25. Številko, V UuDljanl, v pete!, 3! ]anaar]a 1908, J.leta izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za;četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 34 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 27 K. Za vsa druge dežele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska.trikrat ali večkrat __ Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniitvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu|naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon st. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. a svobodo šole m vede. V nedeljiv dne l'.*). prosinca ob priliki glavne skupščine »Jednote Komenskega« je združeno češko, moravsko in šlesko učitelj stvo soglasno protestiralo proti nakanam reakcijskega življa, ki stremi za tem, dobiti šolstvo v svoje roke, podrediti ga konfesijonelnemu vplivu, znižati povprečno izobraženost, uničiti svobodo vere, svobodo učiteljstva in šelske mladine. Skupščino je otvori] prof. Drti-oa s približno sledečimi besedami: Današnja javna skupščina se je sestala, da bi nastopila z odločnim protestom proti grozeči reakciji na ]>olju kulturnem in šolskem. Ta reakcija je pokazala najbolj svoje lice na dunajskem katoliškem shodu, kjer je bil slavnostno oznanjen z govorom kneza Liehtensteina obrat v smislu krščansko-socijalne politike. Na glavnem zborovanju katoliškega »Schulvereina« je označil predsednik dr. Sehwarz kot zadnji cilj tega društva delovanje za javno konfesi-jonalno šolo iu paragraf osno* nega šolskega zakona, ki pravi, da ima biti nauk v posvetnih predmetih prost vsakega naboženskega vpliva, za škodljivo rakrano. Dr. Lueger je proglasil, da so klerikalci ljudske Šo-že dobili, da se s srednjimi šolami zadovoljujejo in da si hočejo sedaj osvojiti vseučilišča, kjer se goji revo-iicijonami, brezdomovinski in brez-erski duh. Ta napad je bil odvrjen s predlogom prof. Musarvka v državnem zboru. Kratko pred koncem zasedanja drž. zbora, 21. decembra 1007 sta stavila krščansko-soeijalna !K>slanea Jedek in Stockler predlog, iu se naj na kmetih skrči obvezni šol ;ki obisk za eno leto, v zameno pa se osnuje enoletna nadaljevalna gospo-larska šola. V dobi, ko sc pojavljajo v vseh kulturnih državah ijudsko-izobraževalna prizadevanja, ki ne prispevajo malo tudi k gospodarskemu povzdigu najširših vrst.v dobi, ko se splošno priznava, da bi imel biti obvezni šolski obisk prej razširjen na 9 let, a meščanske šole prirejene na 1 leta in obvezne za vso mlad«/, v dobi, ko se skrbi za pospeševanje vsakovrstnih nadaljevalnih in strokovnih šol, za ustanovitev javnih knjižnic in čitalnic, imenujemo to nakano neprijazno izobrazbi, nevarno napredku. Naš protest mora biti tem odločnejši, ker ravno pri nas na Češkem ne branijo za to poklicani fak- torji osnovnih šolskih zakonov in kažejo napram nakanam klerikalcev le preveč postrežljivosti in malo odpora. V duhu Komenskega, v svetem prepričanju, da v vedi je moč, izobrazba, blagoslov ljudstva in blaginja mladeži, hočemo proti vsem tem nakanam povzdigniti svoj odločni in dostojni protest. Na shodu je govoril tudi prof. Masarvk. Med drugim je izvajal sledeče: Današnji shod mora imeti demonstrativni značaj v . dobrem smislu te besede: pokazati mora, da smo v hranitvi šole vsi složni, da šolo braniti hočemo in jo tudi bodemo. To je naša dolžnost. Veda je bolj vprašanje značaja, ko se to misli; veda vzgojuje; kogar naučite opazovati, pozorno primerjati in misliti, tega ste vzgojili. Misliti pomeni misliti naravnost; kogar ste naučili naravnost misliti, temu ste dali najlepšo garancijo za vse, kjer je treba značaja in nravnosti. Veda pomeni tudi stalno kriti kova nje, pred vsem kritikovanje samega sebe; kritika pomeni imeti spoznanje, sloneče na dokazih. Veda ni nič drugega nego vedeti, kar vemo in vedeti, česar ne vemo; znanstvenik si je svest; toliko vem, ostalega pa ne vem. Kritično zna.il-stvo, to je veda, to je prepričanje. Misliti boli, boli onega, ki misli, boli te, proti katerim se mora misliti. Mišljenje potrebuje svobode. Svoboda šol pomeni svobodo učitelja in učenca. Šola mora biti neodvisna, mora biti prosta vsakih avtoritet, pred vsem onih, ki se opirajo na moč, mora biti neodvisna od države in njene birokracije in birokracije -"crkvene. Neodvisnost učiteljevo je treba braniti z redom. Nočemo anarhije, kakor se nam to podtika, anarhija je sedaj : hočemo red, treba je vzornega reda, nočemo te anarhije, ki vodi do šole samovolje državne in cerkvene. Veda napreduje in šolstvo napreduje. V poslednjih tetinih se je mnogo gbvorilp in pisalo o reformi šolstva. Napredni ljudje spoznavajo, da sedanja šola ni brez hib. Mi samo kažemo na te hibe, ali neprijatelji šole jih hočejo izigrati proti šoli sploh: Prav gotovo, šolstvo se mora reformirati, vse šolstvo, od najnižjega pa do najvišjega. Ce se gre sedaj za srednje šole, pridemo prav gotovo k univerzam in k ljudskim šolam, ker je vse šolstvo v medsebojni zvezi. Popolnoma naravno« da se danes kliče po višji izobrazbi, ker napredujemo. V Avstriji imamo obvezni šolski obisk komaj pol stoletja. Klic po popularizaciji vede, poskusi o vseuči-liški ekstenziji je znamenje, da spe-jemo k višjemu nivoju splošne naobrazbe in tako [»odpiramo želje uči-teljstva, ki streme za akademično izobrazbo. Kakor nočemo, da bi zdravnik za otroke študiral manj nego zdravnik za dorasle, ravno tako morajo imeti ti duševni zdravniki za otroke isto izobrazbo. Zahteva po akademični izobrazbi se torej razumi že sama ob sebi. Nočem zavračevati vseh ugovorov proti šoli, svojo pozornost hočem obrniti h1 na ugovor, ki ga imajo takozvani praktiki proti šoli. Pogostokrat kriče ljudje, tudi izobraženi, v imenu prakse proti šoli. Napram tem praktikom sem jako oprezen in izjavljam, da je praksa brez teorije nemogoča; v resnici odlični praktiki niso brez teorije. Ali koliko praktikov je v resnici nepraktičnih?! Veliko, ker jim manjka potrebnega teoretičnega znanja. Zahteva, da bi bil šolski obisk znižan na 7 let, je popolnoma neupravičena. Ko vidimo, kako se Tlctni šolski obisk vsiljuje ljudstvu na deželi, moramo si pred vsem staviti pred oči statistiko našega prebivalstva na deželi: pri nas ni mnogo veleposestnikov, tudi ne srednje velikih posestnikov, imamo temveč kmetski proletarijat. Ali kako hočete pomoči proletarijatu, če mu zaprete vir izobrazbe? Z otročjim delom hočete pomagati kmetu in delaven ? To bi bil pogrešek, katerega so očitali že prvi socijalistični teoretiki delavcem. Tukaj je nujno potrebna pomoč, moramo klicati po socijalnih reformah, kmetu je treba pomagati politične* in gospodarsko, ali ne s tem, da se stori njegove otrok*4 /a sužnje Reforme gospodarske in politične so nujne, ne pa znižanje ljudske izobrazbe. Ne govorim mogoče za to, da bi človek polovico življenja sedel na šolskih klopen; šola nam ni cilj, vemo, da šola služi življenju. Podtika se nam, da hočemo kulturni boj. Oe-mo in nočemo! Resnica je, da se le branimo. Nihče ne bode učiteljstvu očital, da napada državo ali cerkev. Ali, če se nam boj vsiljuje, sleeimo rokavice, dobo j ujmo ta boj, in sicer v i težko. Samo mimogrede se dotaknem argumenta klerikalcev, ki trde, da se samo branijo proti našemu teroriz- mu. Smo baje intolerantni in oni se baje samo branijo. Mogoče, da se pojavi nestrpnost, ko brani človek z navdušenjem pravico svojo in svojega ljudstva, česar seveda gospodje daleko ne razumejo; priznavam, da se pojavijo hibe — ali protim hibam, ne hibam proti zločinom klerikalcev na šolo je to vse še premalen kostno, da bi se o tem lahko govorilo. Veda ni učenost, ni znanje posameznosti; ves človek mora biti znanstveno vzgojen;kdor znanstveno,kdor kritično misli, si kritično izbira predmete svojega čuvstvovanja in sinotrenja, ima dolžnost braniti vedo in šolo kakor punčico svojega očesa. Dolžnost vseh znanstveno delujočih ljudi je se zavzeti za spoznanje resnice. Delegacije 1) un a j , 30. januarja. Odsek za zunanje zadeve in za okupacijski kredit avstrijske delegacije je razpravljal danes o proračunu ministrstva zunanjih tlel. Del. dr. B a e r n -r e i t h e r je rekel, da letos v ekspo-zeju prvikrat ni omenjena 11\ »zveza. Glede razmerja z Italijo je govornik priznaval, da se vodilna državnika obeh držav osebno trudita, da bi ohranila dobro razmerje med obema državama, toda med prebivalstvom v kraljevini Italiji je močna struja proti Avstriji, kar se kaže v literaturi, posebno pa v časopisju. Nadalje je govornik razpravljal o političnem in strategičnem stališču Avstrije ob Adriji, nadalje o položaju v Maeedoniji. Del. Vukovi č je dokazoval, da je trozveza izgubila popularnost. Napadal je Nemčijo zaradi njenega vedenja napram Avstriji na Balkanu in zaradi raznarodovanja Poljakov. Italija stremi za samovlado na Adrijanskem morju ter zavzema tudi na Balkanu in v Albaniji gospodujoče stališče napram Avstriji. Končno se je zavzemal za napravo železniške zveze ^kozi Dalmacijo preko Albanije v Bito«. Iz proračunskega odseka. D u naj, 30. januarja. Odsek je tudi v današnji seji razpravljal še vedno o postavkah »ministrski svet« in »upravno sodišče«. Debata se je sukala največ o ustanovitvi novega delavskega ministrstva in o rešitvi narodnostnega vprašanja. Nadalje se je razvila zelo ostra polemika proti zadnjim izvajanjem češkega in nem- škega ministra-rojaka. Češki minister Prašek se je takoj oglasil ter svoje napadalce pobil v temeljitem govoru. Ministrstvo za javna dela. Dunaj, 30. januarja. Organizacijski načrt za novo ministrstvo je že predložen ministrskemu svetu ter obsega sledeče predloge: »Ministrstvo bo sestavljeno iz p e t i h sekcij. V prvi oddelek bodo spadale sledeče stvari: zakonodajno in upravno postopanje pri vodnih pravicah, ustanovitev novega elektriei-tetnega zakona, o obrtnih preskuse-valnicah, o varstvu patentov in vzorcev, o delavskih pogodbah, o delavskih organizacijah, o podjetniških zvezah, o izseljevanju in o posredovanju za delo in za stanovanje. Drugemu oddelku se odkaže oddaja javnih dobav, pospeševanje male obrti, obrtni in zadružni kredit, obrtne nadaljevalne šole, zadružni inštruktorji in domače delo. V tretji oddelek pridejo gradnje cest. Četrtemu oddelku pripadejo gradnje kanalov iri pristanišč, zazidave hudournikov, varstvo vrelcev v zdraviliščih in promet tujcev. Peti oddelek bo končno obsegal rudarske posle, ki so bili do-sedaj od kaza ni poljedelskemu ministrstvu. Kreiranje novega ministrstva se izvrši v dveh obrokih. Tisti del, ki se nanaša na javne zgradbe, se podredi že prihodnje dni na-redbeniin potom delavskemu mini-« strstvu, da bo O e s s m a n n takoj postal minister s portfeljem. Drugi posli se predlože poprej poslanski zbornici,da jih odobri. V krščansko socijalnih krogih se je pojavil nov načrt, ki bi naj odpravil ovire pri ustanovitvi novega ministrstva. Osnovati hočejo prometno ministrstvo, za katero je določen dr. Gessmann. To ministrstvo bi naj prevzelo razen železnic vse druge prometne panoge, in sicer pošto, brzojav, telefon, tujski promet in zdravilišča. Pozneje bi se naj ustanovilo socijalno-politično ministrstvo, in sicer parlamentarnim potom. Zvišanje častniških plač. D u n a j , 30. januarja. Predsednik ogrske delegacije Bela Bara-b a s je izjavil, da se zelo čudi predlogu posl. Okolicsanv i ja za zvišanje častniških plač, ker je isti poslanec šele nedavno naglašal, da taka regulacija hrt1/ narodnih koncesij ni mogoča. Bara bas je pripomnil, da ne bo nobenega člana neodvisne stranke LISTEK. ljubezen Konfonoue Klare. n. (Dalje.) Marki d'Aureville! Že samo to mie je vzbudilo v Klarici čuvstva, ki 80 ji bila doslej popolnoma neznan.). ««ko toplo, sladko, tajinstveno hrepenenje se je polastilo njenega srca, kadar se je spomnila majorja. Iz teh 'uvstev pa se je polagoma porajalo sr«»znanje, ki se ji je dozdevalo blazna Skočila je s stola, kakor bi se ho-kla otresti misli, ki so jo bih4 prevzeli in naglo je hodila po sobi sem in tja. »Ne, ne, zaljubila se nisem,« si Je rekla z lahnim usnievom na ustjih. »Nekako očaral me je, a samo ^»ral, zaljubljena pa nisem.« V sosednji prodajalni je zapel lonček, ki je bil nad vratini in Kla-^ca je po glasu spoznala, da je vstopi gozdar Hrast. »Zopet sem tu, gospodična,« je Ozdravil Hrast. »Ker se peljem ju-?i v Ljubljano, sem prišel vprašat, kaj potrebujete, da vam prinesem M tam.« »Hvala, gospod gozdar,« je odmorila Ivanka. »Preskrbljena sem z vsem. A za vašo prijaznost sem vam res hvaležna.« »O, prosim« .... Anton Hrast je nekaj trenotkov molčal, potem je liho, skoro boječe vprašal: »Kaj pa gospodična Klara? Ali je zdrava?« Klaric;i se je ustrašila i J še rad pomudil v hiši,se je vendar odpravil. V svoji preprosti okornosti ni našel nobenega izgovora, da bi (vstal in počakal na Kln-rico. »Siromak,« je rekla Ivanka, ko je bil Hrast za seboj zaprl vrata. Njej, ki ni bila deležna take vzgoje kakor Klara, ki je vedno živela na deželi in vse svoje življenje trdo delala, je bil Hrust, ta močni in trdi mož s svojo sirovo poštenostjo in kmetsko odkritostjo nad vse simpatičen in kar pojmila ni svoje sestre, da takega ženina ne mani. Klarica je bila vesela, da je Hrust odšel in hvaležna mn je bila, da je ni počakal niti poskusil je videti. Komaj pa je bil gozdar odšel, je že pozabila, da je bil pred nekaj tre-notki v njeni hiši, in vse njene misli so se zopet vrnile k marki ju d'Aureville. Ljutila se je sama nase. da se njene misli toliko bavijo z marki-jem, a ubraniti se teh misli ni mogla. Vedno je imela marki ja preti očmi in če je hotela Ivanka od nje dobiti jasnih odgovorov, je morala govoriti o marki ju. V mraku je prišel vrhniški župnik na kozarec vina. Zgovorni staro-kopitni mož je seveda tudi tu ponovil, kar je bil oznanjal že po vseh Lisah svoje župnije, da bodo ti brez-verski Franeozje pogazili poštenje in nravnost v celi deželi in pokvarili ljudstvo. Najbolj se je ljuti I na mar-kija in dasi ga je obdeloval s hudimi besedami, ga je Klarica vendar poslušala z največjo pozornostjo. »Kar počenjajo ti Francozi, preseda že vse meje,« je robantil župnik v svoji ogorčenosti. »Ljubljano so že popolnoma pokvarili. Na Starem trgu imajo kopališče in tja vlačijo ljubljanske žene in dekleta kar pri belem dnevu. Poštenja in sramežljivosti ni nič več v Ljubljani. Iz zakonske zvestobe se Ljubljančanje norca delajo. Živeti, uživati, to je zdaj geslo Ljubljančanov. In kdo je tega kriv? Francozi! Tem brezbožnim framasonoin se Ljubljančanke že kar ponujajo. Najhujši med vsemi pa je ta marki d'Aureville.« V pomirjenje svoje razburjenosti je župnik izjemoma naročil drugo merico in potem ogorčeno nadaljeval. »Ta marki je najhujši med vsemi. Tako mi je povedal kanonik Walland, Marki je namreč bratranec Aleksandrine de Bleschamp, druge soproge Napoleonovega brata Lucijami. Sicer neče cesar Napoleon Lucijami priznati kot francoskega princa, a za njegovo sorodništvo se vendar zanima, zlasti za markija d'Aureville. Francoski oficirji govore sami, da postane major že čez nekaj let general. Maj se pripravlja /a to v Ljubljani s tem, da prireja sijajne love in plese in pojedine in di zapeljuje poštene žene in dekleta*« Stari župnik je še na dolg-o in na široko govoril o izpridenosti Franc.»-zov vobčo, zlasti o izpridenosti francoskih oficirjev in specijalno markija dVAurevilln, toda tega ni učakal, da bi mu bila Klarica pritrdila le z eno samo besedo. Poslušala ga je pač z največjo pozornostjo, a njegovi je/i na francosko izpridenost sc je samo smehljala. Ko je bil župnik že davno odšel, je Klarica še vedno razmišljevuln o tem, kur je bila slišala in suma sebi vedno iznova dopovedoval«, kaka .brezkončna blaznost hi bila, če hi se zaljubil«, v tegra moža, ki je v rodu s cesarjem Napoleonom, ki im« pred seboj sijajno prihodnjost in ki nosi starosluvno ime. P« kakor se je te misli tudi branil« in se ji skoro obupno ustnvljula, vedno jo je iznova spreletelo spoznanje, da ji je t« mož vzel njen srčni mir. Poiskala je knjigo, da bi si s čitanjem pregnala misli, ki so ji razburjale živce in razvnemale kri. Zatopila se je posili v to knjigo. Pozorno je čitala besedo za besedo, vrsto za vrsto, dasi je to čtivo ni čisto nič zanimalo. Naposled je vrgli knjigo v stran, stisnila roke na srce in globoko zavzdihnila. Zdaj si je h' priznala, da ljubi markija. »Kaj sem blazna je zaihtela. »Jaz, Končanova Klara, hči kmetske-ga krčmarja in voznika, ljubim markija, ki je v sorodstvu z najmogočnejšim vladarjem na svetu, moža, ki za moje vrste ljudi niti pogleda nima in ki je povrh še oženjema Zbežala je iz sobe in begala po vrtu, da bi je nihče ne videl in da bi nihče ne zapazil njene razburjenosti. Hotela je mimo razmišljati, a miru ni našla. »Blazna sem, blazna,« a je govorila. »Kako bi drugače mogla le en sam trenotek misliti na tega moža. Se za ljubimko sem mu preslaba.« Begala je po v rtu, dokler se ni naredila noč in je ti i prišla klicat Ivanka, ki je kmalu zapazila, da je Klarica vsa prepadla, a ni mogla od sestre ničesar izvedeti. Spravila jc Klnrico v posteljo, misleč, da je cboleln, in legla sama *ele potem, ko sc je prepričala, da j* sestro objel irdeu spanec. (Dalje prihodnjič.) ■ dobiti zn ta prtnllog, temuo se bodo našla sredstva, da Okoliesaiivijcv predlog v plenumu propade, Budimpešta, 30. januarja. V parlamentu je danes posl, Nagv nujno interpeliral zaradi Okolicsa-nvijevega predloga v delegaciji v prilog zvišanju Častniških plač. ln-terpelant je dokazoval, da je Okoli-esanyijeva resolucija v protislovju a programom vlade in s prestolnim govorom. Med člani ueodvisue stranke vladu prepričanje, da se mora regulacija za vsako ceno odgoditi. Konflikt v Bosni. Sarajevo, 30. januarja. Časopisje vseh treh veroizpovedanj se bavi s konfliktom, ki je nastal med skupnim finančnim ministrom baronom Burianoin in raznimi odličnimi osebami bosansko-hercegovske deželne vlade. Burianu očitajo, da nastopa očitno v prilog Srbom, zato pči se tudi srbsko časopisje zavzema zanj. Posebno med uradništvoin iz Avstro-Ogrske vlada splošna nezadovoljnost proti ministru ter ga dolže, da se ne ozira na sklepe deželne vlade ali pa jih naravnost ignorira. Nezadovoljnost je povečal novi mestni statut za Sarajevo, ker se je odvzela v Avstro-Ogrsko pristojnemu uradništvu aktivna in pasivna volilna pravica za mestni zastop. Vsa zadeva pride pred delegacije, kjer se bo zadostno pojasnila. Trgovinska pogodba s Srbijo. D u n a j . 30. januarja. Danes so se pogajanja nadaljevala. Ovire delajo le živinozdravniški pogoji. Avstrija predlaga, naj s srbska živina preden se zakolje za izvoz, preišče v Belgraclu po avstrijskih ali ogrskih živinozdnivnikih. Srbska vlada pa zahteva, naj se te manipulacije izvrše v Zemunu. Srbski delegatje so danes odpotovali v Belgrad po nove instrukcije. Portugalska pred revolucijo. B e r o 1 i n . 30. januarja. Iz Lisa bone se poroča, da množice povsod prežijo na policijske uradnike ter jih napadajo. Vlada misli vsled tega, proglasiti nad prestolnico obsedno stanje. L o n d o o , 30. januarja. Pri zadnjih izgredih v Lisaboni ^ta bila dva policaja ubita. Portugalsko časopisje o tem ne sme poročati. »Ex-press« poroča, da je portugalska vlada odredila zapreti vse voditelje protidinastičnega revolucijskega gibanja. Dopisi. Iz Sore pri Medvodah. Zato-nilo je zopet eno leto, katero ima pač žalostne, ne pa veselih nasledkov za nas Sorane za sabo. Pri nas v Sori je bil napravljen 1. 1601. vodovod pred naše župnišČe z denarjem sorskih faranov, niti enega beliča ni stal naših gospodov duhovnikov tukaj službujočih. Takrat, t. j. 1. 1601., je bil sorski župnik Juri Velan. Vrstili so se nato razni župniki, ki jih je bilo Štirideset do našega g. župnika Antona Berceta, dalje nad petdeset gospodov kaplanov, zadnji je bil g. Ivan Vrhovnik, sedaj župnik trnovski v Ljubljani ter nad štirideset gospodov benefioijatov, torej okroglo 150 duhovnikov. Vsi ti gospodje so imeli tukaj pitno vodo in vsi ljudje, naj bodo od koderkoli doma, so se tukaj lahko napili dobre pitne vode; tudi sorski vaščani so hodili po njo, kolikor se je kateremu poljubilo, ne da bi se bilo komu branilo. Najstarejši ljudje v fari ne pomnijo tega. Ko je bil preteklo leto pri nas nastavljen g. nadučitelj Germek m njega gospa kot učiteljica, se jima je pa začelo braniti hoditi na omenjeni vodovod po vodo, dasiravno je ni v največji suši in najhujšem mrazu manjkalo. Preteklo jesen pa dobi g. nadučitelj Germek od c. kr. okrajne sodnije škofjeloške na dom tožbo po odvetniku Vencajzu radi uporabe vode. Gosp. Germek se pač ni hotel pravdati za vodo z župnim upraviteljem Brajoem in ključarji in je rajši tožne stroške poravnal. Ali je to ljubezen do bližnjega? Gotovo ne. Ali se tako vodijo ljudje nazaj h Kristusu-kralju ? Tudi ne. Kozarec mrzle vode ne ostane brez plačila, učite namestniki božji na zemlji, delate pa drugače. Zares, Kristova vera peša, sovraštvo pa napreduje. Tudi sorskim kmetom so se ie začele oči odpirati; prihodnjič bomo pa poročali o patronatu sorske oerkve Sv. Štefana na Sori, kake dolžnosti ima patronat, od katerega časa in kako jih izpolnuje. Sorski lan ni. Is Škocjaoa pri Turi ako. V 10. štev. .Slov. Naroda" smo objavili postopanje g. župnika Ivana Jereba, s imenovanim listom v Šoli pri po-navij alci h. Kar smo poročali, je čista resnica, ki se ne da pobiti in smo zato z upravičenjem pričakovali, da smo mu storili a tem le uslugo, za katero nam bo hvaležen. Toda smo se bridko varali. Tolažimo se s slov. pregovorom, ki pravi, da je nehva-ležnost plačilo tega sveta. M slili smo dalje, da smo a prvo notioo vso zadevo končali in da se nam ne bo treba z njo nič več baviti, a g župnik je hotel drugače. Ustrežemo rade volje njegovi želji, bomo vsaj videli, da je mož tudi kos humorista . . . Ko je zaznal, da stoji v nSlov. Narodu", je bil močno razburjen. Kdo je pač mogel biti tako „hudobenu. da ie dal „tako dobrega" gospoda v „oajtenge", v ta preklicani „Siov. Narodu?! Ia se je ugibalo in ukrepalo, izpraševalo in vohalo po dopisniku in ne! brez uspeha, kakor bomo videli. V nedeljo se je pa slišalo raz lece, da se je dogodilo g. župniku nekaj nečuvenega. Napeto so poslušati ljudje, kaj bodo povedali gospod, ker so videti nekam nervozni. In mož je začel vidno razburjen pripovedovati, da ga imajo v „Slov. Narodu". Izdal jim je tudi pisca, Češ, da ni lipenske občine, pač pa, da se v fari „gor drži". A največja pozornost Šele nastane, ko namigne, da je morebiti dotični človek sedaj v cerkvi navzoč in da pazi na njegove besede, a on, pravi, da mu vse iz sroa odpušča Nato doda, da še in še poudarja, da je greh, biti liberalec in da on mora otroke učiti. Za poč'11 Pa naj še kdo reče, da mož ni humorist! — Vsak resen človek najprvo vpraša, odgovarja li to res-nioi, kar je pisano, ali ne i a Šele potem, ako je fakt neresničen, skuša spoznati zlobnega pisoa. Je pa stvar, ki se poroča, resnično dejstvo, nam je prav vseeno, kdo jo objavi, samo da je verodostojna. Ne razumemo torej njegove jeze, saj mu vendar nismo storili niti najmanjše kiivioe. Poročali smo edino to, kar je mož storil in dodali nekaj malega, kakor smo si mislili njegovo stanje, sodeč po besedah, ki jih je stavil na učence. Ali morebiti misli i on — tako omejen menda pač ni — kakor midjo njegove verne ovčice, ki ne razlikujejo med duhovnom, vero in politiko, da je on in njegovo delovanje izven javne kritike? Tega pa že še ne! Najimenitnejše je pa naslednje: „Jaz mu vse odpuščam.u Kako plemenito, kako velikodušno se to glasi! Skoro gotovo so mu plavale pred očmi besede evang. po Luki VI pogl. od 27.—30. vrste. Toda povemo mu, da se je pošteno zmotil. Komur se ne godi krivica, niso zanj te evang. besede, ker nima kaj in komu odpuščati. Da pa gospod ne bo rekel, da smo nehvaležni, se mu pisec tem potom iz dna sroa zahvaljuje za njegovo, Čeprav zgrešeno in neumestno velikodušnost. — Otroke kajpada le učite, toda nauk o ljubezni in ne nasprotno! In končno še: Liberalec biti je greh ! Gorje vam, vi nesrečni liberalci, na dnu pekla se boste pekli in cvrli, medtem, ko se bodo veselili klerikalci v paradižu in uživali nebeško radost na vse večne Čase. Amen. Neobčan toda lanu. Dnevne vesti V Ljubljani, 31. januarja. — Shod zaupnikov narodno- napredne Stranko. Opozarjamo vnovič na zaupni shod narodno-napredne stranke, ki bo v nedeljo, 2. februarja ob 10. dopoldne v veliki dvorani „ Mestnega doma". Na dnevnem redu zaupnega shoda je predvsem posvetovanje o deželno-zborskih volitvah, razpravljalo pa se bo tudi o čim najuspešnejši izpopolnitvi strankine organizacije. O prvi točki dnevnega reda bo poročal odvetnik dr. Fran Novak. Somišljeniki v Ljubljani in po deželi naj poskrbe, da bo udeležba kolikor mogoče številna. Vsak zaupnik naj smatra za svojo častno dolžnost, da se sam udeleži tega shoda in da po svojih močeh agitira v krogu svojih somišljenikov, da prihite tudi ti na shod. Vabila, ki so se razposlala, veljajo obenem kot legitimacije za vstop v zborovalno dvorano. Zato naj vsak zaupnik prinese vabilo seboj. Somišljeniki, ki bi pomotoma ne bili prejeli vabila, a bi se radi udeležili shoda, naj se pridružijo enemu ali drugemu zaupniku, ki jih osebno pozna. — Baronu Schirarsn je drž. uradni št vo danes ob pol 1. opoldne korporativno čestitalo, da je dobil baronstvo. — C kr. okrajno glavarstvo v Rndolfovem sopor uzakonjeno volilno pravico učiteljstra. C. kr. upravno sodišče je z razsodbo z dne 6. julija 1904, Št 7353 izrecno priznalo tudi definitivnim učiteljicam pri občinskih volitvah na deželi volilno pravioo v I. volilnem razredu. To razsodbo pozna dandanes zadnji diurnist deželne vlade, le c kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem ne! Ono se namreč še vedno drži nasprotne razsodbe iz leta 1900, ki je seveda s zgoraj navedeno ovržena in je vsled tega ukazalo, da se iz volilnega ime- nika za občinske volitve v Mirni izbriše v I. razredu d^fiaitivna učiteljica gdč. M. M — Naravna posledica te uradne nevednosti mora biti seveda neveljavnost volitve zlasti za slučaj, ako bi bil zamogel biti glas po krivici izbrisane učiteljice odločilen. — Da bi bilo omenjeno c. kr. okrajuo glavarstvo vedoma in notorna ignoriralo razsodbo upravnega sodišča, tega vendar ne moremo verjeti, kajti s tem bi se bile postavilo očitno v službo klerikalne stranke. — Ia sedai ima besedo g. baron Sohwarz! — i«Emo6ka zvoca" je imela, kakor se nam piše od Drave, dne 26. jan. t. 1. pri Sv. Petru niže Maribora političen shod. Temu shodu je predsedoval državni poslanec, »zve* zar" Ivan Rošker. Sprejelo se je tu več resolucij, med drugimi tudi na stopna: nZ brani v o lile i zahtevajo skrajšanje ljudsko-šolskega pouka na 7 let, od pravo poletnih počitnio in več gospodarskega pouka v zadnjih razredih ljudske šole." — Sprva so naši „zvezarji" kot reprezentantje od duhovništva jim narekovane .„ljudske volje" zahtevali pri svojih shodih petletno ljudskošolsko dobo a med tem so se premislili ter hočejo Kdaj sedemletno pa odpravo poletnih počitnio, d a b i otroci jeseni lahko pasli in opravljali druga dela. Razumemo! Mislijo, Če nam enkrat to koncedirajo, potem nam bodo dah že še pet'etno dobo. Po želji naših ljudstvu tako dobro želeč»h duhovnikov bi bilo itak še to — preveč! Toda, hvala Bogu, so to le „pobožne" želje. Klerikalna ta pšenica ne bode šla v klasje; za to je skr bij eno. Vidi pa se, kako neprestano ruje duhovniška „kmeČka zveza" proti ljudski izobrazbi, kjer le more. — Volilno glbanfe na Goriškem« Včeraj je zborovalo v Gorici okoli 30 učiteljev iz raznih krajev dežele, ki so postavili za svojega kandidata za deželni zbor v splošni kuriji dornberŠkega nadučitelja gosp. Ignacija Krizmana. Sedaj se pričakuje, da bi ga proglasili tudi napredna in „agrarna1* stranka. — Dr. Franko je včeraj, kakor vsak Četrtek, zopet zboroval s svojimi wagrarci". Zborovanje pa je bilo bolj kratko kot navadno. Niti Krizmana niso proglasili za kandidata. Dva „agrarca" sta rekla po zborovanju, da je bilo samo cincanje in nič drugega — Od dr, Brejca smo prejeli naslednje pisanje: Sklicuje se na § 19 tisk. zak. prosim, da glede na dnevno vest, „Komedijantstvo in hi-navšČina Mirova", priobčeno v štev. 22 Vašega lista, objavite naslednji popravek: Ni res, da sem jaz na shodu v Hod sah javno hujskal na nečuven način proti družbi sv. Cirila in Mstoda. Nasrvrotno je res, da niti na shodu v B 3, marveč sem jo doslej še vedno 1 plo priporočal. Na shodu v Hodišah »m se pač mimogrede dotaknil ta li prepira na zadnji veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Bohinjski Bistrici, toda iz besed in smisla mojih izvajanj je bilo jasno posneti, da nastali razdor obžalujem in želim, da bi se poravnal, ker bi sicer družba brez-dvomno škodo trpela V Celovcu, dne 30. prosinca 1908 Dr. I Brejc, odvetnik. — Op. uredništva: Mi smo že takoj po shodu v Hodišah prijeli dr. Brejca zaradi njegovega hujskanja zoper družbo sv. Cirila in Metoda, r takrat nam ni poslal popravka. Tudi danes vztrajamo pri tem, da je v Hodišah hujskal zoper družbo ne pa obžaloval razpor. — Beračenje za novo cerkev V Ljubljani nam vsega drugega bolj primanjkuje kakor cerkev. Že sedaj Štrli toliko oerkvenib zvonikov iznad ljubljanskih ulic kakor v kakem orientalskem mestu mi nar eto v. Zdaj pa zidajo Še Salezijanoi na Rakovniku novo cerkev Ko bi jo zidali na svoje stroške, bi nič ne rekli, a Salezijanci ne dajo za cerkev nič drugega kot — kopico odpustkov na pobarvanih papirčkih, denar pa izvabljajo revežem iz žepov. Tako se je gradila cerkev Lazaristov, tako se zdaj gradi cerkev Salezijancev. Sedaj so prišli Še jezuit je. Ti imajo za svoje potrebe popolnoma zadostno kapelo; vendar hočejo graditi veliko novo cerkev na tuje stroške. Naravnost norčujejo se ti brezvestni ljudje iz lahkovernosti Slovencev, posebno histeričnih žensk, ker prodajajo ob-skurne podobice, kakršnih so jim natisnili nad tucat za vinar, po 2 K in Še več. Na npildku" obetajo maše „za žive in mrtve" prav poceni odpustke dveh papežev, seveda le s pogojem „Za blag donesek k zidanju nove oerkve sv. Jožefa v Ljubljani". Na konou teh podobic je tiskano „Z dovoljenjem preč. kn. šk. ordinarijata v Ljubljani 1907." Ta pa je nova! Od kdaj ima Škof Bonaventura, ki si mora za lastno fehtanje pridobiti dovoljenje deželne vlade, naenkrat pravico, da samooblastno izdaj a jezuitom dovoljenje za bera-ško nadlegovanje po deželi. O tem se naj pomeni novi baron z Bleiweisove ceste s samodržcem Tonetom. — lopat „CUdei"? nSiov. Gospodar" piše: „ Nekaj čudežnega se poroča iz JelŠan v Istri V vasi Lipa jelšanske župnije živi vdova M Bursa, ki ni že od 23 decembra minolega leta ničesar zaužda in izgleda zdrava ter trdi, da bo Še naprej brez hrane živela z božjo pomočjo, kakor drugi ljudje, ki jedo" Torej zopet nov „ čudež", kakor lani na Brezjah. Na Brezjah je ozdravela neka bolna ženska, ki so jo baje že vsi zdravniki proglasili za neozdravljivo, v Jelša nah pa se je letos prigodi! še bolj čudežen slučaj, da je vdova M. Bursa čila, krepka in zdrava, dasi ničesar ne zauživa. Kdaj se je še slišalo, da človek mogel živeti, ne da bi jedel in pil?! Naraven zakon je to, ki se ne da postaviti na glavo, to se pravi, drugače ne, ako se ne zgodi oči viden Čudež. Tak čudež, ki postavlja naravne zakone na glavo, je seveda veliko večji kakor tisti, ako na neumljiv način ozdravi kak bolnik. Proti jel-šanskemu „Čudežu" je torej brezijski malenkost. Iu če so za čast božjo vneti duhovniki lani radi čudovitega ozdravljenja M. Ficžgarjeve vodili nepregledne množice romarjev na Brezje, smo prepričani, da bodo pobožni gospodje sedaj tudi JelŠaue proglasili za siovečo božjo pot, kjer teće milost božja kar v potokih, in da bodo je!i že v kratkem prirejati takaj romarske vlake. In kako tudi ne! Tak čudež, da z božjo pomočjo ni treba ne jesti, ne piti, a je Človek vkljub temu zdrav, čil in krepak, se ne prigodi vsak dan, zato je treba poskrbeti, da se da našemu dobremu, vernemu ljudstvu prilika, da občuduje ta izredni dogodek na licu mesta, zlasti če je pri čudežu udeležena na primer Mati božja ali kak drogi svetnik-čudodei-nik. „Slovenski Gospodar" sicer ni povedal, kateri svetnik je neposredni provzroČitelj „čudeža" v Jelšanah, pa to nič ne dene, ga bo pa izpopolnil pobožni „Slovenec", ki je specialist v „ čudežih". — Odliko vanje, Bivši na luci telj črniški, g. Fran Strna d, sedaj bivajoč v Gorici v pokoju, je dobil v priznanje zaslug za šolstvo naslov ravnatelja. — Učiteljska imenovanja. Imenovani so Ivan Štrukelj, Josip O ilasek in Antonija Virk za Pjbrepolje, Josipina Javornik za Bohinjsko Bistrico, Marija F ajdi g a za Šmartno pod Šmarno goro, Rudolf Dostal za Senožeče, Matilda Blagajne za Vače in Le a Leveo za nemško dekliško šolo v Ljubljani. Iz gledali"kc pisarne. Jutri (par) se uprizori prvič v Ljubljani detektivska komedija „Sherlock Holmesu, spisala K. Gre en in C. Doyle, v kateri nastopi vse dram sko osobje. Slovensko gleda išče Včeraj smo zopet doživeli gostovanje. To pot nas je obiskal odlični komik zagrebškega gledališča g ArnoŠt Grund in ž njim naša priljubljena znanka gospa Polakova. Nastopila sta v Parmovi opereti „Nečaku in napravila s svoj h vlog natančno toliko, kolikor se da največ napraviti. G. Grund je v svoji komiki popoln. Vsaka beseda, vsaka gesta, vsak pogled je prepojen pri njem s pristnim in nikoli ponarejenim humorjem. Zvesta družica mu je bila gospa Polakova, ki vedno vnovič in vnovič dokazuje svoj veliki in izvrstni talent. Kot Mina je bila v resnici prava lahkoživa koristka. Vedno je šla za najboljšim, a ko se ji je vse izjalovilo, se je zadovoljila s tistim, kar ii je bilo pač na razpolago: s sr-arim majorjem, ki ga je igral g. Kratochvvil pri prejšnjih predstavah mogoče nekoliko boljše G. Polakova in g. Grund sta pomogla, da se je pel z vel kim uspehom tercet z žvižganjem. — Ostau igralci so bili po navadi. Samo g. Sulikowskv, ki je bil dober v prvem in drugem dejanju, je v tretjem dejanju nenadoma precej opešal. Trda mu je šla s petjem in ?e bolj s prozo. Gdč. Grozsova. g. Dra-gutinovičeva, g. Povhe, postrežčki in sluge so bili dobri. — Gosra je obdarovalo občinstvo s cvetjem in hrupnim aplavzom. Hiša je bila polna. Izza kongresa Na Ciril in Metodovi veselici dne 2. februarja sodeluje poleg treh godeb tudi znani pevski kvartet, solopevke in solo-pevoi, muzikalični klovn, potujoči pevci in pa domalega vsi solisti slovenskega gledališča v večjih ali manjših zabavnih vlogah, tudi režiser tržaškega gledališča g. Verovšek. — Izda se, in se pri blagajnah dobiva natančni veselični vzpored ali vodnik, da se bo vsak udeleženeo popolnoma orientiral in ne bo brez svoje krivde zamudil niti ene zanimivosti Dvorni čerem o ni j ar pa izda posebno dvorno instrukcijo občinstvu, kako se ima vesti ob prihodu veličanstev, in natančen seznam mogotcev iz spremstva veličanstev Instrukcija se dobiva istotako prj blagajnah kot priloga vt. d triku, nakar posebno opozarjamo vsakega, ki bi tudi rad vedel, koga vidi pred seboj. i,I sza kongresa". Ara uži! rana skušnja je danes ob 8 zvečer. Dame in gospode, ki sod*, lujejo pri nastopu ali imajo vloga kot gledalci, prosimo najvljndntje da pridejo danes zvečer točno ob veliko dvo-D.-sodelova'e pri svoja obljub 8. v „Narodni dom" > rano. Oosplce, ki bodo nedeljski veselici, naj ljena darila za buffet prinesejo v „Na-rodni dom" v nedeljo do 3. po. poldne. Zunanjim gostom na znanje| Rodoljubi, ki pndejo v nedeljo na Oiril-Metodovo veselico, naj blago, volijo vzeti na znanje, da lahko ob 6. zvečer pridejo v „Narodni do«i>ut kjer se bo vse preskrbelo za n ih ca* bavo Plakati za nedeljsko veselio bodejo v oči naše neračurje, ker so okrašeni s slovensko trobojnico. D^. nes ponoči so grmančki raztrgaj slovenske trobojnice ob plakatih pred Tudnovo trgovino in ob katerih uličnih vogalih. To je u skrajna nesramnost nemškutarsk* sodrge, da si npa kaj takpg* storiti v slovenski Ljubljani. 0.x> zarjamo mestno policijo in sloveusko občinstvo samo, naj pazi na neinšku-tarske pobaline, Če bi hoteli na dalj« vati svoje započeto delo, in j;rn pošteno naviti ušesa. Pri tej priliki bi tudi vprašali, zakaj ni plakat za Ciril Metodovo veselico prilepljen na tabli ob kazinskem poslopju? „Slovenske Matico1 odborov* seja dne 27. jgnuana 190H. Pravda o sporni zadevi glede delnic „N»r diw tiskarne" med prof. Iv. Jasenkom in Matico Še ni končana. Razsodba se izroči strankama pismeno. Novi po-slovnik se potrdi in se bo predložil občnemu zboru v končno odobrenje Uredi se poslovanje uprave. Blaga-nikovo poročilo o strošk h za publikacije 1907. 1. se vzame na znanje in se sklene, da se vprašanje o gmotnem stanju Matičnem, ozir. o Jani nastalem deficita izroči gospodarskemu in knjižnemu odseku v pr Tajnik poroča o sklepih seje V nega odseka z dne 22 t m izdanja Matičnih publikacij za 1. 1908 Sprejme se Zoffee Kvedrove drama „Amerikanci". Prošnja ,Matioe Srb>k-v Budišinu za podporo se odkloni Poročilo o podaritvi knjig rasnim društvom, o novo osnovanih poverje-ništvih, o premem poverjenikov, o na novo pristopivših Članih in o prira-k knjižnici se vzame na zuanje Preda v nje v „Akademik Opozarjamo še enkrat slavno občinstv na predavanje „Akademije-, bo jutri v sbboto ob 8 zvečer, j ne, kakor smo zadnjič omenili, dvorani „ Mestnega doma", ampa ker se je ta dvorana že prej dro gemu oddala, v telovadnici iea skega lic Ja, Bleivrefsovaj cesta Predava dr. pl. H ranil o vic r0 geografiji in geo gr afi čnei^ položaju južnih dežel na?? države". Po predavanju sestauek t „Narodnem domu". Osrednji odbor „Prosvete naznanja, da so darovali društvu g. Ivan Klepec, knjigovez 1 52 v, g. L Bučar, župan v Kosti njevici 5 K. Cenjenim darovale1 izreka iskreno zak-. alo odbor. „Žensko telovadno društvo LJubljani" vljudno naznanja, da soboto, dne 1. februarja ni telovadbe Podru t niča LJubljana I a? atrijskega društva dri usluttos Cev prhedi v ponedeljek, 3. febr. t v steklenem salonu v kazine pl«# venček. Igra vojaška godba. Oi* dohodek je namenjen pomožne^ zakladu Začetek ob 8. zvečer. Vstop nina 1 K za osebo. Umrl je v Ljubljani upokojeni nadsprevodnik Južne železnice gosp Ferdinand Hahn. N. v iu p Karavanski bratji v Ljubljan prirede v soboto, dne 1 februarj plesno veselico v gostilniških prostt rih Josipa Fettra, Florjdiisk ulice št. 6. Vstopnina za oseb j 40 v Začetek ob 8. zvečer. Redek slučaj na lovu. K v* rajšnji naši notici pod tem naslovom češ, da že 60 let ni bila us-r^lj^ na ljubljanskem barju mala dropjj se nam poroča, da je pred komaj leti ustrelil tukajšnji posestnik iu tr govec g. KrejČi malo dropljo, kij ima še sedaj našopano doma. in B|W* ne rarno na Barju, pač pa na &P1 talskem polju, to je v okolici tvorni za lim. Društvo za varstvo otrok namerava ustanoviti v Rožni dohjj pri Ljubljani. Prav v tej naselbin J bilo tako društvo jako umestno, k*J* ravno tu starši pri najboljši vol H " morejo dosti paziti na otroke. Star* so namreč ves dan na delu in p*"1?*. Ueni prepuščati otroke samim Ce se osnuje društvo za varstvo otrol bo to najlepši napredek za Bo^ dolino. _ ionsko telovadno društvo Sliki ima občni zbor v nedeljo °i g. ori pop. v telovadnioi „Šišenskega gokola". Trirazredna ljudska iola v 0H m t al a h se vsled sklepa dež. dol. sveta razširi na štirirazredno. Prostovoljno nasilno društvo f Domžalah priredi v nedeljo, dne 2. februarja ob 4 popoldne pred-pustao veselico v prostorih gospoda Antona Skoka „Na novi pošti" v Domžalah Šal|iva pošta, kitka s Kl>riando*i, ples in prosta zabava. Pri veselici sodeluje Domžalska društvena godba. It Višnje goro: Da se je tu osnovalo „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb", se imamo za to največ zahvaliti gosp. Jak>bu Jarcu, tukajšnjemu o. kr. deželnosodnemu svetniku. Da so se določila pravila društva, se posvetovalo o denarnih sredstvih ter se volil odbor, je gosp. svetnik povabil v to svrho najveljav-iiejše može celega sodnega okraja v svojo uradno pisarno. Prijaznemu povabilu se je odzvalo od b'izu in daleč jepo število učiteljev, duhovnikov, zapanov in občinskih svetovalcev, p,, daljšem razgovoru se je izvolilo takoj IS Članov v društveni zbor, ki so volili potem ii svoje srede dru šrveui odbor. V odbor za dobo 3 let so bili soglasDO izvoljeni: predsednikom Jakob Jare, c kr. deželnosodni svetnik v Višnji gori, namestnikom Jauez Vidergar, župnik v Št. Vidu, taj nikom Janko Skerbinec, nadučitelj v Višnji gori, namestnikom Franc Kovač, nadučitelj v Zatični, blagajnikom Mihael Omahen, trgovec in župan v Starem trgu in namestnikom Konrad Texter, župnik v Višnji gori. Društvo ima plemenito delo in vzvišen namen. Skrbeti mu je za take otroke, ki so zapuščeni, za sirote in za mladostne osebe, ki so zanemarjene in jim preti nevarnost glede vzgoje. Namen se bode dosegel s tem, da se izroce taki otroci kaki pošteni rod bini v službo, da se dajo učit rokodelstva, da se spravijo v primerne zavode ter da se podpirajo Da ta ali drug način v svrho uspešue odgoje. Kje pa dobiti potrebna denarna sredstva, da bi se dosegel ta Človekoljubni smoter? No, ta bi se dobivala po doneskih članov, po darilih pospe-sevateljev. po ustanovninah itd. Pri nas se je nabrala v ta blagi namen takoj prve dni že precej lepa vsota. Vsekako pa bodo prihitele z izdatnimi prispevki na pomoč tudi država, dežela in občine. Tedaj le pogumno in urno na delo ! Na savskem bregu pri Litiji že cveto prve pomladanske cvetlice, kakor pričajo cingeljčki, ki sta nam jih poslali gg. Mici Puncer in Anica Saj o vic iz Litije. Umrl je danes zjutraj po dolgi, mučni bolezni g Vinko Žener, hišni posestnik in meščan v Krškem. Bil je mož redke vztrajnosti in delavnosti — opravljal je posel tajnika občinske hranilnice, oskrbnika bolnice itd. Bil je med ustanovniki našega „So-kola^ in njegov prvi starosta. Bodi iskrenemu narodnjaku in zvestemu somišljeniku lahka domaČe zemlje ruša! Potres« Včeraj v četrtek približno ob 3. ponoči je bd v Mokronogu precej hud potres, da je zbudil ljudi iz spanja. Bili so trije sunki, drug močnejši od druzega; škode ni napravil. Pazite na otroke! V Skriljah pri Ajdovščini sta prišla otroka Olga in Franc Kravs preblizu ognja in se opekla. Deklica je umrla, o dečku pa upajo, da ga rešijo. »Sokol" v I dri i je imel minuli torek svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil podstarosta br. Fran Tavzes. Tajnik br. Šinkovec je poročal o delovanju v preteklem letu, ki je bilo kakor prejšnje zelo intenzivno in uspešno. Idrijski „Sokol" se je Častno udeležil z'eta v Pragi in priredil lepo uspelo slavnoat ob svoji desetletnici. Poleg tega je napravil Sokol zlet v Poljane in Žiri ter bil zastopan pri raznih slovenskih sokolskih priredbah. V predpuatu je bil kostumni venček, poleti pa vrtna vesel ca v Ljubevču. Svojim Članom je priredil plesne vaje, ki so bile zelo dobro obiskovane. Koncem leta šteje društvo, 24 podpornih in 88 izvršu-jočih članov ter 62 članic. Glasom blagajnikovoga poročila je imelo društvo 2637 K 56 h dohodkov in 2602 K £0 h stroškov, fond za „Sokolski dom" se je povečal za 326 K 47 h in znaša koncem leta 1499 K 11 h. Poročilo se na predlog računskega preglednika brata Pišlarja odobri. Iz načelnikovega poročila posnemamo, da se je društvo udeležilo tekme nižjih vrst v Pragi in si je idrijska vrsta priborila drugo ceno in so bili trije bratje odlikovani, priredilo o svoji desetletnici notranjo društveno tekmo, več javnih telovadb in zletov. Telovadilo se je v šestih oddelkih in sicer so imeli Člani 136 telovadnih večerov e povprečno udeležbo 11 7, ženske 101, 12 6 višje realci 24, 12 nižje realoi 61, 21, šolski naraščaj 58, 22 ter obrtni naraščaj 14, 12, skupaj se je torej telovadilo v 384 slučajih. Med letom se je žir o vs ki odsek pro- osnoval v samostojno sokolsko društvo. Knjižničar br. Pajer poroča, da je bilo v preteklem letu izposojenih 1194 knjig. Društvena knjižioa šteje 420 knjig. Vsa poročila so se z odobravanjem vzela na znanje. Pri vo-litvi odbora je bil brat Gruden zopet izvoljen za starosto in brat Tavzes za podstarosto, v odbor pa bratje: Fran Krčnik, Janko Šinkovec, Andrej Primožič, Josip Seljak, Zdravko Jur-man in Josip Alič, za namestnike pa Fran Ciniburk, Alojzij Kobal in Julij Nardin, za načelnika na predlog vadi tel jskega zbora J Novak, računskim preglednikom Grilc in Šebenik. Po odborovi izvolitvi se je razpravljalo o več notranjih zadevah, nakar je podstarosta zaključil zborovanje. Idrijski klerikalci so so v 8. številki „Naše Moči" zopet nekoliko zarežali nad ondotnimi mesarji. Silno se jeze, ker nočejo mesarji znižati cen mesa in se vesele, da bodo še dalje jedli meso kg po 1 K 12 h, kakor se je to zgodilo dosedaj v par slučajih. Dobrim krščanskim gospodarjem toplo na srce polagamo, naj si morda tudi oni ustanove v konsumu v teh časih dobičkov mesnico in prodajali bodo potem lahko meso kg 1 K, ako njim drago; a ob letu bodo lahko s ponosom zaključili svoje račune. Vsa Čast klerikalcem, ki se tako vestno postavljajo za umazanost in svinjerejo, ki se je pričela v zadnjem Času razvijati po mestu. V „Naši Moči" navajajo, daje dosedaj v Idriji že deset rudarjev pobilo doma svoje revne kravice in potem so jih seveda na drobno prodajali. Vprašamo se, kake so bile te kravice? Popolnoma slabe, ena celo bolna, kakor se je izrekla gospodinja dotične krave. Potem pa naj bi mesarji kupovali take krave in z njimi stregli idrijskemu občinstvu? Ko je neka ženska nosila tako meso po hišah prodajat, so se ljudje zgražali nad njo. Toda nekega odličnejšega klerikalca je cena vendar zmotila, akoravno 86 mu je meso gouslo. Izvrstno se je prileglo to meso njegovemu želodcu, tako da ga je kmalu pričel bruhati na vse moči iz sebe. Tako meso torej priporočajo klerikalci svojim tovarišem. Končno vprašamo še mestno občino, Čemu in iz kakšnih vzrokov je zgradila svojo klavnico ? Gotovo zato, da lahko vsak rudar doma pobija. Kaj pa glavarstvo, a*i ono dovoljuje prodajanje mesa na drobno brez vsakega davka in patenta ? Novo društvo« Ustanovilo se je „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija" s sedežem v Idriji. Iz Povirja se nam piše: Dne 29. t. m. peljal je tukajšnji krčmar j ev sin Josip Perhavec žito v mlin. Vr-nivši se proti noči iz mlina g. Dekle ve v Vremah, pričela je burja svoje orgije, a vmes Še naletavati sneg. Vs!ed hude teme je komaj videl pot pred seboj, peljaje 11 vreč moke na vozn. Proti 10. uri zvečer krenil je čez Ležeče po krajši poti proti Divači. Pod Ležečami pripeljal je neovirano voz z moko na železniški tir ter bil tir z volmi že prekoračil. V tem hipu pridrvi iz postaje brzo-vlak, zadene v voz ter ga dobesedno — raztrešči na kose Vola je os butnila na levo stran, kjer je bil voznik ter tega vrgla z močjo ob kamenje, da si je močno poškodoval levo ramo in jako občuten udareo v glavo. Vsled velikega strahu in udarca na glavo je omedlel, a zbudivši se je pričel jokati, brez da bi vedel zakaj. Vzdignil se je ter tekel dalje po pot?, sam ne vede kam. Blizu Divače dohitel je v o a, katera sta se ob sunku splašila. Brez zavednosti je taval z voloma v temi, dokler ga ni zaslišal neki Človek pred gostilno g. Suše. Revež je vso pot ječal in jokal vsled strahu. Vpraša ga, da kaj mu je in kam gre? Ta mu pripoveduje, da pelje domov vino iz Gažona (Istrija). Pogleda ga bližje in vidi, da je objokan, nekoliko umazan in brez klobuka. Ko Še vidi, da so sami voli brez voza, odpelje ga v gostilno in voli v hlev. V gostilni ni mogel povedati druzega, kakor o vinu iz Rio-manj, ker je bil ob vso zavednost. Šele ko je popil nekoliko kave, soje streznil in povedal nesrečo. Takoj so se odpravili nekateri na kraj nesreče, kjer pa ni bilo ne duha, ne sluha o vozu in ne o moki. To je gotovo tiral brzovlak pred seboj dalje. Voznik leži sedaj v postelji s poškodovano ramo in glavo ter pretresenimi živci. Vzrok so bile nezaprte rampe ali slabi signali železnice. Predrznost nomfiurskik poštnih USlutbenoOV V nedeljo zjutraj je pri vlaku št. 11 v Sežani sprejemal ondotni pismonoša g. T u r i n poštne pošiljatve, namenjene v Sežano. Med temi pošiljatvami je bil tudi zavoj „Slovenskega Naroda". Videč ta list, nahrulil je Torina na vlaku poštni uslužbeneo: „No das ist auoh die ver-fluchte kroatisohe Zeitung." Turin, znan vrl napreden fant, je pa nem-škutarjn zasolil take nazaj, da se je ta kar skril v poštni vos. Prepovedujemo si take predrznosti nemšku-tarske! V Celju se med tamošnjo mladino, tako se nam poroča, mimo difterije še pojavljajo zdaj tudi slučaji škrlatinke. Vrhu tega pa je še mnogo otrok bolnih na ošpicah, odra-šenih pa prav dosti na influenci. Letošnja zima je res kar za — bolezni ! Obstrelil si Jo tri prato dne 30 januarja učeneo Franjo Zapu-Šek iz Zvodnega, igraj Č se z dina-mitno patrono. Deček bode prišel ob te prste na roki. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico v Celje. Očetje-rudarji vse premalo pazijo, kam devljejo opasno svojo razstrelilno tvarino I Skrajna hudobnost, žipniku Francu Vaienku v PolenšaJm na Štajerskem so neznani tatovi ara »ii drva. Da bi jim prišel na sled, u?*aul e deklama Jeri Janžekovič in Neži Vi-senjak, naj pazita na drva. Visenjak jo pa vzela par polen in jih nesla v kuhinjo kočarice Uršule Šegula, šla drugi dan tja in jo obdolžila tatvine, ko je našla tam larovška polena. Šegula je prišla v sodno preiskavo in pri obravnavi je Visenjak prisegla, da se je dalo sklepati, kot bi bila Segula ukradla tista polena. Obtoženka je bila obsojena radi tatvine. Visenja-kovo je pa jela peči vest in prostovoljno je zdaj izpovedala, da je pod-dejala polena Šeguli. Zaradi krive prisege je bila obsojena na 2 meseca zapora pred mariborskim sodiščem. Dolga pot Iz Celovca v Bistrico pri Lerubahu pri Mariboru je hodilo pred kratkim neko pismo ravno 2 meseca in 10 dni. Ta čas je obredlo Južno Ameriko, kjer Šele so prišli na to, da je Bistrica pri L^mbaohu v Avstriji in poslali pismo na njegov cilj. Vsekakor jako značilno za nemške poštne uradnike, ki še najbližjih nemških krajev ne poznajo. Pismo je imelo notabene povsem natančen in pravilen nemški naslov! Poroči se v Komnu zdravnik g. dr. Izo Reja z bivšo učiteljico gdč. Pavlo P r apr otnik o v o Zaprli 80 v goriške zapore Franceta Petriča iz Rogatoa in Franca Bukovca iz Dobrunj pri Ljubljani, ker sta se klatila po goriški okolici brez dela. Zadnji je bil kaznovan že zaradi uboja, tatvine, telesne poškodbe itd., torej je jako zrel tič. 0 napadu na voznika v Ma-brežinl oz- v Devinu. Iz Trsta S9 o tem napadu, o katerem smo včeraj poročali, piše še nastopno: Napadalec je svoji žrtvi v prodajalni Plesovi v Devinu ponujal žganje, a ga Furlan ni hotel niti pokupiti. Ko je zločinec streijal na Furlana, dal je nanj dva strela od zad j. a ker ga eden ni zadel — so se splašili konji in začeli divjati. Pred Furlanovim vozom je dr dr al par sto metrov drug voz in tega se je napadalec ustrašil, ki bi bil gotovo še streljal in Furla* a najbrž končal. Z.ito je pobegnil. Orožniki so bili takoj obveščeni o tem dogodku in šli nemudoma na lov na zločinca, a ni se jim doslej posrečilo ga dobiti. Napadalec, ki je prejkotne umoril 9. julija Praznika, 15. julija Mohoroviča in 15. decembra Vidava, je čevljar Avgust Semulič, doma iz Prestovice na Krasu in rojen leta 1883. Stanoval je v Trstu. V torek zvečer po izvršenem poskusu umora na Furlanu je Semulič prišel ob 10. k svoji materi v Brestovioo. Tam je prenočil. Zjutraj je vstal ob 4. in od hajaje rekel materi: „Najbrž me vidite danes zadnjič in tudi Brestovica me morda ne bo videla nikdar več." Nato je odšel. Daje Semulič nmoril ime-norane tri koČijaže, govori več dejstev, ziasti način umora, ki je pri vseh treh enak in podoben načinu poskusnega umora na Furlanu, predvsem pa oseba njegova. Opis morilca Mohoroviča in Vidava se docela sklada z zunanjostjo Semuličevo. Po umoru Praznika je živel Semulič, ki je bil sicer vedno v Trstu, 3 dni pri svoji materi v Brestovioi. — Morilec je že pred 14 dnevi iskal zopetne žrtve in sicer takrat v Barkovljah. Prišel je k Josipu Starcu in ga na vse mog )če načine pregovarjal, naj bi ga peljal v Kontovelj Starec ja bil pa previden in ni zaupal mlademu človeku dosti ter se ni dal ujeti. Ko je oni človek trdil, da ima seboj neko gospodično, mu prisotni hlapec Krečič ni hotel tega verjeti, ampak Šel pogledat po ženski. Komaj je pa šel skozi vrata, ubral jo je neznanec iz hiše in po cesti tekel na vso moč proti Trstu oz. proti takozvani „Stari gori", kjer je skočil preko zidu in se zgubil v gošči. Zakaj je neznanec bežal, če ni imel zločinskega namena? — Včeraj je bil ta neznanec, ki je po vseh opisih soditi edino Semulič, zopet v Bar-k ovij ah v Ščuko vi gostilni kakor pred 14 dnevi, ko se je pogajal s Starcem za vožnjo v Kontovelj. Ščuka je bral o napadu na Furlana in takoj poslal po redarje. A Semulič je imel nemirno vest, pa jo je ubral in kot kafra izginil, prodno so prihiteli redarji. Vse iskanje v „Stari gori", kamor je spet pobegnil, je bilo zastonj. Upati je, da ves redarski in orošniški aparat končno dobi v roke Semuiiča, Čigar oseba je bila doslej nekaj fan- tastičnega, nekaj strašnega, groznega, ker se o njem ni vedelo ne za ime, ne za starost, ne za domovino, ne za poklic, kar je zdaj vse znano. Zaradi ljubezni se je hotela usmrtiti v Trstu 15letna deklica Antonija P. Zato je zakurila v sobi kup oglja, zaprla vrata in okna in se vlegla na posteljo čakat smrti. Njen namen so pa domači preprečili in jo rešili smrti. Dekle je bilo zaljubljeno in ji je Ijnbinec rekel, da je še premlada za to. Zabavni večer društva „Zve-zde" na Dunaju se vrši v nedelj dne 2. t. m. v dvorani „Lehrerhaus-verein" v VIII. okraju na vogalu Langegasse 20, Josefsgasse 12, son-terrain s prijaznim sodelovanjem si. pevskega zbora slov. akad. društva „Slovoniia", g. Rado Posege (ba<-solo) in g. cand. iur. Janko Sitarja (flavta, solo). Začetek točno ob 7 zvečer. Prijatelji društva dobrodošli ! Slovenako društvo „Lipa" v Zagrebu« V Zagrebu živeči Slo venci, ki jih je lepo število, si nemeravajo ustanoviti svojo ognjišče V to svrho so si osnovali svojo društvo, ki so mu dali ime „Lipa". Ustanovni obSni zbor tega društva bo v nedeljo 2. februarja t 1. ob pol 3 popoldne v gostilni „Reininghaus" v Gajevi ulici v Zagrebu. Želimo mlademu slovenskemu društvu v prestolnici bratske Hrvaške, da bi so krepko razvijalo in da bi postalo res pravo domačo og njisoe zagrebških Slovencev. Da se kdo ne ulame v rast Španski sleparji so, kakor so nam poroča, preplav.li s svojim mikavnimi pismi tudi premožnejše sloje po deželi. Ker se je že Češče pripetilo, da so sicer premožni, toda neuki in pa denarja pohlepni ljudje Šli tej sleparski družbi tako daleč na led, da so se celo s tisočaki peljali v Madrid reševat on»h 800.000 frankov, kateri naj bi bili spravljeni na nekem kolodvoru in od koje vsote bi ti imeli pot^m dobiti tretjno iu so jih tam opeharili tudi za njihov denar, tem potom resno opozarjamo vse, ki taka pisma dobe, da naj jih oddajo varnostnim oblastvom, ali pa naj jih vržejo v kos. Kdor pa bolj veruje Madridčanom, kakor nam, naj se pa popelje v Španijo gledat na uro in naj nese denar madridskim lahko-živcem. elravdant. Dne 27. t. m. je poneveril 231etni kontorist Fran Han-hart trgovskemu zastopniku g. Karlu Megliču 2400 K na ta način, da je odposlal neki tvrdki na Ogrsko prazno denarno pismo, denar pa vtaknil v žep in se potem najbrže ob 5. uri 45 min. odpeljal z brzo vlakom proti Trstu ali Reki. Hanhart je v Tržiču roien, v Pariz pristojen in je bolj voliko postave, bledoliČen, ima angleško pristrižene plave brčiće ter eleganten nastop. Oblečen je bil v temnomodričasto obleko, je nosil Črno zimsko suknjo, trd nizek klobuk in rjave gamaše/ Govori slovensko, nemško, laško, francosko, slabo angleško in arabsko. Policija je v svrho izsledbe napravila vse potrebne korake. Kaj vso stori konkurenca! Po r očali smo le, da je mestni magistrat izdal za red v Kolodvorskih ulicah strogo naredbo, s katero se pa neka-terniki no morejo sprijazniti in tako so si še nadalje v laseh. Ko je šel včeraj mimo neke gostilno konkurenčne gostilne sluga, ga je gostilni-carica polila po glavi z vrelim kropom ter ga lahko telesno poškodovala. Ker v tem slučaju ni policija kompetentna, pride zadeva pred sodišče. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Slovencev in 20 Hrvatov. Izgubljene in najdene reči Paznik v tobačni tovarni g. Rudolf Breskvar jo izgubil zlato iglo. — Noka dama je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Šolska učenka Marija Kovačeva je našla na glavni pošti svilnat dežnik in ga oddala na magistratu. Drobne novice. — Vsestranski cesar Viljem. Nemški cesar je imel z vojaki prvega gardnega polka v Potsdamu celo uro teoretični pouk. Hudo so je jezil nad vojaki, ker jim ni bila znana neka pravljica in ker niso vedeli, kako so Hoheuzollernoi prišli na prestol. — Obravnava proti bivšemu italijanskemu ministru Naaiju se je včeraj nadaljevala. Finančni minister Laoava, bivši ministri Fortis, Chimiri in Bacoelh, bivši župan v Trapaniju Dali in sedanji rimski župan Nathan so vsi proglasili Nasija za poštenjaka, vsled česar bo skoraj gotovo oproščen. — 15 milijonov podporo za kmetovalce, ki so trpeli škodo pri lanskih kmečkih nemirih na Romunskem je dovolili a rumunska zbornica. — Grozovit stotin, V vasi Ki-Šoniov pri Varšavi je stara kmetioa Janu8siewioz umorila svojo triletno vnukinjo, truplo razsekala in skuhala. 1 Potem je meso jedla ter ga dala tudi ostalim vnukom in vnukinjam. Slučajno so našli kmetje na gnoju otročjo roko ter vdrli v stanovanje zločinke. Starka jih je pričakovala s sekiro ter jih več ranila. Končno pa so jo zvezali in vlekli k sodišču. — Ha turško-perzijski moli so nadaljujejo spjpadi in ropi. Vse trgovine so zaprte. — 90. rojstni dan je obhajal včeraj v Budapešti vojskovodja madžarske revolucije Artur Gbrgev. — Velikega? volka so ustrelili «• knežjo Lichtensteinovem lovišču tia t -ivskem. Volk jo bil 2 metra dolg in je tehtal 60 kg. Telefonsku in trzoiaum Poljske demonstracije pred avstrijsko delegacijo. Dunaj, 31, januarja. Danes je imel odsek avstrijska delegacije za zunanja zadeve sejo, pri kateri se je razpravljalo tudi o znanih demonstracijah zn časa bivanja avstrijskih in ogrskih delegatov v Pulju. Delegat dr. K r a ni a r je ostro obsojal t«* demonstracije ter naglašal, da je treba storiti vse, dfl sc v bodoče onemogoči takšne dogodke. Delegat Pito-n i je branil poljske« prebivalstvo, ter očital opravi vojne mornarice, da je ona prava povzročiteljica ire-dentistiških demonstracij v Pulju. Odsek za zunanje zadeve. Dunaj, 31. januarja. Odsek avstrijske delegacije bo imel danes permanentno sejo do 6. zvečer. Sodi si-, da bo odsek svoja dela končal Že V današnji seji. Seje delegacijskih odsekov. Dunaj, 31. januarja. Prihodnji četrtek 6. februarja bo imel sejo odsek za reformo delegneijskega poslovnika, v petek pa proračunski odsek. Plenarne seje delegacije se najbrže ne bodo začele pred drugim Četrtkom v mesecu februarju. Krščanski socialci ne zahtevajo tretjega ministra. Dunaj, 31. januarja. Krščansko socialna stranka razglaša, da nima namena zahtevati za-se še tretji ministrski portfelj. Dva nova ministrska portfelja. Dunaj, 31. januarja. V političnih krogih se govori, da je vlada opustila misel kreirati ministrstvo za javne zgradbe, pač pa resno misli na ustanovitev prometnega ministrst> a. V področje tega ministrstva bi spadali: brzojav, telefon, pošta in javne zgradbe. Nadalje še mislijo kreirati ministrstvo za socialne reforme. Razbit kompromis med nemškimi radikalci in liberalci. Praga, 31. januarja. Kompromisna poprajanja v Trutnovu med nemškimi radikalci in liberalci so se razbila. V Trutnovu bo torej kandidiral pri deželntizborskih volitvah proti liberalcu B a c h m a n n u Vsenemec M ii 1 1 e r. Proti nemškemu ministru-rojaku. Praga, 31. januarja. Dr. Herold je imel včeraj govor, v katerem je ljuto napadal nemškega ministra-ro-jaka Pescbko radi njegovih izvajanj na shodu v Gradcu. Naglašal je, da mora propasti država, ako bodo njeni ministri tako govorili in delovali, kakor je označil Peschka na shodu v Gradcu. Po čeških mestih je bilo več shodov, na katerih se je protestirah) proti Peschkovemn govoru. Konflikt med Justhom in pravosodnim ministrom. Budimpešta, 31. januarja. Zbornica je danes razpravljala o zakonu glede regulacije zemljišč na Sedmo graškem. Ko je bila razprava končana, se je oirlasil za besedo pravosodni minister dr. (1 u n t h e r . da stavi dodatni predlog. Predsednik .lusth: Debata je zaključena, ne morem dati besede. Giiiither: Tega nisem vedel. Hrup v zbornici. .lusth: Poslovnik velja tudi za ministre in treba ga je izvajati nepristranski. No morem Vam dati besede. Zbornica je odobrili« postopanje predsedniki: d ustha. Oficirske plače in madžarske zahteve. Budimpešta, 31. januarja. Ifad žarski listi se sklicujejo na izjavo Bele Bar a b a s a glede zvišanja oficirskih plač in naglašajo, da se bodo častnikom zvišale plače samo v slučaju, če se ugodi madžarskim zahtevam v armadueiu vprašanju. Stolipin odstopi? Petrograd, 31. januarja. Vzdržuje se z vso trdovratnostjo vest, da odstopi ministrski predsednik Stoli p i n in da bo na njegovo mesto imenovan predsednik drž. sveti« A h i m o v. Revolucija na Portugalskem. Lisabona, 31. januarja. Policiji« je prišla na sled nevarni zaroti med vojaštvom. Aretovanih je bilo ose oseb, tudi častnikov. Pri hišnih preiskavah je policija našla skladiš« e streljiva in orožja. « ■i Sonntosen Več nego 60< 0 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežela ga je eij ai no ocenilo kot najuspešnejši krepi ln i in os veže valni pouioČek. 197 Krepi telo. 2 Jaci živce, Dobiva se po lekarnah in droge-rijah. Kniištce pošilja zastonj in poštnine prosto Bauer 4 Cie , Berlin, SW. 48. — Generalno zaatopstvo: C BRADY, Dnnaj I., Fleisefa-markt 1. Proti nahoda. Ob sedanjem tako hitro spreminjajočem se vremenu, ki daje nahodu za razširjanje tako ugodno podlago in tako razsežno polje, je prav koristno poznati kak pomoček proti temu nadležnemu zlu Saj je pa nahod večkrat tudi podlaga ali začetek drugim bolj nevarnim boleznim, zato ga ni puščati znemar, nego ga je treba pričeti zatirati takoj izpoČetka. Olajštla, in izpočetka, ko je nahod šele pričel, pa tudi popolnega zdravja, daje „Forman", ki na lahek način odpre zopet zraku pot skozi nosnice, kar bolezen mnogo ublaži ali jo pa odpravi takoj. — Učinek le presenetljiv Izpočetka je uspeh skoro nezmotljiv. Zahtevajte torej „Forman" po vseh lekarnah, kjer se dobiva Ikatljica po 40 h. Umrli so v Ljubljani. V d etelu 1 bolnici Dne 27. januarja: Martin Zotlar, gostač, 66 let. Dne 28. januarja: Antonija Slak, izvo-ščkova žena, 44 let. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani'. Uradni knrzi dan. borze 31. januarja 1908. l proti Jg Škatljica 40 vin. Po vseh lekarnah Učinek presenetljiv. Ob pricetku nahod; skoro nezmotljiv uspeh. 353—i .Zaradi odpotovanj« I so proda več oprave in Poizve se v Čevljarskih ulicah 2, II. nadstr. 332—1 354 MUOID4DI papirji. I?*/, majska renta. . . . ♦*•/«, srebrna renta . . . d% avstr. kronska renta. . aV/t , zlata „ . . 4% ogrska kronska renta . #*/. , zlata 4*/« posojilo dež. Kranjske •Vi'/o posojilo mesta Spljet •V/. » » Zadar 4*/f*/t bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . |»/v češka dež. banka k. e. tU , » „ ž. o. #*/,•/, zast pisma gal. dež. hipotečne banke . . •*/t*/# Pe§t kom- k- °- 1 10«/o pr...... V/,1/, zast pisma Innersi. hranilnice..... •*/,•/, zast. pisma ogr. cantr. dež. hranilnice. . . #•/,•/, z. pis. ogr. hip. ban. JV/t obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... o obl. češke intL banke J"C prior. lok. želez. Trst-Poreč...... £i% prior, dolenjskih žel. . /, prior. juž. žel. kup. »/iVi /■•/• avstr. pos. za žel p. •. Srečke. •rtčke od 1. 1860'/* . . . , od 1. 1864 .... „ tizske...... , z*m. kred. I. emisije . . . H- - 9 ogrske hip. banke . , srbske a frs. 100 — turške...... srečke . . . Dentr i.7 75 100- j 1.6 40 94 31. j 11845 97-9 J 00-60! lC02t> 97 9' »16 €0 94 tO 11266 8S9. U.1 6; 1 0-8© 99 20 10 20 97 35 ^835 97 3b 97-90 99 -«2 96 97 60 S9C(j :3 96 98 50 v8 a9 — 58 75 99 75 98 50, 99-' 0 99 oG 100 50 I 99 9o| - •— 98 75! ;9 7.* 300-40, 312 40 99 - Potrtega srca na z najam o vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oz r. oče in stari oče, gospod Ferdinand Hahm nadsprevodnik Juž. žel. v pokoju včeraj ob 142. uri poooldne, previden s sv. zakramenti, v starosti 70 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bode jutri, dne 1. februarja ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Sredina štev. IG k Sv Križu Žalujoča soproga, otroci, vnuki* in vnukinjo. (Brez posebnega obvestila.) Jfajboljše uro V45 gld. 3-25 gld. Dobro idoča nikljasU remontoirka s sekund. kaz>lcem 6urna 1 gid. 46 kr. — Gloria are-brna remontoirka lepo gravirana a nek. kazalcem, 36 urna 1 gld. 70 kr. — Pristno po slad. remontoirka, Ia fivic. kolesja, 3 J urua t gld 36 kr. — Roskopf patent remontoirka, dvojnat pokrov 3 gld 2 o kr. Amer. double zlata remon- toirka a lepimi 3 gravir po krovci 3 gld. 60 kr. Za vsako aro Sletno pismeno jamstvo. Po povzetju pošija. 36)—1 S. KOHANE iztoz ur Krakov it. 358. Za nengajajoee denar nazaj. Nešteto ponaročil od dostojanstvenikov in dr. Cenovniki zastonj in poštnine prosto. Samo 6 dni Havre-NewYork Francoske prekomorske družbe. Edino najkrajšo črta čoz Bazel, Pariz, JCavre v Ameriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine Vsa 324-1 v ■ Samoto 3 49-1 >ke 9 • • . Krakovske , . • . Ljubljanske 9 . . . Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. 9 9 9 ... Rudolfove 9 . . . Salcburške „ . . . Dunajske kom. , • • . Delni««. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske » » . . Zivnostenske , . . Premogokop v Mostu (Brfix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe VaJvtft. C kr. cekin •••••« 90 franki....... JO marke....... oovereigus....... Jdarke ........ Iki bankovci iblji oblastveno potrjena potovalna pisarna Cjubljana Dunajska cesta 18 fijnbljana v novi hlel „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „rigovco" Zdravniško priporočeno dvojnoslndno pivo z rstveno zaaznls^ ©v. Štefana. Prav prijetna osvežilna pijača, obenem preizkušeno zdravilo proti nervoznosti, malokrvnosti, želodčnim in pljučnim boleznim, pomanjkanja spanja, pomanjkanja slasti itd. itd. Kdor naroči 12 steklenic, jih dobi franko na dom. lekarnar PICCOLI dvorni doba vitel] ▼ L]ubl]ani. ....... . 484 6 žitne cene v Budimpešti. Dne 31. januarja 1908. Termin. Pieniea sa april . . . za »50 kg K 11 95 PienJea sa oktober . . . n 60 kg K 1046 Bi sa april . . . . sa 60 kg K 10 f 5 Kernsa sa maj 1908 . . za ou kg K 6*82 Ovsa sa april . ... za 50 kg K 7*9* Efektiv. Zmerno. Meteorologltno poročilo. VtUn* n*d morjem 806. Srednji sražnl t lik 788» mam t Caa opažo-9\ vanja Stanjej g^* baro j K metra E g ▼ mm £ o Vetrovi Nebo 30.19. sv. 736 6 31 7. sj. 736 5 . p. pop. 793 4 08 00 27 al. a veh. j oblačno ar. evsb. j oblaeno ar. vajvsh..' oblačno Srednja včerajšnja temperatura: — 18 - Padavina v % % 13 nor- Vožnja traja ^ dni g d t najnovejšim i leta 1905 in 06zgrajeninrii*velir\3fvsr^mi parnimi Pojasnila daje zastopnic R^Cgliriirj n ubijana j^io^Ke-uiice ^.28 ^Odhod 12 jjubljane vsal^i ponedele^torgK'»ćetrteK^vtednu. wm n miiti se takoj proda v trafiki v Še-lenburgovih utfcah št, 6 LopO| zračno 366-J stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami .'. so odda ia mesec februar. A Kje, pove oprav „Slov. Narodatf. V W V V w Postelji perje in pi oprano in osnaženo 7.k$ od 45 kr. naprej 182-8 prodala C. I. Hamann v Cjubljant. Sprolmo ao n v veJJjo trgovior>. rmeti mora vi*) srednje Sole. Poizve se v npravniitvn „Slaven, skega Naroda". 336 i Mlad, vojaščine prost ključavničarski pomočnik ao spre Ime za 33 , strojniku. 10. BOHAČ, kartonažno laornlta Gostilna pri .FRGOLINU na Emonski cesti št 1L ujoDoto, dne 1. februarju domačo plesna lica Začeteh ob sedmih. Vstop prost. Za dobro pijačo ter gorko in mr/i kabinjo se jamči. 820 : Za obilen obisk se priporočata ANTON in IVANKA ŠEGA Vda gospoda, ki ima pri H?3 l Adolfu VVagenpfeilu juvelirju ▼ Ljubljani, na Jurčičevem trgu štev 2 v popravi fie kako blago, »e prosi, naj pošlje pooje do najpozneje 3. februarja 190&. Za pravilno izročitev pozneje se ne prevzemlje odgovornost Oea, kr. avotrljoke e državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1« Odkod Is Mnbljane fns. te L: r-OO zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, hiž. žel., Gorica, d. ž^ Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. f"07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. d*05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. i *o predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žeiM Trs drž. žel„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. J-OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. *.<*0 popoldne. Osebni vlak v smeri: jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. r-to zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožaco) Celovec, Praga. 0'*o ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odkod U LJabifane dri. kolodvori 7*28 zjutrej. Osebni vlak v Kamnik, t-oe popoldne. Osebni vlak v Kamnik MO zvecor. Osebni vlak v Kamnik o oo portMOl. Osebni vlak v Kamnik. (Sam« ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod v Ljubilano Ju*. zaL e-08 zjutraj. Osebni vlak fa Beljaka Jul žel., Trbiža, Jesenic, Grilce, Trsta. a-3* zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rfcdolfovega, Grosuplja. 11*10 predpoldne. Osebni vlak Iz Prage Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-S2 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-SO popoldne. Osebni vlak Iz Beljak?, iuž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čes Podrožčico) Gorice drž. žeU Trata drl žel. Jesenic. o-eo zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Kudolfovega, Grosuplja. 8-*e zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jui. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. ieL, Jesenic. ii-oo ponool. Osebni vlak tz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Tr** drž. žel. Gorice drž. žel.. Jesenic Dohod v Ljubljano dri, kolodvor 0-40 zjutraj. Osebni vlak Iz Kamnika. lOOO predpoldne. Osebni vlak iz Kamnili* «■ O zveoer. Osebni vlak Iz Kamnika. O-09 ponool. Osebni vlak Iz Kamnika. (Sajn* ob nedeljah ln praznikih meseca oktobra.] (Odhodi ln dohodi so naznačeni v trednK evropejskem Času.) C. *?. ?dvnat8ijs!vo državnih železnic ? Trstn Ravnokar došle krasne kravate, najnovejše bluze, lina vrhnja in spodnja krila pnpuroča po znano nizkih cenah tvrdka fi. Uivod-jVIozelič 3336 90 v Ljubljani, Stari trg št 21 modna trg. ter salon za damske klobuke. --Filijalka v Kranju, Glavni trg. flpigjuia zavarovanja ljenja po aajraaaovratBejiih kom pod tako ageaataai pogoji, ko droga zavarovalnica Zlaeti je zavarovanje aa došiveOe ia maajaajočini as velaetti. Vaak eUa iaaa po pravi oo oo eJviaoai«. poda tet MSLHYIJAM - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi, Ros. fondi: 38,248.074*78 K. Izplačano odtkodftfeo in kapilali]o 91,936.99372 K. Po velikosti druga vzaj< Zavarile požarnim Škode Uliva Iadajatelj in odgovorni urednik: Easto Puntoslemiek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". E4