r osmina pavsaimiiMU Leto I., štev. 69 V Ljubljani, sreda dne fO. novembra 1920. E shaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno......15 m ra zased, ozemlje 300 , ca inozemstvo . . 40* Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) 2 K •iz'i oglasi ;nola nasproti hotela Imp*riil. Od našo strani so bili prisotni vsi trije delegati, ministrski pr-d«»>dn:l: Vesnič, zunanji minister Tnnbič in finančni mmist^r 8to;?.uov'č ter naš rimski odpravnik poslov infonjevič, za Italijane zunanji minister grof Sforzn, vojni minister Botiomi in komispr zarederegn ozemlja Šalata. Takoj ob pričetku pogajanj je bila opaziti neka napetost, ki je trajala ves čas pri tem prvem sestanku. Ovzdušje jc zelo resno. Med konferenco (Mcgrtov so njihove dame bile z grofico Sforza na izletu v Genovi Vreme ob celi Rhičri jo uprav divno. V razgovoru z mišimi novinarji je dopisnik londonske „Mor-ningpost" izjavil, da pričakuje po svojih informacijah, dobljenih iz angleških slažb?nih krogov, zanesljivo, da bo sporazum uspel kljub pesimističnemu in grozečemu pisanju italijanskega neslnžbenegs časopisja. Notranje težave Italije so v resnici mnoge večje, nego je znano SI r 5 i javnosti. Notranji položai se sme smatrati uprav kot kritičen, i ri občinskih volitvah v Milanu in Turinu npr. so z veliko ve lino zmagali komunisti. Giolitti je zaposlen s parlament >m in pride v S. Margherito le, ako bodo pogajanja ugodno potekala. Santa Mnrglierita L'gurc, 8. novembra, ob 22. uri. — Po prvem srcčan.u so se vriile danes tri oficijelne konference obojestranskih delegatov. Prva je pričela oh pol enajstih predpoldne, druga ob pol treh popoldne in tretja ob sedmi uri zvečer. Prvi dve konferenci sta trajali vsa'-:a po pičlo uro, večerna konferenca pa s^ ;raj dve uri. Konferenc se je udeležila samo šestorica obojestranskih delegatov brez udeležbe zapisnikarjev. Konference so imele za obe strani obči značaj brez definitivnih obvez is brez formalnega postopka. V daljših razgovorih se je pretresal ves jadranski proldem in ugotovila se je obojestranska potreba, da pride do sporazuma. Glavni predmet so pa bile takoj izpočetka meje na kopnem. Pri tem st« je izkazalo, da so italijanske zaliteve pretirane in znatno nepovoljnejše, nego januarja. Ker so je prva diskusija v glavnem bavila z vprašanjem mej, je drugi del problema ostal netretiran. Zvečer pričakujejo italijanski del gati novih instrukcij iz Ilima. Izgleda, da 1)0 jutri (torej torek 0. novembra) odločilni dan, ko sc izkaže, ali jc Italija pripravljena na resničen sporazum, torej na popuščanje od svojih skrajnih zahtev, ali ne. Delegat grof Siorza, italijanski zunanji minister, je izjavil našim delegatom, da Italijani iščejo sporaitim z najboljšimi sredstvi, ki bi sporazum omogočila. „Agenzia Štefani" je danes zvečer javila na kratko, da so se pri pogajanjih pretresale meje I;tre. (To vest je treba popraviti odnosao izpopolniti v smislu našega zgoraj šnjega poročila.) Pred pretrganjem pogajanj? Santa Marglierita Lgnre, 9. novembra ob 11. uri 20 min. — Namesto sestanka delegatov je danes oh 10. uri predpoldne šef Sforzovega kabineta dostavil Vesniču in Trumbiču nore pogoje v smislu instrukcij, sprejetih sinoči iz Piima. Tudi novi pogoji so zelo teški za našo zapadno mejo, kakor tuli glede Pteke, Dalmacijo in otokov, torej na celi črti! Naši delegati so sc predpoldne sestali na posvetovanje o teh pogojih. Nadaljnja konferenca z Italijani je bila odložena za danes na 5. uro popoldne. Med našimi vlada vslel nepopustljivega držanja Italijanov zelo nepovoljno razpoloženje. Računati ie treba z verjetnostjo, da se pogajanja mbijgo. Italijansko poročilo. Rim, 8. novembra. (Izvirno). Konferenca. v Santa Margherita Ligure sc je pričela danes dopoldne s štiri-i;mo sejo. Kakor poroča „Giornale tf Italia", sta eroi Sforza in italijanski vojni minisier Bonotni predložila italijanske zahteve, nakar so jugoslovanski delegati skušali utemeljeva- li svoje zahteve. Grcf Sforza je nato kratkomalo odgovoril, da ni niti časa, niti primernega kraja za take teoretične razprave. Seja se je popoldne nadaljevala. Italijanski listi na-*l?šajo soglasno, da so italijanski delsgaii uvedli pogajanja z zahtevo priznanja londonske oo&odbe glede Julijske Benečije in Istre, priznanja neodvisnosti Reke in teritoiijaliie kontinuitete Reke z Italijo. Te tri točke so za Italijo conditio sine qua non za nadaljnja pogajanja. Ako jugo-slcvrjiska delegacij a ne bi sprejela teh zahtev en bloc, bi Italijani prekinili nadaljnja p^njenja. Poročila o italijanskih zrhtv-h glede Dalmacije si šc r.£3pr"t::jep. Zdi se, da pride v zvezi z vpril^njem Dalmacije r.* dnevni red tudi vprašanje Črne gore in Albanije. Prvi dan konference so italijr.rrki nacionalisti ob-TTtrvvfi rvtomebil jugoslovanske de-l-joftjo z iri->i z napisom: in i>'"nocija rti itil'jrrska". H"li-jarr^.i č^opisi frdarjajr, da js s pudrom V^ilsona Italiji sovražni 117'*c razbit. Tudi iTcdja zaradi veesbvanske psliife jugoslovenske vi-jde v Beogradu ni več prijazna Srbiji, tako da bo sedaj It^.ja soma določevala smem5« t". pogoj onja. Ljubljana, 9. nov embra. Dne 28. januarja 1920. je naša vlada po kronskem svetu odklenila v formi ultimata stavljeno antantino noto. Ta nota je obsegala nekakšen načrt glavnih smeri za rešitev jadralskega vprašanja v smislu, naj bi Reka in Zadar postali svobodni mesij pod suverenostjo Zveze narodov, Italija pa da bi imela zvezo po kopnem z Reko s tem, -da bi dobila vso Istro in jeziček ozemlja južno železnice Matulje Reka. Državna meja bi šla po tem ultimatu severno Vo-loske na vri Planik 1273, na to v severni smeri do zapadno Ilirske Bistrice in Št. Petra. Italiji bi pripadla skoro ves senožeški in vipavski okraj. Od Nanosa pri Razdrtem bi šla meja preko črnega vrha proti severozapadu na iafcozvano Wilso-rovo linijo in bi Jugoslavija dobila Cerkno na Goriškem, Italija pa Belo peč. Pri odklonitvi ie ultimaiivne note ie Jugoslavija izjavila, da je sic. pripravljena iti do skrajnosti in se ozirati na nove predloge entente in Zedinje-nih držav. — (Za presojanje dosedanje zgodovine jadranskega vprašanja je vrlo priporočljiva knjižica ,Jadranski dokumeti", ki je izšla v založbi Tiskovne zadruge in ii bi morala biti v rokah vsakogar, ki se heče o tem vprašanju točneje podučiti.) Od januarja naprej se je položaj nekeliko izpremenil. V Itaiiji se je razpasla velikanska nacijonaiistična agitacija, ki ji stoje na čelu razni generali. Italijansko ljudstva se nahaja v odporu. Spopadi med nacionalisti, socijalisti in anarhisti so na dnevnem redu in zavzemajo včasih značaj skoraj revolucionarne borbe. Vsa poročila, zlasti še angleška, soglašajo v sodbi, da je notranji položaj Italije kritičen. Največja nevarnost za svetovni mir pa tiči v mogeči vojaški revolti proti zmerni Giohtti-jevi vladi, ki posnema Nittijevo taktiko in ki bi rada pomirila delavstvo, zatrla anarhiste in postavila generale na hladno. Nacijonaiistična agitacija je razburkala vso Italijo. Posluževala se je pri tem tudi vseh gledaliških sredstev. Ker je časopisje dobro organizirano in policijska kontrola ostra, je težko dobiti izčrpnih in nepristranskih vesti. Nacijonalisti se čutijo oja-čene kot nekakšni nosilci „reda i rada", ker so borbena četa proti komunističnim prevratnikom, v zunanji politiki se jim pa ni več treba ozirati na Wilsona, ki je že januarja utihnil in čegar stranka je sedaj pri volitvah tako podlegla. Poloficijozno so se že italijanske zahteve sedaj formulirale ostreje nego v januarja. Italija zahteva Snežnik, torej železnico iz Šent Petra na Matulje, vso Istro, Postojno in Idrijo. Zdi se, da so pri pogajanjih Italijani res stavili to zahtevo tudi ofidjelno in morda še govorili o jeseniškem kotu. Vztrajanje ori tej zahtevi bi seveda pomenilo, da se pogajanja razbijejo. Posledice bi bile ned-gledre. Ni jasno, ali je ta zahteva samo maksimalna, s katere je mogoče popuščanje. Nacijonalisti so še v zrtdnjem hipu ponovili zahtevo po Dalmaciji, da s tem pritisnejo na vlado. Če je ta pritisk dovolj močan, se mri bo ital. vlada udala. Potem se naši delegatje le pojutrišnjem vrnejo. Ako ee pa do dares pokaže popustljivost pri Italijanih, potem bo do drevi ugotovljeni za nekaj let slo-versko italijanska meja in se bodo ''•tri nadaljevala pogajanja za Reko, biro, Cres, Vis 'n Zadar. VseHf-or rumeni jo ii dnevi eno največji od!o-iitev za Slovence in za Jugoslavijo od prevrata sem in za izvestno dobo bodočnosti. Slentška nssrsmnosti os Celkem. Prr«-», 9. novembri. (Izvirno). Vsled dogodkov v Toplicah (kjer so Nemci ubranili odstranil spomenika Kaieer Josepha), je prišlo v parlamentu da jako viharnih prizorov. Nemški poslanci so prišli v dvorano šele v trenotku, ko je podajal ministrski predsednik čemy svojo izjavo o dogodki'!, iz katere je bile takoj razvidno, da se bo spomenik ceearja Josipa v Toplicah vseeno odstranil. To je poslance nemških meščanskih strank silno razburilo. Nastal je strašen hrup in bi prišlo kmalu do pretepa. Ko je ministrski predsednik končal svoja izvajanja, so Nemci zapeii „d.ie VVacht ara Rbein", proti čemur so Čehi viharno protestirali. Škandal se do igo ni polegel. Dva nemška poslanca sta bila izključena za pet sej, nakar so tudi ostati nemški poslanci zapustili skupno ž njima zbornico in iz»?.vili sveio soiictemosL Prana, !). novembra. (Trrirno.) Pravo liuu jnvlja, da je češkoslovaška vlada izročila včeraj avstrijski vladi verbalno r.oto glede češkega šolstva v Avstriji. Gradec, 9. novembra. Zc dalje časa se je v okraju cureškent pojavljala dobro organizirana tihotapska dražba. Prebivalstvo je teroristično postopanje teh ljudi vznemirjalo neprenehoma. Pri prvem spopadu te tolpe z jugoslovanskimi oreani je bil nadzornik finančne straže Franc Vcr-šič ulit s strelom v glavo. Ker se je tihotaoska družba zopet umaknila na avstrijsko ozemlje, je štajerska deželna vlada uvedla natančne poizvedbe. Dne 29. ckiobra se je izvršil nov zločin. Ta dan je bil v Gorenjem Cmureku ukraden konj in pri tej priliki so na bestialen način umorili jugoslovenskega orožnika Hermana, ki je stražil konje. Dobil je dva strela in 17 ubcdljaiev z neži. Drug, na pomoč hiteči jugoslovenski orožnik tihotapcev ni mogel zasledovati, ker so naj streljali. Poizvedbe avstrijskega orežništva so dognale, da leti upravičen sum glede obeh zločinov na več oseb, za katere je deželna vlada dne 8. t. m. odredila aretacijo. Ker je bilo znano, da so tihotapci oboroženi, se je morala aretacija izvesti previdno. Ob aretaciji bratov Adolfa in Viktorja černčiča, ki sta bila oborožena z nabitimi samokresi, so našli orožniki ljut cdpor, ki so ga mogli premagati samo z orožjem. Oba zločinca "sta bila ob tem znatno ranjena. Poleg njiju so bili zaprti tudi Peter Mai, Jožef Reischp in Jožef Scher. Preiskave se nadaljujejo. FlnanCne teZave Amerike London, 9. novembra. (Izv.) „Ti-me»'' javlja iz Newyorka: Finančni minister Združenih držav je izjavil, da bo moral ameriški narod še tri leta plačevati letno po eno milijardo funtov šterlingov davkov, nastalih vsled vojn0. Dohodninski davki se bodo morali znatno zvišati. Zahtevalo se bo tudi zvišanje uvozne carine od kongresa. Ljubljana, 9. 11. 1920. Kriza slovenske inteligence! Tako je na shodu kranjskih zaupnikov označil dr. Žerjav današnji položaj na deželi. Kriza ne le posvetne inteligence, nikar si ne domišljuj, ČČ. duhovščina, kriza tudi blagoslovljene inteligence! Dolgo se je kuhalo to nezaupanje, vojna mu je bila kvas. Tudi inteligenca j? sama pri tem pomagala: delala ni nič ali malo in velik njen del je hitel na vso meč, da podere to, kar so drugi zgradili. Pojdite danes med inteligenco: izvedeti beste, da nima druge skrbi nego to, kako izpedjesti tla pridnejšim le iz zavisti, ker so bol, spredaj. Ta položaj je nezdrav. Narod bo hudo glava bolela, če ostane še dolgo tako. Poglejmo samo kandidatne iisie. Vsakdo ve, da so ustavna vpra. šanja težka, da jr finančni problem prava sfinga, ve, da so v Beogradu naši protivniki lisjaki. In vendar: stranke si niso upale postaviti inteligence na čelo svojih list. Klerikalci so na Štajerskem v cspredje porinili Rošk-rja, primitivnega možaka, ki komaj dobro piše, zna sicer malo nemško, a ne pozna cirilice, nima pojma o tem, kaj ie avtonomija in službena pragmatika. Nesmrtno je blamiral vso slovensko delegacijo, ko ga je Korošec za šalo posadil na ministrski stolec V ..Sknnlicissimu" je nastopal Josef Filser. koniglich bay-riseher Landtagsabgeordn&ter z ne. desežnim neprostovoljnim humorjem a la Roškar in Jan — Da je SKS postavila same kmete za nosilce list, tega ji končno ni zameriti. NSS misli impon.irati v Beogradu z g. Juvancm. JDS temu primeru ni sledila. Nastopila je manj demagošlio pot, a odkrito in pošteno. Njena inteligenca se ne skriva pec" figovim peresom raznih šarlatanov in kričačev ali pa medvedov, ki jih gonijo drugi pred sabo. JDS sc je priznala n a stališče, da našemu naroda v Beogradu treba izobraženih in izvežbanih vo-\ ditefjev. Za božjo voljo, ne kandidirajte ..aohtarjev", tako kličejo malo-dušni. Mi pa vemo, da nam je z enim dobrim poslancem več pomagano kakor s štirimi ničlami, j Na klic: proč z inteligenco, odgo« j varja JDS. da treba inteligenco liud* j stvu vrniti. Naša delegacija bodi pomešana: kire: dai roko obrtniku, de-Lovec sedi skupaj z „dohtarjem". Ta. ka četa bo bolje držala kakor dvakratno število mož brez vodstva. Kdor ni zastrupljen od prazne de« magegije, ta bo brez reserve odoi bril postopek JDS pri sestavi kandidatne liste. Potrudil pa se bo tudi, da ji pomore do zmage. Zlasti bo to storila inteligenca sama, čenočs pasfi v prepad biez pomembnosti. Dolžnost vseh inteligentnejših lju* c'i po deželi, ki poznajo naloge poslancev. je, da proti cemagogiii nevednih in kratkovidnih nastopijo odkrito in naravnost ter onozere na veliko nevarnost, ki preti našemu narodu, če ga bodo zastopali sami Josef Filserji. Tudi inteligent je lahko pošten in nesebičen prijatelj Ijiidstva. Ne sramujmo se, da imamo nekaj ljudi, ki več znajo ko drugi. V boj proti demagoštvu! Ruske homatije. Poznanj, 9. novembra. (Izvirno). Poljsko vrhovno poveljstvo je ukazalo vsem podrejenim poveljstvom, da ne smejo več podpirati niti čet Pctljure niti Balnkoviča. Moskva, 9. novembra. (Izvirno). Sedem francoskih križark in več tor-pedovk je na polu v Sevn«fopol oa-sirnlo bolirnrsko pristani^Cr V^mo. London. 9 novembra, drv.) L'oyd Gconre je nn vprašanje iv'avil. da ie v Rusiji Se mnojfo an^Wtili W.i(j v c>nDrino. Kakor hitro naši dr2ov'jn'ii prebrali io r trsko mtio in preneha bol'Zviška propaganda v Angliji, s® bodo obnovili trgovinski odnošaji z Rusijo, bila skupščina zlasti «r Dalju, ki je bila dosedaj trdnjava radikalcev. Radikalci sn v ponedeljek zborovali v Slatini. 0 sploh niso mogli priti do besede Med viharnim odobravanjem navorih s° je jzoremenila skupščina v zbor demo^rato" in so niurali iadi-kalci poparjeni oditi. v Brinje, 9. novembra. (l»v.) Komunistični levičar Čopič je priredil tu shod. ki se je popolnoma ponesrečil. Navzoči kmeije so na.Tla^ii, da p» potrebujejo komunistov, agrarno r~TV-me pa da bodo rešili že demo1—45". Ko.nun;°ti so poraženi odš'i r >-vanja. fiiifm j. p—^ t-v.Ji M zcle'A,"*ti. Dr. rr-:> odvetnik v >*~riboru, ki ;o ga p~:t::"ili nrrodni ro-ialisti r.a-mtsto cc*:t"piv.*:gn dr. Rybara za nosilca kandidatne liste na štajerskem j je kaiuLiiciu.ro oi'irnil. Li:t li sten pada. Zaradi te odklonitve vin-1 da med narodnimi socialisti v Mariboru velika poparjenost in obupa-r.ost. Duška sveji obupar."?ti dajejo s tem, da na najsirovejši način napadajo in blatijo pristaše demokratske in sccirlistične stranke. Priznati pa je treba, da jim ravno to neupravičeno blatenje poštenih narodnjakov silno škcd"je :«i co že izgubili celo vrsto prstov. Mnogi, ki so se vsled slabe noutičn? .rijentacije dali organizirati v narod; c rocialističr.? stranki, so zopet izpregledali in se odvračajo od nje. K razčiščenju raz-tr.er je mnogo pripomogel zlasti sijajni nedeljski demokratski shod v Mariboru. -f Uradništvo nemške narodnosti daje povoJa zanimivim načelnim debatam. Toliko je brez dvoma, da se v drža"i- ki v ustavi jamči enakopravnost vseh državljanov in jc nanjo tudi mednarodno vezana, ne da izključiti ene narodnosti s činovniških mest. Vendar posebni značaj uradniškega poklica v državi nalaga le - tej gotove reserve, katerih ji nihče no bo zameril. Uradnik mora biti državi absolutno zvest, da more uživati nično povere-r.je. Na odločilnejših mestih bo torej država morala stalno jako previdno izbirati Edino Rusija je potiskala baltiško inteligenco v ospredje. S kakim uspehom, je pokazala vojna. Mi torej ne bomo nikogar odbijali in preganjali, uporabljati hočemo tudi inteligenco narodnostnih manjšin, vendar mora sam«; uvideti, da na bolj izložena mesta m spada. -f- Klerikalci in realni davki. Ponesrečeni ,-šlnger' dr. Gosarja, da je treba pred vsem cbdačiti zemljiško rer.to, vleče za sabo dolge umiko valne manevre v „Slovencu". Zem Ijiška renta, ki je SLS temeljni vir državnih dohodkov, je Gosarju naenkrat la veleposestniški dobiček. To velspesest hoče naša država deloma nodržaviti (gozde), deloma razdeliti. Te rente, ki je je že sedaj zaradi znano slabega veleposestniškega gospodarstva zelo malo, torej država ne bo mogla zagrabifi. Jasno je, da SLS misli edino na davek od srednje in majhne posesti, t j. na zemljiško rento posestnika v mestu in na deželi. -f Dvojna mera klerikalne narodnosti. Iz Ljutomera poročajo: Občinski odbor je uvrstil v volilni imenik skoro vse bivše nemškutarje, v kolikor v) postali sedaj dobri Slovenci ali pa peščeni in lojalni državljani. To je tudi popolnoma pravibio, ker mo--amo skrbeti, da svoje nekdanje so-"-nžnike pridobimo zopet zase in jih ■-pravimo na pravo pot. Klerikalci so znatno število Nemcev izreklamirali, toda seveda samo one, za katere so prepričani, da ne bi nikdar glasovali zanje, dočim so vse druge pustili v :meni'-'. + V Slovenski Bistrici jc pretvoril tamoSnii župnik cerkev v pravi volilni lokal, v katerem ngitira za klerikalno stranko. Župnik je v nedeljo prav vzorno pojasnieval način volitev in zabičaval vernikom, da naj vrže j-j krccljico » klerikalno skrinjica. Zanimivo jo bilo gledati, kako so sc ljudje muzali in se mu posmehoval i. Po zgleda ljubljanskih klerikalcev so tudi mariborski klerikalci dvignili hrup zaradi razporeditve volišč. ,,Straža" izjavlja v uvodnem članku, da klerikalci volitev pod takimi poboji no bodo nikdar priznali Naj pa puste. -f Narodne manjšine v Jugoslaviji V smislu senžermenske mirovne pogodbe se pripravlja uredba o narodnih manjšinah v naši državi. -f Novi kovači (i en ar. Te dni odpotuje iz Beograda komisija finančnega ministrstva na Dunaj, da sprejme prvi del za našo aržavo naročenega kovanega denarja. Denar bo oddan takoj v promet in se prične še ta mesec izmenjavati eno- in dvokronskih bankovcev. ~ Protest angleške vlade, Prošli teden so tržaški fašisti priredili v nekem tržaškem gledališču demonstracije proti angleškemu konzulu v Trstu Herstiet Godfreyu, ker jc baie on dal dopisniku „Timeea" informacije o propadanju Trsta. Tržaški civilni guverner Moreni. se ie sicer '--ikci dragi dan opraviči! in obžaloval dogodke, toda angleški konzul se s to izjavo ni zadovoljil, ker je zvede', da je po njegovem demonstrativnem oduodu iz gledališča govoril raz oder voditelj tržaških fašistov, advokat Giunia, in rekel, da fašisti po takih obrekovanjih Trsta ne bodo dovolili, da bi se Angleži sprehajali še dalje po Trstu Kakor poročajo iz Trsta, je angleški poslanik v Rimu vložil pri rimski vladi protest, v * iverem ?.;•.']''.vi popolno zadoščenje za razžalitev Angležev. Tržaški kon-God;rey ie odpotoval v Rim. kjer ostane ioliko časa," da se konflikt poravna, ali se ca sploh več ne vme na svoje mesto. V italijanskih političnih krogih je naredil ta incident jako neugoden vtis in bi ga hoteli poravnati na kolikor mogoče tih in neopažen način. Hazgouor s taademoni. V petes zvečer je posetil znani francoski publicist in stari naš prijatelj g. Cheradame ministra dr. Kukovca. G. minister je želel v prvi vrsti zvedeti mnenje g. Cheradama o jadranskem vprašanju, ki nam leži najbolj pri srcu, in o stališča, ki ga zavzema Francija o tem vprašanju nasproti naši državi. G. Cheradame je iziavil, da na' bomo prepričani o splošnih simpatijah, ki jih uživa naš narod v najširjih slojih francoskega naroda. On obžaluje, da so iz vest ne osebe francoske politične javnosti bile do poslednjega časa še prežete z idejami, kater n. pr. z vzpostavitvijo avstro-ogrske monarhije in latinske bratske vzajemnosti z Italijo. Nai pa ne pozabimo, koliko iskrenih prijateljev ima naš narod v možeh kakor g- Gauvainu in njemu, ki si laskata, da sta bila med prvimi, ki so pred in med svetovno vojno zahtevali razpad monarhije in osvoboditev Čehoslovakov in Jugoslovanov, med tem ko so se Italija, Lloyd George in tudi še Wi5son borih za obstoj monarhije. On najtop-leie pozdravlja zvezo „Ma!e aniante", koje interesi s? povsem krijejo z interesi Francile. Franciji postaja bolj in boji, ker uvideva zaslombo, ki bi jo pri kakor ie sovražna balkanskim državam. pesebno nam. Francija vidi posebno v naši državi avantgardo bodoče Velike Rusije in ravno te se Italija boji. ker uvideva zaslombo, ki bi pri r.jei imela naša država. Zato podpira z vsemi sredstvi ruski boljševizem, ta neruski stvor Nemcev in Zidov, ki iz-podkopuje moč Rusije. Isto delata Nemčija in Anglija, ki se ravno tako bojita Rusije* sami smo imeli na Koroškem priložnost, prepričati se o slo-vanofobstvu Ansrliie, ki je tudi tam, kakor v Šleziil stala ob strani Nemca in Italijana proti Slovanom. G. Cheradame je prosil g. ministra kot predstavnika naše javnosti, da propagira idejo skupnih interesov, ki vežejo države „Male antante" med seboj in s Francijo. Omenil je tudi. naj bomo pripravljeni na nezadovoljiv izid pogajanj o jadranskem vprašanju, ki pa ne pomenijo nikak dejiniiivum. Nova Evropa, v kateri bo stal Balkan na eni strani velikega evropskega bloka, Francoska pa na drugi, bo izgledala precei drugače, kakor so si jo danes začrtali v Rimu in Berlinu. — n. r":nister se je g. Cheradarau zahvalil za njegovo prijateljstvo napram našemu narodu in za ta njegova tako interesantna izvajanja. SMinsM m\. Ljubljana, 9. novembra. Ob peti uri popoldne jc otvoril sejo občinskega sveta podžupan dr. Triller in se naiprei spomnil umrlega Mihe Verovška; občinski svetniki so ia del govca poslušali stoje. Iz Zagreba je došla brzojavka občinskega sveta, v kateri zagrebški občinski svet izreka ljubljanskemu občinskemu svetu sužalie zaradi nesrečno izpadlega plebiscita na Koroškem, kar enako boli Hrvate in Srbe in izraža upanje, da se krivica, ki se nam je zgodila s potvorjenjem plebiscita, popravi. Prosveta. — Volitev predsednika „Slovenske Matice". Pri včerajšnji prvi seji novega odbora „Slov. Matice" je bil soglasno izvoljen za predsednika „Slov. Matice" dr. Dragotin Lončar. Podpredsednika sta dr. Prijatelj in pisatelj Finžgar. Zemljevid slovenske zemlje se bo začel te dni tiskati; naroča se že sedaj pri „SIov. Matici" za 80 K. — XVIII. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se otvori v četrtek 11. t m. ob 11. dop. brez posebnih formalnosti. Dobrodošli so vsi, ki se zanimajo za življenje upodabljajoče umetnosti sploh in zlasti za stremljenja našega mladega umetniškega naraščaja. — Štrajk v dramskem gledališču. Ministrstvo prosvete je odposlalo v Ljubljano inšpektorja Konjeviča, da izvrši preiskavo o vzrokih štrajka dramskega gledališča v Ljubljani. -- Gledališki list št. 9 je izšel s sledečo vsebino: Vspored za deveti teden. — P K. Bedrich - Smetana, sk'adatelj opere „Dalibor" (s sliko). — Gledališka kronika. Drama: Sreda 10. nov.: Zaprto. Četrtek 11. nov.: Cavaillet, Zlata jesen. Izven. Petek 12. nov.: Podbevškovasoareja. Izven. Sobota 13. nov.: Beaumarchais, Fi- garo se ženi Red D. l Glasom poročila, ki ga je dobila mestna občina pred pat dnevi, se spremeni dosedanja užitnino \ Lnibljani v mestnr trošarino, od česar dobi mestna občina nove vire dohodkov 7 ozirom na to se bo v prvi vrsti mililo na ureditev prejemkov užitninskih nzuikov. Najstarejši občinski svetnik, g. Von-čina prevzame r redsedstvo, med tem ko podžupan p. dr. Triller utemeljuje naslednje svoje nujne predloge, ki so bili soglasno sprejeti: 1.) finančni odsek naj izdela pravilnik povišanja prejemkov užitninskega zakupa. 2.) Ker se namerava odpraviti davek na prirast vrednosti nepremičnin, s čemur bi bile močno prizadete mestne finance, vlaga občinski svet proti tej nameri protest in zahteva, da se ta davek popolnoma komunizira. » Zatem je podžupan ugovarjal na razne interpelacije iz zadnje ceje in potem se je rešil še preostali del dnevnega reda: V domovinsko zvezo je bilo spreietih 40 prosilcev, šest prošenj je bilo odklonjenih, nekaterim se je pa dalo zagotovilo, da bodo sprejeli, rko dobijo jugoslovansko državljanstvo. — Zahteva se, da se ljubljanski dekliški licej podržavi že z začetkom drugega semestra šolskega leta 1920/21., ker ga občina ne more več vzdrževati in tudi ni dolžna skrbeti za višjo izobrazbo mladine. Izvoljenih je bilo 14 občinsk;h svetnikov za člane volilnih komisij in 14 njihovih namestnikov. Zakupna pogodba glede kopališča in gostilne v Ko-leziji se prenese (vsled smrti soproga) na Julko Smoletovo. Ko je bilo že rešeno nekaj stavbnih zadev, se je prešlo na. interpelacije, potem je pa bila zaključena javna seja. ki ji je sledila tajna seja. Veličastna manifestacija za Heroin. Ljubljana, 9. novembra. Nocojšnji manifestacijski zbor za Koroško v veliki unionski dvorani je bil naravnost veličasten kakršne imamo redko priliko gledati v Ljubljani. Ta zbor je pokazal, kako boli in skeli koroška rana vse nas, in ta zbor je tudi pokazal, da Koroške nihče med nami ne smatra za izgubljeno, temveč, da so mnogi med nami pripravljen? zavihati rokave in delati za to, da se koroška rana izleči. Zborovanje je otvori 1 pr;Jsednik društva „Gosposvetski Zvon", gosp. dr Otiak z daljšim, temeiatim predavanjem o razmerah na Koroškem in posebno o koroškem ljudstvu, potem so r.a. govorili po vrsti štirje Korošci: gor. župnika dr. Arnuš in dr. Arnejc, oba znana koroška idealista ter gg. j Brandner in dr. Stefančič, na kor.cn pa poverjenik gosp. dr. VI. Ravnihar. Vs: govori so izzveneli v klicih po delu za Koroško in posebno govora obeh koroških duhovnikov sta bila spremljana z naravnost viharnim odobravanjem. Vsi prisotni so trdno sklenili, da se oklenejo „Gosposvet-skega Zvona", ki bo zvonil in budil Jugoslovene na delo za naš Korotan. Nedelja 14. nov.: Beaumarchais, Fi- garo se ženi. Ižven. Ponedeljek 15. nov.: Zaprto. Opera: Sreda 10. nov.: Verdi, Rigoietto. Red B. Četrtek 11. nov.: Risto Savin, Lepa Vida. Red C. Petek 12. ncv.: Zaprto. Scbota 13. nov.: Smetana, Dalibor. Red E. Nedelja 14. rov.: Risto Savin, Lepa Vida. Izven. Ponedeljek 15. nov.: Zaprto. — Vcšlcovičevi uspehi v južni Ameriki. Kakor 6e „Novi Dobi" iz Buenos Airesa poroča, je dosegel naš jugoslovanski rojak s svojimi konerti, katere ie priredil v dvorani tamkajšnje glasbene šole velik uspeh, ki mu je odprl tudi vrata najuglednejšega gledališča „Teatro Colon". kjer se ob sodelovanju odličnih umetnikov uprizarjajo \Vag-nerjeve opere Tudi tam je našel Vu-škovič obilo priznanja ter si ugladi! pot v celi južni Ameriki. — Mladinsko slovstvo. Izšla jc krasna mladinska knjiga, drugi de! ..Čeških pravljic" Bnžene Nšmcove. Knjigo je priredil dr. Ljudevit Pivko že leta 1914 in jo podaril Sokolu v Ma-riboeu, ki jo je izdal sedaj kot 9. zvezek svoje knjižnice. — Mladina bo s slastjo čitala krasne pravljice, ki so pisane v vzorno lepem ?--"■•< kakor prvi del ki je izšel leta 1912. — Knjiga se ne dobiva v knjigarnah, temveC edino le pri Sokolu v Mariboru (pri g. Franu Majeriu. Glavni trg), vezan izvod no 12 K broširan pa 10 K (po pošti samo po povzetju). Knjigo toplo Volilna borba + Kandidatska lista JDS. Na kandidatski listi JDS za Kranjsko se nahaja poleg nositelj" li^edr. Žerjava kot zastopnik obrtnega stanu Engelberl Franclielti, načelnik zveze kranjskih obrtnih zadrug, kot zastopnik krškega okraja lekarnar Ivan fošt iz Krškega, za novomeški okraj šolski svetnik-begunec Ferdinand Seidl, za Belokrajino trgovec Karel MCller, za ljubljansko ckolico mesar in posestnik Jakob Jesih iz Rudni1'?, za Gorenjsko Lovro Oblak, k 'na Trati pri Poljanah in Mijo Or. ' i'e.% trgovec v Bohinjski Bistrici ter dek-for Rikard Karbc., lekarnar v Kamniku. Za litijski ekraj je postavljen zdravnik dr. Tomo Jcrnik •• Zagorju, za ribniški ekraj /<•«-* Rr~, pomnik in trgcvec v Prežet, ri loš'j c' r-j F. Bencina, pesestniV. in trgovec v f-'arem trgu pri L"5''. v. Volilno gil^-fc. Iz Splita poročajo, da f dalmatinski Srbi najodločneje protestirali v glrvn^m odboru radikalne stranke, ki je hotela na vsak nrčin, da H b;l nosilec radikalne liste v Dalmaciji solunski minister Ljuba jovanovič. ki je pod Proti čevo komando insceniral znani s> lunski proces. — ..Slovaška narodna jednota" je prijavila osrednjem", cd-boru demokratske stranke svoje kandidate za demokratske li^te v Vojvodini. Slovaški kandidati so: za novo šadsko okrožje: dr. Jan Peirikovi*, odvetnik; za "somborsko: jugc=lovan ski dcbr-voljec Emil Oremnjfer; za Banat: dr. Ljudevit MUaiek. Jednota je izdala vsem Slovakom poziv, da naj povsod glasujejo edinoie za demokratske kandidate. — Na zaupnem sestanku bosanske Čokorilove grupe je bil odbit sporazum z radikalci ter je grupa sklenila nastopiti s samostojno kandidatsko listo. Brzojavno so ponudili kandidaturo vpo-kejenim srbskim generalom Madale-niču in 2ivkoviču, bivšemu jjoveljni-ku jugoslovanskega dobrovoljskega korpusa v Rusiji/ in Nikoli Pašiču. Dosedaj se imenovani še niso izjavili, da-li sprejmo kandidature. — Čo-korilo je ponujar.o mu kandidaturo odbil, češ, da ne priznava zakonitosti kcnsiituante! v Beograd. 9 novembra. (Izv) No-silcc radikalne liste v Beogradu je Pašič, v Banatu na Momčilo Nlnčič. v Beograd, 9. (I:-.v.) Po Sremu agi-tirajo radikaki za svojo stranko s tem, da pravijo, da so Hrvati izdali parolo „Hrvati na plan" in da se morajo zaradi tega združiti tudi vsi Srbi in to |v ra.likalni stranki, da preprečijo, da bi Hrvati nadvladah v konstituanti. Separatisti se izgovarjajo drug na dragega. v Zagreb, 9 novembra. (Izv) Danes dopoldne se jc vršila tu konferenca radikalne stranke, na kateri je govoril tudi Nikola Pašič. v Osjek, 9. novembra. (lav.) V nedeljo poold. so se vršile demokratske skupščine v Slatini, Orahovici in Dalju, k^ so sijajno uspele. Zanimiva je priporočamo vsem, ki hočejo mladim; čitatcljem pripraviti veliko vcaelje, zla-: str pa šolskim in ljudskim knjižnicam, j — Jugoslovanska Obnova — Njiva (št 31) prinaša članek Eda Mai kovica o »Mednarodni finančni konferenci v Bruslu", kjer pravi po poročilu, da so te vrste konference s svojimi sklepi nekak kažipot državam, tudi če same ne morejo izvršiti vseh izorememb, ki bi bile potrebne za ozdravljenje gospodarsko tako oslabljene Evrope. — Djordje Takic piše o vprašanju ..Kako bomo ustvarili jugoslovensko kulturo". Važno vprašanje, ki ga nekateri zani-kavajo. Takič najde na to vprašanje odgovor v stavku: izraziti sebe. Na sveh poljih kulture jc treba dati izraza jugoslovanski duši. — Zanimiv ie članek Jo3;r>a MPakovida: O neosvobojeni Lužici. Popisuje zgodovino in boj lu-žiških Srbov in njih sedanji položaj. Pri tem smo se spomnili na nase Korošce. Lužiških Srbov je okoli 100.000. Čehi so jih hoteli sprejeti v svojo državo, a ostali so pod Nemci. In vendar niso cbuoali. Pridno delajo tn s: r-re dalje za svoj obstoj. Tudi T':-.T:-v je ostalo nad ICO 000 pod Nemci. Zdaj je vprašanje, kako se bodo ck.znih. Češka Praga ni pozabila na lužiške Srbe Ustanovilo sc je društvo „Adolf Černy", ki stalno skrhi za Lužičane vkljub oddaljenosti. Istotako bi bilo treba pri nas stalno skrbeti za kulturno in prosvetno delo na Koroškem. Naša in koroška ženska društva bi našla tu mnogo lepega dela. Smotra prinaša zanimiva poročita: Ženski kongres v Kristijaniji i. di. — Ersest Denis » Pragi- V nedeljo jc sprejela Praga prvič po osvobojenju 'svojega velikega prijatelja in sobojev-| 'nika za češko svobodo prof. E. Denisa, j Prof. E. Denis, veliki priiatelj ln po-! ' znavalec slovanskih narodov, je slavil lansko leto svojo sedemdes:'!. tnieo. Ob tej priliki je prejel nešteto čestitk iz češkoslovaške republike in obenem povabilo, naj pride obiskat osvobojeno Prago. Prof. Denis se je temu povabilu odzval Češki listi poročajo, da je bil njegov sprejem v Pragi tako; veličasten. da j c spominja! na največie dni kar jih je Praga doživela, kakor ie bil n. pr. 28. oktober 1918 ali sprejem prezidenta Masaryka, ko se je vrnil iz tujine. Prof. Denis ima velike zaslree za naše osvobojenje. On je s svojimi spisi informiral tujo, posebno francosko javnost o razmerah na Češkem, Slovaškem tu na Balkanu. Njegova dela .,Konec samostojnosti Češke". ,.Češka zemlja po Beli gori" i. dr. so pokazala svetu kulturno vrednost slovanstva. — Prof. Denis je dela! med vojne v svoji reviji (udi za jugoslovansko stvar. Ali bi ne bilo umestno, da ga povabimo tudi k nam in mu izkažemo hvaležn st za njegovo delo? — Cen. V Pragi začne iz! ajati nov dnevnik, k\ bo posvečen samo umetnosti, glasbi, gledališču, športu, družabni vzgoji, brez politične primesi. — Pos-stnifci kamnolomov in sploh vsi irde esenti za mineral novi sc tem pcA m vljudno naprošajo, da naklonijo minera!ošk'-pet;ografckemu in-stiuhi naše univerze (v roke g. p.of. K Hinterlechnc-rju. dižel i dvorec) vzorce vseh onih snovi. « tih izrab- | ljaio, bodisi v katerekoli svrhe kameno-' seTke, cementne, keramične, kemične ali I kake druge inausaije, kot stavbeni kamen ali kot nasip za ceste, železnice kot glinovino itc. Imenovani želi sestaviti strokovno zbirko takega ccmače^a materiala za rabo pri poduku bodočih naših inženjerjev obenem naj se pa ustvari tu informativna zbirka tudi za mnogoštevilne interesente iz tu- in inozemstva ki prihajaio sedaj po razne tozadevne informacije. Čim popolnejše slika bi se dobila na ta način od naše kamene industriie v najširšem pomenu besede, tem lažje bi podpirala in pospeševala tudi ena panoga naše obrti in industrije drugo. Vzorci naj so 7X9 cm veliki ter kaka 2 cm debeli in sicer, če mogoče: a) surovo obdelani, b) lepo otesani in c) zglajeni (polirani), da se spozna niih kvaliteta v vsakem oziru. Tem kosom naj so dodane Se kake šibre istera materiala za prilično znanstveno preiskavo. Sipke in glinaste snovi nai bi bilo za kake 3 — 4 pesti. Vsak material mora biti strogo ločen od drucega j. natančno navedenim nahajališčem. Brez poslednjega je snov absolutno nerabna in ne pride v zbirko. Kdor ima snov. ki je v kateremkoli oziru (kemično, trdnost itd.) že preiskana, se naproša tudi za dotične podatke. Kdor želi. da ne pride stvar v javnost, se mu tainost jamči. * Komponist — kandidat Znan! srbski komponist Pera Konjevič, katerega opera „/ilin veo" se bo tgra'a v Ljubljani. kandidira na demokratski list! finančnega ministra Stojanoviča v somborskem ckrclju. * Razkrinkani obrekovald. „Nova Pravda" in po nji vsi narodno-socialni govorniki po shodili in gostilnah so trosili laži, da se poslanci JDS. niso prav nič zavzemali za zahteve uradništva po zboljšanju gmotnega položaja, dasi ves svet ve, da jc ravno JDS. dosegla zvišanje urad niških plač in doklad.Ta obrekovanja pa je sedaj najbolj zavrnil predsed-nik Osrednje zveze javnih nameščen-' cev, g. Maks Lilleg, ki podaja naslednjo izjavo: Resnici na ljubo moram konštatirati, da trditve „Nove Pravde" ne odgovarjajo istini niti najmanj. Iz zapisnikov seje Osrednje zveze javnih nameščencev mora biti razvidno, da sem jasno in odkrito poročal, kako ljubeznivo sem bil sprejet kot delegat Osrednje zveze cd vseh gg. članov klnba JDS. v Beogradu in kako prav izredno prijazno in složno nam je šel v zadevi naših stremljenj na roko g. minister dr. V. Kukovec. Dostaviti moram izrecno, da sem bil po delegatih organizac-nih zvez javnih namešcencev na Hrvatskem, v Dalmaciji in v Uerceg-Bosni baš zaradi velike in nad vse prijazne vneme g. ministra dr. Ku-kovca še posebe naprošen, naj mu grem izrazit hvaležnost vseh jugoslovanskih organizacij javnih namešcencev. To sem tudi storil. Končno tozadevno le še omenjam, da se je za interese javnih namešcencev do poslednjega časa vedno živo zanimal j g. minister n. r. dr. A. Kramer ter jc tudi s svoje strani storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da se je nujnim zahtevam javnih nameščencev in vpo-kojencev kolikor največ možno ugodilo. * Pri ljubljanski stanov ar.'M komisiji sta zaposlena dva železniška uslužbenca (Rupnik in Vcncajz). CL,a imata, ker sta sem in tam pri lcak"ni seji zato stalen dopust. Ali bi ne bilo prav, da se temu zapravljanju c'-lavnega denarja stori kcncc? Tu bi bilo nekaj polia za „Novo pravdo" in »Rdeči prapor"? * Tihotapstvo v razredni loteriji. Nedavno smo poročali o ponesrečenem poskusu tihotapsrva, ki se je izvršil pri prevozu srečk razredne loterije iz Gradca, pri kateri priliki so štirje gospodje, ki so srečke prevzeli in spremili v Beograd, poskušali vtihotapiti nekatere stvari, kar se jim pa ni posrečilo. Beograjska carinarnica je udeležnike tega tihotapstva obsodila na globo 472.000 dinarjev v srebru. Priziv obsojencev je predložen carinskemu svetu generalne di-rekciie carin. s Gornjegrajska koča na Menini planini je bila od neznanega zlikov-ca zažgana in jc zgorela. Koča je bila last savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. * Alarburg a. d. Drau. Takšen žig uporablja še vedno mariborska pošta. * Delo razmejitvene komisije. Razmejitvena komisija, ki se ie pretekli teden mudila na mejnem ozemlju med Košenjakom in Sv. Lovrencem, je pregledala vse dosedanje tehnično delo in ga odobrila. Le na Košenja-ku je dognala nekatere neskladnosti s sklepi komisije, in se zato odpošlje na lice mesta posebna tehnična komisija, da se stvar uredi, čim bo to delo dovršeno, bo definitivno določen prvi del naše meje z Avstrijo. Glede nadaljnjih odsekov se nadaljujejo razprave, izvzemši mejno črto Sveti Duh-Mura O tej bo namreč sklepal vrhovni svet, kateremu je predložena v rešitev. * Mestno kopališče v Mariboru ostane zaradi čiščenja kotlov do 18. novembra zaprto. * Poštni urad Maribor III. mag-dalensko predmestje ima v zimski dobi od 2. novembra 1Q20. do 3lega marca 1921 uradne ure ob delavnikih od 8.—14., ob praznikih pa od 8-30.—10-30. Ob nedeljah je poštni nrad 73 pr*. i Trgovska nadaljevalna šola v Mariboru pričr.c s poukom 8. t. m. Šoia imn samo eno sobo na razpolago in se bo zato poučevalo na sledeči način: Prvi razred ponedeljek od 5.-7. ure, četrtek od 2.-4. ure in nedeljo od 8.—10. ure dop. Drugi razred iorek od 5.—7. ure, četrtek f'l 4.-6. ure, petek od 5.-7. ure. retji razred sreda od 5.—7. ure. če:rH od 6,—-3. ure, seboia od 5. d" 7. ure in nedelja od 10. —12. ure dop.. in sicer strojepisje in tesno-pisje. * Obratno ravnateljstvo južne železnice je ustavilo vse sprejeme ped-uradniških pripravnikov in ne sprejema do preklica nobenih novih prijav. Do sedaj vložene prošnje se bodo b rotrebi upoštevale. * Fotografi morajo biti usposobljeni. Minister trpovine in indn-strije je odredil, da pripada fotografska cbrt takim obrtom, za katere je potrebno usposobljcnje. V smislu te od p d') • se smejo obvtr.ma baviti č fotografiranjem le one osebe, ki so v te] obrti iiučene. * Odpravljeni ab-turijeniski kurzi. Na hrvatskih trgovskih akademijah so odpravljeni takozvani abiturijent-ski tečaji, ker je prvi letnik novoustanovljene visoke šole za trgovino in promet cdrejen za abiiurijente srednjih šol. * Veteran jugoslovanskih tipogra-jov. Te dni slavi v Beogradu stavec državne tiskarne Jernej Kramer svojo petdesetletnico, kar je v službi ket stavec državne tiskarne v Beogradu Kramer je Slovenec, rejen leta 1850. v Ljubljani. Ko se je izučil je šel v Beograd, kjer je vstopil v državno tiskarno, kjer je delal petdeset let. 701e!:ni Kramer je čil in zdrav. Proslava njegovega jubileja je bila jako lepa. Kolegi so mu priredili v Beograd" čor4°n večer. : Urad za pospeševanje obrti. Tajnik likvidacijske komisije za Štajersko Icmaerj Založnik je imenovan za komisarja pri nradn za pospeševanje obrti v Ljubljani. " v C£iju je že štiri tedne zaprto. Ker je to podjetje edino te vrste in za občinstvo nujno potrebno, zahtevamo, da se odpre. Ce ga lastnik sam noče odpreti, naj ga odda v n-;em ali ga naj pa prevzame občina. Podjetje v zimskem času nikakor ne sme porivati. * Zračna pošta. Med Subotico in Budimpešto se uredi še ta mesec aero-planska pošta. Zaenkrat se bodo z zračno pošto prevažala le pisma, dopisnice in časopisi. Pristojbina bo znašala za navadna pisma do SO gramov teže 12 kron, za dopisnice 8 in za časopise po 1 kr no. Zračna pošta prične poslovati dne 29. L m. * Služba puškarja se razpisuje pri 28. pešpolku v Skoplju. Natančnejše pogoje je povzeti z razglasa, ki je nabit na deski mestnega magistrata ljubljanskega. * Učitelji in učiteljice okrajev Kranj ln Radovljica se sestanejo v četrtek dne 11. t. m. okoli 3. ure v Podbrezju pri ..Francku*' ob vsakem vremenu. Važno. Izven U JU. * Dobava smodnika. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima na razpolago večjo množino navadnega in ojfčer.ega razstrelilnega smodnika. Po železnici se bo odpošiljalo najmanj po 100 kg vsake vrste. Manjše miožine se bodo oddajale pri tvrdki Fr. Ševčik, Ljubljana, Židovska ulica. Interesenti naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 20. t. m. in preolože tozadevno potrdilo od ekrsjnega glavarstva ali županstva. * Polaganje mrličev v zidane grobnice pri 5v. Krištofu Od mestnega magistrata ljubljanskega smo prejeli naslednje porcčilo: Uporaba onih grobnic (zidanih) pri Sv. Krištofu, v katerih je še prostor za polaganje mrličev, dovoljeno je še do vštetega leta 1925. V katerih grobnicah je še prestor, se določi od slučaja do slučaja po potrebi; pri tem se je ravnati v tem zmislu. da 6e ne smejo stare krste morda razbijati in tako napraviti prestor za nevo. Dovoljeno je le prestavljati v grobnici stare krste ter na ta način grobnico pripraviti. Polagati se smejo v te grobnice le ožji družinski člani. Lastniki se morajo v vsakem poedinem slučaju zavezati, da svoječasno event. na uradno za-Hevo na lastne stroške izvrše prenos krste "a dra do 8 tisoč vagonov pšenice in 50.000 vagonov koruze. Letina torej ni tako bogata kakoi se je pričakovalo. = Zopet nacionalizacija lesnega vele-podjetia. Iz Beograda se javlja, da je ministrstvo potrdilo nacionalizacijo pod;et:a Eisv.erib in Ortlieb v Bosni, ki je ena najvčiih trgovin z lesom v naši državi. Ki pripravi letno lahko 450.000 m1 lesa Nacionalizacijo so izvršili zagrebški sarajevski in beograjski drnarni zavodi. Izvršena je tudi revizija pogodbe glede odstopanja lesa. Dosedaj je firma plačevala 2 K za m' iz gozda, sedai pa bo morala plačati 159 K ali 13J/4% tržne cene lesa Poleg tega bo morala od izvoženega lesa plačati 6 % za pogozdovanje. = Jugoslovanska družba za zračni promet. V Zagrebu se snuje te dni delniško društvo, ki bo vzdrževalo zračni promet na orogah Zagreb—Drna' Za greb-Budimpešta, Zagreb—Carigrad in Zagreb—Beograd—Atene Glavnica bi znašala šest milijonov kron Premet bi se vzdrževal s šestimi leta'i. Iniciativa za ustanovitev tega društva je izšla iz vrst bivših armadnih in mornar-niških letalski^ častn-kov. — Na mariborski pviniskt sejem je bilo prignanih 240 urešieov. Knp-| eija je bila zelo živahna in se jo pro- j dalo rnnoeo blaga. Cena je bila okoli 50 kron za kg. Sorzs 9. novembra Zagreb. Kupčija na borzi je bila danes zopet slaba. Devize: Berlin 187 do 189, Milan 528 do ro4, Ne\vyork 151 do 153.5, Pariz 925 do 935, Praga 161.5 do 165, Švica 2100 do 2300 Dunaj 29 2< do 29.50. Valute: dolarji 149 do 149 50, avstrijske krone 30 do 33, levi 150 do 115. rublji 100 do 102, češke krone 160 do 165, napoleondori 506, marke 188 do 190, leji 230 do 240, lire 540. Efekti: 661.50. francoski franki 2750, Švicar-, ski franki 6975 do OSGO, funti 1500. Efekti: A.TM. .18.1 Iti eata ............ 9tTS ., Kaicka Kote............ Ognka kroafca.............. V. AMiriiako to no po>......... . —'— 1'orik« sre£k« .............. >redim. uraJ u trg. in m mtr...... nor— Aoptobanka.................. 1030 — Bankverem........................10SS —■ i.OMMki ismal rta banka ........ A»»iro-Ou«ka banka..................44l»— Z * .'O.icDika banka ...............JIM'—. državne že'ozmos .............. 4f4A — itižna i*laDiea ............... 1801*— Alpine-.vonlaa .........................l>8-3"— Pniks ietema iodnafr................110» — LevVam. na-imva .... ........ -'— Ziirieh, devize: Berlin 735, New-vork 661.25, London 22.01, Pariz 37.35. Milan 21.75, Praga 6 60, Budimpešta 1.275. Bukarešta 9.15, Varšava 1.70, Dunaj 1.725. žigosane 1.40. Praga, devize: 115.25 do 116.75, Dunai 16.90 do 17.90, Zagreb 59.50 do 60.25, Varšavi 23 do 24, Budimpešta 17 do IR, jugoslovanske note 237 do 233 Amerika 103 do 104. Anglija 337 do 339, Švica 1574.50 do 1577.50, Francija 585.50 do 5C3.50, Italija 336 dj 338, Beograd 239 do 241. bolgarske note 98 50 do 99.50. Vremensko poročilo. l/s^-arl m nl< "»<■ a £3 - i D a rt — e - B 1 č Vetrov Nebo s » - J 5 51 Ss. rs. ii I B. nov 7. ar 7J4-« 8*3 brez v-tra •ne- 9 nov. 11, ari 7.75 i>-l •1 'ng.vih obl 0. nov il. uri :47 . sre ve ra » Sreun * rocrajenn "e^a uro !<•* i .rn ima i.'I Vremenska napoved V^ooraa olla no hladno Trema, -olnce V«S| I a dan« jo S 57 ia i a oo J SO Lastnik in izdajatelj Konzorcij ,Jutra". Odgovorni ureanik Vit. F. Jelene. Mali oglasi. Obl. konces. zavod za pokončavanj« podcan, miš in mrčesa, Kolodvorska Ulica Št 39. 415 52-3 i'o zelo znižani f!mknl?ca piaifil, ceni nov i lltfilnUl&aH, zratmee, šiuaini streli tiiilno STCtiljk«'. lorilci itd. ipreieciajo sft » popravilo dvokelesa in razal stroji pri SA.VJBI.Xt, Ljub-Jana. Star. trs 28- "—8 [jadzrašina do m, ^ /„rX virja, se sprejme k fiv-ma otrokoma (9 m il leti zi popoldanske ure. 1'ismeao noumli e so prosi na upravn štro rt in industrijo H vatska esVemptna bsaka . . . . H rod na Savi......... Trrorinfika banka....... lbvataka kreditna banka..... Ja Irena . banka ....... JoEoaovanska Danka denar bla-o WO 0!fi 4.1% 446 151 ' 1S20 k/0 tf> 10(0 < 101 --ijcn 620 «3 L ablianska kreditna.......i c« K« Narodna banka d. d. . ....... Tii 7-5 Prva hrvatska »led. ....... M7& S<*00 .ia odna šnm. incoftriia......7:6 *SO Mnbliaaake (trojne tovarne iu livarna .--10M. ....................i«*'« H Gntman ..............>W50 fioranin . • .••••.... C75 Srbska banka .........*20 lt» ka pntka barka....... 4-'i <™ Beograd. Tendenca slabi. Funti 12S do 130. dolarji 37.50 do 28, francoski franki 230 do 240, lire 137 do 138. leji 57 do 57.50, levi 41 do 41.50. marke 48 do 4S.50, napoleondori 126 do 126. Devize: London 13 > do l il, Pariz 234—235. Ženeva 600 do 603. Praga 41 do 42, Milan 137 do 138. Berlia 47.50 do 48, Dunaj 7.70 dc 7£0. Dcraj. devize v prostem pronrto: Zajrreb "35 do 355, B-Jdimpcšta «5 do r 105. Praga 561—559. Variava Uši 3c| 139 Valwi: dinar 1310 do 136«. larii 4¥) lin 1575, leji 710 do "'">,.; rubin 310. kri 500. marke «66.50 . n mjerccn — 1'retplata: 50 ii n e ii 120 ili 30 din. ^uraljnjn naši prvi stiuCnjaci. — Alr<- erna cene! 431 2—1 Sšrošks C£Sl21. iHiliil. KeroSMa cetta 1. Išče se šivilja ki ima veselje fio proflaja klobukov za večji rajon. — fiataučocjo pove Rupšfin FinI, hlobuža^ ifore. a M iS a a taFiiionsiie strope (itoržih), krasno Majro, n dalje koraio t a : krm-, oves pžfaico, pženlčr.o. ržeac i la koruzno moko, zdrob, kavo itd ' ira-i v zalogi tvrdiia 4-' 2—1 j lr. Ziior, LjaSiSjana, Ourajsfcs c. Si. i Žarnice, bakrenino ter v c kurila« io kabalae aparata di>l-»v!ja taloga tlek-tridaSa predmetov 438 Stegf, Maj, BiialaBtfMgl KoiikiircRliie cene! Olja, iahko, za vretena; olja za trausmisijs; olje, strojno za poljedelske stroje; Olj strojno za teiko stroje; oljo ta avtomobile, lahko; olja . „ , izredno težko; olje za cilindre; oljo proti prabn. 67 104—21 Olavaa »»'»gaj Mi, Um 8 Zanki. d. z o. i prej A. Zaittt*™! sinovi. Samo na dobeSoi Vsakovrstna manufaktura 20 doli pa cajaisjlb caaah pri tvrdki 112 20-19 r^vJM^ l»ini evies sa prevsSaaJal Mestni trg 25 i. KorJo-fenSn® cena s iB3fSiaa3^8Sasn2aBissaB2!ŽaaB«S s3smSS2»3SsM£2^83ia»8«'1 BS \ • » gaj ijaii i *» sns || registre vana zadruga z omejeno zavezo g sprejme H tse tss z večletno strokovno prakso. — Plača po dogovoru. — Nastop 1. januarja 1921. g| Nacelstvo. 33 66 S 101-23 Mubiiana, H*§nalska cesta št. 9 2 .ma v skladišču in oddata po najnižjih cenah: Pšenieno molco, binaško Ln lastne m?eiva, koraso, oves, pljaiSad otrobe, proseao kišo, ielprcaj, sladkor Čaški S sr kojiiii, Ji7i kristal beli, kavo, naj- {A fina;šs aaaiiza? .iaiilao olja, ts3tealns, ri. Ceylon-Čaj, poper v zrnja, sol. marsiza ia nomSlo-belo, petrolej, belo , čiššeni, ijjsinska Siivi vjei vrst, čsbalo zaakovdko, A orsiae, krompir ia različna draja bl%fo, tadi mkaeno /j in manafakcarno per.laa bi igo. čerljs, molio, ženske in deško, isborao i>.a=jo v vsan številkah, oddaja se le ^ v večjih množinah. ^ t P-hs ^ g=ans:h trgovino z manufakturnim blagom .. v popolnoma prenovljenem lokalu Za bližajočo se zimsko sezijo pri poroč mo vsakovrstne novosti, katere so ravno doile iz inozemstva, osobito razno volneno in snkneno blago sa dame in gospode, dalje perilne barhante, flanele, «efirje, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike itd. Zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo, se priporočamo 308 10—9 A. & E. Skabeme* veletrgovina z manufaktnrnim blagom Ljubljana, Mestni trg IO. Narodna banka« d. de u Zagrebu, VI. Emisija. Zagreb, mjeseca oktobra 1920. Poviisnje glavnice od K 58,033.000-- na K 100,000.000-- ozi? na subskripciju 125.000 komada dionica, glasečih na donosioca po K 400 -aaslovne vrijsdaosti n nfcupnom iznosa od K 50,000.000- P« n* Na temelju svojed bno» ovlaŠtenja izvanrrdne glavne skurštine, a zbog izvanrednog razgranjenja popova banke, tfl sveop<5e potrobe za daljnim k->pitalima, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti toviš^-ije dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod sli> leči na nvjetima: 1.)' Dionička glavnica od K 50,000.000 — p->risuje se izdanjem novih 125^)00 dionica po K 400-— nom. dak-o za K 50,000.000 — na K 100,000 000 2.) Posiednicima starih dionica pripada pravo na I staru dionica optirati jednn novu nz cijenu od K 625"— tel quel. . .. 3.) Snbsknpcija počinje 25, oktobra, a svršava 15. novembra 1920., a za snbsknpcije n Amenci traje rok do 15. decembra 1920 . >T 4) Nove dionice iraadu knpon za goiinu 1921., te sudjelnju na dobitka od 1. jannara 1921. Na ovu emisiju dionica bonificiraii če ss u ime 6% kamata za vrijeme od 15. novembra do 81. decembra 1920 Iv 3 — po kuponu. 5) Protnvrijednost podpisanih dionica valja uplatiti odmah, a naj';asnije do 15. novembra 1920. odnosuo do 15. decembra 1920. 6., Subskripcija, oduosno opdja se obavlja: U Zagrebu: na blagajni zavoda; n Beogradu: Prometna banka; n Bjelovaru: Bjclovarsta 5te-dionica- n Broda n. S.". Bmka i mjenjačnica 13rdar'č i drapr, kao afilijacija Narodne banke; u Dubrovniku" Nirodna banka d. d. Zagreb, filijala; u Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d. d.; n Osijeku: Danka J Ivrans s drag i sve fil.jale zagrebačkih banaka: na Bijecl: Hrvatska centralna banka d. d.; o "Runi" Srpska srem?ka banka d d.; n Sarijevu: Hrvatska centralna banka; a Spljetu: Jagosla-venska 'industrijska banka d d.; n Šabcu: Narodna banka d. d. Zagreb filijala; u Varaždinu: Opča Stfdionica d. d. ; u Vršen Narodna banka d. d. Zagreb, filijala; u Zesiunu: Zemunska štediomca d. d.; n Wienu: bankhaas Altlan Robert Alexmler kao fibjala Narodne banke d. d., dok nplate moga uslije-diti takodjer kod svih zagrebačkib zavoda te njenih filijala U sfedinjenim državama: U Kew -Vorkti: American Foreign Panking Corporation; u Chicagu: Kaspar State Bank; u Pittfiburohu Pa: Uoion Savings Bank n Akron 0.: Deposifcors Savines & Trast Co.; n Fareti Pa: Peopl?s Bank ol Fareil, n Mo Kee3port Pa: J os. Kotb & Co.; a Y0ung3t0wnu: Dollara Savings Bank; u Rochester Pa: Ali Nations Bank. U Antofagasta: , Punta Arenas: U iužnoj Amerfcl: Jsgoskvenska banka (Banco Yoagoslavo de Chile) Valparaiso: * s » . ». ,..,.,«► 7) Posjedntci starih dionica, koji žele n smisla točke 2. optirati nove dionice, valja da prodlože kod gore označenih m esta sahskripcije: . , . ...... . , ... Točno ispunjenu i podpisaun pnjavmeu nz naznakn popisa brojeva starili dionica (u koliko nisn kod zavoda u pologu) ili nudjctoranicn starih dionica. 8) Tečajni (aiijski) dob tak, koji se poleči kod izdanja novih dionica, ide a korist redovite nričuvne 'aklade odbivSi troškove emisije i pristojbine te do acije mirovinakog zavoda. /a nrovedbo ove emisije stvoren je sindikat, koji zajamčnje uspjeh povišenja .lloniČke . .' ' * 408 3-3 glavmee. elektrotehniško podjetje ^KO POGUCM Lov/o Effenberser & Cie. Centrala LJUBLJANI! Hal&ollsa izvedba. — TakojSnJa odprema. Najnižje cene. — Ponudbe in polasnCa na j šel£0 vsak žas brezplains na razpolago. Podružnica v Zagrebu Frsnkopanska uiica St. 2. Instalira • P°P°'De elektrarne, prekozemsko centrale, popolne lllUlDill D • napeljan v mestih in pokrajinah, naprave ia vsako-vrstno indnstrijo, razsvetljavo javnih in privatnih poslopij, tovarn, gledališč, bank, hotelov itd., posam-zne t,»prave za normalno ia specialne srrhe, telefonske, telegrafcke in signalne naprave itd. flnfPlli* B0t0rie' diaame, pretvoritelje (Umformer), generatorje liUilitVl • ,,, motorje, ventilatorje, električne kurilne in kubalne aparate za domačo, obrtniško in medicinsko nporabo. merilne aparate, bte ce, infetalacijski in vodilni material vsake rrste, ročne svetiljke, armature, svetlobna telesa, tarnice vseb vrst, vsakovrstni material za slabi tok, akumulatorje, žepne l.aterije, ovoje itd. Lastni umetniški oddelek. I-J.l..:_ . modema telesa za raasvetljaro, namizne stoječe sve-IAUbIUJB« ti.jke, stropne svetiljke, lestence, vsakomtnc svilene senčnike po lastn h nmetn tkib osnutkih, izdeluje naročila natančno tadi po eaželjenih predpisih ali vposlanih skicah. Cn riltllfpfR* n0Ti P*,entirini n Bo na"-zvonci za močmi a[|.blalllSlE . tok, brez baterije, brez transformatorja, hikakib nadaljnjih stroškov sa oskrb zvonca, navadno priklopijenje zvonca bre* truda na vsako obstoječo svetlobno napeljavo, nova patentirana avtohapa „8oaavox", patentirani držaji »senčnike «Sona> brez vijakov. «30 4