vJ UniN FfUi-i-Uor\	-I'-'
24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
Vol. хххп. — leto хххп.
EQUALITY
ISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE .V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). MARCH 24, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 59
Novi grobovi
JUGOSUVIJA JE NELOČLJIVI DEL SOCIALISTIČNEGA BLOKA
PARIZ, 22. marca — Pariški časopis "Le Monde" je danes ob javil izjave neimenovanih jugoslovanskih voditeljev, ki smatrajo, da Jugoslavija ni nevtralna dežela, pač pa da spada v
1p	-1 "	. 1 blok vzhodno-evropskih držav,
je. preminila po dolgi bolezni'
ana maver
Včeraj dopoldne ob 9:35 uri| ' preminila po dolgi bolezni Ana Maver, rojena Roje, p. d.
Soglasno s poročilom se Jugoslavija ne bo priključila deže-
omazeva, stara 67 let. Druzma,	v .
le	1 ЧГ7ПП1 TT , , lam Marshallovega načrta,
je Stanovala na 17601 HarlandL, ,
Avft r»__• i- i J Л v , Uradniki so zanikali poročila o
f^ve. Doma je bila od Žuzember-	^ i •
ka т?;1„ • v, . Л v,	novih napetosti med Jugoslavi-
cila je clanica društva sv. . . ~	^ ^
Ane it. i SDZ m podr. št. u P" S°v]etsko zvezo ter o zbi-S2Z. Maverjevi so vodili grocej^" ™	J^f ^lavije
«isko trgovino med leti 14. in
20. leta na E. 43 St. in Supe- ®"'''''	zvezo
«or Ave. ter Imajo mnogo	^ ogroža
znanih v tej naselbini.	^ Marshallov načrt pa so
"	izjavili, da ogroža politično ne-
Pokojnica zapušča soproga odvisnost sodelujočih držav. Re-^^vričkov, doma kli so, da bodo vprašali Zedinje-° Žužemberka, tri hčere in dva ne države za dolarske kredite, ^ova: Mrs. Anna Whetstone, da pa hočejo vedeti, pod kakšni-oman, Mrs. Mary Smith, Frank mi pogoji bi jim ti krediti bili , Josephine, dve sestri Mrs. odobreni.
^3-^7 Unetič in Jennie Roje v
starem kraju, brata Johna ^ Nesoglasje s Kommformo Mwaukee, Wis., ter šest vnu- Г^^^Ј^	socmllzma
kov. Pogreb se bo vršil v sobo- čeprav so Komunistične stran-® zjutraj ob 9:30 uri iz Grdino- ka zapadne Evrope podprle re-pogrebnega zavoda, 1053 solucijo Kominforme proti vod-• 62 St., v cerkev Marije po- stvu Jugoslovanske komunistič-wocnice na Neff Rd. ter nato
pokopališče Calvary.
.#
Anton globokab	i Zadušnica
Po enotedenski bolezni je V soboto zjutraj ob 7:15 uri ^rl poznani pionir newburskeP® ^о brala zadušnica v cerkvi naselbine Anton Globokar, p.	v spomin-4, obletnice
^rka, star 78 let. Doma je bU	^rank Drobnica, ki je
Velike Lige, fara Krška, odJ^"	ШјвпЏ na boj-
koder je prišel v Ameriko leta h®""
1894. Bil je marljiv in aktiven telji f vabljeni, da se opravila
društvenem polju ter usta- "(^^leže ^ovitelj in član društva sv. Lov- Redna seja
št. 63 KSKJ in samostoj- Jutri zvečer ob osmih se vrši ega društva sv. Alojzija ter redna mesečna seja društva fuštva Sv. Imena.	"Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Tukaj zapušča žalujočo so- v Slov. društvenehi domu na P^ogo Mary, rojeno Hrovat, si- Recher Ave. Članstvo je proše-ove: Louis, Frank in Lawrence, Lo, da se udeleži v polnem šte-Mrs. Mary Pucel, Joseph- yilu,
ne stranke, so jugoslovanski uijadniki izjavili, da smatrajo te stranke za progresivna gibanja, za katera je maršal Tito izjavil, da jih je treba podpirati. Uradniki so izjavili, da vse razlike predstavljajo novi problem pri odnošajih med socialističnimi državami in so "notranji problem socializma."
Na vprašanje, če so kakšne možnosti, da bi Jugoslavija postala most med zapadom in vzhodom, so uradniki odgovorili:
"Ne. Jugoslavija je in bo ostala neločljivi del socialističnega bloka in bi pod nobenimi pogoji ne mogla biti člen med obema blokoma."
Jugoslovanski uradniki so zanikali obtožbe Kominforme, da se Jugoslavija spreminja v burž-važno državo. Poudarili so, da prav nasprotno Jugoslavija pospešuje izgradnjo socializma in da njeni trgovinski sporazumi z zapadnimi državami ne vsebujejo političnih pogojev, ker tako Jugoslavija kot zapadne države smatrajo, da v trgovini ni politične barve.
DOMAČE VESTI
Dve veliki tovarni prideta v Cleveland
župan Thomas Burke je včeraj naznanil, da bosta v Cleve-landu zgrajeni dve novi in veliki tovarni, od katerih bo vsaka stala nad $15,000,000. Ena bo tovarna jekla, druga pa posebna metalna tovarna, ki bo izdelovala dele za jet letala.
Župan zaenkrat ne more raz kriti, katere družbe bodo lasto-vale nove tovarne.
URADNIK JE POTRT, KER NE BO VIDEL SLOVITE IGRALKE
WASHINGTON, 23. marca. — Neki uradnik državnega oddelka je, danes izrazil svoje obžalovanje, ker ne bo imel prilike videti slavno italijansko filmsko igralko Mario Michi.
Državni oddelek je namreč izredno krasni Mariji in obenem tudi angleški filmski igralki Patriciji Burke zavrgel prošnje za vize. Obe ogrožata varnost Zedinje-nih držav, ker kot izgleda, simpatizirata s; komunizmom.
Maria Michi je bila imenovana za italijansko dele-gatinjo na kulturni in znanstveni konferenci o svetovnem miru, ki se bo začela v petek v NewYorku. Mnenje državnega oddelka je, da je Maria "komunistični agent", ker na tej osnovi so bUe zavržene prošnje za vl-zo dvanajstorlci delegatom Iz Anglije, Francije, Italije in Brazilije.
Neimenovani uradnik državnega oddelka je videl Mario Michi v Italijanskem filmu "Paisan". Neuradno je vzdlhnll In fekel:
"Mislim, da nI v Interesu dežele, če bi jo pustili sem. Toda, boy, mene M gotovo zanimala".
(Film "Paisan", v katerem ima vlogo "jjirevratna" Mana, kažejo sedurj-vže drugI teden v gledališču "University" na Euclldu. Pred tem so ga kazali blizu dva meseca v Lower Mallu).
1ђе
m Mrs. Frances Marinčič,
^nuke in brata Josepha, v stari
Žena imenovana za po-
domovini pa brata Louisa in možnega prosekutorja^
ohna ter sestri Mary in Fran- Včeraj je bila zaprisežena za ces. Pogreb se bo vršil v sobo- pomožnega prosekutorja 26 let zjutraj ob 8:30 uri iz hiše ža- stara Miss Mary Elizabeth Spi-^®sti, 3612 E. 82 St., v cerkev vey, ki je hčerka pastorja in je sv. Lovrenca ob 9. uri in nato graduirala naMichiganski prav-pokopališče Calvary* pod vod- šoli, Smithovem kolegiju in Louis L. Ferfolia pogreb- Wilberforsk* univerzi.
zavoda.	| jjov zobozdravnik
Edward M. Merhar, 11009 LOtJig PETERLIN	I Clifton Blvd., nečak Mrs. Fran-
p	ces Perencevich, E. 40 St., je
ђ °	bolezni je umrl da- Ug (jni otvoril svoj zobozdra^-
s zjutraj Louis PeterUn, starčki urad na 13910 Cedar Ave., stanujoč na 15804 Hunt- University Heights.
Ave. Nekaj let sta imela z ^^0 farmo v Madison, O. Po- Pobiranje asesmenta ^obnosti bomo poročali jutri. Tajniki društev, ki zborujejo ogreb se vrši v ponedeljek pod v Slovenskem narodnem domu Vodstvom želetovega pogrebne- na St. Clair Ave., bodo pobirali zavoda.	asesment v petek zvečer 25.
marca. Tajnik doma sporoča, da
margaret gibson
predeluje, se bo asesment za ta J " torek zvečer je umrla v St. mesec pobiralo v avditoriju, kar ^ke's bolnišnici, kamor je bila naj tajniki društev in članstvo ° preje prepeljana, Nellie vpošteva.
truman in churchill se bosta sestala
WASHINGTON, 22. marca. Iz Bele hiše so danes naznanili da se bo predsednik Truman sestal z bivšim angleškim ministrskim predsednikom Winsto-nom Churchillom v četrtek in sicer v Washingtonu.
Truman je črtal dva govora, ki sta bila najavljena. Skupaj s Churchillom je nameraval govoriti 1. aprila v Bostonu.
Voditelj angleških konservativcev bo osebni gost predsednika in njegove soproge.
w	cju pxepeijttiiu, iNcmc
^^garet Gibson, rojena O'Neil,
22ff^ 59 let. Stanovala je na I ц 10 Crystal Ave. Rojena je bi- j . v Toronto, Canada, odkoder j ® PHšla v Cleveland leta 1906. |

Vile rojenice
^^lehala je tri leta.
zapušča soproga Herbert,
John in Theodore, hčeri I • Loretta Jordan in Jane,
^'^a.nka, sestro Mrs. Lo-||
^ Carpenter in štiri vnuke.
®greb se bo vršil iz Grdinove-1 Vile rojenice so se zglasile 13 pogrebnega za,voda, 17010 marca pri Mr, in Mrs. Frank ^^^■Keshore Blvd., v soboto zju- Fabian na Sylvia Ave. in jim pu-giN 9. uri v cerkev sv. Kri- stile v spomin zalo hčerkico. De-in nato na pokopališče Cal- kliško ime matere je bilo Pau-
line Koss.
Vatikan obtožen, da se zavzema za vojne zločince
PRAGA, 23. marca. — Češki časopis "Svobodne Slovo" je da nes ostro napadel Vatikan, re koč, da ameriške okupacijske oblasti v Nemčiji spreminjajo kazni najhujšim vojnim zločincem na zahtevo Vatikana.
Kot dokaz za te obdolžitVe je časopis omenil zadevo z naci stičnim zločincem dr. Wilhelm om Grossmanom, ki je najprej bil obsojen na dosmrtno ječo toda ga je gen. Lucius D. Clay pomilostil na štiri leta in pol ječi in sicer iz sledečih vzrokov
"Američani si želijo ohraniti najbolj reakcionarne'naciste, da bi jim služili, tako gen. Clay obenem izpolnjuje tudi želje Va tikana."
(Vatikan je tudi v preteklo sti bil pod ostro kritiko radi za govarjanja najbolj znanih nacističnih zločincev. Nedavno je napadel celo zavezniško sodni-jo, ker je obsodila na smrt vo dilne japonske zločince.)
Bevin pravi, da se bo končno Nemčija združila v eno državo
Papež pravi, da se premalo uči
0	"ognju v peklu"
VATIKAN, 23. marca—Papež
1	j XII. je danes izjavil, da bi se v domih moralo ponovno začeti s krščanskim poukom in več poudarjati učenje cerkve o večnem ognju v peklu.
Po mnenju sv. Očeta je učenje o strahotah pekla danes bolj potrebno kot kdaj koli poprej, ker je potrebno, da se ljudi ustraši z,večno kaznijo.
"Želja za nebesom je bolj po-jolen motiv kot pa strah pred večno kaznijo, toda iz tega ne sledi, da je to najbolj učinkovit način, da se ljudi drži proč od greha in jih izpreobrne k Bogu," je rekel poglavar katoliške cer-cve.
Papež je napadel tudi pohujš-jive filme, magazine in časopise, ki da prispevajo svoj delež, da se ljudje odstranjujejo od vere.
"Propaganda za posvetno življenje brez Boga je odprta, za-vajalna in stalna. Večkrat se Boga ne zanika. Ne preklinje se ga. Toda kljub temu je on odsoten.
"Pridiganje o prvih resnicah vere je bolj kot kdaj poprej nujno, toda ravno tako je nujno tudi pridiganje o peklu."
Svoja izvajanja o peklu je sv. Oče podal na letni avdijenci s pastorji in lentenskimi pridigarji Rima.
Mirovne pogodbe za Avstrijo ne bo
Sovjetski zastopnik je opozoril zapadne sile, da Jugoslavija nikakor ni "poražena država"
LONDON, 22. marca—Danes so se zvišale možnosti, da se Dodo pogovori zastopnikov zunanjih ministrov velikih sil glede avstrijske mirovne pogodbe končali s totalnim neuspehom.
Sovjetski zastopnik Georgij Zarubin je bil imenovan za delegata na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v Nqw Yorku in bo verjetno kmalu odpotoval iz Londona. Zarubin je potrdil, da je bil imenovan za delegata pri Združenih narodih, toda je pristavil, da bo zastopnik na konferenci glede Avstrije tako dolgo, dokler se bodo pogajanja vršila.
Pogajanja glede osnutka mirovne pogodbe za Avstrijo so se začela pred šestimi tedni. Doslej ni prišlo do nobenega važnejšega sporazuma, ker se zapadne sile zoperstavljajo jugoslovanskim zahtevam, dočim jih sovjetski zastopnik močno zagovarja. ; , ,
Angleški delegat James Mar-joribanks je ob priliki včerajšnje seje izjavil, da je čaša potrpežljivosti polna in da so zapadne države storile vse, kar je bilo mogoče v zvezi z jugoslovanskimi zahtevami, toda sovjetski delegat je kljub temu podpiral Jugoslavijo.
' LONDON, 23. marca — Angleški zunanji minister Ernest Bevin je danes izjavil, da ni potrebno obupati, češ da se Nemčija nikoli več ne bo združila.
V svojem govoru v parlamen-*--—
tarnih debatah glede evropskih zadev je Bevin rekel, da veruje v združitev zapadne in vzhodne Nemčije in da te združitve nihče ne more preprečiti.
Zarubin je ostro protestiral rekoč, da zapadne sile očividno pozabljajo, da Jugoslavija nikakor ni poražena država in da se Avstrija ne more izogniti vsem odgovornostim radi sodelovanja v vojni proti zaveznikom.
Ameriški delegat Samuel Reber pa je napadel Sovjetsko zvezo, češ da jo bolj zanimajo jugoslovanske zahteve kot pa mirovna pogodba za Avstrijo.
V	debatah je bilo tudi dosti napadov na Sovjetsko zvezo. Konservativni poslanec Harold MacMillan je izjavil, da Rusija "pripravlja politični puč, s katerim namerava uničiti režim maršala Tita v Jugoslaviji in razbiti Grčijo."
V	zbornici lordov so tudi debatirali o podobnih vprašanjih. Lord Pakenham, ki je minister za civilno avijacijo, je angleškim plemičem povedal, da "letos obstoja vojna nevarnost" in da se boji, da bo ta nevarnost obstojala "tudi v prihodnjih letih."
Bevin namerava v petek odpotovati v Washington, kjer bo podpisal pogodbo o Severno-at-lantski vojaški zvezi. V debatah je med ostalim izjavil, da je proti predlogu, da se prekine ekonomske odnošaje z vzhodno-ev-ropskimi državami, čeprav bi se ne smelo pošiljati materiala, ki bi omenjenim državam služil, da bi pospeševale "vojno proti nam,"
Poslanec MacMillan, ki je bivši kolonijalni podtajnik, je opozoril na "sovjetske manevre v Nemčiji." Rekel je, da hoče Sovjetska zveza pogodbo, po kateri bi vse okupacijske čete bile umaknjene iz Nemčije, da pa bi takšna pogodba bila "poljub smrti" za zapadne sile.
visokega uradnika burme so ugrabili
RANGOON, 23. marca. ■ Skupina upornikov je danes ugrabila pomočnika zunanjega ministra Burme Thakina Pua.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Churchill prišel v Zedinjene države
NEW YORK, 23. marca—Bivši angleški ministrski predsednik Winston Churchill se je danes izkrcal v New Yorku in takoj izjavil, da z vsem srcem pod- tikana, pač pa tudi na strani pira Atlantski vojaški pakt pro-lastnikov new-yorškega Calvary
. .	....	•	r\/^lrr\T4Q 11 ало	OWi rt M o -Јл
Kardinal Spellman napaden v Rusiji
MOSKVA, 23. marca—Sovjetski tednik "Nova Doba" je danes ostro kritiziral newyorske-ga nadškofa kardinala Francisa Spellraana radi njegove akcije pri kopanju grobov na katoliškem pokopališču Calvary.
(Kardinal je vodil bogoslov-ce na pbkopališče in jih uporabil za kopanje grobov, ker so delavci zahtevajoč boljše delovne pogoje zastavkali).
Moskovski tednik pravi, da je ta Spellmanova akcija jasni do kaz, da on ni "samo v službi Va
ti Sovjetski zvezi.
Ko je zapustil angleško pre-kooceansko ladjo "Queen Elizabeth,' se Churchill ni zmenil za blizu 200 oseb, večinoma žena, ki so nosile napise: "Churchill želi vojno—Amerika pa mir" in "Vrnite se domov, Mr. Churchill, mi želimo mir."
Churchill ni hotel podati nobenih izjav v zvezi s svojim obiskom v Zedinjene države. Rekel je le, da podpira Atlantsko zvezo.
Z voditeljem angleških konservativcev je prišla tudi njegova soproga.
Jutri, zvečer bo Churchill gost predsednika Trumana in njegove soproge na banketu, ki bo v rjjegovo počastitev prirejen v Washingtonu.
Protestni sprejem na new-yorškem pristanišču je organiziral Svet za ameriško-sovjetsko prijateljstvo.
Ameriški slovenci pomagajo domovini
Ameriški Slovenci so poslali svoji domovini že vrsto daril, s katerimi izpopolnjujemo naše zdravstvene ustanove. Pred kratkim so poslali pet aparatov za odstranjevanje zarastlin pri pljučni tuberkulozi. Take aparate je zelo težko dobiti. Preskr-bel jih je na željo uprave Golni-ta sedaj že pokojni predsednik Jugoslovanskega podpornega društva Vincenc Cainkar.
Ista društvo nam je lani poslalo 4000 gramov streptomici-na, za katerega so v Ameriki jlačali visoko ceno 5000 dolarjev. Marsikateremu jugoslovanskemu bolniku so s svojim darilom rešili življenje.
Kanadski Slovenci pa so poslali zveznemu institutu na Golniku v dar šest rentgenskih aparatov — enega od teh, velik aparat za terapijo, je institut prepustil ministrstvu za ljudsko zdravstvo za potrebo kliničnih bolnišnic, z ostalimi petimi pa je Golnik popolnoma preskrbljen.
1947 leta sta pa dobila Golnik in državni zavod za socialno zavarovanje y Ljubljani vsak po en rentgenski aparat "Fluo-rograf". Ti aparati lahko napravijo dnevno do 1000 rentgenskih slik. Doslej sta že dobro služila pri množičnih pregledih tovarniških delavcev, študentov in vojakov.
S tem pa ni izčrpan seznam vseh daril naših rojakov v Ameriki. Tu so omenjena le tista, ki so jih bili deležni Golnik in naši zavodi, ki se borijo proti tuberkulozi.
Vsem Slovencem v Združenih državah Amerike in Kanade prisrčna hvala za darila, s katerimi pomagajo svojim bratom in sestram v domovini.
"Slovenski Poročevalec"
v	cerkvi se ustrelil
NEWARK, N. J., 22. marca—
V	rimsko katoliški cerkvi St. Bridget je včeraj storil samomor z ustrelitvijo neki Frank A, Garafollo. Veruje se, da je samomor storil, ker je bil neozdravljivo bolan.
pokopališča." Spellmana je ted nik kratkomalo označil za stav kolomca in sicer na podlagi iZ' jav ameriških unijskih voditeljev, da hoče kardinal zlomiti stavko delavcev.
V drugem enem članku pa je "Nova Doba" napadla finsko vlado, ki da zavzema očitno pro-ti-sovjetsko stališče. Tarča napada pa so bile tudi Zedinjene države, ki da na Koreji "trdovratno izvajajo cinično koloni-jalno politiko," ki se v bistvu ne razlikuje od politike, ki so jo izvajali japonski zavojevalci, ko so se nahajali na Koreji.
amerika zanikala sovjetske obtožbe
WASHINGTON, 23. marca.— Državni tajnik Dean Acheson je danes zanikal sovjetske obtožbe, da Zediinjene države spreminjajo Iran v vojaško bazo proti sovjetski zvezi.
Nemiri v Argentini radi Slovanov
BUENOS AIRES, 23. marca. — Danes je prišlo do krvavega spopada med delegati Slovanskega kongresa in argentinsko policijo, ki je proti Slovanom nastopila s puškami in kolčki.
Argentinski Slovani so se pripravljali na dvo-dnevni shod, toda argentinske fašistične oblasti so zborovanje preprečile.
Policija je aretirala nad 100 delegatov radi "povzročanja nemirov." Toda v krvavem spopadu je bilo ranjenih sedem oseb, ko je neki delegat začel streljati na policijo in se skušal zoper-staviti aretaciji.
Po izjavi argentinske policije se nemiri izbruhnili, ko so se delegati Slovanskega kongresa uprli, ker se jim je skušalo preprečiti vstop v dvorano zborovanja.
Delegati so s silo hoteli vdreti v dvorano, nakar je vmes posegla argentinska policija.
STRAN 2
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto)_____________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DVA ZANEMARJENA DOKUMENTA
Resnica o Narodno-osvobodilnem gibanju našega naroda v Sloveniji in Jugoslaviji na splošno, je relativno zelo pozno prodrla skozi "železno zaveso" cenzure in laži nekdanje zame j ne kraljevske begunske jugoslovanke vlade v Londonu. Med nami ameriškimi Slovenci je začelo svitati šele koncem leta 1943, ko se je začela podirati na lažeh in premišljenih spletkah zgrajena legenda o Mihajloviču.
Tedanji urednik E., g. A. Sabec, je uspešno razgalil velike laži, s katerimi se je hotelo naše ljudi v Ameriki navduševati za stvar, ki je po svoji nemoralnosti bila naj sramotnejša zarota proti slovenskemu narodu. To hvale vredno delo je dobro znano. Toda medtem ko so te laži bile razgaljene z enostavnim razodetjem, da so jugoslovanska ljudstva vodila popolnoma drugačno borbo za svojo osvo bodi te v izpod naci-fašističnega okupatorja, pa je z druge strani še vedno premalo bila poudarjana vloga slovenskih kolaboratorjev, izdajalcev, poklicnih starokopitnih politikov, šepkulantov, "narodnih voditeljev," in nepričakovanih "borcev," ki so se zglasili šele, ko je ljudstvo dokončno obračunalo z vsemi svojimi sovražniki.
Za nas ameriške Slovence je posebno sedaj potrebno, da se od časa do časa vračamo v preteklost. Ne radi tega, ker je mogoče obujanje spominov na pretekle dogodke pri jetno, pač pa radi tega, ker prav mi v Ameriki doživljamo zgodovino s precejšnjo zamudo. V starem kraju so na primer, z domobranstvom že dokončno obračunali. Pri nas je vprašanje domobranstva Še vedno aktualno, saj A. D. z vso vnemo deluje, da bi nam predstavila slovenske domobranske, "seargeante dans la legione estrangere," kot navdušene demokrate, ki komaj čakajo, kdaj bodo iz Madagaskarja "korakali v Evropo" in pokazali Titu, kaj se pravi biti soldat v francoski tujski legiji! Tudi svoječasni kralj Peter je v starem kraju pozabljen; mi se pa z njim srečujemo od časa do časa v kolonah New York Times-a, kjer ga še vedno reklamirajo kot "kralja Jugoslavije," in s posebno pozornostjo sporočajo, kod vse hodi in koliko milijonov je podedoval po svojem očetu. Pa tudi nekdanji "narodni voditelji," bankrotirani in zavrženi v starem kra ju, prevzemajo med nami vodilne vloge pri "pobijanju komunistične nevarnosti," bodisi da špijonirajo za kon grešni odbor na zapadnem obrežju ali pa pomagajo ure je vati razne biltene, ki so po zagotovilu A. D. "res v korist vsem naprednim in socialistom."
Njihova imena pa končno lahko srečamo tudi v uradnih glasilih. Saj je nedavno neki urednik takšnega glasila zagotovil, da bi morale naše podporne organizacije ''črpati nove življenske sile" prav iz vrst teh pobeglih političnih šarlatanov in nič ga ni bilo sram, ko je kar naravnost povedal imena nekaterih teh v starem kraju popolnoma pozabljenih možakov! V resnici, vsi ti pozabljeni in zavrženi politiki, kolaboratorji in reakcionarji so začeli črpati svoje nove "življenske sile" prav med nami ameriškimi Slovenci in prav tu se pripravljajo, da bi "osvobodili zasužnjeno domovino."
Zato je potrebno, da od časa do časa prelistamo strani naše zgodovine in iz zaprašenih arhivov povlečemo na dan nekaj zanemarjenih dokumentov.
Dva takšna dokumenta je objavil ljubljanski "Slovenec," dnevnik, ki je kolaboriral z naci-fašističnim okupatorjem. Oba sta zanimiva, posebno pa ker sta priobčena v enem ter istem dnevniku, ki je ob objavi prvega še vedno navdušeno stal ob strani nacističnih podgan, tri dni pozneje pa je že objavil navdušene brzojavke "Njegovi ekse-lenci Harry Trumanu," "Njegovemu Veličanstvu Petru II., kralju Jugoslavije," "Njegovi ekselenci Winstonu Churchi-lu" in "gospodu ministru kraljevske jugoslovanske vlade dr. Mihi Kreku."
Zgodovina se je v Sloveniji ob času priobčitve obeh dokumentov razvijala z bliskovito naglico. To je razvidno iz dokumentov, ki jih bomo priobčili.
"Slovenec" je v torek 1. maja leta 1945 priobčil sledeči dokument:
SLOVENCI!
S tem pozivom se obračamo db onih slovenskih rojakov, ki so spoznali veličino časa in Uuudnost ure, ki bije tudi našemu narodu, in so pripravljeni slediti svojemu nacionalnemu in krščanskemu čutu dolinosti ter stopiti v službo borcev za «•
UREDNIKOVA POŠTA
Plesna veselica podružnice št. 48 SANSa
Prihodnjo nedeljo 27. marca bo podružnica št. 48 SANSa imela svojo veliko plesno veselico v Slovenskem delaVskem domu na Waterloo Rd. Ples se bo začel ob 7.30 zvečer. Vstopnina je zelo zmerna—le 75 centov.
Naša podružnica je ena najbolj aktivnih in je na področju Collinwooda storila ogromno delo. Tudi sedaj je na delu in pridno zbira prispevke za zdravila streptomycin, katera so potrebna jetičnim v stari domovini. Samo doslej je nabrala čez $2,000.
Cisti dobiček te plesne veselice bo šel kot vedno za dobre in napredne namene. Delno za zdravila, delno pa za upravne stroške SANSa, ki nam je kot organizacija vseh napredno mislečih ameriških Slovencev še vedno zelo potreben.
Odbor upa, da se bo cenjena javnost odzvala temu vabilu in v velikem številu prišla na veselico. Poleg plesa, za katerega bo igrala odlična Trebarjeva orkestra, bomo imeli pristno domačo zabavo. Vsi zavedni rojaki in rojakinje se bodo gotovo udeležili. V preteklosti so razne prireditve naše podružnice bile zelo dobro obiskane in upamo, da bo tudi ta plesna veselica.
Torej, v nedeljo pridite v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd.!	I. B,
Proslava v Chicagu
Chicago, III. — Kakor zadnja tri leta, tako bo Centralni odbor podružnic SANSa, društev in klubov v Chicagu, 111., tudi letos priredil proslavo četrte obletnice osvoboditve Slovenije.
Ta proslava se vrši v nedelja, 2It. aprila 191^9, v dvorani na 2657 So. Lawndale Ave. Prvotno je bil datum za to prireditev določen na dan 1. maja 1.1., toda vsied nepredvidevanih vzrokov, se je moral dan proslave preložiti na nedeljo, 24. aprila t. 1.
Na programu bo krasna igra, drama v štirih dejanjih "Kralj na Betajnovi," ki je delo našega znamenitega pisatelja Ivana Cankarja. Vloge za to igro so v dobrih rokah zmožnih igralcev, ki se že pridno vadijo za nastop, kar nam jamči, da bo igra dobro izpeljana v zadovoljstvo občinstva.
Naše občinstvo v Chicagu in bližnji okolici že danes opozarjamo, da si dotični dan (24. aprila) rezervira za poset te proslave, ki bo nudila posetnikom dovolj duševnega užitka in potem zabave.
Kaj več o tem prihodnjič. Za Centralni odbor:
Frank Smith, tajnik.
Prispevki za streptomycin v spomin pok. J. Močnik
V spomin za pokojno Mrs. Josephine Močnik so darovale članice krožka št. 1 Progresivne Slovenke in prijatelji ter prijateljice v sklad za streptomycin sledeče:
Dramsko društvo "Anton Ve-rovšek $10.
Po $5: Mr. in Mrs. Jane, Mr. in Mrs. Skrlep, Mr. in Mrs. G. Basel, Mr. in Mrs. V. Coff, Mr. in Mrs. S. Vozel, Mr. in Mrs. Srebot, Mr. in Mrs. Brezovar, Mr. in Mrs. J. Siskovich, Mr. in Mrs. Cebul. Mr. in Mrs. T. Do-linar ter Mr. in Mrs. A. Bozich, Po $2: Mr. in Mrs. F. Kosic, Mr. in Mrs. A. Gorjanc, Mrs. Gu-Sti Zupančič, Mr. in Mrs. M. Podboy, Mr. in Mrs. Skerl.
Po $1: Mrs. R. Salaman, Mrs. Cerkvenik, Mrs. Ster, Mrs. Barton, Mrs. J. Perko, Mrs. M. Per-ko, Mrs. A. Sila, Mrs. T. Tremel, Mrs. A. Brencic, Mrs. F. Zavrs-nik, Mrs. B. Dovgan, Mrs. G. Potočnik, Mrs. M. Furlan, Mrs. J. Hrovat, Mrs. M. Vidric, Mrs. R. Bostjancic, Mrs. Plemel, Mrs T. Martin, Mrs. R. Slejko, Mrs. Rotar, Mrs. P. Artelj, Mrs. V. Potočnik, Mrs. F. Kavcic, Mrs. M. Tomsic, Mrs. V. Plesec, Mrs F. Zafred, Mrs. Gorjanc, Mrs. Derdic, Mrs. Zajc, Mrs. Pretnar, Mrs. Tomle, Mrs. F. Blatnik, Mrs. P. Zele, Mrs. Glazar, Mrs E. Zimerman, Mrs. A. Rupnik, Mrs. Bratkovich, Mrs. J. Terlep, Mrs. Skabar, Mrs. Jeray, Mrs. Jakulin in Mrs. Marn.
Po 50 centov: Mrs. Henikman in Mrs. J. Godec.
Nabiralki Mrs. Eva Coff in Mrs. Anna Zajc.
Za podružnico št. 48 SANSa:
Andrew Bozich, tajnik
ITALIJANSKI FAŠISTI SO NAPADLI SLOVENCE V GORICI
totalno pokraden voznik
KANSA^ CITY, Mo., 22 marca. — Pc^i^ji se je danes javU neki voznik taksija, ki je izjavil, da sta ga dva roparja napadla, mu odvzela ključe od avta, hlače, čevlje, 525 v denarju in po vrhu še spodnje umetne zobe.
johnson odobren za obrambnega tajnika
WASHINGTON, 22. marca — Senatni odbor za oborožene sile je danes soglasno odobril za no vega obrambnega tajnika Louisa A. Johnsona, katerega je nedavno imenoval predsednik Truman.
grški voditelj obsojen na smrt
ATENE, 22. marca. — Grški monarhofašisti so obsodili na smrt znanega gerilskega voditelja Konstantina Brettacosa. Poleg Brettacosa so bili obsojeni na smrt tudi štirje ostali grški voditelji.
Boga, narod in domovino.
Naše domobranstvo, ki se bori hrabro in uspešno, drži ramo ob rami z nemškimi ter srbskimi in ruskimi narodnimi borci fronte naše domovine trdno v svojih rokah in jih bo zvesto, žilavo in zagrizeno držalo tudi dalje.
Dosedanje uspehe naših domobrancev in zaščito, ki jo nudijo naši domovini, moramo ne le obdržati, marveč jih moramo še povečati in utrditi.
Zato je potrebno, da najboljši in na žrtve pripravljeni sinovi slovenskega naroda vslopijo v vrste Slovenskega
DOMOBRANSTVA in mu dajo novih moči in sveže borbenosti.
Ti najboljši, za borbo in napore najbolj sposobni sinovi našega naroda, ki so s polnim srcem vroče ljubezni do naroda in domovine pripravljeni, če treba, položiti tudi svoje življenje na žrtvenik svobode v odločilni bitki z morilskim, vseuničujočim boljševizmom,
naj se javijo v Slovensko Domobranstvo!
ERWIN ROSENER, 1. r.	General: LEON RUPNIK
SS-Overgruppenfuher	Prezident in generalni
Gen. der Waffen-SS und Polizei	inšpektor
Slovenskega Domobranstva
Do kakšnih sprememb je prišlo tri dni pozneje, bo razvidno iz drugega dokumenta, ki ga bomo priobčili in komentirali jutri.
Trst, 16. feb. (Tanjug). — V nedeljo so italijanski fašistični elementi zagrešili surov napad na Slovence v Gorici, ki so proslavljali stoletnico smrti pesnika Prešerna. Pred očmi policije so fantje katoliške organizacije in fašistični elementi — člani italijanskega socialističnega gibanja — napadli z železnimi boksarji Slovence, ki so prihajali na proslavo, ter jih obkladali z najbolj sramotilnimi izrazi. Čeprav je vicekvestor Gorice obljubil, da bo preprečil sleherno motenje proslave, ni ukrenil ničesar, da bi napad preprečil. Policija in vicekvestor sta mirno opazovala surovosti fašističnih napadalcev. Ko je hotel predsednik odbora za proslavo pričeti svečanost, so njega in neko an-tifašistko ranili fašistični napadalci. Slovenci so bili prisiljeni zapustiti dvorano, pri izhodu pa so jih italijanski fašisti znova napadli. Osemdesetletno starko so postavili k zidu, kjer so
jo pretepali in opljuvali.
* *
Napad fašistične drhali na Slovence, ki so hoteli proslavljati 100 letnico Prešernove smrti, je samo člen v verigi napadov proti Slovencem, odkar je Gorico zasedla De Gasperijeva Italija. V dneh 15., 16. in 17. septembra, ko je stopila mirov-na pogodba z Italijo v veljavo, se je sedanja italijanska oblast predstavila goriškim Slovencem s fašističnim pogromom in je s tem že takrat dokazala, da ne misli spoštovati sprejete obveznosti v mirovni pogodbi. Čeprav so bila imena nekaterih voditeljev pogroma objavljena v tisku, ni De Gasperijeva oblast ničesar podvzela proti njim, niti ni poskrbela, da bi v bodoče zaščitila Slovence in preprečila fašistične napade. Sedanje oblasti v Gorici ščitijo napadalce in s tem dajejo potuho italijanskim šovinistom, da se jim ne more Aičesar pripetiti, če napadajo Slovence. De Gasperijeva vlada nadalje dopušča, da šovinističen tisk podžiga narodnostno mrž njo proti Slovencem in tako usmerja italijanske šoviniste na napad. Italijanska vlada toleri-ra šovinistične organizacije, v katerih se pod raznimi imeni "demokratični", "krščanski" itd. skrivajo bivši fašisti. V teh or ganizacijah vzgajajo mladino v šovinizmu in neofašističnem du hu.
V Slovenski Benečiji pa tole-rira De Gasperijeva vlada teroristične bande "trikoloriste", ki nastopajo skupno z Scelbino policijo proti zavednim Slovencem. Dne 4. februarja so hoteli "tri-koloristi" že drugič žazgati hišo tovarišici Bledičevi, članici DFS in predstavnici Zveze slovenskih žena v Benečiji. Zgorelo ji je samo del poslopja. Karabi-nerji pa se niso zanimali za po-žigalce, temveč so se sami zagrozili Bledičevi, da naj opusti politiko, če hoče živeti s svojo družino v miru. Taki primeri strahovanja in teroriziranja za vednih Slovencev v Slovenski Benečiji so redni pojavL
Dosedanja praksa dokazuje, da je De Gasperijeva oblast povezana s temi terorističnimi in neofašističnimi organizacijami, kajti drugače si ni mogoče razlagati, kako morejo fašisti napadati Slovence v navzočnosti policije, ki vse mirno gleda. Ni mogoče tudi razumeti, da napadalci, ki jih javnost pozna in je o njih znano, da so bivši fašisti, niso kaznovani ter se lahko svobodno sprehajajo po Gorici. Sicer pa je vojni zločinec Maraz-za sam nekatere sprejel v Gorici kot odposlanec De Gasperijeve vlade.
Razbojniško dejanje proti Slovencem v Gorici postavlja na laž svečane izjave sedanje italijanske vlade o želji po mir-neni sožitju med Slovenci in Italijani. Nedeljska prireditev je bila prva slovenska kulturna pri. reditev po prevzemu oblasti s strani Italije in še to prvo pri-
reditev je oblast dopustila, da so jo razbili fašisti. Ta dogodek je ponovna groba kršitev mirovne pogodbe s strani Italije in poleg tega dokaz, da De Gasperijeva oblast hoče onemogočiti mmio sožitje med Slovenci in Italijani.
V zvezi s tem* dogodkom se je sestal v Gorici izvršni odbor DFS na izredno sejo, na kateri je sprejel protestno resolucijo in jo odposlal italijanski vladi, predsednikoma obeh zbornic ter veleposlanikom štirih velesil. V resoluciji piše med drugim:
"Izvršni odbor DFS meni, da so tukajšnje oblasti javne varnosti krive, da se proslava ni mogla vršiti. S tem je bilo Slovencem onemogočeno posluževati se pravice do javnih prireditev, ki jim pritičejo na podlagi členov 3, 6. in 17. ustave.
Zaradi tega Demokratična fronta Slovencev zahteva, da se kaznujejo osebe, ki so omenjene dogodke zakrivile in da se v bodoče prepreči ponovitev podobnih kulturnih škandalov."
Narode Jugoslavije je vest o tem kulturnem škandalu skrajno ogorčila. Zlasti pa slovenski narod, ki si je s tolikimi žrtvami priboril svobodo ne more ostati ravnodušen zaradi tragične usode svojega ljudstva v Italiji. Zato budno spremlja vse, kar se dogaja s Slovenci izven meja svoje domovine, zlasti še, ko vidi, da sedanja italijanska vlada umetno ustvarja sovraštvo med dvema sosednima naro-dama in dopušča, da se ponovno oživlja napadalni fašistični duh, ki je pognal fašistično Italijo v napad proti miroljubnim narodom.	'
"Slovenski Poročevalec"
Protest Društva slovenskih književnikov ob dogodkih v Gorici
Leta 1925 so fašisti v Ljudskem domu v Gorici razbili proslavo, ki jo je takrat hotelo napraviti zasužnjeno slovensko ljudstvo v spomin svojega genija pesnika dr. Franceta Prešerna. Z barbarstvom, nacionalnim zatiranjem je začel fašizem svoj pohod.
Letos, štiri in dvajset let kasneje, a komaj dobro leto potem, ko je bil del slovenske zemlje izročen Italiji ob obljubah vseh nacionalnih pravic, so v isti dvorani v istem mestu fašistične tolpe s palicami napadle slovensko ljudstvo in razbile proslavo v spomin stoletnice Prešernove smrti.
Vse to se je zgodilo ob vednosti italijanskih oblasti, kljub vsem v mirovni pogodbi določenim obveznostim do našega naroda pod Italijo. Nad našim ljudstvom, izročenim Italiji, se je začelo ponovno nasilje.
Vprašamo:: kaj bi bilo, če bi se pri nas samo kdo spotaknil, recimo, ob Danteja? Ali ne bi Italijani tega upravičeno razglasili po vsem svetu kot največji kulturni in politični škandal? — Za nas France Prešeren ni nič manj kakor Italijanom Dante in kakor je slehernemu narodu njegov največji pesnik, genij.
Ker po usodi razmer zatiranega, zasužnjenega malega naroda ni mogel postati znan vsemu svetu, — mar naj bo potem dovoljeno, da se njegovo ime blati? In ker je bil del slovenskega naroda po nečloveški krivici izročen Italiji, mar naj bo potem dovoljeno, da bo to ljudstvo ponovno izročeno zatiranju, da ne bo smelo več proslavljati svojega pesnika? Mar zato, ker si kakor fašistične tolpe, ki so to proslavo razbile, tako tisti, ki so jim to dovolili in jih zaščitih,. domišljajo, da se zaradi "nekega" Prešerna nihče na svetu ne bo zganil in razburil? Ali mar zato, ker misli italijanska buržoazija, da mora nadaljevati s svojo politiko nasilja tam, kjer jo je leta 1943 po porazu, morala pretrgati?
Protestirano v imenu svojega in vseh naših narodov ter v imenu vse velike, napredne človeške kulture, v imenu vseh svobodoljubnih narodov proti novemu fašistične.:: u nasilju nad našim ljudstvom. Branili smo in bomo branili svojo kulturo pred komer koli. Branili smo in branili bomo svojo zemljo in nenehno zahtevali vse pravice za naše ljudstvo, ki nam je bilo nasilno odtrgano, in ki ga včerajšnji tlačitelji začenjajo znova tlačiti in raznarodovati.
Moramo povedati vsemu svetu, da tu na zahodu, v tisti Italiji, ki se je vedno rada ponašala s svojo staro kulturo, katero sicer mi visoko spoštujemo in črpamo iz nje, naše slovensko ljudstvo ne sme proslaviti stoletnice smrti svojega genija-pe-snika, da se v tej Italiji znova
nacionalno zatiranje in v prvi vrsti nad tistim ljudstvom, ki se je ramo ob rami z vsemi svobodoljubnimi narodi borilo štiri leta za svobodo vseh narodov, borilo tudi proti fašizmu v Italiji in tudi zmagalo nad njim-
ŠKRAT
Kaj boš pil, "sodrug?"
Ko se prebuja narava, se po-jaH'ijo vsakovrstne bolezni—zaprtje črevesa, revmatizem in drugo. Razume se, da gredo bolniki k zdravniku, potem v lekarno—vse to pa stane dolarje iD v večini slučajev ne pomaga.
Moj nasvet je: Kogar muči zapretje, naj čita teorije Petra Koprive v našem begunskeio glasilu "Ameriška Domovina." Ko prečita, naj se takoj pripravi na stranišče.
Peter Kopriva piše v pristni kranjski slovnici, to je, da ljudje lahko razumejo. Gotovo je, da je študiral katekizem, črne bukve, ter Zalaznikovo "Praktiko." Ako ne bi študiral teh zelo učenih knjig, bi ne bil sposoben pi' sati tako krasne dopise v "Ameriški Domovini."
Drugo moje priporočilo je: Ako si stari grešnik, vedi da ima Jehova nad enim spokorniin grešnikom več veselja kot nad devetindevedeset pravičnikov, ki pokore ne potrebujejo. Da s® znebiš sitnih grehov, požuri se, da ^e pokloniš Jakatu ter ostalim menihom njegovega štaba-Reci Jakatu: Oprosti, ker sem grešil, bodi dober z menoj, pozabi, kar je bilo, peče me vest, p"' trebujem pomoči.. . Daj mi pri' liko, da dobim prostor, da lahko dokažem svojo sposobnost; ravnal se bom točno po pravili)^ tvojega štaba. Na piki imam tise proklete komuniste, sociali' te, progresivce in tafke sorte ljudi, ki delajo "trubel."
Pomisli Jaka, kaj delajo ti tiči v Jugoslaviji ter po celeJ^ svetu. To je mene dovedlo do tebe, da se opravičim pred teboj in Jehovo. Svoje ime sem pO' zabil, pa zapiši, da sem—Petei" Kopriva. Jaka prikima ter reče: Pojdi zaplot, pravo ime je рг^ nas postranska reč—vse ti t>o odpuščeno.
Prišel si k nam v družbo, kj si jo tako dolgo iskal. Kaj boS pil, "sodrug?"
August Kužnih-
Prispevajte v sklad za stref tomycin za pobijanje tubeth'^' loze v Sloveniji!
24. marca, 1949.
/
mAEOPRAVNOST
stran 3
OTON ZUPANČIČ
V Vinici v Beli Krajini se je rodil ljudski pesnik Oton Župančič. Po gimnazijskih študijah v Novem mestu in Ljubljani je leta 1896 odšel na dunajsko univerzo študirat zgodovino, in zemljepis, Ko je študije dokončal, je leta 1903 en semester poučeval kot suplent na gimnaziji v Ljubljani, nato pa se je odpravil še v svet v Francijo, Neftičijo. Po leto 1910 pa' stalno biva v Ljubljani. Bil je arhivar Mestnega arhiva, dramaturg Narodnega gledališča in končno Upravnik Slovenskega narodne-gledališča. Zdaj kljub visoki starosti in telesni šibkosti vodi Zavod za kulturo slovenskega jezika pri Akademiji znanosti v
Ljubljani.
Pesni je začel priobčevati kot gimnazijec leta 1894 v mladinskem listu, kmalu za tem se je Oglasil v napredni reviji "Ljubljanski zvon"; poslej se je njegova beseda — v verzu ali pro-^ — glasila nad 50 let v naprednih slovenskih revijah in publikacijah, izražala pesnikovo osebno iskanje in trpljenje, spremljala življenje svojega na-roda in se oglašala k vsem veli-^im in pomembnim dogodkomgv slovenskem kulturnem in političnem življenju.
opojnosti Lojze Kraigher, ki je skupaj ^ njim študiral, je ob sedemdesetletnici Otona Župančiča napisal naslednje;
Blizu šestdeset let bo že po-®klo, kar sem ga spoznal na gunnaziji v dolenjski metropoli, n je visok, potegnjen fant z olgimi, svetlimi lasmi in veli-^i' široko odprtimi, strmeči-očmi. In prav takega je dvaj-®®t, morda trideset let pozneje s ikala Ivana Kobilčeva. še zme-''om iste veUke, široko odprte, ftrmeče oči — kakor da pijejo požirajo vso slast in vso opoj-ftost vsega lepega in prečudež-^®ga na tem božjem svetu, v velikem in brezkončnem stvarstvu, ki se mu je ponujalo ^■kor kristalna čaša, živa in ®steča od vsega dobrega in adkega, razkošnega, užitkov Polnega, da je kipelo in vrvralo '5 nje življenje hrzajoče, vihra-j'^.'^e, vriskajoče: — srkaj, sreb-pij. izvoljenec! Pil je pesnik. Jegova svetlolasa glava pa je ^ kot pšenična njiva, vzvalo-^a od blagih sapic, pa tudi od ' arjev in v njenih brazdah so ^®^rili škrjančki, ki so vzleta-^ izmed klasja in prenašali oetoye pesmi od Kolpe in do ^ Čez Sočo in preko Mure. Za Požirek radosti — veselja tv. 1. vrisk, za bolečino in Pijenje — solze ali upor. ^vljenje bilo zanj kakor čaša j.^ojnosti. Tudi bolečina in trp-®uje шц jg уЦф napoj, ki mu izvil iz prsi pesem, da se je
z njo pod nebo.
Nič ni bilo čudno, da je krstil
Saj je kot brezdanja kupa, iz katere zajemamo vsi Slovenci ob urah veselja ali žalosti, trpljenja in obupa, upora ali zmagoslavja napoje in mamila, zdravila in opoje do vrtoglavosti.
Ej. kako lepo je biti mlad. pa peljati k maši se s telo, pa imeti v srcu polno nad in grehov vse polno, a kesanja nič!
Skozi zlato jutro žvižga bič . , . Vidim ga, kako je koračil v rosno jutro v dunajskem predmestju z rokami v žepih have-loka, ki jih je tiščal k sebi. Z dolgimi, tankimi nogami je kakor z vesli na daleč zajemal cesto. Šel je, ko da bi jo hotel na vsak način čimveč zajeti že z vsakim posameznim korakom — in kakor da bi hotel s kar ča-
preteklost — vso bodočnost — vso neskončnost — v času in prostoru — ustaviti pa bi ga ne smel ne božji ne hudičev amen.
Obiskal je v svojem življenju marsikatero od zvezd v vsemir-ju in jih še vedno obiskuje. Mno go je zbral žarkov iz neskončnosti in jih še vedno zbira. Nikdar se ni nič pomišljal. On je šel — in on je pel:
Kaj je noč in smrt?
Jaz je ne poznam!
Mi gremo, kakor gre vihar na vrancu — oblaku jahaje, in kadar pade njegov udar, nebo se in zemlja zamaje.
Hodil je po domači zemlji in jo spoznaval in spoznal v vse globine, vse širine in višine, kmeta in gospoda, delavca, težaka, otroka, dekle, ženo in starca — in pel nam je poredne in prešerne, poskočne in uročne, snovne in duhovne.
Jaz se klanjam, hrast se klanjam
rovniškimi, sedemkilometrskimi
koraki zavzeti čim hitreje in	šumom, svojim sanjam:
, .	. , .	I bol] ko vihar je cezme hrul,
cim popolneje vso prirodo m vse življenje — in kakor da bi hotel z njimi stopiti na prvo zvezdo in potem na drugo in še dalje, dalje— tako da bi čim bolj gotovo dosegel in zajel, razumel
Kje, domovina si? , . .
Tu? Preko morja? In ni li meja?
Spoznaval je tuje duhove, tuje vrhove. Z geniji vseh narodov in vseh dežel je meril svoje moči. Kje na vsem božjem svetu najdež blagoglasen jezik, v katerem bi bil pesnik blagoglas neje in čudovite je, v bolj opojnih verzih, v slajših rimah zapel življensko himno, kakor jo je on zapel v svojem "Prebujenju"? Vzkliknil je v ekstazi:
— Kje mi je mejnik? —
Ali je s tem morebiti že dosegel svoj mejnik? — Kaj bi bil še mogel doseči preko njega? . .
Svojo veliko ljubezen do domovine je z "Dumo" stisnil v biser v razboleli školjki svojega srca. A prav tako je stokrat križana njegova domovina skrila njega samega v strpinčeni školjki svojega srca.
Dočakal je sedemdeset let, pa več sem jih v svet razsul.	j jih bo Še zivel lep razplet — a
Spoznaval je tujino in se učil v srcu naroda bo živel večno, od nje. Gledal je za našimi iz-l Ko se je tiščalo življenje na-
seljenci, ki so odhajali čez reke in gorovja in čez daljna morja.
šega naroda kakor zimzelen pod snegom, tedaj se je ptič Samo-
širil, raztezal se mu je krogi živ — ki je bil nekdaj morda
in spoznal vse vesoljstvo — vso domovine.
previsoko vzletel — tedaj se je
SVojo
prvo zbirko "Čaša opoj-
'• Morda je takrat bolj mi-in na svoj lastni umet-j. ® i užitek ob dojemanju pri-y ® in vesoljstva in življenja.
endar: pod naslovom te nje-j-^Ve prve knjige bi lahko zbra-
UTOMATIC
NDERFIRED
NSULATED
GRELCI ZA VODO
Vroča voda.,.
kot jo hočete imeti kadar jo hočete imeti po najnižjih stroških

pesmsko
njegovo
^EAST OHIO GAS^
®fiANlSLAV NUŠIČ:
IZBRANE ČRTICE
Njegova četrta žena

Sain
^ ga stane sto dinarjev, nam je to tolikokrat v po-
potrdil:
v prve tri so mi bile brez-le . . . 'fraj,' a tale "^^a me stane sto dinarjev."
je« ovdovel, trikrat je Pod	obleko, trikrat se je
kot užaloščeni so-trikrat je šel za krsto in je s toŽAini obi:a?om
sprejemal izraze sožalja, skomi-gajoč z rameni in šepetaje kakor po navadi:
"Kaj morem . . . božja volja!"
In kaj mu je zdaj v rožnati sedanjosti četrtega zakona ostalo iz te trikratno očmele preteklosti ?
Ostale so mu tri okvirjene slike treh pokojnic, od katerih visi prva na hodniku, kamor jo je pognala druga žena. Druga
visi v obednici, kamor jo je pognala tretja žena, tretja pa visi v sprejemnici, ker jo je četrta pregnala iz spalnice. Razen teh slik ima v okvirih tri osmrtnice, •tri račune pogrebnega društva, dva in sedemdeset računov za zadušnice in tri pobotnice za grobnice, kajti poleg najemnijae za stanovanje plačuje tudi tri grobnice stanarine za prve tri žene, to pa prav zato, ker je na smrtni postelji vsaka izmed njih izrekla svojo poslednjo željo, da je ne bi pokopali poleg bivše žene.
Po takem naj vsakdo položi roko na srce in naj reče: ali je ta človek, ta očrnjeni gospod Jo-va mogel osamljen živeti v takem in takem arhivu? Kako mučne so bile noči človeku, ki se je navadil menjavati žeme ia
zamislil in razjokal sam nad seboj:
V grlu bridko, bridko, bridko , .
Pita vsa so izgrešena,
in s sramoto in s kesanjem
prišlo spoznanje . . . vsa aečimerna preteklost, to življenje — samoljubija . . . brez namena, brez pomena,
brez spomina, brez imena.
Tedaj je spoznal svoj dolg, poet — romal je do Gospe Svete in na Prešernov grob — in v njem je bila — velika, silna tu-ga — in v njem je bila — 'velika, mirna odločnost.
in trdna vera v naroda poslanstvo, še bo kdaj pomlad,
še bo napočil zor:--
"Tja bomo našli pot ..."
— silen ženimo hrup,
boga gmajna, le vkup . . .
In je prišla pomlad — in je napočil zor — razmaknil je oblake poet, odkopal je sneg, da je zazvenel izpod njega zimzelen:
Glave so se dvignile, jasno je
sleherno lice.
s krvniki ogabnimi boj izbojevan, na strežaj odpirajo se zatohle temnice.
vesel sprevod se snuje v jutrišnji dan . . .
"Pogum! Vsak dan je bolj zelena naša gora!"
Oton Župančič — naš poet — naš umetniški reprezentant pred svetom pa diha na "zeleni gori" vse svobodneje in vse uspešneje in se veseli pomladi narodov, ki se dvigajo iz močvirja in si gradijo novd ceste v novi svet. On gre naprej po cesti in njegova pesem — ki ne diha, ako ne v svobodi — ga drži za roko — in ga vodi.

ki je zdaj osamljen premišljal in sanjal o računih za zadušnice, o raznih številkah pokopaliških parcel, o uniformiranih pogreb-cih ali o članih pevskega društva, ki тд vrhu vsega še dokazujejo, da jih je pri drugem pogrebu priškrnil za šest dinarjev.
Zamislite si človeka, ki mu je usoda prisodila. Ga živi v takem arhivu in v takih sanjah. Mar morenjo takemu človeku zameriti, če mu je šinila v glavo misel, da bi se še četrtič oženil? Vsakemu se pač mora smiliti tjjegova usoda in vfendar je mati cerkev ostala dolgo, dolgo neizprosna. Kakšne muke so bile, preden je gospod Jova preprosil mater cerkev!
"Ali, dopustite, saj vendar ne morem živeti s tremi grobovi, ja^s se moram oženi^ti."
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The May Co s Basement
Kupite sedaj za velikonoč in spomlad! Mnogo dobrih nakupov na tej razprodaji
OTROŠKE OPRAVE
Za novorojenčke!
Za deco!
Za naraščaj!
Vključenih je mnogo posebnih nakupov! Žal—ne sprejmemo poštnih ali telefonskih naročil
Za majhno in večjo deco nove spomladanske
199 do 5.95 Suknje, obleke in ogrinjala
Prodajalčevi vzorci vse volnenih 1.00 do 3.99
PLETENIH PREDMETOV
za novorojei^čke po
1/2 CENI
sedaj 50c do 1.99
Mnogo finih predmetov od vodilnega new-yorSkega izdelovalca . . . jopiči, rute, hlačke, cardigans, odeje, ovitki, čepice in nogavice.
Neregularne L99 Corduroy ^ ^
Overalls ^ Crawlers с-уЈ
Overalls . . . nekoliko ne regularne 1.99 vrste. Iz corduroy blaga, za dečke ali deklice. Najnovejše barve, mere 2. do 8. — Crawlers ... z naramni cami, v svetlih ali temnili barvah, majhne, srednje ali velike mere.
1
.00
vsake ^
Otroške 1.99 plelene bombažne pižame
2-komadne bombažne pletene pižame z cvetličnimi vzorci. V pastelnih barvah. Mere 2 do 6.
1.00
2-komadne obleke in ogrinjala iz volnene flanele, suknjiče in čepice iz enakega blaga . . . mere 1 do 3. Otroške mero 3 do. 6.
REGULARNE 59c OTROtKE SRAJČKE . . .
z znano E-Z^ znawkQ.^ .NekoUkg poskodovanQ
—............................................................. 2 za 88c
REGULARNE I9c DOLGE NOGAVICE . . . toplota in protekcija za občutljivo otroško
kožo. Deloma volnene_________________:..... lOc par
59c in 88c NOČNE SRAJCE ... iz flanele v beli barvi, obrobljene v rozastl ali modri
barvi, --------------------------------- 2 za 1.00
RJUHE ZA ZIBELKO. ... z U. S. Flannel
vtisom. Mere 18x27 inčev _____________________39c
U .S. STOCKINGETTE RJUHE . . . Mere 18x27 Inčev, Mehke, se hitro operejo in
posušijo -------------------------------------- 2 za 88c
USNJENE TORBICE ZA PLENICE . . . tako pripravne -/.џ potovanje, z lahkoto Jih držite
snažne In svežo________j_______________________i.oo*
REGULARNE 69c OBLEKE ZA OTROKE . . . lepo ukrojene, lahke za pranje in likanje.
Samo bele------------------------- 2 za i.oo
TERRY PLETENE KOPALNE BRISAČE, mere ЗбхЗЦ inčev ... Nekoliko poškodovane. V
beli ali drugih barvah _______________________ l.OO
REGULARNO 2.49 PLENICE . . . razlika flannelette, v meri 27x36 inčev. Nekoliko poškodovane. Ipucat________________________1.9B
(♦poleg 20% fed. davka)
Otroške 1.99
Chenille halje
1"
Atraktivni stili che- ^
nille halj v merah "4;
1 do 3. Lepe pastel-0^
ne barve.
"Ni treba, gospod Jova," mu veli mati cerkev, "ni vam moči dopustiti četrti zakon, kajti tak zakon dopuščamo samo v izjemnih prilikah."
"Pa vzemite mene za izjemno priliko!" se čehlja gospod Jova.
"Ni mogoče, gospod Jova," mu odvrne mati cerkev. "V nobenem primeru ne morete biti kakšna izredna prilika. Nasprotno! Vi ste popolnoma navadna prilika!"
"Pa dobro. Kaj pa potem velja za izredno priliko?" vpraša gospod Jovo.
"Pa . . ." nadaljuje mati cer-, "na primer to, če je človek obložen z drobno dečico in se mora oženiti. Ali pa, recimo, če je človek še dovolj mlad ..."
"To je tisto," se čehlja gospod Jova za ušesom, "o meni
ni moči reči, sem obložen z otroki ali z mladostjo . . . toda na vsem svetu lahko prisežem, da se moram oženiti."
"Zakaj pa bi se morali?"
"I, tako . . . Kako naj poveni, navadil sem se že ženiti se. Razen tega pa, da preženem grde sanje . . ."
Nakljub vsem tako prepričljivim razlogom mati cerkev ni hotela popustiti.
Ker pa v tej naši deželici v vsaki nepriliki najdemo špranji-co, skozi katero se človek izmuzne, je bilo tako tudi z JoVom. Šel je nekoč in je dolgo, precej dolgo šušljal z nekim advokatom. Nato je šel in šušljal z nekim dijakonom. Kaj so šušljali, ne ve povedati živ krst, toda kar vemo, je tole: gospod Jova je strgal z možicem, potem nekaj
pripisoval. Še danes ne vemo, ali je gospod Jova ponarejal otroke, poglavitno je le to, da je mož po hudih mukah in naporih dobil od matere cerkve dovoljenje, da lahko stopi v četrti zakon, čim plača sto dinarjev za blagoslov.
Lejte, zato je gospod Jova tako rad povedal:
"One prve tri so mi bile brezplačne, takole . . . 'fraj,' a tale četrta me stane sto dinarjev."
II.
Gospa Ančka, bivša vdovica, je nekakšna takšna ženica, da je kakor ustvarjena človeku za poslednji, najslajši zalogaj. Bog mi oprosti, taka je, kakor da ji je sam bog pri ustvaritvi rekel: "Vi, gospa Ančka, boste četrta žena!"
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
enakopravnost
24. marca, 1949.
МШАЊ ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Miška je odšel, srečno odve-zal od jasli enega izmed najboljših konj konjeniške izvidnice, korakoma prišel mimo straže, ves čas držal kazalec na petelinu novcate konjeniške kara-binke in se kar poprek prikopal na cesto, šele tam si je nataknil jermen karabina čez rame in začel "iztiskati" na vso moč iz kratkorepe saratovske mrhe is-krost, ki ji ni bila dana.
Ob svitanju je začel drobno pršiti dež. Zašumel je veter. Od vzhoda se je prignal črn hudouren oblak. Serdobčani, ki so spali v istem stanovanju kakor Štokman in Ivan Aleksejevič, so vstali, ko se je komaj zazori-lo jutro. Čez pol ure je pritekel jelanski komunist Tolčakov, ki se je kakor Štokman s svojimi fanti priključil serdobskemu po№u. Ko je odprl vrata, je z zasoplim glasom zakričal:
—	Štokman, Koševoj, sta doma? Pridita ven!
—	Kaj pa je? Noter stopi! — Štokman je W1 stopil v prednjo sobo in si spotoma oblačil plašč.
—	Noter stopi!
—	Gorje! — je zašepetal Tolčakov, ki je да Štokmanom stopil v drugo sobo. — Zdajle je hotela pehota razorožiti pri postaji ... pri postaji baterijo, ki je prišla s Krutovskega. — Streljali so . . . Topničarji so odbili napad, pobrali topovske čepe in se na čolnih prepeljali na ono plat . . .
—	Nu, nu? — se je dvizal Ivan Aleksejevič in si ječe obuval škorenj na ranjeno nogo.
—	Zdajle pa bo pred cerkvijo
—	miting . . , Ves. polk . . .
—	Hitro se pripravi! — je velel Štokman Ivanu Aleksejeviču in pograbil Tolkačova za rokav podloženega suknjiča. — Kje je komisar? Kje so drugi komunisti? .. .
—	Ne vem . . . Nekaj jih je ušlo, jaz pa — k vam. Brzojav je zaseden, nikogar ne puste . . . Bežati je treba! Ali kako bežati! — Tolkačov se je zbegano sesedel na skrinjo in spustil roke med kolena.
Ta hip so pred vrati zabobneli koraki, v hišo se je v gruči
v blag spomin
tretje obletnice smrti naše predrage soproge in matere




Helene Pevec
Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 24. marca 1946
Tri leta v večnost so potekla; odkar Tebe, predraga,
več med nami ni.
Spomin na Te pa še vedno živi v naših srcih, kjer ostane do konca naših dni!
Žalujoči ostali:
Anton Pevec, soprog Anton, Ludvik in Ladislav, sinovi
Cleveland, O., dne 24. marca 1949
nagnetlo šest rde&armejcev-Serdobčanov. Lica so jim gorela, hudobna drznost je žarela z njih.
—	Komunisti, na miting! Urno!
Štokman je ujel pogled Ivana Aleksejeviča in trdo stisnil ustnice:
—	Pojdimo!
—	Orožje pustite. Ne greste na boj! — je še pripomnil eden izmed Serdobcev, toda štokman je, kakor da ni slišal, vrgel puško na ramo in stopil prvi čez prag.
Tisoč sto grl je v tisoč glasovih rjovelo na trgu. Prebivalcev Hoprskega ustja ni bilo nikjer videti. Potajili so se po domovih, ker so se bali dogodkov (prej ta dan so se po trgu tr-do-vratno širili glasovi, da se bo polk združil z uporniki in da bo v trgu prejkone bitka s komunisti). štokman je prvi prišel do zamolklo hrumeče množice rde-čearmejcev, oči so mu zaplesale in iskale koga izmed poveljeniš-kega zbora polka. Mimo njega so prignali komisarja polka. Dva rdečearmejca sta ga držala za roke. Bledi komisar, ki so ga od zad suvali, je krenil v gnečo neurejenih rdečearmejskih vrst. Čez nekaj minut ga je štokman izgubil izpred oči, potlej pa ga je že zagledal na sredi množice, ko je stopil na igralno mizico, ki so jo bili privlekli kdo ve iz katere hiše. štokman se je ozrl. Za njim je stal pohabljeni Ivan Aleksejevič in se opiral na puško, zraven njega pa rdečearmej-ci, ki so prišli za njima.
—	Tovariši rdečearmejci! -se je slabotno razlegnil glas komisarja. — Zborovati v času, ko je sovražnik v naši — neposred ni bližini . . . Tovariši!
Niso mu dovolili nadaljevati. Okrog mize so se zamajale sive
rdečearmejske kučme, kakor da jih je vzvaloval veter, zamiglja-lo je sivo ostje bajonetov, proti mizici so se stegnile v pest stisnjene roke, po trgu so se kjikor streli oglasili razsrjeni kratki kriki:
—	Zdaj smo že tovariši!
—	Usnjeni suknjič sleci!
—	Slepar!
—	Kaj pa mislite?!
—	Za noge ga potegnil
—	Po njem!
—	Z bajonetom ga daj!
—	Ta je že odkomisaril!
Štokman je videl, kako se je orjaški starejši rdečearmejec skobacal na mizo in z levico ujel komisarja za kratki rdečkasti klin brade. Mizica se je zagu-gala in rdečearmejec je s komisarjem vred zletel med stegnje-ne roke okrog mize stoječih. Tamkaj, kjer je bila pred kratkim igralna mizica, je zavrela sivkasta obloda plaščev; osamljeni, obupani vzkrik komisarja je utonil v nenehnem hrumenju glasov.
Med tem se je štokman priri-val tjakaj. Brezobzirno je raz-rival in razmetaval toge hrbtov sivih plaščev in se skoraj v diru bližal kraju, od koder je bil govoril komisar. Niso ga zadrževali, ampak ga suvali s pestmi in kopiti, ga butali v hrbet, po tilniku, mu strgali z rame puško in z glave kozaško krznenko z rdečo štulo.
—	Kam te nese, hu-udi-i-ič? ... — je nejevoljno zavpil eden
NAPRODAJ
DELO
MLADA ŽENSKA
dobi delo za pomočnico v kuhinji restavracije. Izkušnja ni potrebna, a pri volji mora biti naučiti se. SORN'S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave., EN 5214
V NAJEM
OPREMLJENO SOBO
S kuhinjskimi privilegij ami se odda v najem zakonski dvojici ali dvema dekletoma. Nahaja se v colliriwpodski naselbini.
15443 CALCUTTA AVE., zgoraj KE 4198
OPREMLJENO SOBO
in garažo se odda v najem poštenemu moškemu ali ženski. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
RAZNO
STAREJŠA ŽENSKA
želi dobiti službo gospodinje pri poštenemu vdovcu, Hrvatu ali Slovencu, ki je dobriii navad. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
ŽELIM PRODATI
STAVBINSKO PARCELO ALI LOTE V BARBERTON, O. Za pojasnila se obrnite na JOSEPH MAKOVEC 392 E. 161 St., Cleveland, Ohio
izmed rdečearmejcev, ki mu je Štokman trdo stopil na nogo.
Zraven zvrnjene mizice z nogami kvišku je Štokmanu zaustavil pot tršat vodnik. Kučma iz sivega živalskega mehu mu je bila potisnjeno na til, plašč na široko odpet, po opekasto rdečem obrazu mu je curel znoj, razvnete, od nedopovedljive jeze zalite oči so srepele.
—	Kam tišči-iš?
—	Besedo! Besedo vojaku prostaku! ... — je zahropel Štokman, komaj lovil sapo in v trenutku postavil mizico na noge. Še pomagali so mu, da je zlezel na mizo. Toda po trgu je še pobobnevalo srdito rjovenje. Štokman je na ves glas, kar mu je dalo grlo, zatulil: — Ti-h-o-o! —in čez kake pol minute, ko se je poleglo hrumenje, je s pre-klanim basom, daveč se s kaš-Ijanjem, začel govoriti: — Rdečearme jci! Sram vas bodi! Izdajate ljudsko oblast v najhujši uri! Omahujete, ko bi morali s trdno roko zadeti sovražnika naravnost v srce! Zborujete, ko se sovjetska dežela duši v kleščah sovražnikov! Na robu odkritega izdajstva stojite! Le zakaj?! Vaši izdajalski komandir-
ji so vas prodali kozaškim generalom! Oni — nekdanji častniki — so omajali zaupanje v sovjetsko oblast, izrabili vašo nevednost in hočejo predati polk kozakom. Spametujte se! Z vašo roko hočejo pomagati'strmoglaviti delavsko - kmečko oblast!
Poveljnik druge stotnije, nekdanji zastavnik Vejstminster, ki je stal ne daleč od mize, je že snel puško, ali štokman je ujel njegov gib in zavzel:
■— Nikar! Za ubijanje bo še zmeraj časa! Besedo — vojaku komunistu! Mi — komunisti — smo vse življenje . . . vso svojo kri . . , kapljo za kapljo ... — Štokmanu se je glas prelomil v visok tenor, prepoln strahotne napetosti, obraz mu je mrtvaško posinel in razpotegnil, — . . . ! oddali v službo delavskemu razredu . . . tlačenim kmetom. Navadili smo se brez strahu gledati smrti v oči! Lahko me ubije-te . • •
—	Ste slišali!
—	Zamorca pere!
—	Naj pove do konca!
—	Saj res, tiho!
Delikatesna trgovina
na zapadni strani mesta; oprema in zaloga; stanovanje; vključeno je tudi poslopje. Na Lorain Ave. in W. 65 St. Se mora takoj prodati. LAKEWOOD REALTY 17411 Detroit Ave., LA 1810
1941 ВШСК
Sedan, 4 vrata. Ta avto je v prvovrstnem stanju. Radio, grelec in dobri tajerji. Cena za hitro prodajo.
2643 Scranton Rd., PR 4356
HUDSON 1941
DE LUXE, 4 VRATA, RADIO GRELEC. V prvovrstnem stanju in ne potrebuje popravil.
Pokličite po 3.30 pop. EX 6633
1936 FORD
Sedan, 4 vrata. V zelo dobrem stanju. Dobri tajerji. Izvrsten motor. Ogrodje je v dobrem stanju. $275. Pokličite
GL 7512
CHARDON RD.
5 minut od Euclid Ave. Zidan bungalow na podlagi 30x27; 1 spalnica in "tile" kopalnica spodaj; velike shrambe za obleko in pred-vhod v "tile"; "tile" kuhinjski sink, velika spalnica zgoraj, podstrešje, velika klet, plinska gorkota, lota 50x200. Cementiran dovoz. Garaža—dvojno cementirani bloki.
Cena $15,250.
Pokličite lastnika KE 1296
NOV BUNGALOW
Samo $10,600 KENNERDOWN, od Dunham Rd.
Velika sprejemnica, 2 veliki spalnici, lin-0-wall kopalnica; velika kuhinja z primernimi shrambami; proster za povečanje na 2. nadst.; klet pod vso hišo; avtomatična plinska toplota in vodni grelec. Popolnoma insulirana. Veterani plačajo takoj samo $1250, neveterani nekoliko več. Se aranžira nizko financiranje.
A. SIEGLER & SONS Gradbeniki 4923 Lee Rd. WA 2130 zv. WA 8742
POSEBNOSTI SAMO ZA TA TEDEN
Packards 1948 De Luxe
Sedan ___________________________________$2495
1948 Standard Sedan _______ 2195
1946 Clipper Sedan___________ 1575
1942 Clipper Sedan _______________ 1195
1940 (12) 2-door Sedan _________ 795
Frank G. Elliott Inc.
10548 ST. CLAIR AVE.
Odprto ob večerih do 9. ure LI 8181
Najstarejši in najbolj znan prodajalec Packard avtov v Clevelandu
Prinesite ta oglas in dobite
$25 popusta	I
Naznanilo in zahvala
z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja naši ljubljeni in nikdar pozabljeni mami in stari mami
1885

•A



1949
Frances Koplan
Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 8. februarja 1949, Pogreb se je vršil 12, februarja iz Frank C, McGinty pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St.. smo Jo položili v naročje materi zemlji na pokopališče Calvary.
Blagopokojnica je bila rojena 4. februarja 1885 leta v Prigorici pri Ribnici, odkoder je prišla v Ameriko pred 45 Hpti.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so darovali krasne vence in cvetlice blagi pokoj niči v zadnji pozdrav, kar nam je bilo v veliko tolažbo ter dokaz, da ste jo ljubili in spoštovali.
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali za sv, maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokoj nice. Najlepša hvala tudi ysem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru, vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za pogreb, ter vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Našo iskreno zahvalo izrekamo Rev. S, J. Nekiču za podelitev zadnjih zakramentov ter Rev, Joseph Mi-sich za cerkvene pogrebne obrede in spremstvo na pokopališče; članom društva Lipa št. 129 SNPJ. ki so nosili krsto, ter društvu sv, Nikola št. 22 HBZ, Lepa hvala tudi vsem. ki so nam stali ob strani v dneh naše žalosti ter vsem. ki so izrazili svoje sožalje pismenim potom.
Ljubljena, nikdar pozabljena mamica in stara mama! Prestala si trpljenje tega sveta in odšlk si od nas mnogo prezgodaj. Rešena si muk in bolečin, katerih je bilo toliko, in odšla si v kraj večnega miru in blažen-stva. tja, odkoder ni več vrnitve. Ne solze, ne bridke prošnje Te več ne prikličejo k nam. a spomin na Tvoje blago, dobro materino srce nam bo ostal živ do konca naših dni. Žalostno se oziroma po hiši. da bi zopet zaslišali Tvoj mili glas. a ne slišimo ne vidimo nam najljubše bitje. Tolaži nas pa zavest, da se bomo enkrat zopet vsi skupaj snideli tam nad zvezdami. Počivaj v miru, zlata mamica!
Žalujoči ostali:
FRANK. JOSEPH, HENRY. ANTON in
STANLEY, sinovi SOPHIE. EMMA, GERTRUDE. MARIAN
in CATHERINE, sinahe STANLEY ml., vnuk
— ... ubijte, ali ponavljam: spametujte se! Ne na zborovanja, ampak nad bele bi bili morali! — štokman je s tesno priprtimi, očmi ošinil trumo rdečearmejcev, ki je potihnila, in zapazil v svoji bližini poveljnika polka Voronovskega. Ta je stal vštric z nekim rdečearmejcem; po sili se je smejal in mu nekaj šepetal. — Vaš komandir polka ...
Štokman je stegnil roko in pokazal na Voronovskega, ta pa je prislonil roko na usta, nekaj razburjeno pošepnil zraven sebe stoječemu rdečearmejcu in Štokman še ni utegnil stavka dokončati, ko je v vlažnem zraku, napojenem z aprilsko močo mladega dežja, pridušeno počil
strel. Tresk puškinega poka je bil pritajen, tih, kakor bi kdo počil z luskovnikom na biču, toda štokman se je z rokami udaril po prsih, padel na kolena in sklonil zaroglavo sivkasto glavo ,. . Tedajci pa se je ©potekel in se na novo pognal na noge.
—	Osip Davidovič! — je zaje-cal Ivan Aleksejevič, ko je zagledal planivšega Štokmana, se rinil k njemu, ali pograbili so ga bili za lehti in zašepetali:
—	Molči! Ne ropotaj! Daj se puško, glo-ta-a!
(Dalje prihodnjič)
X I
v "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Cleveland, Ohio, dne 24. marca 1949
POŠILJANJE MOKE in
PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za Фф
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo ^tal loss' do mesta prejemnika je uraCunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svo-
2)	VREČO BELE MOKE Ш ft. pošljemo za jlj
v tej ceni so uraCunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka. ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL." je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-leina. najmanj 13(6%.
STANDARD PAKETI za naiočitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR."
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer, V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOUNI ODBOR
245 WEST 18ih ST. „ NEW YORK H, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
ttedriwY
Your
V
Po današnjih nizkih cenah elektrike, stane povprečno, samo kakih 7c na dan za rabo elektrike pri moderni električni peči.
Za to majhno vsoto, se lahko veselite vseh prednosti najbolj popolne metode za kuho na svetu, ki vam prihrani na času, prihrani na delu, in prihrani na stroških.
Je čista, moderna, pripravna, varna, zdrava kuha. Vi dobite zanesljive rezultate vsakokrat. In je popolnoma-avtomatična—skuha popolne obede ko ste odsotni!
Da, modema električna peč se sama izplača ponovno in ponovno v času, denarju, delu in sitnosti, ki jo vam prihrani. Vprašajte vašega prodajalca električnih pripomočkov za demonstracijo.
ALWAYS AT TOUR
"TEN O'CLOCK TUNES" "St"
ZVEZDNIKI
Pet dni na teden—od ponedeljka do petka	.»r
Zjutraj ob 10—WGAR in WICA • Zvečer ob 10—