Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Offic e of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General i ■ ■ ■...... 1 -J—. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." J VOLUME IV. — LETO IV. CLEVELAND, O., SREDA, (WEDNESDAY) JAN. 12. 1921. ŠT. 9 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Kerenski pravi, da je Lenin prodal Rusi- i jo kapitalistpm. Pariz, 11. jan. — Aleksander Kerenski, nekdanji ruski ministrski predsednik, se je v pogovoru z nekim časnikarskim poročevalcem izjavil, da se mora Rusijo re- g< V« , „ Sltl Pred ameriškimi kapitalisti, da je ne propajo. Z namenom v mi- /U slih poživlja Kerenski vse ruske Proti-revolucijonarne frakcije, da j P' se družijo in poženejo Lenina in n' ' rockija z vlade. / 3° Soba, v kateri je Kerenski spre- P1 Jel časnikarskega poročevalca od '3< United Press' agenture, je bila k< Polna zemljevidov, ter najbolj nj Podobna glavnemu stanu vojaš- er kega štaba. Z Kerenski jem so se Pogovarjali razni prot^-boljševiški P1 VoJaški izvedenci in državniki. Tujezemski kapitalisti, kate- 1° rim daje sovjetska vlada dolgolet- ta ne koncesije za izrabljanje ruske Zemlje, kradejo žepe izčrpanega J naroda," je vzkliknil tekom pogo- P' vora Kerenski. Potem je nadalje- m val: bi Jaz sedaj organizujem tu v Parizu civilizirano rusko vlado, sc administracijo, sestoječo iž iz- $ gnancev, da prevrnemo sovjete in m Prekličemo trgovske pogodbe, c' katere je sklenila sovjetska via- zs da." Pri tem je všteta tudi Kamčatka te katere izrabljanje za daljšo dobo sc časa je dosegel ameriški financir ni Washington D. Vanderlip. Samo odločilna vojaška zmaga n' boljševiki bo rešila Rusijo tu- n kapitalistov, je dejal Keren- n • Kapitalisti Združenih držav ^ naj pazijo, predno sklepajo tr- ^ 8°vske pogodbe s sovjetsko via- tf do." Zborovanje jugoslo- * vanske konsti- tuante. s1 —■— p Beograd, 22. dec.—Konstitu- j anta je imela danes dve seji. Do-P°ldanskq je otvoril predsednik j<; a8lc ob polujednajstih. Prečita- g] n° je bilo poročilo verifikacijske- :. 8a odbora, ki je bilo v glasovanju s°glasno sprejeto. Verifikaciranih p )e 8 tem 343 mandatov. Z nazna- j ^i^001. da se vrši prihodnja seja c Popoldne je zakjučil pred-Sed«ik sejo. t opoldansko sejo otvori sta- r ros'ni predsednik Nikola Pašič ob ■ nakar preide zbornica 'ta-^ prvi točki: položitev prise-Pred prisego se odstranijo čla-II' Jugoslovanskega in Narodnega l kluba ter Bunievci. Predstavniki << Ostali strank podajo izjave, na- 1 odidejo tudi komunisti iz/ i ornice. Prisego položijo radi- ; k )' demokrati, socialni demo- < sk^1*' Zem'Jorac*n'ki- Jugoslovan- < a muslimanska organizacija in < rePublikanci in sicer po vrsti pra- ] v°8lavni, potem katoliki in nato I muslimani. Nato preide zbornica k drugi ] 1 dnevnega reda: volitev i Predsedništva. Oddanih je bilo za i r- Ribarja 192 gla^pv za zemljo- i ^dnika Laziča 31, ta dr. Vesni- 1 ca I • 1 »n za Aco Stanojeviča tudi 1 Praznih glasovnic je bilo 1 7. , Predsednika ustavotvorne Upscine je torej izvoljen hrvat-demokrat dr. Ivan Ribar. Sle-(J Volitev treh podpredsednikov.1 2^oljeni so za prvega podpred-^dnika Miloš Cosič (radikalec), ^ drugega podpredsednika dr. < ^rasnica (musliman) in za tre-1 Jega podpredsednika Slavko Mi- Krivičnost Crabbo- A vega prohibicijske-ga zakona. Celo suhači so pričeli priznavati, kako krivičen je sedanji c< 3rabbejev zakon, potom katere- '' ;a se vsiljuje prohibicijski a- tc Tiendment k ustavi Združenih dr- p lav. . k Včeraj je sodnik F. L. Stevens ^ pozval večje število vodilnih jav- lih oseb v Clevelandu, da stvorij ^ 0 poseben komitej, ki naj poda 8< priporočila, kako naj bi se Crab- "j* perjev zakon prenaredil, da ne- J taterim kršiteljem, ki nimajo de- v larja, ne bilo treba presedeti radi 5nega kotliča za kuho žganja h skoro vse svoje življenje v 31 prisilni delavnici, da odslužijo n svojo kazen. Crabbejev zakon do- P oča le denarno kazen, in potem k :akem mora obsojenec ali isto pla- $ :ati, ako pa tega ne zmore, tedaj d *a more sodnik poslati edinole v prisilno delavnico. Ako že ima- s] no prohibicijski zakon, tedaj naj n pi se vsaj izvajal človeško. 3] Ako je sedaj na primer kdo ob- b sojen, da mora plačati $1000 ali &300Q, pa nima denarja, tedaj bi Tioral preživeti v prisilni delavni-:i 7 do 2 1 let, ako se Crabbovega takona v tem pogledu ne popravi. U Zanimivo je pač, da je prišel s e :em priporočilom na dan ravno ž< sodnik Stevens, ki je eden ip.med t< najbolj zagrizenih suhačev. Naj- u brže se nekoliko boji jeze normal- g nih človeških bitij, ki so prepričani, da nekoliko alkoholične pijače ne bo nikogar uničilo. Tem je so- j. dnik Stevens brez dvoma 'v že- c lodcu,' zato pa hoče sedaj svojo v teroristično taktiko malo omiliti. - - 1< letič (radikalec.) Končno izvoli v zbornica še devet tajnikov, in sicer štiri demokrate, štiri radikal- s ce in enega muslimana. Na koncu seje odgovarja ministrski predsednik dr. Vesnič na o- s pazko posl. dr. Koruna (socialni v demokrat) glede podpisov dr. ' Korošca, dr. Drinkoviča in dr. F Kovačeviča na aktu v načrtu u- ' stave in poslovnika Dr. Vesnič iz- x javlja da sta dr. Korošeč in dr. 1 Kovačevič lastnoročno podpisala c poslovnik in načrt ustave ter da 7 je dr. Drinkovič prisostvoval in T deloval ha sestavi načrta za ustavo. Novi predsednik dr. Ribar na- ' to zaključi sejo in odredi prihod- > njo na jutri'dopoldne. __1 BOJ ZA PRISEGO. Beograd, 22. dec.—Na povabilo Nikole Pašiča so se zbrali včeraj načelniki parlamentarnih klubov, da poskusijo doseči sporazum v vprašanju poslovnika, zlasti na prisege. Posvetovanje je cstalo brezuspešno in se je danes ob 9. nadaljevalo. Današnjega sestanka so se udeležili: Pašič, Davidovič, Lazič, dr. Korošec, dr. Markovič, dr. Karamehmedovič, dr. Drinkovič in Etbin Kristan, Dr. Drinkovič in dr. Korošec sta izjavila, da njuna kluba odklanjata prisego. Na ta način hočeta o- , mogočiti, da pride hrvatska republikanska seljačka stranka v kon-stituanto. Kluba bosta popoldne še nadaljevala razpravo o tem predmetu. Tudi komunistični zastopnik je prisego odločno zavrnil, Davidovič je v imenu demo- 1 kratov izjavil, da se zavzamejo ti za to, naj se prisega položil n& način, ki je določen v sedanjem poslovniku. Pač pa se zdi, da so radikalci pripravljeni na koncesije. V ažna odločba pri- ( zivnega sodišča za bivše salonarje. _r.< Kot smo poročali pred nekaj kc lasa, so clevelandski suhači vloži- ki i naprizivnem sodišču tožbo, ka- C1 ere namen je bil, da naj bi se se prislilo vse bivše salonarje, ki so sili spoznani krivim kršenja pro- P' ubicije, da bi morali plačali še G icenco !za točenje^ pijač kot v prejšnjih časih, poleg kazni. Oni P® 10 zatrjevali, da je zakon za izda-o točnih dovoljenj navzlic uve- javljeriju prohibicije še vedno 3e 1 • vc /eljaven. Sedaj je prizivno sodišče poda- j. o svojo odločitev, ki je v prilog vt luhačem. Sodišče se je izreklo, da nora vsak gostilničar, ki je bil v ^ preteklem spoznan krivim radi cršenja prohibicije, plačati še ^ M 000 za licenco, katere pa seveda ni nikdar dobil. ra Seveda stranka mokrih tudi ne v ca spi; odredbi se ne bo brezpogoj- ra 10 pokorilo, temveč zadeva bo šla na najvišje državno sodišče, ki 1 j ?o izreklo končno besedo. ^ ZDRUZENE DRŽAVE SO SE iz JAKO "MOKRE." pi New York, 1 1. jan.—V nede- . . 01 io bo obletnico, odkar je postala efektivna prohibicija širom Zdru-ženih držav, medtem ko je bila :akozvana vojna prohibicija sta-ta eno leto že 30. junija preteklega leta. Obletnica, odkar , je postal e-fektiven 18. amendment, opozar- d ja na nekatere zanimive podatke, k; Samo stražanje vladnih skladišč, šl v, katerih se nahajajo opojne pija- n če, stane zvezno vlado nič manj v kot $1,000,000 na leto. V teku rr vsakega meseca se na podlagi u-radnih dovoljenj dvigne iz teh s« skladišč 1,050,000 galonov raz- t« ne opojne pijače, ki prav gotovo k ni bila porabljena samo za zdra- si vilske namene. To pomeni, da bo ^ vladna zaloga pošla v teku štirih g let. Velikanske količine opojnih ^ pijač se vtihotapi ja preko meje v ^ Kanado in Mehiko, in še veliko več se ga pa skuha in popije brezH® vednosti vladnih organov. Po ve- z čini mest se dane^ lahko kupi ^ žganja v raznih količinah, pri čemur se ljudi včasih zelo odira. Vsepovsod se širijo govorice, ki so v večini slučajev utemljene o j-nesramnemu graftanju, iz kori- r ščanju in podkupljevanju uradnih \ oseb. To so ona nebesa, v katere ? so nas pripeljali prohibicijonisti. t Prisilne delavnice nimajo več j prostora, ker se v njih nahajajo ( popolnoma pošteni ljudje, ki bi lahko opravljali človeštvu korist-1, no delo in skrbeli za svoje druži- j ne, ki trpijo pomanjkanje. KRALJEVI MINISTER, KI NE , PRISEŽE. Beograd, '22. dec.—Na člane vlade je zelo neugodno vplivalo dejstvo, da dr. Drinkovič ni položil prisege. Jutri mu bo ministrski predsednik izjavil, dii mora ali podati ostavko, ali pa da se raz-j veljavi njegov mandat. — Med polaganjem prisege v konstituanti je bil dr. Drinkov'd pri regentu na dvoru eno uro v ^vdijenci. Prestolonasledniku je izjavil, da ni položil prisege morda zaradi tega, ker bi bil proti prisegi; saj je že dvakrat prisegel. On zaradi tega ni prisegel, ker stvoji njegov klub na stališču, da ne priseže, dokler se ne > izpremeni poslovnik-Cim se to zgodi, bo njegova skupina takoj položila prisego. 3hijski premogarji Z proti trganju plač. Columbus, O., 11. jan. —Da- niš es se je pričela v tem mestu letna žai □nvencija ohijlkih premogarjev, jen i bo trajala štiri dni. Na konven- izp jo bodo prišli tudi vrhovni pred- lav :dnik premogarske organizacije del phn> L. Lewis, podpredsednik se hillip Murrey in tajnik William lez ireen. jo, Na prvi seji je bilo vsega sku- bo aj 300 delegatov, ki so zastopa- ko 45,000 ohijskih premogarjev. ko Predsednik ohijskih premogar-:v, Lee Hali, je v svojem nago- de: 3ru na premogarske delegate iz- ra2 ivil, da premogarji ne bodo trpe- jal da bi se jim znižalo plače, tem-eč da bodo zahtevali strogo iz- 3ec olnjevanje sedanjega mezdnega nil ontrakta. pit Na konvenciji je bilo poročano, zbi a je obratovanj« ohijskih premo- pr, orovov v splošnem povoljno ako Eli ivno so nekateri rovi v zadnjem nit isu prenehali z obratovanjem Dv idi pomanjkanja naročil. JVI< G. W. Savage je še vedno taj- Gc ik ohijskih premogarjev, ker je še il pri zadnjih volitvah ponovno :voljen, medtem ko je Lee Hali rvič izvoljen predsednikom. Skupno članstvo premogafske rganizacije v Ohio znaša 47,766 ar je največje število v zgodovi-i organizacije. zn; . .. sel Položaj na Irskem. sei -----bn London, M. jan.—V Anglijo so ohaja vedno večje število Ircev, pr atere obsojajo v zapor angle- vn ta vojaška sodišča. V teku zad-jih štirinajst dni je bilo poslanih angleške zapore najmanj 300 10Ž. br Sinfajnovci trdijo, da večina ob iel ojencev je bila spoznana krivim iz akozvanih političnih prestopkov, st< :ot posedovanja orožja, izdajal- ne kih spisov, članstva v republi- da anski armadi ali proti-postavne- M ;a zborovanja. Uradno naznanilo« :i je bilo podano danes, pravi, so I a navzlic rožnobarvnim špeku- nu acijam časopisja pa so vsa po- nč ;ajanja za sklep premirja čisto ist amrla. RSKO NEMŠKA ZAROTA ZANIKAVA. --P< Dublin, 11. jan.—Irska repu- le plika je izdala manifest, na kate- V •em je podpisan predsednik de ol Valera, v katerem se zanikuje re- d i »ničnost obdolžbe v pravkar izda- SC tli "beli kjigi," da so Sinfajnovci V leta 1918 z. Nemčijo kovali zaro-Le proti Angliji. n _ Čl ANGLEŠKE GROZOVITOSTI ž; NA IRSKEM. g Washington, 1 1. jan.—Frank P. Walsh, legalni svetovalec A- h meriške komisije, ki preiskuje ir- k sko vprašanje, je podal izjavo, v v kateri pravi, da so Angleži proti iicem zakrivili 33,000 raznih grozovjtosti. .. Dublin, 1 1. jan.—Okrajni kon- 1 n cil v Wexfordu je sprejel resolucl- ^ jo v kateri se pozivlje vse Irce, da prenehajo piti in kaditi, na kteri ^ način se bo angleški vladi odvzelo letnih $20,000,000, katere do- ' bi v obliki davka od pijača in to- ^ baka. ŠVICARSKE ŽELEZNICE KUPUJEJO AMERIŠKI i PREMOG. 1 Berne, 11. jan. — Poroča se, ] da so švicarske železnice napra- j ] vile trgovsko pogodbo za, nakup j J.75.000 ton premoga in 25.000 ' ton angleškega premoga. 1 Zborovanje delodajalcev v Chicagi. Clycago, I 1. jan. — Velebiz-ški interesi širom Združenih dr- j lv so danes pričeli z zborovan- 1 .v • n m, katerega namen le pričeti ne- v 1 • ■• 1 1 2 prosen boj proti unijskemu de- vstvu, ter vpostaviti ''odprto ^ :lavnico." Odločno nasprotstvo bo vodilo tudi proti zahtevi že- ^ zničarskih organizacij, ki hoče- , da se ustanbvijo posebni od- \ z pri za reševanje delav. teškoč p >t je določeno v železniškem za- ^ pnu. c Organizirano delavstvo širom g :žiele z veliko napetostjo opazuje « zvoj dogodkov na tej deloda- Iski konferenci. William Butterworth, podpred- v dnik trgovske zbornice Združe- r h držav je povabil naslednje ka- s taliste, da drže nagovor.e na j >orovalce: Charles Schwaba, j ■edsednika Betlehem Steel Co.; a ibert H. Garyja, predsednika U- \ ted States Steel korporacije; p wight W. Morrowa od J. P. . [organ Co., F. A. Sieberlinga od qdyear Tire and Rubber Co. in c • več drugih. ^ ANATOLE FRANCE PRI KOMUNISTIH. 3 1 , -L. Pariz 1 1. jan.— Slavni franco- r :i pisatelj Anatole France je na- ' lanil svoj pristop h komunistični ^ ikciji francoske socijalistične ' ranke. Ta akcija ni nikogar pre- ' :netila, kajti že preteklega okto- r ra je pričel pisati članke v prilog ^ pvjetske vlade, rekoč da je bil rospeh sovjetskih principov gla- ni smoter njegovega življenja. r LENIN JE BOLAN? ' New York, I 1. jan.— Glasom ' rezžične brzojavke, ki jo je pre- ' :1 tukajšnji Jewish News Bureau I : Berlina, je ruski sovjetski mini- 1 terski predsednik Nikolaj Lenin 1 evarno zbolel. 1 Ppročilo pravi, 1 a se sedaj nahajoja na poti v 1 loskvo trije nemških špecijalisti. Vprašalo se je dr. Viktor Kopa, pvjetskega zastopnika v Berli-u, da pojasni, koliko je resnice a tem poročilu, toda on ni maral itega niti zanikati r^iti potrditi. VELIK PROBLEM. 1 - Los Angeles, 10. jan. — Kot lovsod imajo tudi .v Los Ange-ssu navado, da vo&čene modele ■ rozlažbenih oknih slačijo in ibIačijo*kar vpričo ljudi, ki ho lijo rrtimo trgovine. Sedaj pa o se nekatere ibrumne ženske r Los Angelesu s tajnico nekega protestantovskega duhovna lenadoma spomnila, da se s tem :ut njih sramežljivosti strašno iali. Šle so torej na policijski glavni stan in vložile Svoj od-očen protest proti takemu "po-lujšanju" javne morale. Kaj 30 napravila policija, je zavito v misterijo. REVOLUCIJA V INDIJI. Allahabad, Indija, 11. jan.— Policija ni več v stanu krotiti nemirov v tem okrožju, in re-volta se je razširila že do Sulta-pura, 60 severovzhodno od tu, kjer je bfto zažganih več poslopij. Iz Lucknowa se je pozvalo vojaško pomoč. Aretiranih je ibilo 600 upornikov. STARA PRAVDA. Morgantown, W. Va., 11. jan. Solomon Rolbinson, ki je star 80 let je vložil tožbo za ločitev zakona proti svoji 791etni ženi Mirandi. Kot vzrok navaja, da ga je žena zapustila. Žena pravi, da ga je- zapustila radi grdega postopanja. RUSKI VTISI. Moji poizkusi, da popišem po- rs [ožaj tak kot je v resnici, so bil b navadno sprejeti s hladnim in ob rr žalovalnim posmehom. fi Naravno je seveda, da je blo h kada to nevarno nepoznanje št k poglobila. Tudi ako bi ne bilo ni ši kakih druzih vzrokov kot nepre o magljivo in dogmatično nepo k znanje zapada, ki prevladuje Rusiji, že to samo na sebi bi mo n ralo služiti zapadnim socijalistorr J da svoje taktike in političnega po stopanja ne uravnavajo po naro čilih tretje internacijonale. Od te politične napake, ki »j skoro nič manjša kot napaka za J veznikov, ko so skozi tri leta vc d dili vojno proti Rusiji, je šla Mr skva še dalje in napravila še več v je vojaške napake. Bilo je ve ?] liko reči, ki so govorile za brz i akcijo, kajti London je grozil i vojno, ako se zasede Varšavo, i i Francozi so pošiljali velike kol." v čine municije. n Očividno je bilo treba stvar tu di hitro izvršiti, in bilo je v prv ij vrsti potrebno, da se prodre ta 'a tozvani koridor, vodeč v Gdan n sko. Vojaki in Trocki sam so S' t zavedali velike nevarnosti, tod '< njih bojazni se ni jemalo v poštev 1« Armada je prodirala, ne da bi ča 't kala na topove, municijo in po trebščine, in pohod na Varšav« '2 ie bil bolj podoben vpadu kot p- »< pravi invaziji. Nekateri armadr d kori so za dobo dvanajstih dr v napredovali vsak dan po dvijse -> milj, in ruska armada je bila sko •» ro uničena navzlic briljantnemi tj delu kavalerije, ko so Poljaki poc' vodstvom Francozov ponovili ta , ktiko ob Mami ter uporabili minr \ in velike topove. Transport p< tuintam razdejani železniški prog pa' je bil zelo težaven, in vojak , na poljski fronti se nekaj dni do . bivali le polovico običajne hra v ne. 1 Toda kar je sledilo, j,e paka r zalo poznanje resničnega položa ja in originalnost komunističnih t voditeljev. Vsak drugi ki bi bil j na njihovem mestu, bi bil dal pri j vesti v ospredje nova ojačenja, k t so bila narazpolago ter nadaljeval 7 z bojem toliko časa, da bi bila za- ( sigurana meja, kakršno je predla-' v gal lord Curson, ali vsaj nekaj slič , nega. Vse konvencij onalno raz-motrivanje a pritisku, da ne go- ] vorimo o ozmelju, je govorilo za . podvzetje takega koraka. } Moskva je sicer hotela svet 1 prepričati, da se misli nadaljevati | z vojno proti Poljski, toda jaz . sem videl na glavnem stanu dovolj, da sem dvomil o resničnem namenu moskovske vlade. Vojna je bila v prvi vrsti potrebna, kajti z Ukrajino v sovražnih rokah, bi bil problem obstanka sovjetske Rusije skoro neizvedljiv v ekonomskem oziru. Toda Ukrajina je bila dobljena na-zr.j. Edini namen vojne sedaj bi volucijo na Poljskem, bil ta, da se pospeši socijalno re-Do revolucije pa ni prišlo, in ko je Moskva spoznala svojo napako v tem pogledu, ni bilo nikakil vzrokov, zakaj naj bi se bilo ? ' vojno nadaljevalo. Ignorirala jf vsako upoštevanje pritiska, in jr ponudila Revalu polovico Belf Rusije kot ceno miru. Se dve reč so bile, ki so vplivale na to odlo ) čitev. Žetev je bila slaba, lakot bi bila neizogibna, ako bi želez j nice tekom zime ne bila proshe z I civilni promet. Poleg tega s-. grožnje Wranglovega napredo - vanja na Krimu postajale vedn resnejše in se jih ni moglo preži •ati. Ruski železniški sistem pa je pil v takem stanju, da bi bilo ne* nogoče voditi vojne na dveh 'rontah. Wrangel je bil nato porazen s tako naglico in popolnostjo, d je pokazala, da rdeča armada ie ni izgubila uspešnosti, ki jo je pokazala v prvi polovici poljske campanje. Zgodfovina tegja. leta zahteva lekoliko komentarja. Ali pomeni la ima Evropa v Rusiji soseda, ki i.e bo nikdar odnehal s poskusi iasilne revolucije? V takem slučaju so kapitalistične sile glasom '.akona samo-ohrane upravičene la vodijo boj proti komunizmu lokler ni premagan. Toda tak zaključek ne odgr-/ar j a dejstvom. Ako bi bila Pol: ika dober in miroljuben sosed \ko bi jo bila Rusija napadla ed: 10 z namenom, da ji vsili socijal io revolucijo, tedaj bi bilo tstl-ikcijo lahko tolmačiti na naj res lejši način. Fakti pa kažejo v ravno na protno smer. PoljWka je postopa a proti Rusiji kot proti vsem ivojim sosedom z izredno izzival-lostjo in agresivnostjo. Moskva e bila tako željna miru, da je bi-a pred poljskim pohodom na Kiev pripravljena kupiti ga z veli-umf teriitorijal. koncesijami. Po-zkus, da se vsili revolucijo, je bil '.elo napačen, toda bil je v jedru defenzivnega značaja. Nikakega vzroka ni, ki bi dajal misliti, da po Rusija svoj poizkus ponovila, iko se je ne bo brezobzirno napadlo. Toda kaj pa ruska politika na rzhodu se bo vprašal čitatelj Ali Vloskva ne podpira turških nacionalistov? Ali ni poslala neke /rste rdeče čete v Perzijo? Ali ni / preteklem poletju v Baku skli-:ala kongresa vzhodnih narodov, ^er jih poživljala, da se ji pridružijo v sveti revolucijonarni vojni? Da, resnica je, da je storila vse te reči, Napoleon je v sličnem položaju sledil slični taktiki. Ona ima ravno toliko, oziroma ravno tako malo pravice vdreti v Perzijo kot lord Curzon, in Francozi danes samo na tihem želijo, da bi bili prehiteli Moskvo in sklenili zavezništvo s Turki. Kongres vzhodnih narodov v Baku je imel biti nadvse slikovito zborovanje, in Zinovijev je moral gotovo sijajno govoriti, da je tisoč muslimanskih poglavarjev potegnilo meče iz nožnic in priseglo boj proti evropskim izkoriščevalcem. Ampak navzlic vsetfiu temu pa vzhodna politika sovjetske vlade ,ni posledica komunizma. Podh go ruski propagandi na zhod'' tvori narodnost, in njen poziv n" boj se glasi: "Doli z imperijali7 • * mom; Lenin sam je to jasno označr1 v sporočilu na kongres tretje ir teinacijonale, ter se je precej r : dolgo opravičeval, zakaj da se vzhodnih deželah ne širi socijaln-revolucije. Da je to resnično, d kazuje to, da sem se v Mosk' spoznal z nekim indijskim kolonistom, ki ni maral iti na kong^p v Baku, ker je podlago ister tvorila le 'buržvazna* ideja n rodnosti. Ta človek, ki je bil oč 1 vidno pošten ekstremist, je bil ir ko malo zadovoljen z razvoj er ruske politike v vzhodnih deže lah, in je bil močno razočaran, ko ni mogel dobiti podpore za svoi lasten načrt, namreč za širjenje socijalnc revolucije v Indiji. (Dalje prih.) STRAN 2.' "ENAKOPRAVNOST" JANUARY 12th, 1921. "Enakopravnost" jlv IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV £ ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Biywinea Place of the Corporation.______6418 ST. CLAIR AVE. £ SUBSCRIPTION RATES: , By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 . Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... l,year $6.00, 6 mo. $3.50 ' < 3 mo. $2.00. United States .....fT..........,....1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c Lnstuie in izdaia ira Ameriško-Jugoslovaoska Tiskovna Družba. j 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. ' -_____:—-- I /a vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravničtvo. C CLEVELAND, O., SREDA, (W EDNESDAY) JAN. 12. 1921. |s _____104____!JC "SVEŽE AMERIŠKE NOVICE". ~ i »_ ■ i 'C Predzadnjo nedeljo se je vršilo v New Yorku veliko t zborovanje, katerega namen je bil protestirati proti od- j ločitvi delavskega departments. da se namreč deportira ( sovjetskega zastopnika Ludvika Martensa . Tega javne- 5 ga zborovanja se je vdeležilo preko 10.000 oseb. Aha, že zopet zabavljajo pj*oti ameriškim odredbam * in institucijam, bo dejal g. Pirc, ki ima monopol na či- 1 stih in edino merodajnih "svežih" ameriških 'novicah, če-prav jih včasi prinese štiri dni kasneje kot naš list. Že vidimo, kako se oblizuje z jezikom in mane z rokami: i Ha, take stvari bo treba naznaniti vladi, da stopi na pr- : ste tem prekocuhom. \ ; Pa le počasi, g. Pirc. Nka onem protestnem zborova- ' njti niso govorili 'nikaki boljševiki z rdečimi marelami, temveč govorila sta dva ameriška senatorja, ki uživata veliko spoštovanje pri ameriškem narodu. Na tem protestnem zborovanju proti deportaciji zastopnika ruske sovjetske republike sta govorila senatorja France in pa Frank P. Walsh. 1 Ampak, gospod Pirc, ta 'dva senatorja .sta. govorila grozno "izdajalsko" napram Združenim državam. Le poslušajte kaj je dejal republikanski senator France. Ta "prekocuh" in "rdečkar" je dejal, da možje, ki so danes pri ameriški vladi, pretvarjajo konstitucijo Združenih držav. Ljudstvo želi, da se prične trgovati z Rusijo, ker se zaveda, da je to v prvi vrsti dobro iz materijalnega, it> pa tudi moralnega stališča. Senator France je da,l zl-orovalcem razumeti, da možje, ki vladajo tako nasprotno ameriškemu duhu, Bi ne bili nikdar zmožni revoltirati piloti angleški tiraniji kot so storili očetje naše republike. Senator Frank P. Walsh je govoril še bolj "izdajalsko". Rekel je, da bo ameriško ljudstvo zahtevalo, da se prizna sovjetsko Rusijo in obdolžil je sedanjo administracijo s sledečimi besedami: "Sedanja administracija pita v Washingtonu monarhistične postopače, medtem ko je pokazala vrata Martensu, ki je vseskozi omikan in prijazni človek ter zastopnik vlade, ki, kot mora vsakdo priznati, vrši največji vladni eksperiment v zgodovini." Tako sta govorila dva ameriška senatorja, pripadnika naprednih kril obstoječih meščanskih strank. Gospod Pirc, ki pa pozna samo "pristne" ter "sveže" ameriške vesti pa fantazira o "rdečih marelah", katere vidi v bujni domišljiji, prepojeni z rozinovcem. Seveda upoštevati je L ' " I treba, da pri "pristnih" Amerikancih Pirčevega kalibra i j velja za ameriške novice le ono, kar odobravajo najreak- 1 . cijonarnejši izmed reakcijonarcev. __/ 'J ^ Ce bi clevelandska policija vedela, da je Rozinov Jaka ] C glavni urednik pri "Ameriški Domovini", bi bila že goto- ; l0 vo odstranila one ,neprozorne šipe, za katerimi rastejo ' o "sveže ameriške novice", ter bujni boljševiški nosovi. DOPIS. \ MILWAUKEE, WIS. I 8. jan. 11)21. s V "P/osveti" z dne 28. de- 1 cembra je bil priobčen dopis, ki i i se bavi z našo predstavo "Gad-U je gnezdo," 'katera se, je vršila! dne 19. decj Dopis nosi podpis!t "Ljubitelj dramatike". Ako bi J se bil dopisnik podpisal "so-1 \ vražnik dramatike", bi mu sploh 2 ne odgovarjali, tako pa se ho- i c če samo norčevati, radi česar'2 rie moremo molčati, da ne bo c javnost napačno informirana.1] Odgovoriti hočemo dotičnemu c zavijanju dopisnika od točke do'c točke iter mu stvarna dokazati,' 1 da ga je k dopisu vodilo so- 1 vraštvo ali pa ljubosumje, kaj-ji ti v enem stavku podira to, kar, 1 je v drugem zidal. Najprej dopisnik piše, da je'i igra "Gadje gnezdo'" vzeta iz: povesti pisatelja Fr. Levstika. i Resnica je, da je povest spisal " znatni pisatelj Vladimir Levstik. : Nadalje piše: Povest je bi- : la i pred kratkim priobčena v nekem starokrajskem časopisu. V starokrajskem Časopisu je ni- j* smo čitali, ampak -v 6—9. snopi- p ču Narodne knjižice ter je bila ta ista ponatisnjena pred krat-j kim v dnevniku Enakopravnost v Clevelandu. Nadalje 'zatrjuje dopisnik, daj j (j stranska stvar, kako so i-i gralci izvršili svojo nalogo, am-! pak da je glavna stvar, ker "se nahaja stvar iste v naši našel- 1 bini." — Ravno s tem dopisnik naravnost pove, da njemu ni za kritiko, ampak da mu je samo zato, da izlije svoj žolč »nad osebo, ki je igro sestavila iz omenjene povesti. Dopisnik nadalje trdi, da mu je povest neznana, vzlic temu pa, da je v tnjej morebiti kaj dibrega, igra iz nje je pa slaba in da jo je ravno radi tega nemogoče ocenjevati. — Ako bi bil "prijatelj dramatike" le nekoliko logičen, bi. se potem ne j osmelil igre ocenjevati, ako najprej trdi, da je ne more. — Kako zamore dopisnik trditi, da je bila igra' natisnjena v starokrajskem časopisu, ako je sploh čital ni? Potem piše ta korenjak izza plota: Mi smo narodni in o-i : staneipo taki, kolikor to dopu-! ičajo meje mednarodne ideje. \ (S tem misli dopisnik sebe in še g norebiti par prijateljev.) — Sako je ta stavek mogoč? Jaz 1 sem naroden in mednaroden. r ro se sliši ravno tako kot bi re- s tel, jaz sem učenjak in tepec t obenem. Dopisnik nadalj^ piše, da je ] ail prizor, v katerem se Kastel- 5 d sanja o Kristusu, imučen za* j /se nas, ki nismo slučajno po-\j zabili dama svojih glav. — Žal, ( 3a je bil ravno on isti, ki je po- 5 sabil doma svojo glavo, kajti ^ drugače bi ne mogel pisati ta- ] kega protislovja! Sanje so iven- ( 3ar vsakomur proste in če se ] Dnemu sanja o Kristusu, druge- j mu pa o hudiču, kdo mu -zamo- ] re obraniti? Ako-je imel dopisnik ušesa odprta in je znal či- • taiti programe, bi moral ločiti ; sanje od realnosti in vsebino-; govora od pohujšanja! Posebna nelogika se zrcali iz sledečega stavka: V igri se vzbuja narodno sovraštvo, Kristus pa govori o miru in ljubezni. Kako je to mogoče, da bi bila igra šovinistična, in da bi vzbujala sovraštvo, onir in ljubezen obenem? In če je po dopisnikovem mnenju (Kristus bil podoben Ribničanu, mu bodo Ribničani za to silno hvaležni, da so oni tako krepostni in žive po naukih Krista, katerega priznavajo defavci kot* najboljšega učenika socialističnih načel v stari dobi. Da bi strahopetni dopisnik zabelil igro s svojim ocvirkom, piše, da spada igra imed one pobožne duše, kateri hočejo odstraniti razredni boj , z lepimi frazami. Ako bi ne bil "prijatelj izza plota" pozabil svoje glave doma, to kar predbacuje drugim, bi bil moral videti, da v igri sploh ni ničesar o kaki veri ali ibrezveri, ampak da je v njej' le boj invitrpljenje kmetice, matere, ki se upira z vsemi sredstvi proti -tiranstvu vladajoče klike v Avstriji in da-se bojuje proti onim, ki bi jo radi pognali iz rodne grude. Kmet je ravno tako proti zatiranju -in izkoriščanju kot delavec in se ravno itoliko zaveda razrednosti kot delavec. Kdor kriči na eni strani, delavec in kmet imata skupne interese, na I drugi strani pa zaničuje boji I (kmeta, ta je navaden nevednež; in tepeC ter coklja razrednemu 1 boju. * Nato se spodtika dopisnik nad prizorom v zakopih v Karpatih, češ, da se je tamkaj streljalo.— Po mnenju dopisnika bi se v zakopih bilo najbrže moralo mo- 1 liti, ker ne pove, kaj bi bili mo- ' rali vojaki delati v zakopih, me- 1 sto da se zgražali nad morijo 'f vojne in se rotili proti onim, ki 1 so jih poslali tja. Ker se v igri obenem kaže, ! kako se je ljudska volja spre- r menila v jezo proti grabežljivo-; sti Italije, zato se dopisnik spod tika nad tem prizorom. Po nje- : govern mnenju bi se bil moral 1 kazati prizor, kako je bilo ljudstvo veselo, da hoče Italija podjarmiti tretjino slovenskega naroda. Vsak - pošten človek in tudi vsi pravični socijalisti razen italijanska narodno šovinističnih in dopisnika, so proti krivici, ki se je zgodila Slovencem a "prijatelj dramatike in Italije" vidi v tem pohujšanje in bi najraje videl, da ibi Italija podjarmila ves Svet! Da se skrije dopisnik pod plašč, omenja potem'nekaj iger, ki so se predstavljale v naši naselbini, v katerih igrah se dobe prizori iz gostilne; ali je "zajec izza plota" pozabil ali namenoma ^opustil eno predstavo pred igrami, katero omenja, kjer se je tudi pilo vince sladko , ter se na njej streljalo in se bojevalo proti Lahom? Po ( njegovem mnenju je mbfala biti ta ista igra dobra, skoraj da sodimo zakaj?-- Ker se dopisnik dela tako neznansko učenega, ga prosimo, naj nam pokaže svojo učenost ter spiše take igre, da bodo naredile iz ljudi same angeljce in mi, ki se vsi čutimo, da smo pouka potrebni, jih bodemo z največjim -veseljem igrali. Prosimo dopisnika, naj gre hitro na delo, iter nam pripravi igro, in mi bodemo vsi ponižni njegovi učenci, ker si vsi želimo dospeti cio višje izobrazbe. (Sklenjeno soglasno na seji.) Za dram. odsek dr. Lilije: Jakob Medle, predsednik Frank Medle, tajnik, John Pušavec, blagajnik. VWSM/WWWV List Enakopravnost je pričel izhajati iz potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeši do cilja—trdne in neomajenc podlage v splošnem. Da se to uresniči, je velike važnosti to, da se vsak izmed čitateljcv potrudi pridobiti^ čimveč novih bojevnikov —r naročnikov. .List je sto ril že mnogo za vas, da za vas, ki citate te vrstice. Koliko ste pa sto-j rili vi za list? Produkcija pod vod-1 stvom delavstva. In __/n "Sovjetsko gjasilo "Pravda" * piše v uvodnem članku: Sovjeti t so nalogo gospodarske ekspro- j prijacije produkcijskih sredstev sijajno rešili. Oni pa še ir niso poskrbeli za tehnično iz- t poplnitev produkcijskih Sred- T stev, ali pravzaprav, oni tega še I niso mogli. Sovjeti so delavce 1 politično organizirali (to so sto- s rile socijalistične organizacije v 1 zapadni Evropi že zdavnaj!)— t strokovne zveze so gospodarsko t ■združili (trade unions na An- c gleškem niso nič). Sedaj nam l pa manjka institucija, ki ibi de- 1 lavce uvedla v tehnično delo, in 1 ki bi njihovo tehnično znanje ] močno razširila, da bi mogli sa- i mostojno na tem polju delati in j da ne bi bili več odvisni od me- ; ščanskih špecijalistov. Naša bodoča naloga na tem polju je da na rednih vseruskih kongresih delavce najrazličnejših produkcijskih panog zainteresirajo in jih navajamo k tehnični samostojnosti." Tako "Pravda". Nas zanima zlasti drugi del članka (priobčen v "Rosta" od 26. novembra 1. 1920), kjer govori o potrebi "tehnične izobrazbe" delavstva, ki bi delavce napravila l neodvisne od meščanskih špecijalistov. Kdo se hoče tehnično v ožjem smislu izobraziti, da nastopa lahko kot tehnični vodja, mpra obiskovati tehnično šolo in si mora prisvojiti potrebno pred-izobrazbo če hoče imeti od tehnične šole kako korist, Če pošljem danes na dunajsko tehniko še tako spretnega delavca, mu ta, šola ne bo nič koristila, če nima potrebne predizobrazbe, ker učitelja ne bo razumel. Za to je treba delavca ali pa njegovega sina najprej poslati v nižje, potem pa v višje šole, da se bo izobrazil, za inženirja. Če bodo sovjeti to napravili, bo to vse hvalevredno. Mi pripominjamo samo, da ta "iznajdba" ni original sovjetov, ampak da se je prakticirala že zdavnaj tudi po drugih državah. Ako pa misli "Pravda" na ■ tehniČno-administrativno (trgov • =ko vodstvo podjetij, — po- • tem pa vprašamo: Kaj je pa-. metneje: Ali .poprej podjetja • in produkcijska sredstva Soci-.jalizirati in jih prepustiti even-tuelno brez vodstvo propadati, kakor se to godi danes v Rusiji, 1 ali pa je pametneje, poprej po-1 "Skrbeti ljudi in potem šele pričeti s socijalizacijo, kakor^ se to danes vrši in dela v Nemčiji vjer ljudje tudi niso od včeraj? Prenesimo sedaj ta slučaj na laše razmere in recimo, da bi laša komunistična vlada v Sloveniji — kadar dr. Lemež ne so več kraljevski, ampak sovjetski komisar — socijalizirala "Strojne tovarne". Kaj je pametneje: Ali takoj socijalizira-ti dosedanje buržujsko vodstvo pognati in čakati, da tovarna na pol propade, dokler se nekaj delavcev ne izuči in izvežba v vodstvu, ali pa je pametneje poprej preskrbeti delavcem potrebno šolanje v delavskih svetih in potem šele misliti na so-cijalizacijo ? Kaj je boljše za povzdigo produkcije: Ali da fa-brike stoje, dokler se potrebne ljudi ne izšola, ali je boljše poprej ljudi šolati kakor to nameravajo v Nemčiji in potem pričeti s podružabljenjem. Odgovor na to ni težak. Oiiil . Stavkovno gibanje na Španskem.—Ker je vlada na brutalen način nastopila proti delavskim zvezam in socij^Jistični stranki, so se sindikalisti zbrali na konferenco v Madridu in sklenili splošno stavko za celo Špansko. Temu gibanju so se pridružile tudi ostale revolucijonarne stranke. Odbor strokovnih organizacij je poslal vsemu proletarijatu poslanico, v kateri mu slika žalostni položaj španskega delavstva ("Datova vlada," pravi 'nas več ne zapira, ampak nas ubijal) in ga poživlja naj bojkotira blago, ki prihaja iz Španske. Vjetniki v sov. Rusiji. —Ber- I iiaske Tidenske poročajo iz Hel-singforsa: Ruski sovjetski časopisi objavljajo, da je sedaj na Ruskem 84 taborišč za ujetnike, kjer je 69 tisoč častnikov in civilnih ujetnikov iz carske dobe. Pred e-nim letom je bilo 24 ječ s 16,-000 jetnikov. % . Toxtilni delavci v Avstraliji u- stanovili svojo tovarno. Zveza tekstil, delavcev v Avstraliji, je sklenila odpreti v Sydneju svojo lastno kooperativno tovarno za ; izdelov. volnenga blaga. Zveza 1 je v ta namen zbrala milijon dolarjev kapitala. Piomoviran bo v četrtek 23. t. m. ob 12. v deželni zbornici za | doktorja prava abs. jurist Ladislav Lajovic iz Vač pri Litji. Poročil se je v športnih krogih dobro znani g. Gabriel Vodišek z gospico Ernestino Moharjevo. skreno čestitamo! RazMasii Haiishurzani SPISALA GROFICA LARISCH. Ona in Hana sta bili kakor f uri j i. Ne morem se spomniti vseh .strašnih reči, ki sita mi jih rekli. Ko sem prišla domov, sem se vrgla na posteljo. . . Morala sem pasti v omedlevico." "Ubožica!" sem zamrmrala. "Ko serh prišla k sebi, sem spoanala, da 'sem bila, ujetnica. -Bilo je jutro; Hana mi je prinesla mo-jp kavo a mi je velela, da sre ne >smem ganiti iz sobe. Ure so minevale. Bila sem skoroda blazna. Mislila sem na vse mogoče in končno sem se odločila, da pošljem Rudolfu pismo.' Napi,sala sem s svinčnikom kratko pismo, ki sem ga dala Neži, ter sem s strahom čakala razgovora, ki sem ga konečno marala imeti z raivmo." ' "Kako brezkončen se mi je dozdeval čas, kako beilno sem se čutila! Marija, rada bi vedela, ali bom morala vedno biti nesrečna. Včasih mislim, da je moja ljubezen do Rudolfa usodepolna; vsaikakor pa je •močna, ona me obvladuje in jaz bi raje trpela vsled nje kakor pa živela brez nje." • Žalostno me je pogledala, naito pa je naenkrat vsa izpremenjena rekla z glasom bridkega zaničevanja:,. t "Čakati sem morala do danes zvečer, da sem" videla mamo. Prišla je v mojo sabo ter mi je povedala tla je sklenila poslati me v kako zavetišče, dokler se ne spametujem. Ko pa ji nisem nič odgovorila, je bila vsa iz ,sebe in imi je rekla -— kaj mislite ?" '' 'Nimam pojma." "Mama me je oštevala, na nakopavam sramoto, nad našo rodbino — na krepostne Večere!" je rekla vS'ii . ' t '' 'I '■■' ' t Marija s trdim izrazom v obrazu. "Vendar sem molčala, Marija; vsa njena očitanja in zbadanja so bila zaman." * fin kaj se je zgodilo za tem?" sem vprašala. "Mama je opazila železnj prsitan in železno zapestnico, ki jih vedno nosim, in je rekla srdito: Mislim, da ti je prestolonaslednik dal te neumne reči, vsekakor pa izvem od grofice Larischeve resnico o njih." ''Kako pa to, da'je moje ime prišlo vmes?" sem ____-Vprašala precej resenečena. 'Oj, draga Marija," je vzkliknik proseče, ''tega vam še -nisem povedala. Rudolf mi je dal prstan in zapestnico, vendar sem bila pririibrana reči mami, da so vaše darilo." , Nisem bila posebno vesela slišati o njeni prevari, zlasti k6r mi tega ni bila prej zaupala. "Jaz jih še nikdar nisem videla," sem pripomnila. "Jaz nosim toliko zapestnic Ai prstanov," je odgovorila Marija, '"a glejte sedaj —" in pri teh besedah je iztegnila levico, Na četrtem prstu je imela droben železen prstan, na roki pa drobno zapestnico. "Kako čudna ideja," sem rekla. "Ne verujem, da bi železni dragulji bili pvosebno lepi; kaj pa pomenijo,?" "Rudolf nosi enake," je odvrnila Marija. -''Pravi, da pomenijo "Zvestobo do simrti"." Niseni si mogla kaj, da ne bi mislila, da bi bilo y za vse silno po stopnicah navzdo^. Ko sem bila zunaj hiše, sem poklicala izvoščka ter prišla k vam. "Predraga, dovoli, da te popeljem nazaj; mama 1 i odpusti, ako jo jaz poprosim. Marija bodi pametna." "Ako me še vi zavržete, skočim v vodo," je rekla. Čutila sem se utrujeno'do smrti. Pakazovala sem ji, da bo baronica gotovo uganila, da je ona prišla k meni,\ in da je lahko Vsak hip koga pričakovati. Marija mi je vrgla roke okrog vratu. "Draga Maiija!" je zaihtela, "vem, da sem tako sebična, da va*s vlečem v nesrečne zadeve, vendar jaz vas ljubim." Revica je postala malone histerična in bilo je nemogoče pametno govoriti z njo. Naposled sem jo vprašala: "Ali je mama omenila moje pismo?" ''Ne: kakšna pismo?" Povedala sem Mariji, kaj 'sva se domenila z Rudolfom. "Zdaj mi pa povej," sem rekla, "ali te ne bi upanje, da ga jutri vidiš, nagnilo, da greš domov?" Bila je kakor aprilsko vreme; 'zdajci je nalahno kriknjla od veselja in smehljanje je sledila solzam. Bila je pripravljena vrniti se, ali samo, ako bi jo jaz spremljala. In potem, videti spet Rudolfa, to bi bila nebesa zanjo.. "Pa dobro, pojdiva takoj," rem rekla. "Samo obljubi mi, Marija, da se brzdaš, ako bi bila mama huda ; jaz pa bqm storila vse, kar je v moji moči, da jo pregovorim, da te ne pošlje v Samostan. No, ali si pripravljena, da greva?" Marija se je vidno stresla, a je kmalu dobila oblast nad seboj. Pozvonila sem Jenny ter ji naročila, da pošlje po izvoščka. Nato sem se v naglici Oblekla, in skupaj sva odšli dol. ' Marija ,je dobila zopet živčni napad, ko je uzrla izvoščka, in lažje sera zopet dihala, ko sva sedeli' v .njem. Ko sva se bližali Salezijan'ski ulici, je ipostala strahovito razburjena, in mislila sem že, da bo kar skočila iz kočije.- "Oj, Marija, ne pustite , ne pustite me same pri mami," je prosila. "Dragica, zanesi se name," eem rekla; "obljub- < ljam ti, da bom storila za te vse, kar le morem." Pri teh besedah Se je izvošček ustavil. Izstopili sva in | naročila sem kočijažu, da počaka. Palača Večerov je' bila malone vsa temna in vra-\ j tar se ni odzval mojemu zvonjenju. Ko sva akali nekaj minut, nama je vrata odprla Neža, ki je zagledav-ši mene vzkliknila : "Za božjo voljo, grofica, ali je baronesa Marija pri vas ?" Odvrnila sem ji, da je, in ko sva dospeli do vrha stopnic, snjo srečali Hano, ki je bila videti silno pre-^ plašena. "Sem," sem rekla, poskušajoč govoriti veselo; "t podjetna gospica me je prišla povsem nepričakovano obiskat." "Oj, tako me veseli to, kajti mama je komaj še pri življenju in služabništvo išče Marijo ma vseh koncih in krajih." Najprej sem se podala v budoar. Baronica je vedno ljubila zatemnjeno svetlobo; sedaj pa je go- J rela samo ena svetilka, tako da sem komaj unogla razločiti sključeno postavo na divanu. Meni ni bilo posebno .lahko pri srcu, ko je Hana stopila k .materi-'^Nikar se več ne razburjaj, mama," je ji rekla, "tista | ničvrednica ni šla dalje kakor do Grand Hotela i" grofica* Larischeva jo je pripeljala zopet domov." Baronica je vstala ,in mi podala roko. Nato j® jezno pogledala Marijo, rekla pa ni ničesar. "Ne srdite se, Helena," sem prosila, "dekle je čisto izmučeno; jutft se lahko pogovorite o vsem. Marija vas ne misli narediti nesrečne." "Zanjo je najbolje, ako gre v posteljo," je rekla /baronica. Molče je-poljubila svojo hčer, Hana pa jc pošepnila: "Reci vendar mami, kako ti je žal za vse. Marija." Sestra pa se ni zmenila zanjo in se je obrnila k meni. "Spremite me do postelje, Marija; vse boljše bon1 spala, ako greste z menoj." (Dalje prihodnjič) , JANUARY 12th, 1921. "ENAKOPRAVNOST" " STRAN 3. I STE LE STORILI SVOJO DOLŽNOST? e E H Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče. NE POZABITE ^ | da niste bili pri nas še'nikdar prevarani. Naša postrežba je bila | | vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar g | vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v | | starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi | | podpisi prejemnikov dokažemo. 3 , § | SPREJEMAMO TUDI DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI. | Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim i = Potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, = 1 in sicer BREZPLAČNO. • Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in s 1 °Pravljamo vse javne notarske posle. 2 S Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na: I NEMETH STATE BIK 1 IVAN NEMETH, Predsednik. I 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., I NEW YORK CITY, N. Y. ^i!i!!l^llcill|"ii'iiiitiii;iiiiiiiii[3iii[iiiiiiii:iiiiiiiiiiiiit]iiiiiiiiiiiit]ii.....muni........mul................................................... Prank J. Lansche slovenski odvetnik Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril 'svojo odvetniško Pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zve-e.r 0(1.6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v vetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. ____PHONE — CENTRAL 710 MAIN 2327 ___ _r---- I DENARNE NAKAZNICE ' || drafti in kabelske POŠILJATVE Q Za Jugoslavijo in druge države, se proflajajo po nizkih te; tržnih cenah. Naprodaj je Jugoslovanski in razen tuje-zemski denar. Nalagamo vknjižbe na tujezemske banke. S Oglasite se v kateremkoli' podružnemu uradu ali agen- S ciji American Railway Express Company, ali v našem ^ lokalnem uradu: 2048 vzhodna deveta cesta, Cleveland, O. Ali pišite v vašem lastnem jjeziku na FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT U j AMERICAN EXPRESS COMPANY. S I 65 BROADWAY, NEW YORK, N. Y. / | j^gOEsssaoEsao^"''""'........."IOEIOEO z DR. L. E. SAEGELSTEIN rav'jenje krvridh in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. J0S Permanent Bidg. 746 Euclid ave. vogal E! 9th St. Uradne ure1 v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure/; « zvečer. Ob nedeljath od 10. do opoldne. ^BrnmmmimmmmBSBmmmmmamm i • H HARRY F. CLICK ' B Sil i®] 1 444 Society for Savings Bids:. i SLOVENSKI ODVETNIK g ' -O--|fl ■ Djjj 1M] jg Kadar potrebujete tolmača ali zagovornika na ka- g ' a terega se lahko žanesete in ki je zmožen svojega po- j|| d klica, se obrnite na mene. Pokličite lahko po telefonu: || 1 CENTRAL 812 — MAIN 1865 [§] Usir—i ** * iHl ■ 9Steiii3[iiEiiiii3(i[ii3iEai!li3i3i3iaiilli3PiE ■ J n v —■—■—------—--i--1- i j^HgUJ TE V ENA KOP R AVNOSTI Cenjenemu občinstvu v naznanje na izvanredno znižane cene: ' I ^ A/i v ' J ^oski jopiči $5.00 Kfl ■ | MSe ™ uoliv vašesra že y 1 ^^^^P^'yAi^-.Cw^ koršnakoji si'bodj zlatni- 8 zažel.ieni efekt, je treba HpfcySKPtefe majMMi M skrbno izbranega naki- '4 š ti«- Zato pa, ako boste W š? trgovali z nami boste i-' ' w mali prav kmalu nepre-rSfctffl kosljivo zbirko zlatnine bodisi v lepoti ali vred- 11 nosti. : \ 9'rank CerneJtcžL^ JEWELER and MUSIC STORE j OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" PREMOŽENJE NAD $400.000.00 "Vložite Denar po S% v b ■ " -pri- 6313 ST. CLAIR AVENUE ODPETO TUDI ZVEČER, RAZVEN -Oli SREDAH. | V ^^^^^^^ ~ r - —^ ■ ■ani wi mini— »iwiiiiiwi i »wii—............ •■-^r————^-nm- irimrn-TT—irmnaMiiiiiidii-------rrni-iiiiiiwn— !■■■— M>..n, , m^iiimu .....-, ,, n .....hi^miihmim.. _____________________________1H : Zniževalna Razprodaja v pritličju!! i / ^ ____I \ MS ' v & i Cene krasnim oblekam mimm. Velikanska znižanja pri suknjah, g I': .......$4.95 $9.95 I Učno, z umetnim šivanjem okrašene in tudi brez vsakih r/ , . , ................\ I dkraskov, vovnene in svilene obleke, izdelane po zelo mod- f ° suteye s pasovi za ženske in gospodične; iz- f nih krojih. / \ delane so 1Z silvertone, velour, Thibets, Cheviot, in raznih ■ OBLEKE VREDNE $13.95 " * me»anih blagov. Velikosti ^d 16 do 44. K ' DO $19.95 — SEDAJ ............SUKNJE VREDNE $19.95 C I Tfikotinaste obleke olepšane z umetnimi' našivi, volnene DO/$29.50 — SEDAJ ...... I ^IwO , M obleke z jagodastimi nakiti, obleke iz volnenega velurja, ter vrov , , ,, „ , ., , .„ , , J I satenaste, in svilnate oblek3' z jagodastimi,in umetno ši- S.ledec* Velour silvertone, ajik plush, I i vanimi okraskami kersey, oolivia, pelo cloth, ter se iz raznih kruzastih bla- M » OBLEKE VREDNE $19.95 g°V" imajC najboljŠe kuŽuhnate Tratnike. 1 > DO $22,50 — SEDAJ..... 1 SUKNJE VREDNE $29.50 Q £ , Trikotinaste oblake z mnogimi jagodnatimi našivi, volnene 1>C> $37.50 — SEDAJ ...... ■ 1 obleke lično okrašene s svilnatimi trakovi, ter obleke iz Suknje so delane iz popolnoma volnenih blagov in žametov. ■ I popolnoma volnenega (blaga, velurja, jerseja, charmeuse, Skoro vse imajo svileno pododejo in tudi gorko medodejo. K j mignonette"ter iz spomladanskih svil in satenov. Ovratniki so kožuhnati. Različne -barve. Velikosti 16 do 44 J V ------N,_ J 1 Razprodaja dekliških zimskih sekenj. Krila za ženske in gospodične ' J DEKLIŠKE SUKNJE KRILA VREDNA $1.45 - ) VREDNE $4.95 — SEDAJ. .. . DO $2.45 — SEDAJ ...........533JC fi » Izdelane so iz Cheviot žameta, iz volnenih mešahih in kri- ^^^^STf ^f8^ so zelo | | žastih blagov. Lepo izdelane v pasu in najnovejši ovrat- ' KoTvnlit, % ^ Vec ;kro,eV zz katenh si 1 ' niki dičijo te suknje. ,ahl<0 1/vohte' Samo dve enemu odjemalcu. « ) OD $6.95 do $9.95, ggg* KRILA VREDNA $3.95 \ ^rf f ) VREDNE SUKNJE ......... DO $4.95 — SEDAJ ..........* -5J5® f . Nadvse lepo izdelane suknje narejeni; iz Cheviot žametov, Krila z svitlimi in temnimi pledami, iz volnenega blaga iz \ ' zibelines, in iz težkih volnenih (blagov. Žepi, pasovi in o- Faille .svil-in iz raznih najnovejših - blagov narejena popol- \ ) vratniki, so u rezani po najnovejši modi. i • noma priprosto ali nabrana. Izdelane so zelo lično v pasu. M } v OD $9.95 do $12.95 qK KRILA VREDNA $5.95 i V VREDNE SUKNJE, .........DO $7.95 — SEDAJ ......^ 1 Zelo lično izdelane iz Cheviot 'žametov, polo mixtures, ker- Izdelana so iz Velour blaga, iz finish worsteds in iz drugih 1 ) seys- zibelines in velours. Obrobljene so z kit coney ko- novih volnenih blagov. Z velikimi ali majhnimi pledami 1 \ žuhovino in -z bobraatim žametom. Velikosti od 6 do 14. v živih ali mirnejših barvah. j Stran 4. "ENAKOPRAVNOST" JANUARY 12th, 1921. Lokalne novice, f —Naznanja se članom dram. s dr. "Ivan Cankar," da se nocoj v vrši mesečna seja, na kateri naj ne n manjka nikogar, ker imamo rešiti z več važnih reči za prihodnjo igro "l in za zabavo, ki se bo vršila ta \ mesec.—Tajnik. ' —Okrog še*te ure včeraj zju- C traj se je v hotelu Chestnut, ki se I nahaja na 1038 Chestnut ave., ^ pojavil požar, v katerem sta dve osebi izgubili življenje, osem pa 1 jih je dobilo večje ali manjše poškodbe, ko so poskakali iz gorečega poslopja, da si rešijo življenje. Veliko gostov, ki so pre- ^ nočovali v hotelu, je poskakalo iz T prvega nadstropja ali pa so prišli na prosto po stopnjicah, še pre dno jih je ogenj uriičil. Požar, ki je povzročil približno $40,000 škode, je baje povzročil ogorek cigarete, ki ga je neki gost zagnal v kot neke sobe v 3 nadstropju. Ogenj se je razširil tako naglo, da ni niti eden izmed gostov mogel dati nase potrebno obleko, temveč so vsi morali brž bežati na prosto, ako niso hoteli zgubiti življenje v plamenih. Ognjegas-ci so hitro prišli na pomoč ter so zr.esli več\oseb, posebno žensk, v naročju po lestvah iz gorečega poslopja. Tudi rešilne mreže, v katere so skakali gostje hotela, so marsikomu rešile življenje. Tri ' ženske vsled dimu niso videle natanko, kje drže ognjegasci rešilne mreže, toda ker jim je grozila smrt, ako takoj ne poskačejo iz-poslopja, so poskakali na tla; dve sta bili pri tem jako nevarno poškodovani. Smrt v plamenih sta našla Clarence Berg in Andrej Wurmel, katerih sobi sta se nahajali tretjem nadstropju. Kot se izjavljajo ognjegasni uradniki, je Wurmel očividno povzročitelj požara, v katerem je našel smrt. Sodi se, da je kadil cigarette ter o-gorek v kot, ne da bi ga ugasnil, nakar je pričelo goreti. Njegovv. truplo so našli napoSsergano in zavito v suknjo. Kot je videti je mislil ravno zbežati, ko ga je omamil dim. Berg je skušal uiti skozi okno, toda je bil pognan nazaj in omamljen je našel smrt na hodniku hotela. —Mestna zbornica je na sinoč-ni seji sprejela resolucijo, v kateri poživlja governerja Davisa, da nastavi v državno komisijo za javne naprave ljudi ki nebodo ved no ob vsaki priliki podajali odločitve, ki so škodljive za mesto Cleveland. To priporočilo se je podalo posebno z ozirom na dejstvo, da bo morala državna komisija odločiti v kratkem dva važna problema, tikajoča se Clevelanda, namreč plinovnega in pa zahtevo Illuminating Co., da se ji dovoli povišati ceno za električno silo, ki jo daje cestno-železniški družbi. V resoluciji je rečeno, da je sedanja komisija dosledno v vsakem slučaju odločila v škodo Clevelanda^ in zato se poživlja Davisa, nekdanjega clevelandskega župana, da odstavi sedanje člane komisije ter nastavi nove. Poleg tega se mu tudi priporoča, da deluje nato, da se napravi zakon, ki bo vzel komisiji privifegij, da določa cene, ki jih smejo računati za svojo službo razne javne naprave, in da se to pravico prepusti odinole mestnim vladam. Ce bi se napravil tak zakon, bi mestna vlada polnomočna pri vseh odločitvah glede vplinovnih, cestno-železniških, električnih in drugih javnih naprav. —Najdena je bila med 60. in 61. vzhodno cesto ženska zapestnica, vredna okrog $1 1.00. Katera je izgubila naj se zglasi pri John Flajšmanu, 6400 St. Clair ave. —Ko je »el včeraj zjutraj rojak John Novak v bližini 41. vzhodne ceste preko St. Clair ave., ga je zadel neki tovarni avtomobil, pri čemur je dobil hode poškodbe in mu je zlomilo tudi eno nogo. Zadel ga je okrilnik avtomobila ter ga zagnal 1 5 čevljev v stran. Nahajal se je na poti na delu. Sedaj se nahaja v St. Clair bolnišnici. . Ponesrečenec je star 60 let. " —V Clevelandu je 108,000 o- [( seb, ki so' brez dela. Tako se je Ji včeraj izjavilo pred senatnim ko- " mitejem, ki razmotriva predlogo { za omejitev naseljevanja. V New i Yorku je brez dela 300,000 oseb, ] v Chicagu 200,000, v Detroitu ( 150,000, v Philadelphiji 235,- t 000, v Bostonu 50,000, v St. Louisu in Milwaukee pa po 40,- " 000. j TEKSTILNA TOVARNA NA- ' ZNANJA TRGANJE PLACE. ! - e t Pawtucket,. R. I., 11. j an. — J. and P. Coats tekstilna tovar- I na je izdala naznanilo, da se ne- j mudoma zniža plače vseh 2,500 j delavcev, ki so zaposljeni v nji. < Koliko bo znižanje znašalo, v ( naznanilu ni rečeno. ---i NOVICE IZ DOMOVINE. Varnost na poli v Rožno dolino postaja od dne do dne manjša. Vedno pogosteje se dogaja, da napadajo moški v večernih urah brez spremstva mimoidoče ženske, ki se vračajo po končani sluz bi na svoj dom. Posebno so si pa izbrali čas po koncu gledališke predstave za svoje napade. Vse prizadete se zatp obračamo z nujno prošnjo na policijsko ravnateljstvo, da poskrbi za varnostno stražo na omenjeni poti vsaj v večernih in zgodnih nočnih urah. Mlad vlomilec. — Sele 1 81etni Vincenc Ravnikar iz Izlakov je v noči 30. maja t. I. vlomil v pisarno ondotne premogokopne družbe ter odnesel ročno blagajno z 29.119 kronami. Blagajno je na cesti razbil ter jo vrgel v potok Medijo, denar pa skril na očetovem kozolcu. Ker je bil obtoženec hlapec pri imenovani družbi . ter na slabem glasu, je sum padel nanj. Nekaj časa je trdovratno tajil, pozneje pa priznal. Ra-zun 1110 kron se je ves denar , dobil in družbi vrnil. Ravnihar je . jako slabo opisan, že v mladosti ie kradel, za očetove opomine se j ni brigal ter se mu celo dejansko , zoperstavil. Vkljub mladosti ima . že skrbeti za enega nezakonskega otroka.—Nadalje je Ravnikar obtožen, da je v družbi nekega Jen-kota v noči 4. julija t. 1. prišel va-sovat pifed Torijevo hišo, a ket i se 181etna hčerka ni hotela od-* zvati, vrgla sta skozi okno težko ^ bruno v sobo. Torijeva se je rešila le z urnim skokom iz postelje, 3 vendar je vsled prestanega stra-; hu resno obolela. Obdolženec prizna tako tatvino, kakor tudi to nasilstvo. Zagovarja ga dr. Krir 1 sp'er, senatu je predsedoval nad-» svetnik Zebre. —Porotnikom sta 5 se stavili 2 glavni, vprašanj: 1 ' zaradi tatvine blagajne; 2. zaradi ' nasiUtva pri Torijevih. Prvo vprašanje so porotniki enoglasno po-s trdili, toda s pristavkom, da ukradena svota ni presegala 4000 K. Ravnikar je bil vsled tega obsojen na 1 leto težke ječe. Všteje se 1 mu tudi preiskovalni zapor od meseca junija. ? Predrzen tat.—3 J letni Ignacij Možek, samski tesar iz Kamnika, ' r«jen v Mošah, zakadi tatvine že večkrat predkaznovan, je obtožen številnih tatvin v, ljubljanskem kamniškem in kranjskem o-kraju', med drugim je okradel Grajzerjeve v Tacnu, Cvajnarje-ve v Biljah, Grajzarjeve v Smledniku, Kodrove v Zlebah, Peter-nelove v Zavrhu, Gregorčeve na 1 Šmarni gori, razum tega je pokradel še mnogo stvari pri nezna-l nih lastnikih. Kradel je vse, kar - mu je prišlo pri vlomih pod roko, - kakor obleko, zlatnino, meso, pi-i jačo itd. Tatvine je izvrševal sko-r raj celo leto, dokler se niso izsledili razni ukradeni predmeti pri i Ivani Jenko v Mošah. Možek je - ukradene reči donašal k Jenko-: vim, češ, da jih je nakupil na Ita-i lijapskem ob prilki vtihotapljanja i tobaka. Obdolženec je skrajno predr-r zen tat, ki je živel prav udobno - brez vsakega dela ter popival po j gostilnah. Orožniki so ga zasačil ! CUNARD LINE. J LADJA CARONIA 1 [ odplove 15, januarja j 20.000 ton, proti 1 [ TRSTU do NAPELJ 1 L Cena tretjemu razredu v Trst preko Nap^Ij. .$104.50 M k Dodatno še $5.00 vojnega davka. g L V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. M Pojdite k njemu. _________ dne .26. julija t. 1.. ko je proda-j jal v Medvodah 2 litra slivo\ke, ki jo je ukradel na Šmarni gori.— Obdolženec nastopa s cinično predrznostjo ter zahteva, naj se mu tatvine dokažejo. Poklicanih je bilo kakih 1 5 prič. Ob sklepu lista razsodba še ni bila razglašena, zato jo priobčimo jutri. Napačm detektiv. Lansko leto v decembru je družba mladih ve-rižnikov na rafiniran način ogoljufala nekatere veleverižnike s tobakom. Prišli so na idejo ''policijskega agenta." Vlogo tega a-genta je prevzel mladi France Berlan. V družbi dveh ženščin je 'zaplenil" France pri Amaliji Ca-dež veliko množine finega turškega tobaka in cigaret v vrednosti 3900 K. Dobiček so si delili. V januarju letos pa so poskusili zopet 'detektivski trik' pri Rozi Mi-i klošičevi v Spodni Šiški, od ko-' der so odnesli tudi celo balo ta-baka za 3500 K. France je pred porotniki odkrito z veselim na-: smehom pripovedoval svoje "de-i tektivske doživljaje." Prejel je : za to eno leto težke ječe. Na lovu se je smrtno ponesrečil ' znani kraški veleposestnik Emil i Cerne iz Tomaja pri Sežani. V - družbi z dvema drugima sorodni- - koma je 1 7. t. m. zasledoval lisi- - co, ki se je pred lovci skrila v ne-r ko jamo. Hoteč lisico izslediti, je e Cernetov lovski tovariš prosil za i puško, ki mu fo je Cerne tako ne-e srečno podajal, da se mu je pro-d žila in mu je ves naboj udari: v a I obraz. Ostal je na mestu mrtev, a Pokojnik I je bil v zasedanem o- - zemlju in širom Slovenje znana in - čislana oseba; med vojno je služil - pri ljubljanskem topniškem polku, t Zaljubljen gospodar.—Katari-.- na Drstvenšek, 161etna dekla pr; o bratrancu Antonu Drstvenšku -v Kumenu pri Sevnici, je služila pr: iavedenem že 1 leto kot dekla. - Dekle je bilo za svoja leta izredne i- dobro razvito, in to je zapazil 0 njen gospodar-bratranec. Vsake 1+ priliko je porabi v to, da ji je sta- - vil delikatne ponudbe. Ko pa jc a izprevidel, da se mu mlada se- 1 strična nikakor ne uda, ji je jel li ponujati celo zakon. Dekla pa tu-.- di te ponudbe ni sprejela, temveč - mu je odločno povedala, da naj .- jo enkrat za vselej pusti z dvom .. ljivimi ponudbami pri miru, češ, i- da čuti ona v sebi poklic le za sa-e mostansko življenje. Ta odločna J izjava je gospodarja-bratranca tako razburila, da je zgrabil nož in ■j' ib je hotel zabosti. Kjer pa ni imel časa odpreti noža jo je z noževim e robom udaril v levo stran čela nad sencem. Lepa dekla je morala . vsled tega zapustiti (službo sovraž-nega bratranca in se podati v bol-.] nico zdravit rano, ki pa ni ravne ,„ smrtno nevarna. Vlom v Blokah—V noči 24. t. „ m. je bilo v Blokah vlomljeno pri a posestniku Ant. Intiharju in od-, nešeno 50 kg ječmena, npva črna _ obleka, črno rjava suknja, na o-r vratniku in rokavih obšita z rjavim žametom, I temno rdeča žen-. ska obleka z rdečim žametom na _ ovratniku in rokavih, 1 ženska si-_ va obleka, skoraj novo črno krilo, ; 2 bele ogrinjače i dr. Skupna . vrednost 9300 K. i Pohištvo in druga domača oprava; katero ne rabite in vam . je v napotjo, je vredna denarja, } Mali oglas, za par centov v na-, šem listu vas bo zadovoljil s j tem, da, boste hitro prodali. Damir Feigel: NA KRIVIH POTIH. (Dalje) "Prosim vas, ne povejte ničesar mojemu možu. Vi ste mi vlili hladilnega olja v moje skeleče rane, in kdo ve, mogoče sem se pa le jaz motila I Kako srečna bi tfila že radi Roberta!" S čudnimi občutki sem se odstranil. Prišel sem si bil izposodit roman in padel naravnost v iitdo odigravaj očega se romana iz zakonskega življenja. Se najbolj me je zanimala usoda tobaka. Bosenski tobak. To so mali zavitki z zelenovišnjevim napisom in kovinastmi zaponkama na obeh straneh. Ni bilo dolgo tega, ko sem opazil nekje tak zavitek. Toda kje? V pisarni? V kavarni? V gostilnici? 'Pri Levu?" "Pri veselem Štajercu"? Pri Lešniku? V hotelu? In vendar, nekje sem videl tak zavitek. Do mora biti človek tako pozabljiv! Ne mirujem prej, dokler se ne domislim presrečnega lastnika. Tu tiči ključ in kmal nubom lehko na jasnem, če hodi res prijatelj Srečko po-; skrivnih potih. Nekaj se mu je pripetilo na vsak način. Sam • -iva okrog, družbe ne mara. In sum, posejan z nežno roko, je padel pri meni na rodovitna tla. Ženske i-; majo v takih stvareh fin nos in še 1 finejše oko, in preden pride ža-konska žena po triindvajsetih le-' tih srečnega zakona do takega za-r ključka, mora imeti dobro podla-' go. Naj jo tudi vara nos, naj jo vara oko, srce je ne more varati, 1 ono je kakor zlati peresci v gal-vanoskopu, ki odgovarjata takoj • na pozitivno ali negativno elektriko. Kdo vraga je imel bosenski 1 tabak? Ta teden ali prjišnji te-' den? V nedeljo? Kje sem bil \ I nedeljo? "ServusI Kaj pa premišljuješ. J Ce imaš čas, greva na izprehod. ' Do sedaj sem delal. Seststo kron J so podpisali. Govoril sem pa tako, da sem se sam sebi čudil. Saj res! Popolnoma sem pozabil, da " sem ti obljubil knjigo. A!i si že bil pri meni?" "Seveda sem bil. Z gospo sva . se razgovarjala in slednjič sva o-J ba pozabila na pravi namen mojega obiska. Nič | ne de, vzamem pa jutri obljubljeno knjigo." Slučaj je igral veliko vlogo. Kako lehko pridem na izprehodu de pravega jedra. Jaz sem bil pri-| pravljen, jaz bom pazil na vsake besedo, prijatelj pa ne bo tehta] II svojih besedi in gotovo se bo iz-^ I dal. Malo so me sicer brigala nje-1 gova kriva po|a, toda radoveden serin pa le bil, koliko resnice tiči "1 v tem najnoyejšem romanu. ) Srečko si je prižgal po poti cigareto. Tob?.ka ni imel v zavitku, da bi jaz mogel že iz ovoj 3 skle-1 pati na kakovost vsebine i a da bosenski tobak to ni bil. Prečin je 1 bil in predebel Ogrski drama. "Taka agitacija posuši popolnoma jezik in grio. Prav nič sa. ne čudim, da je bi. i pri nas ob času vo-1 litev vse v rožicah. Tudi aedaj sem potrebe'i par kozarcev vina. ' Tu v bližini dobra gcstilnica ' "Pri lipi, meniš" Pred par dnevi sem bil »-ara toda dobrote gor stilnici nisem okusil. Dolga, nizka soba...." 1 "Visokih dvoran ne smeš iska-1 ti na kmetih." "Razsvetljava slaba." "Preveč smo vajeni električne } luči po barakah in seveda se narv j zdi potem oetroleika skiba." TSESSSISS^- COLLfNMO. Vse delničarje Slovenskega Doma v Collinwoodu pozi vijem da se gotovo vdeležijo IZREDNE DELNIŠKE SEJE katera se vrši dne 12. JANUARJA 1921 M. j. v SREDO TOČNO OB 7. URI ZVEČER. Delničarji so prošeni, da se gotovo vdeležijo, kajti na dnevnem redu imamo veliko za rešiti, posebno pa volitev novega odbora . To-rdj vsa stvar je v resnici jako važna in v korist vsem delničarjem. Torej vsi na sejo! Vinko Blaško, tajnik. ■Tii*g'lSiii'!a?f?'IB*''"y?ifl?'!i?iS!Bif "Vino pod vsako kritiko." "Primere seveda ne vzdrži i 1 našimi vini, 'toda drugje je vine še slabše." * v 1 "V drugih lokalih so ljudje na : ravnost odurni. Živimo v vojnen ■ času, živimo v tujini, med tuje rcdci. Tako strog zopet ne smei s biti!" i Vstopila sva. V temnem kojtv , sva morala čakati precej dolgo i Dva otroka sta se lovila po sob - in nista prav nič vpoštevala novo e došlih gostov. Gostilničar je še - dvakrat mimo, niti zmenil se ni z; - naju. Gospodinja se je prizibali - počasi v sobo, snela luč, da jo na - polni, očisti in prižge, in koma 0 sedaj je nekaj zamrmrala. Nisen i, vedel, ali je bil pozdrav, ali vpra - šanje po najini zahtevi, ali psov ,j ka, namenjena nagajivima otro i- kama. i :i Srečko je moral biti že večkra !- v tej gostilnici. Gospodinja je pri v šla takoj k njemu, imenovala g celo z priimkom in mu ponudil i. milostno svojo po petroleju diše [. čo desnico. "Ne da bi bila midv n naročila, je prinesla koj liter vin t- na mizo. ] Prijatelja skoraj spoznal niser a več. Hvalil je v njeni prisotnost e vino, izpraznil v dokaz tej svo; trditvi tudi par kozarcev zapore a doma, poveličeval postrežbo ii kadil na vse pretege ljubeznji\ gostiteljici. Zdaj, zdaj pride z voj a nim posojilom na dan, sem si mi slil, a zaman sem čakal njegovi! l" prepričevalnih prigovorov. ° V tem trenutku sem se zgenil Kozarec med prsti se mi je stresel ° Previdno sem ga postavil zopet n mizo, da ni opazil Srečko moj " razburjenosti. Okoli matere sta s igrala njena dva otroka: deklica " ročnim koškom, deček pa s sa 1 bljico. Ti dve igrači sta mi prikli cali v spomin drug prizor. Pre< " par dnevi. Jaz sem srkal počas i. ponenapisanem receptu: vsako u - ro tri žlice od Srečkota toli hva lisano vino. Pri sosednji mizi j. e sedel gostilničar. Zvijal je cigare to za cigareto ter me s tem narav - nost izzival. Pred njim j^ ležal za - vitek bosenskega tobaka. Okrogl; - zaponka je bila magnet, ki je pri j tegovala vsakega kadivco, po . sebno pa kadivca brez tobaka. Takoj sem bil na jasnem. Ogle - dal sem si pazljivo prijateljeve r simpatijp. Pravilne poteze, obra; še precej lep, koketno zavezan« ruta je le na pol pokrivala polne - plavovlaso kito. V ostalem pa po osebij ena "maščobna centrala." (Dalje prih.) 8 iiiiiniiuiimimiiiiiii "Oglašujte v "Enakopravnosti!" MALI OGLASI IZGUBILA SE JE večja denarnica v kateri se je nahajalo $42 in ključ; zgubljeno je bilo med 62 in 63 St. na St. Clair Ave. Pošten najditelj naj se zglasi na 6304 St: Clair Ave. 9) Mohar & Oblak, 9206 Superior Ave. PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo. Phone: Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R i , - Proda se grocerija in mesnica z doyoljenjem za 5 let. Proda se prav poceni radi. odhoda v stari kraj. Več se poizve v u-redništvu tega lista. (324) ŽIVI PRAŠIČI NAPRODAJ! Prodajam tolste prašiče in kdor želi napraviti domače klobase naj se zglasi takoj pri JIM ROBICH E. Goller Ave., Euclid, Ohio Pomaga bolnikom. TISOČI GA HVALIJO. 1 Na tisoče trpečih ljudi, ki so« o-zdraveli od strašnih posledic infu-enze zelo glasno hvalijo in .pripove-T dujejo svojim prijateljem o čudoviti * moči Bolgarskega Krvne-; ga Čaja A'ko ga zavžijete vročega, predno * greste k počitku vas: š reši prehlada varuie pred influenco izčisti vam ledvice I uredi vam ietra rahlo vam pospeši delovanje črevesja. i Bolgarski krvni čaj sestoji iz samih koreninic. Vaše žile napolni i močno/ rudečo krvjo in vas naprav: ! močne, tako, da prav lahko odženet« s razne bolezni. Prodaia se no vseh lekarnah ?, ali vam ga pošljemo po zavarovan pošti, 1 veliko družinsko škatljo zs ' $1.25 ali 3 škatlje za $3.15 ali ( j škatelj za $5.25 Naslovite na H. H .j Von Schlick, President Marvel Pro , ducts Company. 433 Marvel Bldg Pittsburg, Pa. ZAHVALA Odbor kluba društev S. N 4 Doma ter dirfektorij S. N. D. s< zahvaljujejo vsem trgovcem a ki so dali dobitke za Silvestiw a zabavni večer, kakor,tudi vsen onim ki so delali na tej prire a ditvi in vsem onim, ki so ptfse a tili to veselico, ter sploh vsake trnu kedor je na en ali drugi na n čin pripomogel k boljšemu uspe ti hu. Vsem prisrčna hvala. ^ LUDVIK MEDVEŠEK tajnik kluba dr. S. N. Dom? n in fin, tajnik S. D. Doma ri Poleg vašega imena je zazna - movano, do kdaj imate plačar i- list. Kadar poteče naročnini h obnovite jo takoj, da vam n< ustavimo lista. flBUBHHHHRBSHi IZOBRAZBA JE TEMELJ VSA KEGA NAPREDKA! Veliko ljudi je, ki imajo veli ko voljo, toda manjka jim izo brazbe, za to ne more j p naprej Kdor ni imel prilike, da se izo " brazuje v mladosti, temu je od . prta še ena pot, da si pridobi zs II življenje potrebno .znanje, in ti pot so knjige. V naši zalog dobite naslednja poučna in tud e zabavna dela: Angleško-slovenski besednjal ' — sestavil dr. F. J. Kern. Ce - na $5.00. 1 Družinski koledar za leto 1921 " Cena 75c. Kratka navodila za državljan stvo. Cena 10c. Poezije Ivana Zor mana. Cene > $1.25. V močvirju velemesta. 50c. 1 Pri naročilih po pošti priloži 5 te k navedeni svoti še 5c za po - kritje stroškov. AMERIŠKO - JUGOSLOVAN SKA TISKOVNA DRUŽBA i 6418 St. Clair Ave. Cleveland, O. IŠČE SE SLOVENKA sa opravljanje domačih opravil in za oskrbo treh otrok. Plača $30 na mesec, hrana in stanovanje. Zglasiti se je v našem uradu. ŠTIRI SOBE se oddajo v najem; elektrika, kopališče in toplota. Sprejme se družina z enim majhnim o-trokom ali brez otrok. Naslov se dobi v uradu lista Enakopravnost. (9 ■""kpircI 5911 ST. CLAIR AVE. Slovenski sedlar. Vam popravim zofe, stole, av. tomobilske strehe, denarnice in raznovrstne plahte in marsikaj) kar potrebujete čevljarji za' dom. Se priporočam vsem rojakom. ■■■■MmnwnmiimBg PRODA SE BRIVNICA in gostilna z mehkimi pijačami! cena nizka. Zgoraj so 4 sobe-Stanarina nizka. — Let>a prili' ka za Slovenca, ker je prositof dobro znan in na prometnefl1 kraju. Zglasiti se je na 694 200 &tr. Cut rd. Nottingham. _' (1° IŠČE SE SLOVENSKO DEKLE za kuhinjska opravila pri mali drtf' žini. Zglasi naj se na 4706 S& Clair Ave. __(J} IZJAVA. Podpisani fin. tajnik S. N-j Doma izjavljam, da je dopi3 oziroma polemika glede S. $ Doma prišla v list "Enakopravnost" brez moje vednosti i" brez vednosti ostalega direkto-rija S. N. Doma. Toliko v pojasnilo, da se ne bode sumničilo koga po nedolžnem. f LUDVIK MEDVEŠEK, fin. tajnik S. N. Doma in ta j. in blag. 'Enakopravnosti' KUPITE DELNICE SLOV.DEb DOMA V COLLINWOODU. ---+ ImzS ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. A] Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. MIHHHHinnSSMB' i , „ ^ LIBERTY BON Dl IN VOi NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačar«0 ■ v gotovini takoj.Simon, zaneslj* vi prekupčevalec, soba 216 Le* noxBldg.,f drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal dev* ta cesta in Eucli dave.. nad Si® ger Sewing Machine Co. Od*»' to do 6. ure zvečer. * ' ~ ----z! Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče novi cenik llllr Velika /||a zaloga ar in zlatnine. Ustavite se nS prU.iorU. gS WTm ■«• ••'<•"■ [,$} »V 111« vera prostoru fign A Sitter 1805 ST. CLAIR AVENUB JPfjL Cleveland, O.