mm i trni « UvziMU ponde^, vaak dao DuItbJ. V As Jt 20, L nadstropje, Dopisi naj ifmRjjttff* gw g« h« rokopi«« »o ne vrar ^ Anion Ocfbecs — Ustnik Matoma m me«« L 3 tneaeec L IP.forfv. A inorenurtvo !b«m£«o 5 lir vet. — T^fi^B p^nSft**, StVOI utl« ednifc. " i. '(hH I« * Vi^ 12« MBhiaffi 19Hi PoSatifecfta št« letnm ALIA 15 tlZ-^e Edia«st. NsroCmtia L In eeio leto L 60.—> uprave S. 11-57. PISMO IZ IlJGOSLAVIJE cDlNOST Pmshmzhc Stevlike v Trata In okolici po 20 cent — Oglasi se rafftmajo v ikofcostt ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov msn po 40 cent, o«fKtnic«u eativate, poslanice bt vabila po L t.—, oglasi denarnih »vodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naro&tfeit In rekiafliacfje se pošiljajo I »ključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv, Franci AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-87, v Ljubljana, 10. februarja' najnevarnejšo atako zemljo- j mandata, temveč da bo zajednica tudi zašto radikali srečno odbili- Enot- htevala svojo pravico. Pirvo in radni kov nflet radikalnega kluba je ohranjena in j KOsp«! Ranković je ostal v Markovičevi aferi v radikalnem klubu osamljen in feref zaveznikov. Ni bil sicer ta uspeh radikalov tako lahko docs^m, zakaj soglasen sklep o za-vnntvi zemljoradaiškega predloga v obtožbi Marfcoviča je bil dosežen le vslcd Povsod! vre, vse je še negotovo, v tem znamenju ie naše notranje politično življenje. Vsaka stranka se pripravlja, da bo celotno mobilitiraaa, ko pride trenutek za osnovanje vsedržavne stranke ali zveze. V tem je namreč ves pomen današnjega boja in v tem najbolj usodna napaka opo-zicijonalni blok ustvarjajočih strank^ da tega, ker se je del radikalnih poslancev; agitirajo doma z gesli, ki v državi nikakor pred glasovanjem odstranil. Med temi po-j ne morejo zmagati. Kako naj sloni vsedr-ian6i pa nikakor niso bili najnepomemb-1 favna, politika na hrvatstvu, kako na. za-Mlr-' saj je bil med njimi tudi finančni r vesti katoliške pripadnosti kako na ideo- mriA I r» n-rrj \r na ima fa • n. L t k ti 1 In! ne is znint"ter Stojadinovič. - Čeprav pa ima ta:l0^( bosanskih begov in ti trije lokalni demonstracija zaenkrat le moralen pomen, j komponenti so osnova političnih uspehov vendar pa dokazuje, da bi še marsikdo z; opozicijonalnih strank, Iz malenkostnega __l!^____„ «r». 0I n c~. r\ l 11 ____I ' _ A*___' i.__.L - J^ _ •sel jem plusova! za slafcšče gospoda Kankovića, će ne bi bil trenutno položaj v* radikal ski klub tako siia nevaren. Kajti v tistem hipu, ko bi bil izročen sodišču g. Marko vic, bi bila tudi že sledila obtožba proti bivšemu ministru Jankovi ću, ki v procesu proti uredniku Republike*, g. dr, Koniću samo v eni stvari dosegel uspeli. In za Jankovičem bi prišli drugi, bil bi začetek konca. To pa zopet v momentu, ko pričakuje Beograd Radićeve odločitve, da pridejo njegeri poslanci v skupščino. In črna slika \ ceh teh dogodkov je bila tisfa sila, ki je 3tMtr?a Rankovičeve argumente in ohranila enotnost radikalnega kluba. Radikalni poslanci so se zaredali, da gre za vlado partije in zato so dovolili g. Markovi ću trtumf. Ni brez važnosti poudariti, da je padla odločitev radikalnega kluba istočasno, ko s*,a bila v Beogradu odposlanca Radića dr, Krnjević in dr. Maček. Nastop Radi-Pevcev je moral čisto avtomatično povzročiti strni te v radikalnega kluba in tako je fotl faktično prvi naskok zemljoradnik o v odbit s pomočjo radičevcev, pa čeprav to ni bila njihova volja. Prihod dr. Krnjeviča in dr. Mačka je dal zlasti inozemsLini listom povod za alarmantne vesti, ko da je že prihod vseh Radičevih poslancev v Beograd gotova •»ivar in s tem padec sanaoradikalne vlade zesiguran. Vse te ve*ti so Še silno pre-itrar^ene, Uvaževati treba dejstvo, da sta sicer prines'a oba Radičeva delegata v Beograd 50 poverihiic Radičevih poslancev, da pa msta teb poverilnic oddala, .reč jih zopet lepo odnesla v Zagreb. S t--m je oficielno javljeno, da je prihod Itadićevih potla. :ev v skup5čincr odložen. Radikali so zopet dobili čas in to je njihov drugI uspeh. Z vso pridnost/o pa se nadaljujejo poifa-ittoja. za ustvaritev opozicijonalnega bloka sic«i vendar enkrat v bolj pozitivni pbtiki. Prodrlo je spoznanje, da je iz sedanjih opozicijonalnih tako heterogenih strank, mogoč samo popolnoma negativen blok. Samo to, kar zasledujejo vse bloku mipadaioče stranke, naj se izvede in zato botli delovni program nove vlade omejen le na par. vso lrža.ro zadevajočih vprašanj. Tako invalidsko, uradniško vprašanje in sličao. Več ko vprašanje pa je, če je tnk program izvedljiv. Rešitev vseh teh \'prašanj je mogoča le z novimi davki ali pa z gospodarsko kalastrcio prlna5ajočo kiflacijo. Bil bi več ko obupen poizkus, če bi se hotelo uradniško in invalidsko vprašanje rešiti s liskaojem bankovcev, ^lova vlada bi k/rej morala skleniti nove davke ali pa stopiti na PtavSićevo pot. Nove davke pa more skleniti samo močna in homogena vlada, kajti samo taka more vzdržati v volilnem boju očitek povzročiteljice novih davkov. V politiki so mogoče sicer vsakovrstna presenečenja, vendar pa ni verjetno, da bi pogajanja za ustvaritev opozici|ona!nega bloka mogla uspeti v kratkem tako daleč, da se ne bi govorilo le o volilni, temveč tudi o postavni vladi. 0 sestankih g. Krnjeviča in Mačka v Beogradu se je mnogo pisalo, vendar pa se je važna stvar zamolčala. Naj bo do-\oljeao meni, da to povem. Radičeva stranka sloni na treh idejnih temeljih: na kmetskem programu, na hrvaškem in na republikanskem programu. ?Na neki seji, moram biti v tej stvari zaenkrat diskreten, se je vprašal dr* Krnjević, da jasra in decidirano pove, katera misel je Radićevi stranki najvažnejša. Ali mu h seijaSHo v*žnej£e od hrvatstva, aH rui je republikanstvo vse. In dr. Krnjević je odločne odgovoril, da dominira seljačka . misel nad obema ostalima. ' V tem pa se odpira nova možnost jugo-sJovenske politike. Če je radičevcem se-ijaStvo važnejše nego vse drugo, potem je Mizu verjetnost, t*a združi kmetski program - se kmetsko ljudstvo Jugoslavije, da dobi. ot nakrat vaeciržavno stranko, k: bo izvedla ne samo ujedinjenje, temveč ki bo tudi v stanu iztrebiti korupcijo. Nove metle pometajo dobro, kot pravi pregovor. D«, ni^o biie besede dr. Krnjeviča samo nevredna fraza, kažejo dogodki na Hrvatskem. Hrvatski blok poka v vseh koncih in krajih. «Obzor» in «Jutarnji list*, ta dva najbolj vneta podpornika Radića, pišeta danes odkrito proti njemu. Hrvatska zajednica r.astopa pri občinskih volitv h proti radičevski listi, zlasti v vseh mestih, kjer je nasprotje ined meščanstvom in kmetom rajvečje. In v mestih zmaguje zajednica skoraj na vsej črti. Že d-nes je zato skoraj sigurno, da pri prihodnjih vo- j Htvah ne pospravi Radič oba zaj?refcškal . lokalnega patriotizma je treba, da preidemo v pravo jugoslovensko širokopo-teznost, pa bo izhod »z današnjih težkoč takoj pridobljen. Še eno karakteristično stvar bi omenit, V sedanjem burnem parlamentarnem življenju se eno ime skoraj ne čuje, pa čeprav je bilo to ime včasih najbolj imenovano. Gospod Pribičević je tiho v ozadju, kakor da ga ne bi bilo. Dobro je pogodil situacijo risar v beograjskem cVremenu*, ki je narisal g, Pribičeviča s ključavnico na ustih in pod sliko pa besede; Molčati je zlato! Kadar se mnogo govori, je v resnici molk zlato. Zlasti pa govori sedaj mnogo g. Davidovi 6, ki je duša opozlciionalnega bloka. Prejšnji neuspehi so g. Pribičeviča očt-vidno iztrezniii in danes brzda svojo bojno naravo in čaka, da pride njegova ura. In ta zna priti in pride v tistem hipu, ko bo g. Davidović zašel preveč na levo, ko bo preveč popustil Radiću in dr. Korošcu. Mors tua, vita mea, velja tudi v politiki in zato je g. Pribičević zadovoljen, pa Čeprav nosi neprijetno ključavnico na ustih. V zakonodajnem odboru so doživeli radikali neuspeh, ki so ga pa likvidirali s tem, da so pristali na predloge opozicije. Opozicija vsled tega triumtira. Popolnoma brez vzroka, kajti za triumfiranje imajo vzrok samo Nemci in Turki, Ti pridobe po vsakem neuspehu radikalov na ceni in naš narod trpi od neuspehov vlade. To bi namreč povdaril. Greh, da imajo Nemci in Turki v naži državi tako velik vpliv, ne eadeva samo vlade, temveč nas vseh, ki se znamo medsebojno tako spretno kregati in tudi sovražiti, da čisto oozabljamo na nam vsem skupne nasprotnike. V edinosti je moč I To geslo bi moralo biti napisano tudi na naši skupščini! Čeprav pa je needinost med našimi politiki naravnost sijajna, pa vendar ni vzroka za pesimizem. Naš narod je namreč boljši od svojih voditeljev in bolj za ujedinjenje, kakor bi pa to po naši politiki smeli misliti. To je ravno te dni pokazal Zagreb, to je prišel na ples akademičnega podpornega društva princ Pavle. Ves Zagreb je naravnost tekmoval, kako bi Čim lepše in prisrčneje pozdravil zastopnika kraljeve hiše, in kdor je bral v zagrebških listih, vseh brez izjeme, poročila o sprejemu princa Pavla, o poteku plesa, ta je moral priznati, da je ujedinjenje jugoslovenskega naroda pakt in da je vsa&a špekulacija na njegovo razjedinjenje že v naprej obsojena na smrt. Še brezprimerno bolje je namreč, če je zapisano v srcih naroda, da je edinost moč. V srcu našega naroda je to zapisano in obisk princa Pavla je to dokazal._*_* O. P, ZiiRIlBčeK proračunske rzprsue v jugoslovanski skupštini Položaj vlade LJUBLJANA, 10. Današnji ^Narodni I>nevnik» javlja: Nocoj se je vršila seja vlade, na kateri se je razpravljalo o situaciji in ugotovilo, da je njen položaj po prihodu Radičevih delegatov mnogo boljši, nego je bil prej. Pred njih prihodom se je še moglo računati na nekak uspeh opozicije, 3edaj pa ne več. Po mnenju vlade je vsaka akcija opozicije in federalističnega bloka nemogoča. Radičevci ne pridejo v Beograd, ker vedo, da >e vsak sporazum s Srbijo brez radikalov neuspešen. Današnji opoziciji je absolutno nemogoče sestaviti vlado, ker brez radikalov ni vlade. Nato se je sklenilo, da se v pondeljek zaključi diskusija o proračunu m da se bo o proračunu načeloma glasovalo. Govornikov bo malo. Že včeraj bi se bila debata končala, da niso govorniki odšli. Sklenilo se je, da bo na prihodnji seji odgovarjal črnogorski radikal Orahovac na včerajšnji govor črnogorskega federalista Ivaniševiča, ki je trdil, da Beograd nesramno trguje s črno goro in izkorišča Črnogorce, ter da bodo Črnogorci napravili grobnico, v katero bodo istočasno zakopali centralizem in dinastijo. Vlada je tu(fi sklenila, da za*ne v torek debato o ratifikaciji sporazuma z Italijo, in končno, da se izposluje sklep radikalnega kluba« da se dr. Laza Marković ne izroči sodišču. On. OMo se le vdal ' rno proti pravu, ampak tudi proti zakonu • > « M (ljubezni, ki je vsebovan v evangeliju. — Socijalni demokrati mu bodo atesti. Bistvo j Nekateri bivfci popolari (ki so prestopili k fa&stovskib teorij je pogansko, pravi don fašistom), pravijo, da podpirajo vlado, ker Sturzo, ki vztraja ▼ opoziciji proti faiizmu RIM, 11. V soboto je ves fa&ttovski tisk tia&nanil, da bo nedelja prinesla končno- je veliko dobrega storila za vero. Toda ti ne vedo, da sloni krščanska vera na dvojni ljubezni, t. j. ljubezni do Boga in svojega veljavno odločitev glede nastopa on. Or- j bližnjega* brez ljubezni do bližnjega ne lando in De Nicola pri bodočih volitvah;; more biti ljubezni do Boga. — Res le, da on. Orlando jc «cer U ponovno izjavil, da j konservativna struja prodira v cerkvene se ne bo udeležil voKtev, toda fašisti niso; dostojanstvenike, a ravno tako tudi demo-odjenjali a prigovarjanjem, naj bi se da! j kratska >. vključiti v vladno listo. Tudi svojim sluša- Te izjave so izzvale veliko ogorčenje v teljem je on. Orlando rekel (Orlaado je j milanskih in rimskih popolarskih konser-vseučiltščni profesor prava), da se misli j vativnih krogih. Menda tudi Vatikanu niso popolnoma posvetiti svojemu poklicu, t. j. poučevanju. Toda velikemu pritisku vsega rašistovskega aparata se je včeraj on, Orlando vdal Obenem pa ie vladnim zastopnikom pripomnil« da sprejme fašistovsko Bonudbo, ako nima sod5alni demokrat on.. . ^r ...» t. . ►i Cesard, bivši pošfe minister, ničesar>TavzoČlh ,e bilo okoli 200 zastop- t je sestal izvršilni Sprejet je bil dnevni ravno po volji. Demokratska zveza' Včeraj se je vršilo napovedano zborovanje Demokratske zveze v Milanu. Predsedoval je bivši ministrski predsednik Bo-Ji - proti temu. Popoldne se odbor socijalne demokratske stranke, ki je odobril dosedanja pogajanja z vlado ter naročil on. Fera, naj jih nadaljuje. Kot pogoj stavijo liberalci in demokrati zahtevo, da prizna fašistovska vlada zasluge liberalcev in demokratov za državo, da se komunizem ni razširil v južni Italiji. Vlada bo to storila v posebnem poročilu. Fašisti bodo dalje pustili liberalcem in soc. demokratom popolnoma prosto roko glede izbire kandidatov; poleg tega zahtevajo soc. demokrati, da vlada podpre njihove samostojne paralelne liste. Bojevitost, ki so jo kazali soc. demokrati proti fašistom takoj po odstopu ministra Di Cesard, je torej ponehala. On, Orlando, Fera in De Nava bodo kandidirali na vladni listi; njim bo bržkone sledil tudi on. De Nicola, ki prispe tekom današnjega dne iz Napolija v Rim. Vsebina sporazuma ni še popolnoma znana. Gotovo pa je že danes, da pomeni sporazum velik preokret volilne borbe. Dejstvo, da so fašisti s tako vnemo in pritiskom delali za sporazum, je pač zelo značilna. Bahatim govorom Mussolinija so morali slediti ponižni pokloni ljudem, ki si je iz niih Mussolini ob vsaki priliki norce bril, sicer bi bil fašizem v južni Italiji doživel popoln poraz. Mussolini |e moral pošiljati svoje prefekte na dom mož, ki jih je fašizem prej blatil. «Mondo* pravi, da je vlada s tem prosjačenjem veliko zgubila na ugledu. Fašizem je moral prezentirati orožje f>red liberalci in demokrati, ako že nc po-ožiti ga. Seveda tudi gg. Orlando, Fera ild. ne igrajo ravno značajne vloge, zaključuje list. «La Voce Repubblicana* trdi, da je sam kralj vplival na on. Orlando potom gen. Cittadinija, naj vendar pomaga fašistom. Ako bodo vsi zadovoljni s sporazumom, onih 6000 faiistovskih kandidatov, ki čaka ovo ne bo. Vsaj jmanj 6000 takih gojijo pobožno željo, da bi smeli kdaj ploskati Mussoliniju v parlamentu. Mnogo mest na f asi sto veki listi bodo sedaj po sporazumu zavzemali liberalci in soc. demokrati. «Tribuna* poroča, da bo kandidiralo 250 fašistov, 40 .bojevnikov (med njimi zastopniki invalidov) ter kakih 80 liberalcev, demokratov in agraree v. Za kandidate vladne liste se ne bodo smeli oddati prefe-renčni glasovi, ker bi fašisti smatrali tako postopanje za kršenje discipline. Prefe-renčni glas se bo smel dati samo Mussoliniju. Nitti ne bo kaadidiral. Pred par dnevi se je razširil glas, da bo Nitti kandidiral. Vest je bila preuranjena. Nitti je namreč ponovno izjavil svojim prijateljem, da se ne udeleži volitev. Fašizem in katolicizem ter don Sturzo Kakor znano, vlada v popolarski stranki že dolgo časa, jpkoro od ustanovitve, razdor mea desnico in levico, ki vč&sih za neka; časa poleže, a se nato spet poostri. Don Sturzo stoji lepo v sredi in skuša vzdržati ravnotežje. Na desnici so večinoma spoštljivi člani boljših družin, po večini konservativci, na levici pa bolj revo-lucijouarni duhovi, — recimo — krščanski komunisti s poslancem Migliolijem. Um-ljivo je, da desnica simpatizira kolikor toliko s fašizmom, medtem ko je levica odločno proti fašizmu. To nesoglasje je stopilo spet na dan sedaj ob volitvah. Desnica noče stroge opozicije proti fašistovski listi, levica pa je nasprotnega naziranja. Te dni je on. Meda, pristaš desnice, poslal vodstvu stranke pismo, v katerem zahteva, naj se volilni boj popolarov ne vrši v j znamenju stroge opozicije, sicer on ne bo kandidiral. na poslanske stolce, gojo «Avanti» pravi, da je naj fašistov, ki red, naj bi se čimprej vršil ustanovni-občni zbor stranke, ki naj postavi v kolikor mogoče več okrožjih lastne liste z znamenjem zvezde s petimi žari. RofiHMii sporazuma z Italijo BEOGRAD, 10. Snoči so bile končane vse priprav® za diskusijo o ratifikaciji sporazuma z Italijo v parlamentu. Opozicija je predložila narodni skupščini ločeno mnenje, v katerem predlaga, da se ratifikacija rimskega sporazuma odkloni iz sledečih razlogov: 1. opozicija je za sporazum z Italijo, toda le za dober sporazum, 2. ni mogoče odobriti sporazuma, ki jc sklenjen v času, ki je najneugodnejši, za Italijo pa najugodnejša.. 3; sporazum je sklenjen sploh v škodo Jugoslavijo, 4, ne odobrava se revizija rapallske pogodbe v škodo Jugoslavije in enostranski nasilni čin jugoslovenske in italijanske vlade proti svobodni in od Društva narodov priznani neodvisni državi, 5. ta sporazum je kapitulacija pred vsemi tezami Italije v jugoslovensko nacijonaJno škodo in v korist italijanskega zavojevanja na Balkanu, 6, sporazum se je sklenil brez strokovnjakov, je v političnem oziru slab, še slabši pa v nacijonalnem, da ne govorimo o kulturnih, etnografskih, gospodarsko-so-c^jalnih in prometnih otzirih, 7. z Italijo se ne more sklepati nikak sporazum, dokler postopa tako s svojimi jugoslovenskimi narodnimi manjšinami v današnji severni Italiji, 8. opozicija naostrejše protestira proti nasilnemu glasovanju v odboru za le konvencije. Vlada je imela 10, a opozicija tudi 10 glasov, a je vlada pritegnila nekega namestnika za dr. Krafta z druge liste. Ako dr. Kraft nI prišel, bi mogel priti z njegove liste dr. Maser, nikakor pa ne namestnik s tuje liste. BEOGRAD, 11. Vladna večina je poslala predsedniku narodne skupščine svoje poročilo o sporazumu z Italijo. V njem se ugotavlja, da je vladna večina v odboru sprejela sporazum zli proti 10 glasovom. Trdi se, da je sporazum dober ter v interesu prijateljskih in sosedskih odnosa je v z Italijo, cla se je storilo najboljše, kar se je moglo, da je sporazum evropskega pomena in se zato predlaga narodni skupščini, da »prejme zakonski projekt o konvencijah in anekse. Razprava o italijansko - jugoslovenskero sporazumu odložena BEOGRAD, 11. Radi nenadnega neraz-položenja ministra za zunanje zadeve Nin-čiča je bila razprava o italijansko-jugo-slovenskem sporazumu v skupščini odložena, a bo vpisana na dnevni red še tega tedna. Mehiknnski vstaši poraženi MEHIKO, 11. Poroča se, da so zvezne Čete po dvanajsturnem ljutem boju premagale vstaše. Izgube so bile na obeh straneh težke; zvezne čete ao imele 300 mrtvih. Don Sturzo mu je indirektna odgovoril z izjavami, ki jih je podal listu «Stampa»: «Ko so nekateri bivši popolari pomagali pri ustanovitvi popolarske stranke, so vedeli, da ustanavljajo stranko, ki bo slonela na podlagi kršćanske svobod« in enakosti pred zakonom. Vse to so opustili radi gole taktike; to pomeni spreobrnitev k kon-servatizmu proti demokraciji ter k diktaturi; to je nov tip klerikalizma. Treba je še pogledati, aH je ta klerikalizem sploh v skladu z verskimi načeli, jaz mislim, da ne. Bistvo teorij, ki al jih je fašizem izposodil od nacijonatizma ali ki odsevajo iz postopanja fašistovske stranke, je v korenini pogansko in v popolnem nasprotstvu s katolicizmom. Gre za oboževanje države in nacije. Poleg tega fašizem vzpodbuja in (hvali nemoralna dela, kakor umor v narodne svrhe. Vzpodbujanje k nasilju ni sa- Prrtesint! UrzoMs Zanelfg BEOGRAD, 11. Vsebina Zaaelline brzojavke je sledeča: cZ rapallsko pogodbo je bila priznana svobodna država Reka. Oba pogodnika sta se zavezala spoštovati njeno neodvisnost Država Reka torej obstoji de jure in de facto posebno po registriranju rapallske pogodbe pri Društvu narodov kot neodvisna država ter obstoječe mednarodno pravo ne dovoljuje uničenja te države z enostavnim sporazumom med sosednimi državami. Reška država ima dvojno sredstvo za srvoj obstanek in vsestransko neodvisno Življenje in za sijajen napredek, ako bi ji sosedne drŽave zajamčile nevtralnost v lastnem interesu. Zato reška vlada kot prvi zakoniti predstavnik reškega prebivalstva, sklicujoč se' na lOOietno zgodovinsko pravo in neodvisnost Reke kot bivšega corpus sepa-ratum ogrske krone, na čl. 52 trianonske pogodbe ter na čl. 4 rapallske pogodbe, odločno protestira proti tlačenju obsto- gosfavSjo utrditi, kar da bo v interesih obeh držav. Regent Ilortv je odgovoril, da bo po svojih močeh deloval za ebližatije med tema, dr&avama. _ PretflMl Izvedencev za ozdravitev nemške valute Načrt za ustanovitev emisijske banke za zlate marke izdelan s sodelovanjem Nem* čije BERLIN, 11. Prvi odbor izvedencev, kateremu predseduje general Dawes, je objavil sledeče poročilo: «Prvi odbor izvcdencev je izdelal načrt za ustanovitev nove nemške banke za emisijo bankovcev v zlatu, ki bo prevzela v izmenjavo bankovce državne in rentne banke. Ta načrt je bil v svojih glavnih potezah predložen predsedniku državno banke drju. Schachtu, ki je pri tem dobil vtis — in pri tem se strinja tudi z mnenjem izvedencev —, da bo ta načrt v slučaju njegove izvršitve tvoril velik korak naprej proti končni ustalitvi nemške valute in da bi znatno pripomogel k dosegi ravnovesja v državnem proračunu Nemčije. Odbor izvedencev bo priporoči! repara-cijski komisiji takojšnjo izvršitev te«»a načrta. Dr. Schacht je izjavil odboru, da deLa na načrtu za ustanovitev nove nemške emisijske banke na način, da se bosta prav lahko oba načrta zlila v skupno enoto. Dr. Schacht se bo zopet sestal z izvedenci V Parizu 18. t. m,». Pred novim sestankom v Parizu Poluradna nota pripominja k temu proglasu, da se lahko smatra delo izvedencev za končano, v kolikor se to tiče nemške valute. Nota dostavlja pri tem, da dokazuje proglas izvedencev, da je sodelovanje nemških krogov ž njimi dovedlo do zadovoljivih uspehov. Odbor jc prišel pri tem do prepričanja, da zahteva sedanji položaj nemške valute in gospodarstva takojšnjo pomoč. To stališče bodo izvedenci zastopali tudi pred repftracijsko komisijo. Novt ♦estanek, ki je določen za 18. t. m. v Parizu, dokazuje, da se izvedenci zavedajo važnosti svoje naloge. Te dni je vladalo v vladnih in finančnih krogih veliko razburjenje radi razlike, ki obstoja med tečaji marke v notranjosti in v inozemstvu. Od dneva emisije rentne marke, t. j. od 15. novembra 1923., se j'o nova marka vzdržala na zunanjih tržiščih, posebno v New-Yorku in v Londonu, na isti višini. Zadnje dni pa je rentna marka znatno padla, in to posebno v Londonu, New-Yorku in v Ziirichu. Spomin na katastrofo papirnate marke povzroča v me-rodajnih krogih najtežje skrbi za najbližjo bodočnost. Vlada in državna banka sta mnenja, da gre tu za manipulacijo prizadetih na škodo nemške valute ter se sklicujejo pri tem na izredno veliko povpraševanje po tujih valutah v zadnjih dneh na nemških borzah. Državna banka je omejila razdelitev ogromnih množin tujih valut, ki so jih trgovci zahtevali, na 3 od sto; to sredstvo sicer ščiti rezerve državne banke, na drugi strani pa povspešuje povratek k takozvani črni borzi, t. j. k tajni trgovini s tujimi valutami. Fr&nccski delegat na rimskem sestanku PARIZ, 11. Viceadmiral Jehanno, poveljnik atlantskega brodovja, je odpoioval danes iz Lorienta v Rim, kjer bo zastopal Francijo v nadzorovalni komisiji Društva narodov, katera bo raztegnila washing-tonski dogovoo* tudi na države, ki niso sodelovale pri sklepanju tega dogovora. Na svoji poti skozi Pariz bo Jehanno dobil točna navodila od ministrstva za morna- rico. Za ruskega zastopnika »a tej konferenci je bil doiočen admiral Behrens. Poraz Cociitigea v parlamentu Predlog za zvišanje davkov zavrnjen PARIZ, 11, <:New-York Herald* poroča iz Washingtona, da se vladi ni posrečilo spraviti pod streho v parlamentu načrt za zvišanje davkov, ki ga je izdelal tajnik državnega zaklada. Kijub temu, da je načrt zagovarjal tudi predsednik Cooiidgc, je manjkalo 7 glasov za potrebno dvetretjin-sko večino. Demokrati so se pokazali koti odkriti sovražniki tega načrta. Za načrt je bilo oddanih 247 glasov proti 133. Juyas!ovensko-!ttlgankI drsovorj ratificirani v Sofiji DUNAJ, 11, Bolgarsko sobranje je ratU ficiralo konvencije, ki so bile sklenjene novembra p. 1. z Jugoslavijo, ter jc gtaso* valo za zaupnico ministrskemu predsedniku Cankovu proti glasovom agrarcev in komunistov. O priliki glasovanja o dogo- ječe reške države. V imenu pravice, pra-tvoru z Jugoslavijo je zunanji minister Kal« vičnosti in človečanstva visoke skupščine in velikodušnega naroda kraljevine Šrbov, Hrvatov in Slovencev poživljam, da se neodvisnost svobodne reške države spoštuje. Za reško vlado Zanefla>. Ta brzojavka je bila poslana vsem poslanskim klubom v Beogradu ter vladi in se bo prečitala danes na seji narodne skupščine. Poslana je bila tudi opoziciji rimskega parlamenta. Doznava se, da bo opozicija to brzojavko izkoristila v debati o ratifikaciji sporazuma z Italijo. NOVI JUGOSL. POSLANIK V BUDIMPEŠTI izročil svoje poverila« listine. BUDIMPEŠTA, 11. Jugoslovanski poslanik Popovič je predložil svoja poverilna puma regentu Hortyju. Pri tej priliki je Popovič Izrazil svoja Čustva simpatije napram Ogrski ter rekel, da s* morajo odnašaj! med Ogrsko ia Ju- fov poročal o zunanjem položaju Bolgarske ter je izjavil, da so se odnošaji napram Romuniji zboljšali, da so odnošaji napram Turčiji dobri in da želi Bolgarska žive U v prijateljskem sosedstvu z Grčijo in Jugos slavijo. _ Spominska plošča na rešitev srbske vojake BRINDISI, 10. Danes je bila odkrita ob na v« sočnosti jugoslovenskega generalnega konzul« Milana Jahmenlća spominska plošča na. rešitev srbske vojske pri umiku Iz Albanije. Bakhvin predsednik konservativne stranke LONDON, 11. Baldwin je bil spet so« glasno izvoljen za predsednika konserva* tivne stranke, Poincarć sprejel novega nemškega poslanika* PARIZ, 11. Danes ob 15. je Poincarć sprejel novega nemškega poslanika v Parizu Von Hoetscha, kateri mu je izročil poverilna. pisma. DNEVNE VESTI Priprave za volitve Naši ljudie zasledujejo s skrbjo, nasprotniki ■ umljiva škodoželjnostjo, kako se nekam obotavljamo s skupnim nastopom za bližajoče se volitve v poslansko zbornico. Poročilu o incidentu na goriškem sestanku 7. L m., v »Edinosti* od sledečega dne, pod istim naslovom, smo dodali izraz svojega prepričanja, da ostanejo voditelji našega ljudstva zvesti že začrtanim smernicam za skupni nastop,in svoje pričakovanje, da sporočijo svoje sklepe goriškemu društvu pismenim potom, ZaTes so se na skupni seji osrednjega odbora in avtonomnih pokrajinskih odborov, ki se je vršila še istega 8, t. m., sprejeli sklepi v tem zmislu, četudi e« je v resolucija, objavljeni v »Edinosti» ctl 10. t. m., moralo z obžalovanjem konstatirati, da goriško društvo ni našlo prave besede glede gnanega incidenta, niti takoj niti v svojem pismu, ki ga je poslalo še istega dne, V tem pismu se je incident označal kot zgolj osebna stvar obeh neposredno udeleženih gospodov in se je odbor našega društva vabil na nov sestanek v Gorico za nedeljo popoldne. Na to pismo se je od strani našega društva odgovorilo v ostalem z izrecnim pozivom na omenjeno resolucijo, a v glavnem z določenimi predlogi glede načelnih in tehničnih podlag skupine akcije ; kar se pa tiče sestanka, se je povabilo goriško društvo na sestanek v Trst, prav tako za nedeljo popoldne, ker je naše društvo že imelo sklican sestanek vseh svojih članov iz tržaške pokrajine na isti dan dopoldne m bi njegovi zastopniki zato ne mogli odpotovati pravočasno v Gorico. Odgovor našega društva je bil odposlan pravočasno priporočeno in ekspresno, Zdi se, da ga gor, društvo ni za časa prejelo ali pa, da so hoteli počakati izid zbo-r o vani a svodih zaupnikov, ki je bilo sklicano po njihovem lastnem poročilu za včeraj v Gorico, Zares ima, kakor se nam poroča v zadnjem hipu, glasom sinoči dospelega obvestila priti danes popoldne zastopnik goriškega društva k uglednemu odborniku našega Polit, društva na odločilni pcgovoT o skopni akciji Želimo in z gotovostjo pričakujemo, da se potrebni in nujni sporazum doseže. 15. febrairja! 15- februarja potečeta dva razna roka, ki naj fn nihče ne zamudi. Do 15, februarja ce morajo naz na ti ti poštnim uradom terjatve pri bivši avstrijski poštni hranilnici (viožne knjižice in tekoči računi) v s vrh o izmenjave v Ure. Po 15, februerja ne bodo sprejemali poštni uradi naznanitev v nobenem slučaje in boda zamudniki izgubili vsako pravico do izmenjave kron, ki so jih imeli v a vsi niski poštni hranilnici Isti dan poteče tudi rok za vpogled v imenike volilcev, ki so izloženi v občinskih uradih, volilni upravičenci naj se torej pravočasno prepričajo, ali so vpisani, in ako niso, naj vložijo do 15, L. m* reklamacijo, Zavedajte se svojih pravic in poskrbite pravočasno, da jih ne izgubite! Pokojnine liucSsKašGlsKm uCItcIJeo «Gazzetta ufficiale;: od 8. februarja 1924, je objavila kr. odlok od 2. decembra 1923. o *po~ enoslavljenju šolskih učiteljeva, Cl, 1, tega odiok* določa, da se bo vršila likvidacija pokojnin v smislu kr. odloka od 12, maja 1923., št, 1117 na podlagi: a) vpisa učitelja v letne sezname prispevkov za pokojninski sklad Ijud^ skošolskih učiteljev; b) na podlagi potrdUa državne šolske uprave (pri učileiiih. ki so v službi avtonomnih občin, na podlagi potrdila županstva, ki pa mora biti overovljeno od £ori imenovane državne šolske uprave). Na tem potrdilu mora biti označeno, koliko let, mesecev in dni je bil prizadeti učitelj v službi; c) na podlagi sklepa o upokojitvi, o katerem naj bo za učinke čl- 3, gori omenjenega kr. odloka označeno, zakaj se je odredila upokojitev. Pokojnine se bodo likvidirale na podlagi plač, od katerih so se plačevali prispevki, pri čemer sc bodo upoštevale glede tistih plač, ki so določene z zakonoma od i!, aprila 1904,, št 407., določbe Za izvajanje tabele A), ki je priložena h goriomenjenemu kr, odloku. — Cl. 2. določa: Učitelji, katerim je bila pokojnina likvidirana po določbah prejšnjega člena in ki imajo utemeljen razlog misliti, da se je zgodila pri računanju službenih let in upoštevanju plač v s vrh o likvidacije kaka pomota, bodo lahko zahtevali na podlagi tehtnih listin upravnim potom revizijo likvidacije. Pri tem jim ostane njhova pravica do priziva na državno računovodstvo, ki jo predvideva čl, 35, zbranega besedila zakonov o pokojninskem skladu. — čl. 3. pravi: Učiteljem, ki so bili upokojeni po 40 letih službe, se bo plačeval do izvršene likvidacije pokojnine vsak mesec predujem v znesku ene tretjrne plače, ki so jo uživali ob Času upokojitve, pri tistih pa, ki so dovršili 45 let službe, polovica pJače. Učiteljem, ki čakajo na upokojitev, se bo izplačevala tudi dragkrjiska doklada v znesku 180 lir na mesec. Plačevanje predujmov in dra-gmiskih doklad odredi kr. šolski skrbnik. Ta odlok je stopil v veljavo na dan svoje o^ave v "Gazzetta ufticiale* (8. februarja 1924.). _ Druiftvano vesti M. D, P, - Sv, Jakob. (Mandolinistična skupina) ima dane« zvečer ob 20. redne vaje. Ker se bliža nastopi, se vnovič opozarjajo vsi člani na točnost in se obenem javlja, da bo vodstvo skupine črtalo vse one, ki bi manjkali — Nač. šentjakobska čitalnica javlja, da bo imela njena plesna Šola plesne vaje pod vodstvom obče priljubljenega prof. Pertota redno vsak četrtek (začetek ob 20.) in vsako nedeljo (začetek ob 10. predp.) v dvorani DKD pri Sv. Jakobu (Canrpo S. Giacomo št. 5). Kdor se hoče naučiti starih in novih plesov ima lepo priliko. M. D. P. - Sv- Jakcb. Danes ob 20, uri izredna odborova seja. Navzočnost vseh potrebna. Točnost! — Predsednik, Iz irlaSkeii živlienia S sekiro mu je hotel izbiti ljubezen U glav«. Pomoričak Bruno Buda, star 25 let, stanujoč v uJ. Galileo G&lilei it, 1, ie bil do ušes zaljubljen v neko deklico, s katero se j« tudi zaročil, čeprav so bili njegovi starii temu nasprotni Razmerje med mladeničem in starši t bilo vsled tega v zadnjem hipu zelo napeto predsinočnjim je izbruhnil med njimi oster f>repir. Starši so hoteli, da si njim sin izbije punco iz glave, o čemer pa ni hotel mladenič nič slišati. Tedaj je oče Anton, razpaljen, ker Janežič, ki so ga klici na pomot privabili na pozorišče prepira. Jel je miriti prepirajoče, toda brezuspešno; razjarjeni oče je Še enkrat ipahnil sina s sekiro po glavi. Sele po ljuti borbi se je Janežiču posrečilo a pomočjo drugih ljudi napraviti konec prepiru. Ker je bil Bruno Buda precej hudo ranjen na čelu in je imel vrh utega ie presekan nos, so ga spremili na rešilno postajo, kjer je dobil potrebno pomoč. Mladenič bo sicer nosil dva tedna obvezano glavo, tolaži ga pa zavest, da je za svojo izvoljenko prelivaj lastno srčno kri. Tudi Janežič je dobil za svoje pomirjevalno posredovanje lahek udarec s sekiro po glavi. Okreval bo v 3 dneh. Slabo umerjena brca. Preteklo nedeljo popoldne se je na športnem polju na Vrdeli vršila nogometna tekma med tržaškimi in koprskimi igralci Tekom borbe, ki je bila zelo živahna, je tržaški igralec mesto žoge brcnil z vso silo v glavo koprskega igralca Marijana Steffč, starega 19 let. Nesrečni igralec je dobil prvo pomoč od zdravnika «Zelenega križa», ki je bil poklican na lice mesta; nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Obupen čin uboge deklice. Na tragičen način je skušala napraviti konec svojemu življenju 19-Ietna delavka Ana Zocco, stanujoča v ulici Piccola Fcmace Št. 5. Nesrečne družinske razmere in huda bolezen, vsled katere je skoro popolnoma izgubila vid, so spravile deklico v obup. Včeraj popoldne je sklenila napraviti konec svojemu duševnemu in telesnemu trpljenju. V hipu, ko je bila sama v svoji spalnici, j je skočila skozi okno drugega nadstropja na I ulico. Pri strašnem skoku je dobila težke notranje poškodbe. Na lice mesta poklicani zdravnik režilne postaje ji je podal prvo pomoč, nato so nesrečno deklico prepeljali v mestno bolnišnico. Njeno stanje je precej nevarno. PRODAJALKA z večletno prakso, izurjena v mešani stroki, želi mesta za takoj ali pozneje, aa deželi ali ▼ mestu. Cenjene ponudbe pod «Marljiva* na upravniitvo. 154 BANČNI uradnik iiče primernega mesta tu ali v Jugoslaviji Gre tudi k privatnemu podjetju. Naslov pri upravništvu. 159 TROPINOVEC, domač, prodaja Anton Della Schiava, Sveto pri Komnu. 68 SKLADIŠČE m dvoriščem in stanovanjem se takoj odda t via Tesa 33. (Novo pogrebno podjetje) Trst, Corao V. E. HL, 47. 166 Vesti z CoHikeda Japonski večer v Gorici, čudo ali kaj?! Se je morda vsled zadnjega potresa na Japonskem svet tako zasukal, da smo mesto na iugovzhod-nem delu Evrope na Japonskem? Ne, nič podobnega se ni zgodilo; japonsko noč bodo imeli priliko videti v Gorici oni, ki se udeleže plesnega venčka pevskega zbora »Pevskega in glasb, društva-n, ki se vrši nepreklicno v soboto, 16. t. m. ob 20.30 v Trg, domu v Gorici. Opozarjamo, da je odbor dovolil vstop tudi dostojno oblečenim maskam. Ker imamo še nekaj vabil, prosimo, da se oglase oni, ki smo jih morda — nehote— prezrli, pri g, Lukežiču v Nar, tiskarni. DAROVI V Boljuncu se je nabralo ob priliki zabavnega večera L 21,65, od prejšnjega L 25; skupaj L 46.65. Srčna hvala! RibISka zadruga i. l i o. z. t Sv. Krilu pri Trt. tu vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. februarja 1924 v Sv. Križu pri Trstu ob 13. url v gostilni Košuta na trgu a sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Volitev vodstva. 6. Slučajnosti. (150) NAČELNIŠTVO. ZAHVALA Globoko ginjem po izrednih dokazih prijateljstva in sočutja ob priliki nenadomestljive izgube naše ljubljene izražamo svojo največjo hvaležnost vsem blagim osebam, ki so bodisi s podarjenimi cvetlicami, s spremstvom k večnemu počitku, ali na kateri koli način izkazaK zadnjo čast blagi pokojnici. 152 Dražba CUREK, Borzni poročila. Valuta na tržaikvn trga. ogrske krone * avstrijske krone • .0J5520 Q.032f> češkoslovaške km*....... Tom odgovarja sir*©-•iitvo U t j Lik o kolikor mu sako« veleva. Hočete prihraniti ?! ? Hočete lep dar ? i ? Hočete dober liker ? ! ? Kupite odlikovano Jajčno Crema Maršala S. Crlsmandcli Potrosili bodete malo, dobili bodete v dar lepo stensko uro in imeli bodete izboren liker. 4 UPRAVA župne cerkve v Klancu pri Kozmi« razpisuje službo cerkvenega or£a nis 1'i. Oglasiti se ye s spričevali zmožnosti pri omenjeni upravi do nedelje. 171 2000 lir proti dobrim obrestim za obdelovanje lastnega zemljišča išče Ana Gladulich, \alle di KozzoJ 686, hiša Gherdola Karla. 168 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O □ C □ □"d knnf zlatic, lisic* dihurjev, vid«"« jazbece v« ma?^ vaveric, kriov, đlv|ih In doma&th zajca«. PreSno prožsfe feože, vprašajte me zb cent. D. Wi*SDSPACH Trs% Via Cesar« ttaiMsHšt. 13 II. naeSst,, vrata 16 " Sprejemajo se pešiljatve po posti □ □□□□oaoaoaaaoo □□□ oa d a □ □ □□□□□□□□□□□□□oanoanaD Ustanovljena leta 10&5. DelnISka glavnica Lit. 15.G0G.Q0G«— popolnoma vp*a?ann. Glavni sadež: Trst, Via S. Klcold 9 {isstna ^alafa). Podružnic;: ABS&ZIA, ZAK&. Olajšuje vsako trgovsko o^eracijc* Jugoslavijo in z deželami Dale subvencSje n® blag©, efekta in Otvarfa i nakup blaga. — Inkas2 a?aki«v !» re^una«; Inldmadlc. — Kupuf« valuta. JamitNna pisma 1» dru^e operacija po naiugadneirJH pagolih. v Ufah na hraallM kn|IIica In ili« ebrasiseja po 4*/, letno netto, a vloge na fiakocl ra'un po 4V/. I vozano vloge proti odpovedi obrostje najbolja po dogovora Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obiestuja najbolje pa U vrču je nakazila v l.rah In dinarjih za Jugoslavijo ~P □ O P o O DO POODDODODO D □ D □ O O □ P □ □□□□□ D D □ □ D □ D P O DO i"3! □ □ □ □ 1° !o □ a I • i j o j 1° !□! n j D I O Fl loj D S 15-LETNO pridno dcklico išče gostilna Via S, Lajaarg 7,_169 SPALNE SOBE od L 800 naprej, omare, postelje 1 Vi, omare « 4 predali, nočne omarice, umivalniki, stolice«, vzmeti, žimnice. Ugodne cene, Via Arcata 1. 170 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto GaHiiia 2, (nasproti hotela Man-cenisio). Telefon 31-27. Govori ae slovensko. 13 bmd njegove besede nič Izdale, segel po drugem sredstvu, da bi ozdravil sina trmaste lju-bezoi; pograbil je sekiro ter mahnil s njo »e- pokoraega sina pot glavi. V Istem hipu je pli v kubinio, kkr ac ie vršil prepir, klepar An lanfl ton KKONE, 9;ebro, zlato 1» platin kupuje Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazziai 46. 25 ZLATO, srebro, briljante, plača po natviSjlh cenah, Pertot, Via S. Francesco 15, H. 26 25-LETEN uradnik, zmožen knjigovodstva, strojepisja in geometričnega risanja, govori ki piie slovensko, italijansko m nemiko, iiče primerne službe aa deželi Cenjene ponudbe ' pod fcifro «Sposoben* na upravniitvo. 144 H2&A, aa novo dortdana, pri tlačna, * vsemi pri-tikhnami, v lepi legi. oddaljena 20 anaut od Gorice, ae proda. Zraven jt obširen vinograd in vrt. Naslov pri upravniitvo. 153 POPUSTI Paul Bourget: JEČA (U Cedim) Poslovenil F* P« (80) Tašča je gledala to rokovanje, ne da bi kazal njen obraz spričo te iako očitne frivoLnosti niti najmanjšega znaka kake nepotrpežljivosti. Zbirala je vse moči svojega duha, da bi našla prav tiste besede, ki ph je bilo treba reči, in ne drugih. Nato je začela. — «Morate mi priznati, moja draga Sabina, da se nisem itikdar mešala v vaše družinske zadeve. Morda sem prej misKla in celo želela, da bi morala žena mojega sina skrbeti, da bi bilo njegovo Uvijene nany posvetno, bolj mirno in bo$ prikladno njegovemu veselju do učenja, ki ga ie kazal v svoji rani mladosti. Nisem se smatrala za opravičeno, da bi vama vsiljevala svoj«' nazivanje, ne vam ne njemu. Oba pripadata dobi, M ni mola. Stari ljudje morajo nitznati, da mladi vfc&io ® &"tijo drugače. Z leti se vse ia p i« ■liliji» Vse? Ne. Dolžnost ae n. pr. ne rspreminja, a prva dolžnost vsake poročene žene, naj ina družbo rada ali ne, naj rada kodi »a l>prehode ali ne, naj rada koac v eneetu ali •«. pm njena dolž- nost je ta, da ne daje ljudem prilike, da si z j njo brusijo svoje jezike.* — «Sedaj postaja stvar bolj jasna,a ;e odvrnila Sabina. Ni sc več smejala in cigareto -je vrgla v ogenj. Torej vi mislite, da dajem drugim porini a. da govorijo o meoi?» — «Da,» je odgovorila tašča. — «Ah!» je odvrnila1 Sablcu. «In s ko u i? Jaz namreč ne bom toliko žvečala besed kakor vi. Zakaj ako kdo pravi o Icaki ženi. da daje povoda drugim ljudvm, da o njej govariio, hoč« i reči s tem, da ima ljubavnika,» J — <*Ne ravno v polnem pomenu besede, pač pa da ima nekatere nevarne intimnosti, ki bi se jih morala raje izogibati.« — «Jaz vam ponavljam svoje vpra&un;e, j mama. Koga mislile?« — Gospoda Jurija Saintenois,» je rekla ta-Ma in pri tem nepremično gledala svoji snahi ' I v obrau. j | Ta poslednja pa ni ne pobledcla ne zardela, j temveč se je začela zopet smejati, toda bolj ■ na £las in na način, ki je bil obenem drzen in t izzivalen. ( — «Gospoda Jurija SarnJenois?« je ponovila ! nato s p eni c a vira glasom, -No pa dobro f Da ! ta gospod je moj prijatelj. Obenem je tudi 1 prijatelj mojega moža. Vi pač ne spadate med ! tiste ljudi, ki ne dopuščajo poročenim ženam, da bi imele svoje prijatelje. Saj imate_sami Že i leta in leta profesorja Vernata kot intimnega prijatelja. Denimo, da bi prišel kdo k i vam rekel: «Veste, . o »em prijateljstvu s" mnogo govori.-.; Ali bi vi v tem sluc- t ; e' i-niii svoju zveze 2 njim? Ne, kaj ne tiu nt ) \i bi gotovo rekli: *To je obrekovanje, a obrekovanje sc ne zavrača* iie razprav! ^ o niem, temveč se prezira. = Naj torej govorijo I ljudje kolikor LuČejo. Jaz bcjti prijat i-a -sp< da Jurija SfUencisa in tudi ostare . — *Jaz nimam v<*č va^ih let,- j< pr.i^c nila jjosna Vialis. -Toda zagotavljam če bi r>