47. številka. V Trstu, v soboto 13. junija 1891. Tečaj Xvh/ t5 „E D IN O S T" t*haja dvakrat nit teden, vsako trtdo in ■oboto ob 1. ari popoludne „Edinost" stane: t« vse leto gl. «.-; U*en Avst. ».— gl. i« pola let« „ 8.—; , • 4.50 . ta četrt leta „ 1.50; . , 2.25 , Posamične Številke se dobivajo v pro-•ittjainicah tobaka v Trato po fc nov., v Oorloi in v A]doviflini po čehom krivica godi, treba je to obžalovati, ne pa izvajati posledice, da se potemtakem tudi nam Slovencem mora krivica goditi. V „Slovencu" z dne 26. maja zagovarja se y svojem državnozborakem poročilu veleč. g. Klun sam. Ta nam je omeniti, da predsednik eeji je pač odgovoren za to, kar ro v seji godi. nikakor pa ne za to, kar so je godilo zunaj in pred sejo. Zato pa se jako bojimo, da bi zgrešili adreso, ako bi pri g. Klaiču prosili pojasnil. 25 je voč kakor 14, pravite. S tem Važim pojasnilom izrekli ste najostrejso PODLISTEK. Adrijana. Rokokd-idila; češki spisal K. Švnnda. poslovenil Ivo Tro 8 t. I. Bilo je dne 30. julija 1769. ob polu sedme zvečer, ko je gosp. oskrbnik, kakor navadno oblečen, prišel i z sobe od Jstaro gospe markize ter objavil pred durmi zbranemu in s pridržujočo napo čakajočemu alužabnifttvu, da je dobrotljiva njih zapo-vednioa ravnokar umrla. Umrla je nenadoma z nasmehom na licih, počenši prebirati v atlasovo tkanino zaviti svaljek ljubovnih pisem od pokojnoga pospoda markiza za njiju ljubezni; spomnila »e je na slastni trenotek prvega poljuba, zamislila se je in vzdihnila; ormeneli papir pade jej iz rok, roka jej leze k tlom in slednjič so zmotijo še oči. Umrla je tiho, z dobro zavestjo, kakor oni, ki imajo dobre svedoke. Vid:Č bledeti obraz gospe markize zaupila je hišina, priskočila in poljubovala ej koščeno roko. In prišel je gospod obsodbo proti svojim zaveznikom ; zaveznikom, ki hlastno porabijo slučajno ne-navzočnost nekaterih naših poslancev, d a majorizujejo vso jugoslovansko zvezo, in to v zadevi, ki je važna za vso (j letno dobo. Mej političnimi nasprotniki jo običajno, da odločuje večina; mej prijatelji in zavezniki no bi smolo tako biti, auipnk držati bi se morali d o-govorov; in ko bi teh ne bilo, morali bi tako postopati, kakor zahteva pri lic n o s t (Billigkeit). Čemu so nam taki zavezniki? Sicer pa no moremo verjeti, da bi nemški konservativci prakti ko vali takt; za v ratno napade in se nam dozdeva, da je to le gola kombinacija, izumljena v ta numen, da bi se nekoliko pokrila in pomašila zavožena ta za deva. Te je fakt, da v seji „z veze" se ni določilo, da dobimo Slovenci samo dva zastopnika — tega niti veleč, g. Klun sam ne trdi —, ampak da se je pakt ta sklenil zunaj seje. Gola resnica je, da mnogo poslancev je lo toliko vedelo, kolikor 8e jim je hotelu povedati- V klubih se navadno glasuje le pro forma, ker parlamentarni mehanizem tako zahteva, v islini so pa veljavni poprej sklenjeni dogovori. Ako bi nemški konservativci res pri vaaki priliki hoteli — uporabljajoči slučajno nenavzočnost katerega naš.h poslancev — prelaraljati take dogovore, potem Boveda ne bi druzega preostajalo, nego da naši poslan oi prej ko prej p r o t r ž e j o tako nenaravno in škodljivo zvezo. Zmaga pravice. Dr. Tomaž V e r g o 11 i n i položil je svoj državnozborski mandat — mandat, kojega ne bi bil smel nikdar vsprejeti, daje pošteval zakone politiške in volilne mo-rale. Gospodu doktorju na čast hočemo misliti, da ni sledil svojemu laatnemu nagibu, vsprejemši ta na prečudne načine priborjeni mandat, ampak da se je uklonil oskrbnik, — pogledal topo na mrliča, sklonil plešasto glavo in zamišljen odšel na mostovž, kjer se je zbralo vse služab-ništvo, da mu objavi neveselo vest. Vse je začelo plakati. Stara gospa bila je prava dobrotnica svojim l judem; zahajala je med nje vedno uljudna in ljubezniva, prejemala male darove z nasmehom na upadlem licu, radodarno odpirala roke vsem. ki niso mogli delati, hvalila dobro, oprofičala zlim. Pripovedovali so n njej, da se ne more dolgo hudovati, in veliko pohujšanje zdelo se je gospodu oskrbniku, ki se je držal etikete, ko se igrala v parku a pastirskimi otroc', po-Ijubovaje jo na bela čelca, obsončena z mehkimi lasci. Todaj je bila nngelj. Drug ta drugim so se razšli; na mo-stovžu ostala jo samo neka hisina, neprestano pogledajoč na opkrbnika, ki se je tresol samega iznenađenja. „In ljubljenka uiiInatljive gospe markize — gospodičina A d r i j a n a Ptt vprašala je za nekaj časa. „Da, gospodičina Adrijana, ona izgubi največ, no samo svojo gospodinjo, izgubi svojo mater . . . Uničena bode, ko izve . .. Ali jo ni v gradu P" „Ne, odišla je takoj po obedu v gozd nabirat jagod milostni gospč in doaedaj je še ni." „Skoro bolje bi bilo, da se no vrne!" reče oskrbnik odhajajoč. A ona se je ravnokar vračala, poskakuje v parku po rumenem pesku, v belih rokavih z razpuščenimi lasmi. V košku nese rdečih jagod. Slamnik tia glavi je potisnila nazaj in radovala se svojega mladostnega življenja. Sopihala je v grad k svoji ljubljeni mamici, a ustavljala se je skoro pri vsakem grmu, razprezavala zvedavo cvetne popke, Bmejaia se je in prepevala kot škrjanoc. Vse jo je tako ne-izrečno sililo na smeh : da pisani metuljček leta s cvetke na ovetko, da ni ptički tako veselo prepevajo in da solnce tako milo sije. Smejala se je in »majala ter zopet pomenljivo ustavila; zdolo se jej je, da jo nebo danes modrejše nego včeraj, da vedomet ne vrši tako visoko kot druge-krati, Čudila se jo pisanim barvam vrtnice in zamislila se pred veliko solnčnico. Grajska ura je odbila sedem. strogim poveljem neizprosno strankarske diktature. Inkvizicija v Poreču je grozna in pred njo se treae tudi — dr. Tomaž Vor-gottini. Dunajski dopisnik „Naše Sloge" je našega menenja, da gospod doktor nima lastnega svojega prepričanja, ampak da mu prepričanje in nazori prihajajo — iz Poreča. Dr, Vergottini ni hotel namreč niti čuti glasov najboljših svojih dunajskih prijateljev, svetujočih mu, da se izogne sramotnemu razpravljcnji o njega izvolitvi v plenumu državnega zbora s tom, da bo sam umakne s pozorišča; ampak čakal je in čakal do zadnjega, da mu prido potrebno in menda tudi zaželjeno dovoljenje iz glavnega taborišča stranke njegovo. Gospoda v Poroči so se slednjič odločili, da gospod „zastopnik" zapadnoga volilnega okraja kršne naše Istre položi svoj mandat. — Čakali so do zadnjega trenotka — in uprav to je značilno za mišljenje in čut-stvovanje naših nasprotnikov po Istri. D* so dr. Vo gottiniju. dali migijoj, položiti svoj mandat, takoj po soglasnem sklepu legitimacijskega odseka, menili bi: no, gospoda imajo vender nekoliko sramote, ker so so uklonili strogi sodbi. Ali oni so čakali do zadnjega in s tem dokazali, da bi bi bilo povaem krivo misliti, da se jim je morda vzbudila vest; vzbuditi bo jim ni mogla, ker je nimajo gledć na zakone politiškega življenja. Čak ali so do zadnjega, ker so se vedno nadejali, da jim mogočni njih zavezniki mej' nemškimi liberalci konečno vender pomorejo iz zadrge. Nadejali ho temu^ vedoČt, da tudi nem&ki liberalci nimajo posebno tanke vesti, kar se tiče vskrHČanja narodnih in političnih pravic slovanskim narodom; vedoči, da bo nemški liberalci sami za-se pač liberalni, sicer pa avtokrati, ki radi pokrijo najhujšo nasilstvo, ako je naperjeno proti slovanstvu. In uverjeni smo, da bi bili nemško liberalna gospdda prav iz srca radi pomagali italijanski gospodi iz zadrgo, da jo le šlo. Ali lu ni Slo: politiško to zločinstvo je preodkrito, drzoviti čin, kojega bo glasovitoga dne 4. Vzdramila bo je in zopet z nova za« motila. V teku je zgubila čevljiček in zato se je morala zopet prav krepko smejati. Ko bi jo bila videla tako gospa markiza, izvestno bi jej bila rekla : „O, Adrijanka, kako si neumna." In zares bi jo mogla videti gospa markiza ; lepše je, če zbeži v grad. Jame teči; vpehana krene v kuhinjo prt tleh. „Lizinka, Marija — kaj, da vas ni P Kje imate kak krožniček — brzo, brzo — mari ne vidite, da nescm jagod milostivi gospe P No, kje sto pa P" Nikdo se ne oglasi. V kuhinji ni ni« kogar. Kakor dune^ kaže, ne bode niti večerjo — in Adrijana jo že lačna. Videč, da jej nikdo ne pomore, jame Bi sama iskati krožnika ; komaj da začne stikati po polici, pade jej velika melona v posodo za vodo, in tega se je tako prestrašila, da se ni vedela kam de jati ; mislila je, da je učinila škodo. Naglo je hotela melono potegniti is posode, a ni mogla doseči dna iu buča jej zopet spolzno ; zato Bi misli, da bode najbolje, če prav na tihem odido ; to nakano izvrši in začne poditi po mostovžib, ne da marcu zagrešili italijanska gospođa, pre-kričeč, da bi se bila našla jedna sama duša, ki bi se bila hotela kompromitovati s tem, da je zagovarjala stvari, kakoršne ae absolutno zagovarjati ne dajo. CeI6 o zločincu, stoječem pred porotniki, o čegtir krivdi niti ni možno dvomiti, pove nam njega zagovornik to in ono, da bi nam v milejšem svitu kazal dovršeni zločin; navaja nam tako zvane olajševalne okoliščine", da bi vsaj izposloval milejšo kazen, nego jo zahtevajo strogi §§. zakona. Za politiško zločinstvo, koju so dne 4. marca 1891 zagrešili nam nasprotna istrska gospoda, ni bilo zagovornika, ni bilo olajševalnih okolščin. Sodbo je izrekel jednoglasno ves dostojno misleći politiški svet. Potemtakem ni čuda, da so se pre mislili v zadnjem trenotku, ko je imela zadeva priti pred veliko sodišče celokupnega državnega zbora. Ne vzbudivša se vest — o kesu niti govora ni —, ampak strah pred tem, kar ima priti, prisilil jih je, da so se konečno umaknili s pozicije, ki je bila takd ali tako že izgubljena. Verifikacijska debata privlekla bi bila stvari na dan, ob kojih bi svet strmel; stvari, ki bi bile do skrajnega kompromitovale ne le nasprotno nam gospodo, ampak tudi nekega druzega — ali morda več druzih —, ki niti ne miBle na one obzire, koje katogorično zahteva imenitni jim poklic. Še-le ko je bil polom neposredno pred vratini, zvedrilo se jim je nekoliko v ponosnih njih glavah in zbežali so, da se izogne sramoti. Italijanski listi so sicer nekako jeze na tem koraku g. Vergottinija, ali vse to je le navidezuo. Vse to očitanje Vergottiniju je le manever — ma mever po izgubljeni bitki; slepo pokanje in Btreljanje je to, kojemu je jedini namen, pokriti ne bas častno retirado. Gospoda so le sami sebi napravili največjo uslugo, da so se umaknili v zadnjem trenotku, a veliko koristnejše zanje bi bilo, da so to storili, predno je legitima-cijski odsek izrekel uniču joče sodbo svojo, predno so z love in desne jednoglasno izrekli usodcpolni svoj: „kriv!«4 Svoječasno smo že rekli, da so nam nasprotniki naši psihologiška uganjka. In to menenjo naše potrdili so tudi ob glasoviti tej volitvi. Zagrizeni in zaslepljeni so ; strast jih je že tako preslepila, da nič ne videjo in nič ne slišijo in da niso zmožni niti se stališča svojih lastnih koristi pogoditi, kaj se sme in kaj se no sme. V tej njih zaslepljenosti zagrešili so dne 4. marca grdo nasilje, glede na katero je pa mogel lo politično blazen človek misliti in se nadejati, daje ne zaloti maščevalna nemezis. Toda bodimo pravični in priznajmo, da gospdda niso le sami krivi na tein, da so taki. Leta in leta jim je šlo vse na roko, vse jih jo božkalo, vse jim jo bilo dovoljeno ; gladili so jih z desne in leve. Kaj čuda, da se je v njih ukoreninila fiksna ideja, da so oni sami, in nikdo drugi, pre-destinovani za absolutro vladarstvo in da je vse, kar-koli je okoli njih, le—suženj. O moči resnice in pravice imajo le nejasne pojme in zato tudi ne vedo ceniti te moči. Misleči, da le surova sila zadošča v politiškem življenji, in vedeČi, da je sila ta le v njih rokah, menili so, da jim ostanejo Slovani večni robovi. Slovani res nimajo oblasti in sile v svojih rokah ; imajo pa na svoji strani mogočnega nepremagljiva zaveznika. Zaveznik ta naš sicer ne drvi naprej po bliskovo, ampak deluje in stopa polagoma ; a kar vstvari, ima stalnost vrednost. Zaveznik ta naš je ona sladka zavest, da je pravica na n a * i s t ran i. Oprti na to zavest, dosezali smo dosedanje vspehe ; oprti na to zavest pripravili smo protivnikom našim moralni poraz, kakors-nega Še niso doživeli; oprti na to zavest slavimo danes zmago pravice! —t—. bi bila že dospela do gospe markize ter jej postregla z gozdnimi jagodami . . Na mostovžu kar da ni zadela v oskrbniku, ki je stopal mimo nje. Kaj, ko bi ta že vedel o buči ? Nedvomno, a od koga P Adrijuna zamiži in se ustavi. „Gospodičina,* reče oskrbnik, „gospa . . „No, kaj bi mi radi povedali — verujte mi — jaz ne morem za to . . „Gospodičina — gospa markiza je mrtva „Mrtva!" ponavlja Adrijana debelo gledajo, in krožnik jej pade iz rok ter se razbije na mnogo kosov . . . In stala je tu dolgo, dolge, ne da bi se ganila. Ko se zopet zave, bil je oskrbnik tam. Zdelo se jej je vse le sen, in prese-nečeno je gledala. Na koncu mostovža stala je Lizinka skrivajoč obraz v zastor. „Lizinka !" „Milostiva gospodičina!" odvrne ogo-▼orjeuka jokaje. „Je-li to res P" Lizinka molči. (Dalje pri h.) Poročilo legitimacijskega odseka ob volitvi jednega državnega poslanca za kmečke občine sodnih okrajev istrskih: Poreč, Matavun, Buje, Koper, Piran, Buzet, Vodnjan, Pulj in Rovinj. (Nadaljevanje.) Protest ta govori potem o volitvi v Vodnjanu. Tu je došlo na volišče, kakor rečeno, vseh 44 volilnih mož. Volilna moža 1. Anton Vitasovič, pok. Antona iz Marčane in 2. Anton Silian, pok Ivana od ravno tam, nista smela voliti. Poslednjega niso pustili voliti, trdeč, da v prvotni volilni listi se nahaja samo neki Ivan in Antonio Silian pokojnega Janeza, po domače Pistelec, torej neka firma (ditta). Kjer pa je firma prvotni volilec, ne sme se izvoliti pojedini član te firme volilnim možem. Po §. 9., odstavek 6., drž. vol. reda priznava se volilna pravica le javnim drugom kacega pridobninakega podjetja in sicer po meri deleža skupnega davka, spadajočega na vsacega posamičnega člana podjetja. Ni jasno, ali imamo tu pred seboj kakov tak slučaj ali pa soposostvo kacega zemljišča: zato je volilna pravica Antona Siliana dvomljiva. Po 36., odstavek 2., drž. vol. reda volilna komisija sicer ni imela pravice — kakor je ni imela v mnogih druzih slučajih — odrekati Antonu Silianu volilno pravico, ker, odkar so se sestavile volilne liste, ni odpadla nijedna zahteva, potrebna za to pravico. Ta omejitev volilne komisije pa ne more vplivati na pravico legitimacijskega odseka, odnosno državnega zbora, da sme preiskavati zakonitost volitve v vseh nje delih. Povsem neosnovano pa se jo kratila volilna pravica prvo imenovanemu volilnemu možu (Antonu Vitasoviču). Kakor pravi volilni zapisnik odklonili so tega volilnega moža z izgovorom, da je več Antonov Vitasovičev pok. Antona, da se v listi prvotnih volilcev nahaja neki Anton Vitasovič pok. Antona, po domačo Karlin in da torej ni jasno, katerega Antona Vitasovič* pokojnega Antona so hoteli prvotni volilci voliti. Za ta in za druge slučaje, o katerih govorimo pozneje, je sledeče pripomniti : Po §. 29. odstavek 4. drž. vol. roda postopati jo pri volitvah volilnih mož v zmislu določil §§. 40 in 47, veljavnih za volitev poslancev. Po §. 44., odstavek 2., mora vsak volilec natančno označiti ono osobo, kojo Želi voliti poslancem. Ni dvomiti, da je ta Ant. Vitasovič pok. Antona iz Mar. čane, kojega ime, priimek in b i v a-liše so natanćuo označeni, isti Anton Vitasovič pok. Antona, ki se nahaja v listi prvotnih volilcev in je bil izvoljen volilnim možem ; to identiteto je tem manje zani-kavati, ker postava ne zahteva, da se ime-ifaje vulgarno ime izvoljenca in je Anton Vitasovič pok. Antona došel na volišče z legitimacijsko karto, glasečo se na to ime. Gledć na trditev volilne komisije, da je namreč v prvotni listi 27 Vitasovičev z različnimi lastnimi in očetovskimi imeni, je pa posebno to važno, da ni nijednega druzega, kojemu bi bilo i m e Ant. Vitasovič pok. Antona. Volilni komisar je protestiral proti temu, da sta se odklonila ta dva volilna moža, sklicevaje se na to, da po §. 36. drž. vol. reda je volilna lista veljavna za volilno komisijo in so navzoči odločno potrdili identiteto Ant. Vatosoviča pok. Antona, osobito pa župnik Velikanje in župe upravitelj Kirac, in sicer ta dva na podlagi poznanja krajevnih in osebnih razmer, koje poznanje sta si pridobila po večletnem pastirovanji v Marčani. Vzlio temu ni privolila volilna komisija, da bi bila volila volilna moža Anton Silian in Anton Vi. tasovič. Tretji protest govori o dogodkih pri volitvi poslanca v Poreči. Tu so od 65 na volišče došlih volilnih mož 9 izključili od volitve. 3. Kakor je iz volilnega zapisnika razvidno, odklonili so najprvo Štefana Pa-storčiča, pok. Marka z izgovorom, da je bil leta 1880. kaznovan radi prestopka (ali pregreika) po §. 45. postave z dne 29. februvarja 1889. (Postava o živinski kugi) in leta 1883. radi pregreška razbuke. Za ta in pozneje slično slučaje je pripomniti : Po §. 20., itev. 4. drž. volil, reda zgube volilno pravico in ne smejo biti voljene osobe, ki so bile kaznovane radi kacega hudodelstva ali prestopka tatvine, poneverjenja, soudeležbe pri tem, in sleparije. Nasledki obsodbe prenehajo pri zlo-činstvih, navedenih v §. 6., št. 1 do 10 postave z dne 15. novembra 1867., drž. zak. št. 131, z dnem, ko se konča kazen; pri druzih zločinsvih po 10 letih, ako je bil zatoženec obsojen najmanje na 5 letno kazen, sicer pa po 5 letih — pri prestopkih, gori navedenih po 3 letih, po izvršeni kazni. — Isto velja za odklonitev Pavla Koseto pok. Gregorja in Antona Soliča pokojnega Matije. 4. Pavla Koseto bo izključili, ker je bil dvakrat kaznovan, kakor trdi volilni zapisnik, ne pa da bi se to pobližje pojasnilo. Iz protesta je posneti, da je Koseto sam priznal pred volilno komisijo, da prestal dvoletno kazen. To so je pa zgodilo leta 1880.; temu je ugovarjala volilna komisija trdeč, da se je to zgodilo leta 1881. 5. Antonu SoliČu niso dovolili glasovati, ker je bil leta 1883. kaznovan radi poneverjenja. Protest pravi, da je Solič leta 1883. dobil 14 dni zapora, ker je prodal nekaj vina, znrubljenega za zaostale davke. To je vsakako kažnjiv čin, kojega zadenejo posledico §. 2. postave z dne 25. maja 1883., drž. zak. št. 78, veljavne za obsodbe radi prestopka sleparije. Škodljive posledice pa so v tem slučaji prenehale po preteku treh let po dovršeni kazni. Izključenje teh dveh volilnih mož bilo je potemtakem nepostavno, ker so pri obeh po §. 20. drž. volil, reda že prenehale po sledice obsodbi. Kakor pove volilni zapisnik zastopal je tudi volilni komisar to stališče in je svaril komisijo, da se drži postavnih določil. (Dalje prih.) Politični pregled. Notran|e dežele. Državni zbor. V davčnem odseku obravnavali so o predlogu po-slancev Durgstaller in Luzzatto, da se premeni postava o hišnem davku, kolikor se dotika mesta tržaškega, in o dotičnih peticijah meštnoga zbora in hišnih posestnikov. Do lota 1882 odmerjalo je mesto ■amo hišni dohodninski davek ter odajalo neko letno svoto državnem erarju. Svota t* znašala je v poslednjih letih 404.750 gld. Po postavi z leta 1882 poskočilaje svota stanarine od 4,180.743 gld. na 6,584.075. v letu 1890 pa celć na 7,840.950 gld. Sedaj pa, ko se odpravi prosta luka, zni-za se izvestno ceno poslopij. Po postavi z leta 1882 poskočile so skupne davščine tržaških hišnih posestnikov na stanarini in drugih dokladah na letno svoto 1,327.805 gld. Uvažujoč te razmere in sedanji težavni položaj mesta tržaškega, predlaga davčni odsek: Visoko državni zbor naj sklene: 1„ Visoka vlada ne pozivlje, da prej ko prej predloži postavni načrt, s katerim se premeni postava o hišnem davku z dne 9. februvarja 1882, drž. zakon. št. 17, v kolikor se tiče mesta tržaškega, v sledečem zmislu : a) da z odmerjenjem davkov na stanarino za leto 1891 za 15 let preneha progresivno naraščanje tega davka, tako, da še le po preteku te dobe zoprt prične postavno določeno naraščenje tega davka po 5% od skupne davščine, b) in da se za hiše, stoječe v pome-rij i, za koje je plačevati davek od stanarine, določi za vzdrževanje in amortizaoijo odbitek 30 od sto. Proračunski odsek odobril je finančno postavo in poročilo generalnega poročevalca, vsled katerega znaša prebitek 3,798.584 gld., dočim ga je vlada proraču-nila z 2,285.624 gld. Poročilo konstatuje, da je ta proračun najugodnejši v vsej ustavni dobi. Ker pa se izdatki izvestno pomnože, svari poročilo pred prevelikim optizmom in povdarja potrebo reforme davkov in vravnanja valute. Glede na Ple-nerjev predlog, da se znižajo davki nižjim davkoplačevalcem, opaža finančni minister, da bi s tem padli dohodki za 1,400.000 gld. kar ne bi bilo opravičeno. Finančna uprava bavi se sedaj z reformo davkov in bode pri tem premišljala glede olehčanja našim obrtnikom. Gospodarski odsek vsprejel je postavni načrt, tikajoč se dogovora z a v s t r o-o grškim L 1 o y d o m i n raz-veljavljenja plovne in poštne pogodbe. Trgovinski minister je izjavil, da treba družbo to spraviti so zavoženega tiru. Pogodba ogrske vlade z društvom „Adria" sklenila se je za 20 let. Vitanje države. Iz Peterburga javljajo da bodeta car in oarica na Danskem praznovala svojo srebrno poroko. Na povratku obišče car nemškega cesarja ali v Berolinu ali v Potsdamu. V zadnjem času polnila so nemško-židovska glasila svoje prodale se strahovitimi vestmi o proganjanji ruskih Židov. Tako so prijavila nedavno vest, da so v Petrogradn zatvorili židovsko sinagogo. „Novoe Vremja, dementuje te laž-njive vesti. Omenjena sinagoga so še le zida in ni bilo še nikdar v njej službe božje. Zidanje so pretrgali, ker jim nedostaje denarja. Kako so mogli torej zatvoriti sinagogo, koja niti sezidana ni P! t Na mesto bivšega franooskega poslanika v Petrngradu Laboulaya pride grof Montebello, dosedanji poslanik pri porti. Ruski listi pozdravljajo to imenovanje se zadovoljstvom. Radi dogodkov v II o 11 o h e m u mej rimsko-kstoliškim in grškim duhovenstvom bil je francoski poslanik grof Montebello v avdijenciji pri sultanu. Sultan je zauka-zal tolegrafnim potem, da se Francoski dade zadoščenje. V nemški zbornici poslan-c o v nadaljuje se debata v carini na žito. Državni kancelar je prosil v seji dne 11. junija, da se odkloni predlog Rickertov-Vlada se zaveda svojo odgovornosti, pa nima vzroka zapuščati stališče, na katerem je stala dne 1. junija. Po nabrauem ma-terjalu je uverjena, da ni nikjer bede. Rickert je odgovoril: Trobalo bode zopet pozvati moža, kateri je- dini je sposoben voditi držav* no krmilo. Nabrani materijal ni zanesljiv ; zaloge so neznatne in cene bode ie naraščale. Nočemo popred mirovati, dokler se povsem neodpravijo carine! DOPISI. Iz Doline, dne 3. junija 1891. (Izv. dop.) Naznaniti moram tužnim srcem, da nas je zapustil v. č. gospod Ivan Kovač, kooperator naše župnije. — Klic presv. vladike pozval je jako priljubljenega gospoda kot farnega oskrbnika v Kubed. V 3)4 letni dobi službovanja v fari deloval je gospod neumorno za cerkev in šolo in je bil tu jako čislana, priljubljena oseba; solznimi očmi poslavljal se je od nas in tudi mi smo solzili. Ljubljenca na-iega pa prosimo, da nas ohrani v svojem spominu. Faranom v Kubedu pa kličemo : Ljubite in spoštujte ljubega, poslanega Vam gospoda, vračal Vam bode ljubezen Vašo v polni meri! — Bog z Vami, na zdar! Zdaj pa na drugo polje. Dopis z dne 26. maja t. 1. v št. 43 velecenjoni „Edinosti*, zadevajoč kmetijsko zadrugo našo, moramo nekoliko kritikovati, ker dopisnik nekako graja prejšnji odbor, kojemu na jelu je bil g. nadžupan. To ni prav, in treba nekoliko pojasnila: Da ni prejšnji odbor sedanjih vspe-hov imel, ni on kriv, — sedanji pa v tej zadevi zaslug ne more skazati. Pravi uzrok mlačnoBti v zadrugi bil je v pomanjkanji denarja. Nakazanih bilo je sicer okolo 90 gl. — toda s to svoto ne dalo bi se kaj koristnega izpeljati. Neres je, da je deželni odbor podelil avoto za nakup bikov, kakor dopisnik pravi. Nakazal je resnično denar, ali k temu je postavno prisiljen. Vslod neke nove deželne postave steka se namreč vsako leto v deželno blagajno potem c. k. okrajnih glavarstev lepa svota uovcev od lovskih lioene in kazni katero svoto mora dežolni odbor vsako leto razdeliti mej 17 kmetijskih zadrug v Istri. Ne smemo torej govoriti o kakem milodaru, ampak sprejeli smo le to, kar nam pripada. Smešni in neutemeljeni izraz o lenobi odpustimo g. dopisniku ter imamo ko-nečno le opomniti, da so dobrote kulturnega sveta istrskega vedno le na papirji. Brate, ne trobi toraj v svet, kar ni res! Različne vesti. Oaobni veeti. G. kr. namestnik vitez R i n a I d i n i prišel je v ponedeljek v Kormin, kjer je bil svečano vsprejet. Od tam je šel v Brda. — Gosp. Antonu F a b i j a n u, veleposestniku v KobdPju, podelil je oesar vitežki križ Fran-Josipo-vega reda. Odlikovalec je znan in priznan kot izvrsten poljedelec, ki si je zlasti v pogozdovanju Krasa pridobil veliko zaslug. Kar je on pogozdil, zaraslo se je tako lep6, da je veselje gledati. lmenovan|a. Finančni minister imenoval je oarinarskega kontrolorja Kosmača po d ravnatelj era, višjega carinarskega urada in carinniskoga upravitelja Kastnerja, polom oticijala oarinarskega višjegaurada Reiohla in S a 1 i x a nadkontrolorji višjega carinarskega urada. — Osobito je imenovanje gospoda Kosmača razveselilo vse tukajšnje trgovoe. Tudi mi častitamo iskreno vrlemu gospodu in mu želimo t,o nadaljnega avan-catnenta. V seji državnega zbora dne 12. junija vsprejela se je resolucija poslanca Herolda, da se vlada pozove, da se državno doklade jednakomerno priračunajo neposrednim davkom. — Potom pride na vr»to poročilo o predlogi glede odprave proste luke. Posl. Burgstaller toži, da so prehodna določila nedostatna ter izraža želje Tržačanov glede na železniške zveze. Trgovinski minister izjavlja, da je zistem prostih luk zastarel. Trstu ostane ugodnost prostih luk za promet blaga s tem, da so se osnovali punti franehi in zunaj teh magazini; obljubl ja podpirati industrijska podjetja. Ker so neke vrsto oljnatih stvari carine proste, utegne postati Trst jedno prvih tržišč za olje. Minister so nadeja, da trgovina ostane trdna, trgovinskim podjetjem pa se jo ustanovila možnost razvoja. Tudi nova pogodba z Lloydom vplivala bode oživljajoče. Trgovinsko minister-stvo bode postopalo obzirno in dobrohotno. — Isto obljublja finančni minister. — Poslanca Luzzatto in Stalitz povdarjati kritični položaj mesta tržaškega osobito kar se tiče dodatnega obdačenja s carino. Poročevalec baron Schwegel vsklikue koncem svojega govora: »Trst postani v e 1 i k i n mogočen, ali naš Trst in ne Tret iredente!" Na to so vsprejeli vso postavo v tretjem branji. — Odprava proete luke. .Triester Zei-tung" izvedela je z Dunaja za prodajalce na drobno ugodno vest, da ne bode trebalo plačati dodatne carine za inozemsko blago, koje že imajo v svojih zalogah. Ta olajšava da se dovoli na željo, izraženo na najvišjem mestu. Ob odpravi proete luke imajo naši tržaški in tudi drugi časopisi polna usta. Osobito so repenčijo tržaški veletržci. Židi, ki imajo velikanske zaloge inozemskega kolonijalnoga blaga, za koje jim bode začetkom prih. meseca plačati carino ali je pa prepeljati v skladišča v novo luko. Mi sicer tudi od srca obžalujemo vladin sklep, da se odpravi prosta luka, ali nam je pri srcu usoda nižjega ljudstva, koje bode najbolj občutilo posledice temu koraku. Vpogniti moramo glavo ter se podvreči. Tržaški veletržci z inostranskim blagom so pa menda pričakovali, da vlada pusti carine prosto vso zalogo tega blage, ki se bode nahajala dne 1. julija t. ). v Trstu. Radi tega so te zaloge najbrže ie pomnoževali nadejajoč se bogatih dobičkov, kajti milijoni, koji padejo v žep države — pali bi v njih lastni žep. Revež pa bi s tem nič ne pridobil. Od tod takšen krik in vik naših bogatašev. Tudi hišni gospodarji so imeli shod, na katerem so sklenili poslati na vlado prošnjo, da zniža za Trst hišni davek. Poslanec Burgstaller je v tem smislu že in-terpeloval, a menda ni dosti dosegal. Mi bi tržaškemu občinstvu priporočali, da se obrne sicer do vlade, kadar jim ta hoče navaliti novih davkov in pristojbin, za slabo stanje v užitninski črti in izvenje se bodo imeli pa zahvaliti „hvalevrednemu" magistratu, ki tekmuje z vlado, ko treba nakladati novih davkov. Vladajoča gospoda po ničemur drugem no jočejo, nego potem, da jej vlada po odpravi prosto luke odvzame zakup užitninskega davka, iz katerega so zajemali lepe svoto ter jih uporabljali v brezpotrebne svrhe. Potezali so se za to, da jim vlada dovoli pobirati za užitnine jednako doklado, kakoršno bode pobirala država, in to so tudi dosegli. Pri tem pa nnmerujejo pridržati dosedanjo to-čarino (dazio da spina) na vino — 25% cene, po kateri so toči vino. Ako tedaj po odpravi proste luke poskočijo cene živežu, pijači in stanovanjem kriva je temu v prvi vrsti mestna gospftda, ki hoče tudi pobirati visoke davke. Tržaiki meetni evet imol je v četrtek o poludne svojo sejo. Župan P i 11 e r i jo poročal ob vspohu njegovega potovanja na Dunaj. Rokel je, da sicer ni dosegel pozitivnih rezultatov, da li so mu patolažljiva zatrdila glede praktičnega upotrebljevanja izvršilnih določil. Večje vspelio je dosegel v državnem zboru, pri čemur so gn trudo-ljubivo podpirali tržaški poslanci. Svetnik Dompieri meni, da je žalostno, da so bo paČ dale obljube, gledo mu »j vu/nih zadev, glede važnih zadev se pa ni nič doseglo. Osobito velja ta za užitninsko črto in tarifne nastavke za užitninski davek, koji so jednaki onim mesta dunajskega. Obljubilo se je sice'r, da se bode obzirno postopalo, določila postave pa so stroga. Predlaga torej dnevni red, v kojem se mej drugim povdarja potreba, da se dodatnega obdačenja oprosti zaloge prodajalcev na drobno, zaloge starega blaga, kojega vrednost se je že zmanjšala in stvari, namenjene za hišna gospodarstva. Ta dnevni red se vsprejme jednoglasno. — Na to objavlja župan, da je škofi j-s t v o po dolgih obravnavah dovolilo, da s 1. oktobrom prenehajo v cerkvi sv. Justa slovenske propovedi in slovensko petje. Galerija je ploskala na tej prijavi. Za družbo ev. Cirila in Metoda nabrali so v gostilni F. Potočnika, via Ireneo, 1 gld. 25 kr. Za ženeko podružnico ev. Cirila In Metoda darovala L. M. mesto šopka za imendan prijateljice Antonije, 5 gld. Za podružnico ev. Cirila In Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, nabralo se je v pušici krčme „Pri društvu" v Barkovljah do 11. t. m. gld. 123. Za VI. župno cerkev nabralo se je dosedaj 30.636 gld. 78 kr. Nadaljne prispevke vsprejemajo v škofijski pisarni, stavbeni odbor in veleč. gg. župniki cele škofije. Goep. Konred pl. Fabrie, ravnatelj goriški zastavljalnici in hranilnici in novoizvoljeni član mestnega zastopa goriškega odpovedal se je na tej novi Časti. Zanimiva je ta odpoved gledč na to, ker so g. Fabrisa proti njegovi volji kandidovali samo s tem namenom, da bi lo Slovencem vrgli poleno pod noge. Odpoved g. pl. Fabrisa je najprimernejša obsodba vseh teh malovrednih spletk. Iz pol. okraja Voloekega se nam piše: Sicer polagoma ali stalno in dosledno vsiljujejo nam blaženo nemščino. Te dni do bila je naša vas nove table z napisi vasi, občine in političnega okraja. Napisi ti morajo užaliti vsacega Slovana. Dočim je bila na starih tablah slovenščina, odnosno hrvaščina na prvem, a nemščina na drugem mestu, postavili so na novih tabelah na prvo mesto nemški. Toda kakšen je ta novi slovenski napis —! Evo vam sta rega in novega is vasi Brda: Na novih tabelah Pol. Be;irk — Volosca Pol. okraj — Volosko S2srhl,> ««•»• ZTh"' } »ordo Kje so do sedaj še rabili za nemški Ortsgemeinde slovensko besedo „soseska"? Ali dotičnim krogom ni po volji dosedanja beseda „občina", ki se splošno rabi med slovenskim in hrvatskim ljudstvom za nemško Ortsgemeinde —? Beseda soseska pomeni Naohbarschafc in je zastarela ter se med Slovenci več ne rabi. Razun tega razžaljivega napisa so tudi red vos obrnili. Ali ni prav, da sinji vas na prvem, občina na drugem in dežela, katero so izpustili, na tretjem mestu. Vsak tujec, ki vidi selo, hoče najprvo znati sela ime, in potem drugo. Gospod urednik, kaj naj storimo s temi tablami ? Zakaj je glavar Jelšanske občine te table sprejel? Poznamo ga po končnici „pp" ! Opozorito druge narodne občine na te čudne table! Nemški jezik nima pri nas nikake pravico. Nastartftovalna piearna deželne jubl-lejeke razetave v Pragi nahaja se na Staro-mustkom mirnosti št. 33 v „Merkurju". Podružnic nima. Pripravljena so stanovanja s svečavo in postrežbo po 60 kr., 70 kr., 80 kr., 1 gld., 1 gld. 20 kr., 1 gld. 50 kr. in 2 gld. za osebo in dan. Uraduje se neprenehoma od petih zjutraj do jednajstih zvečer. Na krojaftko-obrtnem učilišču v Ljubljani, koncesionovanem po c. kr. dežolni vladi, prirnejo tekom prihodnjega meseca Na starih tebelah Solo — Dorf B e r d o Kotar — Bezirk Volosko Kmnovint—Markgrafecbift lutrija Iatrieu tečaji za pouk o priktnjevanji moških in ženskih oblaciI. Tečaji za moško krojače trajali bodo 3 do 4 tedne; za dame pa 2 do '.i t'Mlne. Oglasila sprejema in natančneje pojasnila daje vodstvo učilišoa podnaslovom: M. Kune, v Ljubljani. Spomladaneko pismo. Lepo je res bilo v majniku, pa še lepše bi lahko bilo. Lepo so je vršila majnikova pobožnost po lepo ozaljŠanih tržaških cerkvah. N. pr. pri sv. Antonu novemu bile so vsako jutro slovenske šmarnico in polno vernega ljud* stva. To je lepo in prav. Pri sv. Jakobu bila je vsaki dan pridiga, a govornik bil je iz presrečno Italije, kjer so vsi „blagri* doma. Govorilo se je in še govori, da je župnija sv. Jakoba slovenska. Ako stopimo k spovednici, spoveduje so v občo slovensko. Ako opazujemo verno ljudstvo, čujemo da čepeče svoje molitve v slovenščini; pridigo pa mora poslušati laške! Od kod taka logika? Mislili smo že, da smo v Milanu, a te misli nas je rešit proč. gosp. kaplan Mlakar. Žrtoval se je prostovoljno ter imel po dvakrat na teden slovenske pridige. Bodi tem potem izrečena srčna zahvala izvrstnemu g. govorniku ! Dorovski. Od SV. Ivana se nam piše : Dolgo že ni bilo nikakega poročila iz naše doline. Danes nam je prijaviti dokaj neušečno vest. Obče znano je, kako pri nas lepo napredujejo crkveno in narodno petje, bralno društvo i dr. Ali čuj in strmi! Neverjetno ali resnično je, da se je pri nas ustanovilo neko laško pevsko društvo, katero ima sedež svoj v neki krčmi „Alla Patenzana". Društvo to obstoji skoraj is samih nezavednih funtov in celć možakov iz Vrdele in sv. Ivana (Fedrigovec). Izbrali so si učitelja iz mesta, čistega Italjana (puro sangue). Najbrže je pa poslan, da na ta način agituje za znane blažene „idejale*, kajti znano nam jo tudi, da mislijo nekaj narodnih pevcev na svojostran pridobiti. Vi pa Svetoivanci, ali ne veste še, kaj to laško društvo pomeni ?! Ta je i talijanska agitacija, koja vam limanice nastavlja! Poglejte danes Rocol, ki jo bi še nedavno nezaveden, a sedaj so tamošnji prebivnlci sprevideli, kaj Lahi nameravajo in hitro so si ustanovili narodno pevsko društvo „Svoboda", ter se pridno uče narodnemu petju. In vi sv. Svetoivanci da bi bili toliko nezavedni, da bi se vtikali v laško petje. Ne to bi bila sramota za vse nas! Pustite to laško petje, ker vam ne obrodi dobrega sadu. Mi narodnjaki držimo se vedno našega gesla: vse za vero, presvitljega cesarja in dom! Tako morate storiti tudi vi, vsaj smo istega rodu. Odstopite od tega prekmor-skega društva in pristopite rajše k „bralnemu društvu"; tam se priučite le dobremu, lepemu in koristnemu. Vam pa, rodoljubnim možakom, priporočam, da ne poslušate tega petja. Ob vsaki priliki obrniteiou hrbet svoj! Rodoljub. Vabilo na XXVI. redni veliki ob6nl zbor „Matice Slovenske* v sredo dno 1. jul. ob 4)4 uri popoludne v mestni dvorani ljubllanski. Vrsta razpravam : 1. Predsednikov govor. 2. Račun o društ venem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. januarija do 31. decembra 1890. I. 3. Volitev treh računskih presojevaloev. (g 9. a. dr. pravil). 4. Proračun za I. 1892. 5. Letno poročilo o odborovem delovanji v dobi od 1. junija 1890. do 31. maja 1891. leta. 6. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. 7. Posamezni nasveti iu predlogi. Ob priliki veselic pevskega društva „Adrija" v Barkovljah prirejenih dne 17. maja in 7. junija t. I., darovali so sledeči gospodje: Iv. Nabergoj 3 gl., Josip Turk 2 gl., družina Kovačič-Rebok 2 gl., Andrej Pertot 1 gl., Fr. Martelano 1 gl., A. Rebek 1 gl., Pogorelec Ant. 1 gl., Fr. Martelano 50 nč., Iv. Martelnnc 50 nv., Fr. Polič 40 nv., Zelen Fr. 20 nč., Jernej Pertot 20 nvč., Jurij Sušmelj 40 nč., A. Takani daroval pa je ob tej priliki za 50 kr. sveč ; razni gospodje gl. 5.50. Vnem blagim dobrotnikom se odbor najtoplejše zahvaljuje. Kazenska pravda proti konteai B a d i n i rešena je konečno. Predvčerajšnem bila je nova obravnava pred najvišjim sodiščem na Dunnji in je sodi&če to zatoženko spoznalo nekrivo hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe in jo je spoznalo krivo pretepanja umrle deklice ter jo obsodilo na tri leta težke ječe. Iziftla je II. št. »Brivca8. Prodaja se po tabakarnah. „Kmetovalec* prinaša v 10. številki naslednjo vsebino : 1. Tehtnica za prašiče. 2. Strupena rosa na trtah. 3. Krompirjevo škropljenje. 4. Opravila pri čebelnjaku mescca junija. 5. Razne reči. 6. Vprašanja in odgovori. 7. Gospodarske novice. 8. Uradne vesti ces. kr. kmetijske družbe kranjsko, 9. Tržne cene. 10. Inserati. Bratje „Sokoli"! Nocoj, dne 13. juuija ob 8'/s je v prostorih „Del. podp. društva" posvetovanje radi izletov, ki se imajo letos prirediti. Pozivljemo Va*, da so v mnogobrojuem številu udeležite tega posveto-Na zdar! ODBOR. Dunajska borsn 12 jnnija. Enotni dri. dolg v bankovcih — — gld 4)2.55 „ v nr«bru — — — „ 92.50 Zlat« renta---—--— — „110.1» 5*/, ftvutrijnka rent« — — — — — „ 102.40 Delnice narodno liitnke — — — — „ 998.— Kreditno delnice — — — — — — „ 300 — London 10 lir Hteriin--— — — „ 116.90 Kranconki napoluondori — — — — „ 9.25 C. kr. cokim — _____ — „ 5,51 Nem&ke marke — — ___ — _ . 57 25 vanja. •lavna zahvala. 100 K. Podpisano predsedništvo pevskega društva „Adrija* usoja si najul.udneje se zahvaliti vsem onim gospodom, koji so pripomogli, da se je „veselic a" od dne 7. junija t. I. v najlepšem redu izvršila ; posebno pa gg. diletantom : S k a I o v i č u Ivo vi ču in D. Sulčiču ter gdčinam Antoniji Pertotoviin Ani Ž n i-d e r š i o e v i. Zatem vsem onim gospodom blagim dobrotnikom, ki so pripomogli z radodarnoatjo svojo, kličemo : Bog jim plati! V Barkovljah, dne 11. junija 1891. Predeednifttvo pevskega društva „Adrija" Hrabr. Ražem, Franjo Goduig, podpredsednik. tajnik. Tržno poročilo. Cone »e razurao, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar). Ctna o<\ tor. Ho for KSTS Moeca....... Rio biser jako lina . Java „ „ „ . flauto« lina..... „ arednja . . . Ouatonmln..... ................. San Jago de Guba . Cejlon plaut. fina . . Java Miiluug. zelena . Campinn«..... l(io oprana .... » iinn...... " srednja .... Osaiia-ligne' * zabojih . . Jffaciscv cvet ... Ingar lii ngui...... Papar Singapore ..... Penang ...... Jlatnvia...... Flment Jamaika..... Petrolej ruski v sodili . . „ r zabojih . Vije bombažno ainerik. . Lecee jedilno j. f. gar. dalmat. s certitikat. . dainisEMO M.8.A. j.f. gar. Aiz Vierge .... „ tino..... Eoiiei pulje&ki ..... dalraat. h ceit. . . Smokve puijeike v nodili . „ v vencih . Limeni Merina...... Pomorande Puljeske . . . Stadiji Bari l.a..... dalm l.a, s cert. Kotranove sladčice katere izdeluje lekarn ičar PRENDINI v Trstu Telefon St. 334. 8 — 8 Velika poraba ki je dandaneu v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala 1110 jo, da som zafel Ham izdelovati iz pristnega kotranorega izvlečka iz NorvedSkega izvrstno sladftive podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te nladčice itnajo iato moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsulo), laf.jr se, proiivajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da so ogne ponarejanju na onej plati vdoltljeno iino izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo (Jatrame. V T r b t 11 se prodajajo v lekarnici Prendini Skatljicah po 40 kr., prodajajo ne tudi v vneli večjih lekarnah v druzih delelah. Spomladansko zdravljenje nnjboljS« fe s čajem iz tavžentrož (milic flori) kri či»t.M"e in neprekosljivo sredstvo zop^r pa-lenje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd, — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljenja, stane 50 nov., dobi se edino v ' 7 10 odlikovani lekarni Prazmarer (telefon 207) Ai dne Mnri, Piazza Orande. Pofitne pošiljal ve izvršujejo se neutegoma. Čuvati se je treba ponarejenega zdravila. co 127— 129 — 112.— 13 4.— 124 — 125.- 109 - 111.— 105.- 107.- 136.- 14').- 140,- 141.- 122. — 124 - « priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudečeg* bakra Delo je tofino izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine Ne utrudi delavca Rabi lahko več let brez da ae pokvari. BOLJE SO OD VStH DRUGIH. 347 prvih nagrad pri raznih natecanjih. Edini zastopniki za Avstro-Ogorsko Vit.Evg.prof. Glordannv norici, dei. kmetijska Bola. in Henrik Pegan v Trstu, Via Sauiti 17. — Cena prosto carine f. 22. — Jlrezplačni zamot. — Franco na postajah v Gorici ali v Trstu; v Trstu tudi na brod. Plaća se napred. 7—10 Candeo-ve škropilnice proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri Živic in družb, v Trstu -10 ulica Zonta 5 »o lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. Naznanilo. tiiano podpisani iih/nhhjam častitim corkveiiiin oskrbništvooi in slavnemu občinstvu. da sena otvoril na Solkanski centi at. 0 lastno voščarnico. — Izdelujem in prodajam uveće iz pristnega in garantovanega čebelnega voska, kakor tudi sve^o nižje vrste, kakerane bo v navadi zh stransko razsvečavo cerkva, pri pogrebih itd. Prizadeval si bodeni, da svoje častite odjemnike zadovoljim » dobrim blagom, točno postrežbo in kolikor možno nizko ceno. Priporočevaje »o za blagohotno podporo bilježim se z najodličnejšim spoštovanjem 4 3 JERNEJ KOPAČ, Sofkanska cesta it. 9. v Gorici. Marijne kričistilne krogljice, proti boleznim spodnjega deta telesa, proti boleznim na jetrih, vrtoglavici, zabasanju, « 5 hemoroidom. Škatljica 20 nov., 6 škatljie 1 golti. Lekarna Franzoni Via S. Antonio št. 5 poleg cerkve. Fran Iv. Kwizda c. in kr. avstrijski in kralj, rutmmski dvorni oddajatelj. Prvi in najstarejši zavod v Avstriji za veterinerne izidelke? Odlikovan z 12 niedaljemi, 0 častnimi diplomi in priznanji. KVVIZDIN c. kr. priv. fluid protj kostobolu voda za vmivanje konj. Rabi se že 30 let r irajftoflin vtpehom po hlovili ra/.nih (tvarov po večjih hlevih civilnih gospodov in vnjaKino za skrvpeanje pred hudimi naperi in zopatno okrepč inje po naporih; vppoMobljja __konji* /m posebna dela pri veibanjll< konj (Tralning). IC steklenica stane« 1 gld. 4« nov. "M Kwizde rudeči blister 1 lonček 2 gl. Kwizde kresolin balzam 1 skatij. gl. 1.10. Kwizde tinktura iz hrastovih ježić steklenica gld. 1.50. Kwizde mazilo proti mahavnicam- 1 lonček gld. 1. Kwizde kopitno lepilo i evalk 80 kr. Kwizde milo za sedlo i ikatlj. gld> l. Kwizde pralno milo za domače žival k gld. 1.60. 80 kr. 40 kr. Kwizde kopitni svetilM prah 1 paket 70 kr. Kwizde kopitni vaselim l puiica gl. 1.25. Kwizde dbsinf. prašek /.ah. g>. 1.40. 2.40. Pravo le z zgornjo znanstveno marko v vseh lekarnah, na debelo v vseh drogerijah. Vsak dan razpošilja glavna zaloga Krei&apotheke Kovneuburg pri DUNAJU. 1 10.-106.— 108.-104.- V7. - -.— 980. 890.— 31 — 3 i, — 11 tU K. 7.aboj 50.- 40.— 45-30.— 6.50 7.95 U3 - 41.— 48. • 56.-«4.— 5» — 10.= 17.-9.10 52 -4.).— 41.-81.- i 5.— 4i _ 44- 57.— «1.- 17 50 ICO K. 117.- 118 — PigDoUl......... Ali italij. najtineji . . . n v 2 _ „ srednji . . . n 21. - Rangooti extra| . . . n ie.5o „ I.aJ carinom n.a 1 . . . n 13,75 n 12.- Sultacine dobre vrati . . 38.— Suho grosdie (opaia) . . . —.— Cibelse......... n 18.- Slasiki Varraoutb .... Hod — , Poltnivke uredne veiikoHti 100 K. 34,— velike..... — Sladkor centritug. v vrečah « certifisk. . . . m 81 — fatolCok*....... 14.5« Mandoloni ..... 11.50 Mvetiorudeoi .... — .- temnorude^i .... —.— bohinjHki...... 12.— kanar&ek ...... 10.— beli, veliki .... lOJiO zeleni, dolgi .... B 9.50 „ okrogli . . . n .— mešani, Atajeraki . . ■ 8.7J KmIO . tt Seno konjnko....... n 2.50 , volovnko...... _ 3 - p* 3. Časi; nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja I ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lldnosti i jeftinoće poznatu, ts obilnimi modernimi pismeni strojevi provide^nu JEl)lNIT SLAVENSKU TISKARO U TRSTU lata prima i obavlja svaku liarnčbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te pruporuća se osobito /a ove vrati tis-kanic kao n. pr.: za 2upne urede, okružnice, račune, liot. artiju zavitke • napisom, preporučite karto, pooiotnloe, tručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvjeiče, zaključne račune, 40.— •20.- 12.25 85.50 8.- 4,— 3.50 ročlitnlke, punomočl, clenlke, jeatvenlke, svako-vrstne skrlialjke, izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjorava so p. n. občinstvo, da ćo nnm biti osobita bvign, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom Iiodvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom zradbom. Drži u /.alibi (skladišču) svu pntrubnu li«ka-nice i knjigo za crkvena urede. Onda ima na prodaj nliedeoo knjige : Kmotijnko berilo za nadaljevalno tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk ciena prlje SO nvft. aada SO tvrdo vezana......n. 410 Sodnijski obrazci RtiHtavil B. Trnovec . . n. tO Vilim Tel, prevod Cegnera ...... n. 40 Ljudmila prevod J Lebnna.....n. tO Filip prevod Križraana.......n. tO Antigona provod Krizmana......n. tO Pjosma o zvonu preveo A. K. Iutranin . n. tO Istra pjesma „ A. K. , . . n. tO Ovo su knjige jako prikladno zn darova o praznicib zalo ili «1. občinstvu propuruuaino. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Zclatno znižene cene Vinske stiskalnice, stiskalnice za sadni sol; in sadni most »ajnovejse izborne konstrukcije < trajno delujoSim dvostrokim< pritiskom in z regulatorjem stiskalne sile. Garantirana delujoča sila! do 20n/o večja, nego pri druzih stiskalnicah! Odlikovane a prvo nugrndio na dr/.uvnej sadnej nizstavi« ki je bila meseca oktobra leta ua Dunaju, o katerej prilik, so te stiskalnice strokovnjaSki izkusili. SADNE IN GROZDNE MLINE 10» 4 izdelujejo in t/ Dunaja oddajajo PH. MAYFAHRT & COMP. Dunaj II. TMMrstrasse 76. za poljedelsko in vinorejske stroje, livarna za u>4ezo in kladivo na par, Specijalna fatrikacija strojev sa vinorejo in uporabljanje sadja, stiskalnic sa seno. Aparati za sušenje, patent dr. Ryder. Ilustrovani ceniki, prospekti in pohvalna spričevala itd', gratis In franko, ako se jib -ieli. V z prejmejo se tudi zmožni in solidni zastopniki za primerno provizijo. Svari se pred nakupovanjem imitacij (ponarejanj). Tovarne Sve strojeve za gospodarstvo i vinogradarstvo! Plugove, brane, valjke, strojeve za sijanje, za košnju, za obraćanje sena, konjske grabijo, tiskulniee m seno, mlatilnice, strojeve xa vueitbu lokomobile, triere, mlinove za eiSeenje žita, strojeve xa trebljenje kuruae, Iltickseovel strojeve za rezanje krme, mlinove za drobnu molju, strojeve za rezanje repe, mlinove za voće. tiskalniee za voće, strojeve za tiskanje grozdja i vinske liskalnice tiskulniee za masline, strojeve proti peronospori, strojeve za lupljenje voća, spreme za su.š«-ujo voća i povrtja, vinske sisaljkc. spreme za konobu, sinaljke za vodu, okrugle ]>ile, deeimalne tezulje, tezulje za blago, separatore za mlieko, dizaljke za posudje, vrtaće strojeve, samostalno djelnjuće ti.-skalnice krme, praće strojeve, strojeve za čišćenje lana itd. Sve izvrstno izvedeno. — Jamstvo, ugodni uvjeti za plaćanje, doba pokusa! Skladišče gospodarskih 1 vinogradarskih strojeva Ig. Heller, Beč II. Prnterstrasee t> • . 78. Bogato ilustrovnne, od 144 ntranioa, oienike u njemaoom, talijanskom i alaviMiHkom jeziku Stiljo su na zahtjev badava i franko. Solidnu /.a.stupatva ustrajati (Su ne posvud Lastnik pol. dru*t*-o „Edinost". l!».dajatolj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiakarna Ootsnc v Trstu