254. štev. Pe35nina plažama v gotovini. H UuhlJani, v sredo &* novembra 1921 iS^T šim. 30 par — Leto teha^a razen raeeHeli lat prašnikov vsak ei a ei ofe fG. uri dcpcl«*nc. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica It. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi: Prostor 1X55 mm po K 2. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K S. Pri večjem naročilu popust em i iBffl Oilesllo iy|6£(ov. scciialne - cemokr stranke. Telefonska it. * j 3« Naročnina: Po pošti ali ?, dostavljanjem na dom za celo leto K 336, za pol leta K 168, za četrt leta K 84, za mesec K 28. Za inozemstvo mesečno K 45, letno K 540. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L, Učiteljska tiskarna. Visokošolski proletariiat v Pragi. Važno in nujno je, da zvedo me- j rodajni krogi in vsa slovenska javnost v domovini, v kaki bedi in pomanjkanju živijo ubožni slovenski visokošolci v Pragi. Ker večina dijakov nima od staršev, ki so delavci, mali obrtniki in poduradniki. potrebnih sredstev za študiranje v inozemstvu, so podpirale do letos upravne komisije raznih fondov v Ljubljani; tako Zdravstveni odsek, tehnični in trgovski fond, poverjeništvi za uk in bogočastje ter kmetijstvo Letos se je pa izvršila izpre-memba. V začetku avgusta je izšla naredba ministrstva prosvete v Bel-gradu, da se vse štipendije za inozemstvo^ zenačijo iri centralizirajo! Vsi ubožni dijaki so prosili za te štipendije, v trdnem upanju, da bodo prošnje ugodno rešene vsaj v začetku novega šolskega leta. Da je večina teh prosilcev sploh mogla priti v septembru v Prago, so si mcrali doma pri znancih vzeti poso- : jila. In sedaj čakajo v Pragi že dva meseca na rešitev njihovih prošenj. Toda zastonj — od nikjer ni glasu! Vsak se obrne na ekonomsko organizacijo »Slovensko Dijaško Zadrugo v Pragi«, da mu odpomore v tej stiski. Zadruga pa ietos nima denarijih sredstev, ker do sedaj ni dobila »obene uodpore od vlade in nabiralna akcija je bila zelo slaba. Razmere v Pragi pa so se znatno izpre-menile. Hrana, stanovanje in vse drugo dražje, takse zvišane za 500 odstotkov. Najbolj pa se občuti majhna vrednost naše krone napram češki! Tako živi okrog 100 ubožnih slovenskih visokošolcev v Pragi v mučnem položaju, brez denarnih sredstev in čaka na ugodno rešitev prošenj za centralne štipendije. Treba je plačati hrano, stanovanje, perilo in drugo za pretekli in prihodi!;i mesec, pa nima dijak toliko, da si kiipi malo kruha. Mnogi ne morejo plačati taks za rigoroze in vpisnino. Kje vzeti denar? Ako ne pride takoj pomoč, tedaj bodo skoro vsi prisiljeni prekiniti svoj študij in oditi domov! Da pa bo tudi to mogoče, ni dragega izhoda, kakor prodati obleko in knjige za potne stroške in poravnanje dolgov. Mnogo dijakov je ostalo še doma in ne morejo v Pra- j go, ker čakajo na rešitev prošenj za • šfipendije, medtem pa termin za na-fcnaano inskripcijo poteka. Kdo nosi krivdo in odgovornost fca vse to? Kako si oni merodajni krogi, ki so tako lepo napisali na-redbo o centralnih štipendijah, vse to predstavljajo, je pač nerazumljivo! Gospodje, vse res lepo. ampak samo od naredb ne more ubožen di-lak živeti v tujini! Podpiranci drugih pokrajinskih vlad imajo svoje mesečne štipendije že nakazane In se lahko posvetijo študiju, dočim morajo slovenski visokošolci Sakati in gledati v žalostno bodočnost, ko pride itsodepolni dan, da so brez hrane in stanovanja na cesti, da morajo pobrati šila m kopita ter oditi peš iz Prage v domovino. Kako živeti dalje? Vsakdo lahko presodi, kako se na ta način utrjuje zavednost bodoče inteligence, ki bo pač imela dovolj izkušenj, kako -- izborno — se je skrbelo za njeno bodočnost v težkih časih študiram,a. Da bi oni, ki vse to zavlačujejo, sami okusili sladkosti takega življemu. bi bilo gotovo vse drugače, kot pa je! Vsi visokošolci, bodisi podpiranci centralne ali pokrajinskih vlad, živijo v istih razmerah, imajo rte obveznosti m dolžnosti, iste življe.:ske z ah te 7 s n pogoje' /i-*aj ra.no v našem siučaju tako izjemne rn&r:cre( Tukaj v Pragi je vlada delila želodce dijakov v tri vrste. Prvo kategorijo tvorijo podpiranci ministrstva za narodno zdravje, katen dobijo mesečno 1600 Kč. Večina teh je abonirana na hrano po hotelih in restavracijah ter se jih ne vidi med ubogo rajo v menzi, ker je tu hrana res slaba in nezadostna. V druyi vrsti so oni podpiranci centralne oziroma pokrajinskih vlad, ki dobijo mesečno toliko štipendije, da se prežive, so pod streho in jim ni treba stradati! V tretji, najnižji kasti pa stojijo samo ubožni slovenski dijaki, ki trpijo glad in pomanjkanje, pobirajo samo drobtine in se morajo zadovoljiti z nezadostno hrano v menzi. Nekateri so že in drugi bodo še brez hrane in stanovanja, ker nimajo denarja in so prisiljeni spati lačni in v mrazu na tleh v prostorih jugoslavenske akademske menze. Revež, prolctarec, ki nisi rojen pod zvezdo sreče, bodi zadovoljen, da sploh moreš živeti in stradati, saj ti boš imel najlepšo bodočnost v tern, da počasi peša tvoje zdravje, da sl s stradanjem nakoplješ bolezen in ko dokončaš študij — mogoče pa še prej — dobiš brezplačno stanovanje v hladni zemlji! Ti, siromak, se moraš zadovoljiti samo z obljubami! Zaenkrat je ta naša nesrečna kasta dobila za dva meseca ramo kredit na te, dosedaj še nerešene štipendije in sicer 390 Kč. Ta denar pa zadostuje za slabo hrano v menzi samo za en mesec! Tako živi tretja kasta! Res žalostno dejstvo! Vdor trezno presodi mučen položaj teh riromakov, mora obsojati tako bre?Lrižno postopanje onih krogov, ki imajo odločevati v tem in ne pomislijo. koiiko mladih ljudi obstoj se s tem zavlačevanjem lahko uni- Stvar je nujna in se pričakuje hitra odpomoč, ker tu naj velja en-kra; izjemno geslo: Nema više vre- mena. Poznavalec razmer. N va kršitev državljanskih prav‘‘c. »Jutro« pravi, da oiše naš list v takem tonu, da se mu ne zdi dolžno odgovarjati. Kdor ni čital »Norija« lahko veruje tej deviški izjavi, kdor pa pozna naše argumente in tehta j snov ,ki smo jo obravnavali, ta Oo i vedel, da proti taki reakciji, ki io : nekateri gospodje vzdržema zago-i varjujo in delajo zanjo, nismo bTi preostri. i Zgodil se je v pondeljek na seji ' zakonodajnega odbora nov atemat na državljanske pravice volih ev. LISTEK. fi. Mann — Ivan Albreht: SIROMAKI. Roman. (Dalie.) Nahrulil jo je, kaj da ji je prišlo «a misel; toda ona je branila pravico svojo in pravico Tildino. »Če kdo znori, je treba pogledati, kako in kaj.« Vse priče so ji potrdile. Le tako so menile, da mora to storiti, rodbina »Dinkl mora napraviti red.« »Že prav.« je dejal Balrich, »greva k Dinklu, Tilda in jaz. Vas drugih vse skupaj nič ne briga. To je pomirilo ženske, le Polstrovke se fli bilo mogoče znebiti. Balricha je hflo sram zavoljo Hansa. Razgovo-ta z rodbino ni bilo več mogoče odlašati, to je uvidel. Pri tem pa bi bil nazadnje potreben tudi stric Gel-ler(. »Hans, je dejal poveljujoče, »ia* sem ti naredil nalogo, ti mi pa Kdaj brž pojdi Iskat starega Gel-•erta!« B .Ha*is je že letel. Balrich, Tilda In l oistrovka so sc pomikali, ne da bi: spregovorili drug z drugim, po hiši — dolgo časa vedno po stopnicah brez preprog, po hodnikih s stoterimi vrati, stvarno kakor v bolnici, z okni, ki so bila naga in so objemala s švojimi okvirji goli mraz zimskega jutra, neolepšana, kakor življenje siromakov. »Naše življenje!« je pomislil delavec Balrich, ki so ga pregnali od njegovega grškega berila. Ko je prišel do Dinklovih vrat, je videl, da so odprta, ven pa je planila Mali. »Ušla bom!« je vriščala. »To ni več življenje; —* in je letela mimo Polstrovke, ki je takoj začela vri-ščati ž njo vred. Balrich je prijel sestro, ki se je branila, kakor je vedela in znala, in kričala, da bo ušla. Ko je naposled utihnila, je bilo čuti Iz sobe Dinkla, ki je zmerjal, in glasno jokajočo deco. »Zakaj me ne pustiš, da bi ušla?« je tožila Mali. Balrich ji je pokazal mrzli in mrki dan. To je še vedno boljše, je tožita. Brat jo je vprašal prete: »Ali tl Dinld kaj prizadene ?< G. dr. Žerjav je ponovil znani saoJ j predlog, da se pri obč^sk.h volit- j vah v avtonomne občine >n one, ki štejejo nad 10.000 prebivalcev uvre-de sistem večinskih strank (žene, seve, ne dobe volilna pravice). Pri razpravi o občinskem volilnem redu je pa še predlagal poslanec Drofenik (samostojnež), da se naj veže občinska volilna pravica na dveletni rok bivanja v občini. Kaj poreko volil ci k temu predlogu? Ali imamo sploh še izraz, ki bi bil dovelj krepak, da označimo to krivico, to neprestano odkrhavanje že pridobljenih pravic? S cem predle.gom imajo gospodje namen, zadeti zopet v prvi vrsti delavstvo. Kakšen drugačen namen naj bi imel tak predlog? To je zopet nov atentat na — napredek in demokracijo. Grenlender • Bvdrlfki svetniki pofu?e?o. Celjski sodrugi mi ne smejo za- I Vselej, kadar je potoval g. Savič meriti, če se vtikam v stvari, kale- ' iz ,enega industrijskega kraja v dru-re brigajo v prvi vrsti Celjane. Čital Rego. smo kmalu zvedeli kaj nove-sem namreč v nekem listu, da v ga. To je približno tako, kakor če ljudskem vseučilišču v Celju dne 7. potuje znani industrijalni kralj Hu-t. m. ne bo predaval rudniški svet- go Stinnes. Tudi njegova potovanja nik g. B. Baebler, ker ie odpotoval nam prineso čez par dni novice, ko v inozemslvo. j odpotuje iz tega ali onega kraja, da Kakor rečeno, mene bi to nje- j je ta rudnik ali ta industrija prešla govo potovanje sicer prav nič ne ; v to ali ono roko. In če smo se drz-zammalo, a ker imam izredno veliko ' nili trditi kaj takega, so nas nahru-srce,, ki je napolnjeno s .,patrijotič- | lili, da nismo patrijotje. nim duhom", se tedaj prav rad za- j Tudj 0 celjskj cinkarni se je ne_ nimam za stvari, ki so državna davno veliko govorilo in pisalo, da last! Vsled tega mi celjski sodrugi jo država namerava prodati. menda ne bodo zamerili, če se vtikam v potovanje njihovega predavatelja. Absolutno ne mislim nič zlobnega o njem. Časih sem se pač že hudoval nad celjskimi sodrugi, če je kdo kaj godrnjal nad rud. svetnikom Baeblerjem. Stvar sama na se- Ravnokar pa smo zvedeli, da država proda celjsko cinkarno nemškemu avstrijskemu koncernu. Najbrže je torej tudi potovanje rudniškega svetnika Baeblerja v zvezi s to kupčijo in ga podjetni bi tudi ni zanimiva, če mali ljudje Hugo Stinnes rabi kot informatorja, potujejo. Smatram namreč vse one To. edino to sem nameraval po-ljudi za male, ki ne premorejo vsaj . vedati. ko rudniški svetnik potuje, petdeset milijonov, in kolikor vem, i Občina, ki prodaja svoj svet, je jih g. Baebler nima. To potovanje bankerotna, enako država, ki pro-me le toliko zanima, ker je načelnik daja svoje imetje zasebnikom, ne trgovinskega ministrstva, g. Sav;č. zna gospodariti, letošnje poletje potoval po Sloveniji i Sodrugi, oprostite ml, da sem in si ob tej priliki ogledoval naše vam to povedal na ušesa. Če bodo tovarne, vodne sile, rudnike in dru- zagnali krik, pa verujte, da smo jih go narodno bogastvo v naši mili do- zasačili — to pa tako veste, kje! movini. i ---- ljubljanski članski cvetna delu. Včeraj dne 8. t. m. je bila druga javna seja občinskega sveta ljubljanskega. Kdor jo prisostvoval tej seji, je moral dobiti na prvi mah vtisk, da se je novi občinski svet z vso živahnostjo in odločnostjo podal s svojim županom dr. Peričem na reelno delo v dobrobit ljubljan- skega prebivalstva in občine. Opaziti je tudi moral, da se je opozicija JDS v ljubljanskem občinskem svetu postavila povsem na stališče nestvarne, zgolj politične opozicije, ki jo skuša voditi z vsemi mogočimi sredstvi: na eni strani je skušala ovirati in zavlačevati hitro delo ob- činskega sveta z nestvarnimi kritli kami, malenkostmi, z izzivanjem po-, litičnih debat, na drugi strani pa z demagogijo, ki obstoja predvsem v tem, da zahtevajo od večine občinskega sveta, da reši kar preko noči najobširnejše probleme gospodarske in socialne (v tem tiči še posebna demagogija opozicije s strani JDS!) komunalne politike, probleme, ki so jih sami 40 let dolgo stalno polagali ad aeta! Seveda so demokrati for-> sirali nujnost vseh raznih komunalnih vprašanj, ne da bi imeli voljo na njih izvedbi sodelovati, temveč da delajo med prebivalstvom zase politično reklamo. To se je dejansko tudi pri obravnavanju posameznih točk včerajšnjega dnevnega reda, posebno socialne vsebine, pokazalo: demokrati so v bahavem tonu na* čeli kako socialno vprašanje, v debatah, a so sami pokazali, da jim za stvar samo v resnici ni bilo. Tudi pri sklepanju v tuicih vprašanjih so se morali izjavljati za le zato, da morejo vzdrževati svojo opozicijo-nalno politično reklamo. Pokazalo se je, da JDS vsaj v občinskem svetu ni zmožna voditi uspešne programatičite opozicije, temveč da se more omejevati res le na golo kontrolo in kvečjem še na izzivanje nemirnih scen pri sejah občinskega sveta. Od večine v občinskem svetu pa smo dobili vtisk, da je z županom s. dr. Peričem prav resno in marljivo prijela za delo združujoč se predvsem ob socijalno-političnem komunalnem programu. V tem kratkem času od potrditve župana do danes so že v vseh odsekih v teku vse predpriprave za rešitev perečih in važnih gospodarskih in socialnih nalog občine. Že na tej drugi seji so se rešile nekatere izmed njih. « Župan s. dr. Perič je sejo otvoril ob 5. uri. V poročilu predsedstva ie naznanil, da so se odseki, voljeni na prvi seji, že konstituirali in že vodijo svoje posle, (Konst^mranje odsekov smo že objavili. Op. ur.) ter da so načelniki posame/.nih klubov občinskih svetovalcev: dr. jvller za JDS, dr. Stanovnik za ^LS, Tavčar za NSS in s. Kocmur /a JSDS. Nato se je brez ugovora odobril zapisnik zadnje seje, ter se je v domovinsko zvezo občine sprejelo oziroma odklonilo več prosil.ev. Pri volitvi v novi kuratorij mestnega dekliškega liceja so 'oni izvoljeni: predsednik: s. dr. Perič. ?u,mu, ter člani: Janko Jeglič, prof. Fr, Fabinc ga. Marna Remic, dr Viktor Peterlin, Jožef Ambrožič, ga. dr* Tavčarjeva, dr. Breznik, Črnagoj. (Pred volitvijo so demokrati zahtevali, da se v kuratoriji imenuje člane po proporcu. Predlog pa je bil od- s-ssal Zdajci ga je proseče jela zadrževati. »On ne more nič zoper to. In otroci, ki me mučijo do smrti, tudi ne.« »Potem pojdi z menoj; vse bo boljše,« je dejal, prijel jo ie za roko in jo je povedel v sobo. Tam je sedel Dinlcl in je pretepal. Na tleh je stal umazan umivalnik. »Tako se začenja dan,« je dejal Dinld. Ko je za trenotek vse potihnilo, je bilo čuti srečne glaske dojenčka, ki je ležal na komodi in iztegal roke. Mali je zanesla umivalnik ven, potem pa je s pomočjo Polstrovke umila in počesala otroke. Dinkl, ki zjutraj nikakor ni bil dobre volje, je nabrenčal svaka. »No, gospod Balrich! Da smo slednjič enkrat deležni tudi te časti! Tak pokrit junak! Imaš denar, kaj? Ga zaslužiš kakor Jauner, kajne?« Balrich Je hotel planiti, a rekel Je samo: »Kmalu boš videl, Dinkl, kakšen bedak si « »Ti pa.« Je brenčal Dinkl, »stresaš latinščino kot kak buržuj. Zato si pa tudi spravil Tildo tako daleč, falot.« In pokazal je na Tildo, ki si Je s predpasnikom zakrivala obraz. »Stric Gellert nam je nekaj natvezel o tebi.« »To naj zdaj zagovarja,« je rekel Balrich glasno v smeri proti vratom, kjer se je pojavil stari pleskar. Hotel jo je takoj spet pobrati, toda Hans Buck, izozad, ga je porinil v sobo. Nato je povohal mladi bogataš po zraku, ki je dišal po mnogoštevilnih, ravnokar iz postelj vstalih ljudeh, samo ne po njej, ki jo je iskal. Vendar je stopila Leni izza lesene stene. Hans Buck pa brž med drobižem in odraslim v sobi, pa je bi! v hipu pri njej. Stari Gellert ni hotel ničesar vedeti in ničesar sjišati, in se je delal gluhega. Hipoma pa je zakričal, z vso besnostjo svoje še neskvarjene treznosti. »To mora na dan,« je vpil. »Tale me je oplahtal!« Ker ie ostal Balrich miren, je pozval stari vse navzoče za priče svojega poguma. »Zdaj naj prizna, zdaj stoji pred i svojim sodnikom. Ali sem tl kdaj I kaj namignil, da ali ne, o nekem starem pismu, kjer je zapisano, da je Gausenfeld moj?« Balrich se je mrko nasmehnil. »Čudil se boš. Jaz sem pismo celo dobil, toda kar ti praviš, tega ni pisanega v njem.« Zdaj je začel stari divjati. Ople-, tal je z rokami in z nogami in je dolžil nečaka, da je pismo prodal in skril denar. »Jaz prežim nanj, a on se skriva ali pa se zateka k besedam.« »Ker je to težko povedati,« je pojasnil Balrich. »Pismo je pa tu« kaj,« — na jim ga je pomolil. Brali so: Dinkl, ki je držal pismo; kraj njega Gellert, ki je segal po njem in Mali, z dojenčkom na rokah, in Tilda, ki si je otirala solze, in Polstrovka. ki je gibala z ustna-* mi. in največji otrok na stolu. Ostali, s Polstrovimi vred, so stali in so §e čudili globoki tišini. V tišini sta se približala po prstih oba mlajša brata Balrichova, za njima pa stari Dinkl, ki ni delal več, s skodelico, v kateri si je hotel prinesti kave. Vsi so se pridružili gruči in so brali. (Dalje prih«) Stran 2. NAPREJ. klonjen. Demokrati so nato napadli' v medklicih narodne socialce, češ, da so izdajalci napredne misli, ker f/ridejo v kuratorij tudi 3 klerikalci, dočim bodo v resnici klerikalci v kuratoriju šc vedno v veliki manjšini (od 12 jih bo samo 3 od SLS!). —•> Poročila finančnega odseka je podal njega predsednik s. Kocmur. — Soglasno je bil sprejet predlog, da se odobri računski sklep Mestne hranilnice ljubljanske za 1. 1920. — Poudarjajoč velik pomen obrino -nadaljevalnih šoi in njih vzdrževanja Še s. Kocmur v imenu finančnega odseka predlagal: Da se pokrije deficit obrtno-nadaljevalnih šol, katerega se je občina svojčas obvezala pokrivati iz svojih sredstev, občina pa je ob vsej veliki važnosti tega šolstva v težkem položaju plačevati deficit, (ki znaša za leto 1920. 204 tisoč 36.64 K), naj se skliče takoj enketa intcrcsiraiicev na tem šolstvu (trgovska in obrtniška zbornica, zadruge obrtnikov, strokovne organizacije itd.), da le-ti priskočijo z denarno odpomočjo. Obrtno-na-daljevalne šole sc otvorijo s 1. decembrom t. 1. Predlog je bil kljub izvijanjem demokratskih zastopnikov, češ da naj sc zaprosi za odpo-moč ministrstvo za trgovino in industrijo, (čeprav vedo^ da tu ne bi bilo nič ali pa le malo uspeha), sprejet. — Nato je občinski svet ugodil prošnjama učiteljskega licejskega osobja, da se mu prejemki izenačijo s prejemki državnih uradnikov in priznajo honorarje za nadurno delo* — Po poročilu s. Kocmurja in tozadevnem predlogu finančnega odseka se je odobril enkratni nabavni prispevek (brez odtegljajev) mest- nim uslužbencem a 4000, 3000, oziroma a 'UlH> K. (Župan s. dr. Perič je podal pri tem tudi pojasnilo, da dobe enkratne nabavne prispevke tudi meslni upokojenci, mestni delavci In nžitrdnsko osebje, čim bo finančni odsek o tem razpravljal.) Nato je bil soglasno odobren računski sklep mestne klavnice za 1919-20, ter njen proračun za 1921—-22. -- Dr. Trillerjev predlog, da se sestavi posebna komisija, ki naj preišče gospodarsko poslovanje bivšega občinskega sveta, je po dolgih razburljivih debatah med zastopniki JDS, SLS in NSS, župan odložil na dnevni red prihodnje seje. — Sprejet je bil potem računski sklep mestnega pogrebnega zavoda za 1919—20, ter proračun za 1921—22, ter enako tudi računski sklep oziroma proračun mestne zastavljalnice, ter pro-raču direk torija mestnega dohodar-stveucga urada, ki izkazuje nekaj nad 4 milijone kron prebitka za leto 1921—22. Pri tem zadnjem se je še sklenilo, da sc premeste mitnice na periferijo občine, da se nemudoma dovoli v čo svrho nekaj kredita. Tudi se je odobril predlog, da se prizna vdovam mestnih uslužbencev udov-nina mesečno od 400—200 kron. — Koncem seje je obč. svetnik Kremžar razpravljal o nujnosti reševanja zadev stanovanjskega urada, ki jc bil prevzet od mestnega magistrata. Sejo, ki ie trajala 4 ure, je nato župan zaključi!. (O mnogih zanimivih debatah, spccijelnih predlogih in posameznih podrobnih sklepih vsled pomanjkanja prostora poročamo še hitri. Op. ur.). Stev. 254 V četrtek dne 10. t. in. ob 6. uri zvečer bo v veliki dvorani »MESTNEGA DOMA« protestni shod proti odpravi ministrstva za socijaluo politiko. Edino institucijo z modernimi nalogami hoče vlada odpraviti! Roke proč! , Vložimo na shodu najodločneji protest! Nainovefie. MINISTRSKI SVET ZOPET ZDRAVI VALUTO. LDU. Belgrad, 8. nov. Danes popoldne je imel ministrski svet sejo, ki je trajala od šestnajstih do dvajsetih in na kateri sc je razpravljalo o sanaciji naše valute. Govorilo se je o silno strogih naredbah, ki bi absolutno morale povzročiti, da se zboljša valuta dinarja. O tem vprašanju se bo posvetoval ministrski svet tudi jutri in na prihodnjih sejah. Nadalje se je v zvezi z različnimi zunanje - političnimi vprašanji govorilo tudi o demobilizaciji naše vojske, kar pa še ni bilo konč-noveljavno sklenjeno. Vsekakor se bo izvršila demobilizacija polagoma in po tehničnih možnostih. UČITELJSKI KONGRES. LDU. Zagreb, 8. nov. Danes je bil prvi dan kongresa učiteljskega udruženja, na katerega so dospeli delegati iz vseh krajev naše države. Udeležencev kongresa je okrog 800. Ob desetih dopoldne je bil otvorjen kongres v dvorani bivše zbornice. Kongres je otvoril predsednik udruženja Mihajlo Jovič. TRANSPORT KARLA IN ZITE. ^ LDU. Carigrad, 8. nov. Križarka »Cardiff« z razkraljem Karlom in razkraljico Žito je dospel semkaj, da nadaljuje svojo pot proti Gibraltarju. MA DE JR A. LDU London, 8. nov. Portugalska vlada je privolila, da se razkralj Karel in razkraljica Žita nastanita na Madejrl. Zastopnik vlade je že določil njiju stanovališče v Fun-ehalu. DEMOBILIZACIJA ČEHOSLO-VAŠKE. LDU. Praga, 8. nov. Predsednik republike^je danes odredil demobilizacijo vojske. Kot dan začetka demobilizacijo je določen 10. november. Uprava vojske namerava izve- sti demobilzacijo pred koncem novembra. VSTAJA V UKRAJINI? LDU. Dunaj, 8. nov. Po poročilu lista „Neue Freie Presse“ objavlja lvovska »Gazzeta Wieczorna“ vesti, da se vstaško gibanje v Ukrajini I In na Podolskem močno in hitro j razširja. To gibanje je v ozki zve-I zi z vojaškimi operacijami Petljuro-vib čet ter je Imelo za posledico, da so boljševiki pobegnili. Petljurovc čete so vdrle v Prosknrow ter zasedle Kameneo Podolski, katero mesto so proglasile za glavno mesto Ukrajine. Protiboljševiki so zasedli Belsotyn in Lityn. Sovjetski uradniki so pobegnili in zapustili vso Podoijo. Vstaško gibanje sc je razširilo tudi na gubernije Kijev in Kor-son. LDU. Dunaj, 8. nov. Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Lvova: Oddelki ukrajinskih kmetov so na več krajih zasedli železniško progo Ki-i it.Y'Kove,> ter porušili več važnih 1 vijaduktov. Vzdolž železnice so močni oddelki vstašev prodirali protioudeiki vstašev prodirali proti Kijevu, ne da bi zadeli na znaten odpor boljševikov. Politi! ne v#sfi. + Pravdni minister Djuričič je od parlamenta zahteval, da se predsednik hrvaške ljudske stranke, poslanec Barič, radi nekih političnih prestopkov izroči sodišču. + Avstrija zasede Bursko. Ker je madžarska vlada izjavila, da je sedaj Burška prosta madžarskih tolp, ki so plenile po pokrajini, se avstrijska vlada pripravlja, da v najkrajšem času zasede ozemlje, ki ji jc priznano. + Mala antanta in razorožitev Madžarske. Kakor brzojavlja diplomatski poročevalec lista »Daily Chronicle«, so se velesile in vlade male antante sporazumele glede pon stopanja v vprašanju razorožitve Madžarske. Mala antanta imenuje vojaško podkomisijo posvetovalne- ' ga značaja, ki bo pooblaščena in po-- zvana podpirati medzavezniško ko-| misijo v njenih nalogah na ta način, • da ji bo izročala informaciisko gra-; divo. + Češkoslovaška in Poljska sta podpisali zavezniško pogodbo, ki ni naperjena proti Rusiji. — I