Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (5/19 °C), soboto (4/14 °C) in nedeljo (0/9 °C) bo delno oblačno. Četrtek, 23. marca 2017 številka 12 | leto 64 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-i ■in 5B ïu"» ïi Pred 30 leti 160 tisoč, danes 280 tisoč litrov mleka na dan Poleg kakovosti in izbranih okusov ne gre prezreti, da so izdelki pakirani v okolju prijazni embalaži in da so kot prva mlekarna v Sloveniji omogočili kupcem vpogled v kraj izvora surovega mleka. Ti namreč lahko na digitalni platformi »mlečna cesta« sledijo mleku vse do kmetije, na kateri so ga pridelali. Zelene Doline so se leta 1987 najprej imenovale Zelena Dolina, današnjo podobo je blagovna znamka dobila leta 2010. Pred 30 leti je mlekarna sprejela 160 tisoč litrov mleka na dan, danes ga blizu 280 tisoč litrov. Količine mleka zagotavlja več kot 1100 dobaviteljev, ki skupaj z 206 zaposlenimi vsak dan domačim ter potrošnikom na devetih tujih trgih zagotavljajo odlične izdelke. Poleg teh ne gre prezreti skrbi za ohranjanje in razvoj slovenskega podeželja, kar je prav tako pomembna odlika mlekarne Celeia. Pri tem se zavedajo pomembnosti učinkovitega povezovanja med proizvajalci mleka, zadrugami in mlekarno. ■ tp Uspešno leto, spodbudne napovedi Nazarje - V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so z lanskim poslovanjem zelo zadovoljni. Ustvarili so blizu 290 milijonov evrov prihodkov in zaposlili še 110 ljudi. Glede na letošnja gibanja pričakujejo še večjo rast, rekordno proizvodnjo, že v prvih letošnjih treh mesecih so za določen čas zaposlili približno 100 ljudi. Obeta se tudi naložbeno bogato leto 2017. V tovarni malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah namenjajo vlaganjem od 10 do 15 milijonov evrov na leto, letos naj bi to vsoto celo presegli. Načrtujejo namreč izgradnjo treh objektov oziroma proizvodno-skladiščnih stavb. Ena bo merila 6 tisoč, preostali dve pa 3 tisoč kvadratnih metrov. Manjši stavbi bodo postavili ob Elkroju in v industrijski coni Glin - ti naj bi bili končani letos, tretjo stavbo pa bodo postavili čez cesto tovarne in bo končana poleti prihodnje leto. Nove zgradbe jim bodo omogočile še naprej stabilno proizvodnjo in tudi nova delovna mesta. a tp Več prakse in vključitev gospodarstva v izobraževanje Mestni odbor Slovenske ljudske stranke pripravlja danes (v četrtek, 23. marca) ob 18. uri v Hotelu Paka v sodelovanju z Inštitutom dr. Antona Korošca (INAK) okroglo mizo na temo: Več prakse in vključitev gospodarstva v izobraževanje mladih. Govorci na omizju, ki ga bo vodila Mateja Maja Ažman, organizacijska tajnica Slovenske ljudske stranke, bodo: Darko Lihteneker, vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra, Franc Bogovič, evropski poslanec, Ivan Meh, podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, in dr. Andrej Umek, nekdanji minister za znanost in tehnologijo in vodja strokovnega sveta pri predsedniku SLS. Uvodne besede bosta podala Dani Gradišnik, predsednik Mestnega odbora SLS Velenje, in Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca. Spreminjata se zakonodaja in tehnologija Tako pravi novi predsednik Društva varnostnih inženirjev Velenje - V podjetjih premalo pozornosti promociji zdravja - Nadzor nad izvajanjem zakonov dober Bojana Špegel Velenje, 17. marca - Društvo varnostnih inženirjev Velenje deluje na območju Šaleške, pa tudi Koroške in Zgornje Savinjske doline. Lansko leto so za predsednika društva (mandat je štirileten) izvolili Velenjčana Andreja Majda-ka, ki ima kot diplomirani inženir varstva pri delu 18-letne izkušnje na tem strokovnem področju. Konec lanskega leta je društvo štelo 44 članov, trenutno jih je 45. »Veseli nas, da v društvo prihaja mlajša generacija z novimi idejami, kar vsekakor pozitivno vpliva na celotno članstvo,« nam je povedal v uvodu. Leta 2016 so postali tudi društvo, ki deluje v javnem interesu. Organizirajo različne seminarje, ki se jih udeležuje od 60 do 100 strokovnjakov s področja varnosti pri delu in požarne varnosti. Za člane vsako leto pripravijo tudi strokovno ekskurzijo in družabno srečanje. In kako je za varnost pri delu poskrbljeno v našem okolju? Andrej Majdak pojasni: »Praksa je, da manjša podjetja sklenejo pogodbo z zunanjo službo in tako skrb za varnost pri delu prepustijo zunanjim strokovnjakom, saj sami pogosto nimajo niti časa niti ustreznih znanj, da bi to področje lahko obvladovali sami. Ne tako redko se tudi srednja podjetja odločajo za takšen pristop k zagotavljanja varnosti za svoje zaposlene. Večja podjetja pa imajo svoje službe varnosti pri delu.« Ker se zakonodaja pogosto spreminja, spreminjajo pa se tudi načini dela, se strokovni delavci, ki delujejo na področju varnosti pri delu, neprestano srečujejo z novostmi. »To narekuje, da se moramo nenehno izobraževati in usposabljati, saj le tako lahko ponudimo delodajalcem pravilne in učinkovite rešitve.« Velenjsko društvo je združeno v Zvezo društev varnostnih inženirjev Slovenije, preko njega pa opozarjajo tudi na pomanjkljivosti v zakonodaji. »Vsako nezgodo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, mora delodajalec prijavi inšpekciji za delo. Lani so slovenski delodajalci prijavili 1.161 nezgod pri delu,« Andrej Majdak: »Lani smo postali društvo, ki deluje v javnem interesu. Zato pripravljamo dogodke tako za strokovno kot širšo javnost.« izvemo. Kot tudi, da je nadzor nad zakonodajo v varstvu pri delu dober. »S terena dobivam informacije, da inšpektorji svoje delo izvajajo pravilno in skladno z zakonodajo,« nam zatrdi sogovornik. Delodajalci niso dovolj motivirani Varnostni inženirji se ne ukvarjajo le z varnostjo pri delu, ampak tudi s promocijo zdravja. Zanima nas, koliko je za to posluha pri delodajalcih v Šaleški dolini? »Zakon narekuje delodajalcem, da morajo sprejeti načrt izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu. To pomeni, da delodajalci za svoje zaposlene organizirajo različne aktivnosti z namenom ohranjanja ali celo izboljšanja zdravstvenega stanja. Te aktivnosti niso samo fizične, kot so pohodi, rekreacija in podobno, ampak so to tudi različna predavanja ali celo merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi. Izvajanje teh aktivnosti v veliki večini ni brezplačno in delodajalec se pri tem sreča z nastankom stroškov. Žal je naša zakonodaja naravnana tako, da ti stroški niso priznani kot davčno priznani odhodki. To se je v zadnjem času nekoliko spremenilo, po mojem mnenju pa vseeno premalo, da bi delodajalce lahko dodatno stimuliralo za vlaganje v promocijo zdravja,« zaključi najin kratek pogovor Andrej Majdak. GOSPODARSKE novice Posvet s poslovnimi angeli Slovenije Velenje, 23. marca - Saša inkubator danes ob 13. uri v prostorih Podjetniškega centra Standard pripravlja delavnico s 'Poslovnimi angeli Slovenije'. Na njej bodo podjetniki dobili številne informacije iz prve roke, saj je Klub Poslovnih angelov Slovenije prvi zasebni in največji formalni klub poslovnih angelov pri nas. Predstavlja stičišče med ambicioznimi podjetniki, ki so v začetnih fazah rasti podjetja, in najuspešnejšimi slovenskimi poslovneži. Člani kluba so uspešni evropski poslovneži z visoko mero integritete, bogatimi podjetniškimi izkušnjami, poslovnim in panožnim znanjem, izjemnim socialnim kapitalom ("smart money") ter pripravljenostjo pomagati pri nastajanju in razvijanju novih, hitro rastočih podjetij. Udeležba na delavnici je brezplačna. a bš Gradnja zaupanja v digitalni svet Ljubljana, 16. marca - Svetovni dan potrošnikov je bil letos namenjen gradnji zaupanja v digitalni svet. Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da digitalizacija že danes neizogibno posega v naša življenja, njen vpliv pa se bo še povečal, zato je ključno, da poskrbimo tudi za ustrezno zakonodajo in varnostne mehanizme. Toda na tem področju z zakonodajo pravzaprav že tako zamujamo povsod po svetu, da nam očitno postaja vseeno, kaj se dogaja z našimi podatki in sledmi, ki jih puščamo v digitalnem svetu. Temu navsezadnje pritrjujejo tudi zadnja razkritja Wikileaksa: o špijonaži in zlorabi podatkov za potrebe Cie in seveda posredno ali pa direktno za potrebe ameriškega gospodarstva. Nihče se ob to sporočilo ni zares obregnil, nihče ni poslal protesta. Še več, Američani so vesoljnemu svetu, v maniri moči velesile, povedali, da se nas to pravzaprav ne tiče. Naša sprijaznjenost z našim razosebljanjem zgolj zato, da lahko uživamo lasten košček virtualnega sveta, je zares postala grozljiva. Kaj bo z Mercatorjem? Balkanski velikan Agrokor, ki je v svojo mrežo ujel tudi Mercator, že nekaj časa tresejo krediti. Teh je občutno preveč, rezultati pa ne tako dobri, da bi jih bilo možno pokriti. Zaradi vse nižje bonitetne ocene to podjetje le še stežka posluje normalno. Težave seveda čuti tudi Mercator. Ivica Todoric, lastnik Agrokorja, je iskal pomoč hrvaške vlade, a je ta že povedala, da ne bo reševala podjetja, če bo koncern ostal v njegovi lasti. Glavni Todoricev svetovalec in obenem tudi upnik, verjetno pa tudi glavno upanje, je ruska banka Sberbank, vključene pa so še druge agencije. Več kot očitno je, da koncern nima denarja za poplačilo kreditov. Na Polzeli spet stekla proizvodnja V Tovarni nogavic Polzela, ki je v stečaju od decembra lani, je februarja spet stekla delna proizvodnja. Zaposlili so nekaj več kot 30 delavcev, in sicer v pletilnici ter šiviljstvu, nekaj delavcev pa je delo dobilo v pakirnici. Proizvodnjo bodo zaganjali po fazah in skladno s tem prilagajali tudi število zaposlenih. Pol milijona za električne polnilnice Eko sklad je med 69 občin razdelil skoraj pol milijona evrov za sofinanciranje nakupa polnilnic za električna vozila. Predvidoma bo postavljenih 109 AC in 31 DC polnilnih postaj. Na AC postajah bo dodatna šuko vtičnica omogočala tudi polnjenje električnih koles, ne le električnih avtomobilov. Vse polnilnice bodo predvidoma pripravljene za uporabo do konca leta. Subvencije za nakup polnilnih postaj za električna vozila so prejele tudi nekatere nam bližnje občine, kot so Šoštanj, Žalec, Nazarje, Solčava; na Koroškem pa Misli-nja, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. a mz 2. javna dražba za prodajo osebnih vozil Javna dražba bo potekala v sredo, 5. aprila 2017, ob 16. uri v prostorih Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje; v sejni sobi 305/III). Ogled vozil, ki so predmet dražbe bo v sredo, 29. 3., od 15. do 17. ure ter v ponedeljek, 3. 4., od 8. do 10. ure. Več informacij o dražbi lahko najdete na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave). a mz ■ Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 5 23. marca 2017 '"WAS GOSPODARSTVO 5 Digitalizacija je priložnost za Saša gospodarstvo Letošnja razvojna konferenca Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, ki bo v torek, 28. marca, bo namenjena digitalizaciji - Podjetja si od nje veliko obetajo Mira Zakošek Vodstvo Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice se je odločilo, da bo letošnjo razvojno konferenco (tradicionalno jo namenjajo eni najbolj »vročih« tem) namenilo digitalizaciji. Konferenco bodo pripravili v torek, 28. marca, ob 14. uri v Podjetniškem centru Standard. O tem dogodku in stanju v tukajšnjem gospodarstvu smo se pogovarjali s predsednico zbornice dr. Cvetko Tinauer. Kakšno je bilo preteklo leto za tukajšnje gospodarstvo? »Veliko boljše od predlanskega, ko je izkazalo kar 400 tisočakov izgube. Večina izgube je padla na energetiko. Vsekakor pa je spodbuden zelo očiten razvojni napredek tukajšnje predelovalne industrije, v kateri imamo nekaj izjemnih podjetij, če začnem v Zgornji Savinjski dolini s Podkrižnikom, KLS, BSH, Gorenje, Skaza in številni drugi, kar 200 podjetij imamo s področja predelovalne industrije. Ta panoga zaposluje polovico vseh zaposlenih v Saša regiji in ustvari 2/3 vseh prihodkov. Veliko prispevajo k nacionalni gospodarski rasti in izvozu. Pravzaprav so izjemne gazele (navajeni smo jih med novimi podjetji in start upi). Za ta podjetja je značilna razvojna in inovativna naravnanost.« So pa tudi vodilni v uvajanju informacijske tehnologije. Kakšno pa je pravzaprav stanje na tem področju? »Vsekakor so vodilni, pa tudi izkušenj in znanja imajo ogromno. Je pa dejstvo, da se na tem področju v Sloveniji še zelo »lovimo«. sebnimi uspehi na tem področju, saj zaostaja tako za Ameriko, Korejo, Japonsko ... Slovenija je na področju digitalizacije na 18. mestu. Digitalizacija nam torej mora biti pomemben izziv, saj brez nje ni prihodnosti za nikogar in pred tem si ne smemo Cvetka Tinauer: »Digitalizacija nam mora pomeniti izziv.« > Osebno me je zelo presenetila vladna digitalna strategija 2020, v kateri ocenjujejo, da je stanje na tem področju katastrofalno.« Vi osebno ste sodelovali pri kar nekaj aktivnostih pospeševanja digitalne tehnologije v Sloveniji? »Med drugim sem bila nosilka ene od delovnih skupin, ki je pripravljala vrh slovenskega gospodarstva konec lanskega leta. Preštudirala sem ogromno raziskav in anket in ugotovila, da se tudi Evropa ne more pohvaliti s kakšnimi po- Želimo predstaviti pozitivne trende digitalizacije. zatiskati oči.« Res je, velikokrat bi sijih radi, a se vse vrti z bliskovito naglico tudi na področju vsakodnevnega življenja in bivanja? »Da zasledila sem neko evropsko anketo, ki pravi, da bi že danes želelo kar 69 odstotkov potrošnikov kupovati preko spleta, a jim zgolj 16 odstotkov malih in srednjih podjetij to omogoča. Morala se bodo prilagoditi, če bodo hotela preživeti. Pri tem mislim tudi na naša mikro, mala in srednja podjetja (po številu jih je na našem območju kar 92 odstotkov). Le tako bodo lahko povečala svoje možnosti in pri- Vrhunska manekenska zasedba je predstavila nove modne trende. Modni spektakel 11. dimenzija navdušil Nakupovalno središče Citycenter Celje se je ob 11. obletnici uspešnega poslovanja spremenilo v prizorišče modnega spektakla 11. DIMENZIJA, ki si ga je v tednu praznovanja na šestih modnih revijah ogledalo več kot 3.500 obiskovalcev. Vrhunska manekenska zasedba je predstavila nove modne trende za pomlad in poletje domačih in svetovnih blagovnih znamk iz Citycentra. Na scensko dodelanem prizorišču so stajlingi s podpisom Sonje Rigler prišli še posebej do izraza. »Gre za naš avtorski projekt. Po odzivih gledalcev sodeč smo spevala k večji rasti, kar trenutno dela zgolj predelovalna industrija.« Pravite, da mora biti gospodarstvo sodobno, digitalizirano ... O tem boste govorili na razvojni konferenci, kaj imate v mislih? »Digitalizacija prihaja, hoteli ali ne, v vse pore našega življenja in bo tudi marsikaj postavila na glavo. Ne gre zgolj na digitalno komuniciranje, robotizacijo, avtomatizacijo proizvodnje, gre za celovite nove poslovne modele, načine trženja, digitalni marketing . Gre za neko platformo, ki jo že živimo, pa se tega včasih niti ne zavedamo. A dejstvo je, da že živimo s pametnimi telefoni, da se bližajo projekti, kot so pametna mesta .« Vse skupaj se dogaja hitro, velika podjetja se usposabljajo, kaj pa ostali? »Brez dodatnega izobraževanja seveda ne bo šlo. Mi se že povezujemo z Ljudsko univerzo v Velenju, da bi pripravili tovrstna izobraževanja, ki jih bo go- spodarstvo vsekakor potrebovalo. K sodelovanju želimo pritegniti tudi tukajšnje župane. Na naši razvojni konferenci bomo namreč digitalno podpisali (podobno, kot smo na vrhu slovenskega gospodarstva) digitalno koalicijo. S tem se bomo zavezali, da bomo v tem okolju skupaj ustvarjali »digitalno okolje«. Usposobljene kadre potrebuje gospodarstvo, prav tako vse institucije, pa tudi civilno prebivalstvo mora biti pravočasno usposobljeno za nov način bivanja in funkcioniranja.« Pogosto je digitalizacija še velik bavbav, ki nam bo med drugim odnesel delovna mesta? »Na naši razvojni konferenci želimo predstaviti pozitivne trende digitalizacije, da ne bi ljudi strašili, radi bi povedali, da je res, da se bodo spremenili poklici, poslovni modeli, ampak da ni vse črno, kar skušajo nekateri prikazati, da bodo to grozne izgube delovnih mest in ne vem, kaj še vse. Dokaze, da ni tako, imamo v neposrednem > okolju, znova v predelovalni industriji, ki prednjači po robotizaciji, a ohranja število zaposlenih. Je pa dejstvo, da so se močno spremenila delovna mesta, roboti trenutno zamenjujejo tista najtežja.« Družbena omrežja postajajo vse bolj pomembna tudi pri trženju. Tudi o tem boste govorili? »To bomo pokazali na primeru dobre prakse podjetja Skaza, ki je prepoznavno po izjemno dobro načrtovani in vodeni mar-ketinški strategiji. Medse pa smo povabili tudi bloger-ko Lano Špital, ki uporablja družbena omrežja kot orodje, preko katerega opravlja svojo dejavnost. Imeli bomo tudi posebnega gosta dr. Marka Pleška, direktorja uspešnega izvozno usmerjenega podjetja, ki prodaja izključno svoje znanje, in to svetovno najbolj znanim laboratorijem in pospe-ševalnikom. Skratka, trenutno smo na tem področju med uspešnejšimi, zakaj ne bi bili vodilni.« Kar 69 odstotkov potrošnikov želi kupovati preko spleta. jih tudi letos navdušili,« je po dogodku povedala Darja Lesjak, managerka centra Citycenter Celje, ki zadnja leta skrbi, da v knežjem mestu pripravljajo modne spektakle, ki sodijo med najboljše modne dogodke v Sloveniji. Projekt »Evropska kulturna pot reformacije« sofinanciran s strani Evropske Unije Mestna občina Velenje od leta 2004 aktivno deluje na področju pridobivanja sredstev s strani Evropske unije. Julija 2016 smo začeli z izvajanjem projekta "European Cultural Route of Reformation" (ECRR), ki je sofinanciran iz naslova programa Transnacionalnega sodelovanja Srednja Evropa. Vrednost projekta za Mestno občino Velenje znaša 181.478 evrov, od tega program Srednja Evropa iz Evropskega sklada za regionalni razvoj sofinancira projekte v višini 85 % oziroma 154.256 evrov, Mestna občina Velenje pa 15 % oziroma 27.222 evrov. Projekt ECRR je edinstven z vidika področja in ciljev, saj je prva pobuda za regionalni razvoj v Protestantizem je v 16. stoletju močno zaznamoval tudi zgodovino Velenjskega gradu. Med zagovorniki luteranstva je bil med drugimi predstavniki šaleškega plemstva tudi velenjski graščak Franc Liechtenberger, kije med drugim izjavil, da je »maša nič, zato je podložniki ne smejo plačevati« in da sam ne bo hodil k maši, temveč si jo bo bral sam. (Foto: Albin Inkret) Srednji Evropi, katere cilj je izkoriščanje dediščine reformacije. V preteklosti je bila dediščina reformacije kot regionalni vir pogosto zanemarjena. Projekt je usmerjen v združevanje dediščine reformacije kot del skupne zgodovine in kulture Srednje Evrope v skupnem programu in identiteti. Konzorcij sestavlja dvanajst partnerjev iz sedmih držav: Avstrije, Češke, Nemčije, Madžarske, Italije, Poljske in Slovenije. Partnerstvo vključuje regionalne in podeželske razvojne agencije. Namen projekta je spodbujanje učenja in krepitev zmogljivosti za upravljanje tematske kultur- ne dediščine v slogu reformacije prek prenosa znanja v okviru partnerstva. Razvili bomo akcijski načrt za zagotavljanje trajnostnega upravljanja kulturne dediščine poti reformacije. Ta načrt naj bi bil sprejet tudi v regijah zunaj geografskega obsega projekta. Poleg tega bo do konca projekta vložen zahtevek za uradno priznanje Evropske kulturne poti pri Svetu Evrope. Za dosego teh ambicioznih ciljev projekta, je le ta sestavljen iz treh tesno povezanih tematskih delovnih paketov. Tisza (Madžarska), Torre Pellice (Italija), Velenje (Slovenija), Eisleben in Erfurt (Nemčija), Jawor (Poljska), Česke Budejovice in Pilsen Regija (Češka) bodo služila kot pilotna območja, ki bodo obiskovalce seznanjala s kulturno dediščino reformacije. Koristi regij, ki so vključene v stabilno strukturo upravljanja kulturne poti, bodo dolgotrajne. S projektom se bo valorizacija Kulturne poti reformacije okrepila, njeno skupno in celovito upravljanje jo bo utrdilo, razpoložljive zmogljivosti za ravnanje pa bodo poskrbele, da bo njena privlačnost za obiskovalce rasla. V okviru projekta bomo izdelali brošuro z informacijami o prisotnosti reformacije v šaleški dolini, na identificiranih lokacijah postavili informacijske table ter vzpostavili informacijsko točko Evropske kulturne poti reformacije na Velenjskem gradu. Občani in obiskovalci bodo na enem mestu pridobili informacije o reformacijskem gibanju v Evropi in prispevku Velenja ter celotne Slovenije pri širitvi reformacije znotraj družbe. Pričakujemo, da bo projekt prispeval k trajno-stnemu razvoju regij, zlasti s spodbujanjem traj-nostnega turizma. Več informacij o projektu ECRR lahko dobite na elektronskem naslovu: ecrr@velenje.si ■ Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 23. marca 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 15. marca Princesa Jelisaveta Karadorde-vic je na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strassbourgu vložila tožbo, s katero zahteva vrnitev dvorca Brdo pri Kranju in pripadajočih zemljišč. Predsednik republike Borut Pahor je sestavil seznam štirih kandidatov za ustavne sodnike. Poleg Mateja Accetta, Klemna Jakliča in Marijana Pavčnika je kandidat tudi Rajko Knez. Na zahodu Avstrije je snežni plaz zahteval življenja štirih smučarjev, preostale štiri pa so rešili s helikopterjem. Nizozemski volivci so se uprli populizmu. Glede na izide vzporednih volitev na Nizozemskem je največ glasov prejela vladajoča Ljudska stranka za svobodo in demokracijo premierja Marka Rutteja. Potem ko se je na sodišču v Damasku razstrelil samomorilski napadalec, je bila tarča samomorilskega napada še restavracija v zahodnem delu sirske prestolnice. Ubitih je bilo najmanj 31 ljudi. Četrtek, 16. marca Nacionalni preiskovalni urad je po Sloveniji opravil 33 hišnih preiskav, v katerih so iskali dokaze za sum gospodarske kriminalitete, povezane s prevzemom družbe Etra 33 pred desetimi leti. Nacionalni preiskovalni urad je po Sloveniji opravil 33 hišnih preiskav. Vlada je sprejela zakon o pro-baciji, ki uvaja probacijsko službo za nadzor alternativnega prestajanja milejših kazni, in novelo zakona o kazenskem postopku, ki je namenjena izboljšanju pregona gospodarske kriminalitete. Proti predsedniškemu kandidatu Francoisu Fillonu je francosko tožilstvo razširilo preiskavo zlorabe javnega denarja. Okoli 10 turistov in novinarjev je bilo lažje poškodovanih, ko je izbruhnil vulkan Etna na Siciliji. Še naprej se je zapletal besedni dvoboj med Nizozemsko in Turčijo, saj je turški predsednik Re-cep Tayyip Erdogan Nizozemski sporočil, da je izgubila Turčijo kot prijateljico. Na srednji šoli v mestu Grasse na jugu Francije so bili v strelskem napadu težje poškodovani trije ljudje, pet pa lažje. Na sedežu Mednarodnega denarnega sklada v Parizu je razneslo pisemsko ovojnico, pri čemer se je lažje poškodovala bančna uslužbenka. Petek, 17. marca V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so opozorili na domnevno neustavnost dejstva, da samozaposleni v prvih 30 dneh bolezni ne morejo uveljavljati bolniškega nadomestila. Na protestu proti napotitvi slovenskih vojakov na Natovo operacijo v Latvijo se je zbralo nekaj deset ljudi, ki so odločitev vlade označili za nesmiselno in nesprejemljivo. Ruski predsednik Vladimir Putin je obrambnemu ministrstvu naročil, naj sestavi in podpiše ustrezen sporazum z Južno Osetijo, po katerem bi se oboroženi separatistični borci pridru- spremembah. Na pariškem letališču Orly so varnostne sile ustrelile in ubile moškega, ki je napadel vojaki-njo, nato pa pobegnil, a so ga izsledili. Dan po srečanju z nemško kan-clerko je ameriški predsednik Donald Trump tvitnil, da Nemčija dolguje ogromne vsote denarja tako zvezi Nato kot ZDA, ki ji zagotavljajo močno obrambo. Nedelja, 19. marca Nemški socialdemokrati so za novega predsednika stranke s 100-odstotno podporo izvolili Martina Schulza. Severna Koreja je izvedla nov preizkus raketnega motorja, ki ga je voditelj Kim Džong Un označil za uspešnega. Po tvitu, ki ga je po obisku nemške kanclerke z javnostjo delil ameriški predsednik, je nemška obrambna ministrica Ursula Srečala sta se Donald Trump in Angela Merkel. žili ruski vojski. Sešli so se predstavniki skupine G20. Glavna tema njihovega zasedanja so bile nove trgovinske določbe in davčne reforme. Nemška kanclerka Angela Merkel se je v Beli hiši prvič se-šla z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v ospredju njunih pogovorov pa sta bila gospodarsko sodelovanje in Nato. Sobota, 18. marca Škotska premierka Nicola Sturgeon je sporočila, da želi z britansko vlado začeti pogovore o referendumu za neodvisnost. Ob tem je kritizirala britansko pre-mierko Thereso May zaradi njenega nasprotovanja. Kurdi so na shodu izražali zahteve za več demokracije v Turčiji, protestirali so proti predsedniku Erdoganu in aprilskemu referendumu o ustavnih spremembah. Predstavniki skupine G20 so v skupni izjavi zapisali, da si prizadevajo za »krepitev prispevka trgovine h gospodarstvu«, vendar se niso uskladili o protekcioniz-mu, prosti trgovini in podnebnih Premierja Cerarja je novica iz Bruslja negativno presenetila. škodninah za izbrisane, češ da je člen, ki določa odškodnine v sodnem postopku, neustaven. Ministrstvo za zdravje sta zapustili obe državni sekretarki, Nina Pirnat in Sandra Tušar. Ameriška revija Forbes je objavila lestvico najbogatejših Zemljanov, na vrhu katere se je četrto leto zapored znašel soustanovitelj Microsofta Bill Gates. Italijanska obalna straža je pred obalo Libije v reševalnih akcijah rešila več kot tri tisoč pre-bežnikov, ki so skušali čez Sredozemsko morje doseči Evropo. Torek, 21. marca Državni zbor je s 54 glasovi za in 25 proti sprejel novi družinski zakonik, ki prinaša novo definicijo družine: odslej velja, da je družina življenjska skupnost otroka z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice. Francijo so znova pretresali napadi. Martin Schulz je dobil 100-odstotno podporo nemških socialdemokratov. von der Leyen zatrdila, da Nemčija zvezi Nato in ZDA ne dolguje ničesar. Potem ko so sirski uporniki in džihadisti nepričakovano napadli vladne sile, so vzhodni del sirske prestolnice Damask pretresali spopadi. Potem ko so izraelska vojaška letala v petek napadla več ciljev v Siriji, sirska vojska pa je zoper njih uporabila rakete zemlja--zrak, je izraelski obrambni minister zagrozil z uničenjem sirske protiletalske obrambe. Ponedeljek, 20. marca Potekala je redna marčevska seja državnega zbora. Premier Miro Cerar se je branil predvsem očitkov o nestrokovnem kadrovanju. Evropska komisija je objavila osnutek delegiranega akta, s katerim namerava Hrvaški dodeliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran. Okrajno sodišče v Ljubljani je zahtevalo ustavno presojo zakona o od- Sprejet je bil zakonik, ki prinaša novo definicijo družine. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je glede terana poslal pismo podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu. Poslanci so medtem že naglas razmišljali o ministrovi odgovornosti. V domovino se je vrnila Ilka Štuhec, ki so ji navijači pripravili topel sprejem. Francoski notranji minister Bruno Le Roux je priznal, da je najel svoji hčerki v poslanski pisarni, ko sta bili še mladoletni. Podal je odstopno izjavo, a obenem zanikal, da je ravnal nezakonito. Prehranska zarota Bere se kot grozljivka. Države evropske periferije, tiste, ki so jih pred leti z zvijačo zvabili pot patronat istega trga in jih potisnili v izkoriščevalski odnos, so nekega dne ugotovile, da so postale smetišče evropskega Zahoda. Zgodbo gotovo poznate. Slovaška, Madžarska, Poljska so, opremljeni z rezultati nacionalnih inštitutov, lansirale zgodbo o tem, da je hrana v njihovih supermarketih drugačna od tiste, ki domuje na policah trgovin bleščečega Zahoda. Nutela ima preveč sladkorja, ribje palčke premalo rib, v ledenem čaju ni čaja, v hrenovkah ni mesa, v Coca-Coli pa je premalo - hm: Coca-Cole. Ne gre za vprašanje okusa različnih nacionalnih okolij. Zadaj niso vzroki, povezani s Jure Trampuš produkcijo, ali lešniki, ki rastejo na napačni strani griča. Zadaj je zarota. Bogati Pariža-ni zaslužijo boljšo hrano kot tisti iz Varšave. Bombaž za punce iz Rima je drugačen od bombaža za najstnice iz Bratislave. Stabilizatorji in aditivi, ki jih dodajajo hrani, da je videti bolje, da se kasneje pokvari, da ima potrebno sestavo, da se ji podaljša rok trajanja, so na Vzhodu bolj strupeni in kancerogeni kot na Zahodu. Vmešala se je še politika in prst upirala proti multinacionalkam. Saj veste, tistim velikim, ozkosrčnim, ki se izogibajo davkom in na trg plasirajo gumijaste piščance, a hkrati veselo poslujejo v istih državah Vzhoda, kjer so davke v imenu razvoja in osiroma-šenja socialne države pred desetletji po nasvetu tujih svetovalcev spustili. »Ne bomo evropska kanta za smeti,« so kričali ministri. In imajo prav, veliko je pretiravanja, nekaj nacionalizma, tudi madžarski piščanci ne uživajo ravno srečnega življenja, a ponekod so potrošniki bolj osveščeni kot drugod. Krive pač niso multinacionalke, njihov osnovni namen je zaslužek, živimo v kapitalizmu in podjetij ne vodijo altruistični mene-džerji. Za mnoge med njimi so zdravstvene smernice ovira, v najboljšem primeru pa le marketinško sredstvo za dvigovanje dobička. Obtoževati podjetja, da kopičijo dobiček, je enako kot obtoževati dojenčke, da jočejo. Očitati poljski Nutteli, da ni tako dobra, kot je nemška, je smešno. V obeh je toliko sladkorja, da povzroča najprej odvisnost, kasneje pa še cel kup zdravstvenih težav. Povsem irelevantno je kazati na proizvajalce ribjih palčk in trditi, da je v slovenskih za nekaj odstotnih točk manj rib kot v avstrijskih, odvisno od blagovne znamke in proizvodnje seveda... Vri-bjih palčkah je rib vedno zgolj za polovico palčke, čisto vseeno je, kako velika je ta polovica, nekaj odstotkov ne spremeni dejstva, da polovico ribje palčke vedno predstavljajo balastne snovi. Malo bolj kakovosten nezdrav izdelek je še vedno enako nezdrav kot malo manj kakovosten nezdrav izdelek. Instant juhe so vedno instant juhe, v njih je mesa ali pa zelenjave zgolj za vzorec. Za uporom vzhodnih držav se seveda skrivajo drugi vzroki. Zadaj je nacionalizem, zadaj je upravičena kritika elitizma, zadaj je zavračanje Evrope dveh hitrosti. A bistvo problema je nekje drugje. Če bi potrošniki na Vzhodu (ali na Zahodu) zavrnili industrijsko predelano hrano sumljive kakovosti, če je ne bi kupovali, bi se proizvajalci prilagodili. Če bi Slovenci kupovali slovensko zelenjavo, če si ne bi sredi zime zaželeli jagod, prav tako. Res je zdrava hrana dražja kot industrijska, veliko ljudi nima ne znanja, ne časa, ne denarja, da bi resnično izbirala tisto, kar je primerno, a za vse pač ne more biti kriv zgolj Bruselj. Kakovostne standarde v prvi vrsti izbirajo potrošniki. Oni so tisti, ki morajo prebirati deklaracije, ki se morajo izogibati soli, aditivom, sladkorju, maščobam . Upirati prst proti sovražniku iz tujine še zdaleč ni dovolj. Spustimo luč v vodo in prikličimo pomlad Velenje, 14. marca - Pred tednom dni je po Velenjskem jezeru zaplavalo veliko ladjic z lučkami. Dijaki in učitelji Šole za rudarstvo in varstvo okolja Šolskega centra Velenje so pripravili ladjice, ki so jih lahko mimoidoči spustili s pomola ob čolnarni (na fotografiji). Voda in ogenj predstavljata dva nasprotna elementa - rudarstvo in varovanje okolja. Velenjsko jezero je vzorno urejeno degradirano območje, kjer si rudarstvo in okoljevarstvo podajata roke. Z dogodkom so dijaki opozorili na varčno rabo energije, simbolno priklicali pomlad in slavili ljubezen, življenje in srečo. a Martina Ravnak ■ Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 7 Uprava se zaveda, da je servis občank in občanov Lani so rešili 629 upravnih zadev, prejeli le eno pritožbo MED VAMI 7 Na osnovnih šolah malo . zanimanja za raziskovanje? ■ V letošnjem gibanju mladi raziskovalci izdelali 53 nalog - Teme predlagalo tudi Gorenje - Med cilji še več povezav z . gospodarstvom Milena Krstič - Planine Šoštanj, 16. marca - Na Upravi Občine Šoštanj jih je zaposlenih dvajset ljudi. Glede na obseg dela ne prav veliko. »A novih zaposlitev finance ne dopuščajo. Dobro je, da se vsi zaposleni zavedajo, da je občinska uprava servis občank in občanov. Velikokrat se ne držimo uradnih ur kot pijanec plota, ampak se potrudimo, jih sprejmemo, prisluhnemo, in če je v naši moči, ustre-žemo v tistem, po kar so prišli,« pravi Drago Koren, direktor uprave Občine Šoštanj. »Po enem letu, kar sem na tem mestu, lahko rečem, da sem z delom občinske uprave in vodstvom Občine zelo zadovoljen. Tudi zato, ker gradi na odnosih med zaposlenimi. Dober kolektiv smo, sodelujemo in zelo se zavedamo, zakaj smo tukaj.« Uvedli so letne, individualne razgovore z vsakim zaposlenim. Začenjajo jih ta teden. »Na njih se z vsakim zaposlenim pogovorim o njegovem delu v preteklem letu, o težavah, s katerimi se srečuje, uspehih, ki jih je dosegel. Skupaj pa začrtamo tudi cilje in način, kako bo delo potekalo naprej. Pogovorimo se o vseh stvareh, ki vplivajo na to, da bo kakovost izvedenih storitev in del na res najvišji možni ravni.« Lani so rešili 629 upravnih zadev, imeli pa le eno pritožbo. »To pa je tisto, kar najbolj nazorno Tatjana Podgoršek Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje je lansko poslovno leto končal z 10 ti" soč evri izgube. »Nisem še povsem zadovoljna, a glede na to, da smo izgubo v zadnjih treh letih zmanjšali iz 265 tisoč na omenjeno vsoto, ne smem biti pre" več kritična. Sploh ob dejstvu, da za napredovanja zaposlenih ■ lani v jeseni še nismo dobili denarja, da je prišlo do dviga DDV--ja pri zdravilih in še kakšen nerazumen ukrep v zdravstvu bi lahko omenila,« je povedala direktorica javnega zavoda Darja Es in dodala, da pa jo nekoliko vznemirja kumulativna izguba, ki znaša 23 odstotkov. Malo optimizma pri tem vlivajo, meni, pokaže, da uprava dobro dela,« pravi Koren. Dela je veliko, področja so široka. Občanke in občani prihajajo po najrazličnejše stvari. »Od lokacijskih informacij do soglasij za gradnjo, delnih in popolnih zapor cest, postavitev prometnih znakov, dovoljenj in podaljšanih dovoljenj za obratovanje lokalov, če jih naštejem nekaj s področja okolja in prostora,« našteva. »V družbenih dejavnostih v zadnjem času pogosteje kot kadarkoli prej prihajajo zaradi enkratnih denarnih pomoči občanom, ki so zašli v stisko.« Pomembna naloga občinske uprave je priprava gradiv in vsega tistega, kar je potrebno za odločanje na sejah sveta. Skrbijo trendi, ki se počasi obračajo navzgor. Ali bodo z nadaljnjimi varčevalnimi ukrepi prišli ob koncu leta na želeno pozitivno ničlo, težko napoveduje, ker bodo prizadevanja v zvezi s tem v največji meri odvisna od financerja dejavnosti - zdravstvene zavarovalnice. Če so se še pred dvema letoma srečevali s kadrovskimi težavami, je danes glede tega precej bolje. Po zagotovilih Esove imajo zaposlenih toliko družinskih zdravnikov na primarni ravni, kolikor programa jim prizna zdravstvena zavarovalnica. Lani so - na primer - našli rešitev za zaposlitev mladega družinskega zdravnika, ki danes opravlja še potrebe na področju urgentnih stanj. Iščejo le pediatra. Brez tudi za administrativno pomoč nadzornemu odboru. »Vsako leto je treba pripraviti vrsto razpisov. Letos smo denimo že zaključili razpis za sofinanciranje športa. Vsako vlogo je treba skrbno pregledati, točkovati, odločiti ... V teku je razpis za pomoč kmetijstvu in razvoju podeželja, pripravljamo se na objavo razpisa za najem neprofitnih stanovanj v najem. Predvidoma ga bomo objavili prihodnji mesec.« Sodelujejo z javnimi zavodi, katerih ustanovitelj so. Zlasti takrat, ko nastopijo težave, ko občani s čim niso zadovoljni. »Lani smo se veliko ukvarjali z Zdravstveno postajo Šoštanj in zadregami, ki nastajajo s pomanjkanjem in odsotnostjo zdravnikov. Ti so se pogosto menjali. Pacienti so se vsakič v ordinaciji srečali z drugim. Motilo jih je, da so morali vedno na novo predstavljati svoje tegobe in zdravstvene težave.« V rednih stikih so s Centrom za socialno delo Velenje na številnih področjih. »Veliko naših občanov je v domovih za ostarele. Lokalna skupnost je dolžna plačevati oskrbo za stanovalce, ki nimajo dovolj lastnih prihodkov oziroma nimajo koga, ki bi zanje poravnal oskrbo. Zadnje čase predstavlja to velik proračunski strošek in še narašča. Pri tem je nujno dobro sodelovanje s centrom tudi zato, da ni nihče prikrajšan.« tega so ostali lani. Pričakujejo pa spremembe v okviru mreže družinskih zdravnikov. Narekoval naj bi jih dosežen dogovor med sindikatom Fides ter ministrstvom za zdravje. Kaj bo ta prinesel pri kadrih, pa v tem trenutku še ni znano. Dolgo so se pogovarjali in dogovarjali z ustanoviteljicami javnega zavoda - sedmimi občinami v Zgornji Savinjski dolini - o nujni izgradnji prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah in tudi v zvezi s tem so prizadevanja vidna. Stvari se premikajo in letos naj bi uredili vso potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedbe naložbe pa bi se lotili leta 2018. Tatjana Podgoršek Na zaključni slovesnosti letošnjega že 34. gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, ki bo v četrtek, 30. marca, ob 17.30 v velenjskem kulturnem domu, bodo avtorji raziskovalnih nalog prejeli priznanja in nagrade za vložen trud. Od 53 nalog 28 s tehničnega področja Gašper Škarja, predsednik programskega sveta gibanja, je med značilnostmi letošnjega izpostavil število oddanih nalog, kar 53. To je po letih 2002 in 2005 tretja največja bera doslej. »11 raziskovalnih nalog je letos več v primerjavi z lanskim. Več so jih izdelali tako učenci osnovnih šol kot dijaki šol Šolskega centra Velenje. Zadovoljni smo tudi z njihovo kakovostjo. 30 recenzentov, ki je naloge pregledalo in ocenilo, je zaznalo le tu in tam kakšno pomanjkljivost pri navajanju virov.« Po besedah sogovornika je poleg števila nalog zelo širok nabor tem, izdelani novi projekti so zanimivi. Skoraj polovico oddanih nalog je s tehničnega področja (28), temu sledijo naravoslovne, družboslovne in ostale teme. Tolikšno število nalog iz tehničnih ved sogovornik pripisuje več razlogom: sodelovanje mladih na podjetniških vikendih, dejstvo, da je tehnični izdelek bolj zanimiv za nadaljnjo nadgradnjo in možnost kasnejše vključitve v proizvodnjo ter tesnejše povezovanje gibanja z gospodarstvom v dolini. »Že pri razpisu za gibanje smo naslovili na podjetja v dolini prošnjo za sodelovanje pri predlaganju tem za naloge. Odzvalo se je Gorenje s tremi predlaganimi Prepričala s strokovnim znanjem in izkušnjami Milena Krstič - Planine Velenje, 17. marca - Mag. Franja Tevž, ki je po odhodu načelnika Fidela Krupica z Upravne enote Velenje od 1. januarja letos naloge načelnice opravljala kot vršilka dolžnosti, jih bo po 1. aprilu letos kot načelnica upravne enote s polnim, petletnim mandatom. Prepričala je s strokovnim znanjem in izkušnjami, ki si jih je v javni upravi pridobivala dvajset let. Delo in delovanje upravne enote dobro pozna. V svojem programu je poudarila nadaljevanje in poglabljanje temami. Eno od teh je avtor že predstavil, nalogi s preostalima dvema temama bosta končani v gibanju prihodnje leto, vse tri pa bodo predstavljene v Gorenju, kar je velik napredek.« Na tolikšno število nalog s tehničnega področja pa so - po mnenju Gašper Škarja: »Letos so avtorji predstavili naloge med drugim tudi v prostorih Saša inkubatorja. Odziv učencev, dijakov, mentorjev na novo lokacijo je bil zelo dober.« Škarje - vplivale še aktivnosti mentorjev, ravnateljev šol ter tradicija. Manj zadovoljni so člani programskega sveta z odzivom osnovnih šol v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Od osmih so tokrat izdelali raziskovalne naloge le v štirih (Gorica, Gustava Šiliha, Mihe Pintarja Toleda - vse Velenje, in Karla Mag. Franja Tevž: »Ljudje si poleg strokovnosti želijo tudi prijaznosti. Na tem bomo gradili.« strokovnosti upravnih delavcev, ni pa napovedala nobenih revolucionarnih sprememb, ne v organizaciji ne v čem drugem. »Še naprej bomo gradili dobre delovne odnose med zaposlenimi. To, da bodo uslužbenci z ve- Destovnika Kajuha Šoštanj). Od petih srednjih šol Šolskega centra Velenje sodelujejo dijaki štirih, spodbudno so znova med njimi gimnazijci, ki so izdelali štiri raziskovalne naloge. Med temi šolami pa prednjači Elektro in računalniška z 20 od 30 oddanih srednješolskih nalog. Financiranje še vedno predvsem na plečih tukajšnjih občin Stroški gibanja znašajo blizu 40 tisoč evrov oziroma od 300 do 400 evro na mladega raziskovalca, skupaj z nagrado mentorju, kar je glede na obseg gibanja zelo zelo malo, meni Gašper Škarja. Je pa financiranje še vedno predvsem na plečih občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, čeprav v gibanju sodelujejo tudi osnovne šole iz Šaleški dolini bližnjih občin. Letos sta dve iz Zgornje Savinjske doline (šola Frana Kocbeka, Gornji Grad, ter Ljubno ob Savinji) ter iz Bra-slovč in Polzele. »O sofinanciranju smo se že pogovarjali z občinskimi vodstvi sodelujočih šol iz drugega okolja, ponekod smo bili uspešni, drugje ne. Kljub temu smo se v programskem svetu odločili, da bomo dovolili sodelovanje tudi tem učencem, saj je to dobra priložnost za njihov razvoj. Stroške poravnamo iz skupnih prihodkov.« V programskem svetu - tako Gašper Škarja - večjih novosti v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline v prihodnjem letu ne načrtujejo. Poleg uspešnejšega sodelovanja z gospodarstvom bodo pri razpisu povabili k predlaganju tem še lokalne skupnosti. Sicer pa ostaja eden do prednostnih ciljev vsaj ohranitev dosežene kakovosti raziskovalnih nalog. seljem hodili v službo, bo porok, da bodo tudi storitve izvajali z nasmehom na obrazu. Ljudje si poleg strokovnosti običajno želijo tudi prijaznega uradnika.« Napoveduje, da bo veliko pozornosti namenjala tudi promociji zdravja. »Naš kolektiv se stara. Poprečna starost se bliža petdesetim letom,« pravi. Zato želijo tudi s preventivnimi ukrepi prispevati k temu, da se bodo uslužbenci dobro počutili, ostajali zdravi. Upravna enota Velenje se zadnja leta, posebej izrazito pa je bilo to lani, namreč sooča z veliko odsotnostjo zaradi bolniških izostankov. Vsak uslužbenec je bil lani v poprečju zaradi bolezni odsoten kar 28 dni. »Kljub temu smo naloge iz poslovnega načrta uspešno izvajali, čeprav to ni bilo vedno enostavno,« pravi. Rešili so 17.000 zadev, deset odstotkov več kot v letu pred tem, nerešenih pa jim je ostalo 330 zadev. Direktor uprave Drago Koren: »Ta teden začenjamo individualne razgovore z zaposlenimi.« Varčevalni ukrepi so bili uspešni Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje zmanjšal izgubo v treh letih iz 265 tisoč na 10 tisoč evrov - Manjka samo še pediater Tevževa nova načelnica UE > Trenutno iščejo izvajalca za javno snago, zasaditev cvetličnih korit, urejanje zelenic v mestu in na nogometnem igrišču. Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 8 8 SOCIALA 23. marca 2017 S Sožitjem je življenje lepše V ospredju delovanja Društva Sožitje Velenje trije vsebinski sklopi - Aktivnosti v zezi z bivalno enoto še brez sadov - Petrovič ostaja predsednik Tatjana Podgoršek Velenje, 15. marca - »V Društvu Sožitje Velenje - medobčinskem društvu za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, si bomo lansko leto zapomnili po tem, da smo prejeli naziv najboljša prostovoljna organizacija v mestni občini Velenje. To je priznanje za naše skoraj 50-letno izvajanje dejavnosti za osebe z motnjami v duševnem razvoju, hkrati nadaljnja promocija našega društva z 243 člani, predvsem pa potrditev tega, da to, kar delamo, delamo prav,« je na občnem zboru društva dejal njegov predsednik Slobodan Petrovič. Ta tudi po izteku štiriletnega mandata ostaja na čelu društva do leta 2021. Njegovo kandidatu- rekordno obiskan, zato bodo to obliko strokovnega usposabljanja, seznanja z novosti predvsem s področja socialne in zdravstvene zakonodaje, druženja družin med sabo, izmenjavo primerov dobrih praks nadaljevali tudi letos. Drugi sklop vsebin predstavlja rehabilitacijsko- rekreativna dejavnost. Enkrat na mesec jo izvajajo na bovlingu v Velenju, na hidrote-rapiji v Termah Topolšica, ponosni so na skupino Delfinčkov, ki tekmuje pod okriljem Plavalnega kluba Velenje. »Letos nameravamo tej dejavnosti nameniti več pozornosti, saj je med člani zaznati večje težave zaradi prekomerne telesne teže.« Tretje prednostno področje so socialni programi, v okviru katerih obiskujejo »Približno 28 tisoč evrov znaša proračun društva, viri pa so predvsem Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, donacije članov in članarina ter podpora ustanoviteljic - vseh treh občin v Šaleški dolini. Letos se bomo trudili pridobiti dodaten vir, da bi lahko dejavnost društva še obogatili.« V sodelovanju z Mestno občino Velenje bi radi rešili še težave z društveno pisarno. To imajo sedaj na Gorici, a je premajhna. Ena od njihovih dolgoletnih želja je ureditev bivalne enote, ki bi omogočila osebam z motnjami v duševnem razvoju 24-urno institucionalno varstvo. Na vprašanje, ali je rešitev že blizu, je Slobodan Petrovič odgovoril: »Za zdaj aktivnosti vodstva Regijske- ro so člani potrdili soglasno. Za letos v društvu niso predvideli kakšnih novosti, ampak bodo nadaljevali aktivnosti na področju treh programskih vsebin. Štiridnevni vikend seminar za družine in za osebe z motnjami v duševnem razvoju v Umagu je bil lani člane, ki niso vključeni v nobene oblike varstva - v šole s prilagojenim programom, varstveno-de-lovne centre in podobno. Sestavni del programa društva sta tudi ekskurziji. Lani so si ogledali Postojnsko jamo in predjamski grad ter se mudili v Mariboru. ga varstveno delovnega centra Saša niso obrodila sadov, ureditev tega vprašanja pa presega pristojnosti društva. Ne glede na to bomo kot nevladna in reprezentativna organizacija tudi v prihodnje zastopali pravice, potrebe in interese članstva.« a Paketi RK rešujejo kosila V Združenju multiple skleroze Slovenije, Saša podružnica Velenje, vse več mladih članov - Polovico tega, kar bi morala delati država, delajo prostovoljci Tatjana Podgoršek Velenje, 11. marca - Savinjsko--šaleška podružnica Združenja multiple skleroze Slovenije šteje blizu 100 članov iz Šaleške, Zgornje Savinjske doline ter iz občine Braslovče. Vsaj 25 med čeva. Poleg tega, da so - sploh nepokretni - osamljeni, jih je vse več na robu družbe. Tja so jih potisnile nizke invalidnine oziroma pokojnine. Skoraj vsi so na seznamih prejemnikov socialnih pomoči, »kar pomeni, da težko stisnemo začetek in konec me- je o trgu dela, zdravstveni oskrbi, pacientovih pravicah ... Družijo se tudi na športnih tekmovanjih, se udeležujejo prireditev v lokalni skupnosti in pod okriljem Zveze multiple skleroze Slovenije, se udeležujejo seminarjev, zdravstvenih predavanj, ki jih organi- »Dela nam ne manjka, samo upamo, da bomo imeli dovolj energije ter volje in zastavljene aktivnosti izpeljali,« so med drugim dejali na občnem zboru. njimi jih je starih do 30 let. Število mlajših s to še vedno neozdravljivo boleznijo narašča. Poleg bolezni še osamljeni in revni Na občnem zboru je Jožica Zajc, ki so ji člani zaupali nadaljnje vodenje Saša podružnice, med drugim opozorila na nezavidljiv položaj mnogih med njimi. Pri podružnici in njeni krovni organizaciji jim poskušajo pomagati po svojih močeh, a ... »... bolniki z diagnozo multiple skleroze nismo prizadeti le zaradi bolezni, ampak tudi nekaterih njenih posledic,« nam je pojasnila Zaj- Učenci zaključnih razredov osnovnih šol Vas zanima področje rudarstva, geotehnologije, varstva okolja? Mogoče poklici strojništva? Si želite spoznati mehatroniko, elektrotehniko ali računalništvo? Vam je bliže področje trgovine, ekonomije, gastronomije, turizma, biotehnike in oskrbe? Si želite nadaljevati šolanje v splošni gimnaziji, športnem ali umetniškem oddelku gimnazije? PRIDRUŽHE SE NAM POD MAVRI CO ZNANJA Rok za oddajo prijave je 4. 4. 2017. Prenos prijave je možen do 25. 4. 2017. Trg mladosti 3 • Velenje • 03 896 06 00 • info@scv.si • www.scv.si seca, kje pa so pri tem stroški za lajšanje bolezenskih težav. Zdravila so draga, prav tako plenice, za nas je zelo pomembna obnovitvena rehabilitacija, telovadba in še bi lahko naštevala. Zdravstvena zavarovalnica nam sicer plačuje nekatera zdravila, tudi prispeva za sanitetni material, plača nekajdnevno obnovitveno rehabilitacijo v zdravilišču, a je tega glede na potrebe precej premalo. Se je že zgodilo, da je kdo iz doma za varstvo odraslih vzel nazaj domov svoje starše zaradi postrežnine. Tudi po evro, dva, pet ..., pač po svojih zmožnostih smo zbirali znotraj podružnice in tako pomagali članici, ki ji je umrl mož. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti Mestni občini Velenje za donatorstvo, sploh pa območnemu združenju RK Velenje. Ta s paketi hrane in jabol-kami pomaga nekaterim našim najbolj socialno šibkim članom. Tako imajo kdaj pa kdaj tudi ti namesto čaja, kruha in paštete še kaj drugega za kosilo.« Poleg dela poverjenikov, ki predstavljajo vez med podružnico in člani na terenu, pokretnim članom veliko pomenijo srečanja v pisarni podružnice na Foitovi cesti v Velenju. Družijo se vsako sredo, ob tem pa izmenjujejo izkušnje, najrazličnejše informaci- zirajo invalidska društva. »Delamo toliko, kot nam dopušča zdravje. To, kar delamo, pa delamo srcem.« Strniti moči za osebno asistenco Po besedah Jožice Zajc je težko napovedati, kaj bodo v podružnici Saša delali letos, ker je bolezen velika ovira pri uresničevanju predvidenih aktivnosti. Načrtujejo pa nadalje izvajanje programov združenja multiple skleroze, še naprej bo v ospredju poverjeništvo, pomoč članom pri reševanju njihovih stisk, razne oblike druženja, športne in rekreacijske aktivnosti, predvsem pa bodo poskušali strniti moči v prizadevanjih za ureditev osebne asistence za nepokretne in delno pokretne člane. »Ti so tako rekoč privezani na posteljo, njihovi partnerji se starajo in vse težje skrbijo zanje, denarja za namestitev v domove nimajo. Osebni asistent bi jim bil v veliko oporo in pomoč. Država zanj nima posluha. Namesto tega to breme prelaga na pokretne prostovoljce. Sama sem to že od leta 1980 in trdim, da skoraj polovici njenih obveznosti namesto nje opravljamo mi. A tudi mi smo bolniki,« je še dejala Jožica Zajc. VPIS OTROK V VRTEC ŠOŠTANJ Vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2017/2018 bo potekal od 3. 4. 2017 do 14. 4. 2017 v Šoštanju, na upravi vrtca, Kajuhova cesta 8 in sicer: • ponedeljek, torek in četrtek od 7.00 do 15.00 ure, • sreda od 7.00 do 17.00 ure • petek od 7.00 do 13.00 ure V času vpisa bodo v enotah vrtca potekali dnevi odprtih vrat. VLJUDNO VABLJENI! ■ Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 15 30. marca 2017 KULTURA 9 Kinozaver spet na pohodu Velenjski malčki spoznavajo filmsko umetnost in ustvarjajo svoje risane junake Tina Felicijan Velenjski kino pod okriljem Festivala Velenje in ob podpori Urada za družbene dejavnosti Mestne občine Velenje in Slovenskega filmskega centra ponovno vodi kultur-novzgojni projekt za najmlajše občinstvo. Že četrto leto zapored so povabili Ki-nozavra, ki bo marca in aprila na filmski projekciji z vpogledom v zakulis-je nastajanja animiranega filma sprejel celotno najstarejšo generacijo iz vseh enot Vrtca Velenje. Gre za celovit program kulturne, natančneje filmske vzgoje, sestavljen iz vzgojno-peda-goškega dela, ki ga izvaja Tjaša Selič, in zabavnega, za katerega poskrbi sam Kinozaver. Otroci se na obisk kina pripravijo že v vrtcu, za tem pa se tudi sami preizkusijo v vlogi ustvarjalcev risanih animacij, pojasnjuje Ana Godec s Festivala Velenje. Temno kot v rogu Najbrž vsi otroci radi gledajo risanke in verjetno vsi kdaj pa kdaj sedejo pred male ekrane, da si ogledajo kak animirani film. Nimajo pa vsi priložnosti, da risane junake gledajo na velikem platnu. »Kinozaver marsikateremu otroku omogoča prvi stik s filmsko umetnostjo v kinu. V vsaki skupini, ki pride na ogled risank v ki- no, je nekaj otrok, ki to izkušnjo doživi prvič.« Tako je projekt namenjen predvsem širjenju in večji dostopnosti kulturnih dobrin ter vzgoji najmlajšega občinstva v pozorne in ozaveščene odrasle, ki bodo bolj kritično izbirali avdio--vizualne vsebine in prepoznava- Okoli 500 pet- in šestletnikov iz vseh enot Vrtca Velenje se bo v tem mesecu in aprila srečalo s Kinozavrom, nato pa bodo sami ustvarjali svoje animacije na temo narave in ekologije. niško ustvarjenih. Po spoznavanju filmskih izraznih sredstev pa se vrnejo v vrtec z domačo nalogo. »Skozi tematsko ustvarjanje -letos na temo narave in ekologije - na delavnici stop motion tehnike animiranja si izmislijo svojega filmskega junaka in ga po zgledu pravih animiranih filmov postavijo v tri sekvence, ki prikažejo neko kratko zgodbo.« Te like ob zaključku projekta razstavijo v kinu, Sv J». / fV i /-i' S lp> A .sli ^ 'J? ^ik t** li tiste s kulturno-umetniško vrednostjo, je povedala Ana Godec. V prvi fazi projekta za vzgojitelje pripravijo pedagoško gradivo, na osnovi kateriega se otroci že v vrtcu pripravijo na obisk kina. Tam jih sprejme Kinozaver in skupaj si ogledajo štiri različne risanke iz različnih časovnih obdobij, da dobijo občutek o razvoju animiranega filma od ročno risanih, kot je priljubljeni Bojan, do računal- kamor povabijo tudi starše, da si skupaj z otroki ogledajo filmsko predstavo. Kateri del projekta je otrokom najljubši? Vsak je po svoje zabaven, pravijo, a seveda je največje doživetje prav srečanje s prijaznim Kinozavrom in obisk kina, kjer je tudi sredi belega dne temno kot v rogu in veliko glasneje kot doma. Rozman spet v Šoštanju Šoštanj, 15. marca - V Mestni knjižnici Šoštanj je na ogled razstava o življenju in delu slovenskega pisatelja Smiljana Rozmana. Sestavljajo jo biografski zapisi in njegova dela, številne knjige z vsebinami za odrasle, otroke in mladostnike. Gradivo za razstavo je knjižnica pridobila iz arhiva žene Germane in sina Martina Rozmana, Marije Žugelj, Nevenke Gorenc in Vlada Kojca, ki je organizatorje opozoril, da je Smiljan Rozman del življenja preživel v Šoštanju. Otvoritev je bila točno na dan pisateljeve smrti pred desetimi leti, hkrati pa je bila v letošnjem januarju devetdesetletnica njegovega rojstva. Na dogodku sta zbrane nagovorila avtorja razstave Vlado Vrbič in Bernarda Lukanc, ki je nekaj več povedala o njegovi izjemno bogati ustvarjalni in življenjski poti. Smiljan Rozman sodi med začetnike slovenske moderne povojne proze. Pisal je romane, novele, črtice, mladinsko prozo, besedila za šansone in scenarije za film in igro. Film Basistov pone- deljek, ki smo ga imeli možnost videti na dogodku, je tudi režiral. Rojen je bil 28. januarja 1927, z družino je živel v Šmarju pri Jelšah, Radovljic in na Ptuju, od leta 1938 do 1940 v Šoštanju (v zgradbi nekdanjega sodišča) in nato v Mariboru, kjer je obiskoval gimnazijo. kot učitelj, nato pa se je pisateljskemu poklicu posvetil profesionalno. Odlikovali sta ga šega-vost in humornost, ter občutek za otroke, njihove težave v vseh obdobjih odraščanja, zato je pisal tudi za otroške revije in revije mladostnikov Ciciban in Pionirski list, v delih za odrasle pa se je Med vojno so bili izseljeni v Srbijo, nato v Nemčijo, po vrnitvi v Maribor pa je Smiljan obiskoval učiteljišče ter se preživljal z različnimi priložnostnimi deli. Blizu sta mu bila tudi glasba in slikanje, igral je saksofon in bobne ter se učil slikanja pri akademskem slikarju Kavčiču. Študiral je tudi psihologijo, nekaj časa deloval posvečal junakom iz vsakdanjega okolja in bil zagovornik tistih, katerih glas se preredko sliši. Umrl je 15. marca 2007 v Ljubljani. Za svoje pisanje je med drugim prejel nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo nagrado in Prežihovo nagrado. a Milojka B. Komprej, foto MBK Obisk zagotavljata kakovost in všečnost Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki lani organiziral več kot 130 različnih dogodkov - Prireditve za vse generacije, ciljna populacija študenti Tatjana Podgoršek Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je za financiranje dejavnosti dobil iz občinskega proračuna dobri 88 tisoč evrov, 3 tisoč evrov za naložbe in vzdrževanje ter nekaj nad 10 tisoč evrov za promocijo in izdajanje občinskega glasila. Je upravičil pridobljen davkoplačevalski denar? Več prireditev, več nočitev ... »Seveda, ne le upravičil, tudi oplemenitili smo ga. Med drugim z zelo uspelim evropskim projektom Medkulturnost družbe za večjo civilno participacijo v okviru projekta Evropa za državljane. Nismo ga načrtovali, ker je bil kasneje potrjen. Poleg tega smo kot organizatorji ali so-organizatorji izvedli več kot 130 prireditev, nekatere nadgradili in vse načrtovano izpeljali. Zadovoljni smo z več nočitvami v našem mladinskem hotelu. Slabih 600 smo jih zabeležili ali v povprečju za približno 100 več kot v prejšnjih letih. Pohvalimo pa se lahko še z več obiskovalci na prireditvah,« je zagotovila direktorica javnega zavoda Mirjam Povh. Med najodmevnejšimi in tradicionalnimi dogodki sta Pozno-poletni festival s petimi oziroma šestimi prireditvami ter Vesela Martinova sobota v okviru občinskega praznika. Zelo dobro so obiskani zabavni večeri, tematske delavnice za otroke, pa lanska novost - filmske priredi- Mirjam Povh: »Naš cilj je privabiti čim več mladih. Menim, da ga izpolnjujemo.« tve. Za otroke so lani prvič organizirali gledališke predstave, na katerih je bil obisk nad pričakovanji. Prav tako so lani poskusili izvajati izobraževalne aktivnosti tudi za odrasle in po odzivu sodeč bodo postale stalnica. Pri izbiri vrste prireditev in izvajalcih se - zagotavlja sogovornica - prilagajajo tistemu, kar je všeč večjemu številu ljudi. Poleg klasike jim poskušajo približati stvari, ki se ne »rodijo« v Šmar-tnem ob Paki, ki sodijo med novosti. Z obiskom na teh prireditvah občani potrjujejo, da si takih želijo. Na vprašanje, ali postavljajo v ospredje kakovost ali množičnost, je Mirjam Povh odgovorila: »Oboje, ker smo prepričani, da kakovost pomeni tudi večjo obiskanost. Zagotovo v zadnjih letih popularnost ni v ospredju, ampak kakovost, kajti naši občani so te navajeni. Ker pa so potrebe in okusi različni, poskušamo generalno poiskati nekaj, kar zagotavlja kakovost in je hkrati všeč čim širšemu krogu ljudi.« Želijo si več pobud občanov Tudi za letos, meni Povhova, so pripravili bogat program raznovrstnih prireditev, ki ga bodo še dopolnjevali in se s tem poskušali še bolje približati potrebam občanov in tudi drugim. Želijo si še več pobud občanov, ki bodo v skladu z možnostmi javnega zavoda. Čeprav pripravljajo prireditve za vse generacije, za čim več okusov, pa so njihova ciljna skupina predvsem študenti. Veliko si pri tem obetajo od tvornega sodelovanja s Klubom študentov šmarške fare. Potočnik in Krevzel še naprej na čelu Zarje Šoštanj - Blizu sto članic in članov Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj je na občnem zboru ocenilo, da je upravni odbor delal dobro in da potreb po večjih spremembah ni. Odbor so dopolnili z mladimi, ki jim v orkestru tudi sicer namenjajo veliko pozornosti. Predsednik in podpredsednik orkestra bosta še naprej Srečko Potočnik in Franci Krevzel. koncertov, sodeloval na prireditvah in otvoritvah. Tretjič zapored so organizirali tedenski tabor mladih godbenic in godbenikov, zadnji dve leti pa na njihovih nastopih sodeluje Oktet Zarja s pevko Natalijo Potočnik. »Uspehi ne pridejo sami od sebe, so sad trdega in načrtnega dela,« je poudaril in posebno pohvalo namenil dirigentu Miranu Šu-mečniku. Letos se bodo udeležili mednarodnega tekmovanja orkestrov v Rovinju, sodelovali na mednarodni reviji na Lošinju in izvedli številne koncerte in nastope. Že to soboto, na materinski dan, bodo v kulturnem domu Šoštanj pripravili spomladanski koncert. Na koncu so podelili priznanja najboljšim udeležencem orkestra na vajah in nastopih v lanskem letu. Nagrajenci za najboljšo udeležbo na vajah in nastopih skupaj z vodstvom orkestra. Na občnem zboru je predsednik poudaril uspehe in zlata odličja, ki jih orkester dosega na tekmovanjih. Udeležuje se revij, izvedel je veliko samostojnih Prisotne so nagovorili tudi gostje in župan Šoštanja Darko Menih. Ta je dejal, da je ponosen, da imajo v občini tako dobro organiziran in voden pihalni orkester. Nagrade so prejeli Zvonko Le-dinek, Martin Štruc, Gašper Po-prijan in Franc Vačovnik. ■ ■ ■ Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 23. marca 2017 S pesmijo priklicali pomlad Štirje koncerti, 20 otroških in mladinskih zborov, skoraj 800 pevcev - Zborovsko petje je v Šaleški dolini priljubljeno in na visoki ravni Bojana Špegel Velenje, 14. in 15. marca - Že več kot pet desetletij pesem mladih pevcev iz Šaleške doline preganja zimo. V čast pomladi se je prejšnji torek in sredo na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Pozdrav pomladi na odru zvrstilo skoraj 800 mladih pevk in pevcev iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Na štirih koncertih - vsak dan so pripravili po dva - se je predstavilo kar 20 zborov, ki delujejo na šaleških osnovnih šolah, srednješolski mešani pevski zbor ŠCV ter trije zbori, ki delujejo na velenjski glasbeni šoli. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, mnogi pa so se odločili tudi za glasbeno spremljanje koncerta. Da je bil vsak koncert zase res zanimiv, so poskrbeli tudi tako, da so na njih nastopili tako otroški kot mladinski zbori. Območno pevsko revijo Pozdrav pomladi je tretje leto zapored strokovno spremljala pri- ALTIERMATOR Tako v torek kot v sredo so v velenjskem kulturnem domu pripravili po dva koncerta, da so lahko mladim pevcem prisluhnili vsi, ki so to želeli. Dvorana je bila polna na vseh štirih. znana zborovodkinja Danica Pi-rečnik. Strokovni ocenjevalci po koncertu podajo svoje mnenje zboru in tudi nasvete zborovodjem za nadaljnje delo. Tudi zato, da lahko spremljajo razvoj zbora, jih organizatorji - JSKD Velenje in ZKD Šaleške doline - menjajo na tri leta. Vse sodelujoče zbore je razvrstila v tri kvalitativne ravni, na območno, regijsko in državno raven. Zbori, ki dosegajo slednji dve, se lahko prijavijo na regijsko tekmovanje JSKD, ki bo letos maja v Rogaški Slatini. Mladi glasbeniki na državnem tekmovanju Zveza slovenskih glasbenih šol vsako leto marca organizira Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, krajše TEM-SIG. Gre za največje glasbeno tekmovanje na Slovenskem z dolgo tradicijo (poteka že od leta 1972) in mednarodnim ugledom (član evropskega združenja European Union of Music Competition for Youth). Na njem se vsako leto predstavijo najboljši mladi slovenski glasbeniki v starostnih kategorijah od 11 do 25 let. Tekmovanje je letos (med 6. in 19. marcem) potekalo že šesti-inštiridesetič, tokrat na glasbenih šolah gorenjske regije: v Kra- nju, Jesenicah, Radovljici, Škofji Loki in Tržiču. Letos so mladi glasbeniki tekmovali v igranju na trobila, tolkala, harmoniko, tamburico, jazzu solo in komornih skupinah: v kitarskem in klavirskem duu ter v komornih skupinah z godali. Za mlajše tekmovalce so bila v februarju organizirana regijska predtekmovanja, ki so potekala po vsej Sloveniji, med drugim tudi v Velenju. Najboljši so se uvrstili naprej, pridružili so se jim malo starejši tekmovalci (ki so tekmovali v dveh etapah), in tako je na letošnjem državnem tekmovanju nastopilo 582 glasbenikov. Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje je na tekmovanje prijavila 47 mladih glasbenikov, ki so se iz Gorenjske vrnili z odličnimi uspehi. Skupno so osvojili 10 zlatih, 16 srebrnih in 4 bronaste plakete. Zlato plaketo renak in Rok Želdoner) ter trio (Sara Koželjnik in Maja Sevč-nikar - violini, Neža Turinek -klavir). Bronaste plakete pa so dobili tolkalci Luka Jovanovic, Filip Štih in Anika Kolar ter po-zavnist Jure Hrovat. Nace Apšner in Mia Koper sta na državnem glasbenem tekmovanju v disciplini kitarski duo prejela zlato plaketo, 1. nagrado ter dve posebni priznanji. so dobili štirje instrumentalni solisti Luka Ovčjak (evfonij), Jure Hudobreznik, Tim Britovšek in Branko Dobrovoljski (harmonika) ter šest komornih zasedb: dva klavirska dua (Maj Mirst in Lenart Šonc, Petja Emeršič in Neža Kikec), dva kitarska dua (Nace Apšner in Mia Koper, Din Cejvanovic in Doris Cosic) ter dva klavirska tria (Stella Hali-lovic - violina, Kim Fricelj - violončelo in Manca Ernst - klavir, Klara Zemljič - violina, Ha-na Žličar - violončelo in Anja Vodušek - klavir). Srebrne plakete so prejeli Ditka Volk, Jaka Hu-dobreznik, Adrian Drago Pop-rijan, Peter Tomšič (trobente), hornista Lucija Škruba in David Tretjak, tubist Gašper Popri-jan, tolkalci (Tjaž Marin, Mark Urbanc Glinšek, Nejc Sakulac, Oskar Žerak Urbanc), harmonikarji (Martin Plaskan Hodnik, Ema Hliš Mastnak in Andraž Malgaj), kitarski duo (Tea Če- Najuspešnejši so prejeli še posebne nagrade - prvo nagrado je dobil kitarski duo (Nace Apšner in Mia Koper), drugo nagrado so prejeli Luka Ovčjak, Gašper Poprijan, Branko Dobrovoljski, Maj Mirst in Lenart Šonc, Stella Halilovic, Kim Fricelj in Manca Ernst, Klara Zemljič, Hana Žličar in Anja Vodušek, tretjo pa David Tretjak. Nace Apšner in Mia Koper sta prejela še dve priznanji: posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja ter za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Tako se bosta v četrtek, 23. marca, predstavila na zaključnem koncertu prvonagra-jencev v Ljubljani. Žirija je s posebnim priznanjem nagradila tudi korepetitorko Ano Tijssen za zgledno sodelovanje s tekmovalcem in umetniško podporo. Vsem tekmovalcem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo. Komedija -ogledalo družbe Matjaž Šalej Včasih prebereš pol knjige in ti je vse jasno, včasih pogledaš začetek filma in veš, kakšen bo konec, pri nekaterih avtorjih prebereš eno pesem in veš, kako bodo zvenele vse ostale. Včasih slišiš kakšno novo avtorsko glasbo in vsaka naslednja avtorjeva se ne bo dosti spremenila. Včasih vidiš kakšno sliko, ki je res podobna drugim, a se ti zaradi svoje specifičnosti tako usede v spomin, da se nikoli ne zabriše. Podobno je s predstavami. V Celju smo v preteklem mesecu doživeli teden komedije. Od osmih novih tekmovalnih predstav smo dve že pred Celjani videli v Velenju in še kakšno bomo. V našem mestu pogosto gostimo vsaj najvidnejše predstave, ki obeležujejo vsakodnevne »slovenske Dneve komedije« v Celju, ki so nekakšen pregled kvalitetnega ustvarjanja slovenskih gledališč v tem morda celo najbolj zahtevnem gledališkem žanru. Problem popularnosti komedije kot žanra spremljam predvsem iz gledišča, da je komedija najbolj zaželen gledališki žanr (poleg morda še muzikala) in je danes v službi gledališča prevsem kot žanr, ki polni dvorane in občasno blagajne. V tem primeru je danes funkcija teatra kot zabave in sprostitve ljudi, ki želijo svoje izpraznjene baterije in vsakdanjik nadomestiti s smehom, ravno na teme, ki obremenjujejo njihovo izgubo energije. To želi teater doseči z uprizoritvami vsakodnevnih človeških odnosov, bodisi na relaciji moški&ženska pika.com ali z vsemi variacijami politične satire, pa vse do tem in dramatiziranih komedij vsakdanjosti. Pravzaprav ne preseneča, da sta bili v smislu populizma na letošnjih Dnevih komedije najbolje ocenjeni predstavi »Še vedno mame«, ki so nadaljevanje gledališke komedije izpred dveh let Mame, ki gradita svojo gledališko naracijo na večnih, smešnih in generacijsko medspolnih odnosih, ki so vzporednica materinstva. V očeh gledalcev je zmagala tako komedija Pasji dnevnik - Cucki, ki personalizira psa kot človekovega najboljšega prijatelja. Cela falanga kinoloških pasem se gledalcu začrta na izviren gledališki način, v katerem človek in lastnik poosebljata najbolj priljubljene štirinožce in obratno. Bolj kot sam program in po oceni stroke je zaslužena nagrada za žlahtno komedijo, za drugačno predstavo, satira Peter Kušter v izvedbi novogoriškega ansambla. Danes se ob popularnosti ali drugačni (nesprejeti) komediji izpostavlja vzrok določenega gledališkega pristopa do žanra. Komedija, ki v sebi zadrži in vsebuje celostno fabulo in gledalca nagovarja z narativnim tokom, je v gromozanski senci stand-up forme, dramaturgije kratkih štosov ali že omenjenih in opevanih tematik medčloveških odnosov. Ti vsebujejo notranjo dilemo, vsi drugačni in zatorej komično kon-fliktni in vsi enakopravni ter samoreflektivni, saj se smejemo svojim lastnim vsakdanjim neumnostim. Igralci jih podajo kot »štos«, ki se ga zavemo šele, ko se odklopimo od realnega sveta v gledališki dvorani. Ne postreže pa nam s tistim nekaj več, kar bi morala ponuditi gledališka predstava. Ne nazadnje je to tudi scena, kostumografija, igra ali zvočno-vizualni presežek - komedija. Ta mora »švrkati« in reflektirati zgodbo kot ogledalo, skozi življenjske smisle in nesmisle, svojstveno in zabavno. Lahkotnejše komedije, monokomedije in pripovedovanja dovtipov ostajajo tako tisti del popularne kulture (in populizma), ki kulturi željnemu družbenemu telesu ostajajo pomembne. Takšna publika se z obiskovanjem predstav poskuša prikazati kot občinstvo s kulturno afiniteto. Zarisuje se nam kot družbeni sloj, brez katerega današnje liberalno materialne družbe sploh ne bi bilo, in se postavlja v položaj, ko je tudi kulturno samo sebi merilo komičnosti. In tako se je izteklo: Med nagrajenci žirije Dnevov komedije je bil tudi igralec Dario Varga kot lik Valentinčiča v Butnskali. Občinstvo je za svojo predstavo vzelo seveda Cucke. Obe (slednji) predstavi smo v tej sezoni že videli v domačem kulturnem hramu. Komedijantsko (strokovno) žlahtnost je ne presenetljivo prejela predstava Peter Kušter - morbidna montyphytonska črna komedija, bizarni kabaret in še kaj. Zato ker je bila celostna in drugačna. Predstava je vzpostavila sozvočje vseh uprizoritvenih elementov, od skupinske igre, lutkovne animacije, odlične glasbene podobe, koreografije in povezala ter nadgradila z veščim poznavanjem žanra, četudi kot črne komedije. In če je komedija ogledalo družbe: kaj ni naše vsakodnevno življenje prepredeno tako s cucki kot bizarnimi črnimi komedijami, v katerih so prisotni tudi razni nevzgojeni ali samo drugačni otroci. Ti so osrednji gledališki lik tako v »Petru Kuštru«, a so vseeno (kljub črni satiri) sol in poper naših življenj. a ■ Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 19 23. marca 2017 «»SÜAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Leši se je srečal z Abrahamom Aleš Ojsteršek - Leši je eden naših najbolj zvestih sodelavcev, z nami pa je povezan že vse od gimnazijskih časov, ko je začel prihajati v naše uredništvo na svoje prve počitniške delovne prakse. Zelo aktiven je bil v študentskih časih, ko je bil član ekipe, ki je med drugim ustvarjala takrat zelo odmevno in pogosto »drzno« oddajo V imenu Sove. Seveda je pripravljal tudi prispevke za Naš čas, še posebej pa ga je navduševala dokumentarna fotografija. Tako zelo, da se je odločil, da je na to temo pripravil tudi svojo diplomsko nalogo. No, nekoč, ko je Naš čas imel tudi televizijo (preden je zakon to prepovedal), je pripravljal tudi odmevne TV preglede tedna. Leši je eden od avtorjev almanaha (vse od prve številke), je pa še vedno tudi naš redni zunanji sodelavec (med drugim eden od avtorjev kolumne Alternator), čeprav ga je službena pot odnesla v Ljubljano, kjer je direktor Direktorata za razvoj izobraževanja. V Ljubljani, na Petrolu, se je zaposlila tudi njegova žena Urška, ki je prav tako že dolgo naša sodelavka. Takšna sodelovanja, ki GLASBENE novice so povezana z mnogimi prečutimi nočmi, še posebej pri pripravi almanaha, pustijo globoke vezi, zato Leši tudi zdaj, ko je malo Ljubljančan malo Velenjčan in ko se je srečal z Abrahamom, obljublja nadaljnje No, pa na zdravje! sodelovanje z nami. Praznovanja se je branil, a je Urša pri tem vztrajala in poskrbela, da so ga ob jubileju obkrožali številni, ki ga imajo in jih ima rad. Na zdravje Leši in še na mnoga leta. ■ mz Manouche vabijo na zmenek Randevu je naslov skladbe kolektiva Manouche, ki nas že šesto sezono razveseljuje s svojim žanrsko pestro obarvanim stilom. Skladba je že četrta v vrsti po dveh izdanih albumih in hkrati napoveduje izid novega maxi singla še letos. Fantje in dekle, ki so se prvič predstavili slovenskim poslušalcem leta 2011 s skladbo Kje si lubi, imajo za sabo zavidljivo število nastopov doma in v tujini. Njihovi koncerti v tujini so že obrodili sadove in tako so Manouche postali všeč tudi francoskim poslušalcem. Septembra se bodo predstavili na festivalu Caval' air Jazz Festival v mestu Cavalaire sur Mer na Azurni obali. To bo že njihov sedmi koncert v Franciji, prav tako pa se že veselijo spomladansko-poletnih koncertnih prizorišč pri nas. Prvi avtorski album Kristine Oberžan Po petih letih življenja in dela v tujini ter dveh letih poučevanja petja v Angliji, se je v domovino vrnila Kristina Oberžan. Kristina je pri nas znana kot vrhunska jazz pevka, čeprav njeno znanje, glasbena širina ter pevske sposobnosti dokazujejo mnogo več. Po letu 2007, ko je izdala prvenec, posvečen slovenski popevki, zdaj predstavlja novo pesem Hold me. Idejo za pesem je dobila pri velikanu soula Alu Greenu, z nežno interpretacijo in prepoznavnim vokalom pa ji je vdihnila svoj pečat. Pesem se nahaja na albumu My heart knew, ki je za razliko od prvenca, njen prvi album z avtorsko glasbo. Vse pesmi so odpete v angleščini, saj je album izšel leta 2016 v Angliji. Navdih za ustvarjanje albuma je črpala iz countryja, go- spela in bluesa z jazzovskimi in pop elementi. V kratkem lahko pričakujemo promocijo albuma z vrhunskimi slovenskimi glasbeniki, ki jih bo vodil Anže Lan-gus Petrovič. Nova pesem Nina Ošlaka Vsestranski glasbenik Nino Ošlak, ki kot avtor ustvarja tudi za druge izvajalce (od Helene Blagne do skupine San Di Ego), leto dni po izidu drugega studijskega albuma Pod tušem predstavlja čisto novo pesem. Za tvoj nasmeh je romantična pop skladba, ki realistično opisuje vsakdanje odnose med zaljubljenci. Nino je pesem v celoti napisal sam, pri končni zvočni sliki pa mu je pomagal priznani slovenski producent Franci Zabukovec, s katerim že nekaj časa sodelujeta. Snemanje video-spota, njegovega devetega po vrsti, je Nino prvič zaupal režiserju Marku Du- plišaku. V zgodbi pristen odnos dveh zaljubljencev odigrata Ni-nova prijatelja Jerneja Čemažar z ljubljanske glasbene akademije in Armin Coralic, glasbenik, ki se posveča tudi igralstvu in ki je ravnokar dokončal študij na prestižni akademiji v Londonu. Frenk Nova: Zemlja in nebo Po lanskih dveh singlih Sladko vino (s Klemnom Bunderlo) in Svet je tvoj (s Katayo) Frenk Nova z različnimi glasbeniki pripravlja nove skladbe za svoj drugi solistični album. Na plošči bo tudi nekaj starih originalnih skladb, ki doslej še niso bile izdane. Ena od njih je tudi skladba Zemlja in nebo iz leta 2002, ki je bila v osnovi napisana za skupino Babilon, ki pa se je istega leta razšla. Frenk Nova in Tokac iz skupine Dan D sta takrat posnela električne kitare in demo vokale v studiu Borsan v Novem mestu, šele čez tri leta pa so posneli preostali del skladbe v studiu SAE v Ljubljani, in sicer s tedanjim Frenko-vim bendom. Posnetki so bili nato nekaj let na poškodovanem disku, ki pa so ga s pomočjo strokovnjakov na Dunaju lansko leto rešili in dobili večji del izgubljenega materiala. Po- > PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. Zaratino - Lipojkice 2. HZ Projec feat. Dadi Daz - Rad bi bil metulj 2017 3. Sekstakord & Ylenia Zobec in Tadej Mihelič - Nocoj mi reci, da si moja snetek so na novo sestavili, ga na novo zmiksali in dodali še nekaj kitar in bobnov in nastala je skladba Zemlja in nebo. Ob dnevu ploščarn bosta izšla dva projekta Davida Bowieja Ob dnevu ploščarn, ki so si ga pred desetimi leti zamislile neodvisne prodajalne plošč v ZDA, da bi oživile gramofonske plošče, bosta letos na police prišla dva projekta Davida Bowieja. To so vinilke s koncertom Cracked Actor iz Los Angelesa iz leta 1974 in album Bowpromo iz leta 1971, ki prinaša sedem alternativnih različic Bowiejevih skladb. Na dan ploščarn, ki bo 22. aprila, bo tako naprodaj tridelni album Cracked Actor, ki je bil posnet septembra 1974 na turneji Philly Dogs. Koncertno dogajanje je zajeto na petih straneh vinilk, na šesti pa bo odtisnjena Bowiejeva podoba iz 70. let minulega stoletja. Album Bowpro-mo pa je bil zamišljen kot promo album leta 1971 in je zato izšel le v nekaj kopijah. Na njem je bilo sedem Bowie-jevih skladb in pet pesmi Dane Gillespie. Lokra-tna različica pa po-fcnuja le Bowiejeve I skladbe, nekakšne alternativne različice pesmi, ki so bile pozneje uvrščene na album Hunky Dory. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Poljanšek - Lepa slepa grešna nežna 2. Ansambel Banovšek - Moj meh za smeh 3. Ansambel Brloga - Za mladoporočenca 4. Ansambel Erazem - Lepa si 5. Klemen Knez s prijatelji - Zaljubljena 6. Me tri do polnoči - Nasmeh ne gre nikoli iz mode 7. Ansambel Furmani - Furmani 8. Ansambel Tik tak - Gospod oprostite 9. Euro kvintet - Lisička 10. Ansambel Plus - Rdeča šminka www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO TEQUILA Tequila je nova slovenska skupina, ki se predstavila s singlom Eo Eo. Prva verzija z refrenom v hrvaškem jeziku je izšla že pred mesecem, zdaj pa predstavljajo različico, posneto v celoti v slovenskem jeziku. Avtor skladbe je Rusko Richie, ki se podpisuje pod uspešnice Saške Lendero, Klemna Bunderlo in številnih drugih. BORISSON Borisson je dvočlanska zasedba, ki sta jo zastavila prekaljeni kitarist Uroš Planinc in Nudovec Gaber Marolt. Prva skladba, ki je nastala kot plod njunega sodelovanja, nosi naslov Stara ljubezen, njen avtor pa je Gaber Marlot, ki je prispeval tudi vokal. BQL Duo BQL, ki ga sestavljata brata Rok in Anej Piletič, je na EMI osvojil Slovenijo, zato ne preseneča, da je skladba Heart Of Gold že v prvem tednu postala najbolj predvajana skladba v Sloveniji. Duo je tako prejel posebno nagrado SLO-T0P50 BUM, ki obeležuje njun skok na prvo mesto predvajanosti na radijskih postajah. BILBI Bilbi bo v začetku aprila predstavila svoj tretji studijski album Šibke točke. Album bo ponudil trinajst novih skladb, ki jih odlikuje nezamenljiva melodika in lirika ustvarjalnega tandema Stermecki, nekaj besedil pa je ponovno prispeval pesnik in dramatik Rok Vilčnik. GORA Lani so glasbeniki Kevin Koradin, Sergej Pobegajlo in David Debevec ustanovili hard rock/metal zasedbo Gora in izdali istoimenski prvenec. Z njega že poznamo pesmi Megalodon in Glasovi, zdaj pa predstavljajo nov single Kozmonavt, ki govori o odnosu človeka in vesolja. 107,8 0- Radio velenje Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 14 12 k k Muzej Velenje letos praznuje 60-letnico rr obstoja. Čvek predvideva, da je njegova direktorica Mojca Ževart nekaj podobnos ti v zvezi s programom praznovanja razkrila tudi Branku Apatu, članu uprave Gorenja (prvi z leve), in ravnatelju Šole za rudarstvo in varstvo okolja ŠCVAlbinu Vrabiču. Po sliki sodeč si slednji nad idejami glede Tita in socializma še ni premislil. ii^AS |L»P. ^^ »Če greš ti z mano na otvoritev razstave, bom šla jaz s tabo na enega tistih vaših plesov,« je Barbara Pergovnik zvabila sina Primoža v galerijo. »Mami, če bi ti vedela, da ogled razstave traja eno uro, party pa celo noč, bi najbrž dvakrat premislila. Ampak rečeno - storjeno,« je bil zadovoljen s kupčijo. Barbara pa tudi. »Še dobro, saj se za eno uro res ne splača brusiti pet.« k k Letošnji maturantski ples je bil poseben tudi za direktorja velenjskega Šolskega cen rr tra Ivana Kotnika. Ko je v soboto zvečer na plesni podij pripeljal maturantko letošnje generacije, ni štel, koliko tovrstnih slavnostnih plesov je že odplesal. Metuljčke v trebuhu je imel zato, ker je bil prav sobotni ples tudi njegov zadnji maturantski ples v vlogi direktorja največje izobraževalne institucije v dolini. »To bom pa v pokoju pogrešal, priznam,« je za trdil. ZANIMIVOSTI Morski konjički z Dunaja V dunajski Hiši morja so razvili posebno tehniko, s katero uspešno vzrejajo morske konjičke. 80 odstotkov jih predajo drugim živalskim vrtovom po svetu, več sto primerkov pa je obiskovalcem na ogled kar pri njih. Gre seveda za spoštovanja vreden do- Patriarh Pavle o koncu sveta Patriarh Pavle - rojen kot Goj-sko Stojčevič - je danes že pokojni duhovnik pravoslavne cerkve, znan po svojem vizionarskem pogledu v prihodnost. Patriar-hove spise hrani menih Jovan Sindelič, ki jih iz varnostnih razlogov vsak mesec preseli na drugo lokacijo. Kljub skrivnostnosti pa je Sindelič zdaj razkril, da je Pavle razmišljal o koncu sveta. Opozoril je, da bo zadnje dni srbske pravoslavne cerkve zaznamovala kriza, saj da bo izgubila spoštovanje vernikov. Temu naj bi sledil razmah ateizma in modernega načina življenja. Patriarh je posvaril tudi pred Travmatizirani rakun obožuje ženske prsi V Rusiji je video podjetje naprosilo živalski vrt za izposojo rakuna, češ da bo zaigral v povsem običajnem oglasu. Pa ni bilo čisto tako. Rakunovi skrbniki so pretreseni ugotovili, da je bila žival v istem kadru z golo žensko, zaradi česar so zahtevali prekinitev predvajanja oglasov sežek, saj so znanstveniki več let raziskovali, kako vzrejati živali, katerih mladički so veliki zgolj štiri milimetre. Direktor Hiše morja in morski biolog Daniel Abed - Navandi je idejo dobil v Kaliforniji, ko je spoznal vzre-jo meduz. Tako kot meduze namreč tudi mladički morskih konjičkov lebdijo in krožijo v morju. Zato so v dunajski Hiši morja razvili posebno centrifugo, v kateri prvih nekaj tednov življenja lebdijo mladički. Z nežnim kroženjem vode jim plankton, ki ga morajo vedno imeti v izobilju, priplava naravnost pred usta. Poleg uspešne vzreje je dunajskim znanstvenikom pred leti uspelo razvozlati tudi pomen glasov, ki jih oddajajo morski konjički. napadom na evropske kristjane, Sindelič pa je pristavil, da je začetek te verske vojne preseljevanje muslimanov v Evropo. Pavle naj bi celo začrtal poti, ki jih že oziroma jih še bodo ubirali, in sicer iz Sirije, Iraka in Afganistana. Nekateri ob razkriti vsebini seveda že razmišljajo, da je konec sveta tako rekoč tukaj in zdaj. po televiziji. A to ni vse: v živalskem vrtu pravijo, da se je rakun s snemanja vrnil travmatiziran in da ga od takrat naprej nadvse privlačijo ženske prsi. V podjetju obtožbe označujejo za absurdne in dodajajo, da so zahtevali trenirano in ubogljivo žival, dobili pa rakuna, ki je povsem nevzgojen. Obtožili so ga še, da je manekenki ukradel nedrček. Svetovno prvenstvo v pobegu iz sobe V Budimpešti bo konec meseca potekalo prvo Escape Room svetovno prvenstvo. Naloga vsake od prijavljenih skupin bo, da z reševanjem ugank, sodelovanjem in veliko kreativnosti zapusti prostor Sobe za pobeg. Tekmovanje pripravlja skupina mednarodno priznanih inovatorjev, na njem pa bodo sodelovali državni prvaki iz 22 držav (prijavljenih je bilo sicer 9000 udeležencev). Po svetu je sicer že več kot tisoč sob za pobeg, vsem pa je skupno to, da se v soliranju ne skriva rešitev in da posameznik brez pomoči ne more pobegniti. Prvenstvo bo potekalo v Budimpešti med 23. in 25. marcem. Pajki pojejo največ mesa Prepričanje, da smo ljudje največji jedci mesa na svetu, se zdi čisto smiselno - a je napačno. Medtem ko človeška populacija letno poskrbi za 400 milijonov ton mesa in rib, pajki letno za-užijejo od 400 do 800 milijonov ton živali (večinoma žuželk). Strokovnjaki, ki so se ukvarjali z izračuni, pravijo še, da kiti na leto pojedo od 280 do 500 milijonov ton živeža, morske ptice pa 70 milijonov ton rib in morskih sadežev. Ugotovitve znanstvenikov predvsem osvetljujejo vlogo pajkov kot plenilskih živali v naravi. Vemo, da pajki predvsem v gozdovih in ledinah zatirajo škodljiv mrčes, hkrati pa so pajki pomembni tudi kot plen drugih živali. »Od 8000 do 10 tisoč plenilcev in zajedalcev se prehranjuje izključno s pajki,« je povedal eden od raziskovalcev. 23. marca 2017 frkanje » Levo & desno « Podpiranje in odpiranje Kar nekaj visokih politikov prihaja na teren, da bi čim hitrejši začetek gradnje vsaj z besedami podpirali. A že zdavnaj bi morali biti na slovesnosti, ko bi cesto odpirali. Bo elektrika? V Šoštanju bodo postavili več električnih polnilnic za električne avtomobile in kolesa. Ob vseh težavah se nekateri pesimisti sprašujejo, če jih bodo res lahko še dolgo polnili z domačo elektriko. Produkti V mnogih krajih so res ino-vativni, ko snujejo svoje turistične produkte. Sliši se morda malo kunštno, a vsaj na papirju se ti produkti kar dobro obnesejo. Igre brez konca Konec tedna so se končali dnevi komedije. Le v celjskem gledališču. Sicer v Sloveniji različnih komedij ni ne konca ne kraja. No, bolj tragikomedij. Sosed v težavah Naš najboljši sosed, ki sicer ni več naš, je v novi družbi v resnih težavah. Nekateri kot rešitev vidijo, da bi ta naš najboljši sosed res postal spet naš. Da nas »domoljubje« le ne bi spet zaneslo. Pomemben naglas Če so kakšni sestanki z odločanjem slabo vodeni, so sklepi lahko vodeni! Domače je, domače Kot je videti, tuje trgovine pri nas kar tekmujejo, katera je bolj slovenska. Brez spokojnosti Slovenci smo menda med narodi, ki se najbolj staramo. Seveda bi lahko bili zaradi tega veseli in spokojni, da bomo vse kasneje pokojni. A se mnogi vse bolj bojijo prihodnosti; zaradi pokojnin. Izračuni Izračuni primerne porabe so za večino občin absolutno neprimerni. Pasovi Država zna tako dobo »prepričati« državljane, da si zategujejo pasove. Čeprav to zanje ni ravno dobro. Dokaj visoke kazni pa še niso dovolj, da bi prepričale voznike, da bi »zategnili« pasove v vozilih. Čeprav je to zanje dobro. Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 13 S REPORTAŽA »Gaudeamus igitur« iz 350 grl Maturanti in maturantke Šolskega centra Velenje v petek in soboto odplesali svoj nepozabni ples - Gala dogodek v Rdeči dvorani v dveh večerih gostil več kot 2 tisoč gostov Veselje in igrivost maturantov in maturantk na plesnem podiju je spremljal ponos staršev in sorodnikov, ki so zagotovo uživali v programu letošnjih maturantskih plesovŠCV. 23. marca 2017 Velenje, 17. in 18. marca - Za maturantski ples dijakov zaključnih letnikov Šolskega centra Velenje pravijo, da je najbolj gala dogodek v letu. Tudi letos je bilo tako. Dvorana velenjske Rdeče dvorane je bila tokrat odeta v zlate barvne odtenke, ko so ugasnile luči, so na stropu zagorele lučke pisanih barv. Plesišče so omejili z belim paravanom, ki je služil tudi za kuliso številnih fotografij, ki so jih na obeh večerih posneli ponosni starši maturantov in maturantk. Da sta bila oba plesa živahna, prijetna, je poskrbela odlična glasbena skupina Skorband, ki je dokazala, da jim ni tuj prav noben glasbeni žanr in da ga sestavljajo odlični glasbeniki. Plesni koraki ob glasbi v živo so bili bolj ubrani že v uradnem delu programa, v drugem, zabavnem, pa prav tako. »Bodite in ostanite srečni« Letos šolanje na ŠCV zaključuje 500 dijakov in dijakinj, 350 pa se jih je zavrtelo na maturantskem plesu, z njimi pa v obeh večerih še več kot 2 tisoč gostov, predvsem staršev in sorodnikov. Petkov večer je bil po toplem pomladnem dnevu vroč ne le zaradi vznemirjenja pred uradnim delom maturantskega plesa dijakov gimnazije in Šole za storitvene dejavnosti. Dvorana je bila polna, plesalcev in plesalk. »Čeprav šolsko leto še ni zaključeno, pred sabo gledam predvsem zmagovalce. Prepričan sem, da se bomo čez tri mesece spet srečali in si voščili ob podelitvi maturitetnih spričeval. Čeprav je to danes predvsem vaš, je pa tudi naš večer. V njem so dovoljene tudi sanje. Želim, da ostanete v cvetju, pozitivno naravnani,« je v nagovoru maturantom in maturantkam na odru zatrdil direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik, ki se je zahvalil tudi sponzorjem in donatorjem, ki so pomagali, da sta bila oba večera še bolj lepa in slavnostna. 13 Prvi večer je v imenu MO Velenje zbrane nagovoril podžupan Peter Dermol, pa tudi ravnatelja obeh šol, ki nista skrivala ponosa. Oba sta jim zaželela veliko sreče, poguma in odločnosti tudi v času po končanem šolanju, ko se njihove poti ne bodo več križale. Okus iztekajočega se dijaškega življenja so na sobotnem maturantskem plesu doživeli še maturanti in maturantke Šole za rudarstvo in varstvo okolja, Strojne šole in elektro in računalniške šole. Kot na prvem večeru so vsak razred skupaj z razrednikom predstavili poimensko, kar je bil lep uvod v slavnostni večer. Nagovorili so jih tudi ravnatelji šol. Ne le skladba Gaudeamus igitur, ki jo je vsa dvorana pela ob živi izvedbi na odru, tudi ples četvork in družabnih plesov, ki so jih maturanti in maturantke vadili vse od oktobra lani, so dali obema večeroma svojo noto. Nagovori dijakov šol so bili slavnostni, a hkrati igrivi. Kot tudi ples s profesorji in starši. Sploh slednji je za mnoge najbolj ganljiv, saj je to za mnoge prvi ples s starši na pravem plesnem podiju. Tudi zaradi njega so maturantski plesi za vsako generacijo nekaj posebnega, nepozabnega. ■ Bojana Špegel »Več kot darilo je pomembno, da smo skupaj« Srečanje z reševalko, mamo, ženo, gospodinjo Andrejo Kompan iz Šmartnega ob Paki Medsebojno spoštovanje med narodi je na preizkušnji V Velenju simpozij o medkulturnem dialogu - Več nestrpnosti čutijo tudi Romi - Kultura še vedno gradi mostove in ruši stereotipe O medkulturnem dialogu, kije ob naraščajoči nestrpnosti do tujcev spet na preizkušnji, so spregovorili številni gostje. Žal pa je bilo občinstva bolj malo. Velenje, 17. marca - V petek je v velenjskem Hotelu Paka potekal simpozij o medkulturnem dialogu, ki ga je pripravilo velenjsko romsko društvo Romano Vo-zo. Udeležence iz vse Slovenije je v uvodu pozdravila podžupa-nja Breda Kolar, ki je poudarila, da prebivalci Velenja govorijo 38 različnih jezikov, doslej pa je bila strpnost med prebivalci model dobre prakse. Občina močno podpira tovrstne projekte, sploh, ker je v zadnjem času tudi zaradi azilnega doma v Velenju čutiti več nestrpnosti do priseljencev. Stanko Baluh iz urada vlade RS za narodnosti pa je povedal, da je pri delu z različnimi narodnostnimi skupinami še veliko nepostorjenega. »Včasih prihaja do razhajanja večinskega, pa tudi manjšinskega prebivalstva, kar na našem uradu močno čutimo. Dialoga med njimi je resnično premalo, zato pozdravljam dogodke, kot je velenjski simpozij. Dejstvo je, da smo ob sobivanju različnih pogosto preveč odtujeni; ne spoznavamo se, hodimo drug mimo drugega in si lepimo 'nalepke'.« Za slovensko romsko skupnost meni, da je prav tako premalo povezana. Prepričan je, da je kultura lahko tista, ki gradi mostove med različnimi narodi, ki živijo v Sloveniji. To je potrdil tudi znani romski aktivist Jo-žek Horvat Muc, ki meni, da z naraščajočo nestrpnostjo do tujcev večjo nestrpnost čutijo tudi Romi po vsej Sloveniji. Da je bilo doslej Velenje pri tem izjema, je zatrdil predsednik romskega društva Romano Vozo Slobodan Nezirovic. »Velenje je od nekdaj multikulturno mesto, občina pa je vedno znala poskrbeti za različne narodnosti. Tudi za nas, Rome. Pomagala nam je reševati stanovanjska vprašanja, podprla delovanje našega društva. Ker se zavedamo, da bivamo v pisani medkulturni družbi in da je pomembno, da se med vsemi prebivalci vzpostavlja dober medkul- turni dialog, ocenjujem, da smo se dobro vključili v družbo,« je poudaril. V Šaleški dolini po njegovi oceni živi okoli 150 Romov. V velenjskem društvu jih deluje okoli 50, se pa zadnje čase njihovo število zmanjšuje. Predvsem zato, ker mladi Romi ne dobijo službe v Šaleški dolini, zato se selijo v tujino. Opustili pa so tudi delovanje folklorne skupine, saj je Ministrstvo za kulturo vsem slovenskim romskim društvom prenehalo financirati njihovo delo. V društvu Romano Vozo se še naprej trudijo, da ohranjajo svoj jezik, poezijo, literaturo ... Na simpoziju so kot govorniki sodelovali tudi predstavniki kulturnih društev iz Šaleške doline, ki združujejo Srbe, Hrvate in Rome. Vsi so poudarjali, da prav preko kulture rušijo mostove in stere-otipe in tako gradijo bolj strpno družbo. A prav ta strpnost je z dogodki ob begunski problematiki na večji preizkušnji, kot je bila. a Bojana Špegel Tatjana Podgoršek Slovenske matere praznujejo materinski dan, ki je posvečen izkazovanju pozornosti, hvaležnosti in priznanje materam za njihovo poslanstvo. Slovenija je edina na svetu, ki ga zaznamuje 25. marca. "Vam je bolj pomemben dan žena ali materinski dan?" sem na srečanju vprašala Andrejo Kompan, mamo petih otrok in medicinsko sestro v velenjski reševalni službi. Ni pomišljala, ampak takoj odgovorila: »Bolj materinski dan. Sem poleg žene, gospodinje tudi mama. Če me vprašate, ali je ta dan potreben, pa bom odgovorila, da je lepo, če se družba vsaj enkrat v letu bolj izrazito zave, da smo tukaj in zdaj in kako pomemben njen člen smo.« Pri tem malce zadrege nad svojimi mislimi ni mogla skriti. Prav tako ne ob vprašanju, kako ga praznuje in katero darilo ji je najljubše. »Nič posebnega se ne dogaja. Praznujem ga skromno, zame pa je najlepše darilo to, da smo vsi družinski člani skupaj, da pridejo domov takrat tudi moji študenti.« Pozornost ji domači izkazujejo predvsem s kakšno rožico in drobnimi presenečenji, sodelavci pa ji sežejo v roke ob 8. marcu. Biti mama je težka služba Položaj mater, žena se v družbi res spreminja na bolje, meni Andreja, a moških še vedno niso dohitele. Nikjer jim ne prizanašajo, česar tudi ne pričakuje, pri pogojih za upokojevanje pa bi se dalo stvari urediti bolj prijazno do žensk. Materinstvo v modernem času ni lahek podvig, poleg tega morajo običajno vzdrževati razmerje med različnimi vlogami - biti ženske, partnerice, prijateljice ... dobre delavke. »Biti mama je težka, odgovorna služba, prav takšno je tudi delo, ki ga opravljam. Srečujem se s poškodovanimi, bolnimi, hote ali ne se te njihova usoda dotakne. Drugače gledaš na življenje, na domače, si na vse bolj pazljiv, kar je obremenjujoče. Vendar moram reči, da sem rada voznica reševalnega vozila ter reševalka in da delo opravljam s srcem.« Kot medicinska sestra je nekaj časa delala v bolnišnici, na osnovi petletnih izkušenj v vlogi reše-valke pa lahko zagotovi, da ji sedanje delo bolj leži. Ni prav zgovorna, pravi, tudi ni človek, ki bi predvsem kriti- ziral. V življenju imajo podobe dve strani in tudi drugo je treba pogledati. Sicer pa se veseli prihajajočih lepih dni. Razpoloženje med ljudmi je boljše, več bo možnosti za njene konjičke, za katere rada izkoristi redke proste trenutke: za sprehode s psom, kolesarjenje, za vzpon na bližnjo goro Oljko. Včasih si vzame čas še za ogled kakšnega koncerta. »Se mi zdi, da moraš narediti nekaj tudi zase, da lažje funkcioniraš doma in v službi,« je dejala in se pri tem nasmehnila. Še bolj pri vprašanju, ali morda ve, kako bo praznovala letošnji materinski dan: »Oh, seveda. V službi bom. Upam, da bodo zvečer, ko pridem domov, mož, Patricija, Izidor, Maruša, Daša, Lara doma in da me bo pričakalo kakšno presenečenje.« Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 14 14 BISERI «»^AS 23. marca 2017 BISERI maturantskega plesa 2017 *_ Predstavljamo Bisere maturantskega plesa 2017 Med 18 maturanti in maturantkami, ki jih je izbrala naša žirija, boste zmagovalce z glasovanjem na kuponih izbrali vi! Maturantski ples za dijake in dijakinje Šolskega centra Velenje je že preteklost. A fotografije in spomini nanj bodo gotovo ostali vse življenje. Že šestič zapored smo na obeh večerih v akciji Biseri maturantskega plesa sodelovali tudi mi in s pomočjo naših žirantov iskali tiste maturante in maturantke, ki so izstopali- tako z obleko kot celotno podobo. Pred foto objektiv smo povabili več maturantov in maturantk, izbor 18 finalistov pa smo opravili šele po tem, ko smo si ogledali fotografije, ki jih je letos posnel mladi fotograf Andraž Roškar. V žiriji so bile kot vsa leta doslej modni kreatorki Jelena Ste-vančevic in Petra Meh, vizažistka Mirela Muminovic in predstavnica Našega časa Bojana Špegel. > Izberite svojega favorita oz. favoritinjo in glasujte! Večkrat. In kaj lahko o tem, kar smo videli v dveh maturantskih večerih, povedo članice žirije za izbor »biserov«? Kot vsako leto smo tudi letos upale, da bo izbor velik. Pa tudi letos ni bilo tako. V prejšnjih nekaj letih so nas pozitivno presenečali fantje, letos se je večina zlila s povprečjem. Pohvalno je bilo, da je veliko fantov izbralo izvirne metuljčke, od lesenih do kovinskih, prave mladostne sproščenosti pa je bilo malo. Večina se je odločila za moško klasiko. Dekleta so se zagotovo potrudila, večina se je v svoji koži in toaleti zagotovo počutila dobro. A mladostne igrivosti, ob pravi meri glamurja in elegance, ni bilo 1. Anamarija Grbic 2. Gašper Lenart 3. Ivan Simic 4. Klara Bakulic 5. Ivana Dominkovic 6. Jure Kokolj 7. Lara Grazer 8. Jure Vasle 9. Marko Pavlovic 10. Monika Čosic 11. Nejc Skutnik 12. Neja Cirar 13. Žan Brinovšek 14. Žiga Kaizer 15. Noemi Čop 16. Žiga Radovanovic 17. Urša Končan 18. Tara Semečnik toliko, kot smo pričakovali. Videno je bilo vse. Kratko, dolgo, široko (preširoko), ozko (preozko), odprto, zaprto ... Nekatere ste svojo postavo lepo poudarile, skrile napake (če so seveda sploh bile, saj je mladost trenutno 'in' ter zato že sama po sebi lepa). Druge so pretiravale v bleščečih detajlih, tretje ujele pravo mero vsega, četrte bi si lahko upale več ... In tudi za dekleta velja, da je zagotovo najbolj pomembno, da ste si bile všeč, da so bili nad vami navdušeni vaši najbližji, ki vas v večernih toaletah ne vidijo prav pogosto, in da so vas opazili najbližji prijatelji. V prejšnjih letih se je že zgodilo, da smo ugotavljali, da so fantje upoštevali nasvet naših modnih kreatork in niso prilagajali kravat, metuljčkov in žepnih robčkov barvi obleke soplesalke. Letos je bilo tega malo. Dragi bralci in bralke. Pred vami je torej izbor maturantov in maturantk, ki so nam bili na letošnjem maturantskem plesu ŠCV (s celostno podobo, predvsem pa z izborom oblek) najbolj všeč. Pravila izbora »Biseri maturantskega plesa« so preprosta. Glasujete s kuponom, ki ga objavljamo v Našem času. Danes skupaj z 18 finalisti objavljamo prvi kupon. Izberite svojega favorita oz. favoritinjo in glasujte! Več- krat. Med tiste, ki boste glasovali, bomo z žrebom razdelili tri lepe nagrade, ki jih bo prispeval Naš čas. Te pa čakajo tudi naše letošnje »bisere«, še posebne pa fanta in dekle, ki bosta zbrala največ vaših glasov. Ne odlašajte s pošiljanjem kuponov. Že prihodnji teden bomo namreč število finalistov razdelili na polovico - za vaše glasove se bo potegovalo le še 9 maturantov in maturantk. Upoštevali bomo vse kupone, ki bodo prispeli do torka, 28. marca. ■ Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 19 23. marca 2017 «»SÜAS BISERI » BISERI maturantskega plesa 2017 15 v V*: '-.. .<1 »»WAS nd*TliUilJE SOLSKI CENTER VELENJE Strokovna žirija: modni kreatorki Jelena Stevančevič, in Petra Meh ter vizažistka Mirela Muminovič. Fotografiral je Andraž Roškar. t (S 16 > f t 9 10 12 18 KUPON št. 1 Glasujem za maturanta: Glasujem za maturantko: Ime, priimek in naslov: Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2017«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade. Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "^AS 23. marca 2017 Rudar - slabo tudi v gosteh Velenjčani doživeli drugi zaporedni poraz - Celje ustavilo zmagoviti niz Maribora -Pušnik (še) ni prerodil Olimpije V 25. prvenstvenem krogu v prvi nogometni ligi so gotovo najbolj razočarali svoje navijače nogometaši Olimpije in velenjskega Rudarja, delno pa najbrž tudi navijači vodilnega Maribora. Aktualne prvake tudi novi trener Marijan Pušnik, ki je pred prejšnjim krogom zamenjal Luko Elsnerja, (še) ni prerodil. S Koprom so doma igrali le neodločeno 1 : 1 in so še vedno brez spomladanske zmage. Moštvo z Obale pa je še brez poraza, tako kot vodilni Maribor, ki je v tem krogu oddal prvi spomladanski točki. Gostoval je v Celju in domači nogometaši so zaustavili njegov niz treh zaporednih spomladanskih zmag. Tekmeca sta se razšla z enakim rezultatom kot Olimpija in Koper. Za domačega trenerja Igorja Jovičevica je bila priigrana točka kot zmaga, saj so večino drugega polčasa igrali številčno oslabljeni. V 54. minuti je koprski sodnik Damir Skomina pokazal drugi rumeni karton branilcu Tomislavu Bari-šiču in ga poslal v slačilnico. Z igralcem manj so bili gostitelji enako ali pa še bolj podjetni in bliže zmagi. V zadnjih desetih minutah je bil gostujoči vratar Jasmin Handanovic, ki je bil pri branjenju precej nezanesljiv, že premagan. Na njegovo srečo in nesrečo strelca, rezervnega igralca Jucia Lupeta, pa je žoga udarila v prečko. Kljub prvima izgubljenima spomladanskima točkama Maribor beži Olimpiji še vedno za devet točk, Domžalam, ki so v gosteh z Gorico izgubili z 1 : 3, pa za dvanajst. Velenjčani so na gostovanju v Kidričevem proti Aluminiju doživeli drugi spomladanski poraz in ostali na sedmem mestu. Aluminij je bil boljši s 3 : 0, kar je bila tudi najvišja zmaga 25. kroga. Na predzadnjem, devetem mestu, ki na koncu sezone prinaša dodatni tekmi za obstanek v ligi najboljših, za njimi zaostaja le še štiri točke, osmo Krško pa po zmagi z 2 : 0 proti Radomljam v gosteh le za tri. Krško je vodil novi trener. Dosedanjega Tomaža Petroviča, ki jih je pripeljal v prvo ligo, je zamenjal dosedanji vodja njihove mladinske šole v klubu Rok Zorko. Velenjski trener Vanja Radino-vic se je doslej skupaj z igralci tolažil, da igrajo veliko bolje v gosteh kot doma. Po nedeljskem gostovanju v Kidričevem pa tudi ta trditev ne velja več. Vsekakor bo moral čim prej rešiti uganko, zakaj so njegovi nogometaši na zadnjih dveh tekmah, na katerih so prejeli skupaj šest golov, dali pa le enega, povsem odpovedali. Morda bi moral še bolj zaupati in dati priložnost tistim, ki grejejo klop. Slabše, kot je bilo v 24. krogu proti Gorici doma in v Kidričevem, ne more biti. Po že desetem porazu (sedemkrat so zmagali, osemkrat igrali neodločeno) se lahko tolažijo le s tem, da je Dominik Glavina skupaj z Lukom Zahovičem tudi po 25. krogu ostal na vrhu lestvice najboljših strelcev. Resnici na ljubo si je v Kidričevem zelo prizadeval premagati domačega vratarja. Najbliže zadetku je bil nekaj minut pred domačim tretjim golom, ko je z izjemnim udarcem zatresel prečko. Ker pa je nogomet vendarle kolektivna igra, trener gotovo upa in pričakuje, da se bo v bodoče odprlo še komu. Hitro prejeli zadetek Rudarji so podobno kot proti Novogoričanom zelo hitro prejeli zadetek. V nadaljevanju so imeli nekaj priložnosti za morebitno izenačenje, obenem pa tudi domači za podvojitev prednosti. V 64. minuti pa je sodnik (Rade Obrenovic) pokazal še drugi rumeni karton branilcu Mateu Mužeku. Številčno prednost so domači hitro izkoristili s povišanjem vodstva, povsem pa je Rudarjevo usodo zapečatil Žiga Škoflek, ki je bil prehiter za na tej tekmi nespretne in nezbrane Rudarjeve branilce in tako rekoč presenetil vratarja Mateja Radana z udarcem iz mrtvega kota za končnih 3 : 0. V sredo lokalni derbi Zaradi nedeljske kvalifikacijske tekme naše najboljše izbrane vrste za svetovno prvenstvo prihodnje leto v Rusiji bodo prvoliga-ška moštva prvenstvo nadaljevala šele prihodnji torek oziroma v sredo. Velenjčani bodo na lokalnem derbiju predvidoma v sredo (ob 17.00) gostili Celje. ■ S. Vovk Dan se po jutru pozna Stekla liga za prvaka - Favoriti (Celje, Gorenje, Koper) prepričljivi Najboljša slovenska moštva so začela boje v končnici za prvaka. Vanjo so se uvrstili Koper, Ribnica, Loka in Krka, ki so po navedenem vrstnem redu končali redni del prvenstva. V njem zaradi nastopanja v regionalni ligi Seha nista igrala Celje Pivovarna Laško in velenjsko Gorenje, sklepni del pa sta po dogovoru pred začetkom tekmovalne sezone začela z enakim številom točk, kot si jih je priigral v 22. krogih zmagovalec rednega dela tekmovanja Koper, torej z 38. Preostalih osem moštev pa igra v končnici za obstanek. Odigrali so že dva kroga. Zaradi zmanjšanja lige bodo iz nje izpadli štirje klubi, iz 1. B lige pa vanjo napredovala dva. Uvodni krog končnice NLB lige za prvaka se je razpletel po pričakovanjih. Celjani, ki branijo naslov, so v Škofji Loki premagali tretjo po rednem delu Loko s 36 : 25, Koprčani v svoji dvorani Krko z 28 : 22, Velenjčani pa so v edini nedeljski tekmi gostili po rednem delu drugo Ribnico in slavili z 29 : 25. Gostje z Ribniškega polja so bili velenjskim rokometašem bolj ali manj enakovreden nasprotnik prvih dvajset minut in tudi na začetku drugega polčasa. Igrali so zelo požrtvovalno in dali vse od sebe, kot je po tekmi ocenil njihov trener Robert Bleguš. Razlika v razmerju moči pa je vendarle bila. Več kot za gol (15 : 16, 16 : 17) se Ribničani, pri katerih se je zlasti poznalo odsotnost poškodovanega in izkušenega organizatorja igre Patrika Lebana, niso uspeli približati oziroma jim domači niso dovolili. Sicer pa, ko so domači zaigrali slabše, je zablestel Rok Zaponšek, ki je bil v vratih večji del tekme. Zbral je devet obramb (Klemen Ferlin dve), Gostujoča vratarja Mark Klarič in Jošt Perovšek pa skupaj le pet. Obenem pa so po vsakem zmanjšanju svojega ritma in ko so se jim zelo vztrajni gostje rezultatsko približali, zaigrali bolj zbrano in odločno. Po dobrih desetih minutah nadaljevanja so si priigrali najvišjo razliko (22 : 17). Gostje so se jim nato po sijajnem rezultatskem nizu 5 : 1 še enkrat približali na gol zaostanka (22 : 23) in upali vsaj na osvojitev točke. Da vrag ne bi odnesel šale, so domači kot že nekajkrat pred tem znova zaigrali trdno v obrambi, učinkovito v napadu ter zmagali s štirimi goli razlike. V soboto Novo mesto Borut Plaskan, trener Gorenja: »Vedeli smo, da bo težka tekma. Ribnica je zelo kakovostna ekipa, kar je pokazala tudi tokrat. Lomiti smo jo morali vseh šestdeset minut. Na koncu smo zasluženo zmagali. Krka? »Kot na vsako tekmo se bomo tudi na ta dvoboj čim bolje pripravili. Gremo tekmo za tekmo.« Po teh Plaskanovih besedah lahko sklepamo: gredo po drugo zmago. Vse drugo bi bilo presenečenje. ■ S. Vovk Finale pred finalom Celjani in Velenjčani že v polfinalu slovenskega pokala Maribor bo 15. in 16, aprila gostitelj letošnjega sklepnega pokalnega tekmovanja. Prav zato je bil v torek žreb polfinalnih parov v mestu ob Dravi. Žreb se je tudi letos 'poigral' z najboljšima slovenskima kluboma, velenjskim Gorenjem in braniteljem naslova Celjem Pivovarno Laško. V lanski sezoni sta se večna tekmeca udarila že v šestnajstini finala (Celjani so bili boljši), letos pa si bosta nasproti stala v polfinalu. Torej eden izmed njiju ne bo igral v finalu. Spored tekem - sobota, 15. aprila: Maribor Branik - Riko Ribnica, Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje: nedelja, 16. aprila: tekma za 3. mesto;ob 18.00: finale. Borut Plaskan, trener Gorenja: »Z žrebom smo zelo zadovoljni. S Celjani smo se minulo sezono pomerili že zelo zgodaj, v tej sezoni pa se bomo srečali šele v polfinalu. Skušali bomo napraviti vse, da presenetimo Celjane.« Branko Tamše, trener Celja: »Čestitke vsem ekipam, ki so se uvrstile na zaključni turnir. Že v polfinalu nas čaka derbi z Velenjem, četudi si je morda javnost želela ta obračun v finalu. Na žreb nimamo vpliva, kroglice so določile pare, gotovo pa si bomo tekmo želeli dobiti in nastopiti v finalu.« a Atletika AK Velenje državni prvak v krosu V soboto, 18. marca, je bil AK Velenje organizator posamičnega in ekipnega prvenstva Slovenije v krosu. Proga je bila speljana po travnatih površinah ob velenjskem kam-pu in Beli dvorani. Pri organizaciji so sodelovali številni funkcionarji, trenerji in sodniki kluba ter ekipa Campinga Velenje. Poleg odlične organizacije je AK Velenje po dolgih letih zopet postal tudi ekipni državni prvak tako v moški kot tudi v ženski kategoriji. Zasluga za zmago gre vsem tekačem kluba, ki so se pogumno podali na progo in se izvrstno borili do cilja. Med posamezniki pa so najboljše rezultate dosegli: Ina Miklavžin je postala državna prvakinja v kategoriji pionirk U12, v kategoriji U14 pa je osvojila srebro njena sestra Tinka- ra Miklavžin. Med starejšimi mladinkami je postala državna prvakinja Tina Česnik, v kratkem krosu na 3000 m med člani pa sta blestela Jan Breznik, ki je osvojil naslov prvaka, bron pa je odnesel domov njegov tekaški kolega Jan Kramer. V najdaljši preizkušnji, to je v krosu na 8000 m, si je v kategoriji mlajših članov pritekel srebro Armend Be-risha. Tudi vsi ostali so bili odlični in se redno uvrščali med deseterico najboljših, rezultate so na voljo tu: >> http://remote.timingljubljana.si/ timing/rezult ati.aspx. TAKO so igrali Liga NLB, končnica za prvaka, 1. krog Gorenje: Zaponšek (obrambe 9:25) in Ferlin (2:11) v vratih, Cehte 1, Medved 2, Haseljic, Ov-niček 4, Levc, Stojnic, Toskic 2, Mitrovic, Golčar 4, Kleč 1, Gams 1, M. Nosan, Brumen 9 (6). Riko Ribnica: Klarič (obrambe 4:13) in Pero-všek (1:21) v vratih, Horvat, Fink 1, Grebene 2, Knavs, Henigman 3, Skušek 4 (3), Pueelj 2, Pa-hulje, B. Nosan 3 (1), Kovačič 4, Kljun 1, Setnikar 1, Kulenovic 4, Košmrlj. Druga rezultata: Koper 2013 - Krka 28:22 (12:8), Urbanseape Loka - Celje Pivovarna Laško 25:36 (9:16). Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 1 tekma - 40 točk (38), 2. Koper 2013 1 - 40 (38), 3. Gorenje Velenje 1 - 40 (38), 4. Riko Ribnica 1 - 36 (36), 5. Urbanseape Loka 1 - 29 (29), 6. Krka 1 - 28 (28) Končnica za obstanek, vrstni red po 2. kr.: 1. Maribor Branik 2 tekmi - 28 točk, 2. Jeruzalem Ormož 2 - 27 (23), 3. Trimo Trebnje 2 - 27 (23), 4. Dobova 2 - 25 (23), Slovenj Gradec 2011 2 - 17 (15), 6. Dol TKI Hrastnik 2 - 15 (15), 7. Drava Ptuj 2 - 10 (8), 8. Istrabenz plini Izola 2 - 0 (0). 1. liga Telekom Slov., 25. kr. Aluminij - Rudar 3:0 (1:0) Strelci: 1:0 Kramer (7.), 2:0 Tariraj (67.), 3:0 Škoflek (77.). Rudar: Radan, Mužek, Billong, Zee, Iharoš, Pi-šek (od 69. Tolimir), Babic, Glavina, Vručina (od 81. Bokalic), Grbic (od 59. Trifkovic), Mary. Rdeči karton: Mužek (65.). Drugi rezultati: Gorica - Domžale 3:1 (0:1), Kaleer Radomlje - Krško 0:2 (0:0), Celje - Maribor 1:1 (1:1), Olimpija - Koper 1:1 (1:0). Vrstni red: 1. Maribor 56 (52:19), 2. Olimpija 47 (37:22), 3. Domžale 43 (48:27), 4. Gorica 37 (34:31), 5. Celje 35 (31:29), 6. Koper 35 (27:29), 7. Rudar 29 (33:37), 8. Krško 26 (26:37), 9. Aluminij 25 (23:38), 10. Radomlje 9 (17:59). Začela tudi nižjeligaška moštva Spomladanski del prvenstva so začeli tudi nogometaši tretjih in medobčinskih lig. 3. SNL - sever, 15. krog: Maribor B - Mons Claudius 2:1 (1:1), Rogaška - Dravograd 2:2 (2:2), S. Rojko Dobrovce - Šampion (Celje) 1:0 (1:0), Korotan Prevalje - Šmarje pri Jelšah 3:1 (2:1), Videm - Fužinar Ravne na Koroškem 0:1 (0:1), Šmartno 18t - AjDAS Lenart 0:3 (0:1), ZU-VIL Brunšvik - Dravinja 2:2 (1:1). Vrstni red: 1. Maribor B 41, 2. Rogaška 27, 3. Prevalje 27, 4. Šmarje 25, 5. Dravinja 24, 6. Dravograd 22, 7. Dobrovce 21, 8. Ravne 20, 9. Rogatec 18, 10. Videm 18, 11. Brunšvik 16, 12. Celje 14, 13. Lenart 13, 14. Šmartno 9. MNZ Celje, 10. krog: Šoštanj - Vojnik 6:0 (3:0), strelci: Semir Agic 4, Žan Špacapan 2; Žalec - Zreče 0:1 (0:1), Fosilum Šentjur - Odred Kozje 11:0 (2:0). Vrstni red: 1. Zreče 8 tekem 24 točk, 2. Šentjur 8 - 19, 3. Šoštanj 8 - 18, 4. Mozirje 7 - 11, 5. Žalec 8 - 10, 6. Vojnik 8 - 4, 7. Kozje 8 - 4, 8. Štore 7 - 0. 11. krog (25. 3.): Zreče - Šoštanj, Vojnik - Mozirje, Šentjur - Štore Kegljanje, 2. l., vzh., 18. k. Ceršak - Šoštanj 1 : 7 (3162 : 3109) Šoštanj: Hasičič - 528 (0), Fidej - 528 (0), Kramer - 552 (1), Pintarič - 512 (0), Sečki - 493 (0), Arnuš - 496 (0). ■ Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 21 23. marca 2017 ""^Jis ŠPORT 17 Rokometna šola Sebastjana Soviča Začetniki v njej spoznavajo rokometno abecedo - Uvajajo jih v zdrav način življenja, športno obnašanje in kakovostno ter varno preživljanje prostega časa Milena Krstič - Planine Od septembra 2010 v Šaleški dolini (zadnja leta se širi tudi v Zgornjo Savinjsko dolino) deluje društvo Rokometna šola Sebastjana Soviča. Uspešni roko-metaš v njej kot trener skupaj s še šestimi strokovno usposobljenimi vaditelji rokometa vzgaja nove Soviče, Puce, Kavtičnike, predvsem pa mlade od 1. do 6. razreda osnovne šole uvaja v rokometno abecedo in zdrav način življenja. Rokometna šola deluje že v sedmih osnovnih in podružničnih šolah. Začeli so v OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju, nato pa dejavnost razširili v podružnični šoli Topolšica in Ška-le, osnovne šole Gorica in Gu- > Seznanijo se z igranjem mini rokometa Otroci začetniki v okviru vadbe spoznavajo rokometno abecedo, s sovrstniki pa preko elementarnih iger pridobivajo pomembne gibalne izkušnje, razvijajo koordinacijo, orientacijo v prostoru, natančnost, gibljivost in pripravljajo telo za kasnejši razvoj moči, hitrosti in vzdržljivosti. »Seznanimo jih tudi s čistimi osnovami mini rokometa, kar pomeni, da se učimo pravilnega metanja na gol, podajanja, lovljenja, vodenja žoge, osnov igre v obrambi in drugih podobnih rokometnih elementov.« ßebastjanSovic svoje znanje skupaj s - še šestimi trenerji predaja naprej. stava Šiliha, v tem šolskem letu pa še v osnovni šoli Mozirje in Nazarje. Nekaj let je vadba potekala tudi v podružnični šoli Vinska Gora. Letos je tam ni, a verjamejo, da bo v novem šolskem letu zanjo spet dovolj zanimanja in jo bodo nadaljevali. V tej sezoni je društvo začelo tesno sodelovati z Rokometnim klubom Gorenje Velenje, ki sicer ima svojo bazo, na kateri gradi. Delovali bodo usklajeno, pod skupno celostno podobo, organizirali interno ligo za najmlajše, število rokometno aktivnih otrok v lokalnem okolju pa skušali približati številki 400. »Za prihodnost rokometa v dolini se torej ni bati,« zado- voljno pripoveduje Sebastjan Sovič. »Res sem vesel, da smo našli skupen jezik in sodelovanje.« Za ta klub in druge predstavlja šola dober nabor prihodnjih odličnih igralcev in igralk. »Med tistimi, ki so začeli leta 2010, jih je nekaj že zelo perspektivnih in za različne klube že igrajo v slovenskem državnem prvenstvu. Dva med njimi sta postala z njimi že državna prvaka in bila izbrana za najboljša igralca v svojem letniku.« Rokometno šolo Sebastjana Soviča trenutno obiskuje 180 učencev, gotovo pa jih bo v prihodnjem šolskem letu še veliko več. Medalja slovenske izbrane vrste Cilj je navdušiti otroke za udejstvovanje v športu. Starši spremljajo napredek Dvakrat na leto organizirajo dan odprtih vrat, ko povabijo starše, da se sami prepričajo, kako njihovi otroci napredujejo. Konec šolskega leta pa se lahko tisti, ki to želijo, udeležijo rokometnega tabora na morju, kjer se družijo tudi z znanimi športniki. na svetovnem rokometnem prvenstvu je magnet za mlade. »Pa tudi sicer se pozna vsak imeniten nastop tako izbrane vrste kot naših klubov na velikih tekmovanjih. Gotovo pa je ta medalja zanimanje otrok in njihovih staršev za rokomet zelo povečala.« Vadba poteka na šolah dvakrat tedensko. »Otrokom omogočamo razvoj motoričnih sposobnosti in prvo seznanitev z rokometom. Namen in cilj naše šole je navdušiti otroke za udejstvova-nje v športu, promovirati športni način obnašanja in zdrav način življenja, spodbuditi zavedanje nacionalne identitete ter odnosa do državnih simbolov in športnih reprezentanc.« Tako je začel tudi sam. Prve korake na poti do vrhunskega roko-metaša je dobil v takratni Osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju. Pokazala sta mu jih Miro Požun in danes žal že pokojni Ivo Ga-gulič. »Okužila sta me z rokometom. Z njim sem doživel veliko lepega. Zdaj bi rad strast in lepoto tega športna sam približal mladim.« ■ Po hribih Debeli hrib nad Dragomerom in varstvo gorske narave Narava se počasi prebuja in ptiči so prvi znanilci, da je pred nami pomlad. Nekateri to že kar pridno naznanjajo. Zadnjič se je naša skupina planincev UNI 3 podala JZ od Ljubljane na obrobje Polhograjskega hribovja, koder poteka del njihove planinske poti. Naključje je naneslo, da nas je pot zanesla na obhodnico, ki to prvotno pot obogati z obiskom žabe. Zanimivo, da so ta del poti označili s polovično planinsko markacijo, dokler se ne pridruži himno Čez zelene trate. Nismo ostali brez nagrade ... Zadnjo soboto v februarju smo imeli v osnovni šoli Tržič zbor odsekov za varstvo gorske narave (VGN). Nekateri so pred njim opravili še njihovo licenčno izpopolnjevanje. Vsi, ki nam je mar lepa narava, smo se po njem v zelo lepem številu zbrali pred šolo, se fotografirali in odšli na voden pohod. Domačinka in obenem na-čelnica Komisije za varstvo gorske narave (KVGN) pri Planinski li prihodnjič. V ozadju za njim so se v soncu bleščali sveže pobeljeni vrhovi Begunjščice in slemena Košute, ki ju razmejuje Ljubelj. Po vrnitvi se nam je ob sprotnem ogledu starega mestnega jedra v šoli prileglo okusno kosilo. Sledil je zbor odsekov za VGN, kjer smo se zbrali prisotni iz vse Slovenije. V njem smo se dotaknili vseh pomembnih tem iz preteklega in prihodnjega obdobja, težav v zvezi z njim in iskali zanje najboljše rešitve. Čaka nas še ve- prvotni planinski poti. Vidljivost ni bila kaj prida, pa vendar smo lahko videli našo bodočo točko Ključ, ki stoji nad dolgo dolino med Horjulom in Dobrovo. Pot smo krožno zaključili mimo Ferjanke in se pred ciljem povzpeli še do cerkvice sv. Lovrenca, ki bdi na hribčku tik nad naseljem Dragomer. Prijeten pohod smo veselo zaključili v bližnjem lokalu Siciliana, kjer smo navdušeni gostinki zapeli našo zvezi Slovenije dr. Irena Mrak, ki jo tudi Velenjčani dobro poznamo, saj poučuje na Visoki šoli za varstvo okolja, nam je v družbi svojih sodelavcev iz komisije in predsednika Planinskega društva Tržič vneto pripovedovala in razkazovala vse, kar je v Tržiču zanimivega. Povzpeli smo se do cerkvice sv. Jožefa, ki se dviga tik nad starim mestnim jedrom. V pozdrav smo pomahali ošiljene-mu Kamniku, ki ga bomo obiska- liko dela in časa, ki je zanj potreben. Na našem področju imamo veliko srečo, da je načelnik odbora VGN pri S MDO Marijan Denša, ki je tudi član KVGN pri PZS. Vešče je vodil zbor in s svojim širokim znanjem našel pot, idejo, možnost ., zato je užitek delati z njim in se sproti učiti. Polni energije in utrjenih prijateljskih vezi smo se hvaležni poslovili iz sončnega Tržiča! a Marija Lesjak Kegljanje Šoštanjčani zapravili tretje mesto S tekmami 18. kroga se je končala kegljaška sezona 2016/17. Šoštanjčani, ki so se borili za vrh razpredelnice, so na gostovanju v Ceršaku izgubili z visokim rezultatom in s tem izgubili tretje mesto. Na zelo zahtevnem kegljišču se igralci gostujoče ekipe niso najbolje znašli. Domači fantje so prevladali v obeh elementih kegljanja. Hitro vodstvo domačinov z 2 : 0 in prednostjo 56 kegljev je bilo že dovolj za zmago, saj se je videlo, da gostje niso razpoloženi za igro. Edina svetla točka Šo-štanjčanov je bil Kramer, ki je nekoliko ublažil visok poraz. Ker je bil že kolo pred zaključkom znan zmagovalec, so bile vse oči uprte v Ruše. Tu sta so se za obstanek pomerili deveti Črnjani in ekipa z dna razpredelnice domači Lovrenc. Po hudem boju so se zmage in obstanka veselili Korošci. V 1. B ligo napreduje ekipa Pergola hiše, iz nje se vračajo igralci Korota-na. V tretjo ligo se seli Lovrenc, iz nje pa v drugo ligo prihaja Mariborski Konstruktor. Šoštanjčane sedaj čaka še regijsko in državno prvenstvo veteranov, maja pa še prvenstva v borbenih igrah. Že to soboto in nedeljo bo državno prvenstvo za posameznike. V Trbovljah in Kanižarici bo nastopal tudi Šoštanjčan Fidej, ki si je pravico nastopa priboril na nedavnem regijskem prvenstvu. ■ Drevova bronasta v smuku in v kombinaciji Avstrijski Innerkrems je bil v minulih dneh gostitelj 2. svetovnega prvenstva gluhih in naglušnih alpskih smučark in smučarjev. Slovenske barve je kot edina na tekmovanju zastopala dijakinja velenjske gimnazije 19-letna Anja Drev. Nastopila je v smuku, superveleslalomu, kombinaciji in slalomu, svetovno prvenstvo pa si bo zapomnila po tem, da je kar dvakrat stala na zmagovalnih stopničkah, in sicer je osvojila bronasto kolajno v smuku in v kombinaciji. V preostalih disciplinah je bila tik pod vrhom, četrta (slalom) ter peta. Anjo so na svetovnem prvenstvu spremljali še njen trener Drago Drev, pomočnik trenerja Rok Tomažič ter Anjina starša -oče Ivo, ki je hkrati tudi njen serviser in mama Sonja tudi kot ko-ordinatorka. Anja ocenjuje, da je za njo zelo uspešna sezona, kolajni z omenjenega prvenstva sta pika na i. Kot pravi, ji ni vseeno za osvojeno četrto oziroma peto mesto, a takšen je pač šport. Ali bo še smučala, se v tem trenutku še ni povsem odločila. Pred njo so sedaj šolske obveznosti pa matura, nato pa vpis na fakulteto. Rada bi študirala veterino. Študij je zahteven, prav tako treningi, za uspehe pa je treba združiti oboje. Da je bilo svetovno prvenstvo uspešno, meni tudi Ivo Drev. Z medaljama pravi, je poplačano vloženo Anjino delo in tudi trud cele njene družine. Čeprav njeno športno kariero podpirajo v družini, tega bremena sami ne bodo več dolgo zmogli. Stroški so veliki, zaradi varčevanja na vsakem koraku Anja na svetovnem prvenstvu ni tekmovala z niti enim novim parom smuči. Po vrnitvi v domovino so jo v Ljubljani pričakali dijaki četrtega letnika športnega oddelka velenjske gimnazije ter predstavniki Športne zveze gluhih ter krovne zveze za šport invalidov. Dre-vova je bila leta 2015 že izbrana za športnico leta v državi med invalidi na osnovi bronaste medalje v smuku na zimskih olimpi-jadi za gluhe, zato je pričakovati, da ji bodo uspehi na svetovnem prvenstvu prinesli nov naziv najbolje športnice med invalidi. . tp Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 18 18 MODROUDi KRONIKA 23. marca 2017 Prvo leto na novi lokaciji Zadovoljni s prostori in opremo - Postaja prometne policije Celje že eno leto v Velenju Milena Krstič - Planine Velenje - »S prostori v Velenju smo zelo zadovoljni. Eno leto smo v njih. V brezplačno uporabo smo jih dobili od Mestne občine Velenje,« pravi komandir Postaje prometne policije Celje Vinko Mlakar. Z Mestno občino s priporočili in predlogi za izboljšanje prometne varnosti zelo dejavno sodelujejo. Vključili so se v delo Sosveta za izboljšanje varnosti občank in občanov in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Večkrat obiščejo vrtce in šole in se z otroki pogovarjajo o varno- > »Neprivezan potnik na zadnjem sedežu je kot projekti!.« Tudi policisti motoristi začnejo z uvajanjem na poligonu in nato s kratkimi relacijskimi vožnjami. sti v prometu, predstavijo pa jim tudi delo prometnega policista. Postaja prometne policije je pristojna za zelo veliko območje, celotno Policijsko upravo Celje, torej del Koroške, Celjsko območje vse do meje s Hrvaško, vključno z avtocesto A1. Tri tisoč nesreč, 22 mrtvih Koliko prometnih nesreč se je lani zgodilo na tem območju? »Blizu 3.000, žal tudi s smrtnimi žrtvami. V prometnih nesrečah je umrlo 22 oseb, ena oseba več kot leto pred tem. Spodbudno pa je, da se je lani v prometnih nesrečah poškodovalo manj ljudi, pa tudi zgodilo se jih je manj kot leto pred tem.« Izstopajo kateri predeli oziroma kakšne kategorije cest? »Največ prometnih nesreč se pripeti na državnih in regionalnih cestah. V zadnjem času se je poslabšalo stanje na lokalnih cestah, izboljšalo na delu avtoceste, za katero je pristojna naša postaja, torej od Trojan do Slovenskih Konjic. Leta 2015 so na tem odseku avtoceste umrli štirje ljudje, lani en človek.« Stanje, kar se žrtev prometnih nesreč tiče, se je lani poslabšalo tudi v Šaleški dolini. Trije mrtvi? »Ena oseba v Šoštanju, dve na območju Velenja. Žal vseh okoliščin, zaradi katerih prihaja do prometnih nesreč, policisti ne moremo predvideti in jih preprečiti, ne s preventivnim delom ne z ukrepanjem. Udeleženci v cestnem prometu morajo najprej sami paziti nase in spoštovati cestnoprometne predpise.« Varnostni pas je resnična vez z življenjem Sredi marca se je v Sloveniji začela akcija Varnostni pas. Se še vedno ne privežemo, ko sedemo v avto? Bi se lahko nesreče z uporabo varnostnega pasu končale manj tragično? »Varnostni pas je resnična vez z življenjem. Pri prometnih nesrečah, v katerih so ljudje izgubili življenja, jih skoraj polovica ni uporabljala varnostnega pasu. Podobno je stanje pri prometnih nesrečah, ki so se končale s hudimi telesnimi poškodbami udeležencev. Če bi uporabljali varnostni pas, bi v veliko primerih najverjetneje preživeli.« Na kaj ste posebno pozorni v tej preventivni akciji (traja do 26. marca), ki jo sicer usmerja Javna agencija za varnost v cestnem prometu? »Bolj poglobljeno spremljamo privezanost na zadnjih sedežih. Na prednjih sedežih, ugotavlja statistika, uporablja varnostni pas okoli 90 odstotkov voznikov in potnikov, na zadnjih pa precej manj. Pa na zadnjih sedežih prevažamo tudi otroke! Zavedati bi se morali, da je ob trku potnik na zadnjem sedežu kot projektil, ki poleti naprej in pri tem lahko poškoduje tudi potnika, ki sedi pred njim.« Tablica e-Policist v veliko pomoč Kako ste opremljeni? »Kar nekaj novosti je pri nas. Imamo nekaj novih osebnih in specialnih vozi, od lani tudi štiri motorje in vozilo provida. Nekaj > »Motoristom svetujem, da začno sezono najprej na poligonu.« si jih še obetamo. Uporabljamo tudi e-tablico Policist, ki predstavlja pomemben mejnik pri delu policije nasploh. Policist lahko na kraju, na terenu, izpiše plačilni nalog, napravi zapisnik o obravnavi prometne nesreče ... V veliko pomoč nam je pri operativnem delu na terenu.«. Motoristi, razmere na cestah še niso idealne! Veliko motoristov je že na cestah. Imate zanje kak nasvet? »Tudi policisti motoristi so se za ogrevanje že odpravili na poligone in krat- ke relacijske vožnje. Vsak policist, ki želi voziti motorno kolo, mora najprej z njim na teren pod nadzorom inštruktorjev policistov, še prej pa opraviti praktični del na poligonu, kjer osvaja vožnjo v realni situaciji, od zaviranja, nagibanja, vožnje skozi osmico ... To je na začetku sezone izjemno pomembno. Potem pride na vrsto relacijska umirjena vožnja s spremljanjem prometa in prepoznavanjem raznih nevarnih situacij v njem. Motoristom svetujem, da pazijo nase in poskusijo začeti -tako kot policisti - najprej z vožnjo na poligonu. Pregledajo naj opremo, zamenjajo dotrajane pnevmatike, preverijo vozilo in upoštevajo, da se v tem času na cesti še najdejo nevšečnosti, kot so poškodbe cestišča in pesek. Hkrati pa opozarjam ostale voznike, da pazijo nanje. Kadar se vključujejo v promet, naj bodo skrajno previdni in pazljivi, da jih ne spregledajo.« Vinko Mlakar, komandir PPP Celje: »Varnostni pas je resnična vez z življenjem.« Iz POLICIJSKI beležke Kazenski pregon zaradi ukradenega mila Velenje, 17. marca - V petek so v Hoferju na Selu pri tatvini mila zalotili moškega. Odgovorna oseba je zanj zahtevala kazenski pregon, zato so ga policisti zaslišali kot osumljenca kaznivega dejanja. Z milom pa se bo zdaj ukvarjalo tudi sodišče. Dvema zasegli sumljive substance Velenje, 17. marca - Policisti so v petek dvema osebama zasegli substance, za katere sumijo, da gre za prepovedano drogo. Substance so poslali v analizo. Stepli so se, potem pa odšli Velenje, 17. marca - V petek ponoči so se v lokalu v Starem Velenju steple štiri osebe. Ko so policisti prišli v lokal, so ga neznanci že zapustili. Prenočil pri policistih Velenje, 17. marca - V petek ponoči so varnostniki iz lokala v Rdeči dvorani odstranili moškega, ki je tam razgrajal. Ker se ni umiril niti po prihodu policistov, so ga ti pridržali do streznitve. Moški je bil tako razburjen, da so morali policisti uporabiti prisilna sredstva. Zaleglo je opozorilo Šoštanj, Velenje, 18. marca - V soboto so šli policisti v Šoštanj. Pogovorili so se s stanovalcem, ki je s predvajanjem glasne glasbe pri nočnem počitku motil sosede. Opozorilo je zaleglo. Zaleglo je tudi dan kasneje, ko so zaradi prekrška opozorili gospoda, ki je v Zdravstvenem domu Velenje utrujal medicinsko osebje in se nedostojno vedel na javnem kraju. Izginili količki za fižol Šmartno ob Paki, 20. marca - V Velikem Vrhu ie neznanec ukradel količke za fižol, v Šmartnem ob Paki pa so mladoletnici zalotili pri kraji hrane. Pretepla jo je mama Velenje, 20. marca - V ponedeljek ponoči je policiste poklical zaskrbljeni oče in jim povedal, da je njegovo hčerko pretepla mama. Izrekli so ji prepoved približevanja, ovadili pa jo bodo tudi zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilje v družini. Stari znanec ga je močno polomil Velenje, 20. marca - V enem od velenjskih lokalov je stari znanec policije spet kršil javni red in mir. Komaj so mu policisti za to početje napisali plačilni nalog, že je »udaril« znova. Nekaj ur za tem so ga zalotili pri vlomu v Zdravstveni dom. Pridržali so ga, sledi pa še kazenska ovadba za poskus velike tatvine. Konec zimskega vzdrževanja cest Celje - 15. marca se je iztekla zimska vzdrževalna sezona 2016/2017. V družbi VOC Celje jo uvrščajo po snežnih padavinah med milejše, več je bilo dni s temperaturami pod ničlo. Jo je pa zaznamoval hladen januar in težka odstranitev ledenih ploskev. Prometnih nesreč na 1900 kilometrih državnih in občinskih cest v celjski regiji in na Koroškem, trdijo, niso zabeležili. Po besedah Bogdana Kočevarja, vodje vzdrževanja cest pri VOC-u, si Adil Huselja varnostno ogledalo Spomladanske ceste Spomladanske ceste so veliko bolj prijazne kot pa zimske, čeprav so tudi spomladanske ceste lahko nepredvidljive. Prvi razlog za to je zagotovo pesek, kije ostal po posipanju cest v zimskem času in ga vzdrževalci cest pridno odstranjujejo. Toda dokler ga ne bodo v celoti odstranili, bo tako udeležencem v prometu, med njimi pa predvsem kolesarjem in voznikom motornih koles, zagotovo še marsikatero zagodel. Pretekla zima sicer ni bila tako zahtevna, da bi morali vzdrževalci obilno posipavati vozišče cestnih odsekov, toda peska je še vedno kar precej in bo treba še nekaj časa počakati, da bo vozišče popolnoma čisto. Drugi razlog za nepredvidljivost na spomladanskih cestah so udarne jame in druge poškodbe vozišča, ki se vsako leto pojavijo ob koncu zime. Tudi na tem področju so vzdrževalci že marsikatero že zakrpali in sanirali, toda s soncem in višjimi temperaturami prihaja tudi do izrazitejših temperaturnih nihanj, ki dodatno vplivajo na zimske poškodbe in ustvarjajo nove razpoke in udarne jame. Če smo na posameznih cestnih odsekih vsak dan, že točno vemo, kje lahko pričakujemo poškodovano vozišče in se temu tudi ustrezno prilagodimo. Če pa se vozimo po cestnih odsekih, ki jih ne poznamo in niso v našem vsakodnevnem relacijskem obsegu, takrat je prav, da smo še dodatno pozorni in hitrost vožnje prilagodimo tako razmeram v prometu kot konfiguraciji ceste. Prvi razlog za to je, da se lahko pravočasno izognemo ali po potrebi tudi ustavimo pred poškodbo na vozišču, da ne bi poškodovali pnevmatike ali še kakšnega drugega dela vozila. Drugi razlog pa je ravno tako pomemben, in sicer, da ne izgubimo nadzora nad stabilnostjo vozila in da nas oziroma našega vozila ne zanese z vozišča ali v nasproti vozeče vozilo. Spomladansko toplejše vreme in sončni žarki so na ceste privabili tudi že prve motoriste, ki jih bo v naslednjih tednih iz dneva v dan vse več na cesti. A kot pravijo policisti, prvi sončni žarki še niso dovolj ogreli vozišča, da bi slednje omogočalo varno vožnjo motoristom. Hladen asfalt ob znatni količini peska in številnih poškodbah vozišča niso dobra popotnica za prve kilometre z jeklenimi konjički in v teh prvih spomladanskih dneh skorajda tradicionalno botrujejo tudi prvim prometnim nesrečam, v katerih so udeleženi motoristi. Zato policisti opozarjajo tako motoriste kot ostale voznike oziroma udeležence v prometu na previdnost in spoštovanje predpisov. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč z udeležbo voznikov enosle-dnih motornih vozil sta neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. Za prvi vzrok so definitivno odgovorni vozniki enosle-dnih vozil, ki bodisi ne upoštevajo omejitve hitrosti bodisi ne prilagajajo hitrosti vožnje razmeram v prometu in konfiguraciji ceste. Za drugega so ravno tako odgovorni, če vozijo z neprilagojeno hitrostjo in jih ostali vozniki ne morejo pravočasno zaznati ali pravilno oceniti njihove oddaljenosti. Sicer pa se ostali udeleženci moramo počasi navaditi, da bo v prihodnjih tednih vse več voznikov enoslednih motornih vozil, med katerimi so tudi takšni, ki ne vozijo po predpisih in ne prilagajajo hitrosti vožnje omejitvam in razmeram na cesti. V tem času ne bo več samo motoristov, ampak bo na cesti tudi več kolesarjev, ki jim bo ravno tako treba nameniti dodatno pozornost. To še posebej velja za mlajše kolesarje, ki samostojno ali v družbi sovrstnikov kolesarijo po mestnih ulicah in okoliških cestah in so zaradi svoje razposajenosti, razigranosti ali slabših kolesarskih sposobnosti na začetku kolesarske sezone ravno tako nepredvidljivi, da si zaslužijo dodatno pozornost. Poleg sončnega in prijaznega vremena vam hkrati želim tudi obilo varnosti na spomladanskih cestah. Srečno! bodo minulo zimsko sezono zapomnili še po neobičajnem vremenskem pojavu, ko je po daljšem obdobju nizkih temperatur januarja prišlo do kratkotrajne otoplitve, začelo deževati, nato pa je dež na različnih lokacijah hipoma prehajal v sneg. Ker je dež spral sol, so na voznih površinah nastajale »snežne deske«, te pa so se med vožnjo avtomobilov spreminjale v ledene plošče.« Kot še dodaja Kočevar, so nato temperature ostale pod lediščem še 14 dni, kar je oteževalo čiščenje in zimsko vzdrževanje prometnih površin, vse dokler ni nastopila močnejša odjuga. Letos je bila narava močnejša od soli. Po porabi posipnega materiala je bila omenjena zimska sezona pod 10-letnim povprečjem, a kljub temu je bila večja kot lansko zimsko sezono. Vinko Meža, vodja zimske službe podjetja PUP Velenje, je povedal, da si bodo minulo zimsko sezono zapomnili kot povprečno, so pa prav tako porabili več posipnega materiala kot v minuli, in to za približno 30 odstotkov. Predvsem so zaradi odtaje-vanja snežnih desk porabili več soli, 550 ton. V podjetju Andrejc, ki izvaja zimsko službo v delu mestne občine Velenje in v občini Šoštanj, pa so povedali, da je bila minula zimska sezona povprečna, poraba posipnega materiala je bila podobna lanski, so pa izvedli manj akcij pluženja. ■ tp ■ ■ Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 19 23. marca 2017 «»SÜAS UTRIP 19 Poklicni gasilci opozarjajo na težave v industriji HOROSKOP Velenje, 20. marca - V Velenju so se na 21. letnem občnem zboru zbrali slovenski poklicni gasilci. V državi jih je 1200, v združenju jih deluje nekaj več kot 900. Gostili so jih kolegi iz podjetja Gorenje, kjer imajo odlično usposobljeno industrijsko gasilsko enoto. Žal je ena večjih težav poklicnih gasilcev prav v tem, da v podjetjih ukinjajo poklicne gasilske enote, kar ministrica za obrambo Andreja Katič pripisuje predvsem menjavi lastnikov, ki to počnejo v želji po zmanjšanju stroškov. V Velenju se je ministrica gasilcem zahvalila za njihovo požrtvovalno delo in obljubila, da bodo kmalu končali novo besedilo zakona Slovenski poklicni gasilci so o svojem delu spregovorili v restavraciji pod Jakcem. Za njihovo požrtvovalno delo se jim je zahvalila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. o gasilstvu. Tega so morali začeti pisati na novo, ker je bilo na prejšnje besedilo preveč pripomb. Vesela je bila, ker so prav na dan občnega zbora v Celju odprli nov sedež združenja slovenskih poklicnih gasilcev. Ta je bil prej v Ljubljani, a prostori za njihovo delo niso bili najustreznejši. Nove prostore jim je za- gotovilo ministrstvo za obrambo, slavnostno pa jih bodo odprli 3. aprila. a bš Mladi gasilci predstavili lanske uspehe Zbor mladih Gasilske zveze Šaleške doline še enkrat pokazal, kako uspešna je gasilska mladina Pesje, 16. marca - Dvorana doma krajanov v Pesju je bila v četrtek popoldne skoraj pretesna, saj se je 24. zbora mladih Gasilske zveze Šaleške doline udeležilo več kot 70 mladih gasilcev, njihovih mentorjev in drugih gostov. Za uvodso učenke glasbene šole Velenjepripravile kratek glasbeni program. Lan- ske aktivnosti mladih gasilcev iz vseh gasilskih društev v Šaleški dolini so predstavili kar s projekcijo. In teh ni bilo malo. Tudi iz podanih poročil je bilo razbrati, da je bilo preteklo leto za mladino zelo pestro in delovno. Več kot 100 otrok se je udeležilo športnega tekmovanja v sankanju na Golteh. Spomladi so se mlajši gasilci družili na tekmovanju za Pokal KS Topolšica, na Memorialnem tekmovanju v Šmartnem ob Paki, na tekmovanju za Pokal mesta Velenje in v sklopu Pikinega festivala na tekmovanju za Zlato Piko. Udeležili so se petih gasilskih tekmovanj na ravni zveze in regije, tri ekipe pa so se udeležile tudi državnega tekmovanja v Kopru, kjer so mladinci PGD Lokovica dosegli odlično 3. mesto, pionirji PGD Lokovica pa so postali državni prvaki. Mladi so svoje znanje preizkušali tudi na tekmovanjih Mladi gasilci iz Šaleške doline so se lani izjemno izkazali na različnih gasilskih tekmovanjih. O svojem delu so tokrat govorili v Pesju. POLICIJSKA kronika iz orientacije in kviza. Z regijskih in državnih tekmovanj so se vedno vračali s pokali in medaljami. Jeseni se je 50 mladih gasilcev udeležilo izobraževanja za bronasto preventivno značko Preprečujemo požare, uspešno leto pa so zaključili z novoletnim druženjem. Mladinska komisija je v preteklem letu organizirala ali sodelovala pri kar 25 različnih aktivnostih. Vse leto so povezovali mlade gasilce posameznih društev. Tako so odkrivali nova poznanstva, prišli do novih izkušenj in tudi novih znanj. Predsednica Mladinske komisije Mateja Tepej je v poročilu poudarila, da gre za vse opravljeno delo največja zahvala članom mladinske komisije Gasilske zveze in mentorjem, ki svoj prosti čas namenjajo delu z mladimi. Zahvalila se je tudi vodstvu gasilske zveze za razumevanje, pomoč in podporo. a bš Vlomilec v avto ni prišel vanj Velenje, 14. marca - V noči na torek je vlomilec poskušal skozi prtljažna vrata priti v osebno vozilo, parkirano na Prešernovi. V vozilo mu ni uspelo vstopiti, lastniku pa je z uničenjem ključavnice povzročil nekaj škode. Gorelo je Žalec, 14. marca - V torek malo po 21. uri je gorelo v Galiciji. V požaru je v celoti zgorel skuter, parkiran ob gospodarskem poslopju, ogenj je poškodoval tudi neregistrirano osebno vozilo, ki je bilo parkirano ob skuter-ju, ter steber gospodarskega poslopja. Vinska Gora, 15. marca - V sredo nekaj po 22. uri je zagorelo pri dimniku stanovanjske hiše v Vinski Gori. Zgorel je del ostrešja. Ropar zaposleni grozil s palico Ločica ob Savinji, 15. marca - Neznanec, po obrazu zakrit z maskirno kapo, je v sredo okoli 22.30 vstopil v gostinski lokal v Ločici ob Savinji in s kovinsko palico zagrozil za- posleni. S točilnega pulta je vzel denarnico z menjalnim denarjem in pobegnil iz lokala. Ukradel pripomočke Šoštanj, 18. marca - Šoštanjčan je v soboto obvestil policiste, da so mu na Primorski cesti ukradli dva kardana. Izkazalo pa se je, da je tat poleg tega ukradel tudi udarno kladivo in pasove za zategovanje tovora. Lastnika je oškodoval za 1.500 evrov. V nedeljo, 19. marca, pa je neznancu v Šoštanju zmanjkalo goriva. Namesto da bi šel ponj tja, kjer ga prodajajo, ga je ukradel iz tovornega vozila. Natočil si je 350 litrov goriva, lastniku pa pustil za 400 evrov škode. Ne kurite brez nadzora! Velenje, 18. marca - Na Konovem je neznanec v soboto zakuril vejevje, kurišča pa ni zavaroval. Zaradi nevarnosti, da bi se ogenj razširil, so gasilci ogenj pogasili, policisti pa so zbirali dokaze zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Odnesel za 20.000 evrov Velenje, 20. marca - Policisti so v ponedeljek obravnavali vlom v stanovanjsko hi- Ne samo kolesarji, živahni tudi tatovi Šoštanj, Velenje, 14. marca -- Ker je pomlad že tukaj, je v prometu in naravi tudi veliko kolesarjev. Policisti jim svetujejo, da se na novo sezono pripravijo in poskrbijo, da bodo vidni. Mlajše od 18 let pa opozarjajo, da morajo obvezno nositi kolesarsko čelado, enako kot vozniki koles s pomožnim motorjem. Žal pa se na kolesarsko sezono pripravljajo tudi tatovi. Ne mine teden, da ne bi nog dobilo kakšno kolo. V torek, 14. marca, je v Šaleku neznanec vlomil v klet stanovanjskega bloka in ukradel moško gorsko kolo znamke Wilier, rdeče bele barve, v petek, 17. marca, pa je kolo Scott neznanec ukradel na Stritarjevi cesti v Velenju. Lastnika je oškodoval za okoli 100 evrov. šo v Škalah. Vlomilec je odnesel gotovino, zlato in uro. Lastnika je oškodoval za kar 20.000 evrov. Oven od 21. 3. do 20. 4. Vsak lepši dan, četudi še ne bo pomladansko topel, vas bo napeljal na to, da boste veliko razmišljali o poletju in tistem pravem, dolgem dopustu. Če si nalijete čistega vina, že nekaj let o njem le razmišljate, na koncu pa načrte spremenite v nekaj kratkih dni, ki jih preživite od doma. Dobro veste, da je to premalo. Ko bo pogovor med prijatelji naletel na to temo, boste dobili odlično idejo. Glejte, da ne bo ostalo le pri ideji. Zdravje? Nekaj težav, ki se ponavljajo, bo spet aktualnih. Ukrepajte takoj. Bik od 21.4. do 21.5. V teh dneh ne boste vedeli, kaj pravzaprav hočete od življenja in kaj bi vas osrečilo. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo kaj narobe ali da kaj ne bo šlo po vaših načrtih, se bodo vaše želje po drugačnem življenju še okrepile. Nehote se boste obremenjevali tudi s stvarmi, ki bodo komaj vredne vaše pozornosti. Zato bi bilo še najbolje, da se čim bolj zaposlite. Morda je ravno v tem, da nimate pravega dela, vzrok vašega malodušja. Potrebujete tudi več fizične aktivnosti, zapečkarstva je bilo letos že dovolj. Dvojčka od 22.5. do 21.6. Prihaja čas, ki vam bo še nekaj časa ostal v spominu. Srečni boste tako zasebno kot pri delu. Na zanesljive ljudi se vedno zgrne več dela, kot na druge, a tokrat bodo nove obveznosti za vas tudi priznanje. Točno takšne bodo, kot ste si jih želeli, zato sprva sploh ne boste mogli verjeti. Da, res je, ukvarjali se boste s stvarmi, ki vas res veselijo, ob tem pa se boste družili z ljudmi, ki jih zelo cenite. Izkušnja vas bo res obogatila. Zdravje bo trdno. Rak od 22.6. do 22.7. V naslednjih dneh boste en dan v oblakih, drug dan pa bo treba pristati na realnih tleh. Pristanki nikoli ne bodo ne lahki in ne nežni. Tudi zato, ker se vas bo že lotila pomladna utrujenost. Težko boste lovili ravnotežje med dogodki in ljudmi, ki vam bodo v teh dneh križali poti. Nekaterih se boste načrtno izogibali, do drugih ne boste prišli, pa če se boste še tako trudili. Izučilo vas bo, da ne boste več delali zelo dolgoročnih načrtov. Na prvo mesto boste v teh dneh zavestno spet postavili sebe, zdravje in svoje najbližje. Lev od 23.7. do 23.8. Ko je v začetku tedna v deželo prišla pomlad, vas je začela grabiti panika, da ste v zimskih mesecih premalo delali. Ne le, da ste v zaostanku s tistim, kar ste si zastavili že v začetku leta, ideje bodo še kar deževale. Ena bo rodila drugo in vse se vam bodo zdele odlične, pa še izvedljive hkrati. Če želite, da tudi zaživijo, si morate narediti natančen načrt. Tudi tako, da boste pozabili na denarno nagrado in stroške. Tokrat se vam namreč lahko odprejo neslutene možnosti, a le, če ne boste ves čas mislili na zaslužek. Devica od 24.8. do 22.9. Telo vam je že nekaj časa pošiljalo signale, da morate spremeniti svoj način življenja in tudi prehrane, vi pa ste jih skoraj preslišali. Sedaj se bodo oglašali tako na glas, da jih ne boste mogli več. Da, v naslednjih dneh boste imeli toliko težav z zdravjem in slabim počutjem, da boste vse drugo potisnili na stranski tir. Sicer pa boste pomlad občutili tudi drugače. Opazili boste nekoga, ki ste ga že videli, a vam bo tokrat res padel v oči. Dovolj za sanjarjenje, za akcijo pa še ne. Tehtnica od 23.9. do 23.10. Če si boste to priznali, da vam načrt ni uspel v celoti, boste že na pol poti do uspeha. Čeprav ne kažete radi svojih čustev, jih tokrat dajte. Boste videli, kako dobro dene, če jih ne tiščite v sebi. Včasih pomaga tudi, če kričite ali če težave zaupate tistim, ki jim zaupate. Teh imate v svoji okolici dovolj, tudi takih, ki vam bodo znali svetovati, kako naprej. Teden ne bo slab na poslovnem področju. Neke pogovore boste zapečatili tudi s podpisom, ki bo zelo pomemben za vašo prihodnost. Čaka vas res aktiven teden. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Nikar ne hitite, če ne gre. Narava je vedno močnejša od vseh nas, zato je ne morete prehiteti. Želje so eno, realne možnosti pa drugo. Vaša največja težava je, da velikokrat tega ne razumete in hočete z glavo skozi zid. Ta bo tokrat res visok, zato si vzemite dovolj časa, da brez napak pridete na drugo stran. Vmes si vzemite čas zase in za svoje najbližje. Za samske velja, da se lahko iz simpatije, ki jo že lep čas gojite do zelo simpatične osebe, že kmalu rodi kaj več. A tokrat to ni odvisno od vas. Strelec od 23.11. do 22.12. Za vami je razburljivo doživetje, ki ga nikakor niste pričakovali. Zato so občutki še toliko boljši. Veselite pa se že vsega novega, ki bo tudi posledica dogodkov, ki vas čakajo v teh dneh. Ker bo sreča in zadovoljstvo na kupu, boste neverjetno učinkoviti. Tudi pri delu, ki ga morate opraviti v nekaj dneh, boste zbrani in marljivi. Malo manj sreče bo še vedno na zdravstvenem področju. Težave se vam vlečejo že nekaj časa in kot kaže jih še ne bo konec. Žal so take narave, da zahtevajo svoj čas zdravljenja. Kozorog od 23.12. do 20.1. Ker se vam bo spet dozdevalo, da je dan preveč enak dnevu, vas bo nenehno zaposlovala misel, kako to spremeniti. V nekaj dneh boste začutili, da se v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti. Nehajte sanjariti in se raje takoj lotite dela. Obljubo bo enkrat treba izpolniti, težava pa je v tem, da vam nihče ni postavil roka. Če nimate postavljene meje, niste najbolj učinkoviti. Kot kaže, boste kmalu spet bolj zadovoljni na zasebnem, čustvenem področju. Stare ljubezni bodo spet prebujene, nove pa se bodo šele začele rojevati, a bodo obetavne. Vodnar od 21.1. do 18.2. Če je bil doslej marec poln dela in na trenutke, kar preveč naporen, boste v zadnjih dneh meseca pravo delo prav pogrešali. Upali boste, da gre za zatišje pred viharjem, saj tako sploh ne znate več živeti. In izkazalo se bo, da je res tako. Priložnost, ki jo boste dobili prihodnji teden, ne bo majhna. Čeprav ste marljivi in kreativni, tokrat ne bo šlo zelo zlahka. Zato pazite in se izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju. Sanjarjenje o nekom, ki je oddan, se bo nadaljevalo. To bo vaš nedolžni pobeg od realnosti. Ribi od 19.2. do 20.3. Ponudba bo sicer mamljiva, a ko boste o njej temeljiteje razmislili, vam sploh ne bo več tako všeč. Tudi zato ne, ker se boste zavedali, da vam lahko to, da pristanete nanjo, popolnoma premeša načrte za letošnje leto. Ste človek, ki nima rad sprememb, pa vendarle se podate vanje, če veste, da greste na boljše. Tokrat bo to nemogoče reči, še manj pa vedeti, kaj se bo zgodilo, če rečete, da. Zato ne hitite. Vaše počutje bo močno nihalo. Oglašale se bodo tudi stare zdravstvene težave, a k sreči ne bodo prehude. r Četrtek, 23. marca Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»WAS 23. marca 2017 Petek, 24. marca Sobota, 25. marca Nedelja, 26. marca Ponedeljek, 27. marca Torek, 28. marca Sreda, 29. marca TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.20 Vrtičkarji: Grajski duh, slov. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Mednarodna obzorja, pon. 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Pod drobnogledom, odd. TV Lendava 15.30 Svetovni popotnik, pon. 16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih , šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Plaktivat 18.05 Knjiga o džungli, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Francois Truffaut, večni upornik, fr. dok., pon. 00.35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti, pon. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Po Sloveniji, odd. TV Maribor, pon. 01.50 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.45 Info-kanal 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.50 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.20 Vrtičkarji, slov. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, pon. 15.20 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Kinoteka: Melodrama 23.20 Na razpotju, am. f., 1942 01.15 Profil, pon. 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 03.00 Info-kanal 02.45 Info-kanal TVSLOr TVSLOr 06.30 Otroški kanal 06.30 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.45 07.55 08.25 08.50 09.30 10.10 10.30 12.45 13.15 16.10 17.00 17.25 18.00 18.55 19.05 19.10 20.00 20.50 21.20 21.50 23.15 23.50 00.55 02.40 Otroški kanal Ulica sanj, ris., pon. Minka, ris., pon. Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. Tilka in prijatelji, ris., pon. Vetrnica, pon. Zlatko Zaklad ko To bo moj poklic: Stavbni steklar in steklopihalec, 2. del Slovenski vodni krog: Hubelj, dok. Na lepše Kino Fokus Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, pren. iz Planice Alpe-Donava-Jadran Dobro jutro Posebna ponudba, izob. odd. Oblikovanje vrtov Taksi, kviz z Jožetom Halo TV Fletni Gaji, ris., pon. Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. Male sive celice, kviz, pon. Vina sveta, pot. kult. odd. Avtomobilnost Ambienti, pon. Detektiv Down, nor. f. Slovenska jazz scena, pon. Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, posn. iz Planice Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti, pon. pop 6.00 6.50 6.50 6.55 7.20 7.50 8.15 8.30 9.30 10.00 11.05 11.20 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 0.45 1.40 2.30 3.05 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.05 12.30 13.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.25 18.30 18.55 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55 23.25 24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon. Dežela pred časom, ris. Smrkci (Smurfs), ris. Legende Chime, ris. TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Varuhi podeželja Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer Gasilci v Chicagu Črni seznam, ameriška nan. Američani, ameriška nan. Lov na morilca, ameriška nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči © 06.30 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.45 08.25 09.05 09.30 10.15 11.00 11.50 13.50 14.30 17.35 18.30 19.30 20.35 22.40 23.50 00.50 01.55 03.45 Otroški kanal Ulica sanj, ris.,pon. Minka, ris., pon. Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. Tilka in prijatelji, ris., pon. Bine, pon. To bo moj poklic: Avtokaroserist, 1. del Slovenski vodni krog: Borovniščica, dok. Bleščica, odd. o modi Sledi, dok. odd. Halo TV Dobro jutro Migaj raje z nami, odd. za razgibano življenje Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, pren. iz Planice Slovenija danes - Planica, reportaža Nova Planica, dok., pon. Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posn. iz Planice Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Hrvaška - Ukrajina, pren. iz Zagreba Polnočni klub Svetovni popotnik, pon. Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posn. iz Planice Zabavni kanal 05.10 Glasbeni spoti pop 6.00 24 UR, pon. 6.50 OTO čira čara 6.50 24 UR, pon. 6.55 Dežela pred časom, ris. 7.20 Smrkci, ris. 7.50 Legende Chime, ris. 8.15 TV prodaja 8.30 Drugače srečna 9.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.05 TV prodaja 11.20 Srčna kraljica 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca 13.35 Komisar Rex 14.35 Varuhi podeželja 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Komisar Rex 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 Ljubezen po domače 22.00 24UR zvečer 22.40 Eurojackpot 22.45 Dekle , angleški film 0.35 Moč ljubezni, ameriški film 2.20 Nočna izmena, am. nanizanka 3.05 24UR zvečer, pon. 3.40 Zvoki noči © Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno Pop Corn: Flora & Paris, Noctiferia Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Nanovo Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Skupina Gadi, Ans. Vžig Regionalne novice 3 Kmetijski razgledi Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 11.50 12.20 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.50 22.55 23.55 00.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, Skupina Gadi, Ans. Vžig Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, Mladi raziskovalci OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje Regionalne novice 2 Kuhinjica Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Ašrami v Indiji Regionalne novice 3 Nanga Parbat, avanturistični film Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 05.55 06.05 07.00 07.05 07.30 07.50 08.15 08.25 08.40 08.45 09.10 09.20 10.05 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.15 13.20 13.25 13.50 14.15 15.00 16.00 17.00 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 21.15 21.40 22.50 23.20 1.05 1.30 02.25 Kultura Odmevi Ali me poznaš, pon. Smrkci, ris., pon. Tabaluga, ris. Studio kriškraš, lut. odd. za otroke Čudogozd, igrane domiš. zgodbe Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke Mulčki, ris. Armanova skrivnost, nem. mlad. nad. Mulčki, ris. Male sive celice, kviz Infodrom, tednik za otroke in mlade, pon. Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih, pon. Vina sveta, potop. kult. odd., pon. Tednik Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik Šport Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. Na vrtu, izob. odd. Ambienti Planet Zemlja 2 iz zakulisja, dok. odd. Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek, pon. Poročila ob petih, slovenska kronika, šport, vreme Oblikovanje vrtov: Zelemenjava Taksi, kviz z Jožetom Pregreha brez greha, kuh. odd. Ozare Kalimero, ris., pon. Vreme Dnevnik, utrip, šport, vreme Kdo bi vedel, zab. kviz Bučke, satirično inf. odd. Prevara (II.), am. nad. Poročila, šport, vreme Zdolgočasene, izraelski f. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, utrip, šport, vreme pon Info-kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Krtek, ris., pon. 07.10 Timi gre, ris., pon. 07.20 Liki, ris., pon. 07.25 Fletni Gaji, ris., pon. 07.35 Pujsek Bibi, ris. 07.45 Vipo, ris. 07.55 Pri Slonovih, ris. 08.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 08.15 Tilka in prijatelji, ris., pon. 08.25 Dinotačke, ris. 08.35 Piknik s torto, ris., pon. 08.45 Pujsa Pepa, ris. 08.50 Kalimero, ris. 09.00 Knjiga o džungli, ris., pon. 09.10 Smrkci, ris., pon. 09.35 Bacek Jon, ris., pon. 09.45 Kljukec s strehe, ris. 10.10 Danov Dinosvet, kan. otr. nan., pon. 10.50 Prisluhnimo tišini, izobr. odd. 11.20 Ozare, pon. 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, pon. 15.00 Čarokuhinja pri atu 15.20 Modna hiša Velvet, šp. nad. 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Tilka in prijatelji, ris., pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Več po oglasih, slov. nad. 20.30 Intervju 21.20 Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dok. 22.15 Poročila, šport, vreme 22.40 Bojan Gorišek igra Philipa Glassa, pon. 23.05 Slovenski sodobni ples: G. Bogdanovski: Emofad, pon. 23.10 Preludij in Izoldina ljubezenska smrt, pon. 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.05 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon. 01.00 Info-kanal 02.25 Info-kanal TVSLOr TVSLOC ■ w WMW 06.50 Duhovni utrip, pon. 06.30 10 domačih, pon. 07.00 Najboljše jutro 09.00 Čarokuhinja pri atu, pon. 09.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipna tekma, pren. iz Planice 12.50 Dober dan 13.50 Na lepše 14.30 10 domačih 16.15 Leteti!, dok. f. 17.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipna tekma, posn. iz Planice 19.25 Magazin Fifa, odd. o nogometu 19.50 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: vrhunci petkovih tekem 20.35 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Portugalska - Madžarska, pren. iz Lizbone 22.40 Nocoj v Palladiumu, 3/8 23.30 Popšop, pon. 00.05 Vlado Kreslin, koncert, pon. 01.15 Bleščica, odd. o modi, pon. 01.50 Glasbeni spoti 02.50 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: Portugalska - Madžarska, posn. iz Lizbone 04.35 Zabavni kanal 05.15 Glasbeni spoti 06.15 Popšop, pon. pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Radovednica Bibi, ris. 7.30 Viking Viki, ris. 7.55 Telebajski, ris. 8.05 Maša in medved, ris. 8.15 Mia in jaz, ris. 8.40 Peter Pan, ris. 9.05 Winx klub, ris. 9.30 Oddbods, ris. 9.35 Lego Ninjago, ris. 10.00 Slugterra, ris. 10.25 TV prodaja 10.40 Lepo je biti sosed 11.30 Lepo je biti sosed 12.20 Trdoglavci 13.15 TV prodaja 13.30 MasterChef Slovenija, pon. 14.40 Zvezde plešejo, pon. 17.55 Ljubezen po domače, pon. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Tašča, da te kap, am. film 21.55 Nebeško kraljestvo, am. film 0.40 Elizabeth David - Življenje skozi recepte, am. film 2.25 Nočna izmena 3.10 Zvoki noči © 08.25 08.55 09.00 09.40 09.50 09.55 10.00 11.00 11.30 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 20.20 20.25 20.30 21.20 22.50 23.20 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, Mladi raziskovalci OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje Ustvarjalne iskrice (196), Darilo za mamico Napovedujemo Videospot dneva Popotniške razglednice, Ašrami v Indiji Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Nanovo, Dijaška odprava na SP v robotiki Napovedujemo Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2467. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke, 1. del Jutranji pogovori Bonton v gledališču in na koncertu klasične glasbe Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila © 08.25 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 10.25 10.30 11.00 11.20 12.35 13.35 14.25 14.55 17.25 17.55 18.00 18.40 19.00 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 00.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, Mladi raziskovalci OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje 2466. VTV magazin Kultura, informativna oddaja 2467. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Pogledi Svetniške skupine, Vsi v isto smer Sever na aktualno igajanje v Mestni občini Velenje itiki gora, Boč in velikonočnica Še pomnite, prijatelji - 2. del Aktualno: Severni del 3. razv. osi Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Moji mamici Ustvarjalne iskrice (195), Tulipani Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, Skupina Gadi, Ans. Vžig Napovedujemo Pop Corn: Flora & Paris, Noctiferia Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 05.55 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Pregreha brez greha, pon. 10.45 10 domačih 11.15 Vem!, kviz 12.00 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Vrtičkarji, slov. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Za pogledom, dok. f. 14.20 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Armanova skrivnost, nem. mlad. nad., pon. 15.55 Z glasbo in s plesom 15.55 Slovenska ljudska glasbila in godci, pon. 16.10 Mladi virtuozi, pon. 16.30 Profil: Zoran Dževerdanovič 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Adrenalinci, dok. o mladostnikih 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.10 Ozi bu: Počitnice, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Umetni raj 23.40 Glasbeni večer: Nordijsko tiho hrepenenje, pon. 01.10 Profil: Zoran Dževerdanovič, pon. 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.55 Info-kanal TV SLO T 06.50 Duhovni utrip, pon. 07.05 Glasbena matineja 07.05 La Valse, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao 07.20 Otvoritveni koncert Cellofesta Ljubljana 2016, pon. 08.40 Posebna ponudba, izobr. odd., Ron. ordjsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, pren. iz Planice 13.00 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: vrhunci sobotnih tekem 13.45 Oblikovanje vrtov: Zelemenjava 14.30 Avtomobilnost 15.15 Ambienti 16.00 Nova Planica, dok. f. 17.00 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posn. iz Planice 19.00 Slovenija danes 19.45 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018, odd. 20.35 Nogomet - kvalifikacije za SP: Škotska - Slovenija, pren. iz Glasgowa 23.15 Nogomet - kvalifikacije za SP 2018: vrhunci sobotnih tekem 23.45 Bučke, satirično informativna odd., pon. 00.10 Vikend paket, pon. 01.25 Glasbeni spoti 02.30 Nogomet - kvalifikacije za SP: Škotska - Slovenija, posn. iz Glasgowa 04.20 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Radovednica Bibi, ris. 7.30 Viking Viki, ris. 7.55 Telebajski, ris. 8.05 Maša in medved, ris. 8.15 Mia iniaz, ris. 8.40 Peter Pan, ris. 9.05 Winx klub, ris. 9.30 Oddbods, ris. 9.35 Lego Ninjago, ris. 10.00 Slugterra, ris. 10.25 TV prodaja 10.40 Lepo je biti sosed 11.30 Lepo je biti sosed 12.25 MasterChef Slovenija, pon. 13.50 TV prodaja 14.05 Tašča, da te kap, ameriški film 16.05 Doktor Dolittle, ameriški film 17.45 Vrtičkanje 18.20 Zdravo, Tereza! 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Zvezde plešejo 23.15 Tek za zmajem, ameriški film 1.40 Nočna izmena, ameriška nan. 2.25 Zvoki noči Otroški kanal Ulica sanj, ris., pon. Minka, ris., pon. Ozi bu, ris., pon. Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. Tilka in prijatelji, ris., pon. Vesela hišica Vetrnica, pon. To bo moj poklic: Avtokaroserist, 2. del Slovenski vodni krog: Lobnica, dok. Vojne igre, dok. odd. Dobro jutro Polnočni klub: Kri ni voda Ljudje in zemlja Otvoritev Avtosalona Avtomobilnost Taksi, kviz z Jožetom Halo TV Timi gre, ris., pon. Liki, ris., pon. Krtji sestrici, ris., pon. Studio kriškraš, lutkovna odd. za otroke, pon. Nogomet - kvalifikacije za SP 2018 Svetovni popotnik: Sirija Popravljena krivica (III.), am. nad. Graditelji držav, fr. dok. odd., pon. Glasbeni spoti Nogomet - kvalifikacije za SP 2018 Zabavni kanal 06.30 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.55 08.15 08.30 09.00 09.40 10.45 13.20 14.50 16.00 16.50 17.20 18.00 18.55 19.05 19.15 19.25 20.00 20.30 21.30 22.20 23.35 00.35 01.10 05.25 Glasbeni spoti 6.00 6.50 6.50 6.55 7.20 7.50 8.15 8.30 9.30 10.00 11.05 11.20 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 23.25 0.20 1.15 2.05 2.40 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 10.35 11.25 11.55 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.00 23.00 23.30 pop 24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon. Dežela pred časom, ris. Smrkci (Smurfs), ris. Legende Chime, ris. TV prodaja Drugače srečna, ameriška nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Varuhi podeželja Drugače srečna UR p 24U Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik 24UR zvečer Smrtonosno orožje, am. nan. Črni seznam, ameriška nan. Američani, ameriška nan. Lov na morilca, ameriška nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči © Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2467. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Pogovor v studiu: Skrb za male živali v spomladanskem času Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Poslanska pisarna: Jelka Godec, poslanka SDS v DR RS Regionalne novice 3 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke, 1. del Iz oddaje dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobrojutro 10.00 Poročila 10.08 Dobrojutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Spoved 12.20 Vrtičkarji, slov. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 eRTeVe 15.00 Lučka, odd. TV Lendava 15.35 Studio kriškraš, lutk. odd. za otroke, pon. 15.55 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe, pon. 16.05 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih , šport, vreme 17.25 Posebna ponudba, izobr. odd. 17.55 Novice 18.05 Poldi, ris., pon. 18.15 Lepši svet, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Oproščen, nor. nad. 20.50 Prava cena ladijskega prevoza blaga, dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura , šport, vreme 23.05 Spomini, 1. del, dok. odd. 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Po Sloveniji, pon. 01.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.50 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Ulica sanj, ris.,pon. 07.05 Minka, ris., pon. 07.10 Ozi bu, ris., pon. 07.20 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 07.25 Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. 07.35 Tilka in prijatelji, ris.,_pon. 07.55 Martina in ptičje strašilo, pon. 08.05 Ali me poznaš, pon. 08.30 To bo moj poklic: Zdravstveni tehnik, 1. del 09.10 Slovenski vodni krog: Kobiljski potok, dok., pon. 09.50 Pod dvestoletno lipo, 200 let Botaničnega vrta, dok. 10.55 Utrinek - zgodbe priseljencev, izobr. odd. 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.15 Nafta, voda, plin, dok. 15.55 Kdo bi vedel, zabavni kviz 17.10 Čarokuhinja pri atu: Brda 17.25 Taksi, kviz z Jožetom, pon. 18.00 Halo TV 18.55 Timi gre, ris., pon. 19.05 Liki, ris., pon. 19.15 Krtji sestrici, ris., pon. 19.25 Fletni Gaji, ris., pon. 19.30 Pepi vse ve o bontonu, poučna nanizanka za otroke, pon. 20.00 Osvobojeni izbire, avstral. dok. 21.00 Prava ideja 21.30 Nocoj v Palladiumu, pon. 22.20 Stromboli, it. f., 1950, pon. 00.10 Glasbeni spoti 01.15 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti pop 24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon. Dežela pred časom, ris. Smrkci (Smurfs), ris. Legende Chime, ris. TVprodaja Drugače srečna, ameriška nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Varuhi podeželja Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR Usodno vino Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, ameriška nan. Črni seznam, ameriška nan. Američani, ameriška nan. Lov na morilca, ameriška nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 6.00 6.50 6.50 6.55 7.20 7.50 8.15 8.30 9.30 10.00 11.05 11.20 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.25 1.20 2.10 2.45 © 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Umetni raj 12.20 Vrtičkarji, slov. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju 14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.40 Male sive celice, kviz, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izobr. odd. 17.55 Novice 18.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 18.15 Koyaa - Roža, kratki anim. f. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Učiteljica, slovaško-češki f. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Naše matere, naši očetje, nem. miniser., pon. 00.35 Turbulenca, izobr. odd., pon. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Po Sloveniji, pon. 02.05 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 03.00 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Ulica sanj, ris., pon. 07.05 Minka, ris., pon. 07.10 Ozi bu, ris., pon. 07.20 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 07.25 Pavle, rdeči lisjaček, ris., pon. 07.30 Tilka in prijatelji, ris., pon. 07.55 Nočko, 1. del, pon. 08.10 Moj očka in jaz, kr. igr. f., pon. 08.25 Lučka, odd. TV Lendava 09.10 To bo moj poklic: Zdravstveni tehnik, 2. del 09.50 Slovenski vodni krog: Cerkvenica, dok. 10.30 10 domačih 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 13.35 Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - ženske, kratki program, pren. iz Helsinkov Vikend paket Prava ideja Halo TV Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - športni pari, kratki program, pren. iz Helsinkov Žrebanje Lota Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Bleščica, odd. o modi Aritmija Aritmični koncert - Elvis Jackson, pon. Glasbeni spoti Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - ženske, kratki program, posn. iz Helsinkov Umetnostno drsanje: svetovno prvenstvo - športni pari, kratki program, posn. iz Helsinkov Glasbeni spoti pop 24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon. Dežela pred časom, ris. Smrkci, ris. 15.35 17.05 18.00 19.00 21.05 21.15 22.05 22.40 23.10 00.40 01.40 03.20 05.25 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Poslanska pisarna: Jelka Godec, poslanka SDS v DR RS 11.00 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Videospot dneva 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2468. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora, Soriška planina 20.50 Iz arhiva VTV: Koncert Policijskega orkestra in Eroike 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.35 Videostrani, obvestila 6.00 6.50 6.50 6.55 7.20 7.50 8.15 8.30 9.30 10.00 11.05 11.20 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.10 22.45 23.40 0.35 1.30 2.20 2.55 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.45 12.10 12.40 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.20 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 23.10 23.40 Legende Chime, ris. TV prodaja Drugače srečna, ameriška nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Varuhi podeželja Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, ameriška nan. Črni seznam, ameriška nan. Američani, ameriška nan. Lov na morilca, ameriška nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči © Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2468. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Iz arhiva VTV: Koncert Policijskega orkestra in Eroike Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (197), Pomladna dekoracija Otroški program Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice Napovedujemo Pop Corn: Pop design Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 21 23. marca 2017 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček JONASSON, Jonas: Morilec, ki je hotel v nebesa Od- Odrasli / 821-311.2 Družbeni roman Per Persson je receptor zanemarjenega hotela, ki prodaja priložnostno ljubezen. Med malico v parku ga skuša ogoljufati ženska, za katero se izkaže, da je bila izgnana iz cerkve in je tako postala brezdom-ka. Ugotovita, da se odlično dopolnjujeta. Ker bi bilo lepo imeti tudi nekaj denarja, skleneta poslovni dogovor z gostom hotela, ki ga vsi poznajo pod imenom Morilec Anders. Anders je večino svojega življenja preživel v zaporu. Po krajšem razmisleku preračuna, da bo dosmrtni kazni najbolj zagotovo ušel tako, da presedla na lažja kazniva dejanja - namesto umorov po naročilu samo še telesne poškodbe. A kaj, ko je nezmožen ločiti med desno on levo in ima probleme z naročniki, saj ljudem poškoduje napačne ude. Duhovnica in receptor mu ponudita svojo pomoč in za majhen delež zaslužka začneta voditi njegove kriminalne storitve. Posel teče kakor po maslu, dokler se ne pojavi težava: morilec Anders nenadoma odkrije krščansko vero. BIND, Julie: Dobri zlobni volk ml - Mladina / C-Sz - Slikanice zaboji To je zgodba o dobrem velikem zlobnem volku. Neke zimske noči sta ga iz globokega spanja iztrgala njegova mala sestradana volkca. Tako volku ne preostane nič drugega, kot da se poda v temo in mraz. Pred odhodom ljubeče poljubi svoja otroka. Kaj hitro je očka volk naletel na krasnega zajca. Po snegu se mu je po prstih prav neslišno približal. Ko je zajec dvignil glavo, je bilo zanj prepozno. Volk ga je že držal za ušesa. A kaj, ko tudi zajec nabira hrano za svoje otroke. Volk ni prijazen ... Velik zloben volk sicer je, ampak za zajčka bo tokrat naredil izjemo. Junak, ki ga poznamo iz pravljic, se tokrat predstavi v drugačni luči in nas opomni, kako pomembni sta dobrota in radodarnost. KORITNIK, Ana: Beysonova in Yarina usoda: begunska zgodba dveh otrok ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta dalje Knjiga je zgodba o dveh izgubljenih otrocih, dečku iz Iraka in deklici iz Sirije. To je lahko tudi zgodba mnogih otrok. Naša dva junaka s svojima družinama bežita iz vojnih področij v Evropo. Na nevarni poti izgubita stik s svojima družinama in se spoprijateljita. Skozi številne preizkušnje in nevarnosti, ki prežijo nanju na vsakem koraku, prideta v deželo upanja. Na njuni poti jima pomagajo dobrohotna starka, pošteni pastir, neutrudna prostovoljka in srečna rejniška družina. Med njunimi pustolovščinami tudi onadva izgubita stik med seboj. Zgodba ima srečen konec, saj oba spet najdeta svoji družini in zaživita normalno življenje v Evropi. VORDERMAN, Carol: Računalniško programiranje za otroke ml - Mladina / 004 -Računalništvo Še pred nekaj leti se je programiranje računalnikov zdela kot skrivnostna spretnost, ki se je le malokomu zdela zabavna. V le nekaj letih so internet, elektronska pošta, družbena omrežja, pametni telefoni dodobra spremenili svet. Računalniki so pomemben del sveta, ki ga imamo za nekaj samoumevnega. Vendar poleg uporabe te tehnologije se lahko naučimo tudi samega programiranja. Učenje programiranja je nadvse zabavno, saj rezultate vidiš takoj. Krepi logično mišljenje in občutek za reševanje problemov, kar sta ključni lastnosti na številnih področjih. V knjigi so natančna navodila, številni primeri in ilustracije, ki programiranje razjasnijo tudi popolnim začetnikom. Priročnik tudi pokaže, kako izdelati računalniško igro in animirati like v dveh različnih jezikih: phytonu in scratchu. CHOI, Hye-yeong: Ranil sem se! Kaj naj storim? ml - Mladina / 616-00 - Bolezni Otroci so skoraj vsak dan izpostavljeni nevarnostim. Takojšna prva pomoč je dobrodošla. Priporočljivo je, če otroci poznajo osnovna dejstva, da omilijo poškodbo. Knjiga predstavi primere, ki jih pozna večina otrok: popraskano koleno, trn v prstu, pesek v očeh, krvavenje iz nosu, bolečine v želodcu, slabost v avtu, kolcanje in krči. Knjiga za vsako od naštetih težav predlaga enostavne in učinkovite rešitve. ■ AS Gost klepeta ob čaju Zmago Lenardič Velenje, 23. marca - Nocoj ob 18. uri bodo v Galeriji Velenje pripravili klepet ob čaju s filozofom, sociologom, slikarjem, izrednim profesorjem in predstojnikom oddelka za slikarstvo na ljubljanski akademiji za likovno umetnost (ALUO) Zmagom Lenardičem. V klepetu, ki ga bo vodil oblikovalec postavitve razstave Uroš Potočnik, bodo obiskovalci spoznali zanimivega ustvarjalca, ki je do sedaj realiziral več kot 30 samostojnih razstav, slikarskih video instalacij, preko 20 umetniških videov, s svojimi kratkimi filmi pa je sodeloval tudi na filmskih festivalih. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 23. marec 16.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Srečanje kluba upokojencev skupine Premogovnik Velenje 17.00 Prostori društva prijateljev mladine Levi breg Velenje, Františka Foita 2 Didgeridoo, delavnica 18.00 Galerija Velenje Na čaju z akademskim slikarjem Zmagom Lenardičem 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji, predst. knjige 20.30 Max klub Velenje Igor Matkovič Quintet - State of Ku, Jazz koncert Petek, 24. marec 16.00 Goriška 45 Kiparska delavnica: Velika črta 17.30 Vila Bianca Večer ljubezni: Poezije prave ljubezni - Šepet srca 20.00 Havana bar Gin Party 22.00 eMCe plac Theater of Sickness, warm up party Sobota, 25. marec 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Nova Zelandija, ustvar. delavnica 17.00 KAC, Efenkova 61b Jezus7, serija predavanj 18.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma, ZRK Velenje -RK Ljubljana 19.30 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Komorni in simfonični orkester Univerze v Durhamu, koncert 20.00 Dvorana Centra Nova Katja Šulc in Projekt Kamlisajlan, koncert 22.00 eMCe plac Zlatko, Nemir, Tadija, Mladich, hip hop koncert Nedelja, 26. marec 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Komedija: Lumpacij Vagabundus Ponedeljek, 27. marec 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorr Hedda Gabler, drama, predstava ob svetovnem dnevu gledališča Torek, 28. marec 13.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Slovenovizija, predstavitev posameznih šol Šolskega centra V. 17.00 Vila Rožle Torkova peta - Uravnajmo svoj čas 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku Sreda, 29. marec 16.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Šivamo uporabne izdelke, ustvarjalna delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vesna Radovanovič: Petelinček, predstavitev knjige 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvor. Knjiga pravljic, glasbeno gledališka-predstava 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Diagnostične metode za ugotavljanje osteoporoze, predavanje ŠOŠTANJ Četrtek, 23. marec 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga Sobota, 25. marec 10.00 Športna dvorana Šoštanj Tekma U13 Elektra: KŠ Sani Bistrica 18.00 Kulturni dom Šoštanj Koncert PO Zarja ob materinskem dnevu 19.00 Športna dvorana Šoštanj Članska tekma Elektra : ECE Triglav Nedelja, 26. marec 10.00 Športna dvorana Šoštanj Tekma U15 Elektra : Celje Ponedeljek, 27. marec 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 28. marec 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Šoštanjski časopis List na spletu Sreda, 29. marec 19.00 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večer - literarni gost ŠMARTNO OB PAKI Petek, 24. marec 17.30 Mladinski center Šmartno ob Paki -Hiša mladih Brezplačna predstavitev »Joge obraza« Sobota, 25. marec 10.00 MC - dvorana Marof Otroška delavnica za materinski Literarni razpis za Hotenja 27 Velenje, 17. marca - Šaleško literarno društvo Hotenja je začelo pripravljati letošnji literarni zbornik. K sodelovanju pri pripravi že 27. številke Hotenj vabijo literarne ustvarjalce, ki živijo ali delujejo v širši savinjsko--šaleški regiji. Tema je tudi letos poljubna. Vsak avtor lahko pošlje do 10 pesmi in do 3 strani proze (črtica, esej, feljton, potopis, odlomek dramskega teksta), kar je približno 10.000 znakov brez presledkov. Prispevke bodo zbirali do 30. junija na e-naslovu: hotenja@gmail.com ali na drugih nevračljivih nosilcih informacij na naslovu: Šaleško literarno društvo Hotenja, Titov trg 4, 3320 Velenje. Uredniški odbor bo letos isti kot lani; v njem so predsednik društva Dušan Pirc, Milojka B. Komprej, Nejc Robida in Tatjana Vidmar. »Naša želja je, da letošnja Hotenja izdamo zgodaj jeseni, zagotovo pa najpozneje do 4. decembra, ko bomo praznovali Ta veseli dan kulture. Tudi tokrat se bomo potrudili, da bomo zbornik lepo likovno opremili. Lanski je bil tako dober, da je pošel - v omari imamo le še 5 obveznih arhivskih izvodov,« nam je povedala Tatjana Vidmar. Ob tem člani uredniškega odbora opozarjajo še, da del, ki bodo daljša od predpisane dolžine, ne bodo objavili. a bš V avli občine razstavlja Vojko Babic Velenje, 17. marca - V avli Mestne občine Velenje si lahko ogledate slikarsko razstavo umetnika Vojka Babica, ki v slikarstvu najraje upodablja pokrajino, kajti narava kot življenjski prostor je človekova največja vrednota. Predstavnik klasičnega realizma, ki ga slikarstvo spremlja že več kot pol stoletja, želi v svojem slikarskem delovanju gledalcu predstaviti realne podobe - tisto, kar je predvsem razumljivo. Pri delu KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka LEPOTICA IN ZVER Beauty and the Beast, družinska fantazija, mjuzikal, 123 minut (ZDA) Režija: Bill Condon. Igrajo: Dan Stevens, Emma Watson, Luke Evans idr. Petek, 24. 3., ob 18.00 Sobota, 25. 3., ob 20.00 - 3D Nedelja, 26. 3., ob 18.00 - 3D AVTOCESTA SMRTI Collide, akcijski triler, 99 min (VB, Nemčija) Režija: Eran Creevy. Igrajo: Nicholas Ho-ult, Felicity Jones, Anthony Hopkins, Ben Kingsley, Nadia Hilker, idr. Petek, 24. 3., ob 20.30 Sobota, 25. 3., ob 20.15 - mala dvor. Nedelja, 26. 3., ob 19.00 - mala dvor. ZBEŽI! Get Out!, srhljivka, misteriozni triler, 104 minute (ZDA) Režija: Jordan Peele Igrajo: Daniel Kaluuya, Allison Williams, Bradley Whitford idr. Petek, 24. 3., ob 22.30 Sobota, 25. 3., ob 22.15 SNEŽNA KRALJICA 3: OGENJ IN LED Snezhnaya koroleva 3. Ogon i led, animirana avantur. komedija, 80 minut (Rusija) Režija: Aleksey Tsitsilin. Slov. glasovi: Tina Ogrin, Klemen Bunderla, idr. Sobota, 25. 3., ob 18.00 Nedelja, 26. 3., ob 16.00 - otroška matineja PERNATA BANDA El Americano: The Movie (Mehika, ZDA), animirana akcijska pustolovščina, 98 minut. Režija: Ricardo Arnaiz, Mike Kunkel, Raul Garcia Glasovi: Gašper Jarni, Andrej Murenc, Maja Kunšič, Gašper Malnar, Iva Babič, idr. Petek, 24. 3., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 25. 3., ob 18.15 - mala dvor. SAMO KONEC SVETA Juste la fin du monde, drama, 97 minut (Kanada, Francija). Režija: Xavier Dolan Igrajo: Nathalie Baye, Vincent Cassel, Marion Cotillard, Léa Seydoux, Gaspard Ulliel idr. Nedelja, 26. 3., ob 20.15 dan 5.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet - kadetska liga MNZ Celje, NK Šmartno : NK Laško-Pivovar 16.30 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet - U-15 (1. slovenska liga -vzhod) Šmartno 1928 : Dravinja 19.00 Mladinski center Šmartno ob Paki - dvorana Marof Improvizacijska predstava za materinski dan »Pisma mami« Nedelja, 26. marec 10.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet - U-13 (2. MNZ liga) NK Šmartno 1928 : ND Polzela 15.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet - mladinska liga MNZ Celje, NK Šmartno 1928 : Zreče Torek, 28. marec 8.30 MC - dvorana Marof Podjetniški zajtrk, Občina Šmartno ob Paki Lunine mene ga navdušujejo flamski mojstri, zlasti Rubens in Rembrandt. Razstava bo na ogled do ponedeljka, 10. aprila. Verdnikovi pletarski izdelki v Škofji Loki Šoštanj, Škofja Loka, 21. marca - V torek so v Škofji Loki v Rokodelskem centru odprli gostujočo razstavo pletarskih izdelkov mojstra Ivana Verdnika, daleč naokoli priznanega in znanega pletarja iz Šoštanja. Prvotno so razstavo postavili v vili Mayer v Šoštanju, tokrat pa je to že njeno tretje gostovanje. Na ogled je več kot 150 pletarskih izdelkov, ki povsod vzbujajo veliko zanimanje med obiskovalci. V vili Mayer načrtujejo še nekaj gostovanj te razstave po Sloveniji. Zagotovo si jo bodo lahko ogledali tudi na Obali, v Prlekiji in na Koroškem. Razstava nosi naslov Vse nam je naredu, kar smo ga fehtali. a mkp 28. marca, ob 4:57, prazna luna (mlaj) CITY CENTER Celje • Četrtek, 23.3. Biotržnica • Petek, 24.3., od 14.00 dalje Kmečka tržnica, od 20.00 -24.00 ure Nočno nakupovanje • Nedelja, 26.3., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 26.3. lutkovna predstava - Juha, ki iz buč se skuha v izvedbi gledališča Makarenko • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. GREBEN REŠENIH Hacksaw Ridge, biografska vojna drama, 131 minut (ZDA, Avstralija) Režija: Mel Gibson Igrajo: Andrew Garfield, Teresa Palmer, Luke Bracey, Hugo Weaving, Sam Worthington, Vince Vaughn, idr. Ponedeljek, 27. 3., ob 17.30 MIRNI ZALIV Ma Loute, komedija, 122 min (Francija, Nemčija) Režija: Bruno Dumont Igrajo: Fabrice Luchini, Juliette Binoche, Valeria Bruni Tedeschi, Jean-Luc Vincent, Brandon Lavieville idr. Ponedeljek, 27. 3., ob 20.00 -filmsko gledališče ■ ■ Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 23. marca 2017 Nagradna križanka »Picerije Četara« r Terme Zreče Zdravnica svetuje ... Vodja Zdravstva v Termah Zreče Neža Strniša, dr. med., specialistka fiziatrije in rehabilitacijske medicine Zgodnje odkrivanje raka na dojkah omogoča učinkovitejše zdravljenje. Podobno kot v večini razvitih držav je tudi v Sloveniji rak dojk najpogostejši rak pri ženskah. Vsak peti nov primer raka pri ženskah je namreč ravno rak dojk. Letno jih odkrijemo okoli 1300. Rak dojk ni izključno bolezen žensk. Med obolelimi je tudi do 2 % moških. Zgodnji rak dojk je omejen na dojko in pazdušne bezgavke. Tipična klinična slika obsega trdo, grčasto in praviloma nebolečo zatrdlino v dojki. Značilna je udrta koža nad zatrdlino, lahko pa tudi uvlečena bradavica, če raste tumor pod bradavico. Tipne so lahko povečane pazdušne bezgavke. Tudi izcedek iz dojk sodi med zgodnja znamenja raka dojk. Specialistična ultrazvočna preiskava dojk je primerna za odkrivanje tipljivih zatrdlin pri ženskah, ki so mlajše od štirideset let, saj je takrat struktura dojk gosta in z mamografijo slabše pregledna. Preiskava je pomembna tudi za razjasnitev mamografsko vidnih nepravilnosti pri ženskah po štiridesetem in petdesetem letu, ki opravljajo mamografijo. Z ultrazvočno preiskavo natančno razlikujemo določene spremembe žleznega tkiva, kar pri mamografiji ni mogoče. Ultrazvok nam zelo dobro pokaže vsebino mlečnih vodov, kar nam pomaga pri morebitnem izcedku iz bradavice in pregledu pazdušnih bezgavk. Preiskavo lahko naredimo ne glede na menstruacijski cikel. Zelo pomembno je, da je danes možnost ozdravitve zelo velika, če je rak odkrit v zgodnji fazi. Preventivno ali ob morebitnih težavah vam svetujemo pregled v specialistični ultrazvočni ambulanti za preiskavo dojk (UZ), ki jo lahko opravite v Termah Zreče. Informacije in naročanje: od ponedeljka do petka od 12.00 do 16.00 T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu HEB Basa®gg¡ es i 838 11 67 Picerija Četara leži ob glavni cesti Mozirje - Logarska dolina, v kraju Okonina. Četara je znan gostinski objekt, ki je zaradi svoje lokacije dobro obiskan. Njihova posebnost so bogato obložene pice, ki jih pečejo v krušni peči. Picerijo Četara lahko obiščete vsak dan, kajti odprto imajo vse dni v tednu do poznih večernih ur. Delovni čas: Pon - pet: 5.30 - 23.00 Sob: 6.30 - 24.00 Ned: 6.30 - 22.00 Milan Jeraj s.p., Okonina 2, Ljubno ob Savinji Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Picerija Četara«, najkasneje do ponedeljka 3. aprila Izžrebali bomo tri okusne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si STARO ZA NOVO! Informacije: 041 813 949 NOVO! NOVO! VISOKE GREDE i Dimenzije: ' L 200x100x80 cm tf >1 ali 130x80x80 cm .w SADIKE SADNEGA DREVJA! BRESKEV, ČEŠNJA, HRUŠKA, JABLANA ...žeod 6,30€ SADIKE Jš^š^ JAGODE, PETERŠILJ, PORL ' SOLATA 9/1 1,80 ŠKROPILNICA 109,00 € j akumulatorska, VBS 16 Li-ion ROTI STRUNAM FORCE 1,5 G, AGROSTRUN ali STRUNAL Z vami in za vas. POVEČAJTE SI UGLED z oglaševanjem v naüh medijih! 03 89817 58 KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 13. do 19. marca so bile predpisane dnevne mejne vrednosti 50 mikro-g/m3 za PM10 presežene na AMP Šoštanj in sicer 18. 3.: 53 mikro-g/m3 in AMP Pesje in sicer 15. 3. - 51 mikro-g/m3, 16. 3. - 54 mikro-g/m3, 17. 3. - 52 mikro-g/m3, 18. 3. - 70 mikro--g/m3 in 19. 3. - 56 mikro-g/m1. Nikjer na lokacijah ni bilo prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh d 13. do 19. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu ČETRTEK, 23. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 24. marca I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 25. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 26. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 27. marca 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 28. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 29. marca I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 13. do 19. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 13. do 19. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka Naš čas, 23. 3. 2017, barve: CM K, stran 19 23. marca 2017 «»SÜAS OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINA STANOVANJE 61 m2 ugodno prodam ali zamenjam za bivalni vikend. Cena je 45.000 €. Gsm: 070 708 154 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. SENO in otavo, prodam. Gsm: 031 646 357 ULEŽAN hlevski gnoj, listnati, sila-žne bale po 25,00, prodam. Gsm: 041 942 898 SILAŽNE BALE in kocke sena, prodam. Gsm: 041 901 249 BALE silažne okrogle, krompir desire in žganje, prodam. Gsm 051 388 874 RAZNO 4xALU platišča Toyota, luknje 4 x 70 z letnimi pnevmatikami 195/60-15, prodam. Gsm: 031 457 845 BIDER sušilnica za do 20 okroglih bal hkrati. Ugodno prodam tudi razdelje-valec valjastih bal. Gsm: 051 355 787 BUKOVA suha drva, prodam. Gsm: 031 517 415 GUGALNICO - železno ogrodje z leseno klopjo, prodam. Gsm: 051 62 67 88 ŽIVALI ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041 799 945 TELICO simentalko, brejo 8. mesecev, prodam. Gsm: 031 896 475 JAGENČKE težke od 25 do 30 kg in ovčjo volno za gnojenje vrtov, prodam. Gsm: 031 542 798 NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or- ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Zasebna zobna ordinacija na Efenko-vi 61, Velenje od 8. do 12. ure). 25. in 26. marec - Ivan Janežič, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI REDNAK RUDOLF, roj. 1953, Velenje, Kardeljev trg 3, DOVEČER STJEPAN, roj. 1949, Velenje, Kavče 22 E, TAMŠE LJUDMILA, roj. 1939, Velenje, Podgorje 6A, KOMPAN MARKO,roj. 1950, Šoštanj, Florjan 200, KOREN DANILO, roj. 1956, Velenje, Kersnikova cesta 13, POKRŽNIK MARIJA, roj. 1937, Velenje, Plešivec 39 b u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Zgodilo se je... od 24. 3. do 30. 3. - 24. marca 1918 je bil v Šmar-tnem pri Velenju deklaracijski shod v podporo majniški deklaraciji, na katerem je govoril dr-žavnozborski poslanec, Velenj-čan dr. Karel Verstovšek; več kot 1500 udeležencev shoda se je soglasno izreklo za majniško deklaracijo in izrazilo zaupanje dr. Antonu Korošcu in svojemu poslancu dr. Verstovšku; - 24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu; - velenjski poslanec v državnem zboru Alojz Kovše je bil 24. marca 1997 imenovan za državnega sekretarja za energetiko; - 26. marca 1977 je Planinsko habit nepremičnine HaNt, d.o.o., Koroška 48,Vttl«a|o tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 2-sob-no: VELENJE, ZIDANŠKOVA, 64 m2, adaptirano l. 2007, 3/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2 a), 63.000 € Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, CENTER, 53 m2, adaptirano l. 2002, 4/4 nad., E (105 -150 kWh/m2a), 52.000 € vec na *** ^ 1 1 ■i ■ www.habit.si mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30. Naročniki imate 50 % popust. Profesionalno In s plototo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN SKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. 03 898 17 50 nadja@nascas.si epp@nascas.si Qf press@nascas.si društvo Velenje v Nami pripravilo prvi planinski ples; - leta 1923 je 27. marca v Mariboru umrl dr. Karel Verstovšek; leta 1871 se je 26. julija v Velenju rodil filolog, profesor in politik dr. Karel Verstovšek; 1. novembra 1918 je Verstovšek kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodjem Štajerskem, pogosto pa ga imenujejo tudi »politični oče ljubljanske univerze«, saj je bil zelo zaslužen za njeno ustanovitev; - 28. marca 1794 se je v Kapelah pri Brežicah rodil pesnik Andrej Urek, ki je kot župnik in dekan zadnjih dvajset let svojega življenja preživel v Škalah pri Velenju; - spomladi leta 1963, ko je bilo v tovarni Gorenje zaposlenih že 559 delavcev, so na bivšem nogometnem igrišču velenjskega Nagrajenci nagradne križanke »Radia Velenje«, objavljene v tedniku Naš čas, 9. marca 2017 so: • Lidija Nabernik, Šalek 91, 3320 Velenje • Jasna Gruden, Slatina 13 A, 3327 Šmartno ob Paki • Silva Dermol, Lokovica 35, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestilo za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: PRVI PRI VAS DOMA. 107.8 MHiBa,d¡0. Velenje Začetki nove tovarne Gorenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Rudarja ob železniški postaji v Velenju začeli graditi novo proizvodno halo Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje; - Rudnik boksita v Vranji peči v Ložnici pri Velenju pred aprilom 1941 ni deloval, okupator pa je začel izkoriščati tudi zaloge boksita; delniška družba, ki je imela sedež v Berlinu, je po zakupni pogodbi začela kopati boksit v Ložnici in ga voziti na velenjsko železniško postajo; dokler je rudnik obratoval, je bilo tam zaposlenih 20 do 40 delavcev; prvo pomembno akcijo na velenjskem območju so partizani opravili v noči na 30. marec 1942, ko so napadli rudnik v Ložnici in uničili večino rudniških naprav; okupator je proizvodnjo obnovil, vendar so partizani vseskozi preprečevali odvoz boksita in ga leta 1944 povsem onemogočili; - 30. marca 1973 se je rodil urednik in novinar časopisa Mladine in stalni kolumnist velenjskega Našega časa Jure Trampuš. a Damijan Kljajič Vb O POLNA NOČ POPUSTOV Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 24 Velenjski podhodi v procesu urejanja in oživljanja Podhod pod železnico v Pesju je preurejen, pri vili Bianci je zaživel, pod Kidričevo bo rekonstruiran letos, pod Šaleško šele v sklopu rekonstrukcije ceste Tina Felicijan Podhodi so pravzaprav del mestnih ulic, a zahtevajo posebno skrb, saj se v njih pogosteje nabirajo smeti, neprijetne vonjave, velikokrat nudijo zavetje vanda-lom, po drugi strani pa tudi lokalom z različnimi vsebinami, ki lahko s pridom izkoristijo pretok ljudi. Medtem ko je najmlajši podhod v mestu - proti Staremu mo glasbo,« in »pot tu skozi je zdaj manj osamljena in bolj prijetna,« so nam povedali mimoidoči. Ustvarjalec Črt Valenčak pa je dodal, da je obiskovalcem - vsak dan jih je vsaj deset - koncept galerije všeč in so sprejeli tako prostor kot vsebino. »Odziv je razveseljiv, saj se ustavljajo tako mimoidoči kot ljudje, ki namenoma pridejo na ogled. Sicer je podhod lepo vzdrževan in Velenju - zaživel z novo vsebino, se ljudje v drugih dveh ne zadržujejo s takim veseljem, bodisi zaradi odpadajočega ometa ali stopnišča bodisi zaradi praznih ali zaprtih lokalov. Kaj so nam o aktualnem stanju v podhodih povedali uporabniki? Čeprav so stene podhoda pri vili Bianci zapackane s predvsem neizvirnimi grafiti in so bile nekatere stopnice (najbrž s precejšnjo mero truda in vztrajnosti, saj so obložene z granitnimi ploščami) odkruše-ne kaj kmalu po otvoritvi, je galerija Fbunker precej popravila podobo v njem. »Kadar je odprta, lahko že s stopnišča sliši- sebno nevarni nekateri kolesarji in mopedisti, ki kar po stopnišču zdrvijo v podhod med pešce,« je povedal, a dodal, da je tam »najboljša lokacija za lokal in zelo cenim ta prostor.« Da je lokacija izvrstna (in bi prav zato, ker je tako pretočna, zaslužila biti lepša), meni tudi ulični glasbenik Boris Bizjak. »Odkar sem jaz tu, je razpoloženje v podhodu lepše,« se je nasmehnil in pripomnil, da podhod v dežju zamaka, zaradi orientacije in zasnove vhoda pa je zelo prepišen. Nekaj mimoidočih je pripomnilo še, da jih razveselijo sveži grafiti, a so nam je povedal vodja Urada za komunalne dejavnosti na Mestni občini Velenje Anton Brodnik in napovedal rekonstrukciji dveh še neurejenih podhodov. Kmalu lepši, bolj funkcionalni in popestreni Podhodi so zagotovo bolj sprejemljivi, če imajo poleg osnovnega namena povečanja varnosti in boljšega pretoka pešcev in kolesarjev še neko vsebino ali dodano vrednost, meni Brodnik in nadaljuje: »Zato smo pri izgradnji podhoda med Šaleško in služba za urejanje okolja vestno opravlja svoje delo. Vandalizem se je ustavil. Ko se bodo uredile še stene na drugi strani, bo podoba celostna.« Podhod na Cankarjevi že 16 let 12 ur na dan opazuje izdelovalec ključev Marjan Gashi, ki zadnje čase opaža, da je podhod bolje očiščen, čeprav bi ga lahko še pogosteje izpirali, odkar so uredili kanal pa tudi bolje požira vodo. A ta se ob nalivih s parkirišča po kolesarski klanči-ni steka v podhod, pravi. »Pozimi se tu nabira sol, ki zadržuje vlago. Barva se lušči, omet razpada, marsikje kaplja. Veliko je nepridipravov in poleti so še po- kmalu uničeni. Moti jih vonj po odpadnih vodah in želijo si popestritve prostora. Nad podhodom Mastodont pa so se najbolj pritoževale mame z vozički, ki se bojijo strmih in pogosto razbitih klančin. Starejši so opozorili na spolzke ploščice in slabo vidljivost. Najemniki prostorov pa na tresljaje, zama-kanje stropa in vdiranje vode, odpadanje ometa in predvsem redne obiske vandalov, ki uničujejo stranišča. V podhodu pod železnico v Pesju, ki so ga krajani v sodelovanju z občino lansko leto pre-pleskali in očistili, so trenutno uničena sedišča, ki jih bo popravila občina. »Sicer pa je lepo in primerno urejen ter čist in v zvezi s tem ne dobivamo pripomb,« šče, ter posebno indirektno osvetljevanje, s katerim bomo preprečili vandalno uničevanje svetil, večjih konstrukcijskih sprememb pa ne načrtujemo,« napoveduje Brodnik, vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek pa dodaja, da bo podhod dobil kulturno vsebino. »To bo razsta-viščni prostor, v katerem bodo predstavljene različne aktualne vsebine. Izbiral jih bo Muzej Velenje in v naslednjih tednih bomo dorekli konkretno program- sticije Alenka Rednjak. »Trenutno so tamkajšnji lokali oddani za gostinsko in društveno dejavnost, kakor bo vsaj še nekaj let, dokler so veljavne najemne pogodbe.« Martinšek pa razmišlja, da bodo po prenovi, ki jo bodo izvedli v sklopu rekonstrukcije Šaleške ceste od Mercator centra do tunela in bo zagotovila boljše pogoje za najemnike lokalov, vsebinsko ureditev podhoda začrtali v sklopu okoliških aktivnosti. »Gre za osrednji pre- Foitovo cesto ustvarili možnost za tri lokale in javna stranišča, za katera že pripravljajo projektno dokumentacijo. Odvisno od finančnih sredstev bo ureditev morda možna že to leto, zagotovo pa naslednje.« Večje preobrazbe bo v tem letu deležen najbolj pretočen podhod, ki povezuje središče mesta z bivalnim naseljem. Zdaj imajo tam precej težav. »Vandalizem je zelo pogost. Nekateri uporabniki uničujejo električno razsvetljavo.« Da se bodo občanke in občani pri prehodu dobro počutili, ga s približno 100 tisoč evrov vrednim projektom želijo narediti bolj funkcionalnega in prijaznega. »Arhitekt Gregor Gojevic je na stenah predvidel nekakšne niše, ki bodo služile kot razstavi- sko zasnovo.« Glede na Galerijo na prostem, razstavišče Podjetniškega centra Standard in druge razstavne prostore, ki jih polni muzej, je prepričan, da bo podhod postal atraktiven prostor. Čeprav je Mastodont prav tako potreben večjega posega, bodo za zdaj postorili najnujnejše - marca bodo zalepili odpadle (ali odbite?) ploščice, prepleska-li stene, sproti popravljali pogosto poškodovana stranišča, pravi vodja Urada za razvoj in inve- hod na centralno otroško igrišče, na območju opuščenega letnega bazena pa v prihodnosti načrtujemo adrenalinski center.« Projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo ceste so že pripravili. »Ker je to državna cesta, čakamo na denar iz državnega proračuna. Prizadevamo pa si, da bi jo izvedli v prihodnjih dveh letih, ko bomo tudi prenovili ta podhod,« je še napovedal Anton Brodnik. Pri vzdrževanju podhodov k pošti in k otroškemu igrišču imajo precej težav, saj sta zgrajena še brez tako imenovanih zaščitnih metuljčkov, ki blažijo vibracije, povzročene s težkimi vozili v prometu. Zato sta razpokala in prek cestišča zamakata, pojasnjuje Anton Brodnik. Pogosto vdira tudi podtalnica. »Ker je Paka na izredno nizki ravni, so problematični vsi podhodi in je potrebno prečrpavanje vode. Ta težava bo ob večjih nalivih ostala, bomo pa to skušali urediti z novim črpališčem.« ■ Led na velenjskem drsališču se že tali Zadnji drsalni dan je bil v nedeljo, 19. marca - Za konec sezone izvedli turnir v kerlingu - 126 drsalnih dni, 22 tisoč obiskovalcev Z le enim porazom v drugi slovenski curling ligi v tej sezoni se je Abooh pro curling team uvrstil v prvo. Velenje, 19. marca - Lani 12. novembra se je začela drsalna sezona na drsališču v Sončnem parku, to nedeljo, 19. marca, pa so največji navdušenci še zadnjič letos lahko preizkušali led na njem. Sedaj se bo ta talil približno dva tedna, potem pa bodo drsališče razstavili, šotor pa prestavili na območje TRC Jezero. Drsanje je bilo tudi letos za obiskovalce brezplačno, za kar je poskrbela MO Velenje. V Hokejskem klubu Velenje, ki upravlja drsališče, pa ocenjujejo, da je letos na velenjskem drsališču drsalo vsaj 22 tisoč obiskovalcev. Kot nam je povedal predsednik hokejskega kluba Velenje Matjaž Novak, je bil obisk drsališča letos podoben lanskemu. V 126 drsalnih dneh so našteli veliko šolarjev, pa tudi rekreativcev in tistih, ki trenirajo hokej in kerling. Močno so okrepili tudi vrste velenjskega hokejskega kluba, vključno s kerlingom. »22 otrok je bilo redno udeleženih v začetni šoli hokeja, 16 pa v nadaljevalni hokejski šoli, ki se bo v novi sezoni okrepila z najboljšimi začetniki. Več je bilo letos tudi tistih, ki so ob petkih zvečer redno hodili trenirat kerling,« izvemo. Njihova najboljša ker-ling ekipa Abuhi bo v prihodnji sezoni zaigrala v prvi državni ligi, da so odlični, pa so dokazali tudi na sobotnem turnir- ju, ki se ga je udeležilo 12 ekip iz Velenja, Ljubljane in Jesenic. Kerling »raste« tudi v Velenju Ker je kerling edini šport, v katerem tisti, ki zmaga, plača pijačo tistemu, ki je izgubil, smo člana ekipe Abuhi Janka Urbanca najprej vprašali, če se tega držijo. In izvedeli, da se. Letos so za pijačo odšteli že precej, a vedno z veseljem. Premagali so jih le enkrat na domačem drsališču, v drugi slovenski ligi pa to ni uspelo še nobeni ekipi. Tik pred koncem sezone upajo, da bo tako tudi ostalo. V novi sezoni bodo že stopničko višje, saj bodo igrali v prvi državni ligi. Da bi kdaj nastopili na olimpijskih igrah, pa fantje ne verjamejo, čeprav želja je! »Tudi kerling je šport, ki ga je treba začeti resno trenirati že v mladih letih, če želiš postati res vrhunski. Mi smo žal to zamudili,« doda Urbanc. Kerling je najhitreje rastoči zimski šport, katerega prednost je, da ga lahko igrajo dobesedno vse generacije. Tudi Abuhi niso več med najmlajšimi, saj so začeli trenirati šele pred štirimi leti, ko je velenjski Hokejski klub dobil potrebno opremo. V skupini so še Marko Pritržnik, Dimitrij Amon, Janez Slivar in Jure Sirše. Pravijo, da je pometanje ledu pred drsečimi keglji precej naporno, a s pravo tehniko gre. Tisti, ki kerling že igrajo, pa v njem res uživajo. Vsak petek je bilo na treningih 5 do 6 ekip, dve igrata v slovenski ligi. »Upamo, da se nam bo v prihodnji sezoni priključila še kakšna velenjska ekipa,« je optimističen naš sogovornik. Sploh, ker Velenje postaja tretji center kerlinga v Sloveniji. V Mariboru ga sicer poskušajo vzpostaviti, v Celju ga ne igrajo, najmočnejše klube pa imajo v Ljubljani in na Jesenicah. Predstavniki njihovih klubov so v Velenju najbolj navdušeni nad entuziaz-mom ljudi, ki tu prostovoljno razvijajo hokej in kerling. ■ Bojana Špegel