Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (-2/1°C), v soboto (-3/0 °C) in nedeljo (-4/0 °C) bo oblačno.
Četrtek, 30. novembra 2017
številka 47 | leto 64
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
Zima že zares trka na vrata
Letos se zimi zelo mudi v naše kraje in vrhovi so že dolgo pobeljeni, prav tako pa občasno tudi višje ležeče vasice, med drugim Cirkovce, od koder je tudi fotografija. Sicer pa je zimske radosti že mogoče okušati na drsališču v Velenju, ki že nekaj časa obratuje, 10. decembra ga odpirajo tudi v Šoštanju, če bo šlo vse po načrtih pa bodo konec prihodnjega tedna odprli tudi smučišča
na Golteh, kjer je zadnji vikend zapadlo kar 40 cm snega, pa tudi mrzlo je bilo dovolj, tako da so zagnali tudi snežne topove. Tudi vremenske napovedi so, kar se snega tiče dokaj obetavne, si torej morda lahko končno obetamo idilično snežene praznike?
a mz
Integracijska hiša v Velenju
Velenje, 27. novembra - V ponedeljek je bila seja sveta Mestne občine Velenje. Svetnice in svetniki so med drugim govorili o vzpostavitvi integracijske hiše v Velenju in predlog po daljši razpravi in nasprotujočih si mnenjih tudi potrdili.
S sprejetjem sklepov je zagotovljeno, da v Velenju ne bo azilnega doma, bo pa integracijska hiša, v kateri bo nameščenih do 30 oseb. Gre izključno za družine, ki imajo otroke in se želijo vključiti v našo skupnost. Posebno varovanje teh ljudi ne bo potrebno,
saj država predhodno preveri vsako družino in tudi njihovo željo po vključitvi v naše okolje in družbo.
Na seji so potrdili tudi osnutka predlogov proračuna občine za naslednji dve leti. Več na 3. strani.	a mz
-VO
iu-l ■in
=o
■u-t ii*"> ;o
- -
b' V-/Í
Koncert ob prižigu PRAZNIČNE
RAZSVETLJAVE
t. -<
: Manca Spik in Isaac Palma
IKm
Ériv^-^- :V. ¿ y
Petek, 1. december, ob 18. uri Titov trg, Velenje
3 L¿


i
Vabljeni!
MESTNA OBČINA
VELENJE
TAKO mislim
Bleferji, »ekologi« in drugi tiči
Mira Zakošek
Prav je, da ekologi opozarjajo na številne probleme, ki vse bolj bremenijo naše skupno bivališče, našo Zemljo, ki očitno drsi v nam vse manj predvidljivo stanje in ogroža naše nadaljnje bivanje na tem planetu. Hudo pa je, da mnogi»ekologi« pri svojih napadih na številne zmote nastopajo nekritično do drugih napak in širijo neverodostojne in nepremišljene izjave, ki jih ne podpira ekologija, ampak predvsem zaslužek.
Ena od takšnih neverjetnih in naravnost nerazumljivih zgodb je zgodba o sončnih elektrarnah. Že nekaj časa vemo, da ta zgodba ni le zgodba o uspehu, ampak zgodba z veliko vrzelmi, pa »ekologi« še vedno nepristransko prisegajo nanjo. Pa poglejmo samo del od številnih dejstev. Pred leti je država sklenila več pogodb o sofinanciranju gradnje sončnih elektrarn. V teh pogodbah se je zavezala za subvencijo, ki jo lastniki prejemajo petnajst let. Takrat so izračuni kazali, da se lastniku naložba poplača v desetih do dvanajstih letih, vse ostalo bo njegov dobiček, država pa je s tem želela ujeti svetovni ekološki trend. Subvencije, ki jih država namenja za te elektrarne, sedaj letno znašajo skoraj 70 milijonov evrov. Torej je to v petnajstih letih približno ena milijarda evrov. K temu bi lahko prišteli še vse druge oblike pomoči, recimo tiste, ki so jih prejeli proizvajalci, ali pa tiste, ki bodo nastale ob razgradnji sončnih panelov (vsaj za tiste po zastareli tehnologiji, ki počasi končujejo svojo življenjsko dobo), o čemer se sploh nočemo pogovarjati (le kje ste tu ekologi?... Sončne elektrarne imajo življenjsko dobo 25 do 30 let.)
Vse te blesteče elektrarne letno proizvedejo le dober odstotek in pol električne energije v Sloveniji in seveda - kar je še dodatno izjemno pomembno - ne delujejo 24 ur na dan, ne delujejo v neprijaznem vremenu . skratka delujejo le, kadar je sonce. Torej niso zanesljiv vir električne energije! Sedaj pa smo pri zelo resnem vprašanju, ki očitno nekaterim močno zamegljuje razum. V petnajstih letih bomo za sončne elektrarne namenili vsaj milijardo državnega denarja in dobili ekološko sporno zalogo sončnih panelov, na drugi strani pa imamo ta »zoprni« Teš, ki bo le v devetih mesecih proizvedel več elektrike kot vse te elektrarne v vseh petnajstih letih skupaj. Da bi torej dobili enako količino elektrike iz sončnih elektrarn, bi potrebovali kar neverjetnih dvajset milijard državnih subvencij in za dvajsetkrat več panelov po državi, pa še vedno bi nam bila ta elektrika na voljo le v sončnem vremenu. Podobno je tudi z vetrnimi elektrarnami. A Slovenija se je zavezala k 25-odstotnemu deležu električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov do leta 2020, sedaj se pohvali z osemnajstimi iz vseh alternativ (od tega več kot 14 odpade na vodno energijo). Torej gre za kopico denarja, ob katerem je Teš pravzaprav malček in za celo paleto različnih interesov, ki imajo bolj malo skupnega z ekologijo, ampak bolj s sesanjem državne pomoči.
Komu seveda ustreza nenehno poudarjati zgodbo o Tešu, je velikemu delu Slovencev že jasno, zato bi bil že čas, da ta zgodba, ki sedaj marsikomu postaja predvsem priročen izgovor za prikrivanje drugih bistveno večjih anomalij, odide v anale, in kar je bilo narobe (če je), na sodišča, mi pa se lotimo težav tam, pri katerih se trenutno izgublja bistveno več našega denarja in pri katerih mnogi vpijoči, ki kažejo na Teš, med tem v miru in nekontrolirano polnijo lastne žepe.
Na bazar pride predsednik vlade
Šoštanj - Danes (v četrtek, 30. novembra) ob 17. uri v Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha v Šoštanju odpira vrata 10. božič-no-novoletni bazar. Na njem bodo prodajali izdelke, ki so jih izdelali učenci in učitelji, izkupiček pa bodo namenili šolskemu skladu.
Božično-novoletnega bazarja se bo udeležil predsednik vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. Ta si bo za tem ogledal še dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju in Adventno pravljico, ki se odvija v njem.
a mkp
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

30. novembra 2017
(r.
LOKALNE novice
Proti nasilju tudi ženski forum
Bojan Kontič še naprej državni svetnik
Tudi v naslednjem mandatnem obdobju bo interese tukajšnjih lokalnih skupnosti (celotnega območja Saša regije) v Državnem svetu zastopal velenjski župan Bojan Kontič. Volitve so potekale preko elektorjev, ki so jih izvolili občinski sveti, 22. novembra. Poleg Bojana Kontiča (SD) iz Velenja se je za ta položaj potegoval tudi Jožef Jelen (SDS) iz Mozirja.
Lokalne volitve odslej tretjo nedeljo v novembru
Ljubljana, 22. novembra - Poslanci so z 61 glasovi za in enim proti sprejeli novelo zakona o lokalnih volitvah. Novela prinaša stalen datum lokalnih volitev, ki bodo odslej potekale tretjo nedeljo v novembru.
■ mz
Priznanje za organizacijo Zleta tabornikov
Maribor, 27. novembra - V ponedeljek je v Lutkovnem gledališču Maribor potekala podelitev državnih priznanj v mladinskem sektorju za leto 2017. Državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega, odmevnega in koristnega projekta je prejela organizacijska ekipa Zlet 201: Jasna Vinder, Uroš Burič, Blaž Zupančič, Urban Lečnik Spaič, Zveza tabornikov Slovenije.
Med 1. in 10. avgustom je v Velenju potekal 15. vseslovenski Zlet 2017. Dogodek za mladino in otroke je organizirala ekipa prostovoljcev s taborniškimi ruticami okrog vratu, med katerimi je bil tudi Velenjčan Uroš Burič.
Dobili ambasadorja programa Svit
Velenje, 30. novembra - Danes bosta Velenjčana Ana in Milan Koren v protokolarni sobi Mestne občine Velenje podpisala listino o podpori programu Svit in tako postala njegova nova ambasadorja. Vloga ambasadorja je, da podpira program Svit in njegove cilje ter po svojih močeh pomaga širiti zavedanje o bolezni raka na debelem črevesu in danki. Ambasador spodbuja dejavno udeležbo v presejalnem programu, skrb za lastno zdravje ter promovira aktivnosti za preprečevanje te bolezni. Program Svit je državni program presajanja in zgodnjega odkrivanja pre-drakavih sprememb in raka na debelem črevesu ter danki.
Luka Steiner predsednik strokovnega sveta vlade za šport
Ljubljana, 28. novembra - Velenjčan, pravnik, Luka Steiner je
bil na ustanovni seji izvoljen za predsednika strokovnega sveta vlade za šport.
Luka Steiner je nekdanji direktor Atletske zveze Slovenije, bil je zaposlen tudi na Olimpijskem komiteju Slovenije, sedaj pa na Športni loteriji. Steiner, ki deluje tudi v organizacijskem komiteju največjega atletskega mitinga pri nas v Velenju, je bil tokrat edini kandidat za predsednika.
Dosedanjega predsednika Šoštanjčana Bojana Rotovnika, sicer tudi predsednika Planinske zveze Slovenije, ki je bil v svet imenovan tako kot večina prejšnjih članov aprila leta 2013, ni več med člani.
a mz
Namesto ognjemeta humanitarna pomoč
Velenje, 22. novembra - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je ambasador projekta Društva paraplegikov jugozahodne regije »Kar me ovira - me motivira«. Prejšnjo sredo so omenjeni projekt predstavili v celjskem City centru. Z njim želijo zbrati sredstva za nov kombi, ki ga društvo nujno potrebuje za prevoze svojih članov, med katerimi je tudi vrsta izjemnih športnikov. Mestna občina Velenje jim bo donirala 5 tisoč evrov, saj letos v Velenju na silvestrovanju na prostem ponovno ne bo ognjemeta, na občini pa bodo pripravili tudi manj novoletnih sprejemov. Denar, ki bi ga namenili za to, bodo raje podarili v dobrodelne namene. Društvo paraplegikov jugozahodne regije deluje na območju 33 občin in združuje 132 ljudi s poškodbami hrbtenjače. Trenutno uporablja iztrošen kombi, s katerim so naredili že več kot 400 tisoč kilometrov. Akcija zbiranja sredstev bo predvidoma končana konec januarja ali februarja prihodnje leto. Zaključna prireditev pa bo v velenjskem Mladinskem hotelu.	a
Ženske v forumu SD SAŠA so aktivne na več področjih, predvsem pa se zavzemajo za enakopravnost med spoloma in zaščito šibkejših članov družbe
Tina Felicijan
Ženski forum SD SAŠA Velenje deluje že skoraj deset let, ena od glavnih pobudnic pa je bila današnja obrambna ministrica Andreja Katič. Eden pomembnejših ciljev članic je sodelovanje pri oblikovanju dosledne politike enakih možnosti in drugih pravic žensk do enakopravnega vključevanja v vse sfere družbenega življenja. Opozarjajo pa tudi na problematiko šibkejših in odrinjenih skupin v družbi, med drugim otrok in žensk, ki so žrtve nasilja. Tako so v dnevih boja proti nasilju nad ženskami pripravile posvet, na katerem so z gosti govorile o pravnih mehanizmih boja proti nasilju v družini, socialnem varstvu in preventivi.
Ženske imajo besedo
Med odmevnejšimi akcijami v tem letu je bila organizacija
Na posvetu ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami so sodelovali (z leve) direktroica velenjskega CSD Valerija Kidrič, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer (predsednica ŽFSD SAŠA Velenje Zdravka Vasiljevič Rudonič je povezovala posvet) in Jože Bračko iz celjske kriminalistične policije. Za kulturno obarvani uvod pa je s presunljivo uprizoritvijo zgodbe žrtve nasilja poskrbela Ivana Pivaš iz
amaterskega gledališča Obregovac.
Ženske arene ob dnevu ženskega podjetništva, na kateri so gostile ministrico Andrejo Katič, gospodarstvenico Sonjo Klopčič, športnico Brigito Langerholc Ža-ger in Meiro Hot z namenom, da bi ženskam, ki si želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju politik, dali elan za delo. »Uspešne ženske ne zaznamujejo le vzponi, ampak tudi padci, potrebno pa je opozoriti, da jih lahko premagajo,« pravi predsednica ŽF DS SAŠA Velenje Zdravka Vasiljevič Rudonič.
Ženski forum se pri izvajanju raznih projektov povezuje tudi z ostalimi sveti, ki delujejo pod
okriljem območne organizacije SD, predvsem pa budno spremlja aktualno dogajanje v politiki enakih možnosti in se odziva nanj. Po mnenju predsednice naše okolje glede na enake možnosti udejstvovanja izstopa v pozitivnem smislu. »V Mestni občini Velenje je bil spremenjen poslovnik o delu sveta občine in določil, da se pri predlaganju članov v njegove odbore mora upoštevati ustrezna kvota žensk. Uravnotežena zastopanost žensk pa se kaže tudi v mestnem svetu. Če se ozrem na vodstvene položaje v MOV, lahko ocenim, da ženske z vstopanjem v politiko
in druge sfere družbenega življenja pri nas nimajo težav,« pravi in dodaja, da ovir pri svojem delu nima, saj forum dobro podpira območna organizacija SD. Izzivov, ki jih prinašajo vsakodnevni dogodki, pa ne manjka. »Predvsem je pomembno budno spremljanje zakonodaje, ki lahko s posameznimi členi privede do neugodnega položaja žensk, otrok in ranljivih skupin v družbi,« je še povedala Zdravka Vasiljevič Rudonič in ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami poudarila pomen ničelne tolerance do vseh oblik nasilja.
Savinjsko-šaleška naveza
Slovenija spet postavlja nov svet
Po praznikih diši - Naši svetniki - UE iz kontejnerjev - Kolesa in avtobusi - Vroče zvezd(n)ice
Tudi pri nas se vse bolj kaže, da prehitevamo čas. Do božiča in novega leta je še daleč, ponekod pa že stojijo smreke in gorijo praznične luči. Tudi trgovci so pohiteli in si že manejo roke. Mnogi bolj ciljajo na otroke kot njihove starše. Seveda so starejši tudi »sredstvo«, da pridejo do otrok. Trgovci želijo tudi domačim kupcem na razne načine »pomagati«, da jim ne bo treba po nakupe čez mejo. Seveda niso v prazničnem pričakovanju le otroci, tudi mnogi odrasli so: bo božični-ca, bo morda še 13. plača. In kakšna? Takih prazničnih dodatkov bo menda letos več kot zadnja leta. Nam gre torej res že na bolje?
V	Ljubljani pa se oblikuje nov državni svet. Velenjski župan Kontič bo svetnik še en mandat, v Celju je dosedanjega direktorja poklicnih gasilcev zamenjal direktor družbe Simbio in predsednik slovenske stranke SLS Zidanšek. Nekateri sicer pravijo, da državni svet nima več pravega smisla, drugi, da je še kako pomemben. Vsekakor pa (še) ostaja. Pomembne(jše) volitve nas čakajo prihodnje leto, ko bomo volili poslance državnega zbora. Vse po starem, vsaj kar se samega vrha tiče, pa je v slovenski zadružni zvezi - »naš« Peter Vrisk je vzdržal ves pritisk. Kljub mnogim nasprotnikov, tudi z našega ožjega konca, se je na izrednem občnem zboru zveze obdržal v sedlu.
V	Ljubljani in Celju je bilo (in je še) vroče zaradi vodilnih kadrov v zdravstvu. Je res toliko gnilega v zdravstvu našem?Mnogiprime-ri kažejo, da je. Ko to v resnici že občutijo tudi pacienti, bi bil res skrajni čas za resen alarm. A kdo mu bo prisluhnil in se nanj res resno odzval?
Dolgoletni načelnik upravne enote Šmarje pri Jelšah Vinko Habjan pa je tik pred upokojitvijo »svoje« le spravil iz kontejnerja. Pred dnevi je ta enota začela delovati v prenovljenih prostorih v bližnjem poslopju, kjer je že delovalo nekaj državnih ustanov. Pisali smo že, da se je UE iz nekdanjega občinskega poslopja preselila v sicer sodobne kontejnerje pred sedmimi leti. In to zato, ker so strokovnjaki ugotovili, da je občinsko poslopje, kjer je tudi sedež šmarske obči-
ne, potresno nevarno. Meritve so namreč tudi dokazale, da se na enem koncu pogreza, tako da je več kor decimeter nižje od zgornjega. »Država« ga je takoj zapustila, občina ni bila tako strahopetna in je v njem še zdaj. A ne bodo dolgo, saj bližnji nekdanji gostinsko--trgovski lokal že urejajo za njene namene. Po koncu uporabe je država hotela kontejnerski objekt »podtakniti« občini (seveda ne zastonj), vendar ji je občina hrabro dejala: ne.
V	Celju pa posvečajo vse več pozornosti »novodobni« mobilnosti. Tako bo občina prihodnje leto kupila kar 100 koles, od tega 34 električnih. Namenjena bodo občanom in turistom. Ob tem vse bolj skrbijo tudi za ustrezne kolesarske poti. Te dni pa je celjska mestna občina dve kolesi že podarila tudi policijski upravi Celje. Policisti na kolesih so namreč v mestu veliko bolj mobilni. Tudi na obrežju Savinje in v mestnem parku. Skratka povsod tam, kjer je promet z motornimi vozili prepovedan. Še dve kolesi jim bo podarila naslednje leto. Občina je že tudi objavila javni razpis za nakup desetih avtobusov: na plin, elektriko, skratka take z nizkimi škodljivimi vplivi na okolje. Kupili naj bi manjše avtobuse za prevoz nekaj nad 30 potnikov. Vendar jih bodo prihodnje leto deset kupili le, če bodo uspeli pridobiti denar na razpisu eko sklada. Sicer manj.
V	Slovenskih Konjicah pa zadnji čas nekateri precej govorijo o travi. Ne o tisti omamni, o umetni travi, ki jo polagajo na pomožnem nogometnem igrišču na Dobravi. Pri tem občini pomagata Fundacija za šport in Nogometna zveza Slovenije ter nekaj podjetij.
V	Žalcu, kjer so se sicer tudi letos mnogi hladili s pivom iz fontane, naj bi bilo pred kratkim precej vroče. No, bila je le razprava na občinski seji ob imenovanju nove direktorice žalskega zdravstvenega doma. Tudi tu niso manjkale pripombe, kakršne slišimo pogosto, da gre za politično imenovanje. Prav spremenjena sestava članov sveta zavoda, ki so jo opravili v začetku letošnjega leta, naj bi pripomogla k imenovanju predlagane kandidatke. A tudi soglasje žalskih svetnikov je bilo vendarle dokaj močno.
Pa še to: vroče bo kmalu tudi v Celju. Jutri se namreč na celjskem sejmišču začenja najbolj vroča prireditev na tem sejemskem prosto-ru. Že deseti mednarodni erotični sejem sLOVErotika. Pod celjskim nebom se bo zbralo veliko »tovrstnih« zvezdnic in zvezdnikov. a k
a mz



NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 3
30. novembra 2017

AKTUALNO
3
V Velenju bo integracijska hiša
Svetniki Mestne občine Velenje so na novembrskem zasedanju soglašali z vzpostavitvijo integracijske hiše v Velenju, v kateri bo nastanjenih največ 30 beguncev, v osnutku pa so potrdili tudi proračuna za prihodnji dve leti
Mira Zakošek
Tokratno zasedanje je bilo znova razburljivo in polno razprav tako na temo integracijske hiše kot proračunov za prihodnji dve leti, vse pa so svetniki potrdili kljub nasprotujočim si mnenjem med pozicijo in opozicijo.
S sprejetjem sklepov je zagotovljeno, da v Velenju ne bo azil-nega doma, bo pa integracijska hiša, v kateri bo nameščenih do 30 oseb. Te spremembe je predlagal vladni urad zaradi spremenjenih potreb, saj se je begunska kriza umirila.
Tukaj bodo naselili družine, ki imajo otroke in se želijo vključiti v našo skupnost. Vsa sredstva bo zagotovila država. Posebno varovanje teh ljudi ne bo potrebno, saj država predhodno preveri vsako družino in tudi njihovo željo po vključitvi v naše okolje in družbo. Sem bodo lahko prišli izključno tisti, ki so si že pridobili mednarodno zaščito. Gre pa predvsem za državljane Sirije in Eritreje. So pa svetniki od vlade zahtevali, da pripravi dolgoročno strategijo za reševanje problematike tako prosilcev za mednarodno zaščito na območju Republike Slovenije kot tudi oseb, ki jim je Republika Slovenija priznala mednarodno zaščito. Prav tako so zahtevali, da so prostori pred vselitvijo (predvidoma spomladi) primerno urejeni. Svetniška skupina SDS je na predlog vložila šest amandmajev, svetniki pa nobenega niso potrdili.
Predlagane amandmaje SDS so podprli samostojna svetnica Erika Kljun Roškar, Mihael Le-tonje (SLS), ki je poudaril, da na veliko sprejemamo tujce, mla-
di pa nam uhajajo drugam. Za amandmaje je bil tudi Tone De Costa (SDS), ki je opozoril na gete, ki nastajajo v velikih evropskih mestih, ter na do, da priseljevanju s tem, ko bomo sprejeli prve, ne bo konca. Mag. Albin Vrabič (SDS) je opozoril na
Aleksandra Vasiljevič (oba SD), ki so ugotavljali, da na SDS predlagani amandmaji ne prinašajo nobene nove vsebine. Irena Po-ljanšek Sivka (SD) pa je poudarila, da nimajo nobenega razloga, da ne bi tem nesrečnim ljudem dali nove priložnosti.
V Velenju so izkoristili zakonsko možnost, da pred zaključkom mandata sprejemajo proračun za dve leti in tako omogočijo novi izvoljeni garnituri (lokalne volitve bodo tretjo nedeljo novembra prihodnje leto) nemoteno proračunsko delovanje.
težave, ki jih imajo na Šolskem centru zaradi priseljencev, še posebej Albancev, ki ne znajo slovenščine, kar močno ovira njihovo delo. Samostojni svetnik Matej Jenko pa sicer ni glasoval proti, a je izrazil nezadovoljstvo z vladno politiko na tem področju, saj še vedno nimajo nobene strategije. Zelo odločno pa so vzpostavitev integracijske hiše med drugim podprli Breda Kolar (SMC), med drugim zato, ker je prav, da znotraj Evrope spoštujemo sprejete dogovore, Iztok Čur-či (SMC), dr. Adnan Glotič in
V osnutku potrdili proračuna prihodnjih dveh let
Osnutka proračunov za prihodnji dve leti je svetnikom predstavil župan Bojan Kontič. Ti so bili zelo zadovoljni, da so župan in uprava upoštevali njihovo željo in pripravili predstavitev teh dokumentov že pred samim zasedanjem sveta. Osnutek obeh proračunov so svetniki potrdili, podali pa še cel kup novih pobud in želja, težkih kar za kakšnih 20 milijonov evrov. Seveda jih bodo v občinskem vodstvu proučili.
Rekli so o integracijski hiši )
Mojca Špec Potočar z vladnega Urada za integracijo migrantov je povedala, da so doslej v integracijske hiše sprejeli 232 beguncev, po evropskem sporazumu pa jih morajo 567. Zagotovila je tudi, da bodo poskrbeli za vse integracijske postopke, med drugim za učenje slovenščine.
Župan Bojan Kontič je poudaril, da je v soglasju z vladnim uradom dokončna odločitev
takšna, da v Velenju ne bo azilnega doma. V začetku na uradu namreč niso razmišljali, da bi ga »ukinili«. Tu bodo naselili begunce z mednarodno zaščito, ki imajo enake pravice, kot vsi ostali državljani in državljanke.
Suzana Kavaš je v imenu svetniške skupine SDS predstavila šest amandmajev in bila seveda nezadovoljna, ker niso bili sprejeti. Po njihovem mnenju je integracijska hiša še slabša odločitev, to pa je argumentirala s tem, da bodo kandidirali za stano-
vanja in službe, ki jih še za tukajšnje prebivalce ni dovolj.
Peter Dermol je bil v imenu svetniške skupine SD zadovoljen in poudaril, da so svetniki s sprejetimi sklepi pokazali predvsem to, da smo tukaj ljudje, ki znamo pogledati skozi prizmo različnih vidikov sočloveka in mu pomagati. Izrazil je tudi prepričanje, da begunci v nobenem primeru ne bodo vplivali na življenje tukajšnjih prebivalcev in da jih lahko sprejmemo brez strahu.
Največji proračunski viri bodo v prihodnjem letu iz povprečnine, dosegli naj bi 16,4 milijone evrov, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 8,250 milijona evrov in najemnine za komunalno infrastrukturo v višini 5,4 milijona evrov. To so številke za prihodnje leto, za leto 2019 pa so predvidene še malo višje. Proračun za prihodnje leto naj bi bil težak okoli 42 milijonov evrov. Za plače bodo namenili 5 milijonov, za odhodke, ki so zakonsko določeni, 23 milijonov ali kar dobro polovico proračuna, in za naložbe 18 milijonov, kar še vedno predstavlja 36 odstotkov proračuna, kar je vsekakor spodbudno. Prav vse naložbe, ki se jih bodo lotili, pogojujejo s pridobitvijo ne-
povratnih sredstev, med največje pa sodijo ureditev odra na jezeru, prireditveni prostor, obnova Starega Velenja, spominski center 91, hiša znanosti, športni semafor, večgeneracijski center, dom krajanov Podkraj, igrišče v Kavčah ...
Višje nadomestilo za deponije
V Mestni občini Velenje so zvišali vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za površine deponije premoga, pepela in produktov odžvepljevanja za 50 odstotkov. Računajo, da bodo v prihodnjem letu iz te postavke dobili v proračun 8,6 milijona evrov.
Tokratnega zasedanja so se udeležili tudi predstavniki vladnega urada za integracijo migrantov
Proračun za prihodnje leto te-meji na povprečnini v višini 551 evrov, kar je 15 evrov na prebivalca več kot v letošnjem letu. »Z iz-pogajanim nismo čisto zadovoljni, saj znaša košarica nalog, ki jih zakonsko opredeljuje država, 607 evrov na prebivalca, a vseeno je to povišanje pomemben napredek,« je poudaril Kontič. Dosegli so tudi investicijska sredstva v višini 6 odstotkov (polovico tega je nepovratnega denarja, ostalo so krediti in 75 odstotkov sredstev nad primerno porabo (do tega doslej niso bili upravičeni).
Rekli so )
Franc Sever (Vsi v isto smer sever) je bil zadovoljen, da naj bi vendarle zgradili vodovod Petelinjek, dal pa je pobudo, da bi se lotili tudi vodovoda v Spodnji Črnovi, kanalizacije in pločnikov do Vinske Gore ter razsvetljave.
Peter Dermol (SD) je izrazil zadovoljstvo, da tudi v naslednjih dveh proračunih namenjajo veliko sredstev socialnim programom in družbenemu standardu, to med drugim dokazuje podatek, da ima Urad za negospodarske javne službe na voljo kar 16 milijonov evrov in da imamo vsem otrokom dostopen vrtec, ki mu proračun zagotavlja kar 4,6 milijona evrov. S ponosom pa je izpostavil podporo podjetništvu, ki ga nadgrajujejo tudi v prihodnjih dveh letih.
Mihael Letonje (SLS) je predlagal izgradnjo posebnega dvigala v novem skakalnem centru.
Dr. Franc Žerdin (SD) je predlagal povečanje sklada za štipendiranje deficitarnih poklicev s 60 na 120 tisočakov, postavko za razvoj podjetništva pa naj bi povišali z 200 tisoč na 400 tisoč evrov. Pobudo za povečanje štipendiranja je podprl tudi mag. Albin Vrabič (SDS).
Karel Seme (SD) je predlagal ureditev šmarškega hriba, vključno s tako problematičnim »hrastovjem«.
Srečko Korošec (DeSUS) je pohvalil investicijsko naravnanost proračuna in uspešno črpanje evropskih sredstev.
Matej Jenko (samostojni svetnik) je podal številne pobude, izrazil pa nezadovoljstvo, da največjih naložb, ki se jih v občini lotevajo, v občinskem svetu niso predstavili. Poudaril je tudi, da postanejo naložbe, iz katerih v prihodnje ni možno črpati sredstev, strošek proračuna. Med drugim je predlagal tudi par-ticipativni proračun v višini 300 tisoč evrov (o njem bi odločali neposredno občani), pa izgradnjo adrenalinskega parka ob centralnem otroškem igrišču, ureditev Efenkove in ulice Bratov Mravljak v enosmerni promet, izgradnjo olimpijskega in otroškega bazena na območju cone ob jezeru.
Andrej Kuzman (NSi) je pozdravil načrtovane naložbe v krajevni skupnosti Kavče in predlagal tudi ureditev cest ter križišča na odcepu v njihov kraj.
Tone De Costa (SDS) je bil ogorčen nad nameravano ureditvijo območja, kjer je Titov spomenik, in predlagal namesto tega obeležje povojnim žrtvam in junakom osamosvojitvene vojne.
Suzana Kavaš (SDS) je predlagala ureditev območja Foitove in Partizanske ceste, izgradnjo zabaviščnega parka in zagotovitev sredstev za plačilo dela funkcionarjem v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, predlagala pa je tudi, da se za Pikin festival zagotovijo dodatna sredstva, da bodo potem prispevki otrok nižji. Tudi ona je bila proti obnovi Titovega spomenika, za katerega je dejala, da v tem okolju deluje razdruževalno.

Pri izbiri tem ni težav
Regijsko srečanje podjetnikov prerašča meje -Potrebnih vse več tudi drugih znanj
Petega srečanja so se udeležili tudi nekateri podjetniki, ki niso iz regije Saša.
Tatjana Podgoršek
Velenje, 23. novembra - Sekcija računovodskih servisov pri Sa-vinjsko-šaleški gospodarski zbornici (SŠGZ) je tudi letos pripra-
vila regijsko srečanje podjetnikov. Tokrat je potekalo v prostorih Podjetniškega centra Standard v Velenju.
Predsednica omenjene sekcije Petra Pleterski je ugotavlja-
la, da srečanje dosega svoj namen, še bolj spodbudno pa je, da prerašča regijske meje, saj so se dogodka udeležili tudi nekateri podjetniki, računovodski servisi iz širše celjske in koroške re-
gije. »To nas veseli, da so tudi v drugih okoljih prepoznali pomen informacij, ki jih pridobijo na takšnem srečanju.«
Teme zanj izbirajo glede na trenutno zakonodajo, predvsem pa
morajo biti te zanimive za podjetnike in računovodske servise. Z izbiro teh za srečanja nimajo težav, pravi sogovornica, ker se zakonodaja za področja računovodstva, davkov in poslovanja na splošno stalno spreminja, pogoste so nove obveze, ki jih morajo podjetniki izpolnjevati. Na letošnjem srečanju so postavili v ospredje najpogosteje težave, s katerimi se srečujejo slovenski podjetniki v Avstriji, in kako se jim izogniti (zato so povabili predstavnika odvetniške pisarne iz Celovca), novo obveznost - vpis dejanskih lastnikov vseh poslovnih objektov v register, vire financiranja in možnosti investiranja za podjetja ter podjetnike. Poleg tega so se udeleženci srečanja seznanili še s primerom dobre prakse in celovitih IKT rešitev podjetja MegaTel iz Velenja.
Za regijsko srečanje podjetnikov so se v sekciji računovodskih servisov pri SŠGZ prvotno odločili zato, da bi ti svoje stranke seznanili, kako pomembno je imeti dober računovodski servis, kakšna znanja in kompetence mora ta imeti, da bo podjetniku v pomoč pri odločitvah, ki bodo vplivale na poslovne rezultate.V zadnjem času pa so srečanja vse pomembnejša tudi za same računovodske servise, saj ti potrebujejo za opravljanje kakovostnih storitev vse več znanja ne le iz računovodenja, knjigovodenja, davkov, ampak tudi iz delovno-pravne zakonodaje, korporacij-skega prava. »To zahteva dodatno izobraževanje, izmenjavo primerov dobrih praks, izkušenj,« je še povedala Petra Pleterski.
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

30. novembra 2017
Rezultati kažejo svetlo prihodnost
Skupina Fori obeležila 60 let svoje Tekstilne tovarne Okroglica
V	soboto, 25. novembra, so v Tekstilni tovarni Okroglica, ki je podjetje v sklopu Skupine Fori, v Občini Renče-Vogrsko praznovali 60 veličastnih let. Okroglo obletnico so zaznamovali z dnevom odprtih vrat za zaposlene, njihove družine ter že upokojene delavce.
V	slavnostnem uradnem delu, ki so ga z ubrano pesmijo popestrili akademski operni pevci, so vabljenim gostom predvajali kratek predstavitveni film zgodovine podjetja. Tako so se spomnili skromnih začetkov daljnega leta 1957, ko so ustvarjali z imenom Tkalnica Dombrava. Iz takratne tovarne s 17 zaposlenimi za izdelavo bombažnih tkanin so danes podjetje, ki izdeluje zelo kakovostne kaširane izdelke, ki jih lahko opazimo v vsakem petem avtomobilu v Evropi. Poleg uspešne tekstilne proizvodnje za avtomobile se podjetje danes lahko pohvali s svetovno znamko Top Tapes v kabelski industriji ter uspešno širitvijo svojih proizvodov pod znamkami iLam, HygLam ter CarLa, s katerimi omogočajo širok nabor tehnološko dovršenih integriranih rešitev. S 13 % EBITDA v čistih prihodkih se Tekstilna tovarna Okroglica uvršča v sam vrh tekstilne panoge.
Poleg sedanjih in nekdanjih delavcev tovarne (nekaterim najbolj prizadevnim so se ob tej priložnosti še posebej zahvalili) se je dneva odprtih vrat udeležil tudi nekdanji direktor podjetja Igor Varl, ki velja za začetnika uveljavitve znamke TopTapes.
V	uradnem delu praznovanja, v katerem so
Patricija Gulič - tehnična direktorica, nekdanji direktor TTO Igor Varl, predsednik uprave
TTO in Skupine FORI Milan Forštner.
poudarili učinkovitost podjetja ter današnje odlične poslovne rezultate in prepričanje v svetlo prihodnost, so se zaposleni zahvalili tudi predsedniku uprave Skupine Fori Milanu Forštnerju za njegovo vizijo, vztrajnost ter neverjetne delovne navade, ki so lahko vsem za vzgled. Podjetje Tekstilna tovarna Okrog-
lica je pod Skupino Fori postalo močno in neomajno pri vzpenjanju proti samemu svetovnemu vrhu tekstilne industrije.
Rojstni dan podjetja, ki se ga je udeležilo 250 obiskovalcev, so popestrili tudi člani lokalnega pihalnega orkestra.
Pravi izdelki ponujeni ob pravem času
Podjetje Bralcom iz Šmartnega ob Paki s svojo blagovno znamko - Iskanje inovativnih rešitev skupaj s proizvajalci - Poslovni center za mlade podjetnike?
Tatjana Podgoršek
Na letošnji slavnostni seji sveta Občine Šmartno ob Paki je županovo priznanje za dosežke pri razvoju podjetništva prejelo tamkajšnje družinsko podjetje Bral-com. V tem trenutku zaposluje 5 delavcev, za prodajo in servis izdelkov za čiščenje in masažne aparate pa sodeluje še z vrsto zunanjih sodelavcev.
Lastna blagovna znamka
Podjetje se ponaša s 23-letno tradicijo, s preoblikovanjem v družbo z omejeno odgovornostjo pred več leti trži izdelke z lastno blagovno znamko Bralcom. Po mnenju lastnika in direktorja družbe Dražana Bralica jim to omogoča samostojnost in lažje prilagajanje globalizaci-ji ter neposreden stik s proizvajalci. »Tržimo izdelke, za katere skupaj z njimi iščemo inovativne rešitve, ki so odziv na potrebe trga. Naši poslovni partnerji so v Nemčiji (eno za čistilno, druga za masažno opremo) ter v Aziji, kjer imamo poleg tega tudi svoj trg.« Sicer pa, zagotavlja Bralic, izvažajo še v Slovaško, Češko, v Avstrijo, v Sloveniji in Hrvatski pa tržijo direktno. Na vprašanje, kako lahko podjetje, ki trži tehnične izdelke, ki ne sodijo v nujno opremo gospodinjstva, preživi ob takšni konkurenci, je Dražan Bralic odgovoril: »S kakovostnimi in inovativnimi izdelki, ki jih kupci dobijo le pri nas. Nismo vključeni v velike trgovske verige oziroma v Sloveniji sodelujemo le z Intersparom, ki trži naše robote za čiščenje. Po-
membno je tudi, da prave izdelke ponudimo na trgu ob pravem času.« Zaupanje potrošnikov potrjuje, tako Bralic, 120 tisoč kupcev v 23 letih obstoja podjetja. Še spodbudnejše je, da se ti vra-
da smo v dobrih dveh desetletjih plačali prispevkov in davkov toliko, da bi lahko zasadili vinograd s 500 tisoč trsi.«
Poslovni center za mlade
Več kot 70 nastopov
Dražan Bralič: »Pri nas kupec ne kupi mačka vžaklju, saj mu pred nakupom odgovorimo na vprašanja o prednostih izdelka.«
čajo, kar »merijo« s sistemom staro za novo.
Županovo priznanje si je podjetje poleg uspešnega poslovanja »prislužilo« z nakupom objekta nekdanjega Vina Šmartno oziroma od njegovega zadnjega lastnika Mercatorja. Po besedah Dražana Bralica so z nakupom hkrati rešili več težav: podjetje je pridobilo primerne prostore, rešili so objekt pred propadanjem, opravili obnovo in uredili okolico. »Veseli smo, da je lokalna skupnost opazila naša prizadevanja. Upam, da bomo z njo sodelovali še bolj z roko v roki tudi v prihodnje. Sicer pa naj povem,
podjetnike?
Poleg masažnih aparatov in strojev za gospodinjstva bodo v svojem programu še bolj sledili robotiki za gospodinjstva. Nakup večjih poslovnih prostorov, kot jih potrebujejo, pa Dražana Bralica spodbuja k iskanju rešitev za njihovo najprimernejšo uporabo. »Kot samostojni podjetnik sem začel v domači garaži, zato vem, kaj lahko mladim podjetnikom pomenijo primerni prostori za izvajanje njihovih idej. Evropski skladi jim pri tem gredo na roko z možnostjo pridobitve denarja za najemnino pod ugodnimi pogoji. V objektu našega podjetja so idealne možnosti za oblikovanje podobnega poslovnega centra, kot je Standard v Velenju. Če je bilo včasih Vino Šmartno jedro zaposlovanja v kraju, zakaj ne bi bilo tudi v prihodnje. Več nas bo, lažje bomo ustvarjali,« je sklenil pogovor Dražan Bralic.
Celje - Od 1. do 3. decembra se bo na sejmišču v Celju odvijal jubilejni, 10. erotični sejem sLOVErotika. Tokrat bo v novi, večji dvorani L1 celjskega sejmišča, ki bo (zagotavlja organizator družba Celjski sejem) omogočala več intime in nova vizualna doživetja.
Sejem velja za najbolj dinamičen in programsko raznovrsten erotični dogodek v regiji. V treh večerih organizatorji napovedujejo več kot 70 nastopov na glavnem odru sejma ter v treh spremljajočih tematsko obarvanih mini teatrih. V erotičnih performansih se bodo ob novih zvezdah industrije za odrasle predstavile tudi nekatere artistke, ki so v preteklosti že navduševale obiskovalce sejma.
Prva dva večera (v petek in soboto) bo sejem odprt od 17. do 1. ure zjutraj, v nedeljo pa od 15. do 22. ure.
■ tp
GOSPODARSKE novice

Malo korenčka pa malo palice
Tako bi lahko poimenovali zgodbo med Slovenijo in Brusljem. Še pred kratkim so nas hvalili in malce tudi grajali, a ocenili, da smo odlični. No, sedaj pa so nas spet po prstih. Slovenija in še 11 članic EU morajo na temeljit pregled zaradi makroekonomskih neravnotežij, je pretekli teden v Bruslju sporočila Evropska komisija. Obstajajo namreč tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, so ocenili, in nas postavili v skupino držav, ki so v preventivnem svežnju.
Ponovno se je oglasil tudi naš fiskalni svet in pozval vse udeležene k zmernosti. Dejal je, da bodo s tem prispevali k doseganju takšnega stanja javnih financ, ki bo omogočilo ustrezen odziv fiskalne politike takrat, ko se bo gospodarska rast znižala in bodo demografski pritiski večji.
Res je. Apetiti raznih udeležencev so z našo gospodarsko rastjo enormno narasli. Evropska komisija, tako kot fiskalni svet, ugotavljata, da obstaja tveganje pri izpolnjevanju finančnih zavez. Največje tveganje po oceni komisije predstavljajo pritiski na nadaljnje višanje javnofinančnih izdatkov, zlasti plač in pokojnin.
Dodano vrednost dvigniti na 60 tisočakov
Udeleženci vrha slovenskega gospodarstva, ki so se prejšnji teden sestali na Brdu, so med drugim poudarili pomen socialnega partnerstva in dialoga. Prepričani so, da je bil ta dogodek korak v pravo smer za izboljšanje položaja treh generacij. Namen je, da se dodana vrednost na zaposlenega iz zdajšnjih 42 tisoč evrov dvigne na več kot 60 tisoč evrov, izvoz se z 32 milijard poveča na 50 milijard evrov, BDP na prebivalca pa naj bi se iz zdajšnjih 20.700 evrov povečal na 28 tisoč evrov. Ob zedinjenih ciljih se bo po oceni sodelujočih sedaj ključno dogovoriti za ukrepe, s katerimi bo te cilje skupaj z vsemi socialnimi partnerji, torej vlado, sindikati in gospodarstvom, mogoče doseči.
Na železnicah 1.460 zaposlenih preveč
Slovenske železnice se rade pohvalijo s svojimi uspehi in dobrim poslovanjem, toda nekatere analize razgaljajo tudi drugačno sliko. Na Slovenskih železnicah podvajajo dela, kopičijo vodstvene funkcije, v skupini pa je 1.460 zaposlenih preveč, ugotavlja nemška analitična družba TransCare.
Cinkarna Celje odlično posluje
Cinkarna Celje je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 143,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V prvih devetih mesecih letos ima tako kar 25,5 milijona evrov čistega dobička, kar je skoraj trikrat več kot v enakem obdobju lani.
Pivovarna toži Šrota
Pivovarna Laško Union je zaradi škode, ki so ji jo v preteklih letih povzročile sporne poslovne odločitve različnih ljudi, vložila več odškodninskih tožb. Tako toži nekdanjega direktorja Boška Šrota, ki trenutno prestaja zaporno kazen. Od njega in družbe Atka Prima zahtevajo povrnitev več kot 100 milijonov evrov škode.
Zaradi pozebe za 47 milijonov evrov škode
Letošnja pozeba 21. in 22. aprila je povzročila za skoraj 47 milijonov evrov škode, kaže končna ocena, ki jo je objavila vlada. Pozebo so obravnavali kot 100-letni pojav, je pa Slovenijo letos prizadela že drugo leto zapored, zaradi česar je vlada sprejela poseben interventni zakon.
Bo 2500 trgovcev preveč?
Zahteve po nedeljskem zaprtju trgovin so sicer nekoliko potihnile, čeprav nepovezani poslanec Andrej Čuš pravi, da je zbral že več kot 10 tisoč podpisov podpore. Se je pa sedaj oglasil sindikat trgovine, ki opozarja, da če bomo to naredili, bo brez dela ostalo od 2.000 do 2.500 trgovk.
V stečaju končal Kolosej
Med tistimi, ki so se spotaknili pri svojem poslovanju, je tudi družba Kolosej. Tako je v stečaju julija letos končal Kolosej kinematografi, ki se je neuspešno skušal reševati s prisilno poravnavo, sedaj pa se je enako zgodilo še z družbo Kolosej zabavni centri. 'Prisilka' ni uspela, zato je sodišče začelo stečajni postopek.
Prihaja The Body Shop
Na slovenski trg vstopa pri nas zelo želena svetovno znana kozmetična linija The Body Shop. Njihovi izdelki bodo sicer sprva na voljo v spletni trgovini, ki je že zaživela, v bližnji prihodnosti pa je v načrtu tudi odprtje več trgovin, so sporočili iz družbe The Body Shop Slovenija. Prva trgovina bo v Ljubljani, kdaj se bo odprla, pa za zdaj niso povedali.
a mz
■
■
www.nascas.si
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 5
30. novembra 2017

GOSPODARSTVO
5
Globalna prisotnost, lokalno izvajanje
Mednarodno omrežje laboratorijev Eurofinsa je s 130.000 metodami na voljo tudi naročnikom Eurofins ERICo
>
Milena Krstič - Planine
Velenje - ERICo Velenje, ki je od 1. julija letos del sistema Eurofins, nima samo novega imena, z vstopom v sistem je postal globalno podjetje. Vanj se je podal po uspešno zaključeni ekološki sanaciji Šaleške doline ter prenosom znanja in izkušenj po vsej Sloveniji in delu Balkana.
Direktor Eurofins ERICo, mag. Marko Mavec, ki smo ga povabili na pogovor, je želel, da se najprej ozremo nazaj. Pa smo se. Inštitut je bil pred četrt stoletja ustanovljen z namenom, da vodi, usmerja in meri sanacijo okolja v Šaleški dolini. Njena podoba je bila bistveno drugačna, kot je danes. »Še kako drugačna! Velenjsko jezero, v katerem se danes med vikendi kopa na tisoče ljudi, je bilo mrtvo, povsem neprimerno za kopanje, reka Paka vzhodno od jezera je bila popolnoma onesnažena, pepel so odlagali neprimerno, v zrak se je letno dvignilo več kot sto tisoč ton žve-plovega dioksida, ki se je v Šaleško dolino vračal v obliki kislega dežja in povzročal propadanje smrek ter težave v eko sistemih.« Sredi mesta so pogosto zaradi slabega zraka zavijale sirene. »Običajno je bilo to v zimskem času, ko je prihajalo do toplotne inverzije. Danes pa živimo v mestni občini, v kateri prebivalci dihamo najčistejši zrak med vsemi
mestnimi občinami v Sloveniji, čeprav imamo tukaj največjega tako imenovanega onesnaževalca po izpustih ogljikovega dioksida v ozračje. TEŠ ima danes popolnoma drugačno, čisto tehnologijo za pridobivanje elektrike iz lignita.«
Eurofins se širi na dva načina, z organsko rastjo svojih storitev in z nakupi. Poprečno kupijo en laboratorij na teden.
Nastanek ERICa je neposredno povezan z nastankom ekoloških gibanj in velikim ekološkim shodom na Titovem trgu.
»8. novembra letos je od tega velikega shoda minilo natanko 30 let. Bil je prelomen za odločitev o sanaciji doline in za nastanek inštituta ERICo. Pripravljal in meril je sanacije, ki sta jih izvajali obe energetski podjetji, Termoelektrarna in Premogovnik, ter Občina Velenje, ki je sanirala odpadne vode.« Zdaj je sanacija končana, tukaj ste ostali praktično brez dela. »Še je kaj za postoriti, je pa res, da nam je danes ostala le še petina tistega, kar smo v Šaleški dolini delali včasih. Zdaj gre bolj za spremljanje vplivov, medtem ko potreb po novih raziskavah in razvojnih projektih za potrebe obeh gigantov ni več.« Zaradi tega se je bilo treba orientirati drugam. »Znanje, ki si ga je ERICo pri-
dobil pri sanaciji Šaleške doline, jaz temu pravim v 'laboratoriju na prostem', smo najprej uspešno prenesli na trg celotne Slovenije, ga nadgradili z znanji za potrebe druge industrije in drugih lokalnih skupnosti. Storitve izvajamo za komunalna podjetja,
vanjem z zakonodajo tistim, ki vstopajo v Evropsko unijo. S tretjim korakom, ki smo ga naredili letos, pa se nam v skupini Eurofins odpirajo novi trgi zahodne Evrope in drugi.« Se je s tem spremenil in razširil tudi nabor storitev, ki jih opravljate kot Eurofins ERICo? »Že sistem, na kakršnega deluje ta mednarodna mreža standardiziranih in svetovno priznanih
različno industrijo, delno tudi prehrambno in seveda energetiko, predvsem pa hidroenergetsko, ki ostaja bistveni del naših storitev. Drugi korak je predstavljala širitev na Balkan, kjer smo še vedno prisotni s svetovanjem pri reševanju podobnih težav, kot so bile v Šaleški dolini, ter sveto-
lize. Tudi ERICo - kot Eurofins ERICo - širi raziskave na okolj-ska testiranja hrane, biofarma-cevtskih sredstev, klinično diagnostiko, genomiko, analitiko v kmetijstvu, forenziko, na izdelke široke potrošnje.« Preden so kupili ERICo, so ga najbrž kar dobro potipali? »Seveda. Spoznali so nas kot dovolj dobro firmo, ki se bo lahko umestila v njihov sistem. Ocena naših dotedanjih lastnikov, torej Gorenja, ki je bilo večinski lastnik, Premogovnika in Termoelektrarne pa je bila, da bi Euro-fins za ERICo pomenil nadaljnji razvoj, zagotovil rast, perspektivo. Tudi cena je bila solidna.« Kaj pa obveznosti, ki jih imate znotraj sistema, prednosti? »Ves čas je treba slediti trem področjem. Prvo je vlaganje v opremo, vodilne tehnologije in kadre. Drugo zadeva edinstveno organizacijo s sistemom decentraliziranih podjetij. Podjetja so sicer last sistema in vanj integrirana z informacijskimi tehnologijami, a decentralizirana s principom One stop shop. Mednarodno omrežje s 130.000 metodami je na voljo vsakemu od njih, torej ima tudi stranka v
Eurpofins ERICo na voljo vse te metode. Naročnik za katerokoli od njih dobi pri nas skrbnika po enaki ceni kot na trgu znotraj Eurofinsa. Poskrbimo za komunikacijo, prevzem vzorcev, logistiko do laboratorija in za to, da naročnik od tam dobi rezultate analize, ki jo je naročil. Skozi One stop shop princip vidimo kompleten svetovni trg, hkrati pa so naše storitve na voljo celemu trgu. Kjer smo konkurenčni, morda unikatni, tako kot smo pri izvedbi testiranj kanabinoidov, se nam odpirajo popolnoma nove dimenzije.
Tretje področje so kakovostne storitve in poznavanje lokalnih predpisov, kar zelo dobro obvladamo. Na tem področju dajemo dodano vrednost tudi storitvam, ki se ne izvajajo pri nas, temveč nekje drugje v Eurofinsovem sistemu.
Eurofins zagotavlja visoke standarde, kakovost in doslednost pri izvajanju analiz, globalno prisotnost z lokalnim izvajanjem, podprto z IT poslovanjem. Naročnik lahko sledi svojemu vzorcu od prevzema do rezultata.«
Mag. Marko Mavec: "Znanje iz 'laboratorija na prostem', smo najprej prenesli na trge Evropo in širše."
laboratorijev, ki delujejo po vsem svetu, je drugačen.
Največ laboratorijev ima v Evropi, zelo močno so prisotni tudi na vseh drugih kontinentih, razen v Afriki. Povsod zagotavlja glavne laboratorijske preiskave za štiri področja - hrano, farmacijo, okolje in klinične ana-
Iz srednje velikega laboratorija do preko štiristotih po vsem svetu
Podjetje Eurofins je bilo ustanovljeno leta 1987, največji delničar je družina Marten. Delnice podjetja kotirajo na borzi. Konec letošnjega maja je bila vrednost delnice Eurofinsa 472 evrov, prvo leto je bila njena cena nekaj manj kot 2 evra.
V tem času se je tudi Eurofins bistveno spremenil. Začel je kot srednje velik laboratorij v Franciji, danes pa obsega več kot 400 laboratorijev v 41 državah po vsem svetu. Zaposlenih ima več kot 30.000 strokovnjakov, znotraj sistema pa izvaja okoli 130.000 metod. V Ericu jih znajo izvajati okoli 300.

Vrača se optimizem, vračajo se člani
Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje znova pridobiva ugled - Izobraževanje, svetovanje in zastopanje interesov - Podpredsednika s polnimi pooblastili
>
Zdravstveno ministrstvo hoče naprtiti na ramena delodajalcev še poklicne bolezni. Nerazumno in zakonsko nedopustno!
Branko Meh: »Območna obrtna zbornica Velenje znova postaja
servis svojim članom.«
Tatjana Podgoršek
Po daljšem premoru bo Območna obrtno-podjetniška zbornica Velenje pripravila v torek, 12. decembra, v vili Bianca v Velenju srečanje svojih članov. Njen predsednik Branko Meh meni, da so ta pomembna za združevanje članov, izmenjavo primerov dobrih praks, tudi zato, da se na njih podeli kakšno priznanje obrtnikom in podjetnikom za njihova prizadevanja. »Dobre prakse iz preteklosti vračamo v njeno delovanje. Zadovoljen sem, ker območna zbornica znova pridobiva ugled, vrača se optimizem, obrtniki in podjetniki iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ji znova bolj zaupajo.« Na nekatera naša
Območna obrtno-podje-tniška zbornica Velenje šteje danes danes blizu 320 članov, sicer pa je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 2354 družb z omejeno odgovornostjo in samostojnih podjetnikov, ki so ciljna skupina zbornice.
vprašanja pa je Branko Meh takole odgovoril: Pred nedavnim je Obrtno-pod-jetniška zbornica Slovenije razglasila podjetnika leta. Med kandidati tudi tokrat ni bilo nikogar iz Šaleške doline. Ni primernih kandidatov, se ti nočejo izpostavljati?
»Težko rečem, zakaj ni kandidatov iz Šaleške doline. Vsi imajo možnost, da se prijavijo. Je pa treba vedeti, da morajo imeti urejene proizvodne prostore, da uspešno poslujejo, so brez dolgov do podizvajalcev, imajo plačane vse davke, prispevke in da dovolijo pregled poslovanja. Verjamem, da je v Šaleški dolini tudi kdo, ki ustreza vsem tem merilom, in upam, da bo to kdo storil prihodnje leto. Naslov obrtnik leta prinaša prednosti. Naloga tukajšnje območne obrtno-pod-jetniške zbornice naj bi bila tudi motivirati podjetnike, obrtnike, da se prijavijo.« V zadnjem delu lanskega leta, sploh pa letos spomladi, so se v javnosti širile informacije o nesoglasju znotraj zbornice, nezadovoljstvo članstva je bilo precejšnje, zgodila se je razrešitev
prejšnjega predsednika upravnega odbora zbornice. So se stvari že uredile?
»Izvedli smo nekatere kadrovske zamenjave in tudi ukrepe, ki so bili več kot nujni. Danes že lahko ugotavljamo, da zbor-
nica znova pridobiva ugled, se krepi, vračajo se nekateri njeni prejšnji člani, v zbornični sistem se vključujejo novi. Prvič po uvedbi prostovoljnega članstva se je zgodilo, da beležimo toliko vpisov kot izpisov. Izpisujejo se
predvsem podjetniki, ki zapirajo svoje obratovalnice. Pohvaliti moram delo obeh zaposlenih na zbornici, saj namenjata veliko pozornosti izobraževanju, svetovanju in zastopanju članov, kar je osnovna dejavnost zbornic, jim pomagata s prijavami na razne projekte, razpise, seznanjata s prednostmi kartice Mozaik podjetnih ... Skratka, velenjska območna zbornica znova postaja podaljšana roka krovne organizacije.«
Katere so v tem trenutku najaktualnejše teme? »Še vedno nerešena vprašanja v zvezi z regresnimi zahtevki s področja zdravstvene zakonodaje. Kljub temu da opozarjamo vlado RS že vrsto let, nismo nič bliže rešitvam. Za nameček sedaj zdravstveno ministrstvo hoče naprtiti na ramena delodajalcev še poklicne bolezni. Nerazumno in zakonsko nedopustno je, da bi pravilnik veljal za 30 let nazaj.«
Poleg osnovnih nalog bodo prednostni cilji delovanja v prihodnje ...
»Poleg izobraževanja, svetovanja, zastopanja članov prizadevanja za vračanje zaupanja v zbornični sistem, delovanje zbornice v korist čim večjega števila obrtnikov, podjetnikov v regiji, pomoč pri njihovem poslovanju ... Območna zbornica mora biti servis svojim članom.« Ste predsednik območne zbornice in hkrati tudi krovne organizacije. Morda zaradi tega lažje rešujete morebitna odprta vprašanja?
»Sem predvsem predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Glede na razmere ni bilo druge možnosti, kot da sem začasno prevzel vodenje še območne zbornice. Sem pa njen predsednik bolj navzven, saj sem dal vsa pooblastila za vodenje njenima podpredsednikoma Dejanu Vodovniku in Matjažu Krajncu. Ta sedaj vodita območno zbornico.«
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

30. novembra 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 22. novembra
Državni zbor je podprl naznanitev pri sumu kaznivih dejanj pri nakupu žilnih opornic. Poslanske skupine so pri tem poudarile pomen boja proti korupciji.
Poslanci koalicije pa so v državni zbor vložili predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, s katero bi iz postopkov v primeru javno dostopnih podatkov izključili stransko udeležbo.
Poslanske skupine so poudarile pomen boja proti korupciji.
Dars je v promet predal prvi del odseka podravske avtoceste med Draženci in Gruškovjem, 7,3 kilometra dolg odsek štiri-pasovnice med Draženci in Pod-lehnikom.
Ministrica za obrambo Andreja Katič je na odboru DZ za obrambo pojasnila okoliščine izjave o morebitnem umiku slovenskih vojakov iz Iraka.
Reševalci humanitarnih organizacij so v dveh zaporednih reševalnih akcijah na vzhodnem delu Libijskega morja rešili 279 prebežnikov.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v Sočiju gostil turškega in iranskega kolega Recepa Tayyipa Erdogana in Hasana Rohanija. Voditelji so se izrekli za organizacijo nove konference o Siriji.
Mednarodno sodišče v Haagu je za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov, generala Ratka Mladica, obsodilo na dosmrtni zapor.
Četrtek, 23. novembra
Po izvolitvi 22 državnih svetnikov, ki zastopajo interese lokalnih skupnosti, so dan pred tem na volilnih zborih izbirali še 17 predstavnikov socialnih, gospodarskih in poklicnih interesov v Državnem svetu.
v zvezi s financiranjem osnovnega šolstva.
Ruanda se je ponudila, da sprejme približno 30 tisoč prebe-žnikov iz podsaharske Afrike, ki so ujeti v Libiji, kjer se pogosto znajdejo v suženjskih razmerah.
V Nemčiji so se še naprej trudili s sestavo koalicije. Potem ko so propadla pogajanja krščanskih demokratov s svobodnimi demokrati in zelenimi, se je očitno stopnjeval pritisk na socialdemokrate, naj skupaj s krščanskimi demokrati oblikujejo t. i. veliko koalicijo in tako preprečijo nove volitve.
Robert Mugabe si je kot del dogovora o sestopu z oblasti zagotovil imuniteto pred sodnim pregonom, izrazil pa je tudi željo, da do smrti ostane v domovini.
Petek, 24. novembra
Potem ko se je premier Ce-rar srečal s predsednikom Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem, je potrdil, da v komisiji resno razmišljajo o posredovanju za zagotovitev izvajanja arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektor-
Izbirali so člane Državnega sveta.
S pravosodnega ministrstva so sporočili, da je slovenski pravosodni minister Goran Klemenčič uvrščen v ožji izbor treh kandidatov za komisarja Sveta Evrope za človekove pravice.
Izvedeli smo tudi, da bo Slovenija še letos odprla novi veleposlaništvi v Bolgariji in Združenih arabskih emiratih.
Oglasili so se trije slovenski ustavni pravniki Matej Avbelj, Andraž Teršek in Jurij Toplak ter sporočili, da nasprotujejo napovedani spremembi ustave
V zvezi s posredovanjem za zagotovitev izvajanja arbitražne odločbe na meji med Slovenijo in Hrvaško pri
Evropski komisiji menda resno razmišljajo.
ja je od vlade zahtevala, naj se nemudoma začne pogajati o celotni odpravi plačnih anomalij, in zagrozila, da bodo sicer razmislili o stavkovnih aktivnostih.
Ukrajinska vojska je sporočila, da je v hudem uporniškem obstreljevanju na vzhodu države umrlo pet vojakov, vladne sile pa naj bi ob tem ubile osem upornikov.
Oboroženi napadalci so napadli mošejo na Sinaju na severu Egipta in ubili več kot 235 ljudi, najmanj 125 je bilo ranjenih.
Kot novi predsednik Zimbab-veja je pred več tisoč ljudmi prisegel Emmerson Mnangagwa.
Ruska Sberbank, ki je največja upnica prezadolženega hrvaškega Agrokorja, je blokirala račune večinskega lastnika Ivice Todo-riča in članov njegove družine v Veliki Britaniji.
Potem ko je nekaj dni prej severnokorejski vojak izvedel drzen pobeg prek meje, je Severna Koreja zamenjala obmejne stražarje in utrdila svoj del meje z Južno Korejo.
Sobota, 25. novembra
Ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami je pristojna ministrica izpostavila ničelno toleranco do vseh oblik nasilja in poudarila, da tudi spolno nadlegovanje na delovnem mestu ni nedolžno dajanje.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron se je spomnil mednarodnega pomena dne. Kritiziral je nasilje v družini in dejal, da Francijo sramoti dejstvo, da je vsake tri dni ubita ženska.
Zaznamovali smo mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami.
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal nov medijski zakon, ki od tujih medijev zahteva, da se registrirajo kot tuji agenti.
Nemška kanclerka Angela Merkel je kljub težavam njenih krščanskih demokratov s sestavljanjem koalicije zavrnila možnost novih volitev.
Prvič po treh tednih so v jemenski prestolnici Sana pristala štiri letala s humanitarnimi delavci in pošiljkami pomoči.
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je sporočil, da je ameriški predsednik Donald Trump v telefonskem pogovoru s turškim kolegom Recepom Tayyi-pom Erdoganom obljubil prekinitev ameriškega oboroževanja aktivne kurdske milice v Siriji.
Nedelja, 26. novembra
Razveselil nas je Jernej Damjan, ki je kot rezerva v ekipi zmagal na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih.
V nočnem klubu Butterfly Disco Pub na otoku Tenerife na Kanarskih otokih se je udrl del plesišča, pri čemer so obiskovalci padli v klet.
Letalski prevozniki so prejeli t. i. rdeče opozorilo o nevarno-
Ponedeljek, 27. novembra
Poslanci so sprejeli sveženj štirih zakonov: zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško, zakon o zemljiški knjigi, zakon o morskem ribištvu ter t. i. interventni zakon.
Bil je pomemben dan za gospodarstvo. Družba SHS Aviation, ki s pomočjo azijskega kapitala upravlja mariborsko letališče, je z enim največjih gradbenih podjetij na svetu, pekinškim China State Construction Engieering, podpisala za 660 milijonov evrov vreden dogovor za prenovo letališča in podaljšanje steze.
V mariborsko letališče bo vloženih 660 milijonov evrov.
V	okviru šestega vrha 16 držav vzhodne in srednje Evrope ter Kitajske pa je Slovenija s Kitajsko podpisala dva sporazuma, in sicer o sodelovanju v okviru pobude za gospodarski pas svil-ne poti in o izvozu slovenskega medu na Kitajsko.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je podpredsedniku Evropske komisije Fran-su Timmermansu naložil, naj posreduje za zagotovitev izvajanja arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Torek, 28. novembra
V	Državnem zboru so poslanci sprejeli novele štirih davčnih zakonov. Odslej sta spremenjena dohodnina in dobiček dobička pravnih oseb, povečana je 13. plača, obenem pa so zaostreni pogoji za t. i. normirance.
Izvedeli smo, da bo Slovenski državni holding na izredni skupščini Luke Koper konec decembra v imenu največjega lastnika (države) podprl predlog nadzornega sveta Luke o podelitvi nezaupnice upravi.
Junak dneva je bil Jernej Damjan.
sti ognjeniškega pepela na nebu blizu indonezijskega otoka Bali, potem ko je gost oblak pepela iz ognjenika Agung dosegel višino štiri tisoč metrov.
Južno od Šanghaja je močna eksplozija razdejala tovarno v pristaniškem mestu Ningbo. Ubita sta bila najmanj dva človeka, 18 ljudi pa je bilo poškodovanih.
Izraelski minister za zdravstvo Jakov Licman, ki je tudi predsednik ultra ortodoksne judovske stranke Združeni v tori ju-dovstva, je odstopil zaradi spora glede dela na šabat, judovski dan počitka.
Iz Sirije so poročali o 57 ubitih civilistih, tudi otrocih, v zračnih napadih ob Damasku in v pokrajini Deir Ezor.
Her Helga
Bodo trgovine ob nedeljah zaprte ali ne?
V teku pogovorov o zaprtju trgovin ob nedeljah so delodajalci in sindikati sporočili, da še ne bodo podpisali dogovora o ureditvi delovnega časa.
Avstralska zvezna država Viktorija je sprejela zakon o evta-naziji, s katerim bodo na smrt bolnim, v primeru, da trpijo neznosne bolečine, od sredine leta 2019 dovolili zakonit nakup sredstev za pomoč pri smrti.
Nemčijo je pretreslo samovoljno dejanje zveznega ministra za kmetijstvo iz bavarske Krščansko-socialne unije Christiana Schmid-ta, ki je dan pred tem na lastno pest, brez odobritve vlade, glasoval za petletno podaljšanje uporabe herbicida glifosata, za katerega domnevajo, da povzroča raka.
V	toplem, ogrevanem prostoru berem o tem, da tretjina upokojencev živi v energetski revščini; da nimajo za drva. Ministrstvo za infrastrukturo že tri leta »čaka« z denarjem, rezerviranih ima pet milijonov!... in pravi zimski veter še ne brije...
Najbolje je take novice dobiti »na kavču«, vpredprazničnem vzdušju, ja, zdaj nas »medejo« že mesec dni prej Trgovine, ulice, parki, vse se okrašuje, čedi, vrženo pod nos potrošnikom, da jih nakupovalna mrzlica obseda čim dalj, medtem pa marsikdo nima niti za burek. Kako dvotirna je v manj kot treh desetletjih postala Slovenija, je še bolj očitno na političnem parketu; politiki izgubljajo stik Špela Kožar z realnostjo in tako so volivci pred tedni povedali največ. Pa bi bilo bolje, da jim ne bi bilo treba. Še bolje pa bi bilo ne slišati inavguracijskih besed ponovno izvoljenega predsednika, odločno: Večkrat se bom oglašal. In nato se zgodi - Šami.
V	ospredje stopi - odločni premier. Ki naposled ugotovi, da njegova odločnost ni odločilna, je »le ena od« članov vlade?! Njegov opozicijski predsedniški partner na televiziji posmehljivo navr-že, da biti frizer pač ni vrhunska umetnost (čeprav tega nihče ne trdi, razen njega) in da je nevreden, ker je zapustil družino, ponovno izvoljeni predsednik pa ponovno odločno, v svojem slogu -odločbe sodišč je treba spoštovati.
In Šami pristane v bolnišnici.
Pa obnovimo zgodbo. Družino je želel pripeljati v Slovenijo. Kmalu po prihodu, bolje prebegu je zaprosil za azil. Prišel je februarja lani. Integriral se je, da bi ženi in otrokom tu ustvaril dom. In jim ga je začenjal. Ko je »udarilo« sodišče, nato še politika. Brez, da pogleda človeku v obraz. Ker bi lahko dojela teh nekaj stavkov - dojame jih osnovnošolec, kajne? Tako preprosto je, zato nas nehajte imeti za norca. Her Helga.
Imamo enega najstrožjih zakonov o tujcih, imamo rezalno žico. In imamo predsednika, ki se bo pogosteje odzival, ob tehtnem vnaprejšnjem premisleku, seveda.
Povolilni tok je šel dalje. Karavana gre, kot da ni ničesar razumela. Ahmad Šami se jim je zgodil ob pravem času, pravi politiki bi to uvideli! Namesto tega pa: spravljivi premier, razočarani premier, jeznorita notranja ministrica in vseprisotni zunanji minister. Takšna je trenutno vlada.
Po predsedniških volitvah sledijo parlamentarne - prvič ne bom šla. Nimam več koga voliti. Četudi pridejo podmladki podmladkov. Maloumen je ta politični ring, naravnost žaljiv. A abstinenčna kriza volivcev nikogar več ne »obremenjuje«; mediji o politiki poročamo dnevno, kot že prej, politiki se obnašajo, kot so se že prej. Kaj ni jasno? Ne gremo se več! Želite še eno potrditev? Dobro, se ne vidimo na parlamentarnih volitvah. Prirejeno po Kosovelovem Kons. 5: Molk je zlato. Gnoj je zlato.
Kdor nima duše, ne potrebuje zlata.
Her Helga.
I,A.
In na volitvah bo spet nekdo ... zmagal. Gotovo odločen mož z odločno roko. IA.
Za posle Lavre, za stroko eno leto Makucova
Slovenj Gradec, 23. novembra - Člani sveta javnega zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec so za direktorja omenjenega zavoda potrdili Janeza Lavreta, ki je po prihodu iz UKC Maribor bolnišnico vodil kot vršilec dolžnosti. Z njegovim imenovanjem mora soglašati še vlada. Lavre je bil edini kandidat, ki se je prijavil na razpis za poslovnega direktorja, na razpis za strokovnega direktorja pa se ni prijavil nihče. Zato bodo razpis ponovili. Do imenovanja bo to nalogo opravljala kot vršilka dolžnosti - najdlje za eno leto - inter-nistka Jana Makuc. Dolžnost bo nastopila jutri (1. decembra). Oba sta dobila soglasno podporo.
Lavre, ki je pred odhodom v Maribor vodil bolnišnico v Slovenj Gradcu dva mandata, je med prednostne naloge uvrstil finančno konsolidacijo poslovanja, izgradnjo novega kirurškega bloka in strokovni razvoj bolnišnice. Čaka ga naporno delo, saj je bolnišnica v letošnjih devetih mesecih poslovala z izgubo v višini blizu 2 milijonov evrov. Razlog zanjo je manjša realizacija programa ter veliki stroški zdravil in dela. S 5,2 milijona evrov, ki naj bi jih dobil javni zavod po zakonu o sanaciji slovenskih bolnišnic, bodo pokrili zgolj akumulirano izgubo.
■ tp
■
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 7
30. novembra 2017
»'^CAS
REPORTAŽA
7
Dan Rudolfa Maistra praznik domoljubja
Katičeva in Lovrenčič poudarila pomen aktivnega državljanstva -Na zgodovino moramo biti ponosni in se iz nje učiti
Velenje, 22. novembra - Ob državnem prazniku dnevu Rudolfa Maistra, ki ga praznujemo od leta 2005, so po državi potekale številne prireditve v spomin na generala Maistra in njegove borce. Osrednja slovesnost je bila že dan pred praznikom v velenjskem domu kulture. Na njej so se slovenski javnosti predstavili velenjski kulturniki. Udeležil se je je tudi predsednik države Borut Pahor. Zbrane v dvorani in pred televizijskimi sprejemniki - svečanost je neposredno prenašala nacionalna televizija -sta pozdravila velenjski župan Bojan Kontič in predsednik Združenja društev "general Maister" Milan Lovrenčič, slavnostna govornica pa je bila ministrica za obrambo Andreja Ka-tič. Poudarila je, da je Maister prepoznal zgodovinsko priložnost za slovenski narod, saj se je zavedal, da je interes naroda, da ima svoje ozemlje in da je treba vzeti oblast v svoje roke. Njegovo dejanje je bilo tvegana, a skrbno premišljena odločitev pogumnega domoljuba, ki
V mestu, ki je ponosno na svojo zgodovino, ki se te ne sramuje in je znano po sodelovanju, kar je v pozdravnem nagovoru poudaril tudi župan Bojan Kontič, so program osrednje slovesnosti pripravili domačini. Scenarij so ustvarili Drago Martinšek, Ivo Stropnik in Mojca Ževart, režiral je Jože Krajnc. Za scenografijo je poskrbela Tatjana Kortnik, video je oblikoval Stane Špegel. V programu so sodelovali dramski igralec Romeo
Grebenšek, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Rudarski oktet, Otroški in mladinski pevski zbor GŠ FKK, Orkester Big band Vox in Plesni studio N. »Sporočilo slovesnosti je bilo, da je Velenje večno uporniško mesto, tako v gradnji modernega mesta kot tudi v zahtevah po pravičnem življenju. To so bile tudi ideje generala Maistra,« je poudaril predsednik Šaleškega društva »general Maister« Drago Martinšek.
Na domoljubno slovesnost je prišel tudi predsednik države Borut Pahor. V dom kulture je prišel skupaj z županom Bojanom Kontičem in slavnostno
govornico, ministrico Andrejo Katič.
Program prireditve so pripravili in oblikovali velenjski kulturniki. Z njim so bili tudi promotorji mesta,
saj so vrhunski.
mu je sledilo 4 tisoč borcev. »Ponosni moramo biti na vse Slovence in Slovenke, ki so nam v
preteklosti s svojimi pogumnimi, tveganimi in težkimi odločitvami priborili to, kar imamo danes.
General Maister je bil zagotovo eden od njih. Je svetel lik naše zgodovine, ki je znal povezovati in ne razdvajati. To so vrednote, ki so zelo pomembne tudi danes,« je poudarila ministrica.
Tako Katičeva kot Lovrenčič sta menila, da je praznik posvečen domoljubju, in pozvala k ve-
čji aktivnosti državljanov, ki postajajo vse bolj pasivni, kar se odraža tudi v volilni udeležbi. »V ne tako daljni zgodovini so ženske tudi umirale, ko so se borile za volilno pravico, da so postale aktivne državljanke. Da so lahko volile in bile izvoljene. Danes pa žal na to pozabljamo. Prav je,
da se vsak posameznik pri sebi odloči, da ne bo le stal ob strani, ampak bo soupravljal državo. Menim, da bi morali biti prebivalci Slovenije aktivnejši državljani in državljanke.«
a bš
Slovenske železnice
GREMZVLRKOim
www.slo-zeleznice.si
V evropska mesta že od 9 evrov
Zagreb / 9 € Opatija, Reka / 9 € Pulj / 19 € Beograd / 29 € Budimpešta / od 9 € Dunaj / od 29 € München / od 29 € Zürich / od 29 € Frankfurt / od 49 € Praga / od 39 €
Navedene cene veljajo za enosmerne vozovnice iz Ljubljane,
od 10. 12. 2017 do 9. 12. 2018. Število nizkocenovnih vozovnic je omejeno.
Slovenske železnice
m
Grem z vlakom
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE

30. novembra 2017
Po več letih na tuje tudi gimnazijci
V šolskem letu na praktičnem usposabljanju v tujini do 80 dijakov šol Šolskega centra Velenje in 40 učiteljev - V tem šolskem letu 21 projektov, od tega 6 mednarodnih
Tatjana Podgoršek
Po več letih se obeta priložnost za pridobivanje znanj v tujini tudi dijakom Gimnazije Velenje, in sicer v mednarodnem projektu Erasmus plus, šolska partnerstva. Osnovna tema projekta so obnovljivi viri energije.
Neposredno vključenih 20 dijakov
Miran Papež s Šolskega centra Velenje (ŠCV) je pojasnil, da gre za projekt, ki spodbuja naravoslovje, znanost, matematiko in inženiring. V projekt bo neposredno vključenih 20 dijakov drugih letnikov gimnazije, drugi bodo sodelovali posredno, prav tako bodo vanj vključili učitelje. »V okviru tega nameravamo razviti posebno učno metodo, da bodo ti ob zaključku projekta imeli na voljo osnovna učna gradiva in priprave za izvajanje učnih ur na bolj interaktiven način.« Poleg učiteljev s področja naravoslovja bodo vključili še učitelje z drugih področij. Kot pravi Papež, se dijaki za sodelovanje v projektu odločajo sami, vendar so se na centru odločili, da bodo vsebine vključili v učni načrt izbirnega predmeta projektno delo, prednost pa bodo imeli dijaki, ki so za nosilni izbirni predmet izbrali fiziko.
Nosilec projekta je turška šola, ŠCV je eden od sedmih partnerjev. Projekt bodo izvajali v ciklusih, aprila 2019 bo gostitelj dijakov iz drugih držav Šolski center. Stroške poti udeležencem mednarodnega srečanja plača nosilka partnerstva, denar za delo učiteljev in druge stroške pa mora zagotoviti center iz lastnih sredstev. Na vprašanje, zakaj gimnazijci ne sodelujejo v mednarodnih projektih tako kot dijaki nekaterih drugih šol centra, je Miran Papež odgovoril: »Niso imeli priložnosti, ker ni bilo projektov. Razpisi EU so bolj pisani na kožo poklicnim šolam
oziroma ta bolj spodbuja razvoj poklicnih kompetenc.«
V mednarodnih projektih že 15 let
Miran Papež je še povedal, da je izvajanje mednarodnih projektov na šolah centra stalnica v učnem procesu že 15 let. V tem šol-
Miran Papež: »V tem šolskem letu izvajamo 21 projektov, ki jih financirata EU ali pristojno ministrstvo, od tega je šest mednarodnih.«
skem letu izvajajo 21 projektov, ki jih financirata EU ali pristojno ministrstvo, od tega je šest mednarodnih. Najpogostejši je mobilnost, v okviru katerega hodijo dijaki šol Šolskega centra na dodatna usposabljanja v
Tradicionalno posadili drevo
V petek, 24. novembra, je bil za dijake in učitelje programa Oko-ljevarstveni tehnik Šolskega centra Velenje prazničen dan. V sončnem jutru so dijaki 10. generacije okoljevarstvenih tehnikov posadili svoje drevo - rdečelistno slivo - v Okoljevarstvenem gaju ob Velenjskem jezeru.
Mladi so podžupanu Mestne občine Velenje Petru Dermolu, direktorju Visoke šole za varstvo okolja dr. Gašperju Gantarju, direktorju ŠCV gospodu Janku Pogorelčniku, ravnateljem, učiteljem, dijakom višjih letnikov, staršem in ostalim gostom predstavili strokovno znanje o rdečelistni slivi, ki so si ga pridobili pri pouku različnih predmetov. Stroko so lepo dopolnili še s kulturo - z risbami, literarnimi vložki, glasbo in še s čim.
Namen sajenja dreves in dogodka ob njem je bil in je povezovanje dijakov, učiteljev, staršev, lokalnega okolja in širjenje okoljevar-stvenega duha.
Prva generacija okoljevarstvenih tehnikov se je vpisala na Šolski center Velenje leta 2008 in takrat so posadili prva štiri drevesa. Vsaka naslednja generacija je posadila po eno drevo, lani so posadili še drevo v spomin idejni vodji projekta gospe Bernardi Lenko, ki je žal ni več med njimi. Tako sedaj v Okoljevarstvenem gaju raste 14 dreves, od tega 7 češenj, 4 javorji, 2 slivi in 1 oreh.
a Maja Radšel
Popravek
tujino. Prejšnji mesec so bile na Malti dijakinje programov ekonomski, turistični tehnik, prihodnje leto bodo imeli takšno priložnost gastronomi, strojni tehniki, elektrotehniki, tehniki mehatronike, okoljevarstveni, računalniški tehniki. Destinacije pa so poleg Malte še Portugalska, Češka, dogovori tečejo še za Avstrijo in Nemčijo. »Za razliko od drugih šol pošiljamo dijake na prakso direktno v podjetja, seveda v okviru svojih strok. Praksa traja en mesec, kar je prav tako naša posebnost. Za dijake drugih šol je ta krajša.«
Vsako šolsko leto sodeluje v mednarodnih projektih do 80 dijakov neposredno in približno 40 učiteljev, posredno pa večina dijakov šol centra.
Poleg gostovanj tudi gostitelji
Od leta 2006 je Šolski center tudi gostitelj dijakov iz drugih držav, ki prihajajo na praktično izobraževanje na Medpodjetniški izobraževalni center. V tem šolskem letu bodo gostili predvsem dijake iz držav nekdanje Jugoslavije. V teh dneh zaključuje 14-dnevno usposabljanje 30 dijakov programa elektrotehnik računalništva iz Makedonije, prejšnji teden so prišli v Velenje 4 dijaki iz Kragujev-ca, spomladi prihodnje leto pričakujejo 16 dijakov iz Koprivnice.
Izkušnje zelo pozitivne
Dosedanje izkušnje pri izvajanju mednarodnih projektov so nadvse pozitivne, zagotavlja Papež, saj dijaki s tem pridobijo znanja in kompetence, ki jih sicer pri rednem delu v šoli ne morejo pridobiti. Poleg tega se preverijo v mednarodnem okolju, najdejo svoje osebne interese, ki jih lahko razvijajo naprej, pridobijo mednarodna poznanstva, ki jih lahko izkoristijo ob koncu šolanja, gradijo osebnostni razvoj.
Z eko smreko med nagrajence
Učenci 2. in 3. razredov osnovne šole Gorica, ki obiskujejo likovni krožek, so se pod vodstvom mentorice Suzane Fece prijavili na natečaj »Deluj eko - ohrani čebelo in smreko«. Namen natečaja je bil ozavestiti otroke o ohranjanju narave na njim zanimiv način. Tema letošnjega natečaja so bile slovenske pravljice, bajke, pripovedke, basni in pesmi na temo čebel in gozdnih živali.
Za navdih pri okraševanju eko smreke smo prebrali pesem Čebelica, ki jo je napisal Janez Bitenc. Njihovo ustvarjalnost pri izdelavi okraskov je opazila tudi strokovna žirija, saj je njihova smreka prišla med nagrajence.
• sf
V prejšnji številki Našega časa smo pomotoma spremenili naslov kolumne Lucije Oblak Pečovnik. Namesto naslova Vrednote bi moral biti Krajina na razprodaji. Vsem prizadetim se opravičujemo.
Šest krajinskih arhitektk

Urbana motika
Kaja Flis
Mestne zelene oaze, rastlinska in živalska pestrost, povezovanje ne glede na spol, starost, izobrazbo, vero, nacionalnost, druženje in sodelovanje, psihično in fizično zdravje, kvalitetno preživljanje prostega časa ... Vse to in še več nam nudi urbano vrtnarjenje, ki se odvija na urbanih vrtičkih. Najdemo jih na zemljiščih, ki jih uporabniki uradno najamejo od lastnika ali pa nastanejo spontano, običajno na zapuščenih mestnih površinah. Med urbane vrtičke štejemo tudi uporabne vrtove ob zasebnih hišah in več-stanovanjskih objektih, ob izobraževalnih in terapevtskih ustanovah. Zemljišče je lahko razdeljeno na individualne grede ali ograjene površine z urbano opremo, ki jih vsak uporabnik samostojno obdeluje, ali pa najeto zemljišče v celoti obdelujejo vsi uporabniki. Na vrtičkih z individualnimi gredami vsakemu pripada, kar pridela na svojem koščku zemlje, na vrtičku, ki ga hkrati obdelujejo vsi, so pridelki skupna last, zato se morajo uporabniki dogovoriti, kako oz. kdo jih bo porabil.
In zakaj o urbanih vrtičkih, ko je njihova sezona že mimo? Pozna jesen in zima sta čas, ko se vrtičkarji odpočijejo, pripravijo in pospravijo semena, pripravijo zasaditveni načrt za prihodnje leto in si širijo vrtičkarsko znanje pri bližnjih in daljnih vrtičkar-jih. V okviru projekta AgriGo4cities smo se vrtičkarji odpravili na senčno stran Alp, kjer smo si ogledali različne prakse urbanega vrtnarjenja, s poudarkom na vključevanju ranljivih skupin.
Spoznali smo številne zanimive vrtičkarske praktike, med drugimi nemško aktivistko, urbano vrtičkarko in planerko Ello von der Haide, ki pravi, da »mesto, naklonjeno vrtnarjenju, vsakemu prebivalcu zagotovi vrtiček, ki ga lahko doseže peš«, kar primerja z mestom, ki je prijazno do avtomobilov in zato vsakemu prebivalcu zagotovi svoje parkirišče. Verjetno se sprašujete, kako lahko vrtičke (prostočasno dejavnost) postavlja ob bok parkiriščem. Odgovor ne tiči (zgolj) v pridelavi lastne hrane, ampak ima predvsem socialno noto. Z našim načinom življenja se vse bolj odtujujemo drug od drugega, manjka nam stikov »v živo«, zato potrebujemo prostor z dejavnostmi, ki nas bodo pritegnile zaradi koristnosti (pridelava lastne hrane) in hkrati socializirale. Vrtnarjenje je dober primer, saj se lahko med koristnim in sproščujočim delom na (svežem) zraku seznanjamo in povežemo s sosednjimi vrtičkarji - tem je veliko, če ne drugega, izkušnje z vrta ali recepti za jedi, pripravljene iz pridelkov.
Skupnostni vrt "Stadtacker", München, Nemčija.
V velikih nemških mestih, kjer prebivalcem v zgoščenih mestnih središčih primanjkuje površin za pridelovanje, so raznovrstni urbani vrtovi pogosti in dobro organizirani. Ponekod so kot raba vključeni v občinske plane in nato v načrtovanje sosesk. Urbani vrtički so popisani in vključeni v uradno mrežo urbanega vrtnarjenja mesta, ki je del mreže državnih urbanih vrtov.
Tudi v Velenju imamo vrtičkarsko tradicijo. Kunta Kinte je primer urbanega vrtička, katerega namen je bil zagotoviti preživljanje prostega časa na prostem, druženje in pridelavo svojega sadja in zelenjave. Ob zasebnih hišah in manjših večstanovanj-skih stavbah so vrtički že od samega začetka skoraj stalnica. Tudi osnovne šole in vrtci v mestu ter na podeželju imajo svoj vrtiček, ki pa je predvsem izobraževalne narave. Pri vili Mojca smo imeli javni recikliran urbani vrtiček, podoben še vedno stoji pri stavbi Mladinskega centra. Občina ima tri urbane vrtičke, kjer lahko občani najamejo gredo za 20 € letno. Zadovoljni so s povpraševanjem, vendar si želijo, da bi pobuda za še kašen nov urbani vrtiček prišla tudi od prebivalcev. V tujini je slednji pristop pogostejši: površin za urbano vrtnarjenje ne ponujajo občine, pač pa pobude za urbane vrtičke podajo prebivalci sami, institucije pa jim nato finančno pomagajo pri izvedbi. Takšni vrtovi imajo zagotovljeno vzdrževanje, saj so nastali iz lastne želje in zagnanosti uporabnikov. So bolj eksperimentalni, povezujoči, izobraževalni in polni pozitivne energije. Torej vsi, ki vas žulijo motike, le hitro z besedo na plan, da zaorjemo nov urbani vrtiček - zabavno bo!	■
■
■
Naš čas, 21. 12. 2017, barve: CM K, stran 11
21. decembra 2017
'"'WAS
KULTURA
9
Zvezdni prah muzikalov v Velenju in Žalcu
Koncertni uvod v praznični december ponovno povezal tri kulturne organizatorje Savinjsko-šaleške regije
Na dveh koncertih - v četrtek, 30. novembra, ob 19. uri, v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu in v soboto, 2. decembra, ob 19. uri, v domu kulture Velenje - bodo ob spremljavi zasedbe Triangel, ki jo vodi celjski dirigent in umetniški direktor HKC Simon Dvoršak, nastopili odlični mladi solisti Manca Dremel, Larisa Kompan, Klemen Orter, Saša Šižgorič, Tanja Ravljen, Boštjan Korošec in Luka Markus Štajer. Na programu bodo znani songi iz muzikalov Lepotica in zver, Čarovnik iz Oza in Aladin - obiskovalci bodo lahko med drugimi slišali priljubljene pesmi Nekje za mavrico, Arabske noči ter Lepotica in zver.
Regionalna kulturna naveza Triangel že od leta 2010 povezuje tri velike organizatorje, in sicer Festival Velenje, žalski Zavod za šport, turizem in kulturo in ter Hišo kulture iz Celja, ki s skupnimi produkcijami in promocijsko platformo utrjujejo kulturno-umetniški status Savinjske in Šaleške doline.	■
V iskanju izgubljenega ...
Šoštanj, 22. november - Dramatik Janez Žmavc se je ob svojem 93. rojstnem dnevu v Šoštanju predstavil kar s tremi letos izdanimi knjigami. Asmodej, Asmodej, Generalov otok in V iskanju izgubljenega miru. Kot rojenega Šoštanjčana in uveljavljenega avtorja so ga ob tej priložnosti gostili v Mestni galeriji, kjer je v pogovoru z mag. Milojko B. Komprej razkril skrivnosti in sladkosti pisanja. Janez Žmavc je znan kot izredno pronicljiv, domiseln, celo malo samoironičen literarni ustvarjalec, ki zna spretno združiti preteklost s sedanjostjo. Junaki njegovih dramskih tekstov so na nek način obremenjeni s preteklim, mestoma celo zgodovinskim dogajanjem, ki uravnava njihova sedanja ravnanja. Prva zbirka Asmodej, Asmodej je izšla že spomladi, v njej pa se avtor poigra z hudobnim duhom Asmodejem in ga preoblikuje
v dobrega, v Generalovem otoku pa je zaplet in razplet zgodbe lahko tudi prispodoba, kako odločitve posameznikov vplivajo na druge. Zbirka v iskanju izgubljenega miru je od prej omenjenih različna po tem, da v njej prevladujejo kratke avtobiografske zgodbe, začinjene z ustvarjalčevo domišljijo in iskrivostjo.
Vse tri zbirke so izšle pri založbi Cerdonis v Slovenj Gradcu, ki je v Žmavcu prepoznala izrednega ustvarjalca, ki kljub zrelim letom z mojstrsko izdelano besedo oblikuje svoje življenje in življenje svojih protagonistov.
■ MBK, foto: N. Serdinšek
Kristan pod Pustim gradom
Šoštanj - Drevi (v četrtek) ob 18. uri bo v Muzeju usnjarstva v Šoštanju Muzej Velenje pripravil tradicionalni Klepet pod Pustim gradom.
Njegov tokratni gost bo Marjan Kristan, nekdanji Šoštanjčan in dolgoletni učitelj športne vzgoje na Osnovni šoli Livada Velenje. Vrsto let je bil član Košarkarskega kluba Elektra Šoštanj, v katerem je bil najprej igralec, kasneje pa tudi trener. Velike uspehe je dosegal tudi s šolsko košarkarsko ekipo.
Z njim se bo pogovarjal Jernej Hozjan.
Medžimurski Velenjčani zaznamovali 20-letnico delovanja
Kulturno društvo Medžimurje Velenje v jubilejnem letu pripravilo več prireditev - Na njih predstavili svojo bogato kulturno dejavnost
Bojana Špegel
Velenje, 27. novembra - Jubilejna 20. Medžimurska noč, ki jo je Kulturno društvo Medžimurje Velenje pripravilo 17. novembra v velenjski Restavraciji Jezero, je bila zadnja od številnih letošnjih prireditev društva, ki združuje Medžimurce, ki so Velenje izbrali za svoj dom. Letos 17. aprila je
memben jubilej. Februarja smo ob kulturnem prazniku izvedli prireditev, na kateri smo predstavili medžimursko poezijo. Sodelovali smo na državni prireditvi etničnih skupnosti, ki živijo v Sloveniji. V Velenju smo organizirali 6. Sabor hrvaške kulture v Sloveniji. Sodelovalo je več kot 220 nastopajočih, gostom pa smo predstavili mesto Velenje v
cij in tudi nekaj njihovih prijateljev. Zato pravijo, da so »multie-tnično kulturno društvo«. Svoje prostore jim je pred petimi leti zagotovila MO Velenje. »Teh 60 kvadratnih metrov nam veliko pomeni in pomaga, da lahko delamo in ustvarjamo. V njih deluje naša dramska sekcija, tu vadijo naši tamburaši, folkloristi pa potrebujejo več prostora, zato
melji na projektih, ki jih moramo zasnovati in prijaviti na razpise. Pri tem smo zelo uspešni,« izvemo. Kot tudi, da bodo v letu 2018 poleg »železnega repertoarja« tradicionalnih prireditev sodelovali tudi na Hrvaškem saboru v Novem mestu in srečanju folklornih in glasbenih skupin etničnih skupnosti. V Velenju pa bi radi izvedli tudi nekaj večjih
Bogato jubilejno leto so zaključili s prireditvijo Medžimurska noč, ki so jo pripravili v Restavraciji Jezero.
namreč minilo 20 let, odkar je skupina 40 rojakov, zaposlenih na Vegradu, ustanovila društvo, ki ohranja vrednote in kulturo svoje prve domovine. Sami sebe imenujejo kar medžimurski Ve-lenjčani. Med ustanovnimi člani društva, ki ima danes 185 članov in članic, je bil tudi predsednik društva Matija Blagus, ki smo ga ob koncu jubilejnega leta povabili na klepet.
Blagus nam je potrdil, da je bilo letošnje leto res posebno. »Celo leto smo živeli in delali za to, da smo obeležili za nas zelo po-
najlepši luči. Dobili smo veliko pohval za izvedbo te prireditve. V atriju ob Kidričevi cesti, kjer imamo društvene prostore, smo spomladi speljali »5. Medžimur-sko proščeje«. Jeseni smo sodelovali v projektu Muzeja Velenje »Velenjčan sem!«, v katerem smo pripravili tudi medžimurski večer, veliko časa in energije pa smo posvetili tudi pripravam na 20. Medžimursko noč, ki je bila odlično obiskana.« Na njej so predstavili vse, kar delajo v društvu, ki je pomembno tudi zato, ker združuje rojake vseh genera-
vadijo v dvorani Centra Nova. Tu se družimo tudi v prostem času. Ženske članice imajo v njih telovadbo, v njih se zbirajo otroci, pripravljamo pa tudi zanimiva predavanja. Zagotovo je kulinarična sekcija našega društva tista, ki je danes ena najbolj dejavnih in prepoznavnih.« V sekcijah imajo 85 res aktivnih članov in članic, vsaj 30 pa je takih, ki so vedno pripravljeni pomagati pri organizaciji in izvedbi prireditev. V teh dneh snujejo nove projekte za leto 2018. »Financiranje takega društva namreč te-
projektov, ki jih ne bodo zmogli sami, zato iščejo povezave tudi z drugimi izvajalci in organizatorji dogodkov. Sredstva za delovanje dobivajo tudi iz proračuna MO Velenje, JSKD jim prispeva nekaj sredstev iz možnosti za delovanje etničnih skupnosti, največ sredstev pa dobijo iz sklada Urada vlade republike Hrvaške, v katerem za sredstva prav tako kandidirajo s projekti. Sponzorjev in donatorjev zadnja leta nimajo, ogromno dela pa člani in članice opravijo prostovoljno.
Ženski pevski zbor Bočna slavil visok jubilej
Bočna - Konec novembra so ljubitelji domače pesmi iz Bočne in tamkajšnjih vasi doživeli v tamkajšnjem kulturnem domu pravo pevsko praznovanje, namenjeno jubileju domačega ženskega pevskega zbora Bočna. Poleg nastopajočih jubilantk so se jim na odru pridružili še moški pevski zbor Bočna ter ljudske pevke Pušeljc. Ob tem so pevke v sodelovanju z organizatorjem pripravile razstavo zborovskih oblačil skozi čas, pri čemer so se aktivno vključile tudi še vse živeče nekdanje pevke (skupaj jih je prepevalo kar 150). V prvem delu 70-letnega jubilejnega nastopa zbora so prepevale slovenske narodne pesmi, v nadaljevanju pa v sproščenem vzdušju še različne priredbe slovenskih zabavnih pesmi. ŽePZ Bočna že 15 let vodi Jože Pu-stoslemšek, ki se je tokrat ponosno postavil med pevke, ki so se za praznik oblekle v nove obleke. Kot je bilo slišati, so se mlade pevke prvič zbrale k vaji že v povojnem letu 1945, takrat jih je začel učiti petja zagnani pevec in glasbenik Janez Ročnik iz Podhoma. Njihov prvi nastop v Kočnikovem kozolcu v Bočni je bil sprejet z navdušenjem. Kar devet od
štirinajstih takratnih pevk živi še danes, nekatere so prisotni navdušeno pozdravili na slovesnosti. Bočki ženski zbor je po Ročniku kar 22 let dirigiral zborovodja Jože Venišnik, učitelj iz Gornjega Grada. V njegovem času
je vadilo in nastopalo največ, kar 27 pevk. Zboru je območna izpostava JSKD Mozirje podelila jubilejno priznanje za kulturno in pevsko ustvarjanje.
a Jože Miklavc
■
■
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

30. novembra 2017
Besede imajo moč
Številni dogodki bodo zaznamovali nedeljo, 3. decembra, ko praznujemo Ta veseli dan kulture
Bojana Špegel
Šaleška dolina, 3. decembra - V
Prešernovem letu 2000je ministrstvo za kulturo začelo s pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov. Z leti se je preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen kulturni dogodek in veselo praznovanje ob 3. decembru, Prešernovem rojstnem dnevu. Tudi letos bodo v nedeljo, 3. decembra, svoja vrata odprli številni kulturni zavodi, zvrstili se bodo brezplačni glasbeni nastopi in predstave.
Brezplačne knjige, predstave, ogled razstav ...
Ta veseli dan kulture bodo v mali dvorani doma kulture v Velenju zaznamovali z dogodkom Besede imajo moč. Ob besedi in glasbi se bodo nastopajoči sprehodili po znamenitih zgo-
dovinskih govorih. Prireditev pripravljajo Festival Velenje, Zveza kulturnih društev Šaleške doline, Šaleško literarno društvo Hotenja, JSKD - OI Velenje, in KD Gledališče Velenje. Vstop je prost, začeli pa bodo ob 17. uri.
se lahko sprehodite med slikami in risbami cenjene slovensko--srbske umetnice Majde Kurnik (1920-1967), ki so se po več kot tridesetih letih prizadevanj iz Beograda vrnile v njen rojstni kraj. Poznojesenski poklon France-
V nedeljo svoja vrata, že osemnajstič zapovrstjo, odpirajo kulturne ustanove in druge organizacije, ki so pripravile bogat program. Na »Ta veseli dan kulture bomo tudi simbolno vstopili v evropsko leto kulturne dediščine. 140 organizatorjev v 54 krajih po Sloveniji pripravlja skupno več kot 320 dogodkov namenjenih vsem starostnim skupinam.
Ob dnevu kulture in začetku veselega decembra vam bo Knjižnica Velenje, ki je ta dan zaprta, v prostorih NC Velenjka podarila knjige, ki so v knjižnici odslužile, vam pa morda polepšajo praznične dni. Galerija Velenje bo v nedeljo odprta od 10. do 13. ure. Ob kulturnem prazniku
tu Prešernu bodo obeležili tudi z obiskom Povodnega moža, ki bo s prisotnimi preživel likovno obarvano dopoldne. Obiskovalci so vabljeni, da se pridružijo na ustvarjalni delavnici, na kateri bodo tega velikega moža risali po opazovanju. Delavnica je namenjena vsem generacijam.
Na gradu praznični sejem
Na Ta veseli dan kulture bo Muzej Velenje brezplačno odprl vrata svojih enot na Velenjskem gradu, v Starem trgu in Šoštanju. Na Velenjskem gradu bo ta dan med 10. in 18. uro dišalo po zimskih napitkih in pecivu. V čarobnem grajskem okolju bodo pripravili praznični sejem, na katerem bodo obiskovalci lahko izbirali tudi med drobnimi darilci. Ob 17.00 bodo dogajanje s pesmijo popestrili člani moškega pevskega zbora društva upokojencev Velenje, ki ga vodi Metka Smirnov.
V Šmartnem ob Paki bodo v nedeljo ob 17. uri pripravili gledališko predstavo. V tamkajšnjem domu kulture bodo gostili velenjske gledališčnike s predstavo Učinek kobilice. Zavod za kulturo Šoštanj pa vas vabi v mestno galerijo. Ob aktualni razstavi Bogdana Železnika bodo med 10. in 16. uro obiskovalcem postregli s suhimi figami in pecivom, otroci pa bodo lahko barvali pobarvanke.
ALTIERHATOR
Odmeva skozi vsa okna in vrata
Glasbeno bogat december - Prihodnje leto otvoritev kipa Franu Korunu Koželjskemu
Tatjana Podgoršek
Na velenjski glasbeni šoli, pravi njen ravnatelj Boris Štih, poleg osnovne dejavnosti organizirajo za širšo javnost tudi vrsto drugih dogodkov. Pripravijo jih z dijaki, učenci, učitelji in zunanjimi sodelavci šole. »Poleg tega menimo, da je naša naloga omogočiti učencem tudi spoznavanje veščin ter znanj drugih profesorjev, ki prihajajo kot mentorji, izvajalci mednarodnih mojstrskih tečajev, zato organiziramo mednarodne poletne šole, seminarje in podobno.«
Štih ugotavlja, da se zvrsti čez leto veliko dogodkov, v naslednjih dneh, tednih pa bo teh še precej več. »Iz glasbene šole že odmeva in vesel sem, da odmeva skozi vsa okna in vrata.
Po prireditvah med meseci izstopa december in letošnji ne bo nobena izjema. Tradicionalnemu
Miklavževemu sejmu, ki ga bo pripravil orgelski oddelek šole, bo sledil prav tako tradicionalni Tris treh pihalnih orkestrov, ki delujejo znotraj glasbene šole (otroški, mladinski in pihalni orkester oddelka Šoštanj). Zvrstila se bosta med drugim še dva božično-novo-letna koncerta. Osrednjega bodo pripravili učenci predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice, mlajšega otroškega zbora ter baleta, drugi koncert pa bo »edinstvena posebnost. Na prazničnem koncertu 22. decembra bodo namreč z našim simfoničnim orkestrom kot solisti nastopili naši učitelji. Po informacijah to novost uvajamo v slovenski glasbeni prostor kot prvi v državi.«
Zelo pestra bo - tako Štih - tudi druga polovica šolskega leta, v katerem bo med drugim potreben tehten premislek, kako pripraviti promocijo izobraževanja za novo šolsko leto, predvsem v
Ob 150-letnici rojstva Frana Koruna Koželjskega se bo glasbena šola spominu nanj poklonila tudi z odkritjem kipa
srednješolskem programu, kjer ostaja pri vpisu v program umetniške gimnazije vrsta odprtih vprašanj. Nujno, še dodaja sogovornik, jih bo rešiti v dogovoru
z drugimi glasbenimi šolami, ki sodijo v njihov šolski okoliš. »Čaka nas še kar nekaj trdega dela.« Poleg tradicionalnih dogodkov in tistih, ki se dogajajo vsak mesec, bo večji zalogaj praznovanje 150-letnice rojstva Frana Koruna Koželjskega, po katerem nosi šola ime. Ob tem jubileju bodo pripravili slavnostni koncert simfoničnega orkestra šole, prav tako so že stekle aktivnosti z Mestno občino Velenje za odkritje kipa omenjenemu velenjskemu skladatelju in glasbeniku, ki bo stal pred glasbeno šolo. Čaka pa jih še 10-letnica delovanja Big Banda šole, ki jo bodo zaznamovali s koncertom in izdajo zgoščenke.
Božiček za en dan in »Ustvarjeno doma 2017«
Velenje, 1. decembra - Knjižnica Velenje vabi, da uresničite prijazno gesto in postanete božiček za en dan. Poiščite staro škatlo za čevlje, okrasite jo, napolnite z darili in odnesite na zbirno mesto v Knjižnico Velenje, Šoštanj ali Šmartno ob Paki. Prav gotovo boste razveselili otroka, ki jo bo s pomočjo organizacije Božiček za en dan dobil v letošnjih prazničnih dneh.
V Knjižnici Velenje si od 1. decembra lahko med drugim ogledate tudi zanimivo tradicionalno pregledno razstavo »Ustvarjeno doma 2017«. Predstavljene bodo tiskovine in zgoščenke, ki so jih izdali avtorji in založbe iz Šaleške doline.	■
Manj je več
Matjaž Šalej
Mnogi organizatorji kulturnih, umetniških in sorodnih dogodkov se v urbanih sredinah, kot je tudi naša šaleška, soočajo z dejstvom, da na kulturne dogodke ne prihaja toliko obiskovalcev, kot bi želeli ali kot je veljalo v preteklosti. Res je, da je večji del tovrstnih dogodkov brezplačnih, in tudi izvajalci, kreativni ustvarjalci, po dogovoru z organizatorji pripravljajo te stvari bolj za promocijo svoje ustvarjalnosti. Svojo energijo usmerjajo že v fazi ustvarjanja v kulturni produkt in dosežek, tako da jim ob koncu po navadi zmanjka čas za kreativno in predvsem pravočasno predstavitev in promocijo. Organizatorji in ustvarjalci tako z roko v roki ustvarjajo sorazmerno poceni program, ki je kvantitativna referenca organizatorjem, manj ustvarjalcem in hkrati širi program kulturnih institucij. Vse skupaj se je v preteklosti že tako razvilo, da je občasno količina dogodkov tako frekventna, da prihaja do podvajanj terminov za zanimive dogodke. Hkrati seveda prihaja do zasičenosti kulturnega prostora z dogodki. Ker je večina tovrstnih programskih dogodkov po navadi brezplačna, se tok obiskovalcev preusmerja na kulturne dogodke, ki so bolj kvantitativnega kulturnega značaja. Hkrati se večji, kvalitetnejši in prepoznavnejši dogodki, umetniški dosežki, ki so plačljive narave, znajdejo v zadregi. Ne morejo zagotoviti dovolj velikega obiska in seveda pokriti stroške izvedbe oz. gostovanja.
V Velenju smo bili v preteklosti razvajeni, navajeni tega, da je bilo za kulturo dobro poskrbljeno, veliko kulturnih vsebin zastonj, dostopnih najširši množici. Prav. S tem smo hkrati lahko nudili in vzgajali tudi tisto občinstvo, ki si ni moglo (ali si ne more) privoščiti zahtevnejših kulturnih vsebin, hkrati pa smo podzavestno razvrednotili vsebine in umetnostno kulturo, ki težko funkcionira, ne da bi bila dovolj prepoznavna, plačana. Problem se kaže predvsem v ravnovesju kvalitetnih kulturnih in komercialnih vsebin, pa naj bo to glasba, uprizoritve, razstave ali kaj drugega. Problem je večplasten, znova in znova, kar kliče po globljem premisleku, če že ne kaj več. Kajti tudi ljudje, ki jih srečuješ na vseh vrstah kulturnih dogodkov, prepogosto delijo mnenje: »Preveč je vsega!«
Široke množice seveda potrebujejo tudi popularno kulturo (denimo glasbo), in to zastonj. A če je preveč vsega in povrhu še plačljivega, se lahko zalomi. Ljudje se pač odločijo za brezplačno košarico kulture kljub dokazljivi, a plačljivi kvaliteti. Seveda po navadi prevlada zastonjskost, pa tudi tradicija. Tako sem prepričan, da bi bil zastonj koncert odpovedanega Halida Bešlica dobro obiskan. Tudi zato, ker velja za »legendo« in enega od očetov tovrstne novodobne, novokomponirane narodne glasbe prostorov južno od nas. Skoraj kot nekakšni bosanski Oto Pestner. »Pa ni šlo skozi«. Hkrati moram priznati, da me je mikalo ogledati si ta glasbeni fenomen s stališča kulturne integracije Velenjčanov, tudi kot socialni fenomen. Mnogi so se smejali ob tej zamisli, ampak mislim, da ta glasba ni prav nič slabša (nasprotno) od marsikakšnega domačega estradnega umetnika, ki je polnil domači trg, ali od »turbo« poplave dalmatinskih klap z dvomljivo vsebino in repertoarjem, latino glasbe in plesa v po-dalpskem miljeju ali še kakšne sorodne neavtohtone glasbene vzporednice. Posmehi in skepticizem so samo kazalec glasbene in kulturne ozkosti, tudi pomanjkanja glasbenega pogleda na drugačno glasbo. Prav tako je tovrstna glasba sorodna nekaterim godbam, ki jih zapriseženci drugačnega, nacionalnega etno melosa za spremembo od svoje »psevdokritičnosti« drejo poslušat na Drugo godbo in sorodne glasbene festivale.
Pa bi lahko bilo drugače. Že v samem pogledu na tovrstne dogodke, če si že morda težje priznamo, da nismo več malo podeželsko mesto z omejeno količino kulturnega dogajanja. Če je že nekako nuja, da imamo ob podobnih urah, izbranih kulturnih terminih več kvalitetnih kulturnih dogodkov. Takšnih, da se moraš resno in preudarno odločiti, kateri bo prevagal v izboru za kulturni obisk.
In če se vrnem nazaj: manj je več! Včasih, bi si želel več programskih sredstev za manj, a za izbrano kulturo. Za višjo kulturno raven dogodkov. Tudi na račun, da bi bilo v kulturnih ambientih manj potrošniške kulture teles, manj kulture hrane, pijače (kjer nas s tovrstno »kulturo« nedvomno zasipavajo po televiziji), z manj kulture zabave (»na prvo žogo«). Pa seveda več kulture z dobro mero umetnosti, z dobro mero samoreflek-sije, samokritičnosti in estetske ponotranjenosti.
Za manj je več - v kulturni izčiščenosti!
■
■
■
DOM KULTURE VELENJE SOBOTA, 2. DECEMBRA, OB 19. URI
VitHlo FrnlhalftSriMctnhMi ki* ur* Ctfl*
g 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 11
30. novembra 2017

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Izbirni predmet Radio
Vrata naše medijske hiše so odprta za vse, ki jih zanima, kako nastaja časopis, kako pripravljamo radijske oddaje, radijske prispevke in podobno. Sploh veseli smo mladih.
Učenci osnovne šole bratov
Letonja iz Šmartnega ob Paki se oglasijo v radijskem studiu v Starem Velenju vsaj enkrat na leto. Tudi pred nedavnim so se osmošolke Hana Bizjak, Pija Lesnjak in Timeja Rutnik in v spremstvu pomočnice ravna-
telja šole Petre Vnuk udeležile snemanja oddaje. Predstavile so uspehe in dosežke šmarške šole, predvsem pa so ob tej priložnosti podrobneje spregovorile o 16. Miklavževem sejmu, ki ga bodo učenci, otroci iz tam-
kajšnjega vrtca ter zaposleni pripravili jutri (v petek) na ploščadi za šmarško Hišo mladih.
Omenjena dekleta so v tem šolskem letu izbrala v okviru Vzgoje za medije izbirni predmet Radio. Vodi ga učiteljica na šoli Mojca A. Juras, teme, ki se jih bodo temeljiteje lotevali od februarja prihodnje leto dalje, pa bodo vezane na radio kot medij obveščanja, informiranja. Poleg Hane, Pije in Ti-meje se je za spoznavanje značilnosti radia, urjenja retorike odločilo še 11 njihovih sošolcev in sošolk. »Na šoli deluje radio kar pogosto,« so povedala dekleta, saj se v naši učilni zidani veliko dogaja, učenci pa tako izvemo kaj o novostih, morebitnih spremembah v urniku ... « V lanskem šolskem letu je bila v ospredju vzgoje za medije televizija, o uvedbi katere pa na šoli za zdaj ne razmišljajo.
Kot smo še izvedeli, imajo priložnost za spoznavanje novinarskega dela tudi učenci, ki prisegajo na pisane medije.
• Tp
Učenke so skupaj s pomočnico ravnatelja v studiu Radia Velenje predstavile dosežke šole, predvsem
pa tradicionalni Miklavžev sejem.
GLASBENE novice
Iztok Mlakar po devetih letih izdal nov album
Devet let po enem najbolje prodajanih slovenskih albumov prejšnjega desetletja Romance brez krjance je znani primorski glasbenik Iztok Mlakar izdal dolgo pričakovani novi, peti studijski album. Na albumu, ki ga je naslovil Porkaeva!, je devet ravno prav
ni dolarjev zaslužka uvrstila britanska pevka Adele, za katero je prva velika koncertna turneja po letu 2011, njen album 25 pa se še vedno odlično prodaja. Tretja na lestvici je Taylor Swift, ki se je lani s 170 milijoni dolarjev uvrstila na sam vrh omenjenega seznama.

zabeljenih songov, ki so bolj svetli od tistih na predhodnih izdajah. Izid albuma je napovedal prvi sin-gel, ljubezenska pesem Šuolni, ki so jo Mlakarjevi sledilci že lahko slišali v gledališki uspešnici Paš-jon in na Mlakarjevih nastopih.
Beyonce v enem letu zaslužila 105 milijonov dolarjev
Beyonce je postala najbolje plačana glasbenica leta 2017. Zaslužila je kar 105 milijonov dolarjev, v hrbet pa jo gledata Adele in Taylor Swift. Lestvico najbolje plačanih glasbenic je sestavila revija Forbes, ki je objavila, da je Beyonce največ zaslužila s prodajo albuma Lemonade, svetovno koncertno turnejo Formation in lastno blagovno znamko Ivy Park. Dodatne milijone so ji prinesli še nekateri drugi projekti. Na drugo mesto se je z 69 milijo-
Tokrat je zaslužila 44 milijonov. Taylor se sicer v prihodnjih mesecih obetajo novi milijoni, saj je nedavno izdala album Reputation, ki je v ZDA že postal najbolje prodajani album leta.
Magnifico znova z albumom velikih uspešnic
Priljubljeni domači glasbenik Magnifico je predstavil svoj novi album Komplet II, na katerega je uvrstil 24 svojih največkrat predvajanih in ljudem najbolj poznanih pesmi. Prvi album z uspešnicami Komplet je sicer star že 16 let. Magnifico je 24 skladb na novi album uvrstil po ključu »Magnifico za splošni okus«. To so
Balkan, zvenijo sodobneje. Magnifico sicer nestrpno pričakuje svoj božični koncert v ljubljanski dvorani Stožice. Odzivi ljudi so po njegovih besedah presegli vsa pričakovanja, saj bodo Stožice za koncert, ki bo 25. decembra, v kratkem razprodane.
Bruno Mars
prekosil
konkurenco
V Los Angelesu so 20. novembra že 45-ič podelili ameriške glasbene nagrade (AMA). Absolutni zmagovalec večera je postal Bruno Mars, ki je imel kar osem nominacij, osvojil pa je sedem nagrad. Postal je najljubši moški izvajalec v kategoriji pop/ rock, najljubši izvajalec v kategoriji Soul/R&B, njegov album 24K Magic je najljubši album v kategoriji pop/rock in tudi v kategoriji Soul/R&B, njegov hit That's What I Like pa je osvojil nagrado za najboljšo pesem v isti kategoriji. S petimi nominacijami sta mu sledila Drake in Ed Sheeran. Slednji je ostal brez kipcev, Drake
pa je osvojil nagrado za najljubšega rap/hip hop izvajalca. Najboljša izvajalka leta v kategoriji pop/ rock je Lady Gaga, najboljša skupina v isti kategoriji je Imagine Dragons, najboljša pesem v isti kategoriji pa Despacito. Najboljši country izvajalec je Keith Urban, izvajalka pa Carrie Underwood. Najboljša izvajalka v kategorij soul/R&B je Beyonce, med izvajalkami latino glasbe pa Shakira. Najboljši izvajalec v kategoriji alternativni rock je skupina Linkin Park, nagrado za življenjske dosežke pa je prejela Diana Ross.
Avtomobili z novim singlom Vrni me
Novogoriški Avtomobili delujejo že 35 let, navdiha pa jim ne zmanjka. Pred nekaj več kot letom dni so izdali ploščo Daleč, nekaj skladb se je po radijskih postajah že zavrtelo, zdaj pa predstavljajo nov singel Vrni me. Skladba se poda letnemu času, ki prihaja, saj pravi »zima je prišla v mesto«, govori pa o »zimi«, v katero lahko zaide naše življenje. Novi album so Avtomobili predstavili lansko jesen na koncertu v Kinu Šiška in navdušili občinstvo. Čeprav delujejo že 35 let, jim navdiha ne bo zmanjkalo. To se odraža tudi v albumu Daleč, za katerega Avtomobili menijo, da gre za eno njihovih najbolj zrelih plošč.
pesmi, ki so bile največkrat predvajane in so po njegovem prepričanju ljudem najbližje. Starejše skladbe na novem albumu, na katerem so tudi tri z zadnjega studijskega izdelka Charlatan de
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	UROŠ IN TJAŠA - S teboj bi se postaral
2.	KUMOVI - Isti je grad
3.	LUIS FONSI & DEMI LOVATO - Echame la culpa
Osem mesecev po skladbi Boš znal naprej me ljubiti Uroš Steklasa in Tjaša Horvat, ki postajata vedno bolj prepoznaven duet, predstavljata novo skladbo. Naslov nove spevne balade je S teboj bi se postaral, pod glasbo in besedilo nove pesmi pa se je podpisal Steffanio, avtor večine uspešnic skupine Game Over, katere član je bil tudi sam.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Mladi korenjaki - Očetovo darilo
2.	Ansambel Spev - Krka sanjava
3.	Sekstakord - Ne igraj se, deklica
4.	Topliška pomlad - Nasprotja se privlačijo
5.	Gregor Avsenik & Ansambel Saša Avsenika - Spomin na Pariz
6.	Krimski lisjaki - Najin čas
7.	Ansambel Plus - Muzikant ni prevarant
8.	Ansambel Vihar - Tebi verjela sem
9.	Ansambel Florjan - Dekleta in harmonika
10.	Ansambel Naveza - Ko bova poročena
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
ALEX VOLASKO
Alex Volasko predstavlja novo glasbeno zgodbo z naslovom Insta. Že sam naslov daje slutiti, kakšne tematike se je Alex lotil v svoji novi avtorski skladbi. V njej kritično opisuje vedno bolj pogost pojav, ki se je okrepil z družabnimi omrežji. Iskanje instant sreče, medtem ko življenje hiti mimo nas.
RUDI BUČAR
Primorski glasbenik Rudi Bučar je svoje privržence razveselil z novo ploščo Sentiment. Gre za njegovo že sedmo studijsko ploščo, Rudi pa še naprej ostaja zvest svoji domači Istri in folku in pravi, da je promocija istrske glasbene kulturne dediščine postala celo njegovo poslanstvo.
GIPSY KINGS
V Areni Stožice bo 2. decembra nastopila znana latino zasedba Gipsy Kings, ki jo mnogi pomnijo po uspešnicah, kot so Bamboleo, Volare, Baila me, Pida me la, Bamboleo, Djobi Djoba in Ben Ben
Maria. Skupina je prejela več zlatih in platinastih plošč, pohvali se lahko tudi z ugledno glasbeno nagrado grammy.
BQL IN NIKA ZORJAN
Duo BQL in pevka Nika Zorjan so skupaj posneli skladbo z naslovom Ni predaje, ni umika. S skladbo sporočajo mladim, da je v življenju vedno treba slediti svojim sanjam in se za njih boriti. Glasba je delo avtorskega du-eta Maraaya, pri besedilu pa so sodelovali še Rok Lunaček, Tina Piš in Nika Zorjan.
VILI RESNIK
Vili Resnik se je odločil, da je nastopil čas, da razveseli zveste oboževalce z novo ljubezensko balado, ki bo ogrela hladne zimske dni. Na radijske valove se vrača z novo skladbo Edina si, hkrati pa v prazničnem decembru vabi na nastope po vsej Sloveniji, da bi na njih s svojimi največjimi uspešnicami ogrel srca obiskovalcev.
\07.
RadicÉM»i
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 12
12
»»^AS
30. novembra 2017
k k Tjaša Rehar, Bogomir Berložnik, Toni Rehar in Tina Videmšek so rr se na Katarininem sejmu v Šoštanju sproti dogovarjali za scenarij. Vse pa je bilo podrejeno dogajanju. Ko se je najbolj trgovalo, ni bilo časa za nastope, zato je bil vodja folklorne skupine Oglarji Bogomir Berložnik kar malo na trnih. »Kdaj pridemo na vrsto? Bojim se, da se mi na čakanju kdo ne prehladi. Decembra imamo še vrsto nastopov, ne morem tvegati.« Rehar pa se ni dal: »Župan je že tudi pripravljen. Tudi on ima v decembru še veliko povedati. Ne morem vas napovedati pred njim. Obljubil pa je, da bo kratek.«
»Sploh ne gre za to, da si ne bi mogla privoščiti vsak svoje porcije. Bolj gre za to, da bi bila ena za enega tako zgodaj preobilna,« sta Čveku razložila Bojan Kugonič (svetnik in podpredsednik Lokalnega odbora SMS Šaleška dolina) in žena Nuša Kugonič. »Saj bi se golaža, ki je res vrhunski, skuhali so ga v Šentvidu pod taktirko Milana Kretiča, lahko lotila tudi za kosilo, a sva se ustrašila, da ga bo do takrat zmanjkalo.« In prav sta se odločila. Golaž je res hitro pošel.
k k Tudi Mestna občina Velenje je v Nevladni sadni drevored posadila svoje drevo. Podžupana sta si pri tem na dogodku delo tovariško razdelila. Ona, Breda Kolar, je prijela za lopato in sadila, on, Peter Dermol, pa je o pomenu sajenja govoril. Res pa je, da se nad tako delitvijo dela podžupanja (tokrat) ni pritoževala.
ZANIMIVOSTI
Svetovni rekord v množični vožnji na

motorju
Le od kod drugod kot iz Indije, ki je znana po velikem številu prebivalcev, prihaja nov svetovni rekord v množični vožnji na motorju. Prejšnjega je s 56 potniki postavila indijska vojska, pred
javnost obvestila, da imajo na sumu pri preprodaji predmetov še enega moškega, ki pa živi v Turčiji in je zato zanje nedosegljiv.
Za zdaj ni jasno, ali bodo na nemški policiji ukradene predmete lahko vrnili v zapuščino Johna Lennona. Je pa dejstvo, da imajo predmeti oziroma z njimi povezani spomini, ki so
kratkim pa so člani njenega mo-tociklističnega društva stari rekord izboljšali za dva potnika. Zbrali so se v oporišču Yelahan-ka v Bangaloreju in kar 58 se jih je nagnetlo na 500-kubičnega royal enfielda. Čeprav prvič ni šlo in so vsi popadali na tla, jim je v drugem poskusu uspelo. Na motorju so se obdržali dve minuti in 14 sekund, ta pa je v tem času prevozil razdaljo kilometra in 200 metrov.
Opravičilo za padec na modni reviji
Prejšnji teden je v Šangha-ju potekala prva modna revija Victoria's Secret na Kitajskem. V središču pozornosti med 55 fotomodeli je bilo sedem domačink. 28-letna Ming Xi je imela
pri tem nesrečo - edina med vsemi, ki so se sprehodili po modni brvi, je padla. A mlada Kitajka je za dogodek prevzela vso odgovornost in se prek spletnega družbenega omrežja opravičila. »Žal mi je, da sem vas pustila na cedilu,« je zapisala in dodala: »Po sedmih letih na modnih brveh sem doživela že mnogo padcev in ne glede na to, kako boleči so, moram vstati in nadaljevati.« Odzivi javnosti so bili spodbudni, nekateri so celo opozorili, da ima Ming prav v delu, ko pravi, da je treba po padcih vstati.
Policija našla nekaj ukradenih Lennonovih stvari
Dnevniki, zvočni posnetki koncertov skupine The Beatles, dva para očal, notni zapisi in cigaretna škatlica so predmeti v nekdanji lasti Johna Lennona, ki so od leta 2006 veljali za ukradene. Takrat so izginili v New Yorku, prejšnji teden pa so jih našli v Berlinu. Policija je moškega, ki ga sumijo preprodaje ukradenih Lennonovih stvari, aretirala ter
v tesni navezavi s skupino The Beatles, visoko vrednost: februarja letos so usnjeno jakno, ki jo je domnevno nosil Lennon, na dražbi v Angliji prodali za okoli 11.700 evrov, na roke napisan notni zapis, ki ga je podpisal Paul McCartney, pa je bil prodan z izklicno ceno približno 22.500 evrov.
Graščina na dnu jezera
Če mislite, da so potopljena mesta le v legendah, vas bo presenetila vest iz Turčije. Tam so namreč arheologi pred kratkim na dnu jezera Van našli skrito graščino. Izgubljeno kraljestvo se je skrivalo na globini več sto metrov, arheologi univerze Van Yuzuncu Yil pa so ob odkritju povedali, da je prostrana 3000 let stara graščina pod vodno gladino izjemno dobro ohranjena. Stranica poslopja gradu naj bi bila velika okoli kilometer, obrambni zidovi pa visoki tri do štiri metre in jih alkalna voda ni uničila. Tahsin Ceylan, vodja skupine raziskovalcev, ki so odgovorni za projekt, je sprva iskal pošast jezera Van, a bil prav tako vesel, ko je namesto nje našel graščino. »V preteklosti so se širile govorice, da bi lahko bilo nekaj pod vodo, vendar je večina arheologov in muzejskih uradnikov menila, da ne bomo našli ni-
česar,« je povedal Ceylan. Raziskovalci so prepričani, da gre za relikvijo železne dobe izgubljene civilizacije Urartu, ki so jo imenovali tudi kraljestvo Van. Na tem območju naj bi civilizacija živela med 9. in 6. stoletjem pred Kristusom, ko je bil vodostaj jezera še veliko nižji kakor danes.
7,2 milijona evrov za rusko upokojenko
Natalija Vlasova je upokojenka iz Rusije, točneje iz regije Voro-než, ki leži približno 600 kilometrov južno od Moskve. Da si popestri vsakdan, se je odločila sodelovati v loterijski igri. Po žrebanju je prosila nečakinjo, naj preveri, ali je morda kaj zadela, a je nečakinja dejala, da se babi-čine številke ne ujemajo z zma-
govalnimi. Ko je Natalija slišala obvestilo državne loterije, da je glavni dobitek zadel nekdo iz njene regije, se je odločila, da številke še enkrat preveri. Zadela je 7,2 milijona evrov, kar je najvišji doslej izplačani znesek na ruski državni loteriji. Za povprečnega ruskega upokojenca (ki mesečno prejema okoli 200 evrov) vsekakor prijetno zajetna številka.
frkanje
» Levo & desno «
Na cesto
Nekateri se bojijo, da bo, če bodo ob nedeljah trgovine zaprte, veliko ljudi tavalo po cestah in ulicah. Ne (le) trgovci - predvsem mnogi kupci, ki se ne bodo vedeli kam dati.
Podporja
V	Premogovniku so zasnovali kakovostno podporje. Škoda, da je uporabno (le) predvsem v premogovništvu. Pri nas je namreč toliko stvari, ki bi jih bilo treba podpreti.
Krsti
Zadnje dni so postali po vsej Sloveniji krsti zelo množični. Iz leta v leto jih je več. No, tistih krstov, ko so mošt krstili v vino. Sicer število pravih krstov v Sloveniji vztrajno upada.
Omejitve
Univerze za III. življenjsko obdobje so menda pri nas še ene redkih univerzitetnih ustanov, kjer ni omejitve vpisa. Če se bo življenjske doba tako povečevala, bo potreben tudi tu.
Enaki, a različni
Naši vozniki imajo vsi enaka vozniška dovoljenja. A po vožnji se med sabo močno razlikujejo.
Razlika
Med večino mladih in politiki je vsaj ena velika razlika. Mladi imajo veliko pravih koristnih idej.
Žrtve
V	prazničnih dneh bo spet nastradalo veliko nedolžnih. Smrek, ponekod tudi manjših hrastov. Upajmo, da jih bodo vsaj lepo okrasili.
Potrošniki
Tudi Slovenija je vse bolj potrošniška družba. Mnogim je bil več črni petek, kot jim je veliki petek.
Resne priprave
Začele so se resne priprave na zahtevna opravila - kupovanje prazničnih daril. Pri tem imajo včasih večje težave tisti, ki imajo več denarja, kot tisti, ki ga imajo malo. A to žal ne pomeni, da so tisti, ki so brez denarja, tudi brez skrbi.
Ni praznik
Ob vseh različnih prazničnih »svetovnih dnevih« smo imeli pred kratkim še svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. A ta dan gotovo ni praznik.
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 13
30. novembra 2017
""^Jis
PRAZNIČNI DECEMBER
13
Čarobno, veselo in poučno slovo od leta
December bo v Velenju poln dogodkov za vse generacije - Čarobna promenada, Praznična kamra, prihod in obiski Dedka Mraza, silvestrovanje na prostem ...

Velenje že okrašeno
Bojana Špegel
Velenje, 1. decembra - Z jutrišnjim dnem, prvim v prazničnem decembru, se bo v Velenju začel sklop prireditev Čarobni december. Z nagovorom župana Bojana Kontiča bodo ob 18. uri na Titovem trgu prižgali praznične luči v mestu. Zažarelo jih bo 150 tisoč. Sledil bo koncert Mance Špik in Isaaca Palme in prvo druženje na prostem. Teh bo v decembru veliko, nič manj pa ne bo dogodkov, ki bodo vabili na toplo, v kulturne ustanove. Dedek Mraz bo v Velenje prispel v četrtek, 14. decembra, ob 17. uri, ko ga boste lahko pričakali na Titovem trgu. Dva dni kasneje, v soboto, 16. decembra, bo
vrata odprla Čarobna promenada, na kateri bo praznično dogajanje potekalo vse do sobote, 30. decembra. Zadnji dan v letu bo na Titovem trgu ob 18. uri otroško silvestrovanje, od 22. ure dalje pa silvestrovanje s skupino Victory.
Pester že prvi decembrski vikend
Na Velenjski grad se vrača Praznična kamra. To je čajnica, kavarni-ca, bukvarnica, klepetalnica, ustvar-jalnica in galerija. Lani je nagovarjala štiri čute, letos bo v znamenju štirih elementov: zemlje, ognja, vode in zraka. Odprta bo do 30. decembra, prvič pa vanjo vabijo že jutri ob 17. uri, ko jo bodo odprli tudi z razsta-
Rokodelska tržnica in obisk Miklavža
Velenje, 2. decembra - To soboto od 14. do 19. ure bo pred velenjsko vilo Bianco odprta Miklavževa rokodelska tržnica. KS Staro Velenje in zavod za turizem Šaleške doline bosta na njej poskrbela tudi za zabavni program, na stojnicah pa bo potekala predstavitev in prodaja izdelkov domače obrti. Ob 17. uri bo tržnico obiskal tudi Miklavž v spremstvu parkeljnov, ki bo obdaril pridne otroke, porednim pa bo razdelil šibe.
vo. Ob izteku zanj jubilejnega leta bo Muzej Velenje v sodelovanju z mlado ustvarjalko Katarino Aman pripravil še eno serijo novih spominkov in drobnih darilc, katerih motiv je velenjska kulturna dediščina. Ob 18. uri se bo na gradu začel 1. Kamišibaj festival v Velenju. Gre za umetnost, ki povezuje besedo in sliko, festival pa bo potekal tudi v soboto ob 17. uri. Z zgodbami se bodo predstavili sami domačini. Pravljični nedeljski dopoldnevi »Babica pripoveduje« se bodo na gradu začeli to nedeljo ob 10. uri, ko bo Irena Zalar predstavila dolinsko bajko in pravljico, sledila bo družinska delavnica. In tako bo vse nedelje v decembru, ko bodo pravljice pripovedovale še Marija Boruta in Jelka Sever Časl. V torek, 5. decembra, bodo ob 10.30 otroci iz vrtcev in šol krasili novoletne smrečice na poti do gradu, ob 11. uri pa bodo odprli razstavo novoletnih voščilnic ob zaključku 14. natečaja Praznična voščilnica. Tudi letos bodo na gradu postavili jasli. Odprli jih bodo 16. decembra ob 17. uri, ob njih pa bodo pripravljali praznična prepevanja.
smm
■K

Darilni bazar in obiski Dedka Mraza
To soboto vas MZPM Velenje vabi na tradicionalni, tokrat že 18. Novoletni darilni bazar. Od 8. do 13. ure vas vabijo v dvorano Centra Nova, kjer se bodo s svojimi drobnimi izdelki, ki so namenjeni decembrskemu obdarovanju, predstavili otroci in prostovoljci zveze. Izkupiček je vsako leto v celoti namenjen obogatitvi programov za otroke, ki jih na zvezi pripravljajo vse leto. Po tem, ko bo Dedek Mraz prispel v dolino, bodo na zvezi poskrbeli, da bo obiskal vse vrtce in šole, kar 24 prireditev z obdaritvami predšolskih otrok bodo pripravili po vsej dolini. Obdarjenih bo 2000 otrok, starih od 3 do 6 let, vsi pa bodo videli tudi otroško predstavo.
Praznične predstave za velike in male
To soboto ob 10.30 bo v mali dvorani velenjskega doma kulture premiera lutkovne predstave Princeska na zrnu graha Lutkovnega gledališča Velenje. Z njo se bodo začele sobotne otroške predstave v Čarob-
n . 431 ■ : 1
Z. "Tj ■ , r»Vr N
Velenjska občina bo letos za praznično razsvetljavo namenila približno 40.000 evrov. Mesto bo okrašeno v podobnem obsegu kot v preteklih letih. Okrasili bodo središče mesta, promenado, Kardeljev trg in Staro Velenje, drevesa ob Šaleški cesti, krožišča pod skakalnico in pri Sončnem parku ter Šaleški grad.
Novoletno jelko na Titovem trgu bo krasilo več kot 20.000 lučk, Velenje pa bo 150.000 lučk razsvetljevalo vse do 14. ja-
nem decembru, ki jih bo pripravljal Festival Velenje. Zvečer ob 19. uri bo v veliki dvorani doma kulture Trianglov večer uspešnic iz nepozabnih muzikalov Zvezdni prah muzikalov. Obiskovalce bodo popeljali v čarobni svet glasbe s songi iz muzikalov, ki so v zadnjem obdobju nastali v regiji, od Čarovnika iz Oza, Aladi-na, in muzikala Lepotica in zver ... Večer skupaj pripravljajo Festival Velenje, Hiša kulture Celje in ZKŠT Žalec. V Galeriji Velenje pa bodo ob
20. uri pripravili Svetlobno čajanko v Galeriji Velenje, z njo pa bodo začeli praznično dogajanje v galeriji. Festival Velenje bo poskrbel tudi za pestro dogajanje na Čarobni promenadi. Na dan odprtja, v soboto, 16. decembra, bo med 8. in 20. uro tam potekal tudi praznični sejem daril in dobrot. Vsako popoldne in večer bo potekal zanimiv program in koncerti.
nuarja
■
V duhu adventa in Miklavža
V nedeljo ob 16. uri na Marijinem trg dvig adventnih vencev - Miklavž v torek ob 18. na Prešernovem trgu
Šoštanj - Šoštanj velja za mesto, kjer dajo veliko na tradicijo in ljudsko izročilo, povezano s prazničnimi dogodki. Posebej veliko jih je vedno v decembru in tudi letos ne bo drugače. Povezani bodo z zabavo in negovanjem nekaterih decembrskih navad in šeg. Tamkajšnje Turistično olepševalno društvo na poseben način obeleži adventni čas. Na prvo adventno nedeljo, letos je ta
>
Do vključno nedelje, 3. decembra, je v dvorcu Gutenbuchel na ogled Adventna pravljica, 1. decembra ob 20.00 bo v njem salonski glasbeni večer.
3. decembra, bodo ob 16. uri organizirali prireditev z naslovom Advent v Šoštanju.
Ključarji devetih podružničnih cerkva Župnije Šoštanj doma spletejo adventne vence s pripadajočo simboliko in jih prinesejo na Trg bratov Mravljakov, ki se na ta dan preimenuje v Marijin trg. Ob zvokih adventnih pesmi mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj bodo adventne vence obesili na že pripravljene vrvi nad trgom. Šoštanjski dekan Jože Pribožič bo opravil obred blagoslovitve vencev, župan Darko Menih pa vsem prisotnim izrekel popotnico v adventni čas, čas miru in povezanosti ter simbolično prižgal prvo svečko.
Predsednik Turistično olepševalnega društva Šoštanj Peter Radoja pa je v Šoštanj tudi letos povabil Miklavža. Pride v torek, 5. decembra, ob 18. uri. Na Prešernovem tr-
Šoštanj zasije v soboto
Šoštanj - V Šoštanju bodo v praznični december stopili s prižigom praznične okrasitve mesta in veliko zabavo s skupino Kingstoni in ansamblom Potepuhi v soboto, 2. decembra, ob 18. uri na Trgu svobode. Dogodek organizirata Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Šoštanj.
gu bo v spremstvu angelov in parkljev pozdravil in obdaril otroke. Njegov prihod bo spektakularen, spremljal ga bo peklenski ogenj. Miklavž bo otroke obdaril s simboličnimi darili, tista prava, za katera so mu pisali, pa jih bodo čakala doma. Morda bo pri kom, za vsak slučaj, darilu priložil tudi kakšno šibo.	■
Prižig prve svečke
Novoletna okrasitev
Šmartno ob Paki - V nekaterih okoljih vstopijo v adventni čas s prižigom luči, v občini Šmartno ob Pa-ki pa z blagoslovom in s prižigom svečke na adventnem vencu. Tega postavijo pred tamkajšnji občinsko upravo, zanj pa vsako leto poskrbi druga vaška skupnost. Poleg te sta organizatorja prižiga še šmarško turistično društvo ter lokalna skupnost. Letos bodo prvo svečko na adven-tnem vencu, za katerega bo poskrbela vaška skupnost Paška vas, prižgali v soboto, 2. decembra, ob 17.30.
■ tp
Šmartno ob Paki - V teh dneh dobiva praznično podobo tudi občina Šmartno ob Paki. Glavna izvajalca novoletne okrasitve sta tamkajšnje turistično društvo ter vzdrževalec javne razsvetljave. Lokalna skupnost je za ta namen (zamenjavo poškodovanih luči, nakup nekaterih novih ter za okrasitev) v občinskem proračunu predvidela 4.000 evrov.
Na občinski upravi so povedali, da glede na pozitiven odziv iz preteklega leta predvidevajo
podobno okrasitev kot lani, kar pomeni, da bo nekoliko bolj okrašeno središče občine, s svetlobnimi snežinkami in zvončki na drogovih javne razsvetljave pa bodo popestrili vpadnice v občino. Za praznično okrasitev z lučmi poskrbijo še v nekaterih vaških skupnosti in posamezni občani, ki vse lepše okrasijo okolico svojih domov.
■ tp
Miklavžev sejem pred Hišo mladih
Šmartno ob Paki - Učenci in zaposleni na osnovni šoli bratov Letonja Šmartno ob Paki ter otroci in vzgojiteljice tamkajšnjega vrtca bodo v petek, 1. decembra, pripravili že 16. Miklavžev sejem. Na ploščadi za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki ga bodo začeli ob 16.30.
Na stojnicah bodo ponujali unikatne izdelke, nastale izpod njihovih rok, denar pa namenili za šolski sklad Z roko v roki, ki pomaga družinam njihovih učencev pri plačevanju stroškov, povezanih s šolo. Na prireditvi bodo tudi dobrodelni srečelov in Športna loterija z Nikom Omladičem, slovenskim nogometnim reprezentantom in nekdanjim učencem šole.
Milijon led luči v Gaju
Letos jaslice iz naravnega materiala v naravni velikosti - Lani skoraj 20 tisoč obiskovalcev
Tatjana Podgoršek
Lani prvič je bil Mozirski gaj v 40-letni zgodovini odprt tudi decembra. Svetlobni spektakel, imenovan Božična bajka Slovenije, si je ogledalo blizu 20 tisoč obiskovalcev. Odziv je organizatorje spodbudil, da so k letošnji božični bajki pristopili še bolj pogumno.
Letos enkrat večja v primerjavi z lansko
»Ko smo z Božično bajko Hrvaške, od koder prihaja naša bajka, sklenili sporazum, smo rekli, da bomo sodelovali 10 let in v tem času za vsakega Slovenca v gaju postavili v božičnem času eno lučko. Letos bomo to obljubo izpolnili do polovice, kar pomeni, da bo drugo Božično bajko Slovenije tvorilo milijon led lučk in tudi prostorsko bo bajka enkrat večja v primerjavi z lansko,« je povedal Darko Bele, predsednik Ekološkega hortikulturnega društva Mozirje. Tudi vsebinsko bo letošnja
la na Hrvaškem trend in to ime smo želeli ohraniti tudi v Sloveniji. Slovenci so v minulih letih množično obiskovali Božično bajko Hrvaške, in ko danes ljudje slišijo Božična bajka Slovenije, točno vedo, kaj lahko ob ogledu pričakujejo.« Sicer so razmišljali o pravljici, zgodbicah, a je v Sloveniji enih in drugih veliko, bajk pa ne, čeprav je o njih in povestih pisal že Janez Trdina. »Bajka je slovenska beseda, premalokrat uporabljena in pomeni nekaj več kot pravljica.«
Mozirski gaj poseben izziv in priložnost
Za Božično bajko Slovenije v Mozirskem gaju je zaslužna tudi Ana Bertic, direktorica podjetja Božična bajka Hrvaške. Ob tej priložnosti je povedala, da je v Sloveniji iskala park, primeren za svetlobni spektakel. Obiskala jih je več, v mozirskega pa se je dobesedno zaljubila, saj se je izkazal za poseben izziv in priložnost. »Izbrala sem ga iz več ra-
bogatejša, saj so med drugim dodali jaslice naravne velikosti, izdelane pa so iz povsem naravnih materialov. Tudi več prireditev se bo zvrstilo. V terminih, v katerih pričakujejo največ obiskovalcev, bodo ti srečali Miklavža, kasneje Božička, pravljične like, kot so škrati, dobre vile. »Menim, da smo v primerjavi z lani letos naredili velik korak naprej. Imamo pa še kar precej načrtov za naslednja leta.« Organizatorji si želijo, da bi bila v decembrskih dneh bolj kot lani radodarna s snežno odejo tudi narava. Kajti če bo na lučkah od 5 do 10 centimetrov snega, bo bajka še veliko lepša.
In zakaj bajka in ne pravljica? »Bajka je bi-
zlogov in ne le zaradi želje, da bajko pripeljemo tudi v Slovenijo. Mozirski gaj je velik in tematsko zelo bogat park, ki ne predstavlja le hortikulture, temveč tudi tradicijske objekte na odprtem, skozi park tečejo potoki in reka Savinja. Njegova lokacija skoraj v sredini Slovenije, kjer je kontinentalno dobro razvit turizem, je dodatno jamstvo, da bo Božična bajka v Mozirskem gaju dostopna velikemu številu ljudi. Skratka, je odlično izhodišče za uspešnost projekta Božična bajka Slovenije.«
Božična bajka Slovenije bo v Mozirskem gaju odprta od jutri (petka) do 6. januarja prihodnje leto vsak dan od 16. do 21. ure. a
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

30. novembra 2017
Najbolj prepoznaven je klub po skupinski vseživljenjski rehabilitacijski vadbi, kije za koronarne bolnike
zelo pomembna.
Skodaje vsakega dragocenega življenja
Šaleški koronarni klub deluje 10 let - V svoje vrste vabijo vse bolnike z dejavniki tveganja - Želijo se širiti tudi v Mozirje
Tatjana Podgoršek
V soboto, 2. decembra, ob 16. uri bo v prostorih restavracije Pod Jakcem v Velenju prireditev ob 10-letnici delovanja Šaleškega koronarnega kluba.
Erika Berlak, predsednica kluba, je povedala, da so njegovo ustanovitev narekovale potrebe. »V drugih delih države so se ljudje s koronarnimi težavami in stiskami, s katerimi se srečujejo ob bolezni, obračali po pomoč, nasvete v koronarne klube ali društva, v Šaleški dolini pa je bila na tem področju vrzel. Devet bolnikov s težavami srca, ožilja je ukrepalo in ustanovili smo klub, ki danes deluje kot prostovoljno dobrodelno združenje koronarnih bolnikov, njihovih svojcev ter drugih oseb s težavami srčno-žilnih obolenj. Združuje nas težnja po organiziranih in strokovno vodenih programih vseživljenjske rehabilitacije po bolezenskem zapletu, po spremembi življenjskih navad, odpravljanju dejavnikov tveganja ter promociji novih načinov za krepitev telesnega ter duševnega zdravja.«
Vseživljenjska rehabilitacijska vadba
Za lažje premagovanje posledic koronarnih bolezni pripravlja klub skupinske oblike druženja, na katerih izmenjujejo izkušnje, strokovna predavanja, kre-
pijo pohodništvo, najbolj prepoznaven pa je po skupinski vseživljenjski rehabilitacijski vadbi, ki poteka pod vodstvom usposobljenih vaditeljic. Za zdaj deluje osem vadbenih skupin (pet v Velenju, po ena v Vinski Gori, To-
Erika Berlak: »Trudimo se biti še bolj prepoznavni.«
polšici in v Šmartnem ob Paki). Na vadbah in druženjih, pravi Berlakova, je opaziti, da so ljudje vse bolj osveščeni, a še premalo. »S to obliko vadbe si podaljšujemo življenjsko dobo, predvsem pa izboljšujemo kakovost življenja. Škoda je vsakega dragocenega življenja in zato je vredno izkoristiti vsako priložnost.« Poleg omenjenega se vsako leto udeležujejo še obnovitvene rehabilitacije v Šmarjeških Toplicah
ter v Radencih. Med uspehe v dosedanjem delovanju društva s ponosom uvrščajo dobrodelni koncert pred štirimi leti, na katerem so zbrali denar za nakup urgentnega ultrazvoka za urgen-tno službo Zdravstvenega doma Velenje, ki je v tem času že rešil nekaj življenj.
Več članov, več donatorjev, več skupin
Preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja članov, znižanje stopnje obolevnosti, obvladovanje dejavnikov tveganja, zmanjšanje števila ponovnih hospitalizacij ter porabe zdravil ostajajo med prednostnimi nalogami kluba tudi v prihodnje. Poleg tega načrtujejo ustanovitev še kakšne vadbene skupine ter širitev dejavnosti v Mozirje. V tem trenutku šteje klub 294 članov. Bilo jih je že več, a so ga nekateri po uvedbi prispevka za plačilo vadnine zapustili. Poleg oseb, ki so prebolele zastoj srca, infarkt, operacijo na srcu in ožilju vabijo v klub tudi ljudi z drugimi dejavniki tveganja (sladkorna bolezen, visok krvi tlak ...). Več pozornosti bodo namenili še promociji kluba, ki je v domačem okolju še vedno premalo prepoznaven. »Za kaj takega bi potrebovali več denarja, zato se bomo trudili odpreti še kakšna vrata,« je dejala Erika Berlak.
Na ozkih cestah želijo vsaj izogibališča
Krajevna skupnost Kavče bo v nedeljo praznovala - Leto zaznamovalo bogato družabno življenje, na naložbe še čakajo
Velenje, 3. decembra - Krajani Kavč bodo v nedeljo popoldne praznovali letošnji krajevni praznik. Veselo druženje pripravljajo ob 17. uri v njihovem domu krajanov, ki je tudi med letom pogosto zaseden, saj so krajevna društva vse bolj aktivna. Združujejo vse generacije Kavčanov, to pa bo vidno in slišno tudi v nedeljo, dan pred krajevnim praznikom. V programu se bodo predstavili domači pevci, mladi iz Kavč, pa skupina Vingosi, v kateri sta dva člana Kavčana, prvič pa bodo gostili tudi japonsko gledališče kamišibaj, ki jim ga bo predstavil Boštjan Oder.
Predsednik sveta KS Kavče Andrej Kuzman v uvodu obudi spomin, zakaj so za krajevni praznik izbrali stalni datum. »Krajevni praznik je 4. decembra zato, ker hranimo listino iz leta 1370, v kateri je kraj Kavče prvič omenjen. Gre za kupoprodajno pogodbo med viničarjem in mariborskimi gospodi, ime pa so Kavče verjetno dobile po sorti grozdja - kavčini.« Listino imajo okvirjeno in razstavljeno v prostorih krajevne skupnosti. »Lahko rečem, da smo v krajevni skupnosti aktivni vse leto. Začnemo s petjem Svetih treh kraljev, na pot od hiše do hiše se podajo kar tri različne skupine. Februarja je nekaj dni pustno obarvano; s pomočjo DPM Kavče pripravimo otroško maškarado, povorko po Kavčah in potem še pokop Pusta. Krajanom to veliko pomeni,« pripoveduje Kuzman. Marca vedno počastijo oba »ženska« praznika. Krajanke povabijo na prireditev, ki jo mladi ustvarijo sami. »Predstave so vsako leto boljše, dvorana pa bolj polna. To velja tudi za druge družabne dogodke, ki jih pri nas res ne manjka. Krajevna skupnost po navadi poskrbi tudi za pogostitev. Maja postavimo mlaj, poleti gremo na izlet, naše športno društvo pa pripravi športne igre v počastitev 25. junija. DPM pa z živahno prireditvijo začne poletne počitnice.« Poleti dogodkov ni veliko,
letos pa so sredi avgusta vseeno uspeli izvesti prireditev Kavče se predstavijo. Otroci so odraslim predstavili glasbene in reci-tatorske sposobnosti, starejši pa so pripravili razstavo svojih del.
250 metrov ceste, na kateri se le stežka srečata dva avtomobila. »Krajani se zavedamo, da ureditev in razširitev te ceste ne bo poceni. Naložba bo presegla 600 tisoč evrov. Vemo tudi, da do nje
Predsednik krajevne skupnosti Kavče Andrej Kuzman in član sveta Stanislav Kaudik, kije aktiven tudi v društvih: »Naša največja želja -boljša cesta v kraj- žal tudi prihodnje leto še ne bo uresničena.«
Presenečeni so bili, s čim vse se ukvarjajo. Obisk je bil velik, zato bo prireditev verjetno postala tradicionalna. To pa je že davno postal jesenski pohod po mejah kraja in kostanjev piknik kot tudi srečanje starejših krajanov, ki ga bodo pripravili sredi decembra. Letos jeseni so prvič pripravili tudi prikaz kožuhanja, otroci so v njem res uživali. Kot bodo tudi v decembrski praznični prireditvi, na kateri jih bo obiskal tudi eden od decembrskih dobrih mož.
Športno igrišče bo (končno) lepše in sodobnejše
V Kavčah so ponosni, ker čistilne akcije v kraju vsako leto bolje uspevajo. Bi si pa želeli, da občinskega travnika ob vhodu v Kavče, ki se močno zarašča, ne bi čistili le sami, ampak da bi jim pri tem pomagala tudi občina, saj niso povsem uspešni. Takšen videz vhoda v Kavče pa jim tudi ni v ponos. Tu je tudi še vedno preozkih, problematičnih prvih
prihodnje leto še ne bo prišlo. Zato pa si želimo, da občina uredi vsaj izogibališča. Sedaj se je pogosto treba kar nekaj metrov peljati nazaj, da se umaknemo tistemu, ki ima prednost,« pove Kuzman. Še vedno tudi niso zadovoljni s pešpotjo, posebej ob vhodu v Kavče, kjer je občina zgradila kratek pločnik, ki ni povezan s staro cesto proti Velenju, kar je za pešce zelo nevarno. Veseli pa so, ker so letos poleti obnovili nekaj krajevnih cest in pokrpali največjih lukenj na njih. Želijo si, da bi kmalu zagorela tudi nočna razsvetljava ob cesti med Šmercem in Šaturjem. »Obljublili so am, da bo občina v letu 2018 zagotovila sredstva za obnovo našega športnega igrišča. Zgodba ni nova, igrišče tudi ni imelo vseh potrebnih dovoljenj, kar smo sedaj uredili. Ne vemo še, koliko sredstev bo namenjenih za obnovo, zagotovo pa bomo pri obnovi pomagali tudi krajani sami,« za konec poudari naš sogovornik.
■
■
Mnenja in odmevi
Javna pobuda za obnovo ceste
V svojem imenu in imenu krajanov, živečih v kraju Ložnica pri Velenju in Andraž nad Polzelo, dajem javno pobudo za obnovo ceste Pol-zela-Velenje.
Govor je o cesti št. 1268 Velenje-Doberteša vas. Konkretno pa se nanaša na odsek Velenje-Polzela, ki je seveda samo del te trase. Cesta Velenje-Polzela je dolga približno 12 km in je vsa v kritično slabem stanju.
Cesta skozi Ložnico in skozi Andraž nad Polzelo je prej kolovoz kot pa medkrajevna cesta v lasti države in predstavlja za ljudi, živeče ob tej cesti, pravo moro. Težka tovorna vozila povzročajo neznosen hrup, da o kmetih, ki uporabljajo cesto s traktorji, raje ne razpravljamo. Da je cesta res v katastrofalnem stanju, priča dejstvo, da na njej že dolgo ni
nobenih talnih označb, tudi prehoda za pešce ni, da ni nobenih obcestnih označb (količkov z odsevniki), da so zaradi za ta promet preozkega vozišča vsi robovi vozišča vdrti, kar povzroča pogoste zdrse vozil v obcestne jarke, občasno pa tudi prevr-nitve vozil. Do takšnega stanja ceste je prišlo po dolgih letih obremenitve s težkimi tovornimi vozili, čemur pa vzdrževanje ni sledilo. Zelo hude poškodbe cestišča so nastale že ob gradnji avtocestnega odseka Vran-sko-Arja vas. Nadaljevalo pa se je po odprtju kamnoloma v Andražu in z izgradnjo asfaltne baze prav tako tam in zbirnega centra odpadkov občine Polzela. Tonaža prometa se šteje v tisočih ton. To omenjam zato, ker želim opozoriti, da ta cesta ni samo lokalnega pomena z malo prometa, ampak hudo obremenjena in najbrž tudi precej dobičkonosna cesta. Upoštevati moramo, da
ti tovori prinašajo državi precej prihodkov preko DDV (22 %) za tovor in enako za gorivo, ki ga tovornjaki porabljajo.
V časopisu NČ (Naš Čas) je bil 17. 8. 2017 objavljen članek z naslovom »Obnovljen del ceste v Škale je glasen«, v katerem je omenjen tudi nekakšen plan obnove državnih cest na območju MOV. Iz članka je razvidno, da tako letos kot tudi v prihodnjem letu ni predvidena obnova »naše« dotrajane ceste.
Zaradi zgoraj navedenih dejstev se kot občan, v lastnem imenu, pa tudi v imenu sosedov, živečih v teh krajih, obračam na Ministrstvo za infrastrukturo RS in na MOV in Občino Polzela z javno pobudo, da se tudi oblast bolj zavzame za zelo problematično stanje konkretne javne infrastrukture. Ali se pri nas res nič ne da storiti, dokler ljudstvu ne pre-kipi in začne javno protestirati? Ker
je cesta uničena že dolga leta, gre po našem mnenju tudi za neodgovornost za to zadolženih oseb! Zato smo v primeru neodzivanja odgovornih odločeni, da organiziramo javne proteste, ne izključujoč tudi oviranja prometa!
Sicer je bilo v poznem poletnem času nekaj kratkih odsekov popravljenih, vendar je to skoraj kot kaplja v morje. Iz novinarjevih zapiskov z dne 13. 10. 2017 ob obisku prometnega ministra g. Gašperšiča in komentarjih glede perspektive obnove te ceste je bilo razvidno, da realnih namenov v realnem roku ni. Prebivalci teh obcestnih krajev si želimo in zahtevamo bolj določen plan obnove. Glede na to, da se bliža predvolilni čas, se rahlo bojimo, da gre predvsem za všečne predvolilne poteze.
■ Javno pobudo podal: Ivan Glinšek, Ložnica pri Velenju
Univerza za tretje življenjsko obdobje išče novo vodstvo
Univerza za tretje življenjsko obdobje se je v svojem več kot 30-letnem delovanju uveljavila in se vključila v vse pore tukajšnjega družbenega življenja, predvsem pa združuje številne občane in jim lepša jesen življenja. V zadnjih letih je njihovo delo močno zaznamovala pred nedavnim preminula dolgoletna predsednica Marija Vrtačnik.
V društvu jo močno pogrešajo, novega predsednika pa še niso imenovali. Nihče iz upravnega odbora se za to funkcijo še ni odločil, začasno jih vodi podpredsednica Zdenka Uršnik, ki pa si želi, da bi čim prej imenovali novo predsednico ali pa predsednika. Zelo veseli bodo vsake pobude.
■ mz
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 15
30. novembra 2017
»»WAS
OBJAVA
15
OGLASNO SPOROČILO
■■■■
.moja
elektrarna
o* 0
Ali poznate vlaganje v sončne elektrarne?
Obresti od 30 do 1.500 evrov letno!
Peter Kokot, direktor podjetja Moja elektrarna: »Imeli smo vizijo, ki se je potrdila kot pravilna. Več kot 700 vlagateljev v sončne panele naših šestih SE je več kot zgovoren dokaz za to.«
P. S.1: In koliko znašajo obresti?
Celih 5 odstotkov. Iz 600 evrov, kolikor stane najmanjša zakupljena količina sončnih panelov, tako nastane v enem letu 30 evrov obresti, iz 30.000 evrov, kolikor stane največja možna zakupljena količina, pa nastane v desetih letih 15.000 evrov obresti. Vredno razmisleka, mar ne?
P. S.2:
Seveda pa je finančna plat le eden izmed vidikov. Morda je še pomembnejše to, da nudimo dober odgovor (ki je seveda pritrdilen), ali bomo uspeli našo lepo Slovenijo predati zanamcem v takšni obliki, kot smo jo pred časom poznali sami.
ker gre za eno izmed regij z najbolj prisotno energetsko tematiko, če že ne problematiko;
ker gre obenem za eno izmed najbolj ekološko osveščenih področij v Sloveniji, morda kot posledica prejšnjega dejstva; ker imamo ravno pri vas zelo velik odziv na informacije, ki jih objavljamo.
Dovolite, da se vam ponovno predstavimo. Smo slovensko podjetje Moja elektrarna, ponosno hčerinsko podjetje skupine PV-Invest iz Avstrije, in se ukvarjamo z oddajo sončnih panelov lastnih sončnih elektrarn v najem oz. zakup prebivalstvu.
Množično vlaganje
S tem omogočamo Slovenkam in Slovencem (pogoj je slovensko državljanstvo), da sodelujejo v enem večjih ekološko-energetskih projektov pri nas. Gre za projekt množičnega vlaganja prebivalcev v sončne elektrarne, ki je edini te vrste v Sloveniji.
V	tujini, na primer v sosednji Avstriji, je participacija prebivalstva v energetsko-ekoloških projektih vsakdanja praksa. Mi se po Avstriji zgledujemo, in zgledujemo se po enem najboljših primerov v Evropi, katerega nosilka je naša lastnica, skupina PV-Invest, ki je tudi sicer vidno prisotna v številnih državah po Evropi.
Za kakšno ponudbo gre?
V	naših sončnih elektrarnah lahko zakupite sončne panele, ki so bistveni sestavni del teh energetskih objektov. Sončne panele zakupite za nedoločen čas, pogodbo pa lahko po enem letu ali kadarkoli kasneje enostavno in brez obveznosti prekinete ter dobite povrnjena vsa vložena sredstva (brez drobnega tiska) in pripadajoče obresti.
Vsekakor gre pri poslanstvu podjetja Moja elektrarna za poudarjeno ekološko noto z možnostjo sodelovanja tako malih in velikih investitorjev kot fizičnih oseb, kar je samo po sebi projekt brez primere na sončni strani Alp. Pri vsem skupaj pa je najlepše to, da nudimo za vaše investicije nadpovprečne obresti, ki jih somogoča država z zagotovljeno ceno odkupa tako pridobljene električne energije.
Vabim vas k razmisleku in sodelovanju tervas lepo pozdravljam, za vsa vprašanja pa sen; vedno na voljo!
/
Peter Kokot, direktor peter. kokot@mojaelektrarna. si
Pozitivna dejstva govorijo zase
Uspešno že prvo leto poslovanja - 2014
Prvi dve sončni elektrarni smo vzpostavili za oddajo sončnih panelov v najem pred tremi leti v Mariboru in Murski Soboti. Pričakovali smo dober odziv med zainteresiranim prebivalstvom, vendar je konkretno povpraševanje preseglo vsa pričakovanja ter potrdilo pravilnost naše odločitve in prilagoditve avstrijskega sistema nakupa sončnih panelov na slovenski sistem zakupa. Naj naštejemo samo dva razloga, zakaj smo možnost nakupa prekvalificirali v možnost zakupa:
•	v Avstriji je potrebno v sončne panele investirati, še preden sončna elektrarna stoji in še preden je predana namenu, pri nas pa vlagatelji investirajo v že delujoče objekte;
•	zneski najema so bistveno nižji od zneskov za nakup, vložena sredstva pa je mogoče v najkrajšem času sprostiti, za kar poskrbi podjetje Moja elektrarna, zagotovljeno v enem mesecu.
7. elektrarna
Po šestih uspešnih projektih smo v sredini novembra aktivirali že našo sedmo sončno elektrarno in jo takoj predali namenu, to je oddaji sončnih panelov. Ker v vmesnem času ni bilo možnosti najema dva meseca (saj je bila prejšnja sončna elektrarna razprodana v celoti v rekordnem času), je povpraševanje po panelih zadnje sončne elektrarne izredno veliko. Predvidevamo, da bomo vse sončne panele oddali do konca tega leta. Še podatki o konkretni elektrarni:
•	SE Kozina, lega v Gradišču pri Kozini (izredna osončenost in veliki izkoristki).
700 vlagateljev
Število vlagateljev je dejstvo, na katerega smo še posebej ponosni. Vlagatelji prihajajo iz vse Slovenije, kot smo omenili že v uvodu, pa v zelo veliki meri tudi iz vaše regije. Z našo prilagodljivo shemo omogočamo sodelovanje tako malim kot velikim investitorjem.
Še posebej nas veseli, da se vlagatelji pogosto odločajo za vnovična vlaganja, največkrat po izplačilu obresti, ali pa nas priporočajo znancem in sodelavcem ter sorodnikom.
20.000 sončnih panelov
Skupno smo že presegli zgoraj navedeno število oddanih sončnih panelov, kar je za slovenske razmere neverjeten uspeh, še posebej ob dejstvu, da zaradi izredne zahtevnosti investicijskih ciklov ni bilo vedno mogoče ponuditi trgu toliko sončnih panelov, kot bi si želeli in kolikor bi jih bil trg sposoben sprejeti. Sončni paneli so trenutno na razpolago v zadostni količini.
•	Če bi želeli tudi sami prispevati svoj pečat k okoljski usodi naše prelepe dežele in ob tem nadpovprečno dobro zaslužiti, vas vabimo, da se nam pridružite!
Vložki od 600 do 30.000 evrov
Posameznik lahko zakupi od enega do petdeset sončnih panelov. Cena posameznega sončnega panela je 600 evrov neglede na sončno elektrarno. Največje število sončnih panelov, ki ga lahko zakupi posameznik, je 50 kosov, cena najema pa znaša 30.000 evrov.
•	Vedno je mogoče zakupiti le sončne panele zadnje sončne elektrarne
iz našega portfelja, saj so pri vseh ostalih enote že razprodane.
•	Ne glede na ime sončne elektrarne so vsi pogoji vedno isti, tako da sama lokacija sončne elektrarne ne predstavlja za najemnika nobene razlike.
5% obresti
Obresti, ki jih nudimo za sodelovanje v našem ekološko-naložbenem projektu so nadpovprečne in znašajo 5 odstotkov. Takšne obresti zagotavljamo vse od začetka poslovanja in jih bomo zagotavljali tudi v prihodnje, vse dokler bo država zagotavljala enake pogoje za odkup električne energije, proizvedene v tej kategoriji:
•	z državo imamo podpisano pogodbo, s katero zagotavlja, da ne bo spreminjala pogojev za že obstoječe zakupnike naših sončnih panelov;
•	če se odločite danes in danes tudi podpišete pogodbo z nami, država pa bo jutri spremenila zakonodajo, bodo obveljali prvotno sklenjeni pogoji z državo oziroma z vami.
Za 350.000 evrov obresti
Za toliko, kot navajamo zgoraj, smo izplačali obresti v zadnjih treh letih. Vsa izplačila so bila do dneva natančna, vso poslovanje pa transparentno in v smislu dobre poslovne prakse.
•	Obresti od posameznega sončnega panela v enem letu: 30 evrov.
•	Obresti od posameznega sončnega panela v desetih letih: 300 evrov.
•	Obresti od 50 sončnih panelov v enem letu: 1.500 evrov.
•	Obresti od 50 sončnih panelov v desetih letih: 15.000 evrov.
3 KORAKI DO VASE NALOŽBE
V sklopu danega posojila podjetju Moja elektrarna lahko zakupite sončne panele določene elektrarne. Nakup lahko opravite na spletni strani www.mojaelektrarna.si ali pa pokličete na številko 059 102 858.
Ponudbo vam pošljemo po pošti. Ponudite lahko posojilo za nakup do 50 panelov, pri čemer je cena enega sončnega panela 600 evrov.
Pogodbo sklenete s podjetjem Moja elektrarna. Po prejemu nakazila za zakup panelov vam Moja elektrarna po pošti posreduje dokazilo o vplačilu in ustrezen certifikat, iz katerega je razvidno, da so zakupljeni moduli dodeljeni na vaše ime. Obresti začnejo teči z dnem plačila.
Donos na posojilo se izplača enkrat letno v višini 30 evrov za vsak sončni panel, ki ste ga zakupili. Ta znesek ustreza letni obrestni meri v višini 5 %.
OBIŠČITE NAS, PIŠITE NAM ALI POKLIČITE
Ljubljanska 1, Domžale | www.mojaelektrarna.si | info@mojaelektrarna.si | 059 102 858
16	ŠPORT
Po točko (ali dve) na Dansko
Rokometaši Gorenja z velikim ritmom na začetku in koncu do pomembne zmage proti Kadettnu (27 : 21) - V nedeljo odločilen dvoboj z vodilnim Skjernom
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 16
»»^AS
30. novembra 2017
Več zmag od Rudarja imata le Olimpija in Maribor
Proti Aluminiju že deveta jesenskega polna bera točk - Mary že drugi na lestvici najboljših strelcev - V soboto (ob 15.00) v Velenju novinec Triglav
tev vodstva iskali v nasprotnih napadih. V 67. minuti je Puša-ver poslal dobro žogo na drugo vratnico, kjer se je s škarjicami izkazal Mary, vendar je žoga zletela mimo desne vratnice z igrišča. Takoj za tem je goste pred izenačenjem rešil okvir vrat. V 83. minuti so bili rudarji po novem hitrem nasprotnem napadu blizu povišanja vodstva, a je bil Mary nepazljiv ali sebičen in ni podal prostemu Dominiku Radiču, ampak je skušal akcijo zaključiti sam. Strelcu prve-
Triglava Matejem Poplatni-kom, na vrhu lestvice najboljših strelcev pa je še vedno Kr-čan Miljan Škrbic. V zadnjem napadu na tekmi (sodnik jo je končal v 94. minuti) so domači imeli priložnost za častni zadetek, a je z dobro obrambo to preprečil Pridigar, m Gostje so s to zmago ostali ■ na tretjem mestu. Za vodilnima, ki imata po 40 točk, zaostajajo za enajst točk. S točko manj pa jim za ovratnik dihajo Domžalčani, ki so v gosteh z 1 : 0 slavili proti novincu Triglavu.
Do konca jesenskega dela prvenstva sta le še dva kroga. Med drugim bosta tudi odločala, ali bodo na visokem tretjem mestu prezi-
Rekli so )
Marijan Pušnik, Rudarjev trener: »Moram čestitati mojim fantom za taktično zelo dobro odigrano tekmo. Bili so borbeni, agresivni. Imeli so še nekaj priložnosti za višjo zmago. Vodilni zadetek je spremenil potek srečanja povsem v našo korist. Aluminij je potem napadal, vendar dokaj jalovo. Mi smo bili dobri v bloku in zelo nevarni v nasprotnih napadih ter še drugič zadeli. Z našo igro, čeprav v polju ni bila všečna, sem zelo zadovoljen. Fantje kažejo pravi odnos, kapo dol.«
Dvoboj predzadnjega kroga skupinskega dela lige prvakov v skupini C proti Švicarjem, s katerimi so v 4. krogu v gosteh izgubili z 28 : 31, so Velenjčani začeli imenitno. Vedeli so, da morajo zmagati. Z morebitnim porazom bi se že poslovili od tega
tekmovanja. Vedeli so tudi, da Švicarji ne bodo prišli v Velenje na izlet, ne glede na to, da so že pred tem dvobojem ostali brez možnosti za kvalifikacijski tekmi. Zanje je bil ta dvoboj prestižnega pomena, pa čeprav so bili oslabljeni. V Velenje so prišli
brez Madžara Gaborja Csaszar-
ja, ki jim je doma zabil kar devet golov.
Nasprotnik je bil v uvodnih minutah povsem nemočen. Za prvi zadetek je pred več kot tisoč gledalci poskrbel Jan Grebene, ki se je v ekipo vrnil po poškodbi. Sledila sta dva gola kapetana Nika Medveda ter po eden Nejca Cehteta ter Roberta Markotica
Prva liga TS, 17. krog:
Aluminij - Rudar 0:2 (0:0) Strelec: John Mary (46, 89.) Rudar: Pridigar, Vukliševic, Pušaver, To-maševic', Pišek, Novak (od 64. Črnčič), Bolha, Trifkovič (od 84. Antonov), Bijol, Mary, Tučic' (od 74. Radic'). Trener: Pušnik. Drugi rezultati: Olimpija - Krško 1:0 (1:0, Celje - Maribor 2:1 (0:0), Gorica - Ankaran Hrvatini 2:2 (0:0), Triglav - Domžale 0:1 (0:0).
Vrstni red: 1. Olimpija 40 (30:7), 2. Maribor 40 (30:10), 3. Rudar 29 (22:15), 4. Domžale 28 (32:16), 5. Celje 24 (21:21), 6. Gorica 23 (20:24), 7. Aluminij 16 (19:27), 8. Krško 16 (21:33), 9. Triglav 11 (14:31), 10. Ankaran - Hrvatini 8 (15:40).
Liga NLB, 11. krog:
Rezultati: Maribor Branik - Koper 2013 26:25 (13:14), Dobova - Riko Ribnica 22:24 (10:10), Krka - Urbanscape Loka 30:31 (17:16), LL Grosist Slovan - Trimo Trebnje 23:29 (9:16), Jeruzalem Ormož - Herz
in v 7. minuti je njihovo vodstvo znašalo že 4 : 0. Švicarji so svoj prvi gol zabili šele v 9. minuti za 1 : 4. Po slabih petnajstih minutah tekme je za 7 : 2 zadel Matjaž Brumen. Nato so popustili, nasprotnik pa dobil krila in slabe štiri minute pred koncem pr-
vega dela poskrbel za rahel šok in povedel z 10 : 9. Za zadetek (11 : 10) so domačim uhajali tudi po tridesetih minutah. Na začetku drugega dela so domači rokometaši, ki so imeli vseskozi bučno podporo gledalcev, začeli igrati veliko bolje kot ob koncu
prvega. Trdno v obrambi, vse bolje je branil tudi Klemen Ferlin, ki je v 41. minuti zadel prazno nasprotnikovo mrežo za vodstvo s 17 : 14. V 45. minuti je Nejc Cehte zadel za +4 (19 : 15), gostje pa so med tem ostali brez dveh igralcev, ki sta morala zaradi kartonov med gledalce. Vendar njihov odpor še ni bil (povsem) zlomljen. Dobrih deset mi-
TAKO so igrali
Šmartno 39:32 (18:14). Vrstni red: 1. Riko Ribnica 17 točk, 2. Koper 2013 16, 3. Urbanscape Loka 14, 4. Maribor Branik 13, 5. Jeruzalem Ormož 13. 6. Krka 12. 7. Trimo Trebnje 9, 8. Dobova 6, 9. LL Grosist Slovan 6, 10. Herz Šmartno 4.
Kegljanje, 2. liga - vzhod -9. krog
Miklavž : Šoštanj 7 : 1 (3266 : 3142) Šoštanj: Pintarič - 553 (0), Jug - 495 (0), Kramer - 537 (0), Hasičič - 539 (1), Seč-ki - 247 - Šehič - 249 - 496 (0), Arnuš - 522 (0).
Liga prvakov, skupina C, 9. krog
Gorenje Velenje - Kadetten Schaffhausen 27:21 (10:11)
Gorenje Velenje: Ferlin 1, Zaponšek, Cehte 4, Medved 5, Haseljic, Ovniček 5, Grebene 2, Toskic 3, Potočnik 1, Golčar,
nut pred koncem so po delnem izidu 4 : 1 zaostajali samo še za zadetek (19 : 20), nato pa so jim povsem pošle moči, saj niso mogli več kljubovati visokemu ritmu gostiteljev. Ferlin je še naprej blestel, s tremi goli zaporedoma se je izkazal Rok Ovniček. Ceh-
te je v zadnji minuti zadel za 27 : 20 (najvišje vodstvo na tekmi), gosti pa so v izdihljajih tekme 'ublažili' poraz.
Po devetem krogu je še vedno z dvema točkama prednosti v vodstvu Skjern, ki je sodeč po rezultatu 31 : 26 v Leonu razmeroma lahko premagal Ademar. S to zmago si je danski podprvak že zagotovil dodatni dve tekmi za uvrstitev v ligo prvakov. Elverum je bil za zadetek boljši v Bukare-ški od romunskega prvaka Dina-ma. Zmagal je s 34 : 33. Odločilno za nadaljevanje tekmovanja v tej elitni ligi bo za velenjske roko-metaše nedeljsko gostovanje na Danskem. Da ostanejo na drugem mestu, potrebujejo vsaj točko, z zmago pa bi osvojili celo prvo. Ob morebitnem enakem številu točk z Ademarjem, ki bo gostoval na Norveškem, pa bi končali nastope v tem najmočnejšem evropskem tekmovanju. Španci imajo boljšo medsebojno razliko v golih. Velenjčani so doma zmagali z golom razlike, v Španiji pa izgubili za štiri.
■ S. Vovk
Markotic, Verdinek, Kleč, Tajnik, Brumen 4, Pejovic 2. Trener: Željo Babic'. Kadetten Schaffhausen: Marinovic, Steva-novic, Liniger 3, Pendic 7, Zehnder 1, No-rouzinezhad 3, Szyba 1, Koch 1, Ostrouška, Tominec 5.
Sedemmemrtovke: Gorenje 2 (2); Kadetten 6 (6); izključitve: Gorenje 10 minut, Kadtten 16.
Rdeča kartona: Meister (39), Koch (44). Druga rezultata: Ademar Leon - Skjern 26:31 (10:11), Dinamo Bukarešta - Elverum 33:34 (16:16)
Vrstni red: Skjern 14, Gorenje 12, Ademar in Elverum po 10, Kadetten 6, Dinamo Bukarešta 2 točki.
Skupina B, 9. krog
Celje Pivovarna Laško - Flensburg 27:30 (14:16)
Vrstni red: PSG 16, Flensburg 14, Vesz-prem 11, Kiel 9, Kielce 8, Celje PL in Me-škov Brest po 5, Aalborg 4.
Po 17. krogu v prvi nogometni ligi je vrh lestvice spet spremenjen. Vodilni Maribor je v Celju izgubil z 1 : 2, Olimpija pa v Stožicah premagala z 1 : 0 Krško ter ga po tednu dni zamenjala na vrhu. To je bil prvi poraz aktualnih prvakov in v ligi ni več moštva brez njega. Drugo zmago zapored so si priigrali nogometaši Rudarja. Po zmagi nad Gorico so v nedeljo samozavestno odšli po nove tri točke v Kidričevo, jih dobili (2 : 0) in ohranili tretje mesto. Oba zadetka je dosegel John Mary. Sedaj jih ima že devet. To je bil že peti Aluminijev poraz zapovrstjo na njegovem igrišču. Nazadnje je doma zmagal v 7. krogu, ko je bil z 2 : 0 boljši od Triglava. Velenjča-nom pa je bila to četrta zmaga v gosteh in skupno deveta. Večkrat sta slavila le Olimpija in Maribor - po dvanajstkrat.
Rudarji so domačim hitro pokazali, da želijo z obrestmi vrniti izgubljeni točki s prve tekme (8. krog), ko je bilo v Velenju 0 : 0. Rudarjev kapetan Damjan Trifkovič je najprej zaposlil Damjana Vukliševiča, ki je zadel levo, kasneje pa še Johna Marya, ki je zadel desno vratnico. Polpriložnosti pa je bilo do konca prvega polčasa še nekaj. Tudi domači so si skušali priigrati zmago, a je njihovo morebitno vodstvo preprečil vratar Marko Pridigar ali pa so bili streli premalo natančni.
Drugi polčas je bil veliko zanimivejši kot prvi. Odvrtela se ni še niti njegova prva minuta, ko so se Šalečani prvič veselili. Po hitrem napadu po desni strani je Robert Pušaver pred oddaljenejšo vratnico poiskal Maryja. Ta je skočil visoko in žogo z glavo poslal v tla, od tam pa se je odbila ob vratarju in končala v mreži ob njegovi desni vratnici. Po golu so se gostje pomaknili na svojo polovico in priložnosti za potrdi-
Kegljanje
Prezimili bodo v nevarni coni
V Maribor so se Šoštanjčani odpravili dobre volje, vrnili pa so se sklonjenih glav. Tokrat so v zadnjem jesenskem krogu, v dvorani Tabor gostovali pri ekipi Miklavža. Na šeststeznem kegljišču so v prvi igri nastopili po trije tekmovalci. Šoštanjčani so začeli zelo odločno, po prvem setu povedli s 3 : 0 in prednostjo 39
Prehodni pokal ekipi Hrastnika
Šoštanj - Društvo upokojencev Velenje je pred nedavnim v sodelovanju z občinama Velenje in Šoštanj organiziralo 30. sreča-
ga zadetka je namero preprečil vratar Janžekovič, ki mu je pritekel nasproti in odlično posredoval. Precej tvegano igro domačih so rudarji vendarle kaznovali v zadnji minuti rednega dela. Po hitrem napadu in nesebični Radicevi podaji je Mary le zabil še drugi gol. S tem se je najboljši strelec prejšnjega prvenstva na drugem mestu izenačil z igralcem
kegljev. Po odigranem drugem setu so se domači že povsem približali Šoštanjčanom, v tretjem setu pa svojo ekipo pripeljali v vodstvo. Po prvi igri so tako vodili domačini s 3 : 0 ter prednostjo, ki so jo imeli Šoštanjčani po prvem setu -39 kegljev. Igra druge šesterice ni prinesla bistvene razlike v igri. Domačini so povečevali razliko in osvajali set točke. Tudi menjava, ki so jo napravili gostje, ni pomembno vplivala na rezultat. Domačini so tako slavili visoko zmago, Šo-štanjčane pa potisnili v nevarno
nje rudarsko-industrijskih mest v steznem kegljanju. Potekalo je na kegljišču v Šoštanju, udeležile pa so se ga ekipe Hrastnika, Trbovelj, Velenja in Raven na Koroškem.
Zmagala je ekipa Hrastnika, ki
mili Velenjčani ali Domžalčani. Lažji razpored imajo rudarji, saj bodo obakrat gostitelji. V predzadnji jesenski tekmi bo njihov nasprotnik Triglav, v zadnji pa Domžale, ki bodo na osrednji tekmi 18. kroga v nedeljo gostile Olimpijo.
■ S. Vovk
cono izpadanja iz lige. Deveto mesto in le 6 točk je premalo, da bi lahko mirno čakali na spomladanski začetek tekmovanja.
Uprava bo imela kar mesec dni časa, da fante pripravi na odločilne boje. Začetek spomladanskega dela se začne 13. januarja s tekmo Hrastnik : Šoštanj.
Šoštanjčani bodo decembra organizirali velik 17. mednarodni božično-novoletni turnir, ki bo potekal od 15. decembra do 6. januarja prihodnje leto.
je osvojila prehodni pokal v trajno last, drugi so bili športniki Trbovelj, tretja pa ekipa Velenja. Druženje so sklenili v prijetnem razpoloženju na turistični kmetiji Pirnat v Topolšici.
Rekli so )
Jan Grebene: »Lepo se je bilo vrniti po poškodbi. Prav na prvi tekmi s Švicarji si je zvil gleženj (op. a.). Gleženj je sicer v redu. No, ne še čisto. Ravno danes sem dobil izvid. Iz treninga v trening je bolje. Danes sem dobil prvi minute. Ni bilo težav. Verjamem, da se bom vrnil na stara pota, vrnil formo pred poškodbo. Pred nami je zadnja odločilna tekma. Igrali bomo na zmago. Razplet imamo v svojih rokah in menim, da bomo uspeli.«
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 17
SPORT	17
po lestvicah in stenah
30. novembra 2017	»»«AS
Trener in selektor, ki rad pleza
Gorazd Hren uživa v treniranju mladih plezalcev - Janjo Garnbret mora kdaj tudi »držati nazaj« - Pogoji za trening bodo v Velenju kmalu boljši
Bojana Špegel
Velenje, 20. novembra - Velenj-čan Gorazd Hren je od leta 2008 trener športnega plezanja. Še vedno je prepričan, da opravlja sanjski poklic. To, da ga opravlja res uspešno, je le pika na i. Še vedno je trener tako v velenjskem kot mariborskem alpinističnem odseku, poleg tega pa opravlja še delo selektorja slovenske plezalne reprezentance. Letošnja sezona se je končala z državnim prvenstvom v Kranju, na plezalni steni, kjer se je Gorazd v začetku novembra na zadnji tekmi za svetovni pokal upravičeno veselil uspehov svoje dolgoletne varovanke Janje Garnbret.
»Z letošnjo sezono sem res zadovoljen. Kar se Janjinih rezultatov tiče, bolje že skoraj ne gre, saj je v svetovnem pokalu nanizala kar 9 zmag in ponovno zmagala v skupnem seštevku. V letošnjo sezono je stopila bolj samozavestna. Vsako tekmo jemlje zelo resno, zato čuti pritisk. Opazil pa sem, da je takoj po začetku sezone malo trajalo, da je preklopila med težavnostjo in balvani. Letos je bila odlično pripravljena, kar pričajo tudi njeni rezultati,« je pripovedoval. In priznal, da jo mora tu in tam opozoriti, naj se pri
treningih ustavi. »Imam izdelan program treningov in zgodi se, da kdaj po treningu ni tako zmatrana, kot misli, da bi morala biti, pa jo moram kar malo držati nazaj in ji povedati, da
> Čeprav sem kar zadovoljen, bo dela še veliko. Bo pa zagotovo lažje trenirati, ko se nam izpolni dolgoletna želja in dobimo večjo, bolj sodobno plezalno steno. Ta bo v telovadnici velenjskega Šolskega centra
je trening za tisti dan končan. Kar se tiče ostalih reprezentan-tov, pa so rezultati dobri, verjamem pa, da lahko naredimo še kaj več,« nam je sezono na hitro ocenil naš sogovornik. Prepričan je, da je bila Mina Marko-vič dosti bolje pripravljena, kot je pokazala med sezono. Tudi za Domna Škofica je želel več. Po drugi strani pa so mladi člani reprezentance pokazali, da so res na visoki ravni. Anže Pe-
harc je pripravil lepo presenečenje, ko je na mladinskem evropskem prvenstvu v balvanih osvojil tretje mesto. Med dekleti pa jih je več, ki kažejo, da bodo že naslednje leto lahko med top 10 svetovnega pokala. Mija Kram-
pi in Vita Lukan sta bili letos že v finalu, Urška Repušič, ki jo v Mariboru tudi trenira Hren, pa čisto na meji, na desetem mestu. »Za prihodnost naših plezalk nas res ni treba skrbeti,« razloži. V slovenski članski reprezentanci so letos imeli zelo
veliko ekipo. Na zadnji tekmi v Kranju je selektor »v boj« poslal kar 15 deklet in 8 fantov. »Eni so se odrezali bolje od pričakovanj, drugi slabše. A mladi potrebujejo izkušnje na velikih tekmovanjih, zato jih na doma-
čih tleh »ne šparamo«. Tekma v Kranju je za nas posebna, tu je več treme, pritiska, kar vedno prizna tudi naša najboljša tekmovalka Janja Garnbret. Po drugi strani pa je bilo vzdušje v dvorani odlično, vsi smo bili na nogah,« še doda Hren.
Nova plezalna stena postaja realnost
Člani in članice Šaleškega alpinističnega odseka se bodo konec novembra v Kranju pomerili še na državnem prvenstvu, potem pa bo letošnja sezona res končana. »Bila je dolga in naporna,« prizna Hren. V velenjskem odseku so imeli kar nekaj težav s poškodbami. Tjaša Slemenšek si je po super začetku sezone potrgala vezi v gležnju, rehabilitacija pa ji je vzela skoraj celo sezono. Kilian Čop si je na svetovnem mladinskem prvenstvu poškodoval koleno, zato je treniral le po prilagojenem programu. Na posameznih tekmah sta oba plezala dobro, to pa velja tudi za Nejca Dvoršaka in še nekaj mladih plezalcev in plezalk, ki šele prihajajo v leta, ko lahko postanejo člani reprezentance. »Čeprav sem kar zadovoljen, bo dela še veliko. Bo pa zagotovo lažje trenirati, ko se nam izpolni dolgoletna želja in dobimo večjo, bolj sodobno plezalno steno. Ta bo v telovadnici velenjskega Šolskega centra, kjer treniramo že dolga leta. Obstoječo steno bomo razširili, kar nam res veliko pomeni, saj se sedaj pogosto vozimo na treninge po vsej Sloveniji in tudi v tujino. Hvaležni smo vsem, ki nam bodo pri tem pomagali, saj se zavedamo, da ne smemo počivati na lovorikah. S to pridobitvijo bomo pridobili več časa, ki ga bomo vložili v treninge.« To je pomembno tudi zato, ker
že čez tri leta športne plezalce čakajo prve olimpijske igre. Na njih bodo tekmovali ne le v težavnosti in balvanih, ampak tudi v hitrostnem plezanju, ki ga slovenski reprezentanti doslej niso veliko trenirali. »S to odločitvijo se moramo sprijazniti. Ne preostane nam drugega, kot da se lotimo tudi hitrostnega plezanja, vendar pa ne bomo pustili, da bi druge discipline zato trpele. Načrtujemo, da bomo k nam povabili kakšnega tujega trenerja in izvedli dobro izobraževanje. Žal v Sloveniji še nimamo stene za hitrostno plezanje. Upam, da jo čim prej dobimo, da jo bomo lahko vključili v treninge.«
Za uspehe športnih plezalcev je zelo pomembno, da zaupajo trenerju. Gorazdu uspeva ohranjati to zaupanje. Pomembna pa je tudi sreča, zato mi pri dobro pripravljenih tekmovalcih nikoli ni vseeno, če jim na velikih tekmah ne gre po načrtih in željah. Stresa je bilo od januarja do konca novembra veliko, zato si bo decembra privoščil odklop. Kje, v času našega pogovora še ni vedel. Vedel pa je, da bo šel nekam na toplo, kjer bo plezal. »Še vedno sem tudi športni plezalec. Med letom večino časa preživim pod steno, v času dopusta pa bom končno v steni.« Časa za počitek bo imel le mesec dni, saj se nova sezona začne že v začetku januarja.
Gorazd Hren: »Večja, modernejša plezalna stena v Velenju nam bo omogočala več treningov doma. Sedaj čas izgubljamo tudi zato, ker
treniramo po vsej Sloveniji in v tujini.«
Janja Garnbret kljub odsotnosti prva
Kranj, 26. novembra - V Kranju so potekali zaključni boji državnega prvenstva v športnem plezanju. Janja Garnbret je kljub odsotnosti (je na zasluženih počitnicah) osvojila naslov skupne zmagovalke državnega prvenstva v razvrstitvi težavnosti.	■
Rokomet spet domuje v Šoštanju
Društvo Rokometna šola Seba-stjana Soviča že osmo leto zapored, od septembra 2010, v športno dejavnost vključuje osnovnošolske otroke ter jim nudi preizkušen program razvoja telesnih sposobnosti in osebnostnih lastnosti. Pod njihovim okriljem
RK Gorenje Velenje, Celje Pivovarna Laško, Sevnica, Slovenj Gradec in drugimi.
V soboto, 25. novembra, so v Športni dvorani OŠ KDK Šoštanj odigrali svojo tretjo tekmo v državnem prvenstvu in prvo na domačem terenu, in to prav
memben, so Šoštanjčani športno čestitati nasprotniku, ki je bil boljši s 14 : 10. Za zanimivost omenimo, da je tekmo sodil znani slovenski rokometni sodnik Miran Štrigl, ki je svojo uspešno rokometno pot začenjal ravno v času, ko se je rokomet še

Črno-rumeno kot eno (foto: D. Tomazini)
vadi več kot 200 mladih športnikov iz desetih osnovnih šol Šaleške in Savinjske doline. Letošnja novost je igranje ekipe dečkov (letnik 2006 in 2007) v državni rokometni ligi, v kateri jim je žreb namenil merjenje moči in hkrati možnost kvalitetnega napredka z uveljavljenimi ekipami
proti mladim igralcem RK Gorenje Velenje. Tudi v tej ekipi je kar nekaj mladih igralcev, ki so svojo pot začeli v rokometni šoli Se-bastjana Soviča. Dogodek je bil zgodovinski, saj je bila to po treh desetletjih in pol prva uradna rokometna tekma v Šoštanju.
Čeprav je bil rezultat manj po-
igral v Šoštanju. Najbolj spodbudno pa je, da se očitno za prihodnost rokometa v Šaleški dolini ni bati, kar so poleg mladih ro-kometašev dokazali tudi številni obiskovalci, ki so ob lepi in borbeni predstavi gotovo prišli na svoj račun.
UNIFOREST
PRODAJALNA
VELIKI
MIKLAVŽEVI
POPUSTI
Jack i¡í Wolfskin
V NARAVI KOT DOMA
^PinewxxT
I ÍHTD5H (MW(1J51

PAN TIM, d. o. o. Latkova vas 81d, 3312 Prebold T 03 /77714 23 | M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si
DELOVNI ČAS
ponedeljek-petek: 7.00-17.00 sobota: 7.00-12.00
Slike so simbolne. Akcija velja do 10. 12. 2017.

Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
»»WAS
Velenje srcu še bolj prijazna občina
V Velenju izobraževanje gasilcev za prve posredovalce pri reševanju življenj - V občini že več kot 40 defibrilatorjev
Vodja velenjske reševalne službe dr. Andrej Lesjak in reševalci Tanja Šučurovič, Boštjan Čavničar in Matjaž Andreje so ekipa, ki skrbi za izobraževanje prvih posredovalcev.
Bojana Špegel
Velenje, 24. novembra - Mestna občina Velenje je že pred leti vstopila v projekt Srcu prijazna občina, ob tem pa je začela uporabljati tudi aplikaciji iHelp. Novembra je občina s pomočjo reševalcev velenjske reševalne postaje začela usposabljati operativne gasilce za prve posredovalce na terenu, saj lahko gasilci v velikokrat hitreje pridejo do poškodovancev kot reševalci. Poleg tega je MO Velenje kupila opremo, ki jo bodo ti potrebovali na terenu ob nujnih stanjih. Doslej so izobrazili že več kot 60 gasilcev in gasilk, do konca januarja jih bodo več kot 100. Delovali bodo prostovoljno, aktivirali pa jih bodo reševalci v velenjski reševalni postaji ZD Velenje po klicu na številko 112.
Izobraževanje in opremo zagotovila MO Velenje
Več o projektu Srcu prijazna občina nam je v uvodu povedal Andrej Rupreht, ki je na MO Velenje zadolžen za sodelovanje z gasilskimi društvi.
»Na občini se zavedamo, da je ob zastoju srca zelo pomembno, da oboleli osebi pomagamo v prvih 10 minutah. Ponavadi so ob njem takrat svojci ali prijatelji, včasih pa tudi mimoidoči. Če znajo pomagati in imajo na voljo
še avtomatski defibrilator, lahko rešijo življenje.« Na MO Velenje imajo več aktivnosti, ki vodijo k temu, da bo odzivnost in znanje občanov v takih primerih boljše. »Zato smo se tudi lotili projekta Srcu prijazna občina. S pomočjo aplikacije iHelp ljudi vključujemo v sisteme pomoči, jih izobražujemo, nudimo informacije. Sedaj pa smo se v sodelovanju z občinskim gasilskim poveljstvom in Zdravstvenim domom Velenje lotili formiranja ekip prvih posredovalcev.« Izobraževanja potekajo po gasilskih društvih, zanimanje za izobraževanje, na katerega so povabili le operativne gasilce, pa je presenetilo vse. »MO Velenje je zagotovila tudi sredstva za nakup opreme, ki jo bodo potrebovali. Kupili smo 6 defibrilatorjev in posebno dodatno opremo za ekipe prvih posredovalcev,« še doda naš sogovornik. Tudi stroške usposabljanja plača mestni proračun. Da so vanj najprej povabili gasilce, ni slučaj. Mnogi že imajo znanje iz nudenja pomoči, opremo in vzpostavljen način alarmiranja, v prihodnosti pa si želijo, da bi v izobraževanje vključili tudi druge občane in občanke. Sploh, ker je zgovoren podatek, da ob zastoju srca pomoč v 90 % primerov nudijo najbližji obolelega, zato je to znanje res neprecenljivo.
Rupreht opozori, da so v aplikacijo iHelp vnesli tudi vsa mesta, kjer že imajo defibrilatorje in imena odgovornih oseb. Vsi namreč niso nameščeni na zunanjih površinah, zato tudi niso dostopni 24 ur. »Za nakup se odločajo tudi v posameznih krajevnih skupnostih, pomagajo nevladne organizacije. Želimo si, da bi jih bilo še več. Že večkrat smo pripravili izobraževanja za njihovo uporabo, zagotovo pa jih bomo pripravljali tudi v bodoče,« doda naš sogovornik.
Program je dobro dodelan
Novembra je izobraževanje potekalo v PGD Škale, zato smo se z ekipo, ki ga izvaja, dobili v
tamkajšnjem gasilskem domu. Vodja reševalne službe v ZD Velenje dr. Andrej Lesjak, ki je tudi vodja izobraževanja, pomaga reševalcem v gasilski dom znositi opremo, ki jo potrebujejo pri izobraževanju. Potem mi povedo več o njem. Boštjan Čavničar je doma v Slovenski Bistrici, kjer so izobraževanje prvih posredovalcev začeli že leta 2011. »Uspešno smo izobrazili okoli 200 gasilcev, ki jih redno vključujejo v posredovanje na terenu. Ob vsakem klicu, v katerem je zaznano, da gre za življenjsko ogroženo stanje, aktivirajo prve posredovalce, ki tudi ustrezno ukrepajo. Prvi posredovalci so na terenu zelo pomembni, če pride do zastoja srca ali večjih krvavitev
poškodovancev.« Izvemo še, da so tovrstno izobraževanje v državnem merilu začeli prav na Štajerskem, prvi je bil Maribor. »Mi smo začeli izobraževanje s svojim projektom, po tem, ko je bil sprejet pravilnik o prvi medicinski pomoči na ravni države, pa so izobraževanja povsod enotna,« še doda Boštjan. Njegov kolega Matjaž Andreje nam pove, da izobraževanje poteka dva dni, vsak dan 8 šolskih ur. Najprej je teoretični del, sledijo delavnice. »Poleg uporabe defibrilatorjev in drugih ukrepov pri zastoju srca in drugih nujnih zdravstvenih stanj tečajnike naučimo ukrepov pri reševanju otrok in pri zaustavljanju dihalnih poti zaradi tujka. Naučimo jih tudi,
30. novembra 2017
kako lahko zaustavijo večje krvavitve. To je že četrti tečaj in reči moram, da so izjemno motivirani, poleg tega so željni pomagati sočloveku. Vedeti morate, da imamo v Velenju reševalci dve reševalni vozili, ki sta lahko takrat, ko se kaj zgodi, zasedeni. Zato je prihod do nenadno obdelanega velikokrat podaljšana, vmes pa lahko življenja pomagajo rešiti tudi prvi posredovalci.«
Gasilni aparat in defibrilator v vsak dom
Ob koncu nam Andrej Lesjak pove, da si želi, da bi defibrila-torji postali cenovno tako dostopni, da bi jih imeli v vsakem domu. Tako kot gasilni aparat. Tisti, ki so sedaj nameščeni po dolini, pa k sreči niso bili velikokrat uporabljeni. Zanimivo je, da jih tudi vandali pustijo pri miru, saj se očitno zavedajo, da so namenjeni reševanju življenj. »Prav pred kratkim sem na terenu doživel, da so v Šmartnem ob Paki ob zastoju srca mimoidoči priskočili na pomoč obolelemu. Poiskali so defibrilator in ga tudi pravilno uporabili,« nam pove. Reševalci si želijo, da bi jih bilo več tudi v odročnih zaselkih. Lesjak doda, da bi bilo nujno potrebno, da bi znanje iz temeljnih postopkov oživljanja v prihodnje pridobilo čim več Šalečanov. »To znanje nam lahko pomaga, da rešimo mamo, brata, celo otroke, torej najbližje. Če bi to znal vsak drugi, bi bili v Šaleški dolini vsi bolj varni, saj bi znali pomagati tudi neznancem.« Povedal nam je, da so velenjski reševalci sposobni pripraviti tudi taka izobraževanja, zato upa, da bo do njih prišlo.
POLICIJSKA kronika
Zagorelo vozilo
Velenje, 22. novembra - V sredo so si policisti in kriminalisti ogledali osebni avtomobil, ki je iz neznanega razloga zagorel. Tujo krivdo za nastali požar so izključili, zato bodo o dogodku tožilstvo obvestili zgolj s poročilom. Vozilo so pogasili gasilci.
Delovni nesreči
Velenje, Šmartno ob Paki, 23., 25. novembra -
Prejšnji teden sta se na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodili dve delovni nesreči. V četrtek se je v Premogovniku Velenje zaradi stebrnega udara lažje telesno poškodoval rudar, v soboto pa se je lažje telesno poškodoval delavec v podjetju Gorenje Keramika. V prvem primeru so tujo krivdo izključili, v drugem primeru pa je nesrečo, kot kaže, zakrivil delavec.
Višja kazen za oškodovanca
Velenje, 25. novembra - V četrtek je počilo na Šaleški cesti. Vzrok za nesrečo je bila prekratka varnostna razdalja, zaradi česar se je voznik zaletel v avtomobil, ki je vozil pred njim. Policisti pa
so obema voznikoma napisali plačilni nalog. Tistemu, v katerega je drug voznik trčil zaradi prekratke varnostne razdalje, pa so zaradi vožnje pod vplivom alkohola vzeli tudi vozniško dovoljenje. V tem primeru je oškodovanec prejel višjo kazen kot povzročitelj nesreče.
S tovornjaka padel led
Pred vožnjo je treba vozila ustrezno očistiti
Velenje, 26. novembra - V nedeljo ponoči je na avtomobil voznika osebnega avtomobila s tovornjaka padel led in na vozilu razbil vetrobransko steklo. Policisti ob tem primeru ponovno opozarjajo voznike tako osebnih kot tovornih vozil, da je treba pred vožnjo vozilo ustrezno očistiti. Glede na nizke temperature pa voznike opozarjajo tudi na čista stekla, da bo iz vozila na dogajanje v prometu omogočen brezhiben pogled. Zmanjšana vidljivost in led na vozilih predstavljata resno nevarnost v cestnem prometu.
Iz POLICISTOVE beležke
Nenavadno pokanje
Šmartno ob Paki, 22. novembra - V sredo je policiste poklical krajan Malega Vrha. Skrbelo ga je nenavadno pokanje pri sosedih. Policisti, ki so odšli na kraj, pa so ugotovili, da je bilo pokanje namenjeno praznovanju abrahama. Policisti so družbi izrekli opozorilo.
Zasegli kolo z motorjem
Velenje, 23. novembra - V četrtek so policisti občanu zasegli kolo z motorjem. Razlog za to je bila vožnja brez vozniškega dovoljenja.
Partnerju ni pustila zaspati
Velenje, 23. novembra - V četrtek zvečer je policiste poklicala gospa s Šercerjeve. Povedala jim je, da partner vpije, zaradi
česar vnukinja ne more spati. Izkazalo pa se je, da gospa, bila je vinjena, ne pusti zaspati partnerju. Policisti nasilja niso zaznali, opozorili pa so jo zaradi lažne naznanitve. Ker je bil dogodku priča otrok, so o tem obvestili Center za socialno delo.
Kričanje in nagajanje
Velenje, 24. novembra - V petek so se policisti ukvarjali (tudi) s kričanjem na Jenkovi in zobotrebcem, ki so ga otroci stanovalcu zataknili v stikalo za zvonec.
Ostal zaklenjen v trgovini
Velenje, 25. novembra - V soboto zvečer je v trgovini Mo-max, ko so to zaprli, ostal zaklenjen občan. Poklical je policiste, ki so poskrbeli, da mu v trgovini ni bilo treba ostati dolgo.
Gasilci dobili opozorilne table za svoje avtomobile
Velenje, 27. novembra - Mlada ekipa mladinske zadruge In-tervent112 je izdelala posebno opozorilno magnetno tablo, ki jo ob intervenciji na poti v gasilski dom lahko uporabljajo prostovoljni gasilci tako, da jo namestijo na svoje osebno vozilo. Mestna občina Velenje je idejo podprla in za ta namen kupila 174 tabel, ki so jih razdelili operativnim gasilcem vseh sedmih prostovoljnih gasilskih društev v velenjski občini. Po nekajmesečni uporabi bodo opravili analizo, ki bo pokazala, ali so table res pomagale gasilcem med vožnjo, ki pogosto poskušajo s svojim avtomobilom čim prej priti do gasilskega doma, pri tem pa na cesti niso imeli ustreznih oznak. Kljub temu da se bodo morali držati cestnoprometnih
Opozorilne magnetne table bodo gasilci operativci v svojih avtomobilih uporabljali le na vožnji do gasilskega doma, ko jih
bodo poklicali na intervencijo.
predpisov, gasilci računajo, da bodo njihove vožnje na intervencijo od zdaj bolj varne. Glavni namen znaka je tako ozavešča-nje ljudi, da je tisti "nori" voznik za ali pred njimi v resnici gasi-
lec, ki rešuje življenja. Računajo, da bodo udeleženci v prometu v skladu s tem zavedanjem primerno reagirali.
a bš
Preventivna akcija Starejši voznik
Velenje, 24. novembra - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Policijska postaja in Izpitni center Velenje so prejšnji teden v Plešivcu in Kavčah organizirali preventivno akcijo z naslovom Starejši voznik.
S staranjem prebivalstva se povečuje tudi delež starejših voznikov, ki so ena od ranljivejših skupin v prometu. V Velenju zanje organizirajo preventivna predavanja oziroma izobraževanja, ki so namenjena izboljšanju prometne varnosti.	a mkp
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 19
30. novembra 2017
«»SÜAS
UTRIP
19
Spremembe na nepremičninah je treba sporočiti
HOROSKOP
Osnova odmeri nadomestila za uporabo stavnega zemljišča bo nov odlok
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Občina Šoštanj bo na decembrski seji sprejela nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Dokument so svetnice in svetniki v prvem branju potrdili na novembrski seji.
Z novim odlokom bodo v Šoštanju uredili evidence nepremičnin, ki bodo osnova za izdajo odločb za plačilo nadomestil. Pri izračunu bodo upoštevali neto tlorisne površine objektov, navedene v javnih evidencah re-
gistra nepremičnin Geodetske uprave skupaj z evidenco uporabe javne komunale pri posameznem objektu.
Občina Šoštanj je zato zaprosila in obvestila uporabnike nepremičnin, da so dolžni na Upravo Občine sporočiti vse spremembe, ki so na nepremičnini nastale (lastništvo, nakup, prodaja, dedovanje, oddaja, delitev ...) in bi imele vpliv na spremembo odmere nadomestila za uporabo stavnega zemljišča.
Na podlagi izvedenih računskih simulacij in primerjav v Šo-
štanju ocenjujejo, da bodo predvideni prihodki iz nadomestil za leto 2018 ostali v enaki višini, kar je pri sprejemanju novega odloka tudi cilj, oziroma bodo višji za 5 odstotkov, čeprav se višina vrednosti točke ne bo
spremenila.
Spremembe v višini končnega zneska pri posameznem zavezancu bodo nastale predvsem zaradi razlik med površinami obstoječe in javne evidence iz podatkov Gursa (zamolčane ali netočne površine, prijavljene od lastnikov nepremičnin) in neusklajenih dejanskih evidenc komunalne opremljenosti kot posledica izrazitih vlaganj Občine v obdobju zadnjih petih let na področju sistema javne oskrbe (vodovod, kanalizacija, toplovod, male komunalne čistilne naprave ...), kjer novega stanje komunalne opremljenosti v prvotnem sistemu še niso uspeli uskladiti.
S podpisi pod zahtevo bi bili močnejši
CI Šoštanj računa, da bi do 25. decembra lahko zbrala med 3.000 in 3.500 podpisov - Obojestransko sprejemljive rešitve išče tudi posebna delovna skupina HSE
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Civilna iniciativa Šoštanj je do sredine novembra zbrala nekaj sto podpisov za okoljsko nadomestilo, s katerim bi vsaj delno nadomestili negativne vplive energetskega gospodarstva, s katerimi morajo živeti
Walter Kolar: »TEŠ je edini energetski objekt v Sloveniji, kije umeščen v mestno jedro.«
>
CI Šoštanj so ustanovili, da bi dosegli pravico.
prebivalci v Šaleški dolini. Podpise so zbirali predvsem v krajevni skupnosti Šoštanj, zdaj pa so zbiranje podpisov, kot je povedal vodja CI Walter Kolar, razširili na vse krajevne skupnosti v ob-
čini, teh je devet.
»Pobudo so predsedniki krajevnih skupnosti dobro sprejeli. Vsi so tudi podpisali izjavo, da bodo do 25. decembra zbirali podpise organizirano ali po domovih,« pravi. V CI ocenjujejo, da jih bodo zbrali od 3.000 do 3.500.
»Z njimi bomo močnejši. Predstavili jih bomo državnemu zboru in predsedniku vlade. Nismo se namreč pripravljeni pogajati in pogovarjati s podjetji, ampak z državo.«
Kaj konkretno terjajo? »Nadomestilo za degradacijo okolja in pravico za dostojno in zdravo življenje v njem. Termoelektrarna Šoštanj je edini termoenergetski objekt v Sloveniji, ki je umeščen tako rekoč v mestno jedro. Naše nepremičnine so zaradi tega
razvrednotene.« Ne borijo pa se čisto sami, kot pravi Kolar. Podporo imajo v Občini Šoštanj, njihovo idejo pa podpira tudi Mestna občina Velenje. Teme, ki jih odpira CI Šoštanj, pa že sicer redno obravnava posebna ožja delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki lokalnih skupnosti in družb skupine HSE. Ta usklajuje odprte teme, ključne za sodelovanje in doseganje obojestransko sprejemljivih odločitev. »Obravnava že tudi konkretna
>
Pogovori v delovni skupini HSE potekajo v duhu zaupnosti.
vprašanja. Ker pa pogovori potekajo v duhu zaupnosti, jih do dokončnih odločitev ne moremo komentirati,« pa pravijo na Hol-dingu Slovenske elektrarne in dodajajo, da se CI Šoštanj lahko kadarkoli pridruži delovni skupini in konstruktivno sodeluje v pogovorih.	a
Sem in tja po hribih in dolinah
Člani krožkov Pohodništvo in Planinarje-nje UNI 3 Velenje smo že globoko zajadrali v novo šolsko leto, ki se pri nas prične v začetku oktobra. Precej nas je članov obeh krožkov in ob četrtkih nas najdete na planinskih in tudi drugih poteh. Narava je naša velika prijateljica! Novo šolsko leto smo začeli planinci, ki smo si za prvi šolski dan izbrali en del Trške poti okrog Šoštanja. Po »druženju« s Karlom Destovnikom Kajuhom, katerega spomenik je ob reki Paki v lepo urejenem parku, smo se podali na razvaline šo-štanjskega gradu, od koder je krasen razgled na mesto. Pohod smo zaključili ob jezeru na vzhodnem delu Šoštanja.
Naslednjič smo se podali na krožno pot po Bizeljskem in se v sončnem vremenu predali vodenju Vinka, ki mu je domač kraj še posebej pri srcu. Vijugali smo sem in tja po vinorodni pokrajini z milim podnebjem in okusili neverjetno gostoljubnost njegovih sorodnikov, da nam bo ta izlet ostal v trajnem spominu. Na planini Ravne smo izstopili v kraljestvo žarečih macesnov, katerih rastišče je na tem območju zelo bogato. Usmerili smo se proti planini Polšak, kamor smo hodili po zlati preprogi iglic, ki jih je nedavni sneg in močan veter že precej oskubil z mogočnih dreves.
Posebno doživetje smo okusili na poti proti izviru Pake, kamor nas je vešče vodil domačin Vlado. Nedavno je to področje pobelil sneg, katerega debelina se je z vzpenjanjem
večala. Neposredno pri izviru smo se nekoliko sprostili in odtisnili žige v planinske dnevnike, nato pa nadaljevali pot proti Rogli. Višje gor smo se poleg megle srečali s številnimi zameti, ki so oteževali hitrejše napredovanje. Prav vsak je bil po premagani poti zase (spet) zmagovalec. S Pohodniki smo začeli šolsko leto z bližnjo okolico Velenja in se
Po hribih
v toplem sončnem dnevu.
Potem smo se potepali po Vinski Gori in kljub meglenemu vremenu so jesenske barve žarele in nas razvajale s svojo lepoto. Ogledali smo si prikupno igralnico vrtčevskih otrok v gozdu, prečili nov pomožen pontonski most in se povzpeli do spomenika v Raz-gorcah. Po odmoru smo se povzpeli na Pe-
podali v lep sončen jesenski dan na območje Hrastovca. Idila ob Škalskem jezeru je vedno neverjetno lepa. Na drugem pohodu smo najprej obiskali domačijo Žlebnik in si ogledali res zelo lepo urejeno Kajuhovo spominsko sobo. Vsa pohvala ustvarjalcem! Od tu smo se podali do Slemena in spet uživali
telinjek in do obore divjadi Lamperček, od tam pa krožno spet v Vinsko Goro. Za nami je bil zelo lep jesenski potep, na katerem smo uživali.
a Marija Lesjak
Oven od 21. 3. do 21. 4.
November se poslavlja, december pa se bo za vas vrtel z veliko hitrostjo. Tega boste pravzaprav veseli, sploh, ker se bo malokaj izšlo, tako kot si želite. Sami ste krivi, da tudi vaši najbližji ne poiščejo večkrat vaše družbe. Potem ste užaljeni, nemalokrat osamljeni, a nikoli ne priznate, da ste zato krivi tudi sami. Naredite več za ljudi, ki vam veliko pomenijo, pa vam bodo to hitro začeli vračati. S tem, da hočete ugoditi vsem in se nikomur zameriti, pa si žal v zadnjem času delate levjo uslugo. Če želite v decembru uresničiti svoje sanje, ki sploh niso velike, se dela lotite takoj. Poleg tega si sami kupite lepo darilo. Saj že veste, kaj boste izbrali, kajne?
Bik od 22.4. do 20.5.
Zavedate se, da bo čas do novega leta hitro minil in da bodo dnevi polni dogodkov. Že po nekaj dneh decembrske norije si boste zaželeli, da bi kmalu prišli mirnejši dnevi. Ob tem boste vse več časa posvečali druženju z novim znancem, ki bo zanimiv sogovornik. Morda vas bo videl v drugačni luči kotvi njega, zato mu ne dajajte lažnih signalov in upov, če niste pripravljeni, da bi bila kaj več kot le prijatelja. Ne bodite preveč strogi do sebe, kljub temu da dobro veste, da si finančno ne smete privoščiti preveč. Tu in tam se vendarle morate razvajati. Priložnost bo že ta vikend. Ne zavrnite je, saj potrebujete razvedrilo.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Še nekaj dni boste zaskrbljeni, celo brezvoljni, potem pa se boste vzeli v roke. Kljub mrazu in snegu se boste pogosteje podali v naravo in med ljudi, s tem pa boste dobili več volje do življenja. Začeli se boste pripravljati na letošnje praznike. Okrasitvi doma in izdelavi daril boste posvetili več časa kot prejšnja leta, čemur bodo se čudili tudi domači. Vi pa boste kmalu ugotovili, kaj vse ste zamujali prejšnja leta, saj boste izjemno uživali. Tudi v službi se bo napetost sprostila. Delo, ki ga morate letos še postoriti, ne bo težko. Pravzaprav vam bo v veselje, zato lahko rečemo, da vas čaka lep teden. Pazite pa na zdravje. Občutljivi boste, tudi glavoboli niso izključeni.
Rak od 22.6. do 22.7.
Mirni dnevi so že preteklost. V naslednjih dneh in potem še vse do novega leta boste veliko delali in hkrati uživali. Dnevi vam bodo kar polzeli skozi prste, bolj pestri bodo postali tudi večeri in noči, saj se boste že začeli poslavljati od leta. Že ta vikend boste preživeli v družbi ljudi, ki jih čisto preredko vidite. Obljubili si boste, da si boste tudi med letom vzeli več časa druga za drugega. To bo vaša prva novoletna zaobljuba, letos pa jih bo še veliko. Žal pa se bo začelo lomiti na poti k uspehu pri novi simpatiji. Tokrat res ne boste čisto nič krivi, saj veste, da na potek dogodkov niste mogli vplivati. Boste pa vseeno kar malo nemirni in nesrečni. Nihče ne bo opazil, kakšen notranji boj bijete, saj svoja čustva dobro skrivate.
Lev od 23.7. do 23.8.
Sreča je, da ste pri delu zelo hitri in da vas ne ustavi noben problem. Pozitivna trma vam bo pomagala tudi v prvih decembrskih dneh, ko bodo vaši nadrejeni od vas zahtevali skoraj nemogoče. Tiho boste prenašali njihove muhe in se trudili, da korektno opravite svoje delo. Zavedali se boste, da imate ševedno čas, da se še letos stvari obrnejo v vašo korist, pa čeprav boste ves čas gledali na uro. Posrečena zabava, polna smeha in sprostitve, vas čaka že konec tega tedna. Dogovor, da nadaljujete tudi naslednji konec tedna, boste vzeli za šalo. Pa ne bo. Nekdo si vas kmalu želi spet videti. Vi pa niste čisto prepričani, da čutite enako. Če se boste preveč obremenjevali z vprašanjem, kaj narediti, vas čakajo želodčne težave. December ni čas za diete, vi pa vseeno pazite tudi na prehrano.
Devica od 24.8. do 23.9.
Ko so v preteklih dneh vsi okoli vas tarnali, da jim nič ne gre, tako kot si želijo, ste vi le kimali in modro molčali. Imeli ste namreč občutek, da tokrat res ne smete tarnati, saj vam prav nič ne manjka. Tu in tam ste koga skušali tudi potolažiti in dvigniti njegovo samozavest. Vtem tednu se bodo ti občutki krepko spremenili. Zato bo poskrbel vaš partner. Že res, da zadnje čase nista bila veliko skupaj, da sta postajala odtujena, a tega, kar vam bo povedal, nikakor niste pričakovali. Doživeli boste pravi šok. Sledila bo žalost, potem razočaranje. Vse okoli sebe boste videli v novi luči. Najhuje bo sprejeti dejstvo, da vas je izdal nekdo, ki ste ga imeli za dobrega, iskrenega prijatelja.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Razpoloženje vam bo nihalo iz dneva v dan. Odvisno bo od več dejavnikov. V mesec december ne boste vstopili čisto nič praznično razpoloženi, želeli si boste tudi, da bi imeli vsaj še teden dni časa več za vse, kar ste si zadali za letos. Ne bodite trmasti. Ko se boste sprijaznili z dejstvom, da vse ne bo šlo, boste hitro bolj srečni. Domači vas bodo v teh dneh jemali malce z rezervo, saj razumejo vaše počutje. Za druge pa vam bo vseeno. Vsak dan bolj. Tega tudi ne boste skrivali. Vzeli si boste več časa zase, saj čutite, da to najbolj potrebujete. Od ponedeljka dalje boste polni idej, kako boste preživeli zadnje dni v letu. Partner vas bo v vseh podprl.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Ko se boste zazrli v preteklost, ne boste najbolj zadovoljni. Tudi s svojimi dejanji ne, saj boste šele sedaj spoznali, kaj ste si povzročili, ker niste bili iskreni. Prihodnost vas bo začela begati tudi zato, ker vas bo vsak dan bolj skrbelo predvsem vaše počutje. Vsakdan bolj boste žalostni. Ob tem boste jezni tudi nase, ker ne znate in ne zmorete iz dane situacije. Čeprav dobro veste, da to, kar delate, ni prav, ne znate končati. Jasno pa vam bo, da je v vašem življenju prišel čas velikih sprememb. Dohajale se bodo tudi take, ki si jih ne želite. Življenje vas bo prisililo v večjo aktivnost, zato letošnji december za vas ne bo mesec veselja. Vsaj v naslednjih dneh ne.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Kdor molči, številnim odgovori. Tako pravi pregovor, ki se ga vi pogosto držite, ker že veste, da je formula preizkušena. Zakaj bi jo torej spreminjali? Tokrat boste molčali predvsem zato, ker vam bo prekipelo. Dolgo ste tiho prenašali, karse je dogajalo pri za vas zelo pomembnem delu, sedaj ne boste več. Tistemu, ki svojega dela ni opravil, boste to povedali le v obraz, na štiri oči. Drugim vpletenim v zgodbo ne boste povedali še nič. Tudi zato, ker upate, da bodo vaše iskrene besede vendarle kaj premaknile na bolje. Če ne bodo, pa boste še bolj resno razmislili, da se iz zgodbe umaknete. Tako kot je sedaj, za nikogar ni dobro, saj nihče več ni srečen.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Sneg, ki je v preteklih dneh pobelil tudi doline, vam je tokrat celo všeč. Zdi se vam, kot da preprosto sodi v vaše trenutno počutje. Več kot na prostem boste v naslednjih dneh na suhem in toplem. Največje veselje bo za vas druženje z mlajšimi, saj vas bo spravljalo v smeh in dobro voljo. Pa vendarle ne boste rekli ne niti enemu vabilu na druženje, ki bodo v naslednjih dneh kar deževala. Od leta, ki je bilo za vas povprečno, vsekakor pa ne slabo, se bo pač treba dostojno posloviti. Uživajte v vsakem dnevu posebej, saj veste, da je lahko jutrišnji še slabši. Zdravje? Morda si boste morali brisati nos, a kaj hujšega ne bo. Pazite pa tudi na sklepe. Preveč sedenja jim ne godi.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Glavo imate že nekaj dni polno težkih misli, ki vam tudi spati ne dajo najbolje. December bo tudi letos, hočete ali nočete, veliko bolj delaven kot ste si želeli in načrtovali. Čeprav vam bodo dnevi hitro minevali, ne bodo dovolj dolgi, da bi z nakopičenim delom končali še ta mesec. Čaka vas nekaj zabav, ki vam bodo všeč, pa tudi nekaj povsem zgrešenih. Iz njih boste kar hitro ušli, saj niste več pripravljeni požreti čisto vsega in poslušati vsakogar. Največja želja bo še naprej vaša velika skrivnost. Oči pa vas bodo ob srečanjih z osebo, o kateri vedno več razmišljate, izdajale tudi drugim. Tokrat vam bo vseeno, saj gre za povsem osebno odločitev.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Letos boste med tistimi, ki bi december najraje kar ukinili. Pa ne zato, ker je prava zima že prišla v deželo. Ampak zato, ker boste v sebi vsak dan bolj občutili čustveno praznino, ki jo boste polnili s hrano in včasih tudi nepremišljenimi nakupi. Potem boste imeli pa opravka še s slabo vestjo. Čeprav ne kažete radi svojih čustev, jih boste v naslednjih dneh pogosto. Nehote. Tako s solzami kot smehom. Dobro se boste počutili le v družbi ene osebe. A ta ne bo vaš partner. In tega spoznanja se boste vsak dan bolj bali, saj si ne želite, da se čisto odtujita. Potrudite se, da se to ne bo zgodilo. Naj to postane vaš najpomembnejši decembrski projekt.
■
Četrtek, 30. novembra
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 20
TV SPORED

30. novembra 2017
Petek, 1. decembra
Sobota, 2. decembra
Nedelja, 3. decembra
Ponedeljek, 4. decembra
Torek, 5. decembra
Sreda, 6. decembra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz
11.45 Turbulenca: Življenje in smrt,
izob. odd. 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Troje svetih, dok. film 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Brez meja, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Družinsko podjetje
Mikro + Polo 16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost: Kaj določa
naš spol, odd. o znanosti 17.55 Novice
18.00 Eko utrinki: Energetska prenova 18.05 Zu, ris., 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan
23.30 Maksimilijan in Marija - igra moči
in ljubezni, nad. 00.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 01.45 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.40 Info-kanal
TV SLO T
07.00 Minka, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Vipo, ris. 07.30 Božičkov vajenček, ris. 07.40 Dinotačke, ris. 07.50 Hrček Miha pripoveduje, ris. 07.55 Vetrnica, pon. 08.00 Zlatko Zakladko 08.15 Žogarija 09.00 Med valovi 09.40 Kino Fokus 10.05 Alpe-Donava-Jadran 10.45 70 let Ekonomske fakultete, dok. odd.
11.30 Dobro jutro
14.25 Koda, izob. odd.
15.10 Klic dobrote, posn.
17.10 Biatlon : posamična tekma (M),
pren. iz Ostersunda 19.00 Ne povej mami!, kr. igr. film 19.20 Nagelj, jap. nad. 20.00 Japonska z Joanno Lumley, dok. ser.
20.50 Ambienti
21.30 Novembrski mož, am.-an. film 23.20 Slovenska jazz scena: Igor
Lumpert z gosti 00.35 Glasbeni spoti 01.50 Biatlon: posamična tekma (M),
posn. iz Ostersunda 03.40 Zabavni kanal, glasbeni spoti
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
11.15	Vem!, kviz
11.55	Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
12.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Tarča, Globus, Točka preloma
15.20	Mostovi, odd. TV Lendava
16.05	Duhovni utrip: Uspešno poslovno
življenje
16.25	Profil: Axel Scheffler
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom, tednik za mlade
18.15	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00	Slovenski pozdrav, zab. odd.
21.25	Na lepše
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Globoko spanje, am. film
01.05	Profil: Axel Scheffler
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
02.50	Info-kanal
TV SLO T
07.00 Minka, ris. 07.05 Živalski čira čara, ris. 07.10 Pujsek Bibi, ris. 07.15 Vipo, ris. 07.30 Božičkov vajenček, ris. 07.40 Dinotačke, ris. 07.50 Simfonorije, ris. 07.55 Bine, pon. 08.15 Bleščica, odd. o modi 09.00 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 09.45 Bukovniške točke, dok. feljton 10.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
10.50 Navrtu, izob. odd. TV Maribor 11.30 Dobrojutro 14.05 Dober dan 15.15 Alpski magazin 15.55 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), pren. iz Lillehammerja 17.30 Nogomet - žreb skupin za SP
2018, posn. 18.40 Alpsko smučanje : smuk (M), pren.
iz BeaverCreeka 19.55 Biatlon: sprint (Ž), posn. iz
Ostersunda 20.25 Alpsko smučanje: smuk (Ž), pren.
iz Lake Louisa 21.50 Kdo bi vedel, zab. kviz 23.15 Polnočni klub 00.35 Glasbeni spoti 01.55 Alpsko smučanje: smuk (M), posn.
iz BeaverCreeka 03.05 Alpsko smučanje: smuk (Ž), posn.
iz Lake Louisa 04.50 Glasbeni spoti
pop POP
6 00 24IIR. non
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Lena Lučka, ris. 7.10	Smrkci, ris. 7.25	Robocar Poli, ris. 7.40	Mala miška Mia, ris. 7.50	Peter Pan, ris.
8.15	TV prodaja
8.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 60. del
9.25	TV prodaja
9.55	Padli angel, 1. sez., 25. del
10.55	TV prodaja
11.10	Gospodarica zlata, 1. sez., 49. del
12.10	TV prodaja
12.25	Gorski zdravnik, 10. sez., 4. del
13.30	Čista desetka, 2. sez., 6. del
14.30	Padli angel, 1. sez., 26. del
15.30	Gospodarica zlata, 1. sez., 50. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 61. del
17.55	Gorski zdravnik, 10. sez., 5. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 59. del
21.00	Kmetija
22.00	24URzvečer
22.35	Laurine skrivnosti, 1. sez., 8. del
23.30	Nikita, 3. sez., 14. del
0.25	Park avenija 666, 1. sez., 4. del
1.20	24UR zvečer, pon.
1.55	Zvoki noči
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, ris. 7.25	Robocar Poli, ris. 7.40	Mala miška Mia, ris. 7.50	Peter Pan, ris.
8.15	TV prodaja
8.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 61. del
9.25	TV prodaja
9.55	Padli angel, 1. sez., 26. del
10.55	TV prodaja
11.10	Gospodarica zlata, 1. sez., 50. del
12.10	TV prodaja
12.25	Gorski zdravnik, 10. sez., 5. del
13.30	Čista desetka, 2. sez., 7. del
14.30	Padli angel, 1. sez., 27. del
15.30	Gospodarica zlata, 1. sez., 51. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 62. del
17.55	Gorski zdravnik, 10. sez., 6. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 60. del
21.00	Kmetija
22.05	24UR zvečer
22.40	Eurojackpot
22.45	XXL punce, ameriški film
0.45	Zakonske laži, angleški film
2.25	Park avenija 666, 1. sez., 5. del
3.15	24UR zvečer, pon.
3.50	Zvoki noči
©
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Na obisku... pri Ribiški družini Celje
11.05	Pop corn, Victory, Orlek, Kevin Koradi
12.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2526. VTV magazin
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike!
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža: ans. Petka
21.15	Regionalne novice
21.20	Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
22.50	Kmetijski razgledi
23.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža: ans. Petka
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.45	Videospot dneva
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2527. VTV magazin
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice, Ciper
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Festival Ptuj 2016, posnetek 3. dela
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.40	Videostrani, obvestila
05.55 Kultura 06.05 Odmevi
06.55 Bukvožerček: Pika Nogavička 07.00 Biba se giba, ris. 07.20 Kljukec s strehe, ris. 07.45 Studio kriškraš 08.10 Ribič Pepe
08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.45 Firbcologi
09.10 Male sive celice: OŠ Stopiče in OŠ 8
talcev, Logatec, kviz 09.55 Infodrom, tednik za mlade 10.05 Osvežilna fronta, odd. za
mladostnike 10.45 Svetle luči in veliki umi - zgodba
o treh mestih: Pariz, dok. ser. 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Ambienti
15.10 Vraževerje v sodobnem svetu, dok. odd.
16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek: Katarina Čas 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Mislim Plečnika, dok. odd. 17.50 Taksi, kviz z Jožetom 18.05 Sladko življenje z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 25. Dobrodelni Miklavžev koncert 21.55 Skrivnost jezera: kitajsko dekle:
Bitka mater, kopr. nad. 23.05 Poročila, šport, vreme 23.35 Theeb, jord.-an. film 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.40 Info-kanal
TV SLO T
06.05 10 domačih 06.30 Na lepše 07.00 Najboljše jutro 08.00 Čarokuhinja pri atu 08.20 Čudovita Japonska, jap. nan. 09.25 Sladkanje z Rachel Allen 10.00 Judo: svetovni pokal, pren. iz Tokia
11.10 Nordijsko smučanje:
smučarski teki, sprint, pren. iz Lillehammerja 13.00 Povzetek svet. prvenstva v judu 2017
14.00 Nesmrtni, odd. o športnih
velikanih 14.40 Biatlon: sprint (M), pren. iz
Ostersunda 16.10 Nordijsko smučanje: smučarski
skoki (M), pren. iz Nižnega Tagila 18.00 Rokomet - svet. prvenstvo (Ž):
Francija : Slovenija, pren. iz Trierja 19.30 Alpsko smučanje:
superveleslalom (M), vključitev v pren. iz Beaver Creeka 20.25 Alpsko smučanje: smuk (Ž), pren.
iz Lake Louisa 21.35 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), posn. iz Lillehammerja 22.45 Popšop 23.20 Nocoj v Palladiumu 00.20 Aritmični koncert - Izštekanih 10:
Sounds of Slovenia, 2. del 01.25 Bleščica, odd. o modi 01.55 Glasbeni spoti 3.05 Nordijsko smučanje: smučarski
skoki (M), posn. iz Nižnega Tagila 4.45 Alpsko smučanje: smuk (Ž), posn.
iz Lake Louisa 05.55 Glasbeni spoti
07.00	Minka, ris.
07.05	Penelopa, ris.
07.10	Pujsek Bibi, ris., pon.
07.20	Dinko pod krinko, ris.
07.30	Primer za prijatelje, ris.
07.35	Niko, ris.
07.35	Vrtni palček Primož, ris.
07.50	Lili in Čarni zaliv, ris.
07.55	Leonardo, ris., pon.
08.10	Kalimero, ris.
08.20	Zmajči zmaj, ris.
08.30	Božičkov vajenček, ris.
08.45	Božičkov vajenček, ris.
09.10	Govoreči Tom in prijatelji, ris.
09.20	Džamila in Aladin, nan.
10.00	Nedeljska maša, pren. iz župnije Stopiče
10.55	Na obisku: Barbara Gropajc
11.25	Obzorja duha: Dobrota s Koroške
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, zab. odd.
15.05	Mali veliki glas, av.-nem. film
16.45	Kino Fokus
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Zmajči zmaj, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.00	Modna hiša Velvet, špan. nad.
21.30	Intervju: Sonja Šmuc
22.15	Poročila, šport, vreme
22.45	Od kapelce do Kud-a, dok. film
23.40	Za lahko noč: Samospevi na poezijo Franceta Prešerna
00.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.30	Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme
01.20	Info-kanal
TV SLO T
07.00 Tedenski izbor 07.00 Duhovni utrip: Uspešno poslovno življenje
07.15 Mislim Plečnika, dok. odd. 07.55 Koda, izob. odd. 08.50 Glasbena matineja 08.50 Samospevi na poezijo Franceta Prešerna: Matjaž Robavs in Andreja Kosmač 09.00 Prešeren v glasbi: Jurij Fleišman:
Od železne ceste 09.10 Čudovita Japonska, jap. nan. 10.40 Nordijsko smučanje: smučarski skoki (Ž), pren. iz Lillehammerja 12.25 Ambienti
13.10 Biatlon: zasledovalna tekma (Ž),
pren. iz Ostersunda 13.50 Rokomet - svet. prvenstvo (Ž): Slovenija : Romunija, pren. iz Trierja
15.30 Biatlon: zasledovalna tekma (M),
vključitev v pren. iz Ostersunda 15.55 Nordijsko smučanje: smučarski
skoki (M), pren. iz Nižnega Tagila 17.45 Alpsko smučanje: veleslalom (M),
1.	vožnja, pren. iz Beaver Creeka 18.55 Alpsko smučanje:
superveleslalom (Ž), pren. iz Lake Louisa 20.00 Žrebanje Lota 20.05 Judo: svet. pokal, posn. iz Tokia 20.40 Alpsko smučanje: veleslalom (M),
2.	vožnja, pren. iz Beaver Creeka 21.50 Goljufija, dan. nad.
23.00 Vikend paket 00.25 Glasbeni spoti 01.35 Nordijsko smučanje: smučarski
skoki (M), posn. iz Nižnega Tagila 3.15 Alpsko smučanje: veleslalom (M),
1.	vožnja, posn. iz Beaver Creeka 4.20 Alpsko smučanje: veleslalom (M),
2.	vožnja, posn. iz Beaver Creeka 05.20 Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Tika taka, ris.
7.10	Pixi in čarobni zid, ris.
7.25	Sabrina, ris.
7.50	Grizzy in glodavčki, ris.
7.55	Maša in medved, ris.
8.05	Grizzy in glodavčki, ris.
8.10	Skrivnostni ranč, ris.
8.35	Peter Pan, ris.
9.00	Grizzy in glodavčki, ris.
9.05	Pod košem , ris.
9.30	Grizzy in glodavčki, ris.
9.40	Gorazdova slaščičarna
10.10	TV prodaja
10.25	Vzgoja psov, 1. sez.
11.20	Shark, 1. sez., 1. del
12.15	TV prodaja
12.30	Shark, 1. sez., 2. del
13.30	Znan obraz ima svoj glas
16.15	Božično mestece, kanadski film
17.55	Preverjeno, ponovitev
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Dan najlepših sanj
21.25	Zgodilo se je na Manhattnu,
ameriški film
23.30	Hoja po robu, ameriški film
2.10	Zvoki noči
5.00
7.00
7.01 7.10 7.25 7.50 7.55 8.05 8.10 8.35 9.00 9.05 9.30 9.40 10.10 10.25 11.20 12.15 12.30 13.25 14.20
16.25 17.55 18.55 18.58 20.00 22.45 23.45 1.35
24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Sabrina, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Maša in medved, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Skrivnostni ranč, ris. Peter Pan, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Pod košem, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Gorazdova slaščičarna TV prodaja Vzgoja psov, 1. sez. Shark, 1. sez., 3. del TV prodaja Shark, 1. sez., 4. del Ženska džungla, 2. sez., 4. del Zgodilo se je na Manhattnu, ameriški film Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija! 24UR vreme 24UR
Znan obraz ima svoj glas Štartaj, Slovenija! Noel, ameriški film Zvoki noči
©
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Miš maš, Kako nastanejo sveče
09.40	Ustvarjalne iskrice (220)
Miklavževe sani
10.00	Napovedujemo
10.05	Festival Ptuj 2016, posnetek 3. dela
11.15	Popotniške razglednice, Ciper
12.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.45	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Naj viža: ans. Petka, ans. Hopla
17.10	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike!
18.40	Videospot dneva
19.00	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2528. VTV magazin
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Večer z Banovški, posnetek
koncerta
22.10	Jutranji pogovori
23.40	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.05	Videostrani, obvestila
14.20 14.45 17.25 17.55 18.00
Ustvarjalne iskrice (219), Konfetkotop 18.20 Nanovo: Mladi in varna spolnost 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Petka, ans Hopla 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn, Victory, Orlek, Kevin
Koradin 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila
05.55	Utrip
06.10	Zrcalo tedna
07.00	Dobro jutro, poročila
10.15	Sladko življenje z Rachel Allen
10.40	10 domačih
11.20	Naj muzika igra; Tomaž Domicelj
12.05	NaGlas!
12.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Panoptikum
14.25	Osmi dan
15.00	Dober dan, Koroška
15.30	Firbcologi
15.55	Z glasbo in s plesom: Mladi
virtuozi
15.55	Trio Reverie
16.05	Pianist Nejc Kamplet
16.25	Profil
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Osvežilna fronta, odd. za
mladostnike
17.55	Novice
18.00	Young Village Folk: Panu in
kobilice
18.10	Lili in Čarni zaliv, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55	Umetni raj
23.30	Baletni večer: R. Wagner - M.
Šparemblek: Matilda, tv balet
23.55	Profil
00.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.55	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
01.50	Info-kanal
TV SLO T
07.00	Minka, ris.
07.05	Živalski čira čara, ris.
07.10	Pujsek Bibi, ris.
07.15	Vipo, ris.
07.30	Božičkov vajenček, ris.
07.40	Dinotačke, ris.
07.50	Simfonorije, ris.
07.55	Sprehodi v naravo: Kačji pastirji, 1. del
08.10	Veličastna Lilly, kr. igr. film
08.45	Na poti z Željkom Kozincem, dok.
09.30	Tea time na Goričkem, dok. feljton
10.15	Revolucionarv talarju; Janez
Evangelist Krek, dok.
11.10	Dobrojutro
13.50	Ljudje in zemlja
14.55	Polnočni klub
16.15	Judo: svet. pokal, posn. iz Tokia
17.00	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Halo TV
18.55	Studio kriškraš
19.15	Nagelj, jap. nad.
20.00	Čez planke: Kitajska
20.55	Sherlock, brit. miniser.
22.35	Časnik, hr. nad.
23.40	Božji glasniki, dok. odd.
01.00	Glasbeni spot, zabavni kanal
05.45	Kultura
05.55	Odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.15	Naj muzika igra; Janez Bončina Benč
11.45	Obzorja duha: Dobrota s Koroške
12.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Studio city
14.45	Kino Fokus
15.00	Kanape, odd. TV Lendava
15.30	Studio kriškraš
15.55	Ribič Pepe
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Koda, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Piknik s torto, ris.
18.10	Niko, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00	Zadnji tango v Halifaxu, brit. nad.
20.55	Kim Džong Un - zadnji rdeči
princ, fran.dok. odd.
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Spomini: Majda Šlajmer-Japelj in
Igor Japelj, dok. odd.
00.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00	Po Sloveniji
01.25	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
02.20	Info-kanal
TV SLO T
07.00	Minka, ris.
07.05	Živalski čira čara, ris.
07.10	Pujsek Bibi, ris.
07.15	Vipo, ris.
07.30	Božičkov vajenček, ris.
07.40	Dinotačke, ris.
07.50	Simfonorije, ris.
07.55	Bukvožerček: Pika Nogavička
08.00	Martina in ptičje strašilo: Kino
08.10	Kokošja juha, kr. igr. film
08.30	Na poti dražgoškega pohoda, dok.
09.15	Sladkanje z Rachel Allen
09.55	Hišica v preriji, am. nad.
11.00	Halo TV
12.05	Dobro jutro
13.50	Rokomet - svet. prvenstvo (Ž):
Slovenija : Angola, pren. iz Trierja
15.35	Village Folk: Dalmatinske tuke in
tartufi, dok. ser.
16.00	Novi sosedje: Ljubo doma, dok. odd.
16.45	Čarokuhinja pri atu
17.00	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Halo TV
19.00	Iz popotne torbe, odd. za otroke
19.20	Nagelj, jap. nad.
20.00	Teslovi otroci, kan. dok. odd.
20.50	Prava ideja
21.30	Poletne igre, šved. film
23.10	Nocoj v Palladiumu
00.05	Glasbeni spoti
01.10	Rokomet - svet. prvenstvo (Ž):
Slovenija : Angola, posn. iz Trierja
02.40	Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop POP
Ann MMR nnnm/itûw
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Robocar Poli, ris. 7.15	Oddbods, ris.
7.20	Gospodična Žuža, ris.
7.25	Peter Pan, ris.
7.50	Beyblade, ris.
8.15	TV prodaja
8.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 62. del
9.25	TV prodaja
9.55	Padli angel, 1. sez., 27. del
10.55	TV prodaja
11.10	Gospodarica zlata, 1. sez., 51. del
12.10	TV prodaja
12.25	Gorski zdravnik, 10. sez., 6. del
13.30	Čista desetka, 2. sez., 8. del
14.30	Padli angel, 1. sez., 28. del
15.30	Gospodarica zlata, 1. sez., 52. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 63. del
17.55	Gorski zdravnik, 10. sez., 7. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 61. del
21.00	Kmetija
22.00	Kmetija
23.00	24UR zvečer
23.35	Laurine skrivnosti, 1. sez., 9. del
0.30	Nikita, 3. sez., 15. del
1.25	Park avenija 666, 1. sez., 6. del
2.15	24UR zvečer, ponovitev
2.50	Zvoki noči
.00
7.00
7.01 7.15 7.20 7.25 7.50 8.15 8.30 9.25 9.55 10.55 11.10 12.10 12.25 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.30 1.25 2.00
24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Oddbods, ris. Gospodična Žuža, ris. Peter Pan, ris. Beyblade, ris. TV prodaja
Resnične ljubezni, 1. sez., 63. del TV prodaja
Padli angel, 1. sez., 28. del TV prodaja
Gospodarica zlata, 1. sez., 52. del TV prodaja
Gorski zdravnik, 10. sez., 7. del Čista desetka, 2. sez., 9. del Padli angel, 1. sez., 29. del Gospodarica zlata, 1. sez., 53. del 24UR popoldne
Resnične ljubezni, 1. sez., 64. del Gorski zdravnik, 10. sez., 8. del 24UR vreme 24UR
Reka ljubezni, 1. sez., 62. del
Kmetija
Preverjeno
24UR zvečer
Nikita, 3. sez., 16. del
Park avenija 666, 1. sez., 7. del
24UR zvečer, ponovitev
Zvoki noči
©
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Kako nastanejo sveče 09.40 2525. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 2526. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Župan z vami, Franjo Naraločnik,
župan Občine Ljubno 11.30 Iz glasbenega arhiva: Parni valjak,
12.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.20 Na obisku... pri Ribiški družini Celje
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2528. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn, Victory, Orlek, Kevin
Koradin 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in
lovstvu 18.35 Regionalne novice 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, mag. Branko Kidrič,
župan Občine Rogaška Slatina 21.00 Regionalne novice 21.05 Nastop folklorne skupine Maribor
iz Argentine 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Župan z vami, mag. Branko Kidrič,
župan Občine Rogaška Slatina 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Postal
bom umetnik 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2529. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.30 Pogledi svetniške skupine SDS na
dogajanje v MO Velenje 20.45 Dotiki gora: Slovenija nad
Ohridom 21.05 Mesto smo ljudje - Laško
praznuje, dokumentarni film 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila
05.45	Kultura
05.55	Odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz
11.50	Umetni raj
12.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Intervju: Sonja Šmuc
14.35	Duhovni utrip: Uspešno poslovno življenje
15.00	Mostovi, odd. TV Lendava
15.35	Male sive celice: OŠ Stopiče in OŠ 8
talcev, Logatec, kviz
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Dinotačke, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.05	Pred polnočjo, am.-gr. film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55	Sveto in svet
23.55	Turbulenca, izob. odd.
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Po Sloveniji
01.35	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
02.25	Info-kanal
TV SLO T
07.00	Minka, ris.
07.05	Živalski čira čara, ris.
07.10	Pujsek Bibi, ris.
07.15	Vipo, ris.
07.30	Božičkov vajenček, ris.
07.40	Dinotačke, ris.
07.50	Simfonorije, ris.
07.55	Studio Kriškraš
08.25	Kanape , odd. TV Lendava
08.55	Na poti na Kriško goro, dok. odd.
09.40	10 domačih
10.30	Hišica v preriji, am. nad.
11.30	Dobro jutro
12.55	Dober dan
13.55	Vikend paket
15.15	25. Dobrodelni Miklavžev koncert
17.00	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Halo TV
18.55	Firbcologi
19.20	Opus 1, plesna miniatura
19.30	Nagelj, jap. nad.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Leonard Bernstein, glasbeni
velikan, nem. glasbeno dok. film
21.00	Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek
21.55	Bleščica, odd. o modi
22.30	9, kan.-am. anim. film
00.00	Aritmični koncert - Izštekanih 10:
Sounds of Slovenia, 2. del
01.10	Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara , serija
7.01	Robocar Poli, ris. 7.15	Oddbods, ris.
7.20	Gospodična Žuža, ris.
7.25	Lego prijateljice, ris.
7.50	Beyblade, ris.
8.15	TV prodaja
8.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 64. del
9.25	TV prodaja
9.55	Padli angel, 1. sez., 29. del
10.55	TV prodaja
11.10	Gospodarica zlata, 1. sez., 53. del
12.10	TV prodaja
12.25	Gorski zdravnik, 10. sez., 8. del
13.30	Čista desetka, 2. sez., 10. del
14.30	Padli angel, 1. sez., 30. del
15.30	Gospodarica zlata, 1. sez., 54. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 65. del
17.55	Gorski zdravnik, 10. sez., 9. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	UEFA Liga prvakov: Maribor -
Sevilla, prenos
22.55	24UR zvečer
23.30	Laurine skrivnosti, 1. sez., 10. del
0.25	Nikita, 3. sez., 17. del
1.20	Park avenija 666, 1. sez., 8. del
2.10	24UR zvečer, ponovitev
2.45	Zvoki noči
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2529. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Pogledi svetniške skupine SDS na
dogajanje v MO Velenje 10.45 Mesto smo ljudje - Laško
praznuje, dokumentarni film 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Župan z vami, mag. Branko Kidrič,
župan Občine Rogaška Slatina 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (221) 18.20 Kreativne glave (4), Stop motion
voščilnica 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Župan z vami: Bojan Šrot, župan
Mestne občine Celje 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Clemens, Christine
Zadnikar 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 21
30. novembra 2017
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
TRELOAR, Lucy: Salt Creek
od - Odrasli / 821.311.2 - Družbeni romani
Hester, sedaj bogata vdova, ki v Angliji vodi šolo za sirote in revne otroke iz vasi, se spominja svojih težkih najstniških let. Zaradi dolgov in neuspelih očetovih investicij je v mladosti morala s svojo številno družino, zapustiti dedka in babico, vse prijatelje in mestni vrvež. Leta 1874 so se preselili v samoto, med domorodce, v povsem neposeljen konec Južne Avstralije. Tu jih je čakalo zelo drugačno in težko življenje. Mama je najbolj pogrešala njihovo prejšnje življenje, njeno razpoloženje je zelo nihalo. Hester kot najstarejša hči je mami
pomagala tako, da je doma poučevala mlajše bratce in sestrice. Obiskovalci so bili redki. Najpogosteje so v svoji bližini videli aboriginske domorodce, ki jih niso marali. Dva obiskovalca pa zelo spremenita življenje družine tukaj v samoti, kjer nihče, razen njihovega očeta, ni preveč rad. Prvi je domorodski deček Tully, ki ga vzamejo skoraj za svojega enakopravnega družinskega člana, tako jim priraste k srcu in se zaljubi v Hesterino mlajšo sestro. Drugi pa je mladi Charles, ki z očetom opravlja popis. Zaljubi se v Hester in jo želi odpeljati nazaj v civilizacijo. Mama zaradi nesrečnih in oteženih okoliščin umre pri porodu. Od takrat naprej se težave in nerazumevanje z očetom samo stopnjujejo. Oče je do svojega konca neizprosen in vztraja pri svojih odločitvah. Ostane čisto sam in v samoti tiho umre. Otroci pa se šele, ko odrastejo, pa še takrat stežka, odtrgajo od očeta in si ustvarijo svoje življenje.
BOROVAC, Ivanka: Mali bonton za velike otroke
ml - Mladina / 39 - Etnologija. Bonton
Starši moramo biti vedno vzgled svojim otrokom, kajti naši najmlajši nas še zelo radi posnemajo. Skupaj z otrokom lahko preberemo knjigo o bontonu, v kateri nastopata Tonko Bontonko, ki je vedno
vljuden in olikan in Nemirnica, ki je razigrana, vesela in večkrat na pravila lepega obnašanja kar pozabi. Besedilo je zapisano z velikimi tiskanimi črkami, da lahko otroci tudi sami prebirajo in osvajajo vsebino. Dobro pa je, da se z otroki pogovorimo o čarobnih besedah, kot so hvala, prosim, oprosti, pa katerih grdih besed in žaljivk ni dobro uporabljati, če hočemo obdržati prijatelje. Ob prebiranju knjige se lahko spomnimo, kako se obnašamo za mizo, kako uporabljamo zobno ščetko in redno umivamo zobe, kako ravnamo ob prehladih in da moramo sproti pospravljati svoje stvari. Pozorni bodimo, da smeti odvrže-mo vedno samo v koš, zavedajmo se, da na cesti nismo sami in moramo biti vedno pazljivi, poudarimo tudi, da moramo za hišne ljubljenčke, ki si jih tako želimo, čim
bolj sami poskrbeti in ne prelagati skrbi zanje na druge.
PIWKOWSKA, Anna: Frančiška
ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta
Trinajstletna Frančiška živi čisto sama s svojo mamico. Imata se zelo radi, vse si zaupata in se veliko pogovarjata. Nekega večera pa rešilec nepričakovano odpelje mamico v bolnišnico. Frančiška je zbegana in osamljena in to noč od žalosti in strahu napiše svojo prvo pesem. To je v bistvu prošnja oziroma urok. Kmalu za tem se na vratih pojavi popolna tujka. Pravi, da je mamičina mama, babica Eva. Frančiško odpelje na svoj dom. Njeno življenje se tako čez noč popolnoma spremeni, obrne na glavo. Frančiška je osamljena deklica, ki nima veliko prijateljev. Sošolci jo imajo za čudno, ker ima tako rada poezijo. In ne samo to, Frančiška sklene, da bo tudi sama postala pesnica. Najprej začne brati pesmi drugih pesnic in odkrivati njihove raznolike življenjske zgodbe. Vse to se je zelo dotakne, začne razmišljati o svojem počutju, razpoloženju, dvomih. Kmalu začne pisati tudi svoje pesmi. Te ji vlivajo moč in tolažbo v teh dneh, ko lahko samo misli na svojo bolno mamico. Frančiški se s pomočjo poezije uspe spoprijateljiti, odpreti ... spoznati svojo babico Evo. Uspe ji najti nove prijatelje, ubada se s prvo ljubeznijo, dozoreva v umirjeno dekle. Tudi njena draga mamica počasi okreva. Začne verjeti v čarovnijo poezije in vse male radosti življenje.
KOZINC, Darinka: O zmaju, ki je pohrustal grde misli
ml - Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta
Ste že kdaj pomislili, da se kdo do vas ali do otrok obnaša, kot pravi zmaj. Kot da bi bruhal grde besede in misli na vas ali na otroke in vas s tem prizadel. V zgodbici, ki je pred nami, prijazni papirnati zmaj pomaga nesrečni deklici Tinki. Tinka reši pisanega zmaja, ki se nerodno zaplete v grmičevje v bližini njihove hiše. Žalostna mu pove, kako jo njena mačeha velikokrat krega, kako je mačeha velikokrat prava zlobna zmajevka. Zmajček deklici hvaležno pomaga. Ponoči ujame oziroma poje vse mačehine grde misli in veter ga odnese daleč, daleč stran. Tinkina mačeha odslej postane prijazna, Tinka pa vesela in nasmejana deklica. Da bi bili vsi otroci srečni in veseli, da bi bilo na svetu čim več takih prijaznih zmajev.
CHAPMAN, Gary: Pet jezikov ljubezni najstnikov
od - Odrasli / 17 - Etika
Gary Champman, družinski in zakonski svetovalec, je napisal več knjig z naslovom Pet jezikov. Pri založbi Družina so tako izšle knjige Pet jezikov odpuščanja, Pet jezikov ljubezni otrok in Pet jezikov ljubezni. Sedaj, ko sta njegova otroka že mlada odrasla človeka, je napisal še knjigo, ki je pred nami. Knjigo je posvetil v prvi vrsti njima in seveda vsem staršem, starim staršem, vzgojiteljem, učiteljem, skratka vsem, ki imamo stik z najstniki, oziroma nam je mar zanje. Vzgajati najstnika je bilo, je in bo vedno težavna naloga. Današnji najstniki se poleg tega, da se soočajo s svojimi težavami, morajo znajti tudi z vse bolj napredno tehnologijo, vse bolj je prisotno nasilje v naši družbi med mladimi, družine so vse bolj razdrobljene. Starši najstnikov moramo vztrajati, naučiti se moramo njihovega jezika, čeprav je včasih zelo težko. Truditi se moramo, da s pogovorom ob kuhinjski mizi, s pohvalo, z dotikom oziroma objemom in kar se da pozitivnim odnosom do njih. Pokazati in dokazati jim moramo, da jih imamo res brezpogojno radi. Ob koncu knjige je vprašalnik, na katerega naj najstniki iskreno odgovorijo. Tako se bodo starši lažje sporazumevali s svojimi najstniki. Skupaj bodo lažje prepoznali govorico ljubezni drug do drugega.
a Edita P. Š.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 30. november
11.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starševstva: Razumeti najstniške možgane 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Županov sprejem za člane invalidskih organizacij 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Peru in Bolivija, potopis Tine Lampret
Petek, 1. december
10.00 Ljudska univerza Velenje Izdelava adventnih venčkov, delavnica 12.00 Rdeča dvorana Velenje
Smučarski sejem 13.30 Društvo NOVUS, stavba Farmin
Medgeneracijski turnir v biljardu 17.00 Podružnična osnovna šola Livada Skale
Adventne delavnice 17.00 Velenjski grad
Odprtje Praznične kamre 2017 ter odprtje razstave Katarine Aman 18.00 Velenjski grad
1. kamišibaj festival v Velenju 18.00 Titov trg
Prižig praznične razsvetljave in koncert Mance Spik in Isaaca Palme 22.00 eMCe plac
Fullsuss 2017, elektronski plesni dogodek
Sobota, 2. december
7.00
8.00
9.00 9.00
Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje Dvorana Centra Nova 18. novoletni darilni bazar Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje Rdeča dvorana Velenje Smučarski sejem Letni kino ob Skalskem jezeru Najhitrejši krog okoli Velenjskega jezera, tekaški dogodek 9.00 Glasbena šola Velenje, modra dvor. Seminar za violončelo in mlajši godalni orkester 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Princeska na zrnu graha, premiera lutkovne predstave LGV 14.00 Vila Bianca
Miklavževa rokodelska tržnica in zabavni program 17.00 Velenjski grad
1. kamišibaj festival v Velenju 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Zvezdni prah muzikalov, Trianglov večer uspešnic iz nepozabnih muzikalov 20.17 Atrij Galerije Velenje Svetlobna čajanka, ogled svetlobnih kreacij in decembrsko druženje 21.00 Max klub
Justin's Johnson 21.00 eMCe plac
Reggalution in Hornsman Coyote
Nedelja, 3. december
9.00 NC Velenjka
Podarimo vam knjigo ob Dnevu kulture
9.00 Rdeča dvorana Velenje
Smučarski sejem 9.30 Parkirišče in dvorana v OS Plešivec
Miklavžev sejem 10.00 Velenjski grad
Pravljični nedeljski dopoldnevi "Babica pripoveduje" 10.00 Velenjski grad in Hiša mineralov Praznični sejem, Ta veseli dan kulture 10.00 - Galerija Velenje 13.00 Nedeljski ogled razstave Majde
Kurnik, Ta veseli dan kulture 10.00 - Galerija Velenje 12.00 Risarska delavnica: Povodni mož
kot inspiracija, Ta veseli dan kulture 17.00 Velenjski grad
Koncert moškega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje, Ta veseli dan kulture 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Besede imajo moč, Ta veseli dan kulture
Ponedeljek, 4. december
9.30 Mercator center Velenje, Zlati kotiček
Izdelava novoletnih čestitk 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Bleščeča voščilnica, ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 Vila Rožle
Otroci so naše največje bogastvo, 2. srečanje Sole za starše 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Vlado Garantini: Frpruh, pesniška zbirka na kolmi zrasla 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Glasba skozi čas, koncert orgelske in komorne glasbe
Torek, 5. december
10.30 Velenjski grad
Krašenje novoletnih smrečic in odprtje razstave "praznična voščilnica" 14.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega življenjskega sloga: Kri - življenjska tekočina 17.00 Ljudska univerza Velenje
Joga smeha 17.00 Galerija Velenje
Okrasimo malo drugače, kreativno ustvarjanje za odrasle in mlade 17.00 Avla Mestne občine Velenje Odprtje razstave: V objemu svetlobe, skupina Gambatte 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku
Sreda, 6. december
10.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Moč branja, bralni klub za odrasle 10.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Spodbujanje zdravega življenjskega sloga: Brezglutenska prehrana 13.00 Ljudska univerza Velenje
Izdelava adventnih koledarjev 15.30 Selo 14, Velenje
Strokovni pogovor in srečanje prostovoljcev društva invalid Konovo
16.00 Ljudska univerza Velenje
Odkrivanje ženskosti skozi ples 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Nekega prijetnega božiča, praznična predstava OS Gustava Siliha Velenje 18.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Tradicionalni tris pihalnih orkestrov 18.00 Ljudska univerza Velenje
Bolečina, predavanje Marine Žuber
ŠOŠTANJ
Četrtek, 30. november
17.00 Mestna knjižnica Soštanj Ura pravljic
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom
Petek, 1. december
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine
Sobota, 2. december
18.00 Trg svobode Soštanj
Prižig prazničnih luči in skok v veseli december s skupino Kingston in ansamblom Potepini
21.00 Vila Lučka / Mladinski center Koncert - Smallfest 2017
Ponedeljek, 4. december
8.30 Soštanj in okolica (zbirno mesto pred občino Soštanj) Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 5. december
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine
18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem Predavanje dr. Aleksandre Gačič
18.30 REKS Ravne
Princeska na zrnu graha
Lutkovno gledališče Velenje v praznični december vstopa z novo predstavo, ki jo bodo premierno uprizorili v soboto, 2. decembra, ob 10.30 v mali dvorani Doma kulture. Scenarij in režija sta delo vodje Lutkovnega gledališča Velenje Alice Čop, pri režijskem delu je pomagal Kajetan Čop, lutke in sceno je izdelala družina Čop. Lutkovno gledališče Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, letno pripravi vsaj dve premieri, sicer pa s svojimi številnimi deli zelo uspešno gostuje po vsej Sloveniji.	a
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
ZELIŠČARICA
Dok. film, 30 minut (Slovenija) Režija: Tomo Čonkaš
Nastopajo: Kata Laštro, Tine Mohor, Lara Stravs, Karin Stravs, Nastja Stravs, Kaja Stravs, Larisa Pučnik, Učenci 1. razreda OS A. Aškerca Velenje -Tjaša Grmič, Tia Jakob Kukovič, Spela Sevčnikar, Urška Sevčnikar in mentorica Nevenka Hvalec, Podružnica v Pesju in učiteljica Vesna Hudej Petek, 1. 12., ob 18.00 - premiera s filmsko ekipo
KOŠARKAR NAJ BO
Mladinski film, 82 minut (Slovenija) Režija: Boris Petkovič Igrajo: Klemen Kostrevc, Ana Maria Mitič, Matija Brodnik, Marko Miladinovič, Lado
Bizovičar, Matjaž Javšnik
Nedelja, 3. 12., ob 17.00 - mala dvor.
ČUDO
Wonder, drama, 113 minut (ZDA) Režija: Steve Chbosky Igralci: Julia Roberts, Jacob Tremblay, Owen Wilson, Mandy Patinkin, Daveed Diggs, Sonia Braga Petek, 1. 12., ob 19.15 Nedelja, 3. 12., ob 18.30 Ponedeljek, 4. 12., ob 17.30
ČLOVEK DELFIN
Dolphin Man, dokumentarni film, 78 minut (Grčija, Kanada, Francija) Režija: Lefteris Charitos Pripoveduje: Jean-Marc Barr Petek, 1. 12., ob 20.00 - mala dvor.
Sobota, 2. 12., ob 18.00
Nedelja, 3. 12., ob 19.00 - mala dvor.
KOKO IN VELIKA SKRIVNOST
+ predfilm LEDENO KRALJESTVO: OLAFOVA PRIGODA
Coco, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 126 minut (ZDA) Režija: Lee Unkrich (Koko) Nedelja, 3. 12., ob 16.00 - otroška matineja
UMOR NA ORIENT EKSPRESU
Murder on the Orient Express, kriminal-ka, drama, 116 minut (ZDA) Režija: Kenneth Branagh
Miklavževanje za otroke
Sreda, 6. december
X Mestna knjižnica Soštanj
Božiček za en dan ali majhna škatla za velik nasmeh 13.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 14.00 Računalniška pomoč 17.00 Podstrešje Vile Mayer Kamišibaj v Vili Mayer 18.30 Mestna knjižnica Soštanj
Aromaterapija skozi letne čase: Zima in prazniki 19.00 Kulturni dom Soštanj Abonma - skupina SToP
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 30. november
17.00 MCSmartno ob Paki - Hiša mladih Delavnica izdelave adventnih venčkov
Petek, 1. december
16.30 Prireditveni prostor MC Smartno 16. tradicionalni Miklavžev sejem, OS bratov Letonja in Vrtec Sonček
Sobota, 2. december
X Kleti odprtih vrat
klet Žibret - Mali Vrh 19 in Mihael Fajfar - Slatina 21 b
17.30 Ploščad pred občino
Prižig prve svečke na adventnem venčku
18.00 Kulturni dom Gorenje
prireditev Od zrna do kruha,
Nedelja, 3. december
X Kleti odprtih vrat
klet Žibret - Mali Vrh 19 in Mihael Fajfar - Slatina 21 b
17.00 Kulturni dom Smartno ob Paki Gledališka predstava Učinek kobilice, kD Gledališče Velenje.
Ponedeljek, 4. december
19.00 MC Smartno ob Paki - Hiša mladih Redno mesečno srečanje Svetniške skupine Lista za napredek občine
3. decembra, ob 16:47, polna luna (ščip)
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 30.11. Biotržnica
•	Petek, 1.12. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 3.12. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Lahko noč
•	Torek, 5.12., Miklavževanje na prostem - ob 18.00 uri pred glavnim vhodom
•	Božično novoletni sejem v Lectovi deželi od 30.11. do 31.12.2017
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
Igrajo: Daisy Ridley, Johnny Depp, Michelle Pfeiffer, Penelope Cruz, Judi Dench,Kenneth Branagh Petek, 1. 12., ob 21.30 Sobota, 2. 12., ob 19.30
UBIJANJE SVETEGA JELENA
The Killing of a Sacred Deer, psihološki triler, 121 minut (Velika Britanija, Irska) Režija: Giorgos Lanthimos Igrajo: Nicole Kidman, Alicia Silverstone, Barry Keoghan, Colin Farrell, Raffey Cas-sidy, Bill Camp, Anita Farmer Bergman, Sunny Suljic, Megan Chelf Fisher, William Cross, Lea Hutton Beasmore, William Wil-let, Rachael Mcadams Ponedeljek, 4. 12., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC

30. novembra 2017
Nagradna križanka Osmica
f ©					SESTAVIL PEPS	FIŽOLOV PLOD, PLOD STROČNIC NASPLOH	STISKALNICA (POG.)	del maribora	tekoče stopnice	SLUŽBENO MESTO EKONOMA	NIELS ABEL
					MELANHOLI' JA, OTOŽNOST, ŽALOST (ANGL.)						
					REKA V MAKEDONIJI DESNI PRITOK VARDARJA	T	R	E	S	K	A
OSMICA d.o.o.					slovenska pevka-majda vratni podboj (pog.)						BRAZILSKA MANEKENKA (PRADO)
											
Naš CAS	STAR PERZIJSKI KOVANEC	ŽENA VIKONTA	lopatica za Čiščenje pluga					FRANCOSKI SLIKAR-CARLE VAN	L	0	0
			azijska država fteheran)					SREDSTVO ZA LEPLJENJE			
IME PRVEGA NEMŠKEGA TEDNIKA	A					AMERIŠKI IGRALEC (PACINO)	južnoameriška tovorna žival				
PASMA MAČK, SVETA BURMANKA	B						PLIN BREZ BARVE IN VONJA NAJVIŠJA GORA NA SVETU				
JAPONSKA ZNAMKA HI-FI APARATOV	A				lastnost, značilnost lepega slovenska plesna skupina						
NEBESNO TELO, KI DAJE SVETLOBO, TOPLOTO	S					IZVIR, POREKLO MLAD GOZD				ANGLEŠKI DNEVNI ČASOPIS	POŽREŠNI-CA
VEZNIK	1		NEBEŠKI SEL						TONE SVETINA		
			PRITISK						GRAFIČNA DEJAVNOST		
Naš CAS	TOMAŽ TOMŠIČ			rumena snov v korenju							
	KMEČKO VOZILO			noju podoben ptič							
k ZAKLJUČEK^ GESLA V								naziv oliver avery			
STANJE OSAMLJENE GA, IZOLACIJA						BLIŽNJI STANOVALEC					
UPORABA ČESA PROTI PLAČILU, NAJEM						PRISTOJBINA, JAVNA DAVŠČINA					
od 1. 12. do 7. 12.
-	1. decembra 1935 je v Šale-ku pri Velenju umrl slovenski komponist, pevovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun Koželjski, po katerem se imenuje glasbena šola v Velenju;
-	decembra leta 1956 je Društvo rudarskih inženirjev in tehnikov Velenje sprejelo sklep o ustanovitvi premogovniškega muzeja v Velenju;
-	2. grudna 1998 je umrl velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju;
-	3. decembra 1928 se je rodil znani šaleški alpinist Dušan Kukovec, ki je kot prvi Jugoslovan preplezal severno steno Eigerja;
-	3. decembra 1947 se je v Ve-
lenju rodil gospodarstvenik in družbenopolitični delavec Andrej Grebenšek;
-	v začetku decembra leta 1975 so začeli vrtati predor pod Šaleškim gradom;
-	4. decembra je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev; na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik; na god sv. Barbare so že pred 1. svetovno vojno imeli velenjski rudarji dela prost dan, ki se je začel z mašo v dekanijski cerkvi sv. Jurija v Škalah (namesto orgel je pri maši igrala rudarska godba na pihala), nadaljeval s slavnostno povorko rudarjev, od katerih so nekateri že bili oblečeni v slavnostne rudarske uniforme, in končal na velenjskem osrednjem trgu s slavnostnim zborovanjem; prazničen dan so v Velenju zaključili s plesom v Rakovem hotelu; na zvonu škalske cerkve, ki so ga kupili velenjski rudarji, je bil napisan naslednji verz: »Sv. Jurij varuj škalske te žu-pljane, in Sv. Barbara rudarje tebi vdane«;
Fran Korun Koželjski (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
4.	decembra 1972 se je v Slovenj Gradcu rodil slovenski glasbenik Joži Šalej;
5.	decembra 1884 je v Velenju umrl župan in poslanec Jožef Rak; leta 1867 je kot slovenski kandidat za slo-venjgraško okrožje zmagal na volitvah v deželni zbor v Gradcu;
6.	decembra je god sv. Miklavža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj priljubljenega zimskega svetnika; še zlasti se ga veselijo otroci, saj je sv. Miklavž tisti sve-

RADIO VELENJE
Trgovina Osmica,
PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si pon. - sob.: 7.- 20., ned.: 8. - 13.
Trgovina Osmica,
PE Šoštanj, Aškerčeva 24 GSM: 041 300 040 prodajasostanj@osmicacenter.si pon. - pet.: 7. - 19., sob.: 7. - 18., ned.: 8. - 13.
Dobrodošli vseh osem dni v tednu! IZJEMNO UGODNE CENE!
Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.
•	Odlična izbira živil in pijač
•	Dnevno sveži okusni sendviči in solate
•	Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki ...)
•	Plinske jeklenke
Praznovanja in zaključki (najem dvorane za 20 - 30 oseb, postrežba hrane in pijače po diskontnih cenah).
Za enostaven nakup -parkirišče ob trgovini!
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 11. decembra 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.
tnik, ki jih obdaruje, jih nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kaznim svojih spremljevalcev parkelj-nov, če niso pridni;
-	v Škalah je 6. decembra leta 1855 umrl pesnik Andrej Urek, ki je kot kaplan, dekan in okrajni šolski nadzornik služboval v Škalah; leta 1839 je tu zgradil novo šolo ter se kot šolski nadzornik zavzemal za pouk slovenščine in izobrazbo narodnih učiteljev; bil je prijatelj škofa Antona Martina Slomška, širitelj njegovih idej in sodelavec pri šolskem delu; leta 1848 je kandidiral tudi za takratni državni zbor na Dunaju;
-	7. decembra leta 1995 so v Šoštanju odprli novo športno dvorano ob nekdanji osnovni šoli Biba Roecka; osnovno šolo Biba Roecka so leta 2013 porušili, na njenem mestu pa so zgradili nov otroški vrtec, medtem ko športna dvorana še vedno stoji.
Damijan Kljajič
Ril ft CtPVillf 73Ctnnil Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.		
■MM	CA!	** Pokličite 03/ 898 17 51. ^ Naročilo lahko pošljete po e-pošti: ^ press@nascas.si ali se oglasite na ^ naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

vJ


Zdravniški nasveti, gost: Jakob Zapušek, dr. med., specialist pediater iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: vročina pri otrocih
ČETRTEK, 30. novembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležni-ce; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 1. decembra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 2. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 3. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 4. decembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca;14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 5. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 6. decembra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
DVOMOV
... več kot 30.000 bralcev . viden po vsem svetu
... območje 250.000 prebivalcev
03 898 17 50 / epp@nascas.si
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 23
30. novembra 2017
""^Jis
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
STIKI-
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.
NEPREMIČNINE
STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, ta-
mali OGLASI
koj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046. STANOVANJE prenovljeno, na Gorici, 58 m2. 58 000€, prodam Gsm: 041 205 330 STANOVANJE ali HIŠO vzamem v najem. Gsm: 040 202 181.
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
BIKCA limuzim, težkega 160 kg, prodam. Gsm: 031 852 334 PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali za
DEŽURSTVA
zakol, težke 80 -100 kg domače reje, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 040 141 360 (,47,48) BIKCA črno bele pasme, star 1 mesec, za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 1 94
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
RAZNO
FOTOAPARAT, Olympus, žepni, zelo malo rabljen, prodam za 35 Evr. Gsm: O4I 692 995.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 20. do 26. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 20. do 26. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 20. do 26. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 20. do 26. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
habit
nepremičnine
Hablr. d.o.o. Komika 48, Vitanje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, CENTER, 82,6 m2, adaptirano l. 2014, 1/4 nad., ER: E (105 - 150 kWh/ m2a), 92.000 €
Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: VELENJE, ŠALEK, 76,3 m2, adaptirano l. 2013, 5/8 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 79.900 €
več na
www.habit.si
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
Ni porok za objavo.
SMRTI
Urbanc Franc, roj. 1933, Šoštanj, Bele Vode 69
Krašovec Boštjan, roj. 1977, Velenje, Podkraj pri Velenju 10A
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi ate in stari ate
IVAN ROGELŠEK
iz Lokovice 30. 8. 1935 - 16. 11. 2017
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda »Hvala«
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala g. župniku za opravljen obred, g. Volku za besede slovesa, pevcem in pogrebni službi Usar. Veliko nam pomeni, da ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči sinovi Janko, Ciril in Franjo z družinami in hči Albina z družino
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 2.12. in 3.12 - Tadeja Lesnjak Cizej dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
radio VELENJE
88.9 Mhz 187.8 Mhz
Nagrajenci nagradne križanke »Hiška zdravja«, objavljene v tedniku Naš čas, 16. novembra 2017 so:
•	Jožica Stropnik, Šmartno ob Paki 99, 3327 Šmartno ob Paki
•	Irena Kozmel, Partizanska 12, 3325 Šoštanj
•	Peter Lavre, Lokovica 85 A, 3325 Šoštanj
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo Hiški zdravja. Rešitev križanke: EFIRUB.
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE
„ »USAR«
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije ji
-	Organizacija pogrebnih ¿VeGinOsti
-	Prevoz in ureditev pO|pjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24Ur/dan
* Komunalno podjetje Velenje 1 ■ -. t	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
m Dežurna ŠTEVILKA f K>	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
	www.kp-velenje.si
u
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
C
a>
(V >
á
•S S S
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si ! ceneje.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga mami, žena in babica
ANGELA DELČNJAK
2. 9. 1953 - 16. 11. 2017
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom,
bivšim sodelavcem, sodelavcem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in nam kakorkoli drugače pomagali ter nudili tolažbo. Posebna zahvala pogrebni službi USAR, komunalnemu podjetju Velenje, govornici Darji Grdina za ganljive besede slovesa ter g. župniku za opravljen obred. Velika zahvala tudi Onkološkemu inštitutu Ljubljana, kjer je preživela zadnje tedne svojega življenja. Osebju Onkološkega inštituta iskrena hvala za sočutno in strokovno pomoč v
njeni zadnji bitki.
Mami, hvala, ker smo lahko bili tvoji ...
Žalujoči mož Božo, hči Božica in sin Aleš z družino
Naš čas, 30. 11. 2017, barve: CM K, stran 24
V smeteh vse manj hrane
Tako zagotavljajo v nekaterih javnih zavodih v Šaleški dolini - Učenci ne poznajo nekaterih domačih jedi
Tatjana Podgoršek
Ekologi brez meja so pred nedavnim objavili rezultate raziskave Ne meč'mo hrane stran. Ta je pokazala na nič kaj spodbudne količine zavržene hrane.
Skrb vzbujajoče je, pravijo, koliko »pomij« pridelajo v javnih zavodih, sploh v bolnišnicah in domovih za starejše. Bolnišnice naj bi jo na leto zavrgle vsaj 5700 ton, domovi vsaj 3050 ton. Preračunano v denar, taka količina zavržene hrane pomeni zavrženih več kot šest milijonov evrov. V domovih naj bi romale v smeti predvsem juhe, dietna hrana in solate, velik (42-odstoten) je tudi delež napitkov (kava, čaj, mleko in sokovi). Raziskava je še pokazala, da je nepostrežene, nedotaknjene in ostankov hrane 17,2 odstotka, skupaj z ostanki priprav 27 odstotkov od vse pripravljene hrane. Strošek zavržene hrane na en obrok znaša 20 centov (brez stroškov napitkov in dela).
Tudi v bolnišnicah so med zavrženo hrano juhe in solate, v primerjavi z domovi pa pogosto konča v smeteh še sadje. Tu je odstotek nedotaknjene hrane, ostankov obrokov in ostankov
od priprave še večji, skupaj dobrih 36 odstotkov od vse pripravljene hrane. Na dan je - po raziskavi - 5 odstotkov obrokov nedotaknjenih, kar znaša 13.500 nedotaknjenih obrokov na leto. Strošek zavržene hrane na en obrok je v bolnišnicah višji v primerjavi z domovi za starejše, saj znaša 46 centov (brez stroškov napitkov in dela). Rezultati analize so še razkrili, da je med vzroki za nedotaknjeno postre-ženo hrano pogosto odsotnost bolnika v času obroka zaradi pregledov.
Je hrane v smeteh vse več tudi v javnih zavodih v Šaleški dolini?
Lilijana Lihteneker, ravnateljica osnove šole Gustava Šiliha Velenje, je povedala, da »pomij« pridelajo do 100 litrov na teden, kar je v mejah normale. Učenci višjih razredov so bolj ješči kot učenci nižjih. Te spodbujajo, naj se potrudijo. »Sicer je pa tako, da testenin pojedo zelo veliko, domače hrane pa ne poznajo. Prejšnji teden smo imeli na jedilniku na primer »matevža«, pa smo najprej odgovarjali na njihova vprašanja, kaj je to. Ni jim
najbolj teknil.« Lihtenekerjeva je še dejala, da se tudi glede hrane obnašajo na šoli umno in sledijo predpisanim smernicam zdrave hrane.
Po besedah Petra Blaja, vodje kuhinje v Bolnišnici Topolši-ca, so količino zavržene hrane
v zadnjem času zmanjšali. Sedaj >
jo odvažajo enkrat na teden, kar pomeni blizu 50 litrov ostankov, pred časom so jo dvakrat na teden. Obroke pripravljajo po normativih. »Jedilnike sestavljamo tako, da so obroki primerni za vse uporabnike. Pri tem sledimo načelom zdrave hrane. Težko rečem, kaj bolniki puščajo na krožniku. Pred časom je bila morda to ajdova kaša z jabolki, pa smo jed v dogovoru z medicinskimi sestrami ter diatetičarko črtali z jedilnika in jo nadomestili z drugo zdravo hrano.«
Tudi v Domu za varstvo odraslih Velenje - po zagotovilih
vodje kuhinje Mateja Terbežni-
ka - beležijo manj ostankov hrane v primerjavi z minulimi leti. »Bistveno smo zmanjšali količine »pomij« s pridobitvijo javne kuhinje.« Prejšnji teden je bilo ostankov hrane za 176 kilogramov in podobni so kazalci tudi v preostalih tednih.
Terbežnik je še povedal, da imajo stanovalci možnost povedati, kakšna naj bi bila količina hrane na krožniku. Ta je odvisna od njihovega trenutnega razpoloženja in bolezenskih težav. Jedilnika ne prilagajajo vsakemu stanovalcu posebej, v večini pa se trudijo, da nanj ne uvrstijo jedi, ki jih odklanjajo. Med temi je hitra hrana ter novitete, kot je koruza in podobne sestavine, česar v svojih mladostnih letih niso poznali. Ni pa težav z domačimi jedmi, kot so zelje, krompir, fižol ...
Janja Pohorec iz Vrtca Velenje
je povedala, da stanja glede čiste hrane v centralnih in mlečnoraz-delnih kuhinjah ne spremljajo, »ker se vsa hrana razdeli, ostanek (približno 0,3 litra) pa pripeljejo nazaj v centralno kuhinjo, kjer čisto hrano pojedo zaposleni, ki imajo prehrano na delovnem mestu. Presežek kruha shranijo v zamrzovalniku in ga uporabijo za kruhovo rulado. »V obdobju januar-oktober letos je v povprečju ostajalo 16,6 litra hrane, največ pri zajtrku. Med ostanki živil pa so bile mlečne jedi, kruh in namazi. Najmanj hrane je ostalo pri malici, med živili na krožniku pa kruh, jogurt in namazi. Pri kosilu so otroci puščali na krožniku priloge, zelje oziroma repo, juhe, manjkrat meso in ribe.« Pohorče-va je še povedala, da največ hrane
ostaja ob ponedeljkih, ker nimajo točnega podatka o številu prisotnih otrok.
Skupni ostanek čiste hrane je, pojasnjuje, odvisen od všečnosti posameznih jedi, v precejšnji meri pa tudi od starosti otrok, njihove fizične aktivnosti, bivanja na prostem, po praznikih, počitnicah, zajtrkovanja pred prihodom v vrtec ... »Kuharji na osnovi izkušenj prilagajajo količino naročanja živil in pripravljene hrane.« Sicer pa še ugotavljajo, da otroci 1-2 let pojedo veliko, 3-4-letniki običajno postanejo manj ješči in začnejo odklanjati nekatera živila, po 4. letu pa začnejo znova bolj jesti in uživati širši nabor jedi.
Bolnišnice naj bi jo na leto zavrgle vsaj 5700 ton, domovi vsaj 3050 ton. Preračunano v denar pomeni to zavrženih več kot šest milijonov evrov.
Nevladni sadni drevored
Vzdolž Celjske ceste pri Rdeči dvorani v Velenju so v petek zasadili deset dreves Nevladnega sadnega drevoreda
Milena Krstič - Planine
Velenje, 24. novembra - Regionalno stičišče nevladnih organizacij Savinjske regije NOVUS je v partnerstvu z Mladinskim centrom Dravinjske doline iz Slovenskih Konjic, Fundacijo Sadni gozd, nevladnimi organizacijami in Mestno občino Velenje v petek zavihalo rokave in ob Celjski cesti vzdolž Rdeče dvorane, začenši pri krožišču, zasadilo Nevladni sadni drevored desetih dreves, katerih sadeže bodo, ko bodo dozoreli, lahko uživali vsi.
Kot je ob saditvi malo za šalo in malo zares dejala Brigita Kropušek - Ranzinger iz Fundacije Sadni gozd, so za ta drevored nabavili posebno staro slovensko sorto kutine: »Ker gre za zelo 'zateglo' sorto, ki bo gotovo uspevala, tako kot uspevajo in morajo uspevati tudi nevladne organizacije.«
Na svečanosti pred začetkom sajenja: Peter Dermol (podžupan), Selma Filipančič Jenko (Novus), Brigita Kropušek Ranzinger (Sadni
gozd), Breda Kolar (podžupanja).
Fundacija Sadni gozd si je za cilj izbrala zelo pogumen načrt posaditve - dveh milijonov dreves, predvsem avtohtonih sort, za katere ni treba prav posebej skrbeti, da uspevajo. Zdaj na novo posajena drevesa štejejo že v
tisočih, a jih do cilja čaka še veliko dela. Deset novih predstavlja še en korak k temu.
»Z zasaditvijo drevoreda želimo opozoriti prebivalce na nevladne organizacije, ki delujejo v tem okolju, na njihovo po-
Snežana Lekič: »Drevesa zato, ker so simbol rasti.«
membnost in	razvoj. Tudi nevladnih organi-
potrebnost,«	zacij.«
pa pravi Sne-	K posaditvi svojega drevesa so
žana Lekic,	povabili deset organizacij, poleg
vodja projek-	društva NOVUS, Mladinskega
ta Regionalno	centra Dravinjske doline in Fun-
stičišče v NO-	dacije Sadni gozd so svoje drevo
VUS-u. »Dre-	posadile nevladne organizacije:
vesa so sim-	Društvo brezposelnih Slovenije,
bol. Predsta-	Servis dela iz Mozirja, društvo
vljajo rast in	Dotik sočutja iz Lepe Njive in
Bošnjaško mladinsko kulturno društvo iz Velenja, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Andragoško društvo Univerze za tretje življenjsko obdobje, Zavod za izobraževanje in usposabljanje Uspešen.si in Inštitut Integra center Hiša, zavetišče za brezdomne osebe Velenje.
Vanesa Ha-sanovic iz Bošnjaškega mladinskega kulturnega društva Velenje je ob dogodku dejala: »Drevo je simbol življenja, s tem pa tudi simbol poslanstva nevladnih organizacij. Preko tega drevoreda se bomo promovirali. Drevored bo ljudem sporočal, da smo tukaj.«
Dodaja, da je to okolje za delovanje nevladnih organizacij zelo spodbudno. »Sodelujemo, veliko se dogaja. V Velenju, ki je nekakšno stičišče različnih kultur, je položaj res zelo dober.«
Vanesa Hasanovič: »Drevored bo ljudem sporočal, da smo tukaj.«

Vila Široko ne bo odprta za širšo javnost
Šoštanj - Poročali smo že, da je Boštjan Gorjup (sicer direktor BSH Hišni aparati Nazarje in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije) za dobrih 500 tisoč evrov kupil vilo Široko v Šoštanju. Nakup uvršča med naložbe.
Za zdaj kaže, da bo vila ostala poslovni objekt. Njen restavracijski del je namreč vzela v najem vrhunska restavracija Gale-
rija okusov iz Novega Celja pri Žalcu Gašperja Puhana in Vite Omladič Puhan. Gašper Puhan nam je povedal, da vila Široko ne bo odprta za širšo javnost, ampak bo namenjena zaključenim skupinam, tematskim in protokolarnim dogodkom.
■tp
Šoštanj, 25. novembra - V Šoštanju se tudi letos niso izneverili nekdaj bogati sejemski tradiciji
mesta, ki jo v zadnjih letih posebej negujejo. Po Šmihelovem sejmu septembra so na novem-
brsko soboto, ko goduje Katarina, pripravili sejem še njej v čast. Katarinin sejem je bil petnajsti
zapovrstjo. Letos se lahko organizatorji, Občina Šoštanj, pohvalijo z okoli dvajset sodelujočimi, ki so na stojnicah ponujali najrazličnejše izdelke in degustacije in predstavljali stare obrti.
Katarinin sejem je spremljal bogat spremljevalni program, ki je še dodatno spodbujal k trgovanju, dogajanje je bilo pravšnje tudi za vabilo k decembrskim dogodkom, ki jih v Šoštanju ne bo manjkalo. Nanje je povabil župan Darko Menih.
amkp