bioresonančna metoda, ki jo ponekod ponujajo tudi za živali. Z njo naj bi določili alergene, bakterije, viruse in druge okoljske obremenitve, ki vašemu ljubljenčku povzročajo težave.
V Celju ponuja tovrstno zdravljenje Maja Napret, profesorica biologije in gospodinjstva, ljubiteljica živali in zagovornica celovitega pristopa k zdravljenju, s čim manjšo uporabo farmakolo-
ških sredstev. Sama je pred leti preizkusila bioresonanč-no terapijo. Ko so se njeni psički s starostjo pojavile različne zdravstvene težave, ena najhujših je bila displazija kolkov in kolen, ki povzroča hude bolečine, se je odločila, da bo bioresonančno terapijo preizkusila tudi na njej. Rezultati so bili odlični, pravi Maja, ki s to terapijo zdaj zdravi tudi druge živali. »Glavni del pacientov predstavljajo psi alergiki, s katerimi se uradna veterina ukvarja že dlje časa. Takšni psi za kratek čas pozitivno odreagirajo na predpisana zdravila, nato se simptomi ponovno vrnejo, včasih celo v hujši obliki kot prvotno. Neprestano se namreč praskajo ali ližejo mesta izpuščajev in
s tem omogočajo glivicam in bakterijam sekundarne okužbe, ki za žival predstavljajo dodatno težavo pri že tako preobremenjenem imunskem sistemu,« pravi Maja o svojih izkušnjah. Imeli so tudi nekaj mačk, glodalcev in plazilcev. Pravi, da so na primer uspešno ozdravili nepravilno delovanje ledvic pri dalmatinski želvi.
Vsak lastnik živali se mora torej sam odločiti, kako bo ravnal in komu bolj zaupa. Če nič drugega, je verjetno za marsikoga zelo pomembna tudi cena, saj vsak obisk tako veterinarja kot bioresonančne terapije ni zastonj (za primer: bioresonančna analiza stane 45 evrov, posamezna terapija pa 25).
TC
Pri diagnostični bioresonančni analizi žival namestijo na modulacijsko podlogo in na žival položijo vhodno elektrodo. Naprava primerja nihanje živali in nihanje v vzorčnih ampulah, zabeleži nenormalna nihanja in jih izmeri. Tako dobijo rezultate o morebitnem bolezenskem dogajanju v organizmu, prisotnih strupih, alergenih in drugih obremenjujočih substancah. Nato sestavijo individualni načrt terapij. Pri terapiji prav tako uporabljajo modulacijsko podlogo in različne elektrode. Žival med terapijo stoji, sedi ali leži, kakor ji je najbolj udobno, vse skupaj je zanjo neboleče.
SLO £> 5£f?	M		sto g s to bd
-f(\f\ <v_	T-*	Vabljeni na druženje generacij ob	p_J 7[\f\ ^yyfà
Si 2.»*'.		100-letnici stavbe Gimnazije Celje - Center	
	-		^iè^xA Je-
ssiois	vi	i	OŠS^/Ž _ f-v. l v a
t» * l^I StO t-wé	01 s	IIHI'II ÄS naših sto II. OSNOVNAŠOLA CELJE & GIMNAZIJA CELJE - CENTER	f^^O}S i nn Sto S
www.nasihsto.gcc.si		21. 9. 2012 ob 19.00 v Kosovelovi ulici 1	Vstop prost
			Medijski pokrovitelj: NT & RC
22
BORZA DELA / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK - SERVISER WC KABIN - M/Ž; PREVAŽA RAZNE VRSTE PROIZVODOV, POLIZDELKE IN DRUG MATERIAL IZ PROGRAMA DRUŽBE ALI OD DOBAVITELJEV PO SLOVENIJI IN TUJINI NA PODLAGI NALOGA, KI MU GA IZDA POOBLAŠČENA OSEBA, ČISTI IN VZDRŽUJE WC KABINE NA TERENU IN V SKLADIŠČU., VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.9.2012; VIGRAD TRGOVINA, POSREDOVANJE, PROIZVODNJA D.O.O. CELJE, KOCBEKOVA CESTA 30 A, 3202 LJUBEČNA
DELAVEC V PROIZVODNJI - M/Ž; DELO V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 1.10.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA VARILEC
KV DELAVEC - VARILEC - M/Ž; VARJENJE NERJAVEČIH MATERIALOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.9.2012; ESOT-INVEST, DRUŽBA ZA RAVNANJE Z ENERGETSKIMI RESURSI IN IZVAJANJE EKOLOŠKIH IN ENERGETSKIH PROJEKTOV, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC, DELO V AVSTRIJI IN SLOVENIJI
-	M/Ž; IZDELAVA ŽELEZNIH ARMATUR, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.9.2012; ALPINE BAU GMBH, SALZBURG - PODRUŽNICA CELJE, MARIBORSKA CESTA 88, 3000 CELJE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, DELO V AVSTRIJI IN SLOVENIJI - M/Ž; DELA STROJNIKA NA GRADBIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.9.2012; ALPINE BAU GMBH, SALZBURG - PODRUŽNICA CELJE, MARIBORSKA CESTA 88, 3000 CELJE
TESAR OPAŽEV
TESAR, DELO V AVSTRIJI IN SLOVENIJI - M/Ž; PRIPRAVA OPAŽEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.9.2012; ALPINE BAU GMBH, SALZBURG - PODRUŽNICA CELJE, MARIBORSKA CESTA 88, 3000 CELJE
ZIDAR
ZIDAR, DELO V AVSTRIJI IN SLOVENIJI - M/Ž; GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.9.2012; ALPINE BAU GMBH, SALZBURG - PODRUŽNICA CELJE, MARIBORSKA CESTA 88, 3000 CELJE
RUDARSKI DELAVEC
PREDORSKI DELAVEC, DELO V AVSTRIJI IN SLOVENIJI - M/Ž; GRADBENA DELA V PREDORU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.9.2012; ALPINE BAU GMBH, SALZBURG - PODRUŽNICA CELJE, MARIBORSKA CESTA 88, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA AVTOELEKTRIČAR - DIAGNOSTIK TOVORNIH VOZIL
-	M/Ž; -OPRAVLJANJE AVTOELEKTRIČARSKIH DEL, DIAGNOSTICIRANJE NAPAK, DOKUMENTIRANJE DIAGNOSTIČNIH POSTOPKOV, POMOČ SODELAVCEM PRI SERVISIRANJU TOVORNIH VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 29.9.2012; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK
ELEKTROMONTER - M/Ž; SMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTROINSTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.10.2012; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE PRODAJALEC
PRODAJNI ZASTOPNIK NA TERENU - M/Ž; PRODAJA DARILNEGA PROGRAMA HIŠE DARIL TRGOVSKIM PODJETJEM. PRODAJNI PROGRAM SI OGLEJTE NA WWW.HISADARIL.SI, NEDOLOČEN ČAS, 19.9.2012; PANAP PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., SLOVENJA VAS 75, 2288 HAJDINA
GRAFIČNI OBLIKOVALEC
GRAFIČNI OBLIKOVALEC - M/Ž; GRAFIČNO OBLIKOVANJE ZA NAMENE MARKETINGA: IZDELAVA OGLASOV, KATALOGOV, SPLETNIH STRANI, VIZITK, LOGOTIPOV IN VSEH OSTALIH MARKETINŠKIH MATERIALOV, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 19.9.2012; MARKETINŠKE, MANAGEMENTSKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE, BARBARA FELZER S.P., DOBRNA 49, 3204 DOBRNA KOMERCIALIST
KOMERCIALIST ZA PODROČJE SAVINJSKE REGIJE -M/Ž; PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE DRUŽBE, SKLEPANJE IN PODPISOVANJE POGODB, STIK S STRANKAMI, OBDELAVA IN PODPORA KUPCEV V PODJETJU IN NA TERENU. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.9.2012; RAINPOLC, TRGOVINA, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., JADRANSKA CESTA 27, 2000 MARIBOR UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
REFERENT ZA FINANČNO PODROČJE - M/Ž; PLAČILNI PROMET, SALDAKONTI, IZTERJAVE, PLANIRANJE LIKVIDNOSTI, SESTAVLJANJE EVIDENC IN POROČIL, DRUGO IZ PODROČJA DELA: SODELOVANJE PRI ANALIZIRANJU STANJ, PRIDOBIVANJU IN PODAJANJU MNENJ, PRIPRAVI POGODB OPRAVLJANJE VSEH DRUGIH DEL IZ FINANČNEGA
PODROČJA SKLADNO S TEKOČO ZAKONODAJO IN POTREBAMI DELA, NEDOLOČEN ČAS, 19.9.2012; NIVO, GRADNJE IN EKOLOGIJA, D.D., CELJE, LAVA 11, 3000 CELJE
Uelaško
KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA JEDI, KUHANJE, PEČENJE, RAZDELJEVANJE MALIC, KOSIL, OSTALA DELA V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 22.9.2012, OKREPČEVALNICA LAŠKI PUB JOSIPA BREČKO S.P., OROŽNOV TRG 7, 3270 LAŠKO KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.9.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; IZVAJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.10.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE DOKTOR MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIZANT DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA POD VODSTVOM MENTORJA (ODLOČBA ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE) V ZDRAVSTVENEM DOMU RADEČE, DOLOČEN ČAS, 48 MESECEV, 19.9.2012; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE
UEmozirje
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SESTAVA PROIZVODOV PO NAČRTU, PRIPRAVA PROIZVODOV ZA ODPREMO, NEDOLOČEN ČAS, 22.9.2012; DBR - KLJUČAVNIČARSTVO IN TRGOVINA RUDI KOVAČ, BORUT KOVAČ S.P., DOBRAVA 50, 3214 ZREČE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE IN OMETAVANJE - DELO POTEKA TUDI V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.9.2012; GM GRADNJE, GRADBENIŠTVO, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., LIPTOVSKA ULICA 16, 3210 SLOVENSKE KONJICE TESAR
TESAR, KROVEC - M/Ž; TESARSKO KROVSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.9.2012; POHORSKI HOLCER, SEČNJA IN SPRAVILO LESA, D.O.O., LJUB-NICA 14, 3205 VITANJE ELEKTROINSTALATER ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA - M/Ž; ELEKTROIN-ŠTALACIJSKA DELA, MONTAŽA - DELO JE V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 29.9.2012; EM ELEKTRO BREČKO MONTAŽA, STORITVE D.O.O., OPLOTNIŠKA CESTA 6, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE Šentjur pri celj"U
PRODAJALEC
TERENSKI ZASTOPNIK - DELO V ŠENTJURJU PRI CELJU - M/Ž; PRODAJA ZELIŠČNO - NEGOVALNIH IZDELKOV NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2012; MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA TRGOVINSKI POSLOVODJA VODJA POSLOVALNICE - M/Ž; DELO V TRGOVINI S TEKSTILNIMI IN NEPREHRAMBENIMI IZDELKI, VODENJE TIMA IN ODGOVORNOST ZA POSLOVALNICO
V	ŠENTJURJU. DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 19.9.2012; KIK TEXTILIEN UND NON-FOOD, DRUŽBA ZA TRGOVINO, POSREDNIŠTVO IN STORITVE D.O.O., RUSKA ULICA 6, 2000 MARIBOR
UE Šmarje pri jelsAh
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
CEVAR V LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI - DELO JE NA NIZOZEMSKEM - M/Ž; PRIPRAVA CEVI
V	LADJEDELNIŠTVU IN PETROKEMIJI. POTREBNO POZNAVANJE IZOMETRIČNIH NARTOV. IZKUŠNJE
V	LADJEDELNIŠTVU, DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 21.9.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK
VARILEC TIG/AR - M/Ž; VARJENJE CEVI V PETROKEMIJI IN LADJEDELNIŠTVU. DELO JE NA NIZOZEMSKEM, DOLOČEN ČAS DO KONCA PROJEKTA, 28.9.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŠKA CESTA 5, 3254 PODČETRTEK SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA SERVISER - M/Ž; SERVISIRANJE MALIH KMETIJSKIH IN OSTALIH STROJEV (KOSILNICE, MOTORNE ŽAGE, HOBY ORODJE, BELA TEHNIKA). OBVEZNE DELOVNE IZKUŠNJE S POPRAVILOM DROBNIH STROJEV, POZNAVANJE MOTOROZNANSTVA IN MEHANIKE. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.9.2012; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA
IZOBRAZBA
VODJA KUHINJE - M/Ž; PRIPRAVA HRANE IN PIJAČE TER POSTREŽBA LE TE. VODENJE KUHINJE IN SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE LE TE, NABAVA ŽIVIL, SESTAVLJENJE JEDILNIKOV, SKRB ZA KVALITETNO IN PRAVILNO HRAMBO ŽIVIL. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.9.2012; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT VODJA VOZNEGA PARKA - M/Ž; - RAZPOREJANJE VOZNIKOV LASTNEGA VOZNEGA PARKA, VODENJE PREVOZNIŠKE DOKUMENTACIJE IN PREGLED NA DNEVNIMI IN MESEČNIMI VZDRŽEVALNIMI DELI, RAZPOREJANJE POTREB PO PREVOZIH OD PREVOZNIKOV ... , DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.9.2012; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT KUHAR
KUHAR - M/Ž; KVALITETNA PRIPRAVA IN KUHANJE HRANE PO SISTEMU HACCP. PRIPRAVA IN DELITEV HRANE TER TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV. SKRB ZA HIGIENO V KUHINJI, SKRB ZA PRAVILNO SKLADIŠČENJE ŽIVIL ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 21.9.2012; JAGROS TRGOVINA, PROIZVODNJA IN STORITVE, D.O.O. LAŠE 1/B, PODPLAT, LAŠE 1 B, 3241 PODPLAT
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 27.9.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE, PREDPISOVANJE ZDRAVIL, MED. TEH. PRIPOMOČKOV, PREVENTIVNA NEGA IN KURATIVNO VARSTVO, DOLOČEN ČAS PO ZAKONU O TUJCIH, 27.9.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UeVelenje
DELAVEC BREZ POKLICA
KROVEC KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B,3320 VELENJE
POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; POMOČ PRI OPRAVLJANJU KROVSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)
PROIZVODNI DELAVEC III. - M/Ž; OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH DEL PRI IZDELAVI POLIZDELKOV, POVRŠINSKI ZAŠČITI POLIZDELKOV, SESTAVI SKLOPOV IN APARATOV, NA PODLAGI TEHNOLOŠKO DOLOČENIH DELOVNIH OPERACIJ. OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU OZIROMA NAVODILU PREDPOSTAVLJENEGA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 19.9.2012; ADECCO H.R. D.O.O.; ADECCO H.R. D.O.O., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE
KLJUČAVNIČAR
IZSEKOVALEC - M/Ž; OČISTI, NASTAVI IN PRIPRAVI IZSEKOVALNI STROJ, MATERIAL, POLIZDELKE IN IZDELKE ZA IZSEKOVANJE IZSEKUJE IZDELKE, EMBALAŽO NA IZSEKOVALNEM STROJU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 24.9.2012; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13B, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA POBIRALEC-PREBIRALEC ODPADKOV - M/Ž; RE-NAŠANJE POSOD OD ZBIRNIH MEST DO VOZILA, PRAZNJENJE POSOD V SMETARSKO VOZILO TER VRAČANJE LE-TEH NA ZBIRNA MESTA, ČIŠČENJE ONESNAŽENE POVRŠINE, POMOČ VOZNIKU PRI MANEVRIRANJU, POMOČ VOZNIKU PRI PRAZNJENJU SMETARSKEGA VOZILA, VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE VOZILA PO NAVODILU O VZDRŽEVANJU IN ČIŠČENJU SMETARSKEGA VOZILA, OPRAVLJA DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.9.2012; PUP PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA, D.D., KOROŠKA CESTA 40 A, 3320 VELENJE TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA PC STANDARD VELENJE -M/Ž; NAROČANJE IN PREVZEM BLAGA, PRODAJA POHIŠTVA IN OSTALA DELA TRGOVSKEGA POSLOVODJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.9.2012; TRIPEX, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 7, 3000 CELJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
PEK - M/Ž; PRIPRAVA TESTA IN PEKA BUREKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.9.2012; PEK DURIM, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., POLZELA 9, 3313 POLZELA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MONTER HLADILNIH IN OGREVALNIH NAPRAV - M/ Ž; MONTIRANJE HLADILNIH IN OGREVALNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.9.2012; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PETROVČE, PETROVČE 237, 3301 PETROVČE
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA KRUHA IN PECIVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2012; TONI-PEK PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠLANDROV TRG 1, 3310 ŽALEC STROJNI TEHNIK
OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; POSLUŽEVANJE KOVINSKO OBDELAOVALNEGA STROJA, MENJAVANJE OBDELOVANCEV, KONTROLA IZDELANIH MER, MERJENJE Z MERILNIM ORODJEM ..., NEDOLOČEN ČAS, 22.9.2012; BASTL-REDUKTOR PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., LOČICA OB SAVINJI 36 A, 3313 POLZELA
VODNIK
PRIREDITVE
TOREK, 18. 9.
KINO
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
16.00 Center starejših Hiša generacij Laško
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika čevljarja Antona Mužiča
Ko spomini bledijo
predavanje ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
18.00 Knjižnica Laško
Jordanija in Izrael
potopisno predavanje Mance Čujež
19.00 Vila Bianca Velenje
Anunciada Fernandez de Cordova
večer s častno pokroviteljico Pikinega festivala
20.00 Plesni forum Celje
Iztok Mlakar
koncert
SREDA, 19. 9.
10.00 Osrednja knjižnica Celje
Mandala - roža življenja
predavanje Irene Jarc v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
11.00 Celjski dom
11.00 Galerija Velenje
Zdrav duh v zdravem telesu
predavanje Mojce Bobnar o vplivu čustev na imunski sistem
Gorenje z vizijo
voden ogled razstave
13.30 Center starejših Zimzelen Topolšica
Bralna čajanka
16.00 Mladinski center Velenje Kreativne delavnice s Paulo
filmski večer z Nejcem
19.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice
Vasilij Vasko Polič
knjižna čajanka
19.30 Thermana Laško
Misli, ki jokajo
predstavitev knjige Andreja Pegana
ČETRTEK, 20. 9.
10.00 Knjižnica Šentjur
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
19.00 Celjski dom
Ura pravljic
Kiparstvo danes: Znanost in umetnost
odprtje razstave
O pomočeh in izcelitvah
predavanje Po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga
19.30 SLG Celje
Matjaž Zupančič: Shocking shopping
abonma četrtek večerni in izven, predpremiera
19.30 Knjižnica Velenje
Življenje v Belgiji
potopisno predavanje Tomaža Majcna
19.30 Glasbena šola Velenje Večer prijateljstva
Velenje-Sarajevo-Valjevo
niciro|»ol
SREDA in ČETRTEK 20.00 Torinski konj - drama
PLANET TUS
Spored 18. in 19. 9.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ledena doba 4 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 16.30
Ted - komedija 21.25
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh. 3D 15.15, 16.20, 17.25 Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh. 16.10, 18.20
Popolni spomin - znanstvenofantastična akcija 20.40
Plačanci 2 - akcijska avantura 17.20, 21.40
Odpleši svoje sanje 4 - plesno-
glasbeni film, 3D
19.35
Bournova zapuščina - akcija,
triler
20.30
Stari je nor - komedija 18.40, 21.10
ParaNorman - animirana pustolovščina, 3D 18.30
Kako začiniti zakon - komedija
(torek 16.00, 18.25), 20.45 Loti - animirani film, sinh 15.00, 16.50
Rimu z ljubeznijo - komedija 18.45
Nevidno zlo: Maščevanje - akcijsko znanstveno-fantastična grozljivka
15.10, 19.30, 20.50, 21.45 Straža - komedija 17.00, 19.10, 21.20 Pogum - animirana pustolovščina (sreda 18.00)
KUPIM
Z GOTOVINO kupim vse vrste vozil, od letnika 1998 naprej. Lahko poškodovana ali v okvari. Prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 3476
STROJI
PRODAM
MLIN za grozdje, ročni in molzni stroj Virovitica, prodam. Telefon 031 221-243.
Š 236
SILOKOMBAJN Sip 80, krožne brane, vilice za okrogle bale, predsetvenik z ježi in silorez Sip 60, s trifaznim el. motorjem, prodam. Telefon 041 983-800.
Š 248
POSEST
PRODAM
SVETINA, Javornik. Vseljiv, opremljen vikend v naravi, nizki stroški, prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 847-093.
3520
PANEČE. Ugodno prodam kmetijsko zemljišče v skupni velikosti 13.500 m2. Telefon 040 891-578.	p
TRAVNIK, 1.207 m2, v Slatini blizu jezera, prodam. Telefon 051 792-696. 3632
ODDAM
POSLOVNI prostor, približno 50 m2, na ugodni lokaciji ob Mariborski cesti v Celju in urejen prostor za priročno delavnico, 28 m2, 5 km iz Celja, oddamo. Telefon 040 626-815. 3590
18.00 TRC Jezero - Zeleni oder Mojca in Kaličopko
nastopa Kaličopkovo gledališče
SREDA, 19. 9.
18.00 TRC Jezero - Zeleni oder Zapojmo z Romano
nastopa Romana Krajnčan
ČETRTEK, 20. 9.
18.00 TRC Jezero - Zeleni oder Mali-Bu
nastopa Marjan Uljan
OD TORKA, 18. 9.
Pikin oder v Domu kulture Velenje, vsak dan gledališke uspešnice
ifeTTTT
PRODAM
BURSKEGA kozla, tri burske koze in ovco solčavske pasme prodam. Telefon (03) 5461-066, 051 221-261. 3553 BIKA, 500 kg, prodam. Telefon (03) 5739257, 070 439-474. L 217
Aničin oder v Glasbeni šoli Velenje: vsak dan glasbeno-plesne predstave
Tomažev oder: domača produkcija
TRC Jezero - vsak dan
ustvarjalne delavnice od 9.00 do 18.00
Kugte-r d,u.a. Q.ülK/ß.E' n
f UUCÄIJ KIKD LI Ali
vedeževanje, astrologija, feng sfiui
astrolog Vk DANIEL f r
âïirôlogmjâ 4 DÂCA
BRatl'ja ,
videze va Ih *
JASNA
Kjiirol
c<qanskc karte
■v^'dej'O-W'-ilk.i
1'^ji i
LEA
jng^'Ukf kfrif ciganske kartp*
vL-d<ez<.'valka KARINA
vedežcvailka EMA
lafol L gan&fee k ,1 ' t L-
vedežcvalkn ANA
I ctfjiWiike harte
vcdeîcvalka ULA
ciganske karte mlinski ključi
Pokličite nas cenejeî
			iiii »L	ïjia JJ
	1	Ha		
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 69. letu zapustil dragi oče, dedi in tast
FRIDERIK KRAJNC
z Rifnika 22, Šentjur (27. 4. 1944 - 5. 9. 2012)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter
darovali sveče in za svete maše. Hvala bolnišnici Celje, govorniku Čandru, župniku Čonču, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Za-gajšek.
Žalujoča: sin Srečko in Mirko z družinama
PRAŠIČE, mesni tip, od 40 do 60 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, možna dostava, prodam. Telefon 041 922-485. 3547 KRAVO za zakol prodam. Telefon 041 941881.	3602 TELIČKI simentalki, stari 10 tednov in teličko, staro 12 tednov, prodam. Telefon 031 837-492. 3605 BIKCA in teličko, ls, stara 4 tedne, prodam.
Telefon 031 559-820. 3635 BIKCE simentalce, 250 kg, pašne, prodam.
Telefon 070 866-657. Š 246 NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo vsak delavnik bele lahke (leghorn) in rjave nesnice na začetku nesnosti. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje, Telefon 7001446.	3643

KUPIM
GROZDJE: muškat, chardonnay, sauvi-gnon, laški rizling, renski rizling, prodam. Telefon 041 836-745. 3567 BELO in rdeče grozdje, na relaciji Tin-sko, prodamo. Telefon 041 478-455.
3617
GROZDJE na brajdi jurka ugodno prodam. Telefon (03) 5708-804, 041 867-050.
3629
GROZDJE, belo in rdeče, sortno, prodam. Možnost dostave. Telefon 031 782708.	3633 GROZDJE, belo, žlahtno, mešanih sort, prodam. Telefon (03) 5798-718.
3636
OSTALO
PRODAM
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p DESKE, suhe, za ostrešje, debelina 20 ali 30, suhe »fosne«, debelina 50, prodam. Telefon 041 866-612. 3618 REZERVNE dele za ford c max, stare 1 leto in nove gume na platiščih za vw passat, 16 col, zimske, prodam. Telefon 041 610-409.	3601
PRODAM
GROZDJE belih sort: chardonnay, sauvi-gnon, renski in laški rizling, mešano belo in grozdje rdečih sort žametna črnina in modra frankinja, prodam. Telefon 031 575-777. 3183 3184 MODRO frankinjo prodam. Telefon (03) 580-5622.	3625
GROZDJE: šipon, laški rizling, zeleni sil-vanec, frankinjo in žametno črnino prodam. Telefon 031 637-267. 3446 BELO in rdeče grozdje, kakovostnih sort, ugodno prodamo. Telefon 031 237193, 031 538-012.	3490 JABOLKA, sorte bobovec, za stiskanje, prodam. Telefon 031 317-714. 3640
ODKUP
V SPOMIN
Tiho in mnogo prezgodaj se je poslovil
MAG.
BRANKO GOROPEVŠEK
direktor Osrednje knjižnice Celje
Hvaležni za njegov dragoceni prispevek pri razvoju knjižničarstva in izgradnji nove knjižnice ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Bojan Šrot župan Mestne občine Celje s sodelavci
Celje, 18. september 2012
Divjadi v gozdu več ne bom preganjal in gozd mi pravljična dežela bo.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, sina, brata, strica, svaka in zeta
STANISLAVA RAVNAKA
iz Lipe pri Frankolovem
se iskreno in globoko zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za darovane sveče in svete maše. Hvala patroma Andreju in Branku za opravljen cerkveni obred ter pevcem. Hvala LD Vojnik in rogistom, kolektivu Doma Nine Pokorn, CUDV Dobrna in HRC Žalec. Posebej hvala družinama Železnik in Dobrotinšek ter sosedom Šoštar, Pinter, Čretnik in Mernik.
Neutolažljivi njegovi najdražji
KUPIM
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212
ODDAM
SEM iskren, delaven, uspešen in pošten, prijazno dekle ob sebi bi rad imel. Telefon 041 510-457. 3603
DVA lesena soda, 200 l, že rabljena, oddam. Telefon 542-1144.
3571
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860.	3623
DVA vinska soda, prostornine 330 l, soda sta odlična, ugodno prodam. Telefon 5794-285.	3630
SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860.	3623
VEČ telic, traktor Zetor, jabolka za ozimnico, nabirate lahko sami, prodam. Telefon 041 918-949. Š 244
2en
SEM vdova, 62 let, s pokojnino. Želim spoznati prijatelja, ki ne kadi, ne uživa alkohola in ki rad zapleše ob polki ali valčku. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro POLETJA JE KONEC.	3606
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
Pizzerija Verona v Celju
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
Z A P O S L i
osebo) a (1 osebo)
»
Delovni čas je dvoizmenski. Možnost zaposlitve za nedoločen čas z rednim plačilom. Delo v prijetnem delovnem okolju in sproščenem kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD, d. o. o., Podlog 59, 3311Šempeter.
Informacije na tel. št.: ^51/630-925 aNint^
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. (Immanuel Kant)
Sporočamo žalostno vest, da je v 46. letu preminil
MAG.
BRANKO
goropevšek
direktor Osrednje knjižnice Celje
Od pokojnega direktorja se bomo poslovili na žalni slovesnosti v sredo, 19. septembra, ob 13. uri v Levstikovi dvorani knjižnice.
Kolektiv Osrednje knjižnice Celje
Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel. Skozi vse življenje le boriti si se znal,
v poletnem dnevu tiho si zaspal, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka
MIHAELA NOVAČANA
iz Polž pri Novi Cerkvi (28. 4. 1936 - 28. 9. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, zlasti družinama Mlinar in Tratnik, znancem ter vsem sodelavcem Kargo Trade, pošte Vojnik, Ljubečna, Ško-fja vas in Nova Cerkev za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše in vsem, ki ste ga številčno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vso pomoč, podporo in razumevanje ob izgubi ljubljenega. Iskrena hvala pevcem, ge. Sabini Majcen za besede slovesa, župnikoma za opravljen obred in pogrebni službi Raj za organizacijo. Posebna zahvala zaposlenim na intenzivni negi v Splošni bolnišnici Celje, kjer so skrbeli zanj.
Lepo je, ko v težkih trenutkih nisi sam! Še enkrat vsem iskrena hvala, tudi tistim, ki jih nismo posebej omenili.
Žalujoči: žena Breda, sin Robi, sin Elči z družino in hči Mateja z družino
tednik
n
n
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
novi tednik
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
radio celje
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
uredništvo
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
agencija
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Z^Kl^Wt l/V^Ç f L
ZJlK 1/V-6-Ç f L
Na belem konju srčno izvoljenko
po
Začelo se je z zadržanimi pogledi in s hitro izmenjavo telefonske številke na mrzlem šolskem dvorišču. Nadaljevalo z dolgimi sprehodi v naravi, od katerih so se zdeli daljši samo še njuni pogovori. In končalo se je kot v pravljici. Klemen Zdolšek je po svojo nevesto Katko Ketiš prijezdil na belem konju. V krogu najdražjih sta si izmenjala prstana, se prvič poljubila kot mož in žena ter živela srečno do konca svojih dni ...
Katka je mlada profesorica filozofije in angleščine, ki v vrtcu na Ponikvi s projektnim delom najmlajše uči prvih tujih besed. Klemen pa je bil takrat v isti šoli učitelj športne vzgoje. »Že nekaj časa sem jo imel >na piki<, nekega hladnega dne pa sem pristopil k njej na parkirišču. Spomnim se, da je bilo zelo mrzlo in naju je oba zeblo. Bil sem presenečen, da mi je tako hitro zaupala telefonsko številko. Mislil sem, da jo je
tako zeblo, da se me je hotela hitro rešiti. Na srečo sem se motil,« s prešernim smehom razlaga Klemen. In potem jo je povabil na prvi zmenek. Izognil se je vsem klišejem in jo namesto v kino in na večerjo povabil na dolg sprehod okrog Šmartinskega jezera. »Bila sem nervozna, saj nisem vedela, o čem se bova pogovarjala,« se spominja Katka. A izkazalo se je, da je jezero veliko premajhno, da bi si ob njem lahko vse povedala. »O tem, ali sva prava ali ne, sploh nisva razmišljala. Preprosto sva se prepustila toku ljubezni. Da je stvar resna, sva vedela zelo hitro.«
Tudi to, da je odločitev za poroko tisto pravo, sta brez besed vedela oba. A Klemen bi ne bil Klemen, če bi izpustil to romantično gesto. Tako je Katko uradno zasnubil na božično jutro. Ko se jima je marca rodila hčerkica Ajda, se je njuna sreča zdela neskončna. A tako kot vsi mladi starši zdaj ugotavljata, da malčki vsak dan prigrulijo in
prismehljajo kakšen majhen čudež, zaradi katerega se zdi vse skupaj čisto neverjetno. Zato je jasno, da na poročnih fotografijah s svojo malo deklico še posebej žarita.
Poročni dan sta si zamislila po svoje, za pomoč pa poprosila tudi najbližje.
Oba imata rada naravo in predvsem konje, zato je bilo jasno, da dan ne bo minil brez njih. A ko je Klemen po svojo najdražjo prijezdil na belcu in skupaj s fanti zapel podoknico, si Katka ni mogla kaj, da ji presenečenje ne bi orosilo oči. Potem sta se v Ipavčevo hišo v šentjurskem Zgornjem
■
■
trgu odpeljala vsak s svojo kočijo. Vrhunec dneva pa je bila njuna zaobljuba v cerkvi sv. Martina na Ponikvi. Sledila je zabava v Gostišču Miran, ki sta jo novopečena zakonca otvorila v svojem slogu in goste presenetila s čisto posebno koreografijo poročnega valčka. Da je rajanje trajalo vse do zgodnjega jutra, pa je skoraj že odveč dodati.
Čeprav smo zgodbo začeli s pravljičnim koncem, se tu v resnici šele začenja. Saj veste ... in potem sta srečno živela do - zlate poroke. Takrat bo Novi tednik jasno spet zraven, od vseh ostalih reči pa mlada zakonca Zdol-šek za ta čudoviti praznik ne bi prav nič spreminjala. »No, ja, konj bo verjetno moral biti manjši,« je hudomušno skeptičen Klemen.
StO

UKL
Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
■
■
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
Zlata poroka pod brajdo
Idilično okolje počitniške hišice z vinogradom v Če-pljah pri Vranskem je bilo drugo soboto v avgustu prizorišče praznovanja zlate poroke, ki sta jo v krogu najdražjih proslavila Frida in Tone Leskovšek. Cerkveni obred je bil v braslovški župnijski cerkvi. Opravil ga je domači župnik Milan Gosak, medtem ko sta civilnega pod brajdo pri hiši opravila matičar Henrik Krajnc in župan Občine Vransko Franc Sušnik.
V nagovoru je bilo povedano veliko dobrega in lepega o slavljencih. Med drugim, da Tone življenje jemlje kot »ene štenge«, po katerih hodimo gor in dol, ob tem pa lahko napravimo veliko dobrega ali
tudi ne. Tone se je rodil pred 74 leti v Podvrhu. Preden je postal zasebni avtoprevo-znik, je bil traktorist v KZ Braslovče. Tam se je zagledal v nekaj let mlajšo Kosovo Frido in ker je bila ljubezen obojestranska, sta se veliko družila, kar je pripeljalo do logičnega zaključka, poroke. Prvi skupni dom sta si uredila v Podvrhu, potem sta se vselila v stanovanje v Braslovčah, a želela sta si svojo hišo, kar jima je tudi uspelo.
V nov dom v Parižljah se nista vselila sama, takrat je že bila z njima hči Irena. Medtem ko je bil Tone avtopre-voznik, je Frida delovna leta vse do upokojitve nabirala v tovarni nogavic na Polzeli. Ko je hči odrasla, se je poročila in
starše razveselila z vnukom Gregorjem in vnukinjo Katjo. Mlada družina ima svoj dom v domači hiši, kjer v slogi pomagajo drug drugemu.
Zemljišče, kjer zdaj stoji počitniška hišica, sta zlato-poročenca kupila leta 1971. Bilo je zapuščeno, polno trnja in plevela, čez pa se je razraščala podivjana trta. Z veliko vztrajnosti in ljubezni sta postavila hišico, nasadila vinograd in ustvarila, kot pravita, raj na zemlji. Tam sta zanju morje in zdravilišče, drugega ne potrebujeta.
Ob njunem prazniku so jima vsi po vrsti zaželeli predvsem zdravja in veliko skupnih srečnih dni.
TT
»Šport nam je vsem v pogubo!« (vir: Samo Roš, facebook)
Zlatoporočenca v svojem vinogradu