133. številka. za petek O. novemb (t Trst«, ▼ Četrtek neler die 5. novembra 18H.) Tečaj XXI. „■di1vobt*1 likaj* P« trikrat aa todon v ioattk tedanjih ob lovklhf ćatvtklh ln aobotah. Zjutranje iadnnje i»-haja ob 6. vri zjutraj, večerao p« ob 7. ari »ećor. — Obojno isdanje atane: » JciIuiimm , f. I.—, izvra Avstrija f. 1.80 » tri mmiee. . » 3.— , , , 4.M) ■a pol leta , . . 6.— • • • ta te« lato . . , 12.— . ■ • 18.— Naračalno Je plačevat* aapra) u aaraib« hrti prilaže«« aaraiala« m sprav« M •ilra. Posaiaičpe itovilke so dobivajo t pro-dajalnieab tobaka v lrtšH po 9 it). izvan Trtra |>o 4 EDINOST Oglasi M ra£«no p« tarif« v patit«; aa naslove t doboliai trkaai so plainj« frostor, kolikor obsega navadnih vrsti«. 'oslana, osmrtnico in javno sah vale, do« mati oglasi itd.se rainnajo po pogodbi. ▼si dopisi naj •• poiiljajo nrednlitvn aliea Caserasa it. 18. Vaako pisno aiora biti frankovano, ker nefrankovatta m n« sprejamajo. Rokopisi so ne vraiajo. Naro&aino, reklamacije in ogla« spre* jmaa upravniitvo ulica Mulino pit" celo hit. 3, II. nadat. Naroćuino in oglas« jo plaferati loco Trst. oddrt« rekla«« «i)e s« prost« poHtnm«. Javni shod ptllt. društva .Edinost* dna I. novembra 1898. pri t v. Ivana. (Dalje) Zatem je tajnik društva .Edinost', gospod Makso C o t i č čital sporočilo g. dr. O n s t a v a Gregorina o lastnem in izročenem delokroga občin. Po dovršenem čitanja tega sporočila pa je prečital resolucijo: Javni shod III. okraja triaike okoliee dne 1. novembra 1896. smatra sedanje upravne rasmere v tržaški okolici nesnosnim! in škodljivimi, toliko tržaški okoliei, kolikor državnim interesom, in sato prosijo okoličani, sbrani na tem shoda, kakor avstrijski državljani, da blagovoli visoka c. kr. vlada odvzeti slavnemu mestnemn magistratu tržaškemu posle prenesenega ali izročenega delokroga gledi okolice in ustanoviti posebno o. kr. okrajno glavarstvo za isto. Resolucija se je vspreiela soglasno in ob splošnem navdušenju. Za besedo se je oglasil na to g. dr. Matej P r e t n e r : Na shodu na Prošeku se je vsprejela še druga resolucija. Dovolite mi, da tadi današnjemu shodu priporočim to drugo resolucijo. Vam vsem je znano postopanje mestne gospoile, ki gre za tem, da bi izpodkopali pravice našemu jezika. Vi vsi občutite sami, kako morate biti podložni tujim ljudem. Okolica ima krajev, ki so veči nego drugod manja mesta, vendar pa niste nikjer sami gospodarji. Povsod vam govore le italijanski, povsod vam kličejo : P ari6 itnliano ! Takim načinom nam kažejo vedno, kako ne spoštujejo naše narodnosti ! Po vseh šolah, tudi slovenskih, se izda-jejo le laška spričevala, katerih ne lazumejo ni otroci, ni stariši. In kako šele na magistratu?! Tam bi slabo opravili, ako bi hoteli govoriti slovenski. Kakor rečeno: povsodi se izpodkopuje spoštovanje do našega jezika in naše narodnosti. Le na jednem kraju smo bili varni do najnovejih časov pred to laško propagando — v cerkvi. V no veje m času se pa hoče ista polotiti tudi cerkve. Povsodi vidimo napadov na one duhovnike, kateri hote vršiti svojo dolžnost s tem, da tudi slovenskemu ljudstvu nudijo tolažbe vere v njega materinem jeziku Ti napadi ne prizanašajo niti škofu samemu. Slabi bi bili, ako se ne bi postavili po robu tej propagandi. Tako so tudi po okolici jeli v noveji čas nastavljati take župnike, ki so njim na uslugo. Vedno bolj se krči število starih častitljivih župnikov, ki so služili le cerkvi in verskim koristim. Nedavno smo čuli na neki sodni razpravi, kako je izjavil neki okoličanski župnik, da ne zna slovenski. (Klici: In ne sme znati.) Postavimo se v bran zoper napade na to, kar je nam najsveteje, da vsaj v tem pogledu odbijamo sovražuo valovje: v bran za vero naših očetov! — Ob burnih pojavih pristne nevolje med zborovalci na takih poskusih zlorabljenja cerkve za jednogtiansko-politiške namene je stavil govornik nastopno resolucijo: Zborovalci, zbrani na javnem shodu političnega društva .Edinost", protestujejo proti pogostemu napadanju katoliške cerkve in njenih duhovnov od strani mestnega zbora tržaškega in protestujejo posebno proti temu. da M se zlorabila cerkev za poitalijancevanje v Trstu in okolici. V razpravo o tej resoluciji je prvi posegnil g. prof. Man d i d. — Znano mi je — je rekel — da magistrat dela na to, da bi zadobil patro- nat nad vsemi cerkvami okoličanski mi. (Klici: To se ne sme zgoditi!) Gotov sem, sko vlada ugodi tej želji magistratovi, da je sedaj zadnji slovenski župnik tu pri sv. Ivanu! (Hrup in šumenje po dvorani.) Ako vlada ne ohrani svojega upliva in svoje moči, kjer jo še ima, dobi vsa okolica samih župnikov a ls Jarica. (Hrupni pojavi nevolje.) Zsto predlaga govornik k zgornji resoluciji še nastopni dodatek: •Vlada se posivlja, da ae izreči mestnemu magistratu patronata nad onimi cerkvami, kjer ga sedaj uživa ona sama." Temu predlogu je sledilo splošno odobravanje in os to se je soglasno vsprejel k gongi resoluciji še Man di de v dodatek. Na to se je oglasil za besedo gosp. Mihael Ka m u i č i Č: Slavni sborl Ravnokar sti se jednoglasno vsprejeli dve resoluciji. Jas bi imel posebno važno resolucijo, katero priporočam današnjemu zboru. Znano Vam je vsem, koliko potreb ima Slovenec, bivajoči v Trstu; a če je katera stvar važna in rečem: odločilne važnosti za naš napredek in obstanek, je gotovo šolsko vprašanje. Naši nasprotniki bi se morda že udali v čem, ali da bi nam dovolili slovenskih Sol, tega ne store, teh nam nočejo dovoliti, ker dobro vedo, kaj pomeni narodna šola za sleherni narod. Poglejte naše slovenske iole v okolici! Iste so nepopolne dvo- tri- in štirirazreduice, in to je vse. A še tu je prikrajšan pouk — po urinjeni laščini. Naši otroci, posebno v južni okolici, kar trumona hit6 v bližnje laške zavode, ker se tako malo nauče v naših slabo organizovanih šolah. Tako vidimo, da cel6 pri sv. Ivanu, kjer imamo zdaj 4-razrednico, otroci že iz tretjega razreda prestopsjo v laške šole v ulici Kandler in drugam. Koliko se jih pa upiše naravnost že v prve razrede laške šole, kaže dejstvo, da je šola v ulici Kandler kar prepolna slovenskih otrok, tako, da se še cel6 laški učitelji tožijo na tem, ker ne morejo dosezati pravih vspehov s tem mešanim elementom. A še drnga rana je na našem šolskem polju in sicer ta: da naši bolj inteligentni otroci, katere bi stariši radi poslali v latiuske ali realske šole, ne morejo doseči tega cilja, ker niso njih otroci pripravljeni za vstop v srednje šole. V Trsta je le laški in nemški gimnazij ali realka. Naši otroci bi radi vstopili vsaj na nemško srednjo šolo, ker slovenske nimamo, toda magistrat jih pripravlja za laški gimnazij. Kaj da pomeni laški gimnazij za naše sUvenske otroke, to lehko sprevidi vsakdo od Vas sam. Jasno je, da je tak otrok skoraj zgubljen za narod za vedno. Mi Slovenci v Trsta in njega okolici, katerih so pred par dnevi sešteli do devetdeset tisoč, nimamo torej niti slovenskega gimnazija, niti ene male slovenske šole v mestu Trstu. In kolikor vaših otrok odhaja na nemške srednje šole, od-stranjajo jih, ker ne poznajo z adostno nemščine. Kakor da bi ne bila že veliko breme ogromna šolnina g. ministra Gautscha v znesku 40 gld. Ta davek zadevlje hudo naše slovenske delavce v mestu in uaše slovenske kmete v okolici. — Tako se nas ovira v napredku. Ali vprašam vas, ali naj ostanemo nevedni za vedno, ali ostanemo res duševno podrejeni ? Obžalujem, da vlada dopušča take razmere. No, v noveji čas je menda tudi vlada sprevidela to krivieo. Potreba jo je prisilila, da nam je te dni ponudila malo mrvico — eno slovensko pripravnico v Trstu. Tudi v instituciji pripravnic je krivica, kajti naši otroci bodo morali zgnbljati po eno leto več nego drugi. Pa naj bi 2e bilo to za sedaj. Ali pripravnica ae je namestila v Rojanu, zbok česar ne more služiti vsem okoličanom. Pomislite le na miša slaba vremena po zimi, na kruto burjo in razne druge nevarnosti v zimskem Čssu, potom na daljavo is vzhodne okolice do Rojana in uverjen sem, da vsprejmeto nastopno resolucijo: „Slavna vlada naj blsgoisvoli premestiti novoustanovljeno pripravnico v sredino mesta ali pa ustanoviti še drugo pripravnico za vzhodni del mesta in njega okolico". (Zvršetek pride.) Narodnost Istre. (Zvrietek.) Porecite mi, za Boga, kaj to ni po tem, da bi se morali zgražati v svojih grobeh vsi velikani Italije, počenši z Dantejem pa do junakov preporoda italijanskega? 1 Niti Vi, gospod Centelli, ne polagate posebne važnosti na nemško infiltracijo. To je točka, katere danes ne moram razmotrivati; mislim pa, da pride dan, ko se bodo Italijani istrski grenko kesali, da so dajali tevtonstvu prednost, namesto da se sporazumejo sč Slovani, da so prav za prav sč s rojim slepim bojem proti stremljenju Slovanov odprli pot tevtonski infiltraciji. In sedaj mi dovolite, da zaključim z nadejo: nadejam se namreč, da zveza hiše Savojske se slovansko hiav, med italijan ! 'i t ;>rir.cem, ki ) je toli vzvišen po umu in srcu, in pa slovansko ! princeso, ki je t.ak6 lepa in takč dobra, katera i zveza je zbližAla duše dveh narodov in položila moBt med dva poluotoka, doprinese ne malo do ublaženja sovraštva med Italijani in Slovani Istre | ter bode povod sporazumljenju med njimi. In bad to želimo mi Slovani, kajti mi se ne bojujemo niti 1 zoper italijanski jezik, ni zoper italijansko kulturo, ! ki je nam toli draga, marveč za naša prava, za ' našo narodnost. In baš Italijani so tisti, ki so nas priučili temu. Blagoizvolite, spoštovani gosp. tovariš, vspre-j jeti zagotovilo najglobokejšega spoštovanja od hvaležnega Antona J a k i d - a Dostavek uredništva. Ne treba pov-; darjati še po9ebuo, da se ne strinjamo do zadnje j pičice z nazori, ki jih je položil urednik „Pensiera* ! v ta svoj člauek, Zlasti se nikakor ne moremo toliko ogrevati za visoko ceno italijanske kulture in za italijanske — junake, ki so baje ustvarili 1 zedinjeno Italijo. Latini imajo res sijajno zgodovino; nalatin-' ski kulturi se je res ogrevala nekdaj vsa Evropa — in ne le mi južni Slovani —, ali po uašem . skromnem menenju nas to ne more siliti, da bi i morali oboževati sedanjo Italijo in sedanje Italija-' ne; saj nam sam urednik „Pensiera" povdarja, . da mi morauiu računati s tem, kar ju dandanes in ne s tem, kar je bilo pred stoletji. In celo ti italijaiski junaki, ki so baje ustvarili sedanjo zjedinjeno Italijo 1 Poglejmo le v zgodovino zad-• njih desetletij, in na vsaki strani te zgodovine se lahko u velimo, da je italijansko orožje hitalo le od poraza do poraza tako dolgo, da je ra v Dani e'e, da zabrauijo evropskim ladijam uhort, kajti posl* Inie da hočejo prodreti silo, ako bi se pojavili novi izgredi. Vojna na Sudanu. Vse kaže na to, da ^o Angleži za s»daj o.-tavili vojevanje. To sledi popolnoma jasno i/, okolšeiie, da ne indijske čete, ki so pri Suakinn, vrnejo v svojo domovino že v polovici tega meneča. Toda vrhovni poveljnik Kičener-paša se ni odrekel načrtu za prisvojile? Sndr.na. Zahteva povišanja egipčanskega vojnoga proračuna za 1,600,000 frankov, da more povzdigniti število egipčanske vojske na 15.000 mož ter ž njo zgraditi železnico preko Dongole do Merania. Vojni proračun egipčanski je določen londonskim dogovorom na 26 milijonov, zatorej se bode povišanju upirala ta ali ona država. A tudi egipčansko ministentvo se protivi omenjeni zahtevi. — Osvojeno provincijo Dongola je razdelila egipčanska vlada v dva okrožja. Uprava je v vojaških rokah. Priprave Italije za vojno v Afriki. Iz najnovejših poročil posnemamo: Kljubu vsemu o-ficijoznemu oporekanju, potrjuje iz Neapelja došla vest, da se Italija pri pravi ji na nadaljevanje vojne proti Meneliku. Ta vest se glasi: V vojaških krogih, soeebno pa v kadru za Afriko, zagotavljajo, da je došlo poveljništvu kadra in parobrodni družbi povelje, da bodita pripravljena v kratkem odposlati osem baUljonćv v Afriko, Štirnajst dni po odhodu prvegfa oddelka vojakov mori biti vse pripravljen®, dil se idp6šlje še 60 000 tf 62. niti.; i .:i ortvi .-tu i i. <>i'i; Različne veatl. Volllcerti v mestu itf pi oltiJilk Iz volilnih list je razvidno, da je izpuščenih mnogo naših vo-lilcev. Poživljamo torej vse dotičnike, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predpisuje zakon za pridobitev volilnega prava, naj takoj store svojo dolžnost in naj reklamujejo svoje, vsakako n^jdragoceneje državljansko pravo. To pa store tem lože, ker jim ne treba druzega nego da se obrnejo do dotičnega odvetnika, kakor je razvidno iz notice, prijavljene na drugem mestu. Naši volilci naj se nikar ne udajajo fatalizmu, češ : saj je vaejedno 1 Ne, ampak pomislijo naj, da volitve lahko izpadejo take, da se bodo glasovi slovenskih poslancev, oziroma svetovalcev tehtali zlato vago in utegne to pot prvikrat nastati tako razmerje, da bodo naši zastopniki res mogli kaj doseči za svoje volilce! Po tem more razsoditi vsakdo naših volilcev, kako nujno potrebno je, da na letošnjih volitvah vsakdo stori svojo dolžnost. Za volitve. Slovenskim volilcem v mestu in okolici nazuanjamo, da se jim je radi reklamacij obrniti: za VI. in IV. okraj (Rojan, Greta, Barkovlje, Kontovelj, Prosek in sv. Križ) do odvetnika dra. Gustava Gregorina, Via Molin piccolo št. 3; za III. in V. okraj (Vrdela sv. Ivan, Škor-klja, Opčine, Bane, Trebče, Padriči, Gropada in Bazovica) do odvetnika dr. Mateja Protnerja, Corso, piazzetta S. Giacomo št.. 1; za I. in II. (Skedenj, sv. Mar. Magdalena zgornja in spodnja, Rocol, Kjadin, Lonjer Katinara) do odvetnika dra. Otoka r j a R y b a r a, Via S. Spiridione št. 3 ; za mesto pa po abecednem redu in sicer od A—G do od v. dr. Gustava Gregorina ; od H—P do odv. dr. Mateja Pretnerja in od R—Z do odv. dr. O tokar ja Ribara. Mestni svet trža&ki je imel, kakor že javljeno, predsinočnem svojo XXVIII. letošnjo javno sejo. Prisotnih je bilo 33 svetovalcev, predsedoval je župan dr. Pitteri. Po odobrtnju zapisnika XXVII. seje je priobčil župan, da je uložil svetovalec Gori u p pismeno izjavo, s katero ponavlja, da polaga svoj mandat kakor občinski svetovalec. Svetovalec dr. Morpurgo je interpeloval, zakaj se mestna delegacija ni ozirala na predlog zdravstvenega odseka ter je imenovala sekundarijem tujega zdravnika namesto kakega tržaškega. Župan je odgovoril, da imajo odseki le nasvetovalen glas, torej ni dovoljena pritožba proti delegaciji. Zateui je svetovalec D o 11 e n z interpeloval o zgradnji javnih pralnic v Bar ko vi j ah in Rojanu in kako je kaj s pokrivanjem potoka v Rojanu. Nadalje se je pritožil, da mestna delegacije še ni izvela nekaterih sklepov mestnega sveta, n. pr. sklep f o nvedenju plinove razsvetljave na cesti v Barkovlje. Zdravstveni referent je odgovoril, da stvar glede pralnic - proučuje odsek iu da ista kmalu dozori. Slednjič je interpeloval še svetovalec dr. Geiringer gledč podaljšanja vodovoda pri sv. Ivanu po načrtu nadzornika Tschebula in putem je pričela razprava o odstopu zemljišča erarju, da se zgradi justična palača. Ker ni bilo možno doseei potrebue večine dveh tretjin, je odložil župan ta predmet na prihodnjo sejo, vsprejemši zajedno predlog svetovalca Luzzatta, da naj se izjavi finančni odsek o tej stvari. Konečno je zbor odobril brez razprave obračun mestne uprave za leto 1895. ter prekoračenja nekaterih kreditov iu dovolil nekatere dodatne kredite. Ob 9. uri je župan zaključil sejo. Poveljnik c. kr. mornarice, baron Sterneck, se je odpeljal z Dunaja v Št. Jurij na Koroškem, kjer se poroči svojo nečakinjo, udovo baroneso Sterneckovo. Imenovanje. C. kr. više dež. sodišče v Trstu podelilo je izpraznjeno mesto jetničarja pri zaporih deželnega sodišča kancelistu okrožnega sodišča v Taboru, Karlu Čermaku. Beseda o naših bojih. Pišejo nam: Čudne reči se gode v Trstu. Klerikalni list devlje v en koš „Edinost* in „Piccolo", liberalci devljejo v en koš Slovence in klerikalci, Slovenci pa devljejo v en koš laške klerikalce in liberalce. Kdo ima prav: ali Slovenci, ali laški klerikalci, ali liberalci? Če vprašamo vsakega posebe po vzrokih, vsakdo nas uverja, da je pravica na njegovi strani. Na svetu je že tako, da osebi, o kateri mislimo, da nam je nasprotna, podtikamo slabe namene. Ne gledamo na nje temperament, niti na okolnosti, v katerih živi, niti na splošne razmere. Liberalci očitajo klerikalcem in Slovencem: temo, verige in palice, dasi je nepobitna istina, da je krščanstvo prineslo človeštvu — svobodo 1 Zlasti Slovenci so po mojem menenju prvi svobodnjaki,' ker zahtevajo takega Šolstva, ki bode ljudstvo res dovajalo do luči, do razumnosti 1 Mračnjaki in temnjaki so pa oni, ki jih vsemi mogočimi sredstvi ovirajo na poti do lttči, do svobode. Tudi laški klerikalci delajo veliko krivico, ker so prenagli in nepremišljeni v svoji sodbi o slovenskem časopisju, ker ne poznajo tega časopisja in ker nočejo pojmiti, da ima to časopisje veliko širšo nalogo, nego pa laško klerikalno. La-ikemu časopisju ne treba braniti laške narodnosti, ker ista uživa že vsa prava, slovensko časopisje pa mora braniti slovensko narodnost. Rarno zato, ker je moč časopisja velika, morali bi biti laški klerikalci previdni v svoji sodbi. Mesto da kar pavšalno vpijejo: na ogenj žnjimi 1 naj bi raje ljubeznijo zbirali okolo sebe vse, kar je pripravljeno, da pobija brezverstvo in nemoralnost. Tudi mi Slovenci grešimo, ker smo preobčutljivi, ker le preradi tožimo in tarnamo, mesto da bi bili pogumni in srčni. Ali naj zapustimo pot pravice in ljubezni, ker nas laški klerikalci krivo Sodijo ? 1 Tudi mi se moramo prepričati o namenih drugih ljudij, preduo sodimo. Vzuajajmo pogumno na strani pravice do ljubezni: pa pogumno do zmage za rod, dom in cesarja! (Mi smo že dovoljno podprli svojo sodbo o izvestuib laikih duhovnikih. Saj govore za nas_ fakta. Ured.) Nerazumljivo. Piše se nam : Nekateri Gretarji so ua glasu kakor pravi pravcati odpadniki našega naroda; oni pošiljajo svoje otroke večinoma v laški otroški vrt in v laške šoie; oni nabirajo podpise, oziroma se podpisujejo ua prošnjo za uve-denje laske prepovedi v Rojanu ; oni so se pokazali take o raznih prilikah, osobito pa o volitvah; oni, akoravno irmi sami Slovenci, se radi ponašajo z laškim „il si", kar jih dela uprav smešne karikature v iredentarskih rokah.. Ali čudno in nerazumljivo: oui isti so, ki se otresajo vsemi štirimi, ako jim očitaš njih zaslepljeuost, ako jim poveš, kaj da so, ali vsaj zakaj da jih svet drži ! 1! Evo dokazov: Bil sem v gostilni, Slučajno je prišel k meni neki gretarski „Italijau", ki me je pozdravil z __ Baober dan' ! Čudom sem se Čudil, kako da me bivši član „societA corale" pozdravlja v slovenskem jeziku. Zaplel sem se v po-povor in ga vprašal brez ovinkov, kako da se počutijo gretaraki .Italijani ?u On se je počel izgovarjati, da on ni Lah in da sploh na Greti ni Lahov, i:i tudi ne „cikorjaštv", ampak da oni so vsi Slovenci 1! ali da morajo držati z magistratom, ker imajo. potrebo od njega! Povedal sein mu,.da, ako jim magistrat kaj da, morajo krvavo zaslužiti, in da magistrat jih le zato jemlje v delo, ker Lahi niso sposobni 7,a taka težavna dela. Ako so pa že prodali telesne moči za „svoje", po magistratu le vrnjene jim novce, pa naj ne prodajo vsaj tudi svojega in svojih dednv jezika in uaroda; pomislijo naj, da niso oni tu zaradi magistrata, ampak, da je magistrat zaradi njih itd. In razšla sva se (vsaj jaz tako mislim) popolnoma sporazumljena. Govoril sem z gretarsko deklino. Vprašal sem jo, da-li zna slovenski? Ona mi je trdilaistotako, da Gretarji so v s i Slovenci, samo da so nekateri, ki trgujejo se svojo narodnostjo in dostavila je, da takih izmečkov imajo vsi narodi, da pa radi par izdajalcev naroda ni treba dolžiti mase, katera je in ostane — slovenska ! Ne razumem, zakaj se torej dotični Gretarji pustijo zasramovati, .zakaj ne pokažejo očitno ■voje barve ?" Pokažite se javno in osramotite v»e one, ki slabo govorijo o vas! Nebodigatreba. Zadruga pekovskih In sladifiičarskib delavcev bode imela v nedeljo dnč 8. novembra ob 11 uri predpoludue v vrtu .Buon Istriano* ulica Pondares št. 2, svojo skupščino nastopnim dnevnim redom: 1. Obrazložba ustanovnega odbora. 2, Izvolitev predgedništva in revizorjev 3. Vpisovanje. Obletnica smrti carja Aleksandra III. Dne l. t. m. bila je v kapeli ruskega odposlanstva na Dunaju služba božja za pok. carja Aleksandra III. Od diplomatov je došel k tej ceremoniji samo zastopnik Bolgarske. — S Cetinja poročajo: Danes (1) je bil v metropolitanni cerkvi „requiera*p ker je danes druga obletnica smrti carja Aleksandra III, Prisotni so bili vsi členi obitelji kneževe, ministri, dostojanstveniki in osobje ruske legacije. Črnogorska dvorna lokama v Trstu. Knez Nikola I. črnogorski je imenoval dekretom od 16. oktobra t. 1. tukajšnjo lekarno Serravallo dobaviteljice za knežji dvor na Cetinju. Pomiloičenje. Te dni je Nj. Vel. cesar pomi-lostil nekega kaznenca, zaprtega v kaznilnici Karthaus na Češkem, kateri kaznenec je bil zaradi umora obsajeu na dosmrtno jedo. Imenuje se Ignacij Scho;i ter je tedaj 57 let star. Obsodilo ga je okrožno sodišče v Olumucu dne 20 julija 1872. Schon je bil v kaznilnici 24 let in 3 mesece. Njegovo vedenje je bilo povsem pohvalno. Delal je v tkalnici in bil je tako marljiv, da je sedaj, ko je porailoščen prišel na svobodo, dobil seboj nekaj preko 700 gld. Poskuien samomor. Sinoč je skočil v morje blizu Miramara 24let,m brezposelni Gustav Fiala, rodom iz Moravske. Prej si je bil narezal žilo na roki. Ribiči so ga rešili; zdravnik z zdravniške postaje ga je poslal v bolnišnico. Fiala je bržkone iskal smrt, da se izogne bčdi. Vremensko prorokovanje za mesec november. Mathieu de la Dr6me prorokuje: Od 1. do 5. mrzlo. Slaba doba o mlaju (od 5. do 12.) Dež in veter od B. do 10. Posebno hudi dnevi za mor-narnico. Brodarjenje ob obrežju težavno. Temperatura ze!6 nestanovitna. — Na Jngu lepo vreme o prvem krajcu, t. j. od 12. do 20. Močen veter na severnem morju in oceanu dne 14. in 15., na sredozemskem dne 18. — Mraz o polni luni, t j. od 20. do 28. Lepo vreme v deželah ob sredozemskem morju. Ocean in severno morje razburjeno, sredozemske jako živo proti koncu te d6be. — Nevarna doba z* mornnrnico o zadnjem krajcu, t. j. od 28. novembra pa do 4 decembra. I)ež, veter in sneg se zamenjujejo. Skoro po vsej Evropi zlo vreme, soselmo po planinah. Silen, jako nestalen veter po vseh notranjih morjih in na oceanu dne 28. in 29. — V obče mesec zelo nestalen. Bati »e je nezgod na morju, sosebuo na oceanu in severnih morjih Evrope. „Sic transit gloria mundl*. Tako vsklika „Obzor" na grobu stare ,PresseM in nastavlja: Prestal je izhajati jeden izmed najstarejih avstrijskih dnevnikov, dunajska s*ara .Presse". Osnoval jo je bivši pek Ljudetit Zengg in jo vodil tako spretno, da je ta list v kratkem zavzel prvo inesto med vsemi avstrijskimi listi. Tedaj je „Presne" bila vplivna in važna ter je nje glas mnogo veljal. Dasi je nosila na čelu geslo: „Gleiches Recht fttr Alle*, jednako pravo za vse, bila je vendar krivična in okrutna nasproti avstrijskim Slovanom. Kn sta jo bila ostavila urednika M. Etienne in dr. Friedlauder ter osnovala drug list . „Neue Freie Press«",» ki .je podedoval sovnstvo proti avstijiskim Slovanom, bil je to aa staro „Presne" hud udarec. Od takrat ]e iela hirati iu propadati in ji ni pomagala niti nkolščina, da se primaknila k vla inim jaslam in postala reptilom raznih vlad. Odkar je „Presse* postala oficijozen list, čital je ni nihče več izven onih, ki so morali. Grof Badeni jo je poskusil reformirati ter je poslednji čas izhajala po trikrat na dan, toda navzlic vsej subvenciji ni se mogla obdržati. Sojeno je bilo grešnici, da mora umreti. Nezgoda. Pri Skednju, kjer pripravljajo zemljišče za zgradnjo plavžev, je včeraj zasulo 20let-nega italijanskega delavca Atilija Candiolija. Mladenič je bil toli nepreviden, da se ni umaknil, ko so njegovi tovariši odskočili, opazivši nevarnost. Zasutega so naglo izkopali in nekdo je hitel k sv. Jakobn po zdravnika. Le-ta je konsta-toval, da na ponesrečenem ni videti nikakoršnega poškodovanja, toda da mu je teža zemlje bržkone pretlačila drobje, kajti nesrečaikn je crljala kri iz ust. Dal ga je prepeljati v bolnišnico. Obiteljska ialoigra. Iz Pečuha javljajo: Tukajšnji zasebnik Franjo Smarda je Živel sfe svojo ženo v večnem sporu in je bil obae znan kakor nasilnik, ki je trdosrčrto ravnal sA svojo soprogo in petero svoje dece. Nedavno je odšel iz Pečuha in nekoliko dni zatem je došlo od njega pismo, v katerem se je zagrozil, da se skoro vrne, da umori ženo in otroke. Res se je vrnil. Svojo ženo je našel baš pri vodnjaku. Ne da bi bil spregovoril besedice, planil je nanjo in ji zabodel nož v prsi. Zatem je razparal trebuh samemu sebi in se dvakrat globoko ubol v prsa in želodec. Ostal je na mestu mrtev, žena utegne okrevati. Najdragoceniia zibelj je ona, v kateri leži Olga, hčerka ruske carske dvojice. Ta zibelj je dar ruske carice-ndove. Krasoto te zibeli opisujejo, kakor se opisuje le v bajkah, govorečih o deln vil in nadzemskih stvorov. OdiČena je biseri in dragim kamenjem. Nad glavo deteta sije zlata, sijajnim kamenjem odičena krona, katero držita dva angelja. Telesna kazen v — Berolinu. Najviše bero-linsko upravno sodišče razglasilo je te dni to-le interesantno razsodbo gledć nekega učitelja, katerega so tožili, da je pretepel jednega svojih učencev. Prusko sodišče je sodilo: Brez dvoma ima učitelj pravo, da telesno in občutno kaznuje svoje nčence, in to toliko v šoli, kolikor izven nje, kajti učenec je tudi izven šole pod šolsko disciplino. To pravo imajo tudi duhovni kakor verouči-telji. Učiteljeva kazen more postati samo tedaj predmetom kazenskega postopanja, ako je ta kazen provzročila na telesu učenčevem vidnih in teških poškodovanj. Taka poškodovanja pa so le ona, ki stavljajo učenčevo zdravje ali življenje v nevarnost. Modre, malo otečen« proge (takozvane .klobase') pa ne spadajo med taka poškodovanja, kajti provzročuje jih vsaka občutna telesna kazen. Opozarjamo na oglas .Mejnarodni panorama" na četrti strani — serija jako zanimiva. Loterijsko itevilke, izžrebane dne 4. t. m.: Brno 37, 9, 36, 33, 46. Skok — tu in tam t Jedva je za hip pogledal izza oblačnih zaves zlatosojni Svantevit, skočil sem izpod Škutove skale iznova v svet! Zavrti vši se okrog Kozlovega Brda, na katerem je stal grad Tolminskih grofov, obrnil sem se zopet proti zapadu, na vztočno vznožje Kolovrata ter se prepričal, da se V o I č a n j e še vedno prepirajo s T o 1 m i n c i zaradi — solnca! Prvim pri-sije namreč na vse zgodaj izza Goriškega S e m e r n i k a, da morajo na polje, dočim Tolminska „gospoda" še v senci spava; popoludue pa obseva zopet poslednje, a onim je že davno utonila za gore. Vsakakor pa so oboji, Volčanje in Tolminci, v tem pogledu na boljem, nego-li Čez-s o č a n j e: le ti — od Vseh Svetnikov do Sveč-nice — ne vidijo solnca drugače, kakor na onostran na Rombouu, zato sem jim svetoval, da bi obesili oudu veliko zrcalo, ki bi jim odsevalo tja v senčno vznožje Polovnikovo! Ker se nisem čutil poklicanega za romanje na M e n g e r o, skočil sem ob tristoletnem studencu Volčanskem kar naravnost v R o č i n j, ne da bi krenil ni na desno ni na levo, t. j. gori na Srednje, da bi pogledal v laški Videm, ali pa preko Mosta pri Sv Liciji ob BaČl navzgor v P o d m o 1 e c, da bi se »▼•ril na ifoje — grlo, da-li iaa eadotni g. Šo-i r a i i č a n kakšno — „marelico"... Kaj rad bi bil skočil odondot preko Grabovoga v Pod- b r d o med poslovenjene Tirolce, da bi jih zopet čal teži jati: .Vii Ivetniki božji, proiiteza nose!", ali pa bf M! preskočil črez Bnkovo in Ore-hek ter Ravne kar v Cerkno, pogledat k pevcu Vekoslavn itd., ali kakor tea že povedal, moj salto mortale me je prestavil v Ročinj. Ondn sem se ustavil toliko, da sem stopil preko Soče k jovijalnemn „Pčr-Carletu", da sem mu voščil za ged veselega Karola Boromoja, potem pa skok! v Kanal, kjer sta se nam rodila plodovita sklada-telja: Kocijaučič in Avgust Leban, da ne govorim o poslednjega še živečem bratu »Gradimiru", ki se takisto trudi, priti našemu Gangln pod kiparsko dletvo! Privezavši si dni« z mastno rebulo pri pevo« vodnem Mihetu, švignil sem mimo Deskel in Go-renjevasi v Plave, katerih most, kakor sem vam poročil že izpod Bombona, je .splaval po vodi". Pokloni vsi se ondu brdki hčerki cestogradnega g. Konjedica, dospel sem, kakor bi kihnilt pod Sv. Goro in skozi Solkan in hvala Bogu, bres zamudnega ustavljanja pri rebulotočnem Fonu, v .avstrijsko Niszo" t. j. v dolgočasno Gorico. Dušne borbe. Roomo. 'Spisala Pavlina Pekova. Kritiko val Josip Poljaaoo. (Z vrše tek.) Vsled prekipevajočega hrepenenja v Fratye-vem srcu po Feodori spozabila sta se nesrečna zaljubljenca ter se — poljubila. A potem ? Nič — nič — nič! Samo javkanje in pridiganje. Franjo je uslišal Feodoro ter se je izogibal; nesrečen je, dasi bi bil lahko srečen, dasi bi mu naklonila Feodora največje blaženstvo — rada. On je pač — „ideal moštva": zato brez vsake volje, k Is Sidonija — megla... Opravil se je na kratko potovanje. V vino gradu za letoviščem je našel Sidonijo. Prosil je nje roke, dasi je ne jjubi, samo na želje (1 ? 1) Feo-dorino. Kdo naj reši to psihološko uganko ? Ona težko pričakujoča te prilike — je s veseljem vsprejela ponujeno roko. Franjo se je vrnil. Odtegoval se je družbi ter začel popivati in zanemarjati svojo nevesto. Nekega dne so napravili izlet k bljižnjenu jezeru. Čoln so dobili šele čez poldrugo uro. Mej tem se je razkropila mladina. Franjo z nevesto in dvema njenima prijateljicama je odšel na sprehod. Erviu je šel sam zase, Feodora je ostala v družbi starejših. Čez nekaj časa se je oddaljila tudi Feodora. Erviu jo je zal&zil kakor je preračunih Nadlegoval jo je zelo ter bil neslan, ona ga je odbijam io6»u. Fimijo a stoju družbo ga je rešil iz te zadrege. Vsi so se povrnili. A čoln je bil premajhen. Žreb (kako imenitno ! V družbi vseučiliških profesorjev se žreba, kdo naj bode prvi! Res klasično!) je odločil: Emerik, Franjo, Ervin in Feodora ostanejo na kopnem. Ostala družba se je ukrcala in skoro vrnila. — Emerih ter Feodora sta sela sredi čolna, Franjo je veslal, Erviu krmaril. Ervin je gugljal čolu, Emerihu je bilo slabo. Ervinu je ugajalo to, gugljal je močneje in čoln se je prevrnil. Feodoro je rešil Ervin, Etneriha pa Franjo. Vsled napora je zbolel Franjo. Feodora mu je stregla, a Sidonija ga je hodila obiskovat. H koncu svoje bolezni j« poprosil Franjo, da ga odveže dane besede, kar mu je ta seveda (1 P !) storila. Ozdraveli Franjo je odpotoval. Deset let se niso videli Emerih, Franjo ter Feodora. Franjo in Feodora sta se še vedno ljubila, dasi si nista dopisovala. (Kdo naj verjame tak — uniknm? Pisateljica sama ne, ker pravi nekje drugje: ,Nepo-viacaua ljubezen r»dno kuaj požene globoke korenine, a prevaljeno srce se rado obrne drugam".) Čez deset let je obiskal Franjo nepričakovano svojega brata. Emeriha je zapuščal spomin. Zadel ga je mrt»oud in zaspal je nekdaj na tihem. Franjo ga je pokopal, pa — ? — odšel nazaj v Sarajevo. Čez leto dni (zakaj baš čez leto dni ? —) sešla sta se Feodora in Franjo na grobu Emeri-hcvem (kako romrntičnol — kako efektno za — Čitateljice! !!). Franjo jo je prosil roke, a ona — --mu jo je odbila, dasi ga že deset let ljubi, dasi se že jeduajsto leto ubija z neutešeno strastjo !! In konec vs«b teb .d oš ni h borb* ? Dejanje v .Dušnih borbah" je do malega nemogoče, nenaravno in neverjetno. Tako se ne vede nihče: niti bogovi niti ljudje, ampak ssmo osebe v .Dušnih borbah", izrodki domišljije. Prisor na grobu, n. pr. je napisala pisateljica ssmo radi tega, da se ogne obligatnoj, a tu jako nmestnej poroki. Hotela je biti nova in originalna, a se osmešila z neslanostjo. Da ponavljam zopet. Pisatelj, ki hoće kaj dobrega napisati, mora živeti s svetom, poznati vse njegove težnje, njegove dobre in slabe strani. On jih mora znati tudi narisati, jasne ter Čisto predočiti. — Še več: on isora gledati tudi v pri-hodnjost, voditi svoj narod, začrtati mu pota, po katerih bo hodilo familijarno in socijalno njegovo življenje. On mora biti torej napreden, ne pa na-sadnjsšk — pisač, ki vedno več, a vedno slabše piie. . . . In popisi v tem roaanu? Pisateljica slika trg, jezero, okolico itd. a kako ? Ona kaže vse to skozi troje ali še več potemnelih stekel, obširno, gostobesedno, a medlo, nejasno. Dober pisatelj pa riše v kratkih, markantnih potezah svoj predmet. Ali če popisuje njegove posameznosti, sestavljene so te tako, kakor spadajo v resnici sknpaj. Ker si je najprvo n§tvaril v duhu sam vso, dovršeno sliko, more si tudi bralec nstvariti nekaj, kar ima glavo in noge. Pisati bi moral še o nenaravnosti in prisilje-nosti dijaloga. No. kritika mi je narasla že preko mere. Bodi torej le konstatirano: tako Francozi ne pišo!--TI pa so mojstri dijaloga. Ako združim svojo oceno v skupen stavek, moram reči: „Dušne borbe" so pisane jako površno, nedosledno, nenaravno in vihravo. Vse to pa izvira iz naglega, nepremišljenega in pretirano plodovitega pisanja. Pred tem smo hoteli svariti gospo pisateljico, kateri želimo zdravja in neumorne marljivosti, da nam poda skoro kaj dobrega in zrelega t Roman bi bil veliko bolj umesten v ,Dom in Svetu", ki je glasilo odrasle mladine, kakor v ,Lj. Zvonu", ki bodi glasilo inteligence slovenske, katera naj se navadi že vendar jedenkrat brati dobre in zrele spise. Dočim prečitava nekritična masa z največjo naslado tako romantično-ideal no zmes, odrivati jo mora vsak estetično naobražen človek s protestom. Najnovejše vesti« Dunaj 5. Danes ob 11. uri predp. se je izvršila poroka med najvojvodinjo Marijo Dorotejo z vojvodo Ludovikom Filipom Robertom Orleanskim. Donaj 5. Volitve v notranjem mestu so ostale brez defluitivnega rezultata in bode trebalo ožje volitve. Borelio 4 Ker se je raznesla govorica, da je car Nikolaj nameroval obiskati kneza Bismarcka, a da je ta obisk Isostal na visoko željo, izjavlja .Reicbsanzeiger", da na najvišem mestu ni nič znano o taki nakani carja Nikolaja. Novi York 4. Po vseh mestih je veliko navdušenje vsled izvolitve Mac Kinleya predsednikom Združenih držov severoameriikih. Po ulicah vrve rajajoče množ;ce. Trgovlnako bnojavh« in vootl. Pmtvft« jt«en—•_ ___ n, .,<