I	Leto XIII	I	TELEFON« UREDNIŠTVA	25-67
I	„	° A	I	UPRAVE 28-67
I	Stev. 150	I	POSTNI ČEKOVNI RAČUN	11.409
Maribor, 10. in 11. junija 1959
NAROČNINA NA MESEC: Prejemam v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din
Cena din 1-—
Dva govora Georgesa Bonneta
Govor na banketu poljskih in francoskih parlamentarcev — Poljska more mirno računati na pomoč Franciie in Angliie — Ekspoze v poslanski zbornici o Španiji, splošnem položaju, Nemčiji in pogajanjih s sovjetsko Rusijo
PARIZ, 10. junija. Na banketu, ki ga je priredila včeraj v Parizu frauco-sko-poljska parlamentarna liga, je govoril tudi francoski zim. minister Georges Bonnet. V svojem govoru se je spominjal svojega obiska v Varšavi pred leti In dejal, da je imel tedaj in pozneje priložnost, seznaniti se z vodilnimi poljskimi državniki. Nato je govoril Bonnet o prijateljskih odnošajih med Francijo bi Poljsko in se zahvalil vsem onim poljskim diplomatom, zlasti zun. ministru Becku in veleposlaniku Lukaslewiczu, k! so se trudili za okrepitev teh prijateljskih odno-šajev. »Poljski narod je lahko miren v svoji zavesti, da more brez vsake rezerve računati na pomoč Franclje In Velike Britanije«, je zaključil Bonnet svoj govor.
RAZMERJE DO ŠPANIJE.
PARIZ, 10. junija. Včeraj je francoski zunanji minister Georges Bonnet podal v poslanski zbornici ekspoze, v katerem se je dotaknil najprej razmerja s Španijo ter dejal, da je bilo takoj po padcu Barcelone v Franciji pol milijona španskih beguncev, dočim znaša njih števil' sedaj še vedno 220.000. Vendar upa, da bo mogoče spravi,’ tudi še te člmpreje nazaj v njihovo domovino. Francija razume ogromne težave, ki mučijo Španijo po dve In poUetnl državljanski vojni, vendar Španija ne sme omalovaževati dobre volje Francije, ki želi, da bi se Be-
rard-Jordanov sporazum člmpreje uresničil in bi se na ta način obnovili dobri sosedni odnošaji med obema državama, kar bi bilo zlasti dragoceno pri sodelovanju v Maroku.
MEDNARODNI POLOŽAJ..
Nato je govoril Bonnet o splošnem mednarodnem položaju in zanikal, da bi imela Francija kakršne koli obkoljevalne namene nasproti Nemčiji in Italiji. Če bi se moral kdo nad razmerjem pritoževati, bi bila to v prvi vrsti Franclja sama. Francija nikogar ne ograža, ne želi nadvlade nad nobeno državo ali narodom in stremi edinole po miru. Tem ciljem je
posvečena vsa njena diplomatska akcija zadnjega časa, ko sklepa pogodbe z raznimi državami za skupno delo za ohranitev miru.
FRANCOSKO-NEMŠKA IZJAVA.
Dalje je govoril tudi o skupni franco-sko-nemškl Izjavi takoj po Monakovem in dejal, da vsebuje tudi določilo, po katerem se Francija v ničemer ne odpoveduje svojim Interesom na vzhodu Evrope. Nemškemu zunanjemu ministru von Ribbentropu je tedaj osebno pojasnil, da je pod tem treba razumeti razmerje Francije do Poljske In Rusije.
POGAJANJA Z RUSIJO.
Glede Rusije je Bonnet omenil, da Francija ne bo opustila ničesar, kar bi privedlo do tega, da se doseže končni cilj in sklene obrambna zveza med Francijo, Veliko Britanijo in sovjetsko Rusijo. Trdno je prepričan, da so sedanja pogajanja na najboljši poti do skorajšnjega popolnega uspeha. Zelo optimistično se je Izrazil tudi o skorajšnji sklenitvi pogodbe med Francijo in Turčijo, kar je le 'še vprašane prav kratkega časa.
Formula sporazuma najdena
WILLIAM STRANG ODPOTUJE V MOSKVO BAJE ŠELE V PONEDELJEK. — GARANCIJA ZA VSE, TUDI NEVTRALNE SOSEDE POGODBENIC.
LONDON, 10. junija. Po doslej uradno če nepotrjenih vesteh ni izključeno, da bo William Strang odpotoval v Moskvo Šele v ponedeljek, in sicer zaradi tega, da se prej popolnoma uskladi besedilo angleškega in francoskega odgovora na zadnjo noto sovjetske Rusije. Včeraj se je sešel Strang z angleškim veleposlanikom v Parizu, ki je bil nalašč zato poklican v London. Pozneje se je sešel na
posvet zunanjepolitični odbor. Pri tej priliki je bila baje najdena formula, ld bo zadovoljila sovjetsko Rusijo. Formula se glasi, da je treba smatrati vsako ogro-zitev nevtralnih držav, ki so sosede ene izmed zavezniških velesil, za napad na to velesilo samo. V takem primeru priskočita obe ostali velesili tej takoj na pomoč z vso svojo bojno sito.
Admiral Raeder o kolonijah
KOLONIJE SO ZA NEMČIJO ŽIVLJENJSKO VPRAŠANJE. — V KOLONIJAH BO ZGRADILA TUDI TRDNJAVE IN VOJAŠKA OPORIŠČA.
STUTTGART, 10. junija. DNB poroča: Na tukajšnjem zborovanju Instituta za Nemce v tujini je govoril vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice admiral Raeder, ki je med drugim orisal tudi nemške kolonialne zahteve. Dejal ie, da je samo ob sebi razumljivo, da mora industrijska država, kakršna je Nemčija,
dobiti možnost, da pride do lastnih surovin. Kolonije so zato za Nemčijo življenjsko vprašanje. Nemčija jih zahteva in bo v njih takoj zgradila tudi svoja vojaška oporišča in utrdbe, kajti ako ima pravico do utrdb in baz v svojih kolonijah Velika Britanija, potem jo ima v popolnoma enaki meri tudi Nemčija.
Dogodki v češkem Kladnu
NEMŠKI UKREPI ZARADI UMORA ŠEFA NEMŠKE POLICIJE V KLADNU. — PRED SPREMEMBO VLADE?
okraju traja dalje. Mestu je naložena glo-
. PRAGA, 10. junija. V noči od srede na četrtek je bil v Kladnu ubit poveljnik tamkajšnjega redarstva VVHhelm Knies. Protektor Neurath je zato izdal sledeče odredbe: prepovejo se vsi sestanki; za-pro se vsa gledališča, javni lokali in kinematografi; ustavi se pouk na vseh šolah; od 20. ure do 5. ure zjutraj ne sme nihče iz hiše. Zaprta moraio biti tudi okna, ker bo sicer policija nanje streljala. Kladenski župan je odstavljen in imenovan vladni komisar. Češka policija je bila razorožena in odstranjena. Ako morilec ne bo izsleden do sobote, bodo izdani nadalin]! ukrepi. Ker morilca do sinoči še niso odkrlH, le bil rok podaljšan za 24. ur. Obsedno stanje v Kladnu in
ba pol milijona kron. Na glavo morilca je razpisana nagrada 30.000 kron. Splošno se pričakuje, da bodo v protektoratu Izvršene velike spremembe. Mogoče Je tudi, da bo odstranjena sedanja vlada In zamenjana z nacion^!no-soclalistično pod vodstvom Nemca dr. Karla Franka.
KLADNO, 10. junija. Nemška oblastva so objavila sinoči sledeče dopolnilo odredb. Ultimativni rok češkemu prebivalstvu za izročitev morilca se podaljša do danes ob 20. uri. Prvotna nagrada 30.000 kron za izsleditev morilca se poviša na
100.000	kron. Vsi, ki poznajo morilca, a ga ne izdajo, bodo kaznovani s smrtjo. Ako ostanejo pozivi do drevi brez uspe-
ha, bodo izdelane še strožje odredbe. V Klad.no je ppst)ek> na stotine nemških vojaških avtomobilov s tisoči nemških vojakov. Vse ulice so zasedene z vojaštvom Prebivalstvo se sme gibati samo med vojaštvom.
Chamberlainov govor v Birminghamu
BIRMINGHAM, 10. junija. Chamberlain je imel sinoči v svojem volivnem okraju govor, v katerem je dejal, da se še ni odločil, ali bodo jeseni volitve ali ne. O včerajšnjem govoru lorda Ha|lfaxa je menil, da je zelo pomemben, ker dokazuje, da je Anglija še vedno pripravljena pogajati se z Nemčijo. Imeti hoče le zagotovilo, da bo tudi na nasprotni strani enako razumevanje za angleško stališče. On ostane slej ko prej zvest svoji politiki pomirjenja in je prepričan, da bo v tem uspel.
Razvoj angleške trgovine
LONDON, 10. junnija. Angleški trgovinski minister sir Stanley je včeraj v parlamentu izjavil, da se je angleška zunanja trgovina v zadnjem letu zelo popravila, posebno je narastel izvoz premoga. V zadnjili šestih mesecih so v angleških ladjedelnicah prejeli naročil za gradnjo 144 ladij v tonaži 714 tisoč ton. Tudi izmenjava blaga z USA se je kot ugodna posledica sklenitve trgovinske pogodbe med obema državama zelo izboljšala. Minister je ponovno naglasil, da Anglija Nemčije nikakor ne misli izriniti z Balkana. Pač je pa Anglija odločena, da v balkanskih državah še nadalje v določeni meri ohrani svoje trgovinske pozicije. On in minister za prekomorsko trgovino sta bila vprav namenjena v Nemčijo, da bi se pomenili glede tržišč in medsebojnih trgovinskih odnoša-jev, ko je zasedba Češke vso stvar pokvarila. Minister se nadeja, da se bodo prekinjena dela nadaljevala, čim bo nastopila doba medsebojnega zaupanja. V nadaljnji debati je mnogo govornikov kritiziralo trgovinske metode nekaterih sl) na Balkanu, češ da škodujejo angleški trgovini.
aoiski
Frank Blllings Kellogg
Bilo je 1. 1928., torej komaj pred 10 leti, ko so daie Zedinjene države Severne Amerihe na pobudo svojega državnika Franka Billingsa Kellogza pobudo, za
A
sklenitev meddržavnega protivojnega pakta, ki je bil v nekoliko spremenjeni obliki dne 27. avgusta istega leta kot Briand-Kelloggov pakt tudi res podpisan. Podpisale so ga Amerika, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Belgija in Poljska, pozneje pa tudi sovjetska Rusija in skoraj vse ostale države. Po tem paktu so se podpisnice slovesno obvezale, da bodo preprečile vse, kar bi moglo vodiiti do vojne, katero je treba izločiti kot sredstvo mednarodne politike. Dovoljena je le še obrambna vojna. Preteklo je od tedaj komaj 11 let, toda kje je že Kelloggov mirovni pakt! Pozabljen je, postal je kos papirja in dandanes se ga sploh malokdo še spominja. Njegov iniciator, F. B. Kellogg je bil rojen 22, dec. 1. 1856. v Potsdamu pri Newyorku. Bil je dolgoletni senator, poslanik in zun. minister U$A. L. 1929. je prejel Nobelovo nagrado za delo za mir.
Nemški minister o češki mafiji
Nemški državni tajnik v vladi češko-moravskega protekt., Hermann Frank, je nedavno govoril na velikem shodu v Budjejovicah. Razlagal je, kakšna je avtonomija Cehov v protektoratu. »Interesi češkega ljudstva morajo vedno biti enaki interesom nemške državč. Nadejamo se, da bodo Čehi spoznali 20 let zmot. Miru pa ne bo s tistimi, ki jih še danes preve-ja Benešev duh. Jasno mora bita povedano, da so vsi računi o hitrem koncu sedanjega položaja zmotni. Nemška država ni Avstro-Ogrska in ne bo se več pojavila češka mafija s tajno propagando, letaki in pismi. Poznamo naše sovražnike v protektoratu in jih svarimo; ne bodo jih rešili generali kakor sta Krejči in Pr-chala (oba sta pobegnila v tujino). Češki vladi govorimo; učite svoj narod živeti v miru z nami!«
Narodnost Nice
Pierre Devoluy je ponatisnil svoj članek »La nationalite de Nice«, natisnjen 15. febr. 1927. v »Revue Universelie«. L. 1388. so se Nicarji izročili Savojski hiši, ki tedaj še ni bila postala italijanska: očividno so se hoteli združiti s hišo francoske govorice. Dokaz o narodnosti pa je seveda jezik. A nicarščina kaže le daljne podobnosti z laščino. Ljudska govorica v mestu in okolici je izrazito pro-vencalska. In na podlagi obilega gradiva dokazuje Devoluy, da je nicarsko naTeč-ie sprejelo več francoskega vpliva nego t?lijanskega. Francoskih barbarizmov je v njem mnogo, italijanskih donosov sko-ro nič.
Velike žrtve podmornic
V	svetovni vojni so podmornice potopile za 13 milijonov ton trgovinskih ladij in 105 vojnih brodov. Velike bojne ladje so pa istočasno spravile na morsko dno »samo« 1 milijon ton ladjevja.
Maribor. 10. junija.
Jutra, v nedeljo 11. t. m., bo proslavil bratski hrvafcski narod v vseh svojih mestih, trgih in vaseh rojstni dan dveh svojih velikih narodnih buditeljev m organizatorjev, bratov Anitama in Stjepana Radiča. Proslavil ga bo z zborovanji, predavanji in kulturnim delom, ki naj seže do zadnje hrvatske hiše in do zadnjega samotnega hrvatskega kmeta, kar je bil tudi vedno cilj obeh velikih pokojnikov. Temu slavju bratskega naroda se pridružujemo v duhu vsi tisti Slovenci, ki se zavedamo, kaj pomeni tudi za nas veliko kmečko in narodno gibanje bratov Radičev.
Ob pričetku dvajsetega stoletja je bila firvafcska razdeljena na dve medsebojno strogo ločeni plasti: na gospodo, ki je segala od reakcionarnega, še vedno fevdalno navdahnjenega plemstva do višje cerkvene gospode, uradništva in meščanstva, ter na zanemarjeno, samo sebi prepuščeno in zapostavljano kmečko ljudstvo. Na to ljudstvo je gledala gospoda kakor na nekaj manj vrednega, kar je potrebno samo zato, da ustvarja življenjske pogoje višjim kastam. Na to, da bi bik) trdba to ljudstvo kulturno dvigniti-in ga potegniti k odločanju o narodni usodi, plemiška in meščanska gospoda ni mislila. Ne smemo se potem čuditi, da je bil forvatsflci kmet v vsakem oziru daleč za slovenskim, da ni bil niti kulturno niti politično prebujen in zato predmet preziranja in zasmehovanja s strani »višjih«.
V	taik položaj hrvatskega kmeta je stopila prva velika kulturna in politična akcija dveh tedaj še mladih intelektualcev, bratov Antuna in Stjepana Radiča, ki sta dvignila na zastavo svojega novega gibanja gesdo, da je hrvatski narod hr varts-ki kmet in da je samo v dvigu tega ljudstva bodočnost ter raison d’etre hr-vaits&ega naroda. Z neštetimi razpravami, članki, predavanji in govori sta ustvarila novo, kmečko ideologijo, ki je slonela na miroljubnosti, človečanstvu, pravičnosti in absolutni demoikraciji.
Medtem pa, po je bil starejši brat Anton bodj teoretik, znanstverak, je bil mlajši Stjepan večji ljudski tribun in organizator. Kakor apostol je šel od vasi do vasi, zfoiral hrvatske kmete in jim oznanjeval svoje nove nauke. Hrvatsfka gospoda se mu je smejala in ga prezirala, kakor je prezirala ljudstvo, kateremu je bilo njegovo delo namenjeno. Toda SUjepan Radič se tega prezira in zasmeha ni ustrašil; verjel je v svoje vi sako pasJaostvo in bil pripravljen pretrpeli zanj tudi vsa ponižanj^ in preganjanja. Idejno seme Amtuna m organšzatorično dela Stjepana Radiča je rodilo vedno bogatejše sadove in Stjepan je že pri volitvah L 1908. prišel kot kmečki poslanec v hrvatski sabor, v katerem je ostal do kanca, m število njegovih sonrišHemi-tov v saboru je stalno naraščalo. Vendar je bila Radičeva Hrvaitsfta seljačka stranka on prevratu še v manjšini in ni mogla odločilno poseči V dogodke ob ustanavljanju rrilade kraljevine Jugoslavije. Napake, ki so se tedaj ‘ in pozneje delale v Beogradu, in seveda tudi v Zagrebu, so pa povzročile, da je dobila stranka Stjepana Radiča že pri volitvah v ustavodajno skupščino 1. 1920. nad
230.000	glasov, čeprav je bil on sam tedaj v ječi in je bilo njegovo glasilo »Dom« že leto dni ustavljeno. L. 1923. je zbral Radič na svoji listi 480.000, nekaj le* nato pa celo že 534.000 glasov. Hr-vaitski narod se je ves združil v njegovi ideolog® in pod njegovim vodstvom.
S tem je nastopil najugodnejši čas, da W se sporazumno rešila vprašanja dokončnega sožitja Srbov, Hrvatov to Slovencev v Jugoslaviji, in Stjepan Radič je v veri v ta sporazum tudi res dvakrat opustil svojo abstinenco ter odšel s svojimi postajici v parlament in v vlado. Toda namesto sporazuma je doživel izigravanje in končno leta 1928. atentat Pu-niše Račiča v narodni skušani, ki mu je obenem z nečaikom Pavlom Radičem končal dela to uspehov polno življenje. Kaj je sledilo, vemo vsi. Toda hrvatslko vprašanje je ostalo, ostala je Ideologija Antuna in Stjepana Radiča, ostala je njuna politična organizacija in nezlomljiva volja hrvatskega naroda, ki je sedaj, 11 let po beograjski tragediji, bolj složen in neomajen kakor je bil kdaj koli prej. In nrav. sedaj.je hnvaisko vprašanje zorpei v
WASHINGTON, 10. junija. Ob prihodu angleškega kralja in kraljice včeraj pred Capitol je navdušenje ogromnih množic doseglo'vrhunec. Tam je pričakovalo visoka gosta 100 senatorjev in 403 poslanci. Med prvimi sta gosta pozdravila predsednika . zunanjepolitičnega odbora senator Pittman in znani izolacionist senator Borah. Sledil je odhod na Rooseveltovo jahto na reki Potomac to odhod k spomenikom Georga Washi»gtona, neznanega vojaka in kanadskih prostovoljcev, na katere je kralj Jurij VI. položil vence. Na jahti je bilo nato kosilo. Roo-
Odmevi angleških izjav
NEMŠKI TISK JIM NE VERUJE. ITALIJANSKI TRDI, DA SO BILE PAMETNE. FRANCOSKI JIH PA KOMENTIRA KOT OPOMIN ZA SPORAZUM.
BERLIN, 10. junija. Nemški tisk ironi-nizira predvčerajšnje ponudbe Chamberlaina in Halifaxa Nemčiji ter jih označuje kot licemerstvo. »Dejanja, gospod Chamberlain!« vzklika »Volkischer Beobach-ter«. Dokler bodo dejanja drugačna, kakor so besede, Nemčije ne bo mogoče prepričati, da Angliji ne gre za obkrože-vanje.«
RIM, 10. junija. »II Lavoro Fascista« piše, da pomeni govor lorda Halifaxa vrnitev angleške politike na monakovsko pot, ki jo je sprva tako uspešno zastopal ministrski predsednik Chamberlain. To je bil po dolgem času spet enkrat pameten glas iz demokratske prestolnice, zaključuje list.
PARIZ, 10. junija. Današnji listi še z večjim poudarkom naglašajo, da pri zadnjih govorih Chamberlaina, Halifaxa, Stan leya in ponovnega včerajšnjega Chamber-lainovega govora v Birminghamu ne gre
v	stvari za nič drugega kakor ponoven opomin. O tem naj se nihče ne vara. Za-
kaj istočasno, ko so imenovani državniki govorili o potrebi mirnega sporazumevanja in navajali tudi smernice za gospodarsko sodelovanje, so pa v Londonu bolj delali kakor govorili generalisismus Ga-melin in angleški vojni minister Hore Be-lisha, mornariški in letalski minister ter minister za skupno obrambo, ki so pripravili podrobnosti za takojšnji skupni nastop v primeru potrebe. To je tudi pravi smisel zgodovinsko važnega govora lorda Halifaxa.
Iz avtentičnih virov Je dognano, da j6 bila o tem intermezzu, ki je prišel kot svarilo spričo pospešene dinamike, obveščena tudi Rusija. Zato bi se motil, kdor bi mislil, da so ti govori nov dokaz
o	zastajanju pogajanj med Londonom in Moskvo. Glavni namen omenjenih govorov angleških državnikov Je bil zavarovati se in brezuspešiti propagando, ki očita Angfiji, da Ima obkoljevalne namene. Anglija ima le namen obkoliti vojno!
Angleški kralj v Newyorku
SLAVNOSTNI SPREJEMI IN BANKETI V WASHINGTONU. ODHOD V NEW-YORK, KJER SI KRALJ IN KRALJICA OGLEDATA SVETOVNO RAZSTAVO.
seveit je dal novinarjem izjavo, da sta s kraljem izmenjala misli o mednarodnem položaju, »tako kakor moreta to storiti dva resna moža v resnih časih.« Zvečer sta priredila suverena na veleposlaništvu Roosevelta na čast slavnostno večerjo. Pozno ponoči sta odpotovala proti Newyorfcu, kjer je že od davi vse na no-gak m okrašeno. Po vseh izložbah so slike kraljevske dvojice. Sprejema se udeleži okoli 2 milijona ljudi. Gosta si bosta ogledala tudi svetovno razstavo. Vsi listi objavljajo navdušena poročila m pozdra-
Gafencov odhod v Ankaro
ROMUNSKI ZUNANJI MINISTER JE ODPOTOVAL VČERAJ V TURČIJO. -IZJAVA PRED ODHODOM O POLITIKI ROMUNIJE.
BUKAREŠTA, 10.. junija. Zunanji minister Gafencu je včeraj odpotoval v Ankaro, kier bo razpravljal o vseh pomembnejših zunanjepolitičnih vprašanjih. Pred Odhodom je podal zanimivo izjavo, med drugim tudi posrečeno definicijo o tako imenovanem življenjskem prostoru. Vsak narod, je dejal, tvori del življenjskega pro-sora sosednega naroda, zaradi česar je vsak narod navezan na drugega. Omenil je, da bi bila sklenitev pogoabe med Madžarsko in Romunijo važen korak k po-
prav tako kakor glede solidarnosti Balkanske zveze, ki bi si ničesar ne želela bolj kakor še pristopa Bolgarije. Romunija si zeli dobrih odnošajev z vsemi velesilami in ne samo z eno- ter se želi ogniti spo-
1., Ro
padov med dvema .skupinama velesil, munija se dqJ>ro zaveda, da bi bila v tem primeru bojno polje med obema taboroma. Z Rusijo goji Romunija dobre odnošaje, k čemur je mnogo pripomogel zadnji	Potemkinov obisk. Poudaril je važnost	an-
gleško-francoske garancije za varnost	Ro-
miritvi Podonavja	in	da	sta	si	tudi	v	tem	munije, prav tako kakor trgovinskih	po-
vprašanju	Romunija	in	Jugoslavija	edini, j godb z Nemčijo in Anglijo.
.Jhetis" ostane še tri tedne na dnu morja
LONDON, 10. junija. Reuter poroča: Izve se, da je delo za dvig potopljene podmornice »Thetis« odgodeno za tri tedne, in sicer zaradi velikih težkoč, ki so se pokazale pri dosedanjih poizkusih.
Ostri boji na kitajskih bojiščih
CUNGKING, 10. junija. Kitajska agencija Central News javlja o treh novih uspehih kitajske vojske, pri katerih so imeli Japonci velike izgube. Glavni uspeh je bil dosežen v pokrajini Kvantung. V bližini Cungjanga se je vnela srdita bitka. Kitajci so se morali umakniti iz kraja Lingjang, ker jim je pretila nevitrnost obkolitve.
DR. GOEBBELS V CELOVCU.
CELOVEC, 10. junija. Minister za propagando Goetobets je včeraj obiskal celovško gledališče. Prebivalstvo mu je priredilo prisrčen sprejem.
DR. LEY O ANGLIJI.
BERLIN, 10. junija. Vodja 'delovne fronte dr. Ley je včeraj ohjavil v »An-griffu« članek, v katerem trdi, da so obrambni ukrepi Anglije otroško igračkanje in da živi vsa dežela v paničnem strahu.
NOVI ATENTATI V LONDONU.
LONDON, 10. junija. Sinoči sta eksplodirali v dveh poštnih uradih bombi. Dva uradnika sta bila ranjena.
Dunajska napoved. Zjutraj jasno in toplo, podnevi bolj oblačno, kasneje morda krajevne nevihte ai hladneje.
Mariborska napoved:	Oblačno	in
toplo vreme s krajevnimi padavinami. Temperatura se bistveno ne bo izpre-menila. — Včeraj najvišja temperatura 28.3, danes najnižja 13.3, opoldne 20.2. Padavin od včeraj 22.2 mm.
Bona. Curih, 10. junija. Devize: Beo-
S*ad 10. London 20.76*/,, Milan 23.321/*, er lin 177.80, Praga 15.10, Budimpešta 87. New York i'13 !/*> Bukarešti ."V25. Sofija 5.-10
ospredju vseh naših notranjih državnih vprašanj. Od njegove rešitve je odvisen ves naš bodoči politični, gospodarski in kulturni razvoj.
Gibanje bratov Radičev je poseglo če-sto krepko tudi čez hrvatske meje v Slovenijo. Taktika Zagreba v tem oziru ni bila vedno pravilna in tudi ne posrečena, toda poleg negativnih je rodila še več pozitivnih rezultatov^ Brez Stjepana Radiča in hrvatskega vprašanja se ne bi. bil izvršil talfo nagel in temeljit proces raz-čiščenja vprašanja slovenstva in jugoslo-
vanstva, in Slovenci nikoli ne bi bili ohranili niti tega položaja, ki ga imamo sedaj. Boj hrvatskega kmečkega ljudstva za hrvatski narod je bil nehote in večinoma tudi proti volji kratkovidnih slovenskih politikov vendarle posredno M boj za slovenski narod in njegove pravice, in za to, kar nam bo pozitivnega prinesel končni sporazum, se bomo morali Slovenci zahvaliti bolj Hrvatom, kakor lastnim voditeljem. Zato: Slava bratoma Radičema!
Dofnačfjgagisftf
Sadovi dela bratov Radičev
Nova Hrvafcska ni samo v kvadratnih kilometrih, da jo režeš in omejiš, nego je polna kmetskega življa, ki je mlad in krepak, obdeluj^ zemljo in ustvarja i-z Hrvatske dom za samostojno življenje milijonom nedeljivih Hrvatov. Vsi Hrvati, na kopnem in morju, v planinah in ravninah so ene misli, enega duha. Povsod vlada duh narodne in socialne pravičnosti To je plod naukov Štefana in Antona Radiča. Iz teh neizčrpnih vrelcev zajemamo svojo moč, da bomo zdržali do kraja, da zmage pravičnosti in svobode. Iz teh vrelcev bodo našla tudi nadaljnja pokolenja pot v srečno bodočnost. Naša mladina ne bo dolgo čaikala,' ko bo dobila tudi v šolaih nauk iz čistega vrelca in potrebno duševno hrano! je napisal v >Se-ljačkem domu« podpredsednik HSS, inž. Avgust Košutič.
Danainji čas in mladina
S ponosom se sipominjamo predvojne mladine. Ne smemo pa pozabiti, da so bat ideali te mladine drugačni od današnjih. Danes je treba stvari ati nove vrednote in pri tem dati mladini besedo in svobodo aikcije. Drugače se nas bo bodoči rod sramoval. Ideali niso plod osamljene glave, treba se je poglobiti v stvarnosti in mladini pomagati. Ako si učitelj, spoznavaj osebne in družinske prilike učencev, postopaj z vsemi enako ljubo in uči premožnejše pomagati revnejšim. Če si obrtni mojster, ne pozabi, da si nekdaj bil tudi sam učenec in pomočnik. Brigaj se, da bosta dobro oblečena in hranjena in da ju družina ne bo izkoriščala. Ne pozalbi, da potrebujeta tudi razvedrila in zabave. Mo si pridobitnik, indatstrijec, pazi, da bo v tvojih tovarnah dosti svetlobe in zraika, pa zdrave vode. Poslovodjem prepoveduj šikanirati nameščence in delavce. Mladina sama pa ne sme dovoliti, da jo drugi vlačijo v borbo za dosego sebičnih ciljev. Potme ne bo tragedij, da končavajo mlada življenja razočarana pod lokomotivo .... (»Varaždinske
novosti«)-
Nemčija in hrvatsko vpraianje
Nič ne bi bilo bolj nasprotno politiki nemške države, kakor če bi sl prisvajala kakršno koti besedo v notranjih vprašanjih Jugoslavije. V Nemčiji smatrajo hrvaitsko vpraianje za zadevo, ki se tiče izlključno le Jugoslavije in vsa njena vprašanja so prepuščena naravno njej sami, da jih reži kakor jih zna in Hoče, je napisal bivši poslanik voo Keller v »Berliner B&reenzeitung«.
Kako pišejo zemijoradnlki
Napačno je, če se piše »srf>ijamski« del združene opozicije. Kakor se Hrvati ne dele na Zagorce, Dalmatince, Slavonce itd., prav talko se mi Srbi ne ločimo na Sremce, Banatčane, Bosance, Srbijance itd. Kdor misli, da se da Srbe razdeliti na prečane in »Srbijance«, se moti. Srftin ostane Srtoin, pa nad bo kjer koli, kakor je Hrvat le Hrvat, piše glasilo remljoradnikav »Selo«.
Jugoslavija kot velesila
. Pod tem naslovom je napisal zemunski zdravnik dr. Jovan Barač knjižico, kjer pravi, da se naše prebivalstvo pomnoži vsakih pet let za en milijon, ali za 224 tisoč ljudi na leto. V Nemčiji je znašal
1.	1931. prirastek 305.000 otrok na 64 mi-liionov 600.000 prebivalcev, v Jugoslaviji pa 200.000 otrok na 14 milijonov prebivalcev ! Ce bi se Nemci množili v istem razmerju z nami, bi morali Imeti letni prirastek 2,000.000 duš! Ako se bo sedanja rojstvena sila našega prebivatetVa držala še nadalje, bo štela Jugoslavija na kraju našega stoletja 30 milijonov duš. Ce pa pomislimo, kakor večje države še dalje, moramo že računati s tem, kako bomo čez poldrugo stoletje preživeli 60 milijonov Jugoslovanov v naši domovini kot velesili.
Bosna se modernizira
Na Drini bodo zigradili dve hldrocen-trali po 22.000 in 44.000 ks; stroški za manjšo bodo znašali 150 milijonov din.
V	Sarajevu bodo pričeli z gradnjo velikanskega modernega kolodvora, za nakup zetrtljijča je prometno ministrstvo že izplačalo 12 milijonov din.
Vzroki pasivne bilance dvajsetih let
Radivoj Rehar
Ako pregledamo bilanco dvajsetletnega dela za renacionalizacijo našega ozemlja na slovenskem severovzhodu, moramo ugotoviti le malo pozitivnih postavk. Končni rezultat nikakor ni zadovoljiv in nam daje v marsičem dokaz o nesposobnosti izvrševanja nalog, ki so nam pripadle kot državljanom svobodne narodne države. Ako pa poiščemo krivdo in krivce, lahko ob objektivni presoji takoj ugotovimo, da so se delale napake že v samih temeljih in da imamo krivce na vseh Straneh, zlasti pa v vseh naših političnih strankah brez izjeme.
Prva, temeljna napaka je Mia, da smo prepustili vse času, ki naj bi sam izvršil tisto, česar mi nismo, in pa redkim posameznikom, ki za svoje delo niso imeli ne zadostnih moči ne sredstev in tudi ne moralne ter tvar-ne podpore iz zaledja. Druga napaka je bila v metodah naše strankarske agitacije, ki se vseh 20 let ni niti najmanje ozirala na posebno psihološko strukturo našega tukajšnjega preMval-stva, ampak samo na svoj brutalni strankarski egoizem. Niti eni izmed vseh naših povojnih političnih strank ni šlo za to, da bi iz narodno zaostalih prebivalcev ustvarila narodno zavedla* Slovence in državno zavedne Jugoslovane, ampak samo za njihovo pridobitev za svoje pristaše in glaso-vavce ob volitvah.
V ta namen so jim Mia dobra vsa sredstva, tudi če so naravnost podirala tisto, kar bi bili morali graditi, in izbirčne tudi niso bile pri ljudeh, ki naj M vplivali na dosego teh njihovih namenov. Koliko narodno ne samo dvomljivih, ampak celo sovražnih ljudi, je na ta način doMlo v organizacijah naših političnih strank v lem ozemlju vodilna mesta, s katerih so posebno ob raznih strankarskih diktaturah popolnoma samovoljno vladali nad tisoči slovenskih ljudi, često tudi nad edinimi resničnimi, iskrenimi in nesebičnimi narodnimi in državnimi delavci. Zgodilo se je nemalokdaj, da so ti ljudje denuncirali in preganjali s terena stebre našega narodnega dela, na videz zaradi strankarstva, v resnici pa iz vse drugih, naravnost protinarodnih namenov. O vsem tem bi se dala napisati obširna poglavja, ki bi bila naša odkrita sramota.
Naše politične stranke so pa zagrešile na tem ozemlju še druge usodne grehe. Tako so hotele ene napraviti iz ljudi, ki še niti niso bili zavedni Slovenci, čez noč neko „višjo“ narodno skupino „Jugoslovenov“. Zgodilo se je, da so razni organi pod vplivom smernic teh strank preganjali celo slovensko ime in slovensko miselnost. Da
nov, dočim jih je Mio nasprotno veliko, ki so storili zelo mnogo in so bili ponekod edini širitelji narodne in državne misli. Pred vsem mislim na sistem naše ljudske in meščanske šole kot take, ki je ostala v marsičem le preveč kopija nekdanje avstrijske: namenjena poučevanju pisanja, čita-nja in računanja, namesto da bi bila predvsem tudi buditeljica narodne in državne misli. Predvsem mislim marsičem izvrševanje te prve naloge naravnost oviral, namesto da M ga pospeševal. Razen tega se je jemala našemu učiteljstvu le prečesto ne samo avtoriteta, ampak tudi volja in možnost do dela. Koliko so naše stranke v teh 20 letih storile, da bi ubile v našem ljudstvu spoštovanje do slovenskega učiteljstva, samo da M ga vklonile in pripravile v jarem svoje strankarske podrepnosti. Kakor se pa ni izvrševalo pravo narodno poslanstvo po učnih sistemih, tako se je prepuščala tudi šoli odrasla mladina brez vsakega nadzorstva .vsem mogočim tujim, narodu in državi kvarnim vplivom, ki so že v nekaj letih temeljito uničili še tisto malo, kar je iz šole ostalo.
Še skoraj bolj žalostno je bilo socialno in gospodarsko poglavje. Obstajali so predeli in stanovi, pri katerih se za socialna in gospodarska vprašanja sploh vseh 20 let nihče ni zmenil, razen z lažnivimi obljubami ob priliki agitacije za volitve. Poskrbeli nismo ne za dobre komunikacije med tem ozemljem in zaledjem, ne za dvig tujskega prometa, ne za dvig vasi v gospodarskem, kulturnem, moralnem, zdravstvenem in higienskem oziru. Nismo se brigali za to, da bi modernizirali in racionalizirali sadjarstvo, vrtnarstvo, vinogradništvo, poljedelstvo, travništvo in živinorejo. Nismo niti poizkusili, da M preusmerili kmetijsko produkcijo po potrebah našega notranjega in zunanjega trga ter da bi ugotovili na strokovnjaški način prikladnost posameznih tal za po-
na izprehajališčih vlada pestrost modnih oblek
Modna n£
&
&
»ono d
ducat oblelc. Že dve ek tri izabrane obleke zadostujejo, da je vsaka dama elegantna, seveda če jib pravilno neguje I Pranje tek lahkih poletnih oblek je v raztopini mil-nih lusk IUX tako lahko in preprostol Tudi najbolj nežne barve in najbolj občutljive tkanine so v blagi peni Luza varne in postanejo spet kot nove.
Za vse poletne obleke
SE RAZTOPI TUDI V MRZLI VODI
samezne kulture. Z vsem tem bi bili lahko z najmanjšimi sredstvi dvignili kmetijsko produkcijo in dali kruha mnogim, ki morajo sedaj za njim v tujino. Še bolj žalostno pa je seveda poglavje o javnih delih, ki jih sploh ni bilo (razen malih izjem), o cenenih in brezobrestnih kreditih, ki jih tudi ni Hlo, in o raznih javnih podporah, nagradah itd.
vse to so pasivne postavke Mlance, nad katerimi naj bi se zamislili tisti, ki hodijo še sedaj z glavo v strankarski vreči po tej naši slovenski zemlji.
Hrvalsko kmetsko In narodno gibanje
Rudi Čačinovič
Dne 11. junija slavi bratski hrvat-ski narod rojstni dan bratov Radičev, ki je bil že lansko leto razglašen za dan hrvatske kmetske kulture. Letos je s^ tem praznikom združena tudi glavna skupščina Seljačke Sloge in revija hrvatske kmetske kulture v Zagrebu. Vse hrvatske vasi bodo pa imele ob 2. popoldne prosvetne sestanke, na katerih se bodo hrvatski kmetje
s tem niso škodovali le slovenstvu, | ib kmetice, stari in tudi mladina, spo-ampak tudi jugoslovanstvu in državne- j minjali bratov Radičev in si‘ obnovili mu patriotizmu kot takemu, se seveda spomin na njihovo delo in življenjsko niso zavedali. Niso se tudi zavedali,1 pot. Tudi mi Slovenci se naj v teh da je mogoč, državni patriotizem sa- dneh spomnimo bratov Radičev, in to mo tam, kjer je vzbujena močna n a-! iz dveh razlogov: ker jih časti kot svo-rodna z«.vest, ki more biti vezana | je' voditelje hrvatski narod in ker je
samo na konkretno narodno enoto v našem primeru na slovensko, nikoli pa ne na neko imaginarno, ki je dejansko ni. Nikjer na svetu ni mogoč nacionalizem neobstoječega naroda! Samo skozi slovenstvo bi zato mogla voditi pot v državno jugoslo*-vanstvo!
Druge stranke so pa istočasno oznanjale med tem ljudstvom bodisi ekstremni separatizem, bodisi internacionali zem, ki pa je veljal seveda le za Slovence, dočim so drugi tudi v marksizmu ostali zvesti svoji narodnosti in se v trenutku, ko je bila ustvarjena inkompabiliteta intemacionaliz-ma in nacionalizma, brez obotavljanja odločili za drugo alternativo. Koliko je škodovala na tem ozemlju gonja .proti posameznim strankam, narodom in narodnim idealom, bi mogla v vsej usodnosti pokazati šele podrobna analiza, za katero pa v dnevniku. žal ni prostora.
. Svoj delež so k temu doprinesla tudi razna oblastva in celo šole. Ne mislim tu toliko na krivdo učiteljstva, ker bili so med njim le zelo redki, ki niso imeli velikih in idealnih name-
njihovo delo pomembno tako za raz voj medsebojnih odnošajev južnoslovanskih narodov, kot za razvoj kmet ske misli in samozavesti pri vseh narodih s pretežno kmetskimi množicami in je vplivalo tudi na naše kmetske množice. v
Brata Radiča izhajata iz siromašne kmetske družine iz Trebarjeva pri Sisku. Vsi njuni številni bratje in sestre so ostali kmetje. Starejši, dr. Ante Radič, je bil rojen 11. junija 1868, mlajši Stjepan pa 11. junija 1871. Njuno delo znači popolno soglasje dveh delavcev, ki sta se posvetila delu za izboljšanje prilik svoje kmetske sredine in svojega tlačenega naroda. Starejši, dr. Ante Radič, je postavil temelje in izdelal ideologijo kmetskega gibanja, Stjepan pa je že zgodaj sklenil, da se popolnoma posveti aktivni borbi za kmetske pravice in enakopravnost ter je skrbel, da je postal čira sposobnejši za politično formulacijo Antejevih ideoloških spoznanj. Bil pa je tudi Stjepan v iiii:: si«' vm originalen mislec.
Začetek kmetske akcije bratov Radičev pada že v 1. 1897, ko je izdal dr. Ante „Osnovu za šahiranje i prou-
čavanje grad je o narodnom životu Južnih Slavena“. Sledila so leta priprav, v katerih so bili položeni temelji velikega kmetskega gibanja, ki se je razraslo na zunaj šele po vojni. Važno je tu posebno 5-letno izdajanje polmesečnika „Dom“, ki ga je urejeval in pisal Ante sam. V spoznanju, da se ravnopravnost v ljudski družbi, ki jo hočejo kmetje, mora zahtevati, izvo-jevati, je nastala tudi strankina organizacija HRSS. Program, izdelan leta 1904 je jedro, okrog katerega so se od takrat vrstile vse zahteve hrvatske-ga kmetskega gibanja in ki je ostal čredo hrvat. kmetskih mnnožic. Zahteva samoodločbo naroda na zunaj (z ozirom na druge narode) in na znotraj (popolna demokratizacija javnega življenja in ustanov), referendum, nevtralnost, resnično narodno vojsko, ki mora služiti le splošnim njegovim interesom in demokratizacijo šolstva. Nihče ne sme živeti na tuj račun! Program poudarja kmetsko pravico na zemljo in na gozd, na vlado in upravo. Brata Radiča sta čutila, da doba v kateri bodo sodelovale široke ljudske množice, šele pride, zato sta svoje delo usmerjala za dolgotrajen in naporen boj. Posebno mnoge Stjepanove akcije od študentovskih demonstracij (zažig madžarske zastave 1. 1895) do bojev za kandidaturo, kažejo, da je hotel izgnati strah iz kmetskih src in pripraviti za boj kljub volivnemu cenzu vsakega kmeta in kmetico. Izvoljen je bil po sedemkratni kandidaturi. Dr. Ante je imel v eni sami vo-livni borbi v svojem volivnem okraju 1000 sestankov.
Pravi pomen dela bratov Radičev in njima vloga v življenju in boju hrvatskega naroda je postala jasna šele po vojni. Stoječ na stališču hrvatske individualnosti in kot temu stališču do-
sledna politična organizacija, se je hrvatsko kmetsko gibanje organiziralo
v HRSS in si pridoMlo tudi simpatije hrvatskega meščanstva, posebno po dogodkih 5. dec. 1918. Njegova socialna načela, pacifizem in posebno poudarjanje agrarnega vprašanja, ki je po ruski revoluciji vstopilo tako močno v ospredje zanimanja kmetskih množic, vse* to mu je privabljalo množice volivcev in borcev. Političen razvoj v novi državi in vprašanja njene notranje ureditve so naredila iz njegove borbe nosilca boja hrvatskega naroda za dosego vseh političnih, gospodarskih in kulturnih atributov narodne individualnosti in dediča stoletnih stremljenj, ki jih je zaman skušalo uresnifiti plemstvo in meščanstvo. Ta boj je postajal vedno ostrejši ter preko mnogo volitev, lažidemokratičnih svoboščin, poizkusov zbližanj z raznimi centralistično usmerjenimi grupacijami, spreobrnitvijo Pribičeviča po 4. okt. 1927, po tragičnih strelih 20. junija 1928 v parlamentu, po Stjepano*
vi smrti prešel v novo fazo, ko ni predstavljal več samo boja za hrvatske narodne ali kmetske zahteve, temveč so se okrog njega začele zbirati še druge sile v državi. Stremljenje po sporazumu in po odstranitvi vseh ovir, ki bi mogle motiti mirno in napredno sožitje treh bratskih narodov, je postajalo vedno splošnejše in njegova rešitev vedno nujnejša.
Ko Slovenci danes pozdravljamo in se pridružujemo prpslavi dela bratov Radičev, smo trdno prepričani, da današnje hrvatsko kmetsko gibanje, temelječe na radičevskih načelih huma-nitete, pravice in svobode, ne bo zgrešilo nadaljnje poti, ki naj privede do uresničitve narodnih, demokratskih in kmetskih idealov.
*Ja kai počneš s preostankom duevaa*
Hajcenojse In kvalitativito najboljše hrastove In bukove
PARKETE
ttole. vrtno In pitar-nlško pohištvo Vam najceneje nudi
REMEC is;
Duplica pri Kamniku
Novice
Strahovito neurje nad Slov. goricami
Kot oreh debela toča je včeraj uničila zadnje upanje prebivalstva
Severni obmejni kraji so doživeli včeraj popoldne strahovito neurje s točo, ki ie ponekod uničila vse kmetijske kulture.
Okoli 3. ure popoldne so se pričeli zbirati oblaki, ki so naznanjali hudo uro. Ljudje so se s strahom ozirali na pretečo nevarnost, puščali poljska dela ter bežali na svoje domove. Kmalu nato se je med strahovitim viharjem, ki je lomil sadno drevje, razkrival strehe in prevračal kozolce, vlila močna ploha, ki je na mah spremenila vsa pota, kolovoze in doline v deroče vodovje, ki je odnašalo vse. Po krajšem presledku se je vsula med ploho kot oreh debela toča, ki je padala v presledkih skoraj četrt ure; v začetku med dežjem, kmalu pa se je vsula suha. Nepopisen jok in stok se je razlegel po viničarskih in kmetskih domovih, ko so bili ljudje priča, kako jim toča uničuje sadove pridnih rok, edino upanje vsakogar.
Toča je najhuje obiskala kraje v občini Sv. Ana v Slov. goricah in Sv. Benedikt, kjer je opustošenje nepopisno. Na vsak korak je videti strašno razdejanje, ki zavaja vsakogar v obup. Poljske kulture, ki so kazale še pred kratkim dobro, so skoraj povsem uničene. Prej tako bujno se razvijajoča rž je pomandrana v zemljo, skoro zreli ječmen je toča omlatila, pšenica je okleščena, da sploh ni upanja na žetev in pridelek, ki bi zadoščal naj-minimalnejšim potrebam prebivalstva. Uničeni so vsi vrtni nasadi, sadno drevje pa z itak slabo se obetaojčim sadjem močno okleščeno. Zrele češnje je popol-
noma oklestilo, enako se je zgodilo s še zelenimi slivami. Nepopisno sliko pa kažejo vinogradi, kar pomeni največji udarec naših vinogradnikov, ko jim je toča nad 50 odst. zmanjšala letošnji pridelek vina. Mlade panoge in poganjki so strahovito okleščeni, da leže okrog trsja celi kupi uničene kulture.
Slovenjegoričan se jokaje ozira po uni. čenih kulturah, ugotavlja škodo in s strahom zre v bodočnost v skrbi, kaj bodo jedle družine, ker je mnogim uničila toča skratka vse. V tej stisk! in nepopisnem položaju razdejanja apeliramo na vse merodajne činitelje, da priskočijo prizadetemu prebivalstvu na pomoč.
Huda ura nad Celjem in okolico
STRELA JE V MEDLOGU PRI DELU UBILA DVA ZIDARJA.
Kmalu po 15. so se včeraj pričeli valiti težki črni oblaki iz Savinjske doline proti Celju. Pričelo se je polagoma temniti in okrog pol 17. je postalo nad mestom in okolico temno, kakor v mraku. Temo šo razsvetljevali bliski, ki so neprestano Žareli na nebu, vmes pa je treskalo, kakor bi se bližal sodni dan. Vlila se je silna ploha. Vsled naliva so se ponekod po mestu zamašili požiralniki kanalov in so nastala cela jezera. V klet hotela »Evrope« je udarila voda in na-rastla skoro za pol metra. Bili so poklicani gasilci, ki so klet izpraznili.
V tem neurju je prispela iz vasi Medlog v celjski okolici vest, da je tam na stavbišču posestnika Antona Fazarinca strela ubila dva zidarja. V notranjost pokrite stavbe so v prvem nadstropju na odru delali štirje delavci, in sicer zidarji 45-letui samski Mariin Gračner iz Medloga, 28-letni oženjeni Jože Krivec, oče dveh otrok, iz Dobrove v Celjski okolici, Ivan Breznik iz Gorice, pri delu pa je pomagal tudi brezposelni mesarski
pomočnik Bruno Južna iz Celja. Naenkrat je strela udarila v dimnik in preskočila na oder, kjer so delali omenjeni štirje. Vse štiri je vfglo po odru. Martina Gračnerja in Jožeta Krivca je strela ubila in sta bila takoj mrtva, Ivan Breznik in Bruno Južna pa sta se onesvestila. Južna, ki je padel preko Gračnerja, je prišel-prvi k zavesti. Na mesto nesreče je kmalu prispela iz Celja komisija zdravnikom dr. Čerinom in ugotovila dejanski stan. Oba ponesrečenca so spravili na njih domove, kjer so trupla položili na mrtvaški oder. Zanimivo je, da je lani pri istem posestniku ob priliki neurja vedril pod gospodarskim poslopjem neki moški. Vdrla se je naenkrat strela in ga pokopala pod seboj, da je bil takoj mrtev.
Iz okolice smo dobili poročila, da je neurje napravilo posebno po žitnih poljih, kjer je poleglo žito in po travnikih veliko škodo. Tudi ceste in pota, posebno na pobočjih, je naliv hudo pokvaril in razril.
Prošnja iz Pesniške doline
Mariborska davčna uprava (in morda tudi druge davčne uprave blizu meje), je odredila za konec meseca junija in v prvi polovici meseca julija t. L javne dražbe zarubljenih predmetov za kritje dolžnega davka.
Pri najboljši volji moramo izjaviti severni obmejni posestniki, da sta nam ves naš dohodek že zarubili in v trajno izgubo prodali obe strašni poplavi v letošnjem maju. Kar verjeti ne moremo,
da javne oblastne ustanove niso slišale naših obupnih klicev, da so sploh spregledale naše poplavne katastrofe in kljub njim in preko njih odredile omenjene javne dražbe. Dosegli nismo nobene pomoči, nobene podpore!
Obupani nujno prosimo dravsko finančno direkcijo, naj razveljavi odrejene javne dražbe, obenem pa nas obmejne zemljiške lastnike naredi deležne izjemnega odpisa davčnih zaostankov!
Neznanci zažgali Sokolski dom v Kočevju
KOMISIJA JE UGOTOVILA, DA JE BIL POŽAR PODTAKNJEN.
Pod tem naslovom poroča sarajevska rJugošlovenska Pošta« od 9. t. m. naslednje:
»Sokolski dom v Kočevju bi kmalu postal žrtev podtaknjenega požara. Da ni bilo v prostorih članov, ki so takoj alarmirali prebivalstvo ter pričeli gasiti požar, bi dom gotovo pogorel. Preteklo nedeljo je imel kočevski Sokol veličasten dan, ki je privabil v Kočevje več tisoč ljudi, naklonjenih Sokolstvu in kočevskim Slovencem. Javni nastop Sokola je imel
velik uspeh in maniifestacijski značaj. Zaradi tega je požar najpravil na vse silno mučen vtis.
Komisija, ki je tisti večer pregledala kraj požara, je ugotovila, da je požar podtaknjen. Okoli naloženih desk, ki so gorele, je bilo natlačene mnogo volne. Tisti večer so imeli kočevski gasilci svoje vaje, pa so zato Sokoli sami pogasili požar. Slučaj je prijavljen oblastem, ki vodijo preiskavo. Nadejati se je, da bodo krivci izsledeni in kaznovani.«
Naliv s točo nad Podčetrtkom
STRELA UNIČILA DVE DOMAČIJI.
Včeraj okoH petih popoldne Je neurje obiskalo tudi Podčetrtek, Imeno, Zibiko In Šmarje pri Jelšah. Ogromni nalivi in toča so uničili vse poljske pridelke ter več kot polovico vinogradov. V Sotel-skem pri Šmarju pri Jelšah je strela udarila v hišo posestnika Štancerja, ki je zgorela. Ogenj se je razširil tudi na gospodarske objekte g. Črn o še, kate-
remu je vse zgorelo. Sotla je na več krajih prestopila bregove. Veliko škode so prizadejali posebno hudourniki.
o. O tajinstvenem umoru v Podčetrtku še vedno ni podrobnosti. Preiskava pa napreduje ter sta orožniški narednik Gjurica in kaplar Stamenkovič aretirala dva osumljenca.
o. Pevsko društvo Ruše vljudno naznanja vsem pevskim društvom in cenj. občinstvu, da se bo povorka prvega pevskega tabora v Rušah razvila izpred ruškega kolodvora na veselični prostor po prihodu vlaka, ki prihaja v Ruše ob 14. Po povorki bo na veseličnem prostoru nastop 12 pevskih zborov, nakar sledi velika narodna veselica.
o. Dekliški internat Franje Tavčarjeve v Ljubljani bo otvorjen s 1. septembrom 1939 na Bleiweisovi cesti št. 5. Prijave sprejema in daje vsa navodila in pojasnila odbornica ga Bela Šubic, Ljubljana, Knafljeva 13. Ker je število gojenk omejeno, prosimo za čimprejšnjo prijavo.
o. Tekmo koscev priredi Društvo 'kmetskih fantov in deklet v Skokah pri
Hočah v nedeljo, 11. t. m. S to prireditvijo bo organizirana kmetska mladina na viden način počastila svoje težko kmetsko delo.
o. Protituberkulozna liga na Vitrbergu pri Ptuju priredi v nedeljo, 11. t. m. srečelov z zabavo. Sodeluje pevsko društvo »Jadran« iz Maribora. V slučaju slabega vremena bo prireditev 18. t. m.
o. Belokranjski festival s črešnjevitn semnjem bo 18. t. m. v Črnomlju. Za obiskovalce je dovoljena četrtinska voznina.
o. Huda nesreča v »Jugobruni« v Kranju. Včeraj zjutraj je v varilnici tovarne »Jugobrana« v Kranju eksiplodiral manometer. Uslužbenca Dobroslav Doležal in Ivan Vilfan sta bila teže ranjena.
o. Smrt ‘med vagoni. V Ribnici na Dolenjskem je med premikanjem prišel med vagone železniški delavec Vinko Kurent, ki je dobil tako hudo poškodbe, da je v ljubljanski bolnišnici podlegel.
Celje
c Celjsko pevsko društvo ima občni zbor v sredo 14 .t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Nar. domu.
c 30-Ietnico obstoja proslavi Sokol v St. Junju ob juž. žel. v nedeljo, 2. julija. Nastop bo na letnem telovadišču v st. Junju, združen z izletom in tekmami šmarskega sokolskega okrožja.
c Pot skozi Hudičev graben je precej težavna, ker so železni klini in žica po-
se priporoča, da se te poti, dokler ne bo zopet vse v redu, izogibajo.
c Promenadni koncert, železničarska godba v Celju priredi za zaključek Proti-tuberkuloznega tedna v nedeljo ob 11. promenadni koncert v mestnem parku. Vstopnina din 2'— se pobira v prid jetičnim bolnikom.
c Mestna občina celjska razpisuje dobavo desk za mestno zavetišče. Pojasnila se dobijo na mestnem poglavarstvu soba št. C47. _ Ponudbe j etreba vložili do vključno 20. Junija pri mestnem poglavarstvu soba
c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima v nedeljo, 11. t m. zdravnik g. dr. Podpečan, Mariborska cesta št. 15/a.
c V javni bolnišnici v Celju je umrl 46-letni dninar brez stalnega bivališča Ivan Rezar.
c Ekskurzijo na morje priredi Podmladek Jadr. Straže na drž. deški mešč. šoli v Celju od 21. do 27. t. m. Udeleženci si bodo ogledali Plitvička jezera, Split, Šibenik in slapove Krke.
c Prihodnji izpili za vozače motornih vozil za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega okraja boao v petek, 30 .t. m. ob 8. na sreskem načelstvu v Celju.
c Nočno lekarniško službo ima od 10. do 16. t. m. lekarna „Pri Orlu“.
š Celjski šahovski klub. ki si je v nedeljo v Ljubljani priboril prvenstvo Slovenije, bo igral jutri v nedeljo, prijateljski medmestni mach z zagrebškimi šahisti. Pričetek ob 14. v salonu hotela „Evrope“ v Celju.
c Nesreče. 4-letni sin ključavničarja v Sv. Petru v Sav. dol. Rudolf Toman je padel na vrtu in si zlomil desno nogo v kolenu. — 31-letna žena pos. Genovefa Berdnik iz Šmartnega ob Paki, je podla doma s češnje in si zlomila levo roko v zapestju. — 13-letni sin poštnega zvanič-nifca v Loki pri Zid. mostu Bobera Valentin je padel s češnje in si zlomil levo nogo v gležnju. — 18-letni rejenec Strašek Leopold iz Pilštanja je padel s kolesa in ši zlomil desno roko v ramenu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
Ptuj
p. Kose so zarezale. Pričela se je košnja. Po vaseh in vrheh odmeva klepanje neštetih kos. Čeprav so zdaj najdaljši dnevi, vstajajo kosci pred svitom in tekmujejo, kdo bo prvi zatrobental v preluknjani vodir.
p. Pluj v oblakih prahu. Včeraj je pritiskala neznosna špara. Proti večeru so prijadrali temni oblaki s severa. Vrtinčast veter je pobral ves prah z ulic in z njim obdarjal občinstvo. Na srečo je to trajalo le par minut, nakar se je vlil dež.
p. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v četrtek, dne 15. junija, v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj v Narodnem domu.
p. Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri film „Ljubavni polk“.
p. Glasbena Matica v Ptuju se v imenu Meddruštvenega odbora v Ptuju zahvaljuje cenjenemu občinstvu, da se je izkazalo ob priliki koncerta APZ v Ptuju tako navdušeno pri sprejemu pevcev, kakor pri obisku koncerta samega. Posebna zahvala pa gre vsem cenjenim damam in gospodom, ki so pomagali pri podrobni organizaciji koncerta in pogostitvi ter vsem onim rodbinam, ki so tako gostoljubno sprejele goste na prenočišče. Od uprave APZ smp prejeli nad vse ljubeznivo pismo, kjer se zahvaljuje ptujski javnosti za uspeh in gostoljubje ter nam zagotavlja, da pridejo pevci z radost-
trgani od hlodov, ki so jih spuščali *po I J° v Prihodnje med nas, kadar koli soteski navzdol. Manj spretnim izletnikom I bomo še želeli njihovega obiska.
Nesporazum med babico in financarjem
VESEL IN HUDOMUŠEN DOGODEK IZ SLOVENSKIH GORIC.
Preglednik finančne kontrole se ie že tretjič oglasil pri diplomirani babici, katere tudi tokrat ni našel doma. Da se
izogne nadaljnjemu zastonjskemu hodu, je naročil domačim, naj se babica po možnosti še isti dan oglasi v pisarni oddelka, oziroma na njegovem domu.
Ko se babica vme domov, ji domači sporočijo naročilo preglednika. Babica, vajena hitrosti, sede takoj na kolo in s porodniškimi instrumenti hiti k pregledniku. Ker ga ni bilo v uradu, je šla naglih korakov na njegovo stanovanje, z instrumenti v rokah in vsa prepotena se
Je predstavila pregledniku, vprašujoča, ali že ni prepozno... Gospod jo je čudno gledal, kmalu pa se je zavedel situacije in ji je rekel: »Ne, ne, gospa, davek morate plačati, drugače bom jaz rabil davčne klešče.«
Babica se je jezila, izpila je sedem brizgancev, ki jih je plačal neoženjeni preglednik, ki je na domu babice pozabil povedati, da gre za davek In ne za porod.. .
Dogodek se je pred denvi resnično primeril nefcje v Slov. goricah.
Maribor
Brivski pomočniki odgovarjajo mojstra
Na članek g. Novaka smo prejeli od podružnice Zveze brivskih in lasničarskih pomočnikov-ic, naslednji odgovor:
Mi, brivski pomočniki, se dobro zavedamo težkega položaja mojstrov, čeravno g. Novak omenja, da so vse naše misli usmerjene v pravcu gojenja športa, izletov, naših visokih plač itd. Tozadevno bi g. Novaku priporočali, da poskusi vsaj en mesec s plačo, ki jo nudi svojemu pomočniku, gojiti šport, prirejati izlete itd. ne vemo, koliko bi mu v tem slučaju os ta lo za hrano in stanovanje. S takimi argumenti torej ne boste mogli operirati, g. Novak! Nadalje omenjate, da mi pomočniki ne delamo z veseljem in z interesom ter da je to tudi vzrok slabega prometa. Potemtakem se pustijo gospodje in dame striči, briti, ondulirati, manikirati itd. samo radi tega, ker je postrežba dobra in ne morda zaradi tega, ker higienski, modni in še morda kaki drugi razlogi to zahtevajo. Tisti pa, ki ne prihajajo tako pogosto (delavci, velik del uradnikov, obrtniki itd.), so pa z našim delom — po Vašem mnenju — nezadovoljni. — Boliš e bi bilo, g. Novak, če bi drugič kar trdili, da smo mi pomočnik; krivi sedanjim slabim gmotnim razmeram, v katerih živijo delavci, obrtniki in uradniki. S tem bi bil namreč kompleks Vaših dema-goškh trditev popoln.
Kar pa tiče dandanašnje velike konkurence v brivski stroki, ki Vam tudi ne gre v račun, pa Vas vprašamo samo eno: Ali niste morda Vi dotični brivsiki mojster, ki kar zaporedoma odpira brivske obratovalnice? Ali ne bi hoteli sporočiti javnosti, koliko takih obratovalnic ste do danes že odprli? Če bi vsi mariborski brivski mojstri prakticirali isto kot Vi,
potem bi imel Maribor danes okrog 500
brivskih salonov! Kdo povečava konkurenco v brivski stroki? Mi pomočniki ali pa Vi, kot predsednik združenja?
Glede počitka ob nedeljah in praznikih stri samimi pa pripominjamo, da je to njihova stvar. Mi nismo krivi, če nudijo poedini mojstri gotovim stanovom razne popuste v ceni. Ustvarite si, g. Novak, enotno tarifo, ki lahko predvideva nekaj razredov, ki pa .bi morala vendar enkrat za vselej veljati za vse mojstre. Vas mojstre pač tepe Vaša lastna nesloga!
Glede počitka ob nedeljah in praznkih pa toliko: Vsak delovni človek ima pravico, da se po trudaipolnem delu spočije. Kar velja za druge stroke, nad velja tudi za nas brivske pomočnike in pomočnice. Gotovo je nedeljski počitek plod organizirane in vztrajne borbe brivskih pomočnikov, ne pa zasluga g. Novaka. V tej naši borbi smo imeli brivski pomočniki na svoji strani p. n. stranke, ki se Rak pu-
stijo postreči en dan pred nedeljo ali praznikom. Da je temu tako, dokazuje najbolje dejstvo, da edina brivnica v Mariboru, ki obratuje tudi ob nedeljah m praznikih, ob navedenih daevSh ni zaposlena. In baš to je brivnica g. Novaka, ki trdi, da so mojstri z nedeljskim zapiranjem porinili v roke britvico občinstvu ter. ga navajajo v samobrifcje. Današnja gospodarska kriza je porinila občinstvu britvice v roke, ne pa nedeljski počitek pomočnikov in pomočnic, kakor Vi to trdite. Ker v nasprotnem slučaju bi vendar morala imeti Vaša brivnica ob nedeljah izredno velik promet.
Glede kolektivne pogodbe Vam pa sporočamo, da si jo bomo priborili prav gotovo, če ne danes — pa jutri. Vedno pa le proti Vaši volji.
Toliko smo smatrali za potrebno, da Vam odgovorimo na Vaš odgovor. V bodoče pa z Vami ne nameravamo več polemizirati, ker smo se prepričali, da Vi kot star brivski mojster in povrh tega še kot predsednik Združenja brivskih mojstrov ne gledate na položaj v naši stroki s stvarnega stališča.
Organizirani brivski pomočniki in pomočnice.
Elektrifikacija Pobrežja in Tezna
VEČJI NAČRT ZA RAZSVETLITEV NE KATERIH ULIC, KI SO DOSLEJ TONILE V TEMI
Te dni je bila seja, na kateri so razpravljali o nadaljevanju elektrifikacijskih del v pobreški občini. Sestavili so podroben načrt. Na Pobrežju bodo razširili cestno električno omrežje v obeh delih Stražunske ulice in v Frankopanovi ulici. Nov električni vod bo speljan iz Slomškove po Verstovškovi, Massarykovi in Slovenski ulici zopet nazaj v Slovensko ulico. Na področju Pobrežja bodo name-
Nevihta nad Mariborom
Malo pred 16. uro se je včeraj nebo nenadoma pooblačilo. Gosti, črni oblaki so prepredli nebo nad Mariborom. Silovit orkan je dvigal po ulicah oblake prahu in trgal vse, kar mu je bilo na poti. Nastal je gost večerni mrak in vlil se je dež. Med bliskanjem in grmenjem je ponekod padala tudi toča, ki pa v Mariboru
k sreči ni napravila škode. Tudi električni tok je bil dvakrat prekinjen. Huje je moralo biti v Dravski dolini, pod Pohorjem in na Dravskem polju, kjer so bili nakopičeni grozeči oblaki. Po silnem nalivu, ki je trajal skoraj dobro uro, se je nebo zopet razčistilo.
POSREDOVANJE ZA MELJSKI MOST
Meljski most razjeda živce mnogim prizadetim na Pobrežju in v Melju. Gotovo je, da je novi most zelo potreben; gotovo pa je tudi, da je akcija, započeta
pred volitvami, zaspala. Zakaj, nam ni
Blago za kopalne platie In obleke
TtKSriLAMA BODCfšLDT, Gosposka ullcm 14
znano. Te dni je odpotoval g. Alojz S p r a g e r s Teznega v Beograd, kjer je pri odločujočih činiteljih posredoval, da bi se vprašanje gradnje tretjega dravskega mostu v Mariboru premaknilo z mrtve točke. Dobil je zagotovilo, da bodo pristopili k reševanju tega perečega problema.
JUTRI PADE ODLOČITEV!
m. Sprejemni izpiti na realni gimnaziji
bodo 24. junija. Prijave je kolkovati z 10 din. Priloge so: rojstni list in izpričevalo o dovršenem 4. razredu. Prošnje se sprejemajo Od 20. do 23. junija.
m. Krojaški prikrojevalni tečaj za mariborske krojače bo priredil Zavod za pospeševanje obrti v drugi polovici julija.
Svilene srajce hladijo - Bogata izbira pri TtKSTILAKA BODEFŠLDT. Oosposka ulita 14
m. Za sodnega pripravnika je pri
okrožnem sodišču v Mariboru postavljen Albin Kodri.
m. Ustanovni občni zbor društva »Gledališče mladega rodu« bo v nedeljo, 11. junija, .ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. V pripravljalnem odboru so dr. L. Poljanec, prof. Gustav Ši-lik in uradnik Albert Murko.
m. Zdravniško dežurno službo ^a nuj-no pomoč v nedeljo, 11. junija, vrši OUZD j zdravnik g. dr. Pograjc Stanko, Maribor, ‘Tyrševa ulica 14-1.
stili 13 novih cestnih svetilfk. Elektrifika-cijska dela se bodo nadaljevala tudi na Teznem. Tam bodo elektrificirali drugi del Levstikove ulice, Ciril Metodovo ulico in drugi del Parmove ulice do konca. Na Teznem bodo postavili 7 novih svetilk. Stroški teh del so preračunani a okoli 30.000 dinarjev. Z elektrifikacijo bodo še to leto zaključili velikopotezni načrt, ki ga je sestavili a pobreška občina.
Moški!
za zdravljeni* spolnih tlabottl
seksualne impotence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcij spolnih žlez poskusite hormonske neškodljive
„HORMO-SEKS“ pilule
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 34.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Zahtevajte le originalne »Hor-mo Seks« pilule, ki so na škatlici zunaj opremljene z zaščitno znamkico. Po pošti razpošilja diskretno: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče:	Farm.
kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langov trg št. 3.	Ogl.	reg. S. br. 1990-35
šo v Stolni ulici 12 za 185.000 din. Mihael Domiter je kupil od Ivanke Jakličeve stanovanjsko hišo in stavbišče v Betnavski ulici 61 za 180.000 din.
m. Krsto grofice Ane Herbersteinove so izkopali blizu Betnave. V bakreni krsti je bila tudi lesena. Obe krsti izvirata iz leta 1635.
Lahko poletno blago za vroče dDeve TBKSTIIANA BODEFBLDT. Gosposka ulita 14
V	nedeljo, 11. t. m., bo velika dobrodelna tombola-našega Rdečega križa, ki jo že povsod pričakujejo z veliko napetostjo, saj prejme glavni dobitnik popolnoma nov šlirisedežni luksuzni avto znamke Opel. Vseh dobitkov je več sto, med njimi 40 glavnih. Ne zamudite te edinstvene prilike! Ena tablica slane kljub visokim nabavnim stroškom dobitkov le 5 din!
m. t Anton Holc. Včeraj dopoldne je po kratki bolezni nenadoma umrl splošno priljubljeni sodni oficial na državnem pravdništvu g. Anton Holc v starosti 57 let. Pokojni je še pred dobrim mesecem vestno opravljal svojo službo. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo ob pol Štirih na pokopališču na Pobrežju.
SPALKE SOBE« kuhinjske opreme, stolce vseh vrst dobavlja najceneje OBnOVm", F. NOVAK, Jurčičeva ulica 6
in. Kopališko zdravljenje invalidov.
Po razpisu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se bo tudi letos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Invalidi, ki se za to zdravljenje zanimajo, naj se čimprej javijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št. 11, pritličje, sol«a št. 4, kjer dobijo točnejša navodila.
m. Posestva iz rok v roke. Dušanka Vukičeva je kupila od Jerneja Čebule parcelo in stanovanjsko hišo v Bolfen-kovi ulici 4 za 160.000 din. Posestnik Andrej Oset je prodal trgovcu Jakobu Kuntnerju hišo in stavbišče na Tržaški c. 86 za 147.500 din. Mestna občina ie kuaila od posestnika Franca Bacha pritlično hi-
m. Tujski promet je bil v preteklem mesecu precej razveseljiv. Kljub slabemu vremenu je obiskalo Maribor 1503 tujcev. Od teh je bilo 815 Jugoslovanov, 020 Nemcev, 17 Italijanov, 14 Ce-lioslovakov, 12 Madžarov, 7 Romunov, 5 Francozov, 4 Holandci, po dva Angleža, Danca, Grka, Švicarja in Poljaka ter trije Američani. Nočnin je bilo maja 5.982.
m. Lobanjo ie razbil domači hlapec svoji gospodinji Ani Sokolovi iz Pesnice. Ker je njen mož na orožnih vajah, jo je hlapec pričel nadlegovati. Žena se je branila in pobesneli hlapec je pograbil sekiro ter jo udaril z vso močjo po glavi. Sokolovo so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico, kjer je njeno stanje zelo resno-
m. Pred eksekutorjem sta mati in hčerka v Žolgerjevi ulici razbili zarubljeno kolo. Obe se bosta morali zaradi tega zagovarjati pred sodiščem.
m. Popolnoma nov avtomobil je na pr-
vi	vožnji razbil na Pohorju mesar Fran-geš s Teznega. Na ovinku je pred dnevi izgubil oblast nad volanom in strmoglavil po bregu. Skoda je zelo velika.
m. Z motorjem je povozila neka trgov-' ka iz Maribora Nežo Jurkovičevo s Pobrežja. Žena je dobila poškodbe na de-
1	sni nogi.
{ ČOJ^!
Sargov
KALODONT
proti zobnemu kamnu
m. Nesreča v kamnolomu. V nekem kamnolomu v bližini Maribora si je poškodoval nogo deiavec Franc Bratušek iz Zg. Radvanja.
* Ali ste se že prijavili za užitka polne izlete „Pu!nik-a“ z modernimi av-tokari:	18. junija:	Murska Sobota
(Prekmurski teden) 50 din; 18. do 19. junija: Mariazell (2 dni) 200 din; 20. junija: Graz 100 din; 26. do 29. junija: Plitvice—Crikvenica, 4 dni, vse 650 d. 26. do 29. junija: Trst—Benetke—Padova—Gorica, 4 dni, vse 900 din; 28. do 29. junija: Trst, 2 dni 240 din; 28. do 29. junija: Logarska dolina, 2 dni 120 din; 28. do 29. junija: Graz, 2 dni 110 din; 29. junija: Rogaška Slatina 50 din. — Prijave za inozemske izlete le do 16. junija!
* Dnevi letošnjega pomladanskega velesejma v Ljubljani se bližajo kraju. V ponedeljek zvečer bo zaključen. Velesejem je bogato zaseden in je razstavljenih mnogo novih stvari, ki bodo v tej ali oni stroki izvrstno služile. Komur kaže, naj porabi jutrišnjo nedeljo in ponedeljek za izlet v Ljubljano na velesejem.
* V gostilni Vogrinec, Kamnica, vsaiko nedeljo vrtni koncert.
* Tombola Sokola Maribor II Pobrežje bo v nedeljo, 25. junija na letnem telovadišču ob vsakem vremenu.
* Sokolsko društvo Maribor III priredi v soboto, dne 10. junija, ob 20. uri tiru-čabni večer v beli dvorani Sokolskega doma, kamor vabi vse članstvo. Zdravol
m. Nočna lekarniška služba (od 10. do vključno 16. junija): Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
Kino
* Grajski kino. Danes kriminalni film „Zeleni car“. Gustav Diehsl, Ca-rola Hohn.
* Kino Esplanade. »Rasputln«, grandiozni francoski film največjega formata s Harry Baur-om in Marcel Chantal.
* Kino Union. Do vključno ponedeljka ,.Hči Drakule“. V vlogi vampir-že-ne je slovita Gloria Harden.
* Zvočni kino Pobrežje, 10. in 11. junija »Dama v sivem«, napet kriminalni film (Šerlok Holrpes).
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 3. t. m. (3. razred) so bili izžrebani sledeči večji dobitki:
Din 500.000.—: 69792
Din 200.000.—: 88383
Din 100.000.—: 67461
Din 60.000.—: 72173
Din 50.000.—: 22462
Din 40.000.—: 15676
Din 12.000.—: 26628 36760 45691 92369 93248 Din 8000.—:
1524 12767 24479 31235 37140 41242 63849 66365 82851
Din 5000.—:
119 4912	5495	6232	10844	26046	28147
32587 39257	47794	48284	48338	60130	61103
64282 73434 7538482231 87071 31.866 Din 2000.—:
2345 3405	6683	9445	11035	13234	17416
21362 24363	27175	29166	29622	31906	33113
37047 41932	46149	53417	54943	66653	67168
73204 79611	85097	88424	89022	89937	94056
34309 97435.
(Brez jamstva.)
Prihodnje žrebanje bo 11. julija t. 1. Pooblaščena Klavna kolektura drž. razreda« loterije bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25.
Kip cesarja Franca na savinjskem parizarju
Senzacija naših dedov, ko je Savinjčan Ivan Baš prevažal 27 dni težak tovor iz Milana v Celje
Slovenski del Štajerske se že od davnih časov ponaša z dobro razvitim kolarstvom in kovaštvom. Živahen promet na primeroma dobro razvitem cestnem omrežju, ki se je v teku 17. stoletja vedno bolj izpopolnjevalo, je to ob* c .jospe-ševal. Na državni cesti Dunaj - Trst se je 1. 1573. osnovala prva redna pošta s seli med Ljubljano in Gradcem.
V	Savinjski dolini posebno pa v okolici 2alca, izdelujejo težke parizarje s širokim kolesnim obročem. Ta obrt se je hitro razvijala, ko je Avstrija po miru v Toža-revcu 1. 1718. dosegla ugodno trgovinsko pogodbo s Turčijo, kar je močno pospešilo naš- cestni promet.- Cesar Karel VI. je 17. marca 1719. razglasil Trst in Reko za svobodni pristanišči. Za trgovino s Turčijo po suihem in po Donavi je bila 27. maja 1719. ustanovljena Orientalska družba, ki je kmalu zgradila v Trstu in na Reki skladišča za prekomorsko blago. S preureditvijo državne ceste Dunaj-Trst
Poln meh za smeh
Polkovnik Točnovič je zelo pazil na predpise glede uniforme in opreme vojakov. Nekoč je gledal skozi okno in opazil poročnika Nemaniča, kako se sprehaja brez sablje po ulici. Razjarjen je poklical častnika v stanovanje, da se opraviči.
Nemanič je prišel, toda imel je sabljo. Misleč, da se je zmotil, ga je polkovnik odslovil. Toda, glej vraga! Komaj je bil poročnik na ulici, že je spet bil brez sablje. Točnovič ga je znova poklical predse. Polkovnik se je zmotil. Poročnik je imel sabljo. Na ulici je bil Nemanič spet brez sablje, polkovnik ga je poklical tretjič na odgovor, trdno odločen, da mora razčistiti čudno stvar.
Slišite, gospod poročnik! Pojasnite mi, kako je to mogoče, pred menoj imate na ulici pa nimate sablje?
—	Zelo enostavno, gospod polkovnik. Kadar sem stopil pred vas, sem vzel mimogrede v predsobi vašo šobijo, nazaj grede sem jo spet obesil na klin...
*
Mož: — Poznaš ona dva mladeniča, ki se lam izprehajata?	T
Zena: — To sta dvojčka našega soseda, Ciril in Metod.	.
Mož: — Interesantno, kako zelo je Ciril podoben Metodu!
Zena: — Mislim, da je Metod mnogo bolj podoben Cirilu!
Mož (se popraska za ušesi): — Da, imaš pravi Ta mu Je še bolj podoben...
in njenega nadziranja po stalno nameščenih cestarjih, se je začel razvijati vozovni promet, ki je prinesel poleg kolarjev in kovačev tudi sedlarjem lep gmoten napredek.
Kako je bilo prevozništvo razvito v Savinjski dolini priča sledeči primer. Ivan Baš, po domače Bočak, posestnik in krčmar ob Tržaški cesti pri St. Juriju ob Taboru, ki je že prejšnje leto na svojem parizarju spravil dva velika kipa na Dunaj, je naložil tudi cesarja Franca I., vlitega v ogromen 3500. centov težak bronasti kip ter ga potegnil iz Milana do prve železniške postaje v Celje. Baš je torej v Milanu 7. maja 1846. opoldne vpregel v orjaški parizar devet parov konj in privozil do doma 2. junija dopoldne. Bil je polnih 27 dni na cesti.
Baš dosibmal za to pot tudi z najtežjim tovorom ni potreboval več kot 12 dni. Sedanja »furenga« mu je zelo nagajala.
Voz se je med Castelfranco in Treviso ter med Gorico in Devinom pogreznil, tako da so šele po dopregi osem parov težkih volov spravili parizar zopet na cesto. Zaradi izredno visokega tovora so morali v Vilafranci in Veroni deloma porušiti mestna vrata, in znižati tudi cesto za lVa čevlja. Tudi parizar so morali popravljati.
Začetek junija 1846. so torej imeli Celjani senzacijo. Zanje je bil to prvi obsežni tovor na pravkar otvorjeni progi Gradec-CJje. Tudi ti so si glave belili preden so spravili neokretnega cesarja Franca v vagon. Južna državna železnica ga je prevozila samo do Miirzzu-schlaga, tam so ga preložili in spravili po ce6ti preko Semmeringa do Gloggni-za, od tod pa spet po železnici na Dunaj. Vso pot od Milana do Dunaja je vodil prepeljavo vojaški narednik z dvema paznikoma.	Iv.
— Natakar... hej, natakar!
— Trenutek, prosim, gospod...
Zena: Komaj sem dete uspavala, že se je spet zbudilo.
Mož: Mogoče se je le pretvarjalo, samo da bi prej nehala peti...
Kaj je z belini, ki plaše vraževerne ljudi po deželi
Ljudje so nemalo presenečeni, če v jati vran zagledajo belo vrano. Redka prikazen je prišla celo v pregovor. Preproste knietice so še bolj presenečene, ker si ne morejo razlagati ta pojav in ga spravljajo v razne zveze. Ponekod verujejo, da bo bolje bogato obrodilo, če je v jati vran, ki pobira za sejalcem zrna, bela vrana. Kadar je v tropi vrabcev belin, jih ne smeš spoditi s polja, ker pokončajo sicer vrabci na belinovo povelje vse sadeže na polju. Belin je namreč kralj vrabcev . . .
Pa tudi četveronoge živali v tem pogledu ne zaostajajo. Belih veveric ne sme-
mo preganjati, bele miške vlečejo listke, na katerih je zapisana sreča . . . Blagor lovcu, ki sreča belega srnjaka z zlatim rogovjem, toda gorje mu, če se drzne streljati.
Znanost imenuje beličenje albinizem, ali leukopatijo, t j. bolehanje na belici. Beličnikom namreč zmanjka v barvilnih zrncih, pigmentih barvila v zgornji kožici in njenih priveskih. Razločujemo popolno in delno beličenje. Zdrave ptice niso, tako podvržene boleznim in hudim zimam kakor beličniki, zato ti hitreje umirajo, poginejo. Parijo se navadno med se-
boj le zelo redko, tako nastane riova vrsta, kakor je to znano o beličnem dihurju.
Naši muzeji imajo že lepo zbirko be-ličnikov. Med deloma pobeljenimi ne manjka fazanov, jerebic, kozice, divje race, kosa, drozga, brinovke, pastiričiče, cipe, sinice, rjavega srakopera, črne vrane, vrabca in strnada. Popolni belini so zastopani z navadnim fazanom, divjo gosjo, dalje gozdni škrjanec, siva vrana, sraka in navadni vrabec. Bele prikazni med pticami so tedaj le bolezenski pojav in nimajo nič skupnega s stvarmi, ki jim jih pripisujejo na deželi.
Ce ima človek strah pred zastrupljenjem
V	Mostar je te dni prispel bivši pred-, sednik sirske republike, ki se je boril proti Francozom za neodvisnost svoje domovine. Nastanil se je pti uglednem trgovcu. Vsak dan mu je prinašala mlekarica liter mleka in ga morala vselej najprej sama pokusiti. Ko je bil ravno post in mlekarica pijače ni hotela použiti, je beg odklonil mleko.
Nezaupljivi gost je stalno nadzoroval kuhinjo in jedel sikupaj s kuharjem. Vedno je imel privide, da ga hočejo zastrupiti. Š komer koli je Rešad beg govoril, nikomur ni hotel dati roke. Trgovcu je dejal, da je srkio nervozen. Pred dnevi je
brez sape prihitel na postajo in zahteval vozno karto za Travnik. Na vprašanje, ‘kaj se je. primerilo, je dejal, da so ga hoteli zastrupiti. Šel je.bil v kopalnico in odprl pipo »iz katere je uhajal plin«. Padel je v nezavest, in ko se je prebudili, sta mu dve ženski otiraH čelo. To se mu je zdelo sumljivo, pograbil je od velike prtljage samo kovčeg in pobegnili iz hiše. Na vprašanje, ako je mogel priti plin v kopalnico, če ga v hiši sploh ni, je mož vztrajal pri tem, da so ga hoteli zastrupiti. Odpeljal se je v Travnik, trdno prepričan, da je ušel smrti.,..
Potegavščine potepuha z »milijoni''
— Gospod kapitan, ukažite naj zatulilo sirene, potem nas ta vrag ne bo več ignoriral...
Prijateljem radia
Teža najslabše katode cevi radio aparata je manjša od teže človeške dlake iste dolžine. Ta teža znaša komaj pet tisočink grama.
Mnogim se zdi odveč, zamenjati za vsako gramofonsko ploščo iglo. Toda pot, ki jo napravi konica gramofonske igle, }e pri eni sami plošči dvakrat daljša od namiiega cerkvenega stolpa.	■ ;■ . ■'	,
Prt prenašanju stik po brezžični noti brze žarki elektronov s hitrostjo 40.000 km v sekundi l Na oko se vidi, kakor da bi se slika prikazala na mah. v stvari se to dogaja postopoma. V eni sekundi se tako prenese 25 slik
Katoda cevi radio aparata pošilja elektrone v tako obilni meri, da pošlje v eni sami sekunda preko sto zvokov. Velikost elektrona je zelo malenkostna, v en kubični milimeter bi lahko stlačili milijardo elektronov.	.
Elektroni v cevi radio aparatov se gibljejo s hitrostjo 10.000 km na sekundo. V štirih sekundah bi tedaj tak elektron obletel zemljo.
V	primeri z radio valovi je ta brzina kaj počasna. Ti namreč potrebujejo za to pot komaj sedmktko sdkunde.
Neverjetno, pa vendar resnično ie. da čuje glasbeno prireditev radio poslušalec doma prej kakor oni, ki je pri produkcili navzoč, čeprav tik pod odrom! Do človeka na koncertu potrebuje namreč zvok že pol sekunde, preden mu udari na uho, medtem ko radio valovi v tisočinki sekunde premerijo že velike daljave^..
Pančevske oblasti so pregnale Aleksandra Sterna, moža, ki vobče ni vedel povedati, od kod je doma in kaj je po zanimanju. Mož je trdil, da je bil rojen v Beogradu, da je bil na Dunaju in v Budimpešti, Nekateri celo menijo, da je bil Stein svojčas avstrijski konjeniški častnik.
Stein si je na mojstrski način priredil reklamo. Trdil je nekemu znancu, da bo v Ameriki nasledil 50,000.000 dinarjev po nekem sorodniku. Znanec je to vest raz-
širil po mestu ta naivnd ljudje so se pulili, kdo se bo Sternu bolj prikupil. Javili so se celo odvetniki, ki so ga podpirali, samo da bi bili ooi tisti, ki bodo posredovali pri prenosu denarja. Stein se je kazal proti vsakomur velikodušnega, razsipal je s tisočaki in sto tisočaki, seveda. samo v obljubah. Nekemu natakarju je obljubil, da se ga bo spomnil pol milijona din. Mladi deklici je dejal, da bo nasledila za njim vse, kar bo ostalo od milijonov. »Najsrečnejša žena boš na sveta,
Redno plačujte naročnino, sicer Vam ugasne pravica zavarovanja „Vecernikovih“ naročnikov na
10.000 din
imela boš svoje vile, avtomobile in jahte, kajti ko bom umrl, bo ostalo še vedno najmanj 30,000.000 din. Ljudje naj me vendar razumejo!« je trdil vedno — in živel prijetno na račun tistih, ki jim je zmanjkalo soli v glavi. Zdaj so moža razumela oblastva in ga pognala iz mesta...
X V Švici merijo vsako leto 100 ledenikov. Lattl se jih je 88 skrajšalo za nekaj metrov, 8 ostajo neizpremenjenih, 4 pa so se podaljšali. Opazovanja vršijo že čez 40 let V tem času se ie večina ledenikov krajšala.
Inkvizicijski proces v starem Kranju
Spori med kranjskimi mesarji in občinskim svetom zaradi »sramotilnih stebrov"
hamsperg je prišel v Kranj in 17. decembra 1743 začel s preiskovanjem. Duhovščina se je branila izročiti na križu visečo sliko.
Vsa stvar se je zavlekla in šele novembra
Kranjski mestni očetje so bili že od nekdaj navajeni neprilik m sitnosti, ki so jih povzročali njihovi mesarji in drugi obrtniki, najbolj jih je pa razburil dogodek, ki se je odigral v avgustu 1743. Mesarji so se branili sekati teletino. Sodni upravnik Ivan Virintin je v občinski seji predlagal, naj se uporni mesarji kaznujejo s tem, da jih obesijo na sramotilni križ. Mestni očetje so se predlogu uklonili in že čez nekaj ani so pri špitalskih vratih v bližini cerkve sv. Nikolaja postavili sramotni steber v obliki križa, ki je nosil poševno pritrjeno povprečno bruno in železne okove.	i
Mesarje je ta ukrep silno razdražil. Ponoči je neznan storilec snel s sramotišča okove. Sramotilnik je bil sedaj sličen pobožnemu znamenju brez križanega in kmetje, ki sd prihajali po opravkih v mesto, so se pred križem odkrili v mraku je marsikatera ženica pokleknila in opravila svojo pobožnost. Mesarji so se na tihem posmehovali, mestni pošvetovalci, ki bi morali napraviti red, se niso ganili. Ta malomarnost je razburila nočnega čuvaja Josipa Blaznika, po domače Strukla, ki
je naprosil nekoga, daje napisal na papir, »Kralj čez mešane 1 Kar je napisano ie napisano" in listič nalepil na sramotilnik. Ko je pa na dan sv. Jerneja (24. av-sta 1743) _ hitel organist, učitelj Franjo
flilic skozi/ Špitalska vrata v cerkev, je začuden opazil na križu lepo izrezano sliko Kristusa z napisom nad glavo I.N.R. I. nekaj niže pa so bile napisane Struklove bogoskrunske besede ,,Kralj čez mesarje**, Knstusa se na sramotilniku očitno zasra-mujel Milic je opozoril ljudi na to zlobnost, v mestu je nastala velika razburjenost. Sodnik Matija Strupi je odredil odstranitev napisa, duhovščina je z odločno* stjo zagtevala sliko zase. Ljudska razsodba je to hudobijo podtikala mesarjem, češ, oni so Kristusa na novo križali, v svoji trmoglavosti so ga pribili na njihov sramotilnik. Krivce mora doleteti zaslužena kazen — smrt Po takrat obstoječih pravnih običajih se bogokletniku izreže jezik kakor daleč ga je mogoče potegniti iz vratu, na kar se hudodelca vrže na grmado in sežge.
Sledilo je inkvizijsko postopanje. Kazen-renski sodnik za Kranjsko Josip pl. Abra-
1744 se ie preiskaza nadaljevala in je trajala 10 dni Spis s kazenskim predlogom je kazenski sodnik predložil v odobritev gra* ški vladi, ki je 8. novembra 1745 končno-veljavno razsodila. Vsi kranjski mesarji so bili zaslišani, vsak je zatrjeval svojo nedolžnost Preiskava je dognala, da je žena mestnega pisarja Manja Ana Mihelič naročila sliko pri podobarju Ivanu Peter* nelu. Vse to je ona tudi priznala in se izgovarjala na pobožne namene. Meščani so biTi na strani zakonske dvojice Mihelič, ki je dobila od njih najboljše izpričevaloi
Notranjeavstrijska vlada v Gradcu jd obsojence oprostila vseh kazni, sodne stro* 5ke pa naj poravnajo: polovico mestna ob* čina Kranj, drugo polovico pa obtoženci sporazumno. Istočasno je dobila mestni občina nalog, da se mora predmetni sramotilnik odstraniti s sedanjega mesta, zA uporne mesarje pa naj mestna občina drugod postavi primerni sramotilni steber.
TERPENTINOVO MILO
Obilna
pena-
lahko
pranje!
SCHICHTOVO
Po obisku APZ v Soboti
»PESEM SLOVENSKEGA PREPORODA« IZZVALA PRAVO NARODNO MANIFESTACIJO
Gostovanje Akademskega pevskega zbora preteklo soboto je bilo ena izmed redkih kulturnih prireditev v Soboti, ob kateri so z enakim navdušenjem dajali izraza svojemu narodnemu prepričanju vsi brez razlike. Gostje so dospeli že dopoldne in bili na kolodvoru prisrčno sprejeti. V imenu Meddruštvenega odbora, kot predstavnika vseh soboških organizacij, jih je pozdravil g. Slavko Niše! vi-cer, predsednik Prekm. sokolskega okrožja. Posebej se je zahvalil gostom, da prihajajo v Prekmurje s pesmijo, ki je slovenski narod vodila in bodrila v težkih časih preizkušenj. Zvečer je bila dvorana nabito polna in je občinstvo navdušeno pozdravljalo pevce in še posebej njihovega dirigenta. Tudi zvečer je imel izbran nagovor g. prof. I. Potokar, kateremu so pevci odgovorili s Hajdrihovo »Hercegovsko«, ki je po svoji
problematiki tako aktualna tudi danes v Prekmurju, dasi se ta ravnina na zunaj tako močno razlikuje od kršne Hercegovine. Njena misel in poziv sta odmevala tudi v dušah vseh prisotnih, ki so med in po koncertu navdušeno aplavdirali in manifestirali. Koncert je zaključila pesem »Hej Slovani. . .«,ki jo je pelo občinstvo s pevci.
Meddruštveni odbor, ki je to prireditev organiziral, zasluži vse priznanje. Pokazal je, da se s složnim delom da veliko doseči. Želeti bi bilo samo, da nam omogoči še več podobnih prireditev. Odmev, ki ga je našla sobotna prireditev v srcih vseh prisotnih, je najboljši dokaz, da bi po tej poti najlaže ustvarjal tudi v širšem krogu vse tiste duhovne predpogoje, od katerih zavlsi tudi uspeh njegovega dela.
Za agrarno zemljo prosijo
Na članek pod tem naslovom, ki smo ga objavili v »Večemilku« 16. maja, nam je poslala grofica Marija Zichy naslednje pojasnilo:
Uslužbenci veleposestva Beltinci prejemajo le kot stransko plačo letno v gotovini din 200.— poleg glavne plače v naravi, tako zvanega deputata, ki obstoji v letnih dajatvah: 1400 kg zrnja (pšenica, rž in koruza), 12 m drv za kurjavo, 1 oral pognojene in za setev pripravljene zemlje, 10 q suhe krme za živino, poleti pa prosto pašo za živino in svinje, brezplačno stanovanje s pritiklinami za uslužbence in potrebne hleve za njihovo živino ter brezplačno zdravniško in bolniško oskrbo ter zdravila. Veleposestniški uslužbenci so bili takoj ob pričetku izvajanja agrarne reforme od pristojnih oblasti poučeni, da imajo pravioo zahtevati kot ostali agrarni interesenti dodelitev agrarne zemlje proti istočasni
odpovedi službenega razmerja do veleposestva, na kar pa so izjavili, da ne re-flektirajo na agrarno zemljo, nego da hočejo ostati v službi veleposestva, vsled česar se je agrarna zemlja dodelila drugim interesentom.
Za veleposestvo Zichy je bil določen supermaksiimim v svrho ustanovitve se-menogojske postaje in v zvezi s tem vzorne živinoreje. V določitev sedaj obstoječega supermaksimuma so privolile vse prizadete občine ter vsi zainteresirani faktorji in oblastva, ker sem tedaj darovala najrevnejšim agrarnim interesentom v 23 vaseh lendavskega okraja skupno preko 224 oralov najboljše agrarne zemlje. Na prepuščenem mi supermaksi-murnru pa vzdržujem z lastnimi sredstvi že 15 let vzorno semenogojsko postajo, edino v celi banovina, ki dobavlja banski
Če se milo talco dobro peni Uot Schidhtovo terpeniinovo milo, pranje ni niti na pol tako naporno. Perilo bo popolnoma čisto, ostane nepoškodovano in Vas vedno znova razveseljuje s svojo bleščečo belino.
POLJSKE MIŠI V PREKMURJU.
Beltinci Malokatero leto gre mimo 'nas brez elementarnih nesreč. Tudi letos nam niso prizanesle. Mura je že terjala svoj obulus. Nihče ne misli na to, koHko plodne zemlje odnesp vsako leto, razen tistih, ki to. občutijo na svoji koži in ki leto za letom moledujejo, da bi se vendar enkrat uredila struga Mure. Seveda ostaja le 'glas vpijočega v 'puščavi. Pri prihodnjih delih prosimo oblasti, da upo-
števajo tudi nasvete 'domačinov.
Čez mesec dni bo žetev. Na splošno obeta prav dobro. Ali občine Beltinci, Odranci in Turnišče jo pričakujejo s strahom. 2e dalj časa opazujemo, kako neusmiljene miši uničujejo naša žitna polja. Zastrupljeno pšenico, ki nam jo je priporočal kmet ref. v D. Lendavi in katero smo plačali .po 15 din kg, smo potrosili zaman. Miši nadaljujejo svoje neusmiljeno delo. Če oblasti s svojim
strokovnim osebjem in potrebnimi sredstvi ne pridejo čimprej na pomoč, ne bomo pridelali letos niti semena.
Med tednom
Sedem, Ponedeljski sejem je imel slab obisk in Še slabše kupčije. Kramarskega sejma ni balo. Živinski sejem se je adli-
upravi za povzdigo poljedelstva potreb- »l.	, „ ,	,,	X1	.
no semensto blago.	Wal	po slatoh cenah kmefike zavrne m
so bdi kmefilsi zrralorejci z njim nezadovoljni
Prekmurec asistent na medicinski fakulteti. Prekmurski domačin g. dr. Zoltan 2okš je imenovan za asistenta ljubljanske medicinske fakultete.
Razstava plemenskih živali. V okviru kmetijskih prireditev »Prekm. tedna« bo v nedeljo 25. VI. razstava plemenskih živali. Razstavljale bodo konjerejske podružnice Murska Sobota in Dolnja Lendava ter selekcijska društva za simodol-
sko govedo. Razstava bo na travniku ob Radgonski cesti.
Soboško kopališče odprto. SoboSko korpaliSče je odprto od četrtka 9. junija naprej ves dan.
Posebni vlak na sokolski ziet. Na zlet mariborske sokolske župe bo vozil poseben vlak v nedeljo 18. junija. Iz Maribora odpelje zjutraj ob 4. uri ter ima zvezo z vlaki iz Ljubljane in Celja ter Lendave in Varaždina. Odpelje iz Sobote ob
8.	uri zvečer. Zaprošena je tudi četrtin-Ska vožnja za udeležence zleta. Upanje je, da bo kmalu odobrena.
KredH za novo gimnazijo. Pravijo, da je ban že podpisal kredit za novo gimnazijo in da se bo že letos pričelo z gradbenimi deli.
Oblastni aeromeethg. Veliki oblastni aeromeeting, ki bo v Soboti v nedeljo 25. t. m., bo na travniku ob Radgonski cesti.
ZensKi feszilc
Drago Cepič.
Bilo je prve tedne pohoda vojske generala Aleksejeva proti boljŠevikom na Kubanu. Služil sem kot „furažir" neke čete oficirskega polka in skrbeti sem moral za telesni blagor trideset konj. Vsaka rota (četa) je imela svoj lasten oboz — komoro. Naši so bili pred nekaj urami po za nas lahkem boju zavzeli važno železniško križišče -Tihorjeekaja. Tu se sekata veliki, važni progi Caricin, Volga — Novorosijsk, ,Cmo morje in vladikavkaška (Rostov ob Donu—Baku—Tiflis) proga. Jahal sem svojega Vaška na čelu našega oboza. Kako vrsto pred postajo smo prešli ozko, primitivno žično ograjo in tik za njo ležeče plitke, očividno na nagloma skopane rove; v njih je ležalo vse polno trupel v vseh mogočih legah. Naš edini oklopni avto je zapeljal med oba rova ter imel lahko žetev. Ustavili smo sc na nekakem velikem tržnem prostoru ob vzhodnem robu postajne naselbine. Tudi tu so se opazili sledovi boja, nekaj granatnih lijakov in nekaj trupel med njimi. Enega teh ne bom nikoli pozabil. Ležalo je vznak preko roba velikega granatnega lijaka, kakor razpelo. Videl sem nešteto trupel tista štiri leta, a nobenega med njimi s tako čudnim obrazom. S polzaprtimi očmi se je smehljal in prijeten bi se zdel ta nasmeh, da ne bi bila glava trikrat večja od navadne in sploščena kot velik mlinec.
Poklicali so nas h kosilu. Sedel sem s polnim kotličem nekakega guljaža na vstopno desko voza, kjer je bil privezan moj Vaška. Med obedom naju je za hip zmotil mal sprevod, ki je prišel mimo. Trije donski kozaki so gnali dva „rdeča" na bližnjo njivo. Bil sem vajen takih prizorov in se nisem dal motili, ko sta kakih petdeset korakov vstran odjeknila dva rezka poka.
Nisem pa bil še prav dokončal kosila, ko je vzbudil mojo pažnjo drug prizor. Nedaleč od naju je ležalo ob plotu, ki je obdajal vsak blok železničarskih hiš, truplo nekega velikana, pokrito s sivo plahto. Ko sem se popolnoma po naključju ozrl tja, sem zagledal žensko, ki je pravkar pritekla iz stranske ulice ter se z izrazom strašnega obupa ozirala po poljani. Hipoma pa je zagledala omenjeno truplo. Priskočila je, privzdignila plahto pri glavi, jo takoj zopet izpustila ter se s pretresujočim krikom: „Kolja, moj Kolja“, vrgla preko trupla ter nepremično obležala. Pa ne za dolgo. Iz iste ulice kot ona prej sta prišli dve postarni ženici, jo zagledali in jo s težkim naporom spravili pokoncu ter odpeljali.
Komaj so izginile za oglom, so se v plotu nedaleč od trupla odprla neka vrata in prikazala se je že precej sključena starka s prižgano svečo v roki. Z drobnimi koraki je pridrsala k truplu, pokleknila ob glavi in nato s tresočimi rokami vtaknila svečo v pesek. Prav počasi je vzdignila sivi prt, pa tenko zacvilila in njena roka je za
trenutek obvisela v zraku. Kar je nato sledilo, me je privabilo bliže. Starka se je dobesedno zvijala od obupa, se bila s pestmi po velih prsih, se priklanjala do tal in vmes so se ji trgali iz prs le na pol razumljivi odlomki besed.
„Kolja, Koljuša, dragi, golobček tti moj. Nora sem, nora. Kriva sem, kri-i-i-va — ali mi lahko odpustiš —- oj ti jezik ti moj, ti« prekleti..."
Nisem si mogel raztolmačiti tega, in ker so me začeli oti oboza sem klicati, sem odšel. Čakalo me je običajno delo: ramestiti oboz po dvoriščih, preskrbeti konjem zobi in sena in nazadnje najti sebi in Vaški prenočišče. To zadnje sem našel šele v poznem mraku pri nekem železniškem inženirju in obenem tudi pojasnilo prizorov ob truplu s sivo plahto.
Gospodarja samega ni bilo doma, postregla nam je njegova mlada gospa, vitka, prikupna blondinka, absolventka Marijinskega instituta v Novočer-kasku, prestolnici donskih kozakov. Med čajem, s katerim nam je postregla, sem ji opisal dopoldanske dogodke.
„Torej je le res, kar so mi pravili", je vzkliknila, ko sem ji pravil o starki. ,,Ga je le naznanila vašim, kot je grozila vse te dni. In to zaradi take malenkosti, ki ni bila piškavega oreha vredna. On sam, pokojnik, je bil prvi delavec pod mojim možem in sploh ne boljševik. Mlada, ki ste jo najprej videli, najlepše dekle daleč na
okoli, je bila njegova nevesta. Starka pa, njegova oddaljena sorodnica, se je od samega početka upirala tej zvezi. -Sam gpg ve zakaj! Marusja je na najboljšem glasu in bo imela lepo doto* Stara mu je bila druga mati; prava je umrla čisto mlada. Do nedavnega sta živela s staro skupaj. Ker se je nameraval v kratkem poročiti z Ma-rusjo, mu je moj mož preskrbel od uprave novo stanovanje. In k nesreči —- poleg starkinega. že prej ni imel miru zaradi Marusje," je nadaljevala s solzami v očeh, „tedaj pa je nastal pravi pekel. Ko mu je pred kratkim vkljub izredni potrpežljivosti vse skupaj le presedlo, ji je zabrusil v šali, da se bo po boljševiško poročil. Tedaj mu je vsa iz sebe zagrozila, da ga naznani „belim", ki se gotovo še vrnejo, da je boljševik. Nihče ni vzel tega resno. Pa kaj bi še dalje, saj ste sami videli 1“
Sel sem na dvorišče, da napojim Vaška. Noč je bila tako tiha, kot tista trupla tam v rovih. Le od zahoda sem je iz daljave v presledkih prihajalo zamolklo nabijanje po železu. Naši so popravljali most čez Celbas. Ko bo trkanje prenehalo — zopet nova trupla, mogoče že jutri...
Drugo jutro me je iz polsna vzdramila mlekarica, ki je šla skozi kuhi-ujo, kjer smo spali po tleh. Takoj za njenim odhodom je prihitela k nam vsa razburjena gospa: „Pomislite, po-mi-i-slite, Agafja, no, tista starka se Je obesila!"
Prekmurje
Zenski kotiček
SCdaJ bo šla gospodinja na počitnice ?
Vsak uslužbenec oziroma uslužbenka, bodisi katere koli vrste, uživa dandanes to udobnost, da dobi v vsakem poslovnem letu daljši ali krajši dopust, * si nekoliko oddahne in si nabere moči in volje za nadaljnje delo. Tudi mladina željno pričakuje počitnice, saj ve, da jih bo preživela vsaj del izven doma in vsak danjo-sti. V današnjem času je namreč tudi najresnejši mladini omogočeno, da gre na letovanje v planine ali na morje. K temu ji pripomorejo najrazličnejša mladinska društva, ki imajo številne domove ob morju in v planinah, ferialni savez itd. Le naše mamice in gospodinje skoraj ne vedo,.kaj so počitnice in kaj je poletni oddih. In vendar je njihov gospodinjski poklic težavnejši od marsikaterega drugega. Ona navadno le spremlja moža na kolodvor, ko odhaja na svoj dopust, ona spremlja na vlak otroke, ki hite na počitnice, sama pa se vrača v svojo delavnico in dela naprej. Niti ona sama,
niti njeni najbližji pogosto niti ne l. i-slijo, da bi bila tudi ona potrebna oddiha in izpremembe. Aid ostane doma zato, ker pač nekdo mora ostati pri hiši, ali jo priklenejo na dom najmlajši, ali pa se odpove počitnicam radi tega, ker za vse ni dovolj denarja. In če se že kdo ocLpjve, mora biti to vedno gospodinja. Njen edini oddih je v tem, da je one dni, ko ni vseh doma, nekoliko manj kuhe.
Ni s tem rečeno> da bi se morala družina odpovedati počitnicam, ne, le skrbeti mora, da pride tudi mama in go-spodinja do njih. Ko se otroci vrnejo iz ročitnic, naj nagovorijo mamo, da tudi ona spravi svoj kovčeg in odpotuje vsaj za 10—14 dni. Tačas pa naj pride gospodinjiti teta, sestrična, stara mama, ali dobra znanka. Če letujemo izmenoma, lahko pridemo vsi na vrsto. Ni pa pravilno, da navadno prezremo njo, ki največ trpi in za nas tako lepo skrbi — našo mater in gospodinjo.
Kako si urediš stanovanje
Se malo in pričelo se bo pravo preseljevanje narodov. Ljudje iz vseh koncev in krajev bodo zapuščali svoja stalna bivališča in rorflali na počitnice. Dandanes se ljudem počitnice ne zde prave počitnice, če jih ne prežive kje drugje. Pred odhodom na počitnice pa je v hiši navadno mnogo tekanja, dela in skrbi, zelo malo pa časa. Radi tega pa šp vseeno ni opravičeno, če pusti gospodinja stanovanje v naravnost bajnem neredu, tolažeč se s tem, da ga v času njene odsotnosti itak nihče ne bo videl, ko se bo pa vrnila, bo pa imela dovolj časa, da ga uredi.
Pred odhodom je treba stanovanje temeljito urediti, pričenši pri jedilni shrambi in vse tja do spalnice. Le tako bomo lahko brezskrbno uživali počitnice in se ob njih koricu z zadovoljstvom vrnili v svoj dom. V nasprotnem slučaju pa se nam laliko zgodi, da bomo našli doma še večjo polomijo, nego smo jo pustili. V jedilni shrambi pustimo čim manj zaloge, ker se v času naše odsotnosti samo po nepotrebnem kvari. Posebno pa
ne smemo puščati nikakih ostankov jedi v raznih loncih, ker nas bo po | povratku pozdravil naravnost nezno-| sen smrad po plesnobi in gnilobi. V kuhinji, posebno če je ta vlažna, namažimo vse kovinske predmete z mastjo, v kotličku pa ne puščajmo vode. Dobro preglejmo vse, če ni ostalo kje kaj takega, kar bi se lahko v času odsotnosti usmradilo. Jedilnico, spalnico in druge prostore pustimo v naj-lepšem redu. Vse stvari, ki bi se jih lahko lotili molji, zavarujmo proti njim. Ako na oknih ni rolojev ali zagrinjal proti soncu, snamimo zavese in odmaknimo pohištvo, ki bi ga sonce lahko pokvarilo. Cvetice-lončnice dajmo v oskrbo sosedi, ki bo ostala doma, ali pa jih postavimo tesno skupaj, na mizo pa velik lonec vode. Iz te vode speljimo v vsak lonec po eno volneno nitko. Voda leze počasi po nilki in kaplja na cvetico.
Najvažnejše pa je, da stanovanje tako zaklenemo, da bomo lahko na letovanju res mirno in brezskrbno spali.
Konzerviranje sočivja
Pri sočivju je paziti na to, da je vse za kuhanje pripravljeno sočivje kolikor mogoče sveže. Sicer velja to pravilo za vsa živila, katera hočemo kuhati, vendar pa v prvi vrsti za sočivje. Paziti je tudi na to, da ni nobena posoda, katero pri tem rabiš, mastna Spargcljni. Lepo bele, če mogoče precej debele špargeljne operi in ostrži, seveda samo spodaj na lesnatem delu. Sproti deni vsakega v mrzlo vodo. Potem ravno odreži trde konce špargeljna, odberi dolge od krajših in zveži vsake posebej v Šo-
pek. Šopke deni v mrzlo vodo in jih pusti v njej eno uro; vodo pa medtem parkrat premeni. V dobro pološčenem .snažnem loncu zavri vodo in jo malo osoli. Zdaj vtakni šopke špargeljna do 3 prste globoko v vrelo vodo in jih pusti, da vro v njej 2—3 minute odkriti, nato jih pokrij, da spet vro 2—3 minute. Nator oalij vodo, špargeljne pa previdno stresi v mrzlo vodo, da se ohlade. Potem jih položi na rešeto, da se odtečejo, nato pa takoj v steklenice in sicer tako, da stoje na glavicah. Nanje nalij rahlo osoljene
zavrete ter zopet ohlajene vode, da sega steklenicam do vratu. Robove steklenice, obročke in pokrove dobro obriši. Zdaj pokrij steklenice najprej z obročkom, potem še s pokrovom, postavi v lonec ter kuhaj v sopari kakih 40—50 minut, da vre. Treba je, da jih kuhaš čez dva ali tri dni še enkrat 20 minut. Ako niso špargeljni grenki, porabiš lahko vodo od njih za postno juho.
Crne korenine. Izberi lepe, bolj debele črne korenine, jih lepo ostrži pa sproti polagaj v vodo, v kateri je malo limo-, novega soka, ali kisa, da ne postanejo j rjave. Nato jih prekuhaj v rahlo slani vodi, in ko se odteko, jih postavi v steklenice kakor špargeljne. Tudi jih zapri in kuhaj kakor te. Prav tako lahko kuhaš bele korenine in krebuljico.
Fižol v sopari. Za kuhanje fižola vzemi
1	liter vode in kavno žlico soli. Ko slana voda vre, deni vanjo fižol, ki ga J>usti, da vre približno 5 minut, ako je fižol zelo mehak, še manj Časa. Kuhanega stresi na rešeto, ga polij z mrzlo vodo in pusti, da se ohladi. Hladnega zloži v steklenico ter nalij z zavreto rahlo slano in ohlajeno vodo. Potem pokrij steklenice z gumijevim obročkom in steklenim pokrovom in jih kuhaj v sopari uro in pol. Cez dva dni kuhaj še enkrat 20 minut.
Gobe v sopari. Osnaži in prav tanko olupi majhne, trde gobe. Vsako posebej deni v vodo, v kateri je malo limonovega soka, da postanejo rjave. Prav majhne gobice pusti cele, večjim pa, ako so trde, odreži steblo od klobuka in jih prereži čez pol (velike in mehke gobe niso za kuhanje). Od klobuka odstrani spodnje meso, če je že rumeno, če je pa belo, ga ni treba. Potem vlij v dobro pološčeno kozico za prst visoko vode in deni vanjo malo soli, limonovega soka in belega prav fino stolčenega popra, seveda od vsake reči le toliko, da je prijeten okus. Ko ta marinada zavre, deni vanjo gobe in pari pokrite kakih 10—15 minut, da postanejo malo mehke. Nato jih odstrani, da se ohlade, potem jih zloži v steklenice ter jih zalivaj s sokom; če je tega pre-
JOHN BARRYMORE (MGM)
malo, prilij še malo rahlo slane, zavrete ter ohlajene vode. Pokrij jih kakor navadno z obročkom in pokrovom ter jih
*i. č<
kuhaj pol do tri Četrt ure v sopari, čez dva dni jih kuhaj še enkrat 20 minut.
Maline v sladkorju. Naberi dobro zrelih pa še trdih malin in jih stehtaj. Za kg malin skuhaj 1 kg sladkorja, da se potegne. Medtem ko kuhaš sladkor, deni na 1 kg malin 5 gr. limonove kisline ali limonovega soka. Ko je sladkor dosti kuhan, deni "vanj maline ter pusti, da počasi vro, medtem pa pobiraj pene. Ko je sladkor čist in so maline prozorne, poberi maline v steklenice in vlij sladkor nanje.
Kuhinja
Izvrslen češnjev kolač. 5 starim žemljam ostrgaj skorjo in jih razreži. Potem jih namoči v mleko, ko so se razmehčale, jih pretlači ali jih ožmi in sesekljaj. Medtem vmešaj 10 dkg presnega masla in 10 dkg sladkorja, dodajaj polagoma 4 rumenjake in 1 celo jajce, dalje pretlačene žemlje, 10 dkg zmletih mandeljnov in par žlic sladke smetane ter vse dobro zmešaj. Stepi v trd sneg 4 beljake, dodaj mn 2 dkg sladkorja in ponovno stepaj, nakar ga narahlo primešaj pripravljeni mešanici. Naloži polovico tega v namazan, z drobtinami posipan pekač tako, da plast ne bo segala više nego 2 cm. Pokrij zmes z oblati in zloži povrhu lepih črnih češenj, tesno drugo poleg druge; lahko, jim izločiš koščice ali pusti cele. Češnje, potresi s sladkorjem, po okusu tudi s cimetom; nanje naloži enakomerno drugo polovico žemeljne zmesi, ki jo gladko naravnaj. Postavi pekač v srednjevročo pečico in pusti prve četrt ure vratca priprta,
potem jih zapri in peci kolač vsega skupaj dobro uro. Zreži ga kar v pekaču na pravokotne ali poševne kose, posipaj s sladkorjem in daj vročega na mizo.
Ribji džuveč (srbsko). Razbeli 8 dkg finega olja in zarumeni na njem četrt kg opranega in osušenega riža, ki naj se toliko spraži, da bo kakor steklen. P6lem dodaj na rezance zrezano kislo ali svežo zeleno papriko, potrebne soli in malo popra. Tako pripravljen riž razprostri po tfnu koze in ga ob kraju obloži z vencem zdravih rdečih, na ploščice zrezanih paradižnikov, ki jih začini s soljo in poprom. Prazno sredico riža pa napolni s kosi surove ribe, ki nima kosti, in ki jo treba tudi osoliti in opoprati. Naposled nalij na pripravljeni ribji džuveč pol litra mlačne vode, pokapaj povrhu še 2 žlici olja in postavi jed pokrito v pečico kjer naj se pari približno tri četrt ure, ne da bi jo mešala.
Praktični nasveti
Kako odstraniš travo na vrtnih stezah?
Kdor noče, da mu raste trava po vrtnih stezah, naj jo polije z raztopino železne galice ali žvepleno — kislega kalija.
Sredstvo proti stenicam. Raztopi 400 gramov soli in 100 gramov galuna v 1 litru vode. Ce s to čekočino dobro namažeš predmete in mesta, kjer tiče stenice, kmalu izrinejo.
Čevlji. Da čevlje dolgo ohraniš, jih ne nosi vsak dan, ampak le vsaki drugi. Čevelj se preko noči ne posuši dovolj od potenja in vlage, ki jo nabere čez dan ter ga vedno vlažnost kvari. Sušiti čevlje na peči ni dobro, ker čevelj ne izgubi le vlage temveč tudi potrebno mu maščobo/
Da preženeš deževne gliste iz cvetličnih loncev, položi na vrh zemlje tik cvetlice nagnito jabolko. Kmalu prilezejo gliste na iabolko. Poberi te gliste in postavi jabolko zopet tik cvetlice. Jabolko izvabi vso gliste iz zemlje, ker jim	gre v	slast.
Kopalne kadi. Kadi za	kopanje se	po*
kvarijo, če natočiš najprej vročo vodo. Vsled vročine postane kositer prhek, se rad lomi in poka. Radi tega se priporoča naliti vedno najprej mrzle vode.
Čuvanje kanarčkov. Kanarčkov ne postavljaj na odprta okna, niti ne obešaj V kletkah na prost zrak, ker ne prenesejo
Prepiha, mraza, pekoče sonce pa najmanj, ozimi ko zračiš sobe,	pogrni	kletke	i
večjo krpo, naj je bolj debela.
E. S. BRUCE:
39
pAdhvmkm/a sktivmsi
In to je bilo tudi res. Brezbrižnost kapitana Piperja v začetku ni bila hlinjena, in možak se tudi ni vedel kakor krivec, ampak kakor človek, ki se boji.
»Oprostite mi, gospod,« je zamrmral kapitan. »Page in jaz sva bila že dvanajst let najboljša prijatelja.«
Potem je utihnil.
»Tako dolgo? Potem razumem Vaše presenečenje.«
»Saj ne vem nič, kaj govorim,« je dejal nato kapitan Piper in si z roko obrisal čelo. ^Šele sedem let sem v tem kraju in šele tako dolgo ga poznam. Ubogi Tom, Bog ve, kdo te je ubil!«
»Upam, da bomo to odkrili,« je odvrnil Beeke. »Seveda pa delo ne bo prav lahko. No, pojdimo zdaj dalje, če nas gospod Carrington čaka.«
Piper se je ozrl. Nekdo je stal na terasi.
»Nekaj vais prosim, gospoda. Ne govorita z mojim gospodarjem o tem, kar se dogaja v zunanjem svetu!« je svetoval Piper. »Postavil vaju bo pred vrata!«
Stopil je naprej in izpregovoTil nel.aj besed s Carringtonom. Beeke je zado-
voljno mlasknil z jezikom.
»Torej sta se Piper in Page poznala že pet let, preden sta priš-la v Mallow-Datchett,« je pripomnil. »To je zanimivo, Eustace. Oba sta dobila delo. Eden izmed njiju je dobro plačan oskrbnik, drugi pa preprost sluga. Pa sta vendar ostala prijatelja! Tii si človek lahko kaj misli!»
»Zakaj?« je vprašal Eustace.
Beeke ga je zaničljivo pogledal.
»Oprostite mi, pozabil sem, da pamet ni vaša najljubša čednost.«
»Ne govorite tako, medved stari,« je odvrnil Eustace. »Nisem čarovnik. Zakaj ne bi ostala prijatelja? Jaz sem dober prijatelj s slugo svojega očeta.«
»No, pojdiva dalje,« je dejal Beeke.
Sla sta proti terasi, kjer ju je gospod Carrington že čakal. Puščavnik je bil mož najboljših let, visok in močan. Imel je lep, pravilen obraz in žive oči. Oblečen je bil v domačo haljo in črtast suknjič pod njo. Najprej je pogledal Beekea, potem pa še Eustacea.
»Torej, gospod,« je resno dejal, »vi ste policijsflci nadzornik, ki je želel, da bi smel priti k meni.«
»Da, gospod Carrington. Jaz sem višji nadzornik Beeke z Scotland-Yarda.«
Carrington je presenečen pogiedal detektiva.
»In ta mladi mož je Clinton, lastnik izgubljene ure?«
»Še dolgo ne,« je odvrnil Eustace. »Jaz sem seržant Cavendish.«
»Svojemu slugi sem povedal, da bom vrnil uro njenemu lastniku,« je dejal Carrington. »Zakaj pa njega ni? Vedel bi rad, kako je prišel v moj park in kalko je iz njega odšel.«
»Da bi vam to pojasnil,« je pripomnil Beeke, »bi moral govoriti o nekem dogodku, ki se je primeril izven vašega posestva, in zdi se mi, da bi me v tem primeru vrgli skozi vrata.«
Carrington je odkimal:
»Ljudje so vam najpolnili ušesa z neumnimi marnjami o meni? Kopico neumnosti so vam natvezli. Samo to mi povejte, kako se je zadnjo noč ta človek pritihotapil k meni, na moje posestvo. Omejite se na to in vse pojde dobro. Morda sem čudalk, toda idiot nisem.«
»Zadeva je prav preprosta m Clinton ni zagrešil nič kaznivega,« je odvrnil Beeke. »Letalec je. Ponoči je letel nad vašim krajem in letalo se mu je pokvari-
lo.	S padalom je skočil iz njega in padel na vaš zid. Posrečilo se mu je zlesti naJ
drugo stran zidu, toda ura se mu je pri padcu odpela in je padla na zid. To je vse, gospod Carrington...«
»
Puščavnikov obraz je postal prijaznejši. Carrington se je nasmehnil.
»To izpremeni vse,« je rekel. »Mislil sem, da je gospod Clinton nalašč vdrl k meni. Ker je le nesrečen slučaj, seveda on ni nič kriv. Tu je njegova ura. Saj mu jo boste vrnili?«
Pogledal je proti nebu in se spet nasmehnil, potem'pa je z roko pokazal na zid.
»Člove(k je brez moči v boju z razvojem znanosti,« je otožno rekel. »Xo sem dal napraviti ta zid, sem mislil, da se mi ni treba bati nezaželenih obiskov. Joj, pa nisem mislil na letalce.«
»Ljudje, ki se vozijo nad vami, ne morejo dosti videti, gospod,« je pripomnil Beeke.
»Ne razumete me prav, 1 gospod,« je hdadno odvrnil Carrington. Tega zidu nisem dal zgraditi, da me ljudje ne bi videli, ampak da jih jaz ne bi vid J Ničesar mi ni treba prikrivati. Zaklel sem se, da se ne bom več ^zmenil za svet, in doslej sem besedo držal. Srečen sem v svoji samoti. Saj so vam že povedali mojo nesrečno zgodbo?«
(Dalje stedU
Pravna svetovalec ..Veternika'
I. R. v O. Na podlagi prisojilne listine od 2. III. 1906 je bilo vse premoženje imenovanega v cenilni vrednosti K 36.952 99 vin. po odbitku dolgov, bolniških stroškov, pogrebnih stroškov in volil skupno K 14.072*97 prisojeno mestni občini kot univerzalnemu dediču v smislu oporoke z dovoljenjem vknjižbe lastninske pravice pri dotičnih nepremičninah v korist mestne občine, ki pride torej kot edini in glavni dedič v poštev. Ni dvoma, da so takrat imeli s tem premoženjem odnosno 7. dohodki iz tega premoženja razpolagati le davkoplačevalci mestne občine, ker so le ti imeli volivno pravico, dočim imajo po današnjih volivnih zakonih pravico voliti vsi, ki so vpisani v volivni imenik mestne upravne občine. Glede občinskega imetja se danes upravne občine delijo v pod-občine, da se to imetje ne raztegne tudi na one občine, oziroma kraje, ki so bili v zadnjih Časih priključeni drugim sosednim upravnim občinam ali narobe, dal ostane premoženje priključene občine od-l
nosno priključenega kraja le tej občini in samo njej odnosno temu kraju in samo njemu pridržano. Zato se danes upravne občine v gospodarskem pogledu delijo v podobčine in tako je tudi mestna upravna občina, ker ima lastno nepremično premoženje, danes tudi podobčina zase in enako tvorijo tudi okoliški kraji — in če so bili prej tudi samostojne upravne občine — sedaj podobčine v Vaši mestni upravni občini. Pravico voliti gospodarski odbor podobčine pa imajo vsi oni, ki stanujejo v podobčini in imajo glasovalno pravico za občinske volitve in za volitve v narodno skupščino. Tak je torej pravni položaj, ki je predviden v sedaj veljavnih volivnih zakonih.
Pravni svetovale e „Veeernika“
Odrezek št. 21 10.-11. junija 1939.
Film
Čudežni filmski otroci
USODA FILMSKIH ZVEZD, KI SO UGASNILE, KAKOR HITRO SO IZGUBILE CAR SVOJE OTROŠKOSTI
Kakor vse čudežne otroke, zasleduje tudi filmske zla usoda: starajo se. Ko so še čisto mladi, dvanajst in trinajst letni, so nesrečni ne samo hjihovi impresariji, Id so navadno njihovi starši, kajti odrasli otroci ne morejo igrati sedemletnih in v svojem šestnajstem letu so ti slavni otroci že ugasle zvezde. Res je, da imajo milijone in slavo, toda koliko od njih jih ima v tej mladi dobi svojega življenja zagotovljeno bodočnost? Odgovor je pre-senečajoč: skoro nobeden.
Znana je življenjska pot nekoč slavnega Jackie Coogana, ki je bil prvi čudežni filmski otrok. Zdaj je že davno dorasel, eleganten mlad moz, čigar poroke s filmsko lepotico Betly Grablejevo so se veselile vse miade holly\voodske deklice, — toda ljubek mali „Kid“ ne bo nikoli več. In ko bo Shirley Temple nekoč godna za možitev, — kdo ve, ali bo še ganila srca filmskega občinstva vsega sveta, kakor se to dogaja danes. In čisto mogoče je, da bomo nekoč rekli: „Iz male Shirley je postalo čisto brhko dekle I“
Takšna usoda dohiteva vse čudežne otroke in zato zasluži posebne pozornosti poročilo, da so liki čudežnih otrok, ki so bili slavni še pred desetimi leti in so zdaj že čisto pozabljeni, znova oživeli v filmu
„Having a wonderful time" (Bil je čudovit čas). Seveda ne igrajo tu nekdanji čudežni otroci, kajti glavni vlogi sta bili
F overjeni Ginger Rogersovi in Douglasu airbanksu mlajšemu.
Kdo pa so tedaj tisti čudežni otroci? Najprej torej Baby Peggy, ki je bila nekoč res sijajna in ljubka. Danes je seveda že sama mamica, kajti poročila se je zelo mlada in iz nje je postala stasita mlada gospa. Potem oživlja tu postava Mary Jane Irvingove, ki se je nedavno poročila s scenaristom R. Caršonom. Nadalje je nastopala nekoč Mary Osbomova. Mnogi se še spominjajo njene paževske glavice s polnim obličjem. In zadnja deška postava je Wesley Barry, ki danes prav .za prav že ni več deček, temveč mlad mož, in kdo ve, ali ni že bolj podoben Gary Cooperu ali Clarku Gablu?
f. Meric Oberon, znana angleška filmska igralka, se je poročila v Antibesu z Aleksandrom Kordo, filmskim režiserjem in producentom.
je „Večernik“ nedavno prinašal vsebino v podobi in besedi. Vsako sezono izberejo obiskovalci kinematografov z glasovanjem najboljšo ženo in najboljšega moža v tekoči filmski sezoni. Ta nagrada ima prav tolik pomen kakor nagrada ameriške Akademije za filmsko umetnost. Moško nagrado je letos dobil Charles Boyer za vlo-
So Napoleona v filmu „Grofica Walewska“. »oslej sc* dobili te nagrade naslednji igralci Metro Gold\vyn Mayerja: Marija Dres-sler (1932-33), Norma Shearer (1933-34), Greta Garbo in Clark Gable (1934-35) in Spencer Tracy (1937-38).
f „Babička“ Božene Nemcove kot film. Režiser praškega Narodnega gledališča J. Frejka je končal s proučevanjem enega najznačilnejših del češke književnosti, „sladke“ nBabice“ B. Nemcove. Izgotovil je že scenarij in julija začnejo s posnemanjem. Glavni igralci še niso določeni.
f. „Kentucky“ (Lov za srečo), barvni film, ki nadkriljuje vse dosedanje filme te vrste, je pomenil ob prvem predvajanju celo za razvajeno Ameriko pravo senzacijo. Ozadje filma tvori v Ameriki močno razvit kult čistokrvnih konjev in ljubezen Američanov do njih. Vsak narod ima svoj nacionalni šport. Kakor so Angleži najboljši nogometaši (ali so vsaj bili), Francozi najslavnejši kolesarji, tako so Američani zaljubljeni v konjske dirke. Film je poln močnih in romantičnih scen. f Spencer Tracy in Robert Taylor vrtita
SDmorski film »Severozahodni prehod*, ežira King Vidor.
f Mačk Sennctt, prvi režiser ameriških komičnih filmov, bo v kratkem začel vrteti film „HolIywood“, ki bo pokazal zgodovino svetovne filmske centrale.
f Francozi so izdelali kulturni film o Korziki, v katerem prikazujejo tudi vsa vojaška dela v obrambne svrhe na tem otoku, ki ga nihče ne more zavzeti.
laood« isk*tl is vsula r Toda ndofeiBt« is lupiti |a«sdnl bsnbon SOB
# . %
Fllattelila
Albanija je zaradi novih političnih razmer pretisnila svoje dosedanje znamke iz I. 1930 z datumom 12. IV. 1939.
Bolgarija je izdala ob priliki 50 letnice svojih železnic priložnostne znamke s podobami starinske lokomotive iz 1. 1888, moderne lokomotive za brze vlake in s sliko kralja Borisa na lokomotivi.
Francija je izdala ob priložnosti splovitve križarke »Clemenceau« posebno znamko kakor tudi za stoletnico fotografije s sliko
Proizvaja: UNION, Zagreb
z Islandija je izdala znamke za svetovno razstavo v New Yorku s sliko simbola razstave.
z. Libija je izdala za XIII. vzorčni velesejem v Tripolisu več znamk s podobo eukalip-tovega stebla, raznih oaz ter kamele z avio-nom.
z. Nemčija je za avtomobilske tekme 21. ma ja in 23. julija pretisnila znamke avtomobilske razstave z napisom *NQmbergring-Ren-nen«.	*
z Španski Maroko je izdal dobrodelne, znamke s sliko generala Franca v korist marokanskih vojnih invalidov.
z Turčija je izdala za razstavo v Ankari serijo propagandnih znamk s slikami razstavne zgradbe, angorske koze. pomaranč, viadukta čez reko Frat, industrije stekla, železnice, delavcev Merino ovce, parlamenta Atattirka. njegovega spomenika, I. Inenija in z drugimi motivi.
z. Italijansko razstavo letalskih znamk bo-do priredili v Rimu ob priliki prvega svetovnega kongresa letalskega tiska in proslave 20 letnice »L’Ala d’Italia«,
X Mojster okostnjakov nastopa v velikem varieteju v New Yorku. Je to neki Aleksander Novak in tehta komaj 34 kg. Mož je strašno suh in poje pred občinstvom kuplete o samomorih, ki jih je _	zaman poizkušal. Občinstvo uživa na
Nieprea in Daguerrea. Izšla je tudi prilož-1 tem,	v Ameriki je res vse mogoče...
nostna znamka za svetovno razstavo vNn- x	pras(arc	koslt	slona	s0 nažli	v
Yorfcu s sliko francoskega paviljona.	skalovju bIizu palerm!) na Siciliji.
Japonska je izdala propagandne znam-1	M  ___________
ke za nacionalne parke s podobami doma-	^nai^stvemki	trde,	da so	stare ijaj-
čih jezer in vulkanov.	i manj 25.000 let.
f Margaret Sullavan je dobila letošnjo nagrado angleškega filmskega žurnala „Picturegoer Weekly££ za svojo vlogo Patricije v filmu „Trije tovarišij o katerem
^AVWAWiAAAAAAAMAAAAAAAAMAAA\MAAAAAAMAAAAAMAAMAAA/
V tihi no(£i
Al ojz Gajšek
fco mrak zvečer se zgrne nad dolino, ko v mirno spanje se pogrezne vas, ko cerkev se ovije v mesečino, takrat pride zame tihi čas.
Od daleč slišim pesem violine, in strum čarobnih pesmi njenih glas razliva se v nebo Jn v visočine od koder ni ga več nazžj do nas.
V	srcu čutim grenko bolečino, ko gledam z okna našo tiho vas, saj je hudo, vši tako bežimo z mislijo v noč, Jn z nami čas.
Pomenki z mladino
Alojz Gajšek. Pesem »V tiihi noči« bo priobčena. Zapeta je z nekim še precej doživljemim občutjem, kar o »Domovini« ne morem zapisati. Hiba vseli takih pesmi o domovini, o različnih letnih časih in ob podobnih prilikah ter o podobnih rečeh je ta, da prerade zaidejo v neko maniro. V njej so po navadi zapete stvari, ki smo »jih že tisočkrat slišali, povrh tega pa še v lepši besedi. Isto napako boš opazil pri »Domovini«, ki jo je za to Številko napisal Car. Zapoj vedno rajši o docela preprostih stvareh, ki ti ležijo na srcu, kakor pravimo. Veselilo me bo, če boš še kaj poslal. Te lepo pozdravljam! — Tinko Marec. »Glosa« je dobra. Človeka prav zares veseli, če dobi včasi tudi kako veselo in pikro. Kateri literat na še ni v šolskih letih napisal narodile na šolo! Privrele so mu po navadi iz nepokvarjene dijaške duše. Preoričan sem, da je na zvezkih dijaških listov napisana marsikatera parodija, saj so šolske pesmice čudovito prikladne včasi za take stvari, ter bom prav vesel, če bo še pri-
romala katera od kod za »Večemik za mladino«. Rajši kakor dogodivščino, ki je popisana v »Noči v Bakru«, bi imel potopis. Zadnja reč je preveč lahka in brez teže ter se nisem. mogel prav nič odločiti za tislk. v * Pošlji raje potopis! Zdravstvuj!
6*5*9
Križanka
Vodoravno: f.
boter ali gona v Sloveniji; 4. človek, ki jamiči; 6. izbrana družba; 7. povratni zaimek; 8. veznik;
9.	isto (prislov);
11.	sveto pismo. Navpično: 1. del noge; 2. stari švicarski kanton; 3. polejedelsko orodje; 4. rečna naplavina; 5. orožje; 10. površina.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. do; 3. ro; 4. so; 5.
rž; 6. t. m.; 7. kabel; 9. Avala; 10. nasad.
Navpično: 1. država; 2. pomlad; 3.
orkan; 4. stela; 8. bas.
'oTSSSS
REŠITEV SESTAVLJENKE
DIVAN, IBAR, NEVA, AROMA, MODA, IZID, TARA — DINAMIT. (5*319 Rešitev uganke.
Osel.
REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA
25	0	11
26	24	22
21	28	23
»Večemilc«
sa mladino
Leto 1	Maribor,	11. junija 1959	Štev.	24
luiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiu
Glosa
TINKO MAREC
V	glav! širi se praznina, šola grozno tl preseda, kaj le vendar bodo veda, slabi redi dvojk množina, tebi, »šolska korenina«?!
Naj prijeten čas Izrabi, če ga sonce venkaj zvabi, komur šolski duh preseda, kogar tare huda beda, komur šola se zagabi!
Naj se z Muzami pretepa, oh, glasovi rajskomili, če ne gre, pa po} po sili, zgrda pojde, če ne zlepa, najde zrno kura slepa!
Naj preklinja domačijo, šoli poje elegijo, , misli naj v verze spači, rimo naj na konec stlači, naj se bavi s poezijo!
Breskve
L. N. Tolstoj.
Siromašni kmet Kuzmič se je vrnil h koči s polnimi rokami in veselim obrazom. Poklical je ženo in sinove:
»Ste že imeli v ustih kaj takega?
Komar šola le zagabi, naj tt© bari s poezijo — in opeva hudobijo, ker gode se žari slabi.
Dante, Cezar, vrag te vzemi, vas, pregrešni vi bohemi, pa svarim, profesor pravi, kdor zabija čas v naravi, kdor potika se po temi!
Šole In n]e razprtijo naj poveže v harmonijo, »Culpa tua«, šola pravi, naj na glavo se postavi in opeva hudobijo!
Pevček tak sl gnezdo znala na drevesu poezije, niso mar mu hudobije, on se kar vnaprej oglaša, levo, desno nič ne vpraša. Sčasoma se jezik zrabl, rima, ritem se pozabi, če lesnlkarjl, budale, so se v pesništvo podale, ker gode se časi slabi.
Stric Joža je dal..,«
»Kaj, kaj?«
»Kako lepa jajbotka!« je vzkliknil šestletni Vanja.
»To pač niso jabolka,« je rekel Sergej, »ali ne vidiš dlačic? Jabolka jih nimajo.«
»Breskve so to,« jitn je pojasni!
fiah
F*7aiEXB
VASJA PIRC V BEOGRADU
Pred dnevi se je mudil v Beogradu velemojster Vasja Pire ter ob tej priliki odigral v agilnem klubu „Vidmar-i simultanko proti 25 igralcem. Simultanka, ki je trajala okoli 4 ure, je dala sledeči rezultat: Pirc 20 partij dobil, 3 izgubil, 2 remis.
PREDOLIMPIJSKI TURNIR V PRAGI
Borba je bila tudi v naslednjih kolih zelo ostra. Ozemlje Protektorata si prizadeva, da pošlje v Buenos Aires res dobro in izbrano reprezentanco. Po 3. kolu 'izbirnega turnirja je stanje sledeče: Opo-čensky in Pelikan 2, Žita 1 in pol, dr. Skalička 1 (2), dr. Schubert 1 (l), Kolin auer, Louma in Pokorny pol (1).
V domovine okusnih banan...
š Turnir v Bernu. V Bernu bo v kratkem pričel dvokrožni šahovski turnir s štirimi udeleženci: M. Blau, C. Burghold, A. Fas-ser in dr. OUensooser.
š V Ziirichu je v teku dobro organiziran turnir, ki je v zvezi z veliko deželno razstavo. V celoti igra na turnirju v treh oddelkih 44 švicarskih amaterjev.
š V korespondenčni olimpiadi, ki jo igrajo nekatere države, trenutno vodi Madžarska z 20 in pol točke, sledi Avstrija z 19 in pol.
š; Damsko prvenstvo Nemčije je na posebnem turnirju v Stuttgartu osvojila ga. Rinder iz Monakovega s 6 točkami. Ga. Rinder se bo kot nova prvakinja Nemčije udeležila olimpiade v Buenos Airesu.
š Klubsko. prvenstvo Nemčije je v zanimivi tekmi osvojil Berlinski šahovski klub z 28 in pol točke, pred Dunajskim šahovskim klubom s 25 točkami, š. Angleška šahovska zveza je določila nekaj terminov. Na bournemouthškem turnirju, ki bo od 14. do 26. avgusta, bodo igrali 4 ali 5 tujih mojstrov. Angleško prvenstvo bo igrano od 25. sept. do 6. oktobra vendar le pod pogojem, da angleška reprezentanca ne gre v Buenos Aires. V leni primeru bo prvenstvo šele po vrnitvi reprezentance iz Južne Amerike.
š Po zadnjih vesteh bo šahovska olim-piada v Buenos Airesih med 23. avgustom m 19. septembrom. Evropske . reprezentan-tance se bodo vkrcale 27. julija v An-Anversi na ladjo.
X Švicarski ledenik Zanfleuron se je
letos zmanjšal. Pri tem je prišlo na dan okostje nekega turista, za katerega mislijo, da je ‘bil neki Grk, ki je že 1. 1905. izginil na ledeniku.
Prelepi Havajski otoki sredi Tihega oceana so pravi raj južnega rastlinstva. Tisoči ameriških bogatašev prihajajo leto za leto , semkaj in se vozijo po asfaltiranih cestah sredi palminih gozdov in visokih praproti, uživajoč blagodejni zrak južnega neba.
Havajsko otočje je pripadlo L 1898 pod ameriško oblast. Prvi ameriški guverner je začel z nasadi banan in dandanes se širijo posebno po otoku Lanaiu velikanske plantaže sočnega sadeža. Nasadi so stali več milijonov dinarjev, še dražji so bili propagandni stroški, preden so ta žlahtni sad vpeljali na svetovnem trgu.
Havajske tovarne za konserviranje banan so razposlale na vse strani sveta milijone konserv za poskušnjo. Ob želvi je samo na Lanaiu na poslu več desettisočev Japoncev in Kitajcev. Delo mora zelo pospešeno od rok in sad je še isti dan, ko ga izluščijo iz lupine, vložen v konserve. Zaloge sladkorja, ki so za konserviranje potrebne, pridobivajo iz velikih nasadov trsa na otokih.
Tovorni avtomobili in železnice prevažajo blago iz notranjosti otoka k obali, pet ur kasneje je to že predelano v priročne konserve, v katerih ohrani sad svoj žlahtni aroma tudi več let. Na tisoče pridnih delavk, oboroženih z dolgimi, gumijevimi rokavicami je neprestano na delu, tekoči trak spravlja očiščene sadeže v posebne oddelke, kjer jih zapečatijo v škatle.
Po vsaki žetvi odstranijo zelenje banan s polja. Zemljo namakajo, gnoje in razrahljajo. Poseben stroj prekrije polja s pol metra širokim trakom papirja, . ki skrbi, da se šončna: toplota enakomerno porazdeli in da se ne zaredi mrčes. Preden dozori prvi sad, potrebuje rastlina 18 mesecev sončne pripeke. Na Havajskih otokih, kjer zime ne poznajo, je to že mogoče.
Banane tvorijo glavni vir dohodkov Havajskih otokov. V Honolulu se dviga nad naj večje konservhe tovarne banan na svetu visoko v zrak orjaška banana, ki služi obenem za vodni rezervoar. Daleč naokrog viden znak sočnega pridelka tropskega podnebja.
400.000 LJUDI POGINILO ZARADI KOBILIC
Drobne žuželke so pogostokrat vzrok prirodnim katastrofam. Veliki roji kobilic prinašajo, kamor padejo, hudo lakoto, epidemije, kugo in kolero- L. 1866. je našlo samo v Alžiru 400.000 ljudi smrt zaradi kobilic.
Podobno škodo povzročajo razne vrste žužkov na bombažu in kavi. V Braziliji so v zadnjem času dognali, da listne uši lahko izpreminjajo tudi podnebje. Ti škodljivci so v zadnjih letih uničili gozdove na mnogo tisoč km* površine. Gola debla brez listja so molela kvišku, zemlja se je izpremenila v stepo, podtalna voda je usihala, padavin je bilo zmerom manj.
Molji so znani »sanitejci prirode«, ker uničujejo kožuhovino poginulih živali, da prej razpadejo. Toda v stanovanjih so kaj nezaželeni gosti, uničevalci dragocenega krzna, s katerimi ima človek trajen boj.
davanjc, v katerem je poudam važrnsl krvnih zalog za transfuzije v mirnem še bolj v vojnem času. Predlagal je, na., v vseh bolnišnicah Francije žc zdaj nnoe-o rezervo krvi od krvodajalcev. V vojnem času bo tako mogoče rešiti mnogo ,življenj, ko bo pri velik izgub; krv: takoi konservirani nadomestek pri rokah.
ZAMORKE SE UVELJAVLJAJO
Dolgo je vladala v Zedinjenih držav: n splošna mržnja proti uvajanju zamorskih moči v višje sloje. Zdaj je pa postala ravnateljica ljudske šole, v Harlemu v ncw-yorški zam. četrti črnka. Gertruda E. Dou galdova. Njej je podrejenih 22. belih in 3 zamorske učiteljice. Na šoli je 825 učencev, večina belcev. Oče ravnateljice je bil zamorski zdravnik, mati pa Angležinja. Rasni predsodki v USA počasi zginevajo.
Križanka št. 56
1	2	3	4	5	6	7	8
TRANSFUZIJA KONSERVIRANE KRVI
Pred zbranimi medicinci pariške akademije je imel profesor dr. Lenormand pre-
Ilovi Mmmilti ‘Veternika
uživajo takoj ugodnost in dobroto nezgodnega zavarovanja za
10.000 din
čim prejme uprava »Večemika« po položnici na ček. rač. št. 11.409 naročnino od njih vsaj za en mesec naprej.
»Večernik« stane po pošti prejeman 14 din na mesec.
UPRAVA »VETERNIKA«.
»t
i
Besede pomenijo:
Vodoravno: I. električen tečaj: II. visoko-šolec; III. reka v Srbiji; IV. število, struja; V. spevoigra. VI. čutilo, evr. pogorje; VII. znamenje slave; medmet; VIII. oljka; IX. kraj v Brdih. X. Čapkova drama: XI. ptica: up.
Navpično: 1. kraj kjer lomijo kamenje; 2. utrdba iz križarskih vojn; del noge; 3. teža ovoja; rimski pesnik; 4. pesem; valjasta oblika; 5. slovenski skladatelj; domača ptica; 6. ljubitelj; predplačilo; 77. ploskovna mera; člen; 8. športnik; egiptski bog.
oče. »Za tako sadje je pri nas premrzlo, stric ga je mogel pridelati samo v svojem cvetličnjaku.«
»Kaj je to, cvetličnjak?« je vprašal tretji sin.
»Velika steklena hiša, da lahko prodre v njeno flot ran jošt sonce, in da ni v njej pozimi premrzlo. Pri nas so hude zime...«
Kuzmič se je obrnil k ženi ter ji dal največjo breskev, nato pa k otrokom in prav tako obdaroval vsakega z breskvijo. Potlej je odšel na delo.
Zvečer se je vrnil in začel izpraševati, kako so jim ugajale breskve.
»Tako lep okus so imele,« je nahvalil breskev Sergej, »da sem vsadil koščico v lonec. Ali se bo prijela?«
»Ne vem,« je odgovoril oče, »ali dober kmet boš in vrtnar. — In ti?« je prašal drugega sina.
»Tako dobra je bila, da mi je morala še mama dati polovico svoje. Koščico pa sem pognal- skozi okno.«
Oče mu je rekel, da je razsipnih in povprašal tretjega sina, kako mu je ugajala breskev.
»Prav nič,« mu je odgovoril ta.
Prodal sem jo. Pač pa sem pobral koščico, ki jo je oni odvrgel, ko je pojedel breskev, jo raztolkel in pojedel jedro. Grenilo je. Ne, stričeva breskev ni bila kaj prida!«
»Ti, trgovec in ti škrt!« je vzkliknil oče, se obrnil’k Volodju in ga vprašal, zakaj pa on nič ne pove, kako mu je ugajala breskev.
Volodja je zardel in rekel, da ne ve.
»Ali je nisi pojedel? Ali si jo tudi ti prodal?« ga je začudeno vprašal oče.
»Ne.« — Kako pa.«
»Guši sem jo odnesel. Bolan je, pa sem ga hotel razveseliti. Videl sem, da se je je razvesilil, vendar je pa ni hotel vzeti. Zato sem pustil breskev kraj postelje in pobegnil...«
Stari Tiihon Kuzmič je položil svojo roko na sinovo glavo in tiho povedal: »Tako je prav, sinko! Dober si, ostani vedno takšen!«
Tako so breskve pokazale Tihonu Kuzmiču, kako je z njegovimi sinovi, mati pa je bila tiho in je zaskrbljeno pokimala z glavo.
Betnavski Indijanci
Igor Samordd
Tihi čuk je planil na noge in dejal:
»Bratje! Poglavar! Ali slišite pasje rjovenje? Veste, kdo je to? Naši najhujši sovražniki —belokožci so! Preganjajo nas — maščujmo se nad njimi! Zahtevam, da vlovimo psa in se' nad njim maščujemo za vse krivice, ki smo jih prestali!«
Rod kolonistov je skočil na noge in. se razkropil po gozdu ...
»Hov! Hov! Brr!« so oponašali lajajočega psa...
Ko je ščene zaslišalo tako in podob no bevskanje, se je besno zakadil
•proti niznanim glasovom. Že je bilo v gozdu in že je bilo blizu jase.
Prvi ga je zagledal Veliki Lisjak, ki je vzljriknil:
»Jojmene, pes!«
Naslednji trenutek se je zagnal proti bližnjemu drevesu, da bi splezal nanj. Pes pa se je pognal za njim in kratek — resk, pa hlače Velikega Lisjaka niso bile več cele. Razjarjen pes je vlekel navzdol, žrtev pa je silila na drevo. Končno je obleka popustila. Indijanec je padel na tla, med pasjimi zobmi pa je ostal kos hlač in srajce...
Pes sam ni bil velik, bil je le majhen pinč.
Šolarji v starem Rimu
O	rimljanskih šolah piše slavni rimski zgodovinar Tit Ldvij tako:
Rimska šola se je imenovala »iu-dus«, kar jo pomenilo igro ali vajo, torej urjenje duha. Šola se je delila na »ludus litterarius«, ki bi odgovarjala danes našim srednjim šolam, samo da je imela manj predmetov in manjšo učno snov.
V prvo šolo so hodili otroci do dvanajstega leta, v drugo pa do šestnajstega leta. Kdor se je hotel posvetiti znanosti in govorništvu, je moral študije nadaljevati. Bodoči govorniki so se vežbali v šoli, ki se je imenovala »ludus rhetoris«, govQT-niška šola, a bodoči znanstveniki so zahajali v »ludus philosophi«, v filo-zofično šolo.
V starem Rimu ni bilo posebnih šolskih zgradb. Šolarji so se zbirali v kakšni sobi ali na hodnikih, ki so bjli zaprti z zastori. V teh prostorih tudi ni. bilo nikaikih pravih klopi.
Pouk se je začenjal zelo zgodaj, da so ši morali šolarji s svečami v roki svetiti v šolo. Pod pazduho so
Kakor strela je od nekod prih te Koleraba in objel od zadaj psa, ki se mu je hotel iztrgati. Ali zaman! Koleraba je bi! mojster v takih rečeh, ni mu ga bilo enakega. Ko je pinč bevskal in bevskal, je zmagovalec zakričal:
»Ga že imamo! Našega najhujšega sovražnika imamo! Na kol z njim!«
Indijanci so se prestrašeno približali, Mali Lisjak pa je potegnil iz žepa debelo vrv in jo dal Kolerabi, da bi z njo privezal pmča k drevesu in izvršil, kar je bilo zapovedano. Ali tisti trenutek se je pinč zmuznil in se cvileč izgubil v gozdne globine.
(Se bo nadaljevalo
nosili »capse«, skrinjice s šolskimi potrebščinami.
Ludi magister« je na osnovni šoli učil šolarje čitanja in pisanja, dočim je računstvo razlagal posebni učitelj »calculator«. Učiteljska plača je bila zelo slaba, da je nastal celo pregovor: »Na koga so se bogovi jezili, so ga napravili za učitelja.« Malo bolje so bili plačeni kalkulatorji, ker sp Rimljani smatrali, da je njihovo učenje koristnejše za življenje.
V »ludus gramaticae« so, brali dijaki izbrane pisatelje. Rimljani so zelo gojili lepo čitanje. Po čitanju se je prešlo na branje teksta, na kar se je smelo tekst tudi kritizirati. Dijaki v teh šolah , so imeli lepe. prostore, saj so jih posečali samo otroci bogatih meščanov. Učitelju so pravili »lit-teratus«; bil je prav tako slabo plačen.
Otroke so tudi kaznovali. Vlačili so jih za ušesa in tepli s šibo, tako-zvano »ferulo«. Od tod rimski izrek: »Tudi jaz sem dal roko pod šibo«, kar je pomenilo, da je šel kdo v šolo
sssog;
Uči se Igraje!
V štirih državah Zedinjenih držav Severne Amerike je reševanje križank od tretjega razreda osnovne šole naprej obvezni učpi predmet; kajti v teh državah se držijo načela, da se morajo otroci učiti igraje.
Domovini
Drago H. Car Ti domovina sl mati vseh naša, naših očetov, pradedov sl dom, tebe v lepoti nihče ne prekaša, večno hvatečen ostal tl pač bom.
Če bo pa treba, pa tudi življenje rad bom za tebe še kdaj žrtvoval, da bo ves narod naš jugoslovanski ■ nčno v svetli svobod! ostal'
Zanimivosti
Strašna drama mornarjev - beguncev na Oceanu
Brezupna večtedenska blodnja iestorice angleških topničarjev z otoka Sv. Helene — Lupina z jadri iz srajc — Pretresljivo kockanje za življenje na Atlantiku — Mornar, ki žrtvuje svoje telo, da nasiti in napoji sestradane tovariše
Morje, veličastni prirodni element, je pripravil človeštvu že marsikatero strašno tragedijo. Mnogo je krajev na njegovem dnu, ki sličijo pravemu pokopališču ladij, toda v nedosežnosti njegovega prostranstva nosi'morje še več skrivnostnih tajn o strašni življenjska borbi človeka, ki je podlegel večno nemirnim valovom potem, ko je izčrpal sleherno^ kapljico uipanja na rešitev. Med slednje katastrofe az pomorskega življenja spada tudi naslednja tragedija mornarjev na Atlantiku.
V	juniju 1799. je pobegnilo šest angleških vojakov-topni-čarjev
l utrdb na otoku Sv. Heleni.. Bili so to mornarji J. Brown, M’ Khmon, M’ Onin, Brighouse, Parr in Conway. Begunci so imeli načrt, da se zatečajo na ameriško ladjo »Columbio«, ki je bila nedaleč od otoka zasidrana. Nekega večera jih je imel ameriški čoln prepeljati na parnik. Toda med. vožnjo so se begunci premislili, češ da je bolje, če se vkrcajo zunaj na odiprtem morju. Poslali so ameriške mornarje nazaj na ladjo, sami so pa zasedli preprosto ribiško barko, odplula na morje in čakali na »Colubio«.
S seboj so vzeli, nekaj kruha, posodo vode in nekaj mornariške, opreme. Med šestorico beguncev je bil edini Parr pomorec. Do poldneva naslednjega dne so zaman čakali na »Cohimlbio«, ni je bilo od nikjer. Po nasvetu Parra so mornarji krenili na severovzhod, da bi dosegla obale otoka Ascensiona. Barka je bila slaba, do polovice napolnjena z vodo in brez jader. Toda drzni begunci so zvezali skupaj perilo, napravili zasilna jadra to dne 10. junija odpluli v negotovost...
Osem dni niso videli kopne zemlje, le redke ptice so od časa do časa preletele obzorje. Po teh znakih sodeč je Parr menil, da so morali phrtd že mimo Ascensio-na. Toda begunce to ni plašilo, ves uspeh svojega bega so zaupali svoji smelosti. Zavili so na severozahod, češ enkrat bodo že dosegli južnoameriško obalo. Slekli so srajce in iz njrh napravili še eno. jadro.
Kmailu je jek) primanjkovali hrane. Vsak je dobil komaj grižljaj kruha in dva požirka vode na dan. Dne 26. junija niso imeli več niti mrvice kruha. Naslednjega dne je jel M* Onin žvečiti košček bambusa, John Brown pa, ki je stražil ponoči pri krmilu, je
strgal podplat s čevlja in ga požrl...
Dne 1. julija se je beguncem posrečilo, ujeti delfina. Razrezali so ga in obesili na jarbol, da se posuši. S to hrano so se preživeli do 4. julija. Ko ni bilo nobenega upanja več, da bi kakor koli prišli do živeža, so sklenili prevrniti ladjo in s samomorom končati življenje.
Toda dva vojaka sta bila proti temu načrtu in zmagala. Mornar Brown je kasneje pod prisego izpovedal pred sodiščem, kakšna strašna - tragedija se je od tistega trenutka odigrala na visokem morju.
Begunci so žrebali. Parr je bil izuzet, ter ga je že več dni tresla mrzlica. Njemu so izročili nalogo, da napiše številke in jih vrže v čepico. Ostala petOTica si je
zavezala oči. Še nekaj sekund in številka bo odločila, kdo izmed mornarjev bo moral umreti,
da nasiti s svojim truplom lačne želodce tovarišev...
Skleni so, da bo tisti, ki bo potegnil številko pet, umrl za ostale. Vsak je z zavezanimi očmi segel v čepico, pograbil listek in ga vtaknil v žep. Parr je nato dejal, naj si odvežejo oči in pogledajo številke. Usodno petaco je imel M’Kinom...
Ali ga je bila groza? Nasprotno, vsi so M želeli, da bi bili rešeni trpljenja. Že prej so razsodili, da se bo žrtvovani daroval za ostale na ta način, da bo z hj-krvavenjem izdihnil. M’Kinon, stasit topničar, ki je prvi dal pobudo za beg, je pograbil osfcro leseno tresko in si z njo prerezal žile na nogi, na ramenu in podleht-nici. Po četrturnem trpljenju je umrl.
Kljub samomoru je bila njegova smrt po sili prirode junaška.
Prizor je bil strašen! Tovariši, ki so stradali že več dni so kakor levi planili na mrtvega tovariša in se hranili z njim več dni.
Truplo so pomakali v slano morje, da se ne bi prezgodaj pokvarilo... Dne 8. julija so zagledali obalo, ali plima je bila tako močna, da slabotna možje niso mogli pristati k bregu. Barka, s katero so mesec dni tavali po Oceanu, se je prevrnila, vseh pet mornarjev je padlo v morje. M’Onin in Brighouse sta utonila, Brown, Parr in Conway so zbrali poslednje moči in priplavali na kopno. Prebivalci so jih odvedli na San Salvador. Parr se je pred oblastmi izmislil, da se je njihova ladja »SaJlly«, last njegovega oče-1 ta v Liverpoolu, potopila na visokem
morju, njen kapetan da je bil on sam. — Prebivalci San Salvadorja so dali brodolomcem vsakemu 200 liber na pot. Po štirinajstih dneh so vsi trije dospeli na portugalsko ladjo: Parr kot krmilar, Con-way kot pomočnik in Brown kot potnik, ker je bil bolan, nesposoben za delo. V Riu de Janeiro so Conwaya odpravili v bolnišnico, ostala dva sta krenila v Evropo. Po treh mesecih je angleški kapitan ladje »Diomeda« spoznal Browna kot vojaškega begunca. Vklenjenega so prepeljali z ostalimi kaznjenci v Capetown. Tu so ga rešili in služil je dalje kot mornar na ladji »Duke of Clarence«. Ko si je nekega dne olajšal svojo vest s tem, da je izpovedal, kaj vse se je primerilo sredi Oceana, so ga oblasti znova zaprle in v ječi na Sv. Heleni je mož končal svoje težko preizkušeno življenje.
Tako je, če se vtihotapijo pridne čebele v hlače
Tragikomičen doživljaj čebelarja z dvema damama v kupeju budimpeitanskega vlaka
Drugače pridne in -skromne čebelice so bile nedavno vzrok nenavadni tragikomediji, ki je sprožila celo vršto neprijetnih posledic.
Madžarski čebelar, kmet A. Kertesz je bil nezadovoljen z izkupičkom, ki so mu ga donašale čebele. Sklenil je, da bo potoval v Budimpešto in se pri poljedelskem ministrstvu posvetoval o eventualni izpremembi čebelne - vrste. Vzel je dve steklenici, ju deloma napolnil s čebelami in sedel na vlak.
V	kupeju sta bjli poleg kmeta še dve dami. Moz je postavil steklenici pod klop. Ni se dolgo vozil,. ko je ppstal na mah nemiren in se je ves razburjen komaj še
zdržal na sedežu. Ženski sta ga začudeni opazovali in nista imeli niti pojma, kaj se dogaja z možem. Papirnati zamašek ene izmed steklenic se je bil namreč snel in čebele so lezle v kmetove hlačnice.
Čebelar je naenkrat skočil pokonci in zahteval od dam naj se obrneta vstran. Naglo	je Slekel hlače in jih otresel skozi
okno.	Toda	— v	tistem trenutku	je pri-
drviel	mimo	brzi	vlak, veter je	potegnil
hlače	skozi	okno in jih vrgel	nekemu
sprevodniku brzega vlaka okrog vratu. Mož je jel skakati, ker so ga čebelice pikale, potnikov se je lotila panika in nekdo je potegnil zavoro- Brzi vlak se je ustavil, zaradi silnega pritiska so se vnela kolesa.
Pred duhovnom mu je vzel nevesto
Indija je dežela, kjer je skok v zakonski jarem precej draga reč. 2e mnogo pred poroko mora ženin odšteti nevestinemu očetu več ali manj polno mošnjo denarja, drugače se za dekle lahko obriše pod nosom...
Primerilo se je nedavno, da je tast zaupal ženinu in priredil bogato pojedino. Novoporočenska kandidata sta stopila pred duhovnika, toda — tik pred poroko je 'ženin ižjavil, da sploh nima denarja. Da ste jih videli obraze, kako so se zategnili svatom! Kaj takšnega — nevesta, tast in vsi gosti so bili razjarjeni... Duhovnik, ki je bil že pričel z obredom, se je hotel umakniti. Tedaj je pa pristopil drug mladenič, požvenkljal z debelo mošnjo pred razočaranim očetom in zahteval nevesto zase. Brez. pomisleka je oče pristal ne da bi vprašal nevesto za
— Papa, ali naj ti zdaj odnesem proč?
mnenje. „BeraŠkega“ ženina so odrinili, na njegovo mesto je stopil srečnejši, premožnejši kandidat — in poroka se je nadaljevala.
Svatje so bili seveda navdušeni. Njim je bilo vseeno, kdo je ženin, samo da se bo pojedina v redu nadalje-
Tudi osebni vlak je obstal in šele ko so pogasili ogenj, sta vlaka potegnila dalje.
V	kmetovem kupeju je medtem nastal še večji vrišč. Dami sta, videč moža brez hlač, dvignili vrišč. Prihitel'je sprevodnik, jima previdno svetoval, naj gresta v drug kupe in zaprl vrata. Na prvi postaji so poklicali orožnike, vklenili kmeta v prisilni jopič in ga odvedli v — norišnico. Sele kasneje se je izkazalo, da je mož pri zdravi pameti, da so mu le nehvaležne čebelice preveč radovedne lezle po hlačnicah, česar se je mož prestrašil. Koliko nevšečnosti, za en sam izprehod čebelic iz steklenice...
vala. Nevesta se je morala hočeš nočeš vdati nagli spremembi življenjskega druga tik pred samim duhovnikom. Kaj hočemo, saj se še v naših hribih primeri, da mešetarijo starši sinovom ali hčeram za neveste in ženine kakor da bi šlo za tele, ne za človeka, ki bo s polno dušo zavesti vpregel zakonski jarem za vse življenje...
Mešetar v krempljih pariških apašev
Kako je kruljava Marta izmamila iz zaljubljenega možakarja 70.000 frankov
V Parizu je padel neki podeželski mešetar zloglasni kruljavi Marti, znani zvodnici v roke. Mož je tiste dni imel
smolo v kupčiji in je bil zelo slabe volje. Da bi ga razvedrila, ga je Marta odvedla v ponočne lokale, kjer se je opil.
Ko se je zjutraj zbudil, je ležalo kraj njega mlado dekle. Na vrata sta potrkala dva moža in vstopila. Predstavila sta se kot policijska agenta in najavila presenečenemu deželanu aretacijo „žaradi zvodništva nedoraslih deklet". Odvedli so ga z dekletom vred na „policijo“. Ko so se, peljali tja, je na nekem vogalu pristopila šepava Marta in se na videz vneto zavzemala za kmeta in dekle, naj ju „de-tektivi“ izpuste, češ da bo mož jima hvaležen!.. Res so izvabili od me-šetarja 40.000 frankov samo za to, da bodo molčali...
Kmet se je vrnil na dom. Po nekaj
.Smrt je lahkapravijo tisti, ki so ji komaj ušli
Nekaj pogledov v trenutke, ko se človek v smrtnem boju poslavlja od življenja
Stare vere niso dajale smrti strahotnih potez. Predkrščanska ljudstva so si predstavljala smrt kot spečo deklico, ki počiva v naročju, matere-noči in brata-spanca.
Nam predstavljajo smrt kot okostnjak s koso ali peščeno uro v roki. Otroci se je manj boje kakor odrasli, odrasli spet manj kakor starčki. Smrtni boj Azijca je drugačen od onega Evropejca, umiranje kmeta spet drugačno od živčno ;razkrojenega meščana. Kitajec umira z nepopisno vdanostjo. Afganci se ne jočejo niti ob smrti najožjih sorodnikov. Nasprotno je , malo-katero ljudstvo oB smrti tako zbegano, kakor so Indi.
Angleški zdravnik Robert Mac Kenna, ki je stal ob smrtni postelji stotine ljudi, •Je dejal, da smrtni strah izgine z obraza
v trenutku, ko napoči' zadnja ura. Drug zdravnik, ki je že umiral, pa ostal živ, pripoveduje: »Izgubil sem najprej čut tipanja, potem vida, nato okus in nazadnje vonj. Nasprotno se je sluh še bolj okrepil. Po telesu sem čutil kakor da me po prijetni kopeli zavijajo v rjuho. Naenkrat je mraz lezel z nog v meča in kolena, slišal sem prihajanje in odhajanje svojcev, jok in brisanje z robci. Cul sera, kako so zdravniki pritrdili domačim da urnjram, kako me je pograbil neki šum, da sera izgubil' zavest in zaspal... Bilo je to smrtno hropenje, ki sem mu za enkrat ušel..
Na kolodvoru v Vierzonu je lokomotiva odrezala nekemu potniku obe nogi. Prestrašenim gledalcem je vzkliknil: »Prijatelji, saj ni nič, prav nič.“ Umrl je, ne da
bi vedel za svoje stanje...
Agonija je samo zadnje migljanje migotajoče svečke. Za prisotne tako mučno hropenje umirajočemu navadno ne zadaje nobenega trpljenja. Naj bo smrt kakršna koli, v samem dejanju umiranja ni trpljenja. V območje smrti moremo stopiti z isto lahkoto kakor v življenje. Ko je Sokrat že umiral, je začutil težo v nogah. Legel je na hrbet in ni čutil stisljajev, ko ga je mož, ki mu je prinesel stru-
§a, grabil za ‘mrzle noge. Ko ie bil spoduji el telesa že ves hladen, je Sokrat naenkrat dvignil glavo in dejal možu, naj nemudoma nese k sosedu petelina, ker so mu ga dolžni... Na vprašanje, če ima še kai naročiti, je veliki grški filozof utihnil, bil je že mrtev...
tednih sta se oglasila pri njem ista dva „detektiva“ in mu potožila, da sta zaradi utajene ovadbe odpuščena iz službe, da naj jima pomaga. Drugače sta primorana, da povesta resnico... Mešetar je jima znova odštel 30.000 frankov ... Moža je bilo sram, nikomur ni povedal o svojih nevšečnostih. Čez nekaj mesecev se mu je pa le dozdevala stvar nekam čudna, šel -je v Pariz in vse dogodke razložil nekemu mesarju. Ta je prijavil zadevo policiji, ki je sleparje, šepavo Marto, mlado dekle in „detektive“ kmalu našla ter jih zaprla. — Tudi na Francoskem je še neverjetna lahkovernost doma...
V življenju je Ireba izkoristiti vse ugodnosti. Človek samo iztegne roko, da pokaže smer vožnje in že ga prijetno pogreje po telesu...
Maia vas
Kmetska žena preobremenjena z delom
Med najbolj pereča vprašanja slovenske vasi spada gotovo vprašanje kmetske žene. Toda prav tako. kot je važno in pereče, je tudi obširno ter korenini globoko v vseh vejah današnjega kmetskega življenja, pa naj bo družinskega, socialnega kulturnega in gospodarskega. Kmetskega žena je še danes predstavnica najpreprostejšega življenja na vasi, ki ne presega okvira domačega ognjišča in dela, ki je povezano z njim.
Življenje kmetske žene pozna samo de-
lo.	V njem se edino počuti domačo in išče utehe za svoje gorje! Vse drugo ji e tue, čeprav je včasih v njeni neposredni bližini! Kmetska žena te bližine ne čuti in ne pozna, v njej ne vidi ničesar in tudi ne more, kajti preveč je zgarana in utrujena, da bi se mogla razgledati okrog sebe in spoznati vse ono, ker ji je že po naravi blizu. Ona nima Satu. da bi se odpočila in sprejela vase vse, kar ji manjka, ker ji njene pridne roke tega ne dopuščajo. — In skrbi za dom? Njim edino, poleg dela še posveča svoje misli. ker so le odsev nje same. Kot mati kljub vsemu delu, živo čuti za svoje otroke, saj je prav njeno srce najbolj polno tople materinske ljubezni, ki jo deli v znoju in trudu lačnim in sestradanim otrokom. Toda mi vsega tega ne poznamo ter zahtevamo od nje marsikaj, česar nima.
Delo ki ga opravlja kmetska žena, ne bom opisoval, saj ga vsi poznamo, pa naj bo doma v kuhinji, ali izven doma na polju, vrtu travniku, gozdu in vinogradu. Da ne pozna delovnega umika vemo, zato si oglejmo koliko ur navadno dela kmetska žena. Radi’ lažjega razumevanja sem razdelil kmetske žene v dve skupini: eno z najmanjšim delovnim časom, drugo z največjim. Srednjo pa si bodo črtatelji lahko sami ustvarili.
Žena prve skupine, z najmanjšim delovnim časom dela: po 5 mesecev, 136 del. dni po 18 ur = 2268 7 mesecev, 171 del. dni po 16 ur = 2736 68 ned, in prazn. po 8 ur ~ 544
| znaša delovni čas tretje, srednje sku-jpine 16 ur na dan.
I	če si malo natančneje ogledamo posamezne številke, vidimo, da povprečno ,dve uri, v jeseni in spomladi, ko mora kmetska žena, predvsem bajtarska, oprav Ijati tudi dnino pa več. Takrat mora vstati zgodaj zjutraj, opraviti domače delo, nato pa oditi na delo. K nedeljam in praznikom bi pripomnil, da je 8 oz. 10 ur prej premalo kot preveč, kar velja delno tudi za zimski čas, zlasti pri drugi skupini.
S to preveliko obremenitvijo se ubija telesna in duševna moč kmetske žene!
Potrebnega počitka in spanja ji primanj-
Skupaj 12 mes. 365 dni	ur 5548
Ta žena dela na dan povprečno, vštev-ši nedelje in praznike, 15—20 ure.
Delo druge skupine z največjim delovnim časom obsega:
3 mesece, 76 del. dni po 20 ur = 1520 ur
4 mesece, 100 del. dni po 19 ur = 1900 ur
5 mesec., 121 del. dni po 17 ur = 2057 ur 68 nedelj in praznikov po 10 ur = 680 ur
Skupaj 12 mesecev, 365 dni	6157 ur
Delo te žene obsega 6.157 ur ali na dan povprečno 16.87 ur t. j, skoro polnih sedemnajst ur. h teh dveh preglednic je razvidno, da
kuje. Poleg tega moramo vedeti, da nima po noči miru, saj 'ima skoro vsak? kmetska žena dojenčka, ki ji čestokrat tudi ponoči ne da potrebnega miru.
Zato se ni čuditi, da se bolezni na podeželju tako razširjene. Utrujena in zgarana ter slabo h.anjena kmetska žena ne more brti odporna proti boleznim, niti ne more roditi zdravega in krepkega potomstva. Potrebno je, da se imogoči kmetski ženi znosnejše življenje, da bo posvetila več časa materinstvu, domu, zdravju svoje družine in drugim perečim vprašanjem, ki se tičejo podeželja. Danes pa ji je to radi prevelike obremenjenosti z delom nemogoče! Tos. Udovič.
Počitnice na podeželju
Skrb za severno mejo zadnje čase močno narašča. Prirejajo se številne ekskurzije v obmejno ozemlje tako iz Maribora kakor iz Ljubljane. Hvalevredni so taki obiski, vendar je pa to vse premalo. Kmetu bomo edino takrat pomagali, če mu bomo prinašali to, kar mu primanjkuje. V lanskih velikih počitnicah sta odjli na Kaplo in v Št Danijel nad Prevaljami dve skupini naših akademikov, ki sta v omenjenih krajih taborili po mesec dni. VisokoŠolci v Št. Danijelu in vi-sokošoike na Kapli niso samo taborili, ampak so živeli res z ljudstvom, med katerim so bili. Podrobno so proučevali prilike na vasi, razdeljevali med prebivalstvo knjige, pomagali pri vsem poljskem delu, dajali nasvete pri nezgodah, pisali prošnje in tako na splošno izobraževali kmete pri njih delu. Tak enomesečni obisk se bo v vasi gotovo poznal. Tudi študentje fftmi so pridobili z življenjem med ljudstvom ogromnih izkušenj za svoje nadaljnje delo. Ko bodo prevzeli po končanih študijah razna odgovorna mesta, bodo imeli vsekakor dru-
gačen in stvamejši pogled na naše podeželje, kakor ga je imel svoje dni študent, ki je poznal podeželje samo iz raznih proščenj in primicij.
Bližajo se nove velike počitnice. Potrebno bi bilo, da letos akademska mladina še v številnejših skupinah in na več krajih obišče naše obmejno in ostalo podeželsko prebivalstvo.
Skupine bd se naj stvorile tako, da bi bili na pr. v eni skupini zastopani po 1 bodoči veterinar, ogrociom, zdravnik itd. Ker je pa naše dijaštvo zvečina revnejše, bi morale podpreti take ekskurzije javne in samoupravne ustanove, pa tudi posamezniki, ki jim je kaj na tem, da 9e pomaga podeželju in da dobi država v bodočih letih nov rod šolamcev, ki bo imel razumevanje za podeželje, ker ga bo pač poznal.
Podeželje samo bo takih obiskov veselo, drugače bo gledalo na šolace, kakor gleda. Stiki bodo rodili obojestransko zaupanje, ki je predpogoj za 'uspešno prosvetno in gospodarsko delo na vasi.
O letošnji sadni letini
Letos kaže na splošno nepričakovano ugodna letina peškatega in koščičastega sadja. Naše črešnje, marelice, breskve in tudi slive so izredno bogato obložene. Poročila za Bosno in ostale jugovzhodne dele naše države napovedujejo naravnost »katastrofalno« letino, ki nam bo dala take količine sliv, da ne bomo vedeli kam ž njimi. Računajo s presežkom okrog
120.000	vagonov, kateri nam bodo — če pojde srečno — ostali po kritju običajnega trga.
Kam s tem blagom? To je ono »katastrofalno« vprašanje, vsestransko upra-
vičeno že danes, ker nimamo naprav za konserviranje tega pridelka. Nemogoče bi bilo vsega prekuhati v slivovko. Pa tudi če bi to šlo, bi si bili malo na boljšem, ker ostane produkt pretežno doma.
Tukaj se odpira vprašanje sušilnic, ki bi nam dale zdrav in tečen sad za zimo. Kaj bi bilo to vredno zlasti za siromašno deco, ki je je dovolj po bosanskih in ostalih pokrajinah! Prav suhe slive so za prehrano velikega pomena in zato tudi velikega narodnega gospodarskega in zdravstvenega pomena. O tem bi morali razmišljati tudi pri nas, kjer tudi nimamo
sušilnic kakor bi bilo to potrebno z ozirom na naš veliki sadni pridelek. Menda moremo sešteti na prste vse štajerske občine, ki imajo kakršno koli sušilnico. Edina v mariborski okolici je v Št. liju, za katero je bii dolgotrajen boj. Naše sadjarske podružnice in ostale gospodarske organizacije bi storile veliko gospodarsko delo. č b: zgradile moderne sušilnice. Izdatki niso tako veliki, da bi jih združeni gospodarji ne zmogli. V dobri letini se s pravilno uporabo sušilnice izplačajo v enem, dveh letih.
K izvozu živine
Naša država je kot pretežno planinska zemlja prikladna za živinorejo. Trenutno se moremo pohvaliti le v številčnem ozirfl, ker je kakovostna stopnja povprečno še nizka, vendar pa zaznamujemo tudi tukaj viden napredek (Slovenija, šumadija).
Ni pa dovolj, da imamo dovolj odviš-nega blaga, ampak igra prav tako važno vlogo tudi trg. Organizacija izvoza, oziroma trga je z ozirom na stopnjevano konkurenco in druge gospodarske politične činitelje vsak dan bolj pomembno vprašanje.
Pri nas vrši to nalogo Zavod za izvoz živine. Ta se je dogovoril z Nemčijo kot našo, zadnja štiri leta, najboljšo odjemalko, da bo Narodna banka posre« dovala na borzi in tako držala tečaj nemške valute na gotovi višini. In uspeh?
Izvoz živine v Nemžijo je poskočil in naš klirinški saldo je narastel v visoke vsote. Morali smo zato kupiti razne naprave za železarno v Zenici in za železnice po visokem tečaju nemške marke. Narodna banka je utrpela velike vsote. Ker je bila naša živina določena le za Nemčijo, smo izgubili vse ostale trge in cena je padla za 30%. Ko je naša glavna odjemalka živine to zaslutila, je zmanjšala kontingent in ceno ter zahtevala, da ostane marka na svoji prejšnji višini, sicer da mam zapre meje. Naša terjatev na-pram njej znaša nad 400 milijonov din.
Italija, ki je svoj dolg poravnala, kupuje živino na Madžarskem. Tudi ostali trgi — Palestina, Egipt, Francija, Anglija, Amerika — so odpadli, le v Grčijo izvažamo 40% prejšnje količine.
Znani angleški humorist Jerorae K. Je-rorae je poklical nekoč po telefonu ravnateljstvo zavarovalne družbe.
— Halo! Hotel bi zavarovati svojo hišo pred požarom. Ali je to mogoče napraviti pri vas?
— Naravno, gospod! Na kakšno vsoto se boste zavarovali?
— Na 100.000 funtov! Ali me lahko zavarujete pri tej priči, po telefonu?
— Takoj, gospod. Nemudoma vam bomo poslali zastopnika.
— Prav dobro! Toda mož naj se podviza, kajti moja hiša že gori...
VACLAV PROKCPEK:
24
Zena	In
(Roman dvojne ljubezni)
Ko j« sedela v globoki zamišljenosti, oči upirajoč v okno, opazi nenadoma Barbaro. Pod pazduho je imela ruto, v roki je drobila kos kruha in se ustavljala. Trenutek je postala, kakor da bi se hotela pripraviti k besedi.
Marija se je šele zdaj zavedela, da starka Barbara hodi vsak dan čez njihovo dvorišče, vsak dan dvakrat v gozd in nazaj.
»Revica staraj je pomisMa in odpirala okno.
Zdaj se je s4arka opogumila in rekla:
»Zdaj je pa že bolje, botrioa, ne?«
»Včasih. Zjutraj mi je bilo tako dobro, da sem bila že zunaj,« je rekla mlada gospodinja, toda tolažila je menda bolj sefce kakor Barbaro.
»Botrica, jaz sem spoznala svet! V dobrem in zlem,« je rekla starka z očitno trudnostjo in sedla na prag.
»V dobrem in zlem,« si misli Marija, takšen je Martin, z njim bi nosila oboje, botrica, ji odplačuje v duhu to zaupno zapotoško nazivanje.
In ko je starka Barbara odšla, se je priplazila do postelje, položila šopek zvončkov poleg sebe in imela eno samo željo: da bi takole nekdo prišel in jih dal v vodo, da bi ne uveli. Sama se je za to
čutila že slaba. Zaprla je oči in zadremala.
V	sanjah vidi, kako prihajajo k njej ljudje iz Zapotoka. Vsakdo prinaša šopek cvetja. Prihaja berač Joža, postoji, gleda, prihaja samotarski čudak Haken, poklekne k njeni postelji, in ko pomoli, ji položi šopek vijolic v roko. Prihajajo vsi Martinovi tovariši, ki so z njim vozili, prihajajo tudi delavci iz kamnoloma, vsakdo prinaša šopek iz gozda, prihajajo zapoto-ške gospodinje, zapotoška dekleta, ki so ob večerih vedno tako krasno pele, vsi, vsf prihajajo, tudi stara Barbara že prihaja in ji polaga na blazino zeleno vejico mlade jelke, ves Zapotok prihaja k njej z rožami, vsa je z njimi ovenčana. Ljudje čakajo v sobi, posedajo po stolih okoli mize, postajajo pri oknih, med vrati in vse to gleda stari Podboršek in preužit-karica, ta dva že niti ne moreta priti k njenemu ležišču in držita prinešene kite Cvetja v rokah. In na dvorišče prihaja Martin, z Vranko in Rjavko, obe naenkrat tako rezgetata pod okni. Medtem pa stari Podboršek res stopa po vrtu in utrga tu in tam kako rožo. Neprestano misli na Marijo in na to, zakaj jo je tako vzljubil. Toda kako bo Martin? tudi jaz sem si le počasi opomogel, začetki so bili
težki. Toda naj bo kakor je, moram jo po tolažiti in razprostrl je cvetje po Marijini sobi. Da bi jo le ozdravilo, je pomislil, sedel na prag, položil glavo v dlani in zahotelo se mu je, da bi prestal misliti na vse. Na koncu je za Marijo pomolil.
Ni še došepetal molitve, ko se je Marija prebudila.
Svojim očem noče verjeti, ali je izba res polna rož, ali se je res izpolnil njen sanj da so zapotoški prinesli cvetja.
In hipoma zasliši drugo rezgetanje pod okni. Niti reči ne bi mogla, kako veselo.
Zagledala je Martina na dvorišču z dvema konjema, glavi jima objema, svojo skriva v njunih grivah in konja gledata v okna.
»Manja, poglej, kaj sem ti prinesel, poglej nas.«
Kobili sta vnovič zarezgetali. V njunem glasu se izgubljajo njegove besede. Marija vstane. Lahko, brez truda gre k oknu. Z rokama lahko pogladi glavi kobilic, tako sta obe nenadoma prišli blizu k njej. Toda najprej je pogladila Martina.
V	tem trenutku, ko je božala glavi konj, je zazvenela znova pomladna pesem. Tista, ki jo je poprej videla na vsem in povsod, tista zapotoška, praznična pesem; in oči mlade vaščanke so se zarosile.
Tudi Martin je omamljen in s sveto obrednostjo odvajal konje v stajo.
»So ti všeč?« jo je vprašal, preden je stopil v hlev.
Marija se • je naklonila z okna. saj ji niti ni bilo treba odgovoriti, tako se je nasmehnila.
Ko se je Martin vrnil, je bila sama presenečena nad njegovo spremenjenostjo. Ni bil več potrt niti raztresen, niti žalosten. Celo njegovo bitje se je pomo-žatilo, okrepilo in njegovi koraki so postavno odmevali. V njegovih očeh je bilo presenečenje, radostno in ganljivo.
»Kdo ti jih je natrgal?« je vprašal in pokazal z roko po cvetju.
In Marija je Martinu razlagala, kaj se ji je sanjalo. Kako so hodili k njej zapotoški, kako so polagali cvetje povsod okoli, pripovedovala je o njegovih tovariših in znancih, o tem, kako je očka z mamko stal na pragu sobe in nista mogla priti do nje. Ni vedela, da je vse cvetje natrgal in prinesel preužitkar sam.
Po trenutku tišine je Marija rekla:
»Toda to ni Vranka in Rjavka, Martin, to nista kobili, ki sta naju pripeljali takrat v maju ob svatbi.«
»Dava jim prav taka imena, Manja.«
In začneva znova, to leto si izbriševa iz spomina.«
»Ne, nočem.«
»Toda zakaj bi ne hotel? Ti gospodar?« se mu smehlja Marija.
»To je bilo krasno leto, Manja«, je vzel Martin njene roke v svoje, »niti dneva nočem izgubiti iz svojega spomina«.
(Nadaljevanje v sobotonedeljski štev.)
V	Mariboru dne 10. VI. 1935.
Kultura
»Več e ra Hm
Strm 13
Slovenski jezik
Časopis »Slovenski jezik«, ki ga izdaja kot svoje glasilo Slavistično društvo v Ljubljani, je pričel te dni s skupno 1. in
2. številko svoj drugi letnik. Potrebo po taki znanstveni reviji smo Slovenci že dolgo čutili: 1. zato, da bi nam odkrivala preteklost našega jezika, 2. da bi reševala njegova pereča sodobna vprašanja, in
3. da bi nam kazala pot v bodočnost. Posebno smo čutili to potrebo pisatelji, publicisti in časnikarji ter sploh vsi, ki nam je jezik glavno, odnosno edino vsakdanje izraževalno sredstvo. Vendar z dosedanjo smerjo časopisa ne moremo biti popolnoma zadovoljni, kajti prav v tem dvojnem snopiču je n. pr. več razprav, ki vanj ne spadajo, manjkajo pa v njem razprave, ki bi si jih želeli.. Prispevki dr. I. Grafenauerja, dr. A. Slodnjaka In dr. Merharja nimajo z jezikom in z jezikoslovjem nobenega opravka. Grafen-auerjeva kulturno zgodovinska razprava »štiftarji in štiftarska narodna pesem« bi sodila po vsčm svojem značaju v »ča-sopis za zgodovino in narodopisje«, ki bi mogel objaviti tudi Slodnjakov sestavek »Nekaj vodilnih idej in tipov Cankarjeve umetnosti« in Merharjev spis »Okoli Ketteja in Murna«, ki bi ju pa kot izrazito literarna eseja še rajši videli v kateri naših literarnih revij. Ali se bomo tudi v znanosti delili v »Kranjce« in »Štajerce« ter bodo »Kranjci« objavljali narodopisne in zgodovinske razprave rajši v ljubljanskih, drugim disciplinam namenjenih časopisih, kakor da bi jih pošiljali v mariborski ČZN?
Izmed šestih razprav so tako le tri jezikoslovne. Dr. Rajko Nahtigal se je v temeljiti študiji vglobil v vprašanje jezikovnega izvora imena slovenskega panonskega kneza Koclja in prepričevalno dokazal, da ni ne slovensko ne slovansko, ampak je nastalo iz nemškega krstnega imena Chadaloh. Anton Sovre je prispeval zelo aktualno in potrebno razpravo o oziralnem odvisniku, ki je pomemben doprinos k razčiščevanju vprašanj slovenske sintakse, kakršnih bi si želeli še več.
Prav tako tehtna in aktualna je Šolarjeva razprava o fonetičnem pouku v: srednji šoli. Njegov predlog, naj bi se |
otroci pričeli učiti fonetičnega izgovora svoje materinščine že v ljudski šoli, podpišemo z obema rokama. Pouk materinščine je po naših ljudskih, meščanskih in srednjih šolah sploh vse prej ko zadovoljiv. še jezik večine maturantov je bližji časniškemu žargonu, kakor čisti slovenščini
Kakor med razpravami, tako je tudi med zapiski več prispevkov, ki nimajo z jezikom in jezikoslovjem neposrednega opravka. F. Kidrič objavlja sestavek o Prešernovi uri na Svengalijevi seansi, J. Logar o »Zlati knjigi« na ljubljanski normalki in Prešernu, Grf (Grafenauer) o Prešernovem so/ietu »Trnovo«, S. Bunc o ajdi »cojzli«, S. Trdinova o dveh neobjavljenih prevodih Murnovih pesmi na nemški jezik. I. Grafenauer o Ivanu Veselu Vesninu v bogoslovju, V. Novak o gajici v prekmurskih tiskih, I. Koštlal o planiki ali planinki ter M. Rupel o izgovoru sičnikov pred šumevci. Med književnimi poročili so ocene Kidričeve Zgodovine slov. slovstva (A. Ocvirk), Nahtigalovih Slovanskih jezikov (A. V. Isačen-ko), Boršnikovega Razvoja in pomena Aškerčeve socialne miselnosti in socialne pesmi (B. Merhar) in Bezlajevega Orisa slovenskega knjižnega izgovora (J. Šolar). Slede še Društveni vestnik in trije kratki nekrologi. Pri razpravah pogrešamo izvleček v kakem svetovnem jeziku, ki bi omogočil uporabo tudi tujim znanstvenikom.
V Uredniškem sporočilu beremo, da se uredništvo samo zaveda potrebe po res jezikoslovnih razpravah in navaja tudi nekaj tem, ki naj bi jih naši jezikoslovci obdelali. Tej želji se popolnoma pridružujemo in dodajamo še eno: da bi »Slovenski jezik« stalno zasledoval naše časnike in časopise in trebil ljuliko, katere je vsak dan več. To pa mu bo seveda mogoče samo tedaj, ako bo našel zadosti naročnikov, člani Slavističnega društva dobe časopis za pribitek 40 din k članarini, ki znaša 30 din, nečlani pa za 90 din. Narofie se pri SD v Ljubljani, Mestna ženska realna gimnazija, Blei-weisova cesta.	-r.
Hlapec Jernej in njegova pravica v Rušah
Soort
Varaždinska Sloboda proti Železničarju
Jutri bo gostovala v Mariboru enajslo-rica varaždinske Slobode, ki spada v prvi razred' Varaždinskega okrožja in ne zaostaja mnogo za prvakom VSK. Naši Železničarji so nedavno gostovali v Varaždinu ter bodo-jutri odigrali obvezno povratno tekmo. Varaždinski klubi so zadnji čas redki gostje v Mariboru, kar je pač pripisali temu, da domači klubi sreai večnega prvenstva skoro ne najdejo ter-
minov za prijateljske tekme. Zato bo tudi njihov jutriSnji nastop vzbudil med mariborsko športu naklonjeno javnostjo več zanimanja. Gosti bodo nastopili s svojim najmočnejšim moštvom, Železničar pa bo postavil malo izpremenjeno enajstorieo. Tekma se bo pričela na stadionu točno ob 17., v predigri ob pol 16. pa bosta nastopili dve mariborski juniorski enajsto.
Ko so letos pozimi bile po vseh večjih krajih spaminslce proslave ob priliki 20-■letnice smrti našega velikega pisatelja Ivana Cankarja, je tudi ruška gledališka družina sklenila, da počasti na dostojen način spomin na mojstra našega jezika in naše besede. Sklenila je vprizoriti Cankarjevega Hlapca Jerneja, da tako s pisateljevo besedo sama fcapriča to, kar je pisatelj v deta manifestiral.
Tako je na Telovo vprizonil Sokol Skrbinškov« priredbo Cankarjevega Hlapca Jerneja. Režiserju Somiku se je v polni meri posrečilo ustvariti delu adeikvatno scenerijo in uživett svod igralski an-sambl v veliko Cankarjevo zamisel. Ruški igralci, ki so s svojim dolgoletnim odrskim delom že zdavnaj prekoračili
avtobus z izletniki v obcestnem JARKU.
Avtobusno podjetje Faktor iz Črne je peljalo več izletnikov v Ljubljano. Na' nekem nepreglednem ovinku v Paki v Savinjski dolini je naproti privozil na motorju zasebni uradnik Marko Novak iz Šoštanja. Hoteč preprečiti nesrečo, je avtobus krenil na levo ter. zdrknil v obcestni jarek, kjer se je prevrnil. Na razbitih šipah se je več potnikov poškodovalo. Avtobus je moSno potolčen.
stopnjo diletantizma, so Številno publiko, predvsem delavsko, ki je kUub lepemu vremenu docela napolnila prostore Sokolskega doma, docela zadovoljili.
Osrednji Jernejev lik je podal g. učitelj Medved. Vse na njem kakor maska, mimika, kretnje, govor je pričalo o globokem podoživljan/u tragike Cankarjevega junaka. Višek podajanja je bil njegov samogovor na Tičntci, pogovor s ■potepuhom v ječi ln spor t župnikom. Enako zadovoljivi so biK v igri tudi ostali igralci.
Igrano Cankarjevo delo je zapustilo v ruški publiki globok vtis. Sokolsko društvo bi sl samo želelo, da bi take prireditve posečali vsi v taki meri, kakor jih poseča delavstvo.
OTROK PADEL NA BRANO.
V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Sv. Marjete ob Pesnici Metno posestnikovo hčer Aftigelo Zavrnik, ki je padla na zobe brane in si teže poškodovala hrbet.
I. UMETNIŠKA RAZSTAVA V RUŠAH.
Danes zvečer ob 20. (8.) bo otvorjena v Sokolskem domu v Rušah slikarska razstava akademskih slikarjev F. Goloba in L. Š u š m e 1 j a. Razstava, ki je pod častnim pokroviteljstvom ntSkega Sokola in je redna prireditev druStva »Slovenski lik«, bo odprta od 11. do 18. junija.
o. Smrtna nesreča a ttobortovko. v
Ljubljani se je po nesreči ustrelil s flo-bertovko v prsa sedmošolec CM Belič, ki je bil na mestu mrtev.
o. Do smrti je včeraj popoldne v Lih*-Ijana povozil neki kolesar uradnika vevške papirnice Srečka Bekša. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je Srečko v bolnišnici izdihnil.
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOM: V malih oglatlfc (Um mki bciorfa 60 Mr; nalmaolia nrfatolblM n te
oelase le dlp 6.—, Dražbe, orekllcl. doolsoviala la lealtovaoltkl oelasl A* h— do besedi. Nalnunltl tnesek tti te odase le din 10.—. Debelo tiskan* besede se nrinnaio dvolno. Ozlasnl davek n enkratno obiavo znaša din Z,—, Znesek za osle oglase se plaSnle ta kol pri uročila oziroma n la nfemine	*	nl?“>e,l,om •** M 80 o®1*"1 ooložnld na čekovni rafion H,’ 11.409. ta Tte
olstncne odgovore elede tnallb oglasov •• mora orllolltl znamka ta 3 din.
Pesem o manufakturi grajske starinarne.
Juh({!
Le hitro gor vstanite in v grajsko trgovino pohitite, tam tak poceni vse dobite.
Kar neverjetno se Vam zdi, da tak lepo blago se tam dobi.
Gotove krasne dečvine obleke,
Perilo, srajce, čevlje vse Do najboljše vrste te, posebno cena Vam ugaja, ker res nam mamca prav počen prodaja Delavske močne tam obleke Za vse delavstvo in za kmete Yesel uradnik tudi bo Če v Vetrinjski 10 nakupil bo.
..Olimpijski dan" v Mariboru
V nedeljo, 18. junija, izvede mariborski krajevni Olimpijski odbor enako kot v drugih večjih mestih države „OIimpij-ski dan'*. V okviru tega dneva se bodo
olimpijski fond. Sigurno se bo naše športu naklonjeno prebivalstvo rade volje odzvalo pozivu športnikov ter s svojimi prispevki omogočilo čim častnejšo udeležbo reprezentantov naše države na XII* Olimpijskih igrah leta 1940 v Helsinkih. V okviru Olimpijskega dne izvede tukajšni Turing-klub propagandno olimpijsko vožnjo motociklistov, Kolesarjev in bicilclistov na Prekmurski teden v Mursko Soboto, kolesarski podsavez pa olimpijsko dirko Maribor—Murska Sobota. Za vse prireditve, ki pomenijo vrhunec športne sezone v Mariboru, vlada veliko zanimanje.
vršile razne športne prireditve: olimpijski teniški turnir najboljših igralcev vseh mariborskih klubov, turnir nogometnih moštev vseh * klubov Maribora, propagandni nastopi lahko-atlelov in olimpijski deseto-boj. Vsi ti nastopi bodo izvedeni na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti.
Dopoldne prireja Mestno olepševalno društvo v Mestnem parku »Olimpijski’ koncert4 ‘vojaške godbe, športniki pa bodo po mestnih ulicah nabirali prispevke za
luniorsko finalno tekmovanje
V smislu prvenstvenih propozicij morajo klubi, ki hočejo sodelovati v finalnem prvenstvu juniorjev poleg prvakov posameznih mest, svoja moštva za to leKmo-vanje posebej prijaviti — mišljeni so tu predvsem podeželski klubi. Ker LNP ni dobil niti ene takšne prijave, bodo tekmovali v finalu le prvaki mariborske, celjske in ljubljanske skupine. V prvem kolu se bosta 18. in 25. • junija srečala prvak Maribora in Celja, ISSK Maribor in SK ('olje, prva tekma bo v Celju, druga v Mariboru. Zmagovalec v teh dveh tekmah bo nato tekmoval v finalnem kolu proti prvaku Ljubljane, prva tekma bo v Ljubljani druga pa v sedežu nasprotnika.
ASEDNARODNI TENIS V PARIZU.
Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu sodelujejo tudi naši teniški igralci: Prvi dan so bili naši prosti, med drugim je ta dan Tloczinski'
(Poljska) premagal Robinsona (USA) 6 ; 2, Latour, predsednik odbora.
6 »• 3, 6:4, Mc Neill (USA) pa Bawarow-skega (Poljska) 2:6, 7:5, 7:5, 6:1. Palla-da je drugi dan premagal Le Coindrea s 6 :1, 6 :1, 6 :3, Punčec pa je dosegel zmago brez igre proti Vanseeu, ki ni nastopil' V damski konkurenci je gdč. Kovačeva izgubila.
s Tretje kolo pokalnih tekem se bo odigralo 18. junija. Izžrebani pari so Kranj— Mars, Olimp—Amater in Maribor—Mura.
s Urvatska športna sloga je priporočala vsem svojim članom, da od svojih prireditev odstopajo del dohodkov poplav-ljencem.
s VSK v Varaždinu je dobil ob priliki 30-letnice od JNS-a lepo plaketo.
s SK Ljubljana je porazila kombinirani team Jadrana in Reke z 9:0 (4 :0). Do fuzije Jadrana in Reke za enkrat še ni prišlo,
• Gloucestcrski vojvoda, brat angleškc-kralja, je predsedoval 36. zasedanju Mednarodnega olimpijskega odbora v Londonu. Prisotni so bili delegati 26 držav. Poleg njega je govoril še angl. prosvetni minister Lari -de la Warr in grof Baillet-
Razno
VSAKI OSEBI
— družini — nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor, Orožnova 6; Celie. Slomškov trg 1. Pletilnica — RazpoŠi-Ijalnica.	1803
POSTELJNE ODEJE
res močne, prešite, lzgotov-jeno Posteljno perilo, pernice zglavnike, madrace, Duh. perje, inleti. Najboljše Dti A. Štuhec, specialna trgovina za iz-
delovanje posteljnih odej. Stolna ulica 5.
2274
SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE
vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48.	4311—1
GAMBRINOVA dvorana.
Najlepši senčnati prahu prosti vrt. Vedno sveže Tscheligi-jeva pivo. Pekrska vina. Izborna meščanska kuhinja. Abonenti se sprejemajo. 5170—1
POZOR!
NajsoMdneje in najdiskretneje vrši nakup nepremičnin v Beogradu Perc Franc, Kneginje Olge 7.	5188—1
Odlične, suhe
BUKOVE CEPANICE
dostavim na dom. Cena klaf-tra din 350.—. Naročiti v gostilni Steinberger (Voller), Ko šaki.	5242—1
VINA ODLIČNE KVALITETE iz poznanih ljutomerskih in tnokollških goric čez ulico, znatno znižane ceno pri Senici Kneza Kocia (Tatten-bachova) ulica.	5309-1
STARO POHIŠTVO
poceni obnovite, ako kupujete barve ta lake v novi trgovini pri Hani Franjo. Orožnova ulica 3 (nasproti Mestni hranilnici).	5310-1
ZIDAJTE SOLIDNO IN POCENI Načrti, proračuni in stavbe po najnižjih cenah. Specialno podjetje za izolacijo vlažnih prostorov in sten. Na zalogi eno in dvozarezna streSna opeka sistem Wienerberger. Gradbena tvrdka M. Štuhec, Ormož, informacije Maribor, Stritarjeva ulica 17.	5314-1
KOPALNE OBLEKE ki ne izpremenijo barve na soncu in zraku, najnovejši modeli, se izdelujejo v teku 6 ur po meri, dobijo se tudi v veliki izbiri pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24 5181—1
SUHA ŽAGOVINA
po najnižji ceni se dobi. Mlinska ui. 30, tel. 2422. 5187—1
JAGODE
prvovrstne, debele, večjo količino oddajam na licu mesta, oz. dostavljam na dom. Goli-ja, Studenci, Makarieva 30. 5250-1
LJUDSKA ŠTEDNJA
daje svojim članom do din 2000 posojila na dolgooročno mesečno odplačilo. Vse informacije daje brezplačno zastopnik Ljudske štednje, Maribor, JKoroška_ C._94. 5263-1
OSEBNO PRAVICO
za gostilno dam v najem ali prodam.' Ponudbe imravi pod »Gostilna«.____________5264—1
VINOTOČ KUŠER
Meljski hrib, v nedelio otvor-
jen.   ________________5269-1
GOSTILNO vzamem na račun, pismene ponudbe na upravo o od »Dober podjetnik«.	5292-1
Iščem
DRU2ABN1CO AU DRUŽABNIKA
do 10.000 din Kotovine za prevzem dobroidoSe gostilne, proti deležu in mesečnim odplačilom. Cenj. ponudbe na upravo »Večernika« ood »Do-bra točka«.	5322-1
KDOR ŽELI ZIDATI
po najnižji ceni naj se obrne k stavbenemu podjetju v Krekovi uL 6, Maribor, in bo go-tovo zadel zaželeni uspeh _____________________ 5328—1
Točim dobro
HALOŠKO VINO
od 5 litrov naprej do 6.50 din GradiSnik, Nova vas. Bolfen-kova 6.	5390—1
V GOSTILNI MAREK
Vojašniška ulica 10, dnevno svežo Tscheligijevo pivo, vrček 3.50 din. Prvovrstno meso iz ktble in klobase 5293-1
HALO. IZLETNIKI!
Prevzela sem znano restavracija Posti na Bistrici, nudim pristna ljutomerska, pekr ska vina, pivo iz sodčka, ocvrte piške. vsako nedeljo koncert Vabi,Roza Zamuda.
5339-—1
Posest
Krasne
STAVBENE PARCELE
poceni na prodal. Maribor, Tezno, Ptujska cesta 87. 5053-2
KARO
za poletje
♦
CEVU
za poletje
Bogata izbira ■ zmerne cene
Proda se 4-stanovanjska NOVA HIŠA Vprašati pri Žižek. Pobrežje, Slomškova 20.	5251-2
Prodam
ENODRUŽINSKO HIŠO
z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom. Zg. Radvanje, Hostejeva ulica 9.	5262-2
VISOKOPRITLIČNA HIŠA
v Mariboru, na levem bregu Drave, se kupi. Lizi Kordel, Rajhenburg.	5272—2
LEPA HŠA
s sadnim vrtom se zelo ugodno proda. Pobrežje, Nova ul. 3.	5274-2
HIŠICA
z vrtom, 500 m9, primerna za upokojenca, na prodaj. Stanko Vrazova 20, Pobrežje.
5278-2
ENODRUŽINSKA HIŠA
z velikim vrtom, 40 min. od Maribora (avtobusna postaja) poceni na prodaj. Dopise pod značko »Poceni« na upravo lista.	5280-2
Kupim
VTNOGRADNO POSESTVO s sadonosnikom blizu Maribora. Ponudbe na upravo »Večenrika« pod Dovoz z avtom*.	5283-2
HIŠA V KOŠNICI — CELJE
2 sobi, kuhinja, hlev in klet, se proda. Cena 40.000 din. — Prodajo se tudi posamezne parcele. Kirbiš, Celje 5285-2
GOZDNA PARCELA
v Sv. Jurju, 5 johov, nasajena s 30.000 smrekami, krasna lega, nap rodaj. Cena 10.000 din. Kirbiš, Celfe. 5286-2
PLANINSKA HIŠA
v bHžini Celja. 2 sobi in kuhinja, nova, ca. 5 oralov lepega mladega gozda, zdrava, krasna lega, na prodaj. Cena.
16.000	din. Kirbiš. Celje. 5287-2
NOVOZGRADBA
soba, kuhinja, vrt 10.000. — Priložnostni nakup, hiša. 4 stanovanja po 2 sobi. kuhinja sadonosnik. 37.000. — Velika trgovska hiša s stanovanjsko hišo, 26 oralov prvovrstne zemlje, 220.000. Leoa dvonadstropna stanovanjska hiša
320.000. Dobrotdoča opekarna
90.000. Posredovalnica Repid, Maribor. Gosposka 28.
5311-2
Prodam
Najfinejša, nepoplavljena TRAVA
za košnjo se proda. Pisarna, Tržaška c. 88a. Maribor.
5331—4
Kupim
RABLJENE ŠOLSKE KNJIGE kupuje knjigarna Heinz, Gosposka 26.	5159—3
2	ŠTEDILNIKA
kupim. Ponudbe ha upravo pod »Štedilnik«.
Lahek
ENOVPREŽNI VOZ
v dobrem stanju kupim. Ponudbe na upravo z navedbo cene pod »Voz«. 5261-3
2	ŠTEDILNIKA •
kupim. Ponudbe na upravo pod »Štedilnik«. 4924—3
Kadar poiljeto denar po poiti, ni sladu o bojazni—
zakaj bi se torej bali naročiti blago po pošti?
Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar.
Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovni ca
SOBA IN KUHINJA
se odda. Zrkovska cesta 24, Pobrežje.	5254-5
ROLO
kampi. 310—145 cm se proda. Trubarjeva 9	5195—4
HALO!
Tfcuzno biago kupuje in prodaja Starinama, Studenci« Aleksandrova cesta 45.
  	5258-4
RAMO
dober Philips se poceni proda. Pobrežje, Aleksandrova 99.	5270-4
OTROŠKI VOZIČEK
gk>bpk. lep, na prodaj. Gregorčičeva 26/11.	5313-4
ŠIVALNI STROJ
malo rabljen, pogrezljiv, proda jako poceni Ussar. Trubar
Zagreb, Illca 4 In Dopisi: Zigrih H., poštni predal
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
poceni oddam. Zg. Radvanje 112, na glavni cesti, v bližini tov, svile.	5260-5
Odda se lepa
SOBA IN KUHINJA
Stritarjeva 37.	5271-5
Krasno 1 in 3 sobno STANOVANJE s kopalnico v novi stavbi se odda. Vpraša-ti Ptujska c. 40, Tezno.	5273-5
STANOVANJ:
oddam. Vojašniška ulica 5.
5279-5
VEČ STANOVANJ
se takoj odda. Studenci, Aleksandrova 35.	5299-5
STANOVANJE
oddam, sobo in kuhinjo. Nasipna 58.	  5308r5
SOBA IN KUHINJA
-	pritiklinami se odda majhni družini. Strma 15/1.	5315-5
GOSPODA
sprejmem na stanovanje v sredini mesta. Naslov v upravi.	5304-7
SAMSKO STANOVANJE
kopalnica W. C., predsoba, balkon, se odda. Prešernova 30a.	5316-5
Lepi
TROSOBNI PROSTORI
s centralno kurjavo, primerni za pisarne ali zdravnika, se v centru takoj oddajo. Poizve se v Esplanade-kinu. 5317-7
2	STANOVANJI
soba-kuhinja se oddata. Eno stanovanje se odda takoj, dru go s 1. julijem. Tržaška c. 57 5331—5
DVA GOSPODA
se sprejmeta na stanovanje. Jenkova ul. 4-1.	5327—7
Potrebujem prvovrstno ŠTEPARICO kakor tudi čevljarskega pomočnika za fino delo. Naslov v upravi.	5319-9
VZAMEM DELAVKO predvsem pošteno dekle za vsa hišna opravila, ki zna tudi kuhati, v trajno službo. A. Prah, Kneza Koclja ulica 16 (Tattenbachova). 6323-9
Službo iiie
SLUŽBE IŠČE
mlajši brivski pomočnik s l. julijem. Ponudbe na upravo pod »Dober delavec«. 5232-10
STANOVANJE
eno in dvosobno se odda Sme tanova ul. 54, gostilna.
5326-5
Stanovanje lile
DVOSOBNO STANOVANJE
ev. s kopalnico iščem za september. Ponudbe pod »Dvosobno«.	5291-6
Sobo odd«
Prazna
SONČNA SOBA s posebnim vhodom se odda. Jenkova 5/1.	5268-7
BOLJŠI GOSPOD
aK gospodična se sbreime v meblovano ali prazno sobo. Sodna 2-1	5334—7
PRODAJALKA
kavcije zmožna se sprejme. Prednost večletna gostilniška praksa. Pismene ponudbe z opisom na upravo pod »Gotovina «.	5325—9
maniji
RADIO STARKE L
MARIBOR.TRG SVOBODE 6
Službo tiobi
Dva mlajša
PLESKARSKA POMOČNIKA sprejmem takoj. Lftk Štefan, sHkar in pleskar. Murska Sobota. Grajska-7.	5337—9
Oddajo se 3 lepo opremljene SOBE
za boljše gospode. Stritarjeva 37.	5275-7
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se odda. Koroška 85.	5284-7
GOSPOD
se. sprejme, na hrano in stano vanje Melje. Gubčeva 3. 5290-7
OPREMLJENA SOBA
s posebnim vhodom, se takoj odda. Wildenrainerieva ulica 11/III.	5294-7
MARLJIVO, ČISTO DEKLE
ki samostojno in dobro kuha, lepo pospravlja sobe in lika, se išče k trem osebam. Maistrova 11. Tezno. 5241—9
DRŽAVNI USLUŽBENEC
išče opremljeno sobo s prostim vhodom, ako mogoče z vso oskrbo. Dopise na upravo »Večernika« pod značko •Točen plačnik«. 5302-8
Zgubljeno
Iščem
FOTO POMOČNICO
siposobno retušerko negativov. Foto Kieser. Maribor, Vetrinjska 30.	5255-9
SPREJMEM GOSPODA
na. stanovanje in hrano. Zrkovska 23. Pobrežje. 5295-7
Lepa
PRAZNA SOBA
na ulico se oddda z uporabo kuhinje. Vošnjakova 21-11. n. ............ 5296^7
Sprejmeta se
DVA GOSPODA na stanovanje, soba s .posebnim vhodom v sredini mesta. Naslov v upravi. 5298-7
Iščemo
KONTORISTINJO
mlado : inteligentno moč, veščo javnih jezikov in * perfektno v nemščini za tovarno v bližini Maribora. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje službe (začetnice, ki odgovarjajo predpogojem, niso izključene) pod »Industrija l slaščic« na upravo. _ 5257—9
POŠTENA SLUŽKINJA
z dežele za pomoč gospodinji dobi stalno mesto. Vprašati v gostilni Sever. Tezno-Do-brava.	5259-9
GOSPOD
ali gospodična se sorejme na stanovanje in kabinet se odda Koroška, 63.	5300—7
SOBA S ŠTEDILNIKOM
se odda. Vprašati Dri čevljarju. Stritarjeva 5.	5301-7
OPREMLJENA SOBA
center, separiran vhod. se odda ev. tudi s hrano. Čepe. Žički prehod (Langusova) 5. 5303-7
jeva ul. 9.
5332-4 4.
STANOVANJE
ter opremljena sobica se odda. Studenci. Ciril-Metodova
OPREMLJENA SOBA
se odda. Meljska c. 16. Vhod Klavniška. ___________5306-7
opremljeno” SOBO
s posebnim vhodom, sončno, oddam boljšemu starejšemu gospodu. Pipuševa ulica 22. 5307-7
Sprejmeta se za pečarsko pod jetje
DVA VAJENCA
Tržaška cesta 63, Maribor, Rajšp. ______________ 5267-9
Sprejme se
DOBER FANT
za kleparsko obrt. Kuharič, Ptujska c. 29. Te zno. 5276-9
Iščemo za takoj mladega, inteligentnega in prizadevnega SLAŠČIČARSKEGA
POMOČNIKA ki je perfekten v dekoriraniu in izdelovanju fondanta, po možnosti z znanjem v drage-izdelovanju. Nujne ponudbe pod »Zaneslziv« na upravo. 5277-9
ZASTOPNIKE
sprejmem z dobrim zaslužkom. Ponudbe na upravo pod »Dnevnica«.	5288-9
ŠIVILJSKA POMOČNICA
išče 15. jun. zaposlitve. Naslov v upravi lista. 5305-10
Dopisi
NATAKARSKI VAJENEC 14—16 let star, zdrav, močaai in priden, se sprejme. Vsa oskrba v hiši, učna doba traja 3 Ieta.Predstaviti se v pone deljek 12. VI. in sredo 14. VI. med 3. in 6. uro popoldan v restavraciji »Slavija«, Maribor Aleksandrova c. 5333—P
Sobo lile
znanja Zeli
z mlado inteligentno damo starejši, boljši, samostojen gospod. Ponudbe na upravo pod'šifro »Bom zvesta«. 5252-12
MLAD VDOVEC
brez otrok z dobro državno službo želi znanja z gospodično ali mlajšo vdovo do 30 let, prednost imaio z dežele, premoženje zaželeno. Ponudbe na upravo pod »Ureditev življenja«. .	••• '■	5297-12
Simpatična samostojna GOSPA išče diskretnega poznanstva z boljšim starejšim gospodom Dopise na podružnico »Večernika« v Celju pod »Osamljena«.	5186—12
DOTIČNA OSEBA
ki je izgubila umetne zobe na Pohorje naj se zglasi pri Belaku, Vrtna 17, Maribor. 5265-11
Izgubil se je
PES
srednje velik, temnorjav, visečih ušes, lovske pasme z znamko občine Novo mesto 51. Prosimo oddati proti nagradi na Rogoškem dvoru, po staja Hoče.	5324—11
Globoki in športni
*
že za din 25-““
tedensko
HadttHOs 1.
Mmrlbor - M«H« Krallevlla M mrka « 4281
z letnim čistim donosom 80—
100.000 din išče družabnika ali financirja s kapitalom do
100.000 din. Informacije daje iz prijaznosti g. Šebeder, Tez no. Ptujska cesta. 5342
Kolesa
različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke
* din 100'-
mehanik
DRAKSLER
Vetrinjska ulica 11
POHiSTVO
izdelke -naših najboljših mojstrov. v veliki Izbiri kupite najugodneje v zalogi pohištva združenih mizarjev 2282
Maribor, Vetrinjska ul. 22
Usi, Ju ste Jtoii Mošte MotJfi,
Id ljubite zdravo zabavo, ki oenite dobro kapljico, pridite v nedeljo. 11. Janija, na VRTNO VESELICO k „ JELENU* ■» Sv. Lovrenc na Pohorje. Zabava tip-top! Za dobro postrežbo jamči ter Va» vljudno vabi Geratič
ZASTOPNIKA
za dobre pisarniške predmete s kavcijo išče dobro vpeljano podjetje. Mesečna plača in provizija. Avto na razpolago. Oferte pod »Zmožen 50“.
POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU
5	Ntai30 1! DOM I
I Z. Z O. I.
I T6LBPOH 21.©Ji I
Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 milijonov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vlogq na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5°/0.
Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji.
Najstaro>*l slovenski dMarni zavod v Maribor« - Vso hranilno vlogo so prosto In so izplačujejo neomejeno!
Spomnite se CM01
Če hočete v resnici biti dobro in poceni oblečeni, kupite v „C G 3 k e ITI ITI 3 <3 a Z i n ll“ Maribor, pri glavni policiji. Tam dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga po najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov, polovične cene, krojaške potrebščine.
Včeraj dne 9. junija, ob	se je smrtni angel dotaknil ple-
menite duše našega nepozabnega, v nesebični ljubezni se iz dneva v dan žrtvujočega moža in nedosegljivo skrbnega očeta, gospoda
Antona A. Holza
sodnega oficiala
ter ga je večkrat bogato potolaženega s svetimi zakramenti dvignil iz težkega, junaško prenašanega trpljenja v sončno, večno domovino, kjer bo užival morje 'ltiči ih ljubezni.
Pogreb bo v nedeljo, 11. junija, ob V* 16. uri iz mrtvaške veže. Sv. maša zadušnica se bo opravila v frančiškanski cerkvi v ponedeljek ob 7*9. uri dopoldne.
V	Mariboru dne 10. junija 1939.
Anton, Karl, Mirko, sinovi	V	najglobljem žalovanju
Greta, snaha	Terezija Holz, soproga
in ostalo sorodstvo.
Nudimo la kompletne _ lonce za vkuhavanje, komad a din 120*-
SIEMENS KOZARCI za vkuhavanje sadja in sočivja najboljše kakovosti, zelo poceni, vsakdo si jih lahko nabavil
P1NTER&LENARD
Maribor, Aleksandrova 34
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila
trgovino	imešanim	blagom
v Meljski cesti 45
Potrudila se bom, cenjene odjemalce postreči vsak čas s svežim blagom. Cene solidne, postrežba točna! Za obilen obisk se priporoča Julllana Karle
Velika dražba
pohištva in raznovrstnih drugih predmetov bo 15.. junija 1.1. ob 13. uri v Mariboru, Meljska cesta 29. Dražbeni predmeti so dva dni poprej istotam javno na ogled.
Mi ne silimo k nakupu!
Veselilo nas bo, ako Vam smemo pokazati nase najmodernejše vzorce blaga za Domladanske obleke
MANUFAKTURA J. ROŽAJ
Maribor, Aleksandrova 16
Najboljše
kosouno
apno
Bpnenice Flnt. Birolla, Kresnice pisarna: Brit. Birolla, Ljubljano, □ almatinaua ulica lO
Ozdtai/iie Mmtje,
rešite se revme in sličnih nadlog v Varaždinskih Toplicah. Eden dan Vas stane z vsemi pristojbinami in kopeljo okoli din 65*~, za državne uradnike in upokojence še ceneje. Prospekte pošilja uprava kopališča
Varaždinske Toplice
Zlato in srebro,
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
M. flgerjev sin,
Maribor. Gosposka ulica 15.
HOTEL tV
Iščemo
• V
in od žganja dobro ohranjene v vseh velikostih kupi
F. S. LUKAS, CEHE
Tekstilna tvornica Ule
	Reflektanti naj pošljejo pismene ponudbe
«-	z navedbo dosedanje prakse na naslov :
	Kranjska industrijska družba, Jesenice-Fuži-
	ne. Plača in pogoji po dokazani sposobnosti.
več tkalcev #
za težke statve (blagovne) in delavce za predenje volne na selfaktorju in za delo na strojih za raz-česavanje (krempljanje). Ponudbe poslati na Publi-citas d. d, Zagreb, Iliča 9, pod znakom „Tekstil“.
Tkalnica za gumijaste vrelce iiie
mojstra tkalca
ki je vešč v tkanju gumijastih trakov. Ponudbe poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Iliča 9 pod značko »Mojster tkalec".
Centrala: MARIBOR iSSZgZBff',Lg Xu.
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
M.lbo„	naložba	emmmf. kmr ,.mU M .log. p„ W h,«,«,,., Dmmka p.no.ln. . tm,,m .«,/.» pr.m.l.nl.m , „.0
»olojlmrino motfo Hr.nllmK. I«. d«B.rno ,1,01,0 .p.daloi. po.l. talno
Sprejema «»»• « *«i»« »»»**»«	Podružnira	■ r p i ic	po*,«,	p,«
po najugodnejšem obrestoaanju	^niCfl,	VtLJt /ulnoitajanla hranilnica
: I ' :' "' -' "	.1	:	r	■	.—r-T
45376-9120
Rabiči ženski kopalni čevlji iz gumija, podloženi s platnom. Izdelani so po naj-novejšem ameriškem modelu.
45801-2204
Za lepe dneve najcenejši in najudobfusjil otroški čeveljčki z gumijastim podplatom. Otroški Din 12.- in 15.- ženski Din 19.-, moški Din 25.-
3995-55153 Udobnost nad vsem!
Lahki in udobni čeveljčki iz finega usnja, moderno izrezani. Za sončne dneve.
4581-1965
Otroški čeveljčki iz močnega angleškega platna v beli barvi, z gumijastimi podplati. Otrokom za poletje.
88097-2273
Elegantne moške sandale iz močnega angleškega platna, s prožnimi podplati. Nudijo nogi udobnost in dovolj zraka.
40891-7068
Otroške sandale iz močnega platna s prožnimi	in	zaponko.
9887-2203
Gospodu dobro pristojaju k novi obleki ti fini čevlji iz belega ali sivega platna.
6AA95-39S8.
Noge sl boste najbolje odpočili v teh lahkih čevljih iz finega angleškega platna, kombiniranega v beli in rdeči barvi.
5982-44800
Praktične otroške sandale Iz usnja, z močnimi usnjenimi podplati. Nemirnim otrokom za Igranje In sprehoda
2967-44800
Poleti Je treba da si odpočijete noge v teb lahkih sandalah. Prlstojajo dobro k poletni oMeki.
3985-16176
Okusno Izrezani čeveljčki iz finega belega
usnja, z usnjenimi podplati ln nizko peto. Idealni za tople poletne dne^e.
8767-04680
Zelo udobna meška upogibljiva sandala iz mehkega usnja, z usftjeniml podplati ln petami	,
8089-44674
Moški lahki uizlu	z	okvirom,	izde-
lani Iz finega usnja, okradeni r luknjicami in z usnjenimi podplati.
34695-1139
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Muriboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.