Teieraa lid^lh
480. itevUta.
f lumini, i sinu a. imam mi
craa Mftur)«T.
_____         nmien.
™^"^pp—>—■■■^■"■^■■■■■'^■■^■^^'■■■■■^■■^■■■■■■^^■•^■■•■^■■■■■■■■^^^■■■■■■^■^■^^■^■■■■^•■■■■■■■•■■^■■^■^■■^■■^■■■^^^^■^■i^^M^MBB****««"*"^                                                                                                                                                                                                                                                                                   VaV
»Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen                         v upravniStvu prejeman:
Celo leto......K 24—      .     ćelo lelo......K 22 —
pol leta........12*—     >     pol leta........ 1! —
četrt leta........    6*—     |     cetrt leta........5*50
oa mesec.......2 —     l     na mesec.......,    1*90
Dopisi   naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrctfnićtroi  Knafiova  ulica it 5,  (v pritiičju le\o), tetofoa At 34.
&ha|a vuk 4mm xwtmr tEwvmmB —dtH« te prasalka.
luserati  veljf jo:   ptierostopna  petit vrsta za  tnkrat  po 14 vIjl,  za dvakrat po
12 vin., 2m trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserrijah po dogovoru.
Upiavnbtvu naj se požiijajo aaroenine, reklamacije, inserad itd.
to je administrativne stvari.
————   FoMmtua ttevllka valja 10 rtmmrim*.--------------
Ka pismena narcčila brez istodobne vposlarve naročnine se ne ozira. Karodna tiskarna tcleloa št 15.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za AvBtro-Ogrsko:                                              m Nemaj« eek> teto.......K 2fr—   >   cdo icto.......K »-•
cetrt lera*   !   !   .*   !   .*   *    I   650   i      " Amerika ta vse druge dežde: na mesec........   230   '   ctlo leto.......K 3fr—'
Vprašanjem  glede inseratov naj se priloži  za odgovot  dopisnica ali  znamfc* CprsTVlitvo: EmafloTa mUca ŠL 9, (spodaj, dvorišče levo), *•!•!•» ii. S*
OJ koncu slaregi leta.
Še en pogled nazaj v to staro leto, ki zatone danes v večnosti.
Nie veseleg'a nam ni prinosio to leto. V nobenem oziru ni ziiznauicno-vati pridobitev .količkaj trajnejšega poinena, pač pa marsik iko izurubo. Občutili srno vso silo nam do skraj-nosti sovražnega sistema, ki nara je z brutalno roko ugrabi I stare pravice in zrnanjšal staro pose*tuo stanje. Sicer je ta sistem prot» koncu leta dozive! svoj debacle iu je moralo douii-sijonirati ministrstvo, ki se je prezi-rajoč parlament in njegove ustavne pravice kreevito držalo na krinilu, ali malo je u panja, da bi temu mini-strstvu sledilo kaj boljega. Tlačiti slovanskc narode to .je danes državni princip v Avstriji. kajti neiuško gospodstvo, ki se je vzdrževalo toliko stoletij naravnim potom > se rUi dan-danes samo se & kruto silo vzdrže-vati.
Konsekvenca tega si >tema je tuđi boj, ki ga vodi vlada proti narodno - napredni stranki. Xi lo toliko boj proti stranki kot boj proti načelom, boj proti naprednom u slovenskomu nacijonalizmu. Narodno inisel bi vlada rada med Slovenci zadušila iu poslužuje se pri tem slovenskega Meri-kalizma, vedno pripruvljenega nti vsako izdajstvo, samo če mu obeta kaj dobićka.
Pokazala se je ta iciidenea že pred leti pri reformi državnozborske-g-a volilnega reda. Pri u\ edbi splošue in enake- volilne pravice se- višjim krogom ni šio za to, da bi ljudske mase dobile večjo nioo, nogo za to, da bi se iz ljudskih mas porodi! parlament, s kateriin bi vlada laliko počenjala kar bi hotela. Ta naraen je vlada tuđi dosegla. Še nikdar ni bil državni zbor tako brez moči in brez vol jave, kakor je sedaj. Pri tei driaviiozbor-ski reformi je bil zadan Movenskeniu nucijonalizmu težak udarec. Ka; se le da doseči s krivično uredbo volil-nih skupin in s krivično volilno geometrijo, vse se je zgodilo. d*i bi osla-bel slovenski nacijonalizcm in da bi prišel na krmilo brezdoniovinski, vedno  podkupljivi  klerikalizem.
Ravno tako se je zgodilo pri reformi volilnega roda za cieželni zbor. Zgodilo s-e je vse, kar je moglo koristiti klerikalizmu in škudovati uaci-jonalizmu.
Letos je vlada v zvezi s klerikalizmom   poskusila   se  glavni   mlarec
zadati slovenskomu nacijonalizmu. Izzvala jo konflikt z ol.vinskim svetom ljubljaiiskini. Zopet ni izvolitvi mnogoletuega ljubljanskima župana je vlada odrekla pri tajenje, razpusti-la jo občinski svet in predložila v sankcijo pravi monstniuj nove^'J. ob-činskega volilnega roda. Vsakdo ve, da je ta voli Ini rod narojon po žoljah in potrehalj klerikalno stranko in ž ujiiiii združenih Xoivu*ov, da jo ta vu-lilni red pravi atentat na pravice ljubljanskih davkoplačevalcev in udarec v obraz naiVioni oboinskf av-tonomije in interesnoga ;.astoi>stva.
Vlada je «. pomocj) kleriknlcov oropala kranjska mesta zašto pst va v parlamentu in tako skoro popolno-inu iztisnila zaupviiko slovenskoga nacijonalizma iz državnoga zbora. V dožolneni zburu kranjskom }v vlada »pravilu na krmilo kloriktik*o in zd«j bi še rada iztrgala narodno - naprt^d-ni stranki obeinski zastop Ijubljiinski iz rok.
Druga polovica doiokajočega lota nam je prinesla konflikt med vlado in bivšim županom, razpust obč. sveta, gospodstvo vladnoga komi-sarjti na magistratu, »prejetje in sankcijo novoga ob'Mnskoga volilno-ga reda in razpis novih volitev.
To so volovažni, dalekosežni do-godki, pomenibni za vso prihotiujost ne lo narodno napredne stranko, mar-več vspga slovenskoga nacijonalizma. Zakaj o tein ni uobeaega dvoinu več; če pade še Ljubijan?:, je slovonskegu nacijonalizma konec
S tem spoznanjem stopamo v novo leto. Zavcdamo se ponoluoma veliko važnosti boja, ki ga nam to novo leto prinese. A na^a srca sa pol-na vf-sologa upanja, da so. bo ta voliki boj končal s sijajno zim-go. V lom upanju kličemo v?em, ki slovensko euti.y> in napredno misli jo: veselo novo leto.
Dragima in njeni v;nkl.
Spi sa 1   Ivan   Potkovšek.
Vprašanje o prehranitvi jo i\v-ni's priznano veliko važ):osti. Iz togi ^i tuđi moromo razlagati, cia vpliva draginja tako zolo na vse na^ * življenje, da sc» z nobeuim drugim vpjasa-njom javnost bolj ne pet*?' nogo s toni. Osrodnju v!;:da jo že ti vno ]>o-vorila i>osobnoniu inin:>lrsVrmu k:>-mitoju nalogo, naj ta problem na-tančuo prostudira in colo    v državni
zbornici se je vršila debata o nujuem prodlogn zaradi drajnnje, ki je — kakor običajno — končalo z izvolil-vijo i>cisebuoga <lrai;iuj>kega o<lsoka. Tuđi zastopniki raziičuih slojev ra/.-iagajo to vprašauje s svojega into-rtsnega t>tali>ču v ilntvnih in stro-kovnih list ih in pa v društvih. Pri tom se govori onkrat o teh vzrokili, drugikrat zopot o drugili vzrokih dragiujt*. Kouzuiiiontje pa z vodno večjo napetostjo pričaknjejo končni rezultat teh brezkončnih razgovorov in posvotovanj. To /.!o jo žalibože pro-\ev razširjouo in jt* — kar boin dok^-zal — progloboko z'išlo v vso našo kulturni« in gospodarsko organizacijo, vsled čosar se ju ne moro z eiiim tn in im udarcem odstraniti.
Vslod tega moramo pozdravljati, če so j.ublicistika vođino in vodno s tem vprašanjoiii bavi. Ne niv»renio u ali ono i>ublikacijo na polju drajrinj-skega problema smanati kot rošitev, ki ii,ij"pro.ti*g"a one \ oripe, v kateriu ječe posebno uni sloj i, ki imajo sicer stalnu, loda slalio plačo — vendar pa smerno smatrati vsako posamezno jniblikacijo kot trajc^n inomento me-rodajiiiiii krojrom, aaj so z vso rt>s-nostjo posvete tomu vprašanjn. ki jo postalo v pravom zniisiu ljudsko vpir sanje.
S tega staiišča liočein izven ia-terosiioga boja in ne. glede na razna politična stremljenja na kratko navesti glavno posredne in neposredne vzrokft draginje s posebnim ozirori na naše dom«če razmere.
Vzro-ke draginjo moramo razd*»-liti tor označiti kot posredne in ne-posr^dno, ki mnoirokrat nis<) v nika-ki direktni zvezi. K prvim prišle vam naraščanje probivalstva, ki ga lahko opazujomo v vsoh drzavah in deže-lah. in sicor se noprcduktivr.o doli1-j<Kii ljudski sloji bolj ninaže nogo produktivno delujoči. Po naravnom zn-komi <» noprašovaiiju in ponndhi so morajo toroj ])rogresivno zvišt vnti vso cono najvažnojših živil in oblači! projn>rcijonnlno z nnra.Ščanjom ne-prfKluktivnoga dola probiv«lstva. \'slod nadoga družabnega roda >o skuša vsakdo, in nu$ lx> ineščan ali ]<imtovale<\ odtogniti pro^uktivnoniu dolu, ki maiij donaša in ki no nudi jamstva, za starostno preskrbo. Iz tj-ga tndi lahko razlag'ini.) ono izseljo-vanjo "i dežele v nieMa. Kmetski sin. ki dola do svojega dvaj^otoga leti na }*olju, se po oilslužcnih vojaških lotih n^ vrno voč v rloiiiaćo vas, tein-
več ostane v mestu, kjer ima upanje, če je do vol j intoligonten, da bo bolj-te za starost preskrbljeu nego pa v ^voji rodni vaši na deželi. On je to-i*ej izgubljen /a produkt.'vno delo, če ne dobi dela v obrti ali v tovarni.
Na^u mladina tor« i išce nam*?-ščenja v državni, dezelni in občinski službi, za kar včasih že zadosča, da a.bsolvira par sn-lnjesoiskih razn?-dov. Ta ravnokar omenjeiia okolščina skoraj nikjer tako ovira.;oče ne vpliva, kakor pri nas. NiLjer ni tako malo zmisla za produktivno delo, kakor pri nas.
Vajveč jo tega vzrok seveda pre-bivalstvo. Kajti do;;im se producira-joči feioji posebno poljc-'ieloi in obrt-niki prit(>žujt-jr» zaradi nedostajanja Ti-araščaja. zolo »ilijo v državno, de-zelno, obćinsko in ž-loznisko službo, kjer si* dobi nianj trudajolnodolo,stali u kruh s starostno pioskrbo. Tu ^*o dola na bolj eno-^taveii način in avanzira so. če jo kdo zii]ožen ali iie. V rrrivatnih siužbali ravincro nišo tako ugodne. Tu se mora č.estokrat cei dan delati iu ?-e truditi brez upanja na Starost no pre.sk rbo. Val«*! tega 30 }X)pohioma razumljivo, da išče mladi mož v prvi vrsti preskrbo, v drutri vrsti sele dela vno polje, ki odgovarja njegovim zniožno*iixn. Te preveliko narasčanje javno Dostavljenih delav-ce^- pa čntijo vsi davkoplačevalci.
Ta razmotrivanja bi &e lahko raširi 1 tor jih s posameznostimi do-polnil in dokazal. da v iikanska ar-mada javnih nastavljencev ni v ni-kakom pravem razmerju s financi-jalnim efektom davcuo mot'i prebi-valstva. Manj nastavljenerv za neproduktivno delo, rficionelnejše in iz-datnejšo izrabljanje delevnih moči, boljšo in hitrejŠe dolo za rfrbro plaćo in preskrbo — to naj hi bilo načelo, katerega bi moralo uajvisje vodstvo državnih in deželnili finauc realizirati, da so rosi iz drasrinj.skih m drugih Misk. Vslod toga so no oiore vrč tajiti, da so zaradi preveliko naklonjeno* sti od strani javnih delcdajalcev že zdaj pojavi ja jo slabo po<lodico in si-cor v tem, da število javnih nastav-Ijencev ogromno nnrasča, da se na primoron način no izrabija dolavi;i čas in da gredo nn«tavlj£>;ie.i prekina-Iu v pokoj, ki po končani javno službeni dobi — ko jim država ali deže-Ia zajamči mirno proskrbo — kažejo so ve<lno v privatnih službah nekako čudno vesol,^ do doli in zmožnost zh dolo. S tom  so no st»mo :'t'lo obronio-
njujejo davkoplačevalci, temvefi r< tem se tuđi škodujc privatnim nastavi jencem.
Popolnoma nasprotno je pa izsc-1 je van je v Nemčijo Ln v Ameriko. Iz-seljevanjo je za uašo poljedelfcko produkcijo tern usrjdepolnoj^o, kor se, ravno matorielno boljAe situirani del kint^kega prebivalsiva izsoljuje. S*-veda se temn lahko ugovarja s tem, da del tega kapitala pruU zopet nazaj v detelo. To je sicer resnica, toda glavni ofekt delavno moči be vskd iz-seJjevanja izgubi, kajti večji dei uaj-boljših delavnih moči se pol jede* stvu in rc^kodelstvu odtegne, vsled čosar so brozdvomno podraže produkcijski stro^ki najvažnejbili živi i.
Takozvane patriarhalično razme-re so žalibože tuđi pri ras v^cinoma pronehale. Otroci revnih kmetskih staršov so tuđi pri nas x*risiljeni, da si kakor hitro inogoče poi^čejo kak zaslužek. Vsled teg-a si iščejo svoj kruh v tovarnah, v rudokopih ali v večjih inestih, kjer navidno ponino-žujejo mestni proletarijat. Do-bro situirani poljedelci pa pv^šiljajo ^voje sinove in tuđi svoje hč>rr v nie?»to >;ritndirat<'. ki mnogokrat ostane jo na. pol pola ali pa še preje in se na ta ua^ čin odtuje vsakomu produktivreuiu delu, i>osebiK> pa poljedelskeniu. Ce bi se pri nas otežkočii dostop do srednjih m>1 in če bi se njihovo ste vilo OHiejilo v toliko, koiikor odgovarja faktičnim potrebain, ttniaj bi se morala naša mladina v vedrio vecji me-ri posvečati produktivnernu delu, p>o-sebno poljedelskemu. Ce se hofe na katerikoli način omojiti preseljeva-nje z dežele v mosta, tedaj se mora omejiti vzgajanje du^evnejfa proletarijata, kakor tudl fzseljevanje, ki teko zelo škoduje đeželi.
Ke samo obrtniški stant temvefi tuđi naši poljedelci se zaradi neđo-stajanja sposobnih delavcov bližajo tožki krizi. Ta nevarna kriza, ki tuili povzroča draginjo, se lahko v pr\"i vrsti odstrani s pametno šolsko politi ko. Ta cilj so doseže samo s strokov-no, kakor tuđi splošno dobro izobra« ženim naraščajem za poljodelstvo in obrtništvo — tega zajamčiti bi bila kar najlopsa naloga zakonodajuih kor}K)racij. Z veseljem moram konstatirati, da so se že pojavili možjr, ki hocejo resiti to nalogo.
Tako piše deželni in državni po-slauee dr. Oto Stcinwender v gTaski »Tajrosposti« z dne 16. oktobra t. J. sl**de<>:    V alpskih deželah in dalcč
LISTEK.
No Sllvestrov večer.
Po enolični snoženi poljani jo Ih?-7j*\ vlak i u samo enakoniorno drdra-nje koles je motilo tišino v kupoju. Vrčasih som stojiil k oknu, mlgrnil za-ve>o in pogleda 1 v noč, pa kainor jo zablorlil pogrlod — jx>vsod samo neiz-raerna snfžotia plan . . . tupatam v daljavi kaka lučica in visoko pori nebo mirnn in posejuno s tisočorimi zvozdami. Tolo^rafični drojji 60 boža-li mimo, včasih tuđi samotna železui-ška čuvajuiea, a pofl menoj cnako-Tiie-rno drdranjo kolos, kot da se poljem skozi v*čnost. . .
Neštotokrat cein popledal na urr>, j»a čas se jo vlekel leno in počabi ali y>a so je zdeio saj meni iako, ko sem mislil na daljno domoviro in srečo ti-steg"a   večera   pod   doiuačim   krovom.
Čisto sam sem secjel v kuiH'ju in tako se mi jo zdelo še vso dolgocaMie-je, se vse bolj pusto in liaposle«! som se stisnil v kot in skušal zaspati. Pa so mi ni dalo, zopet in /opet som stopal k oknu, gledal na to, ^rlodal na ono stran, kot da hoeem zag-Ied»ti tain kje sredi tihe nočno poljano znan obraz ali bogve kaj, da ^m pričol naposled nemirno bodi ti gorindol.
SU^dniič je   vendai    zabrlizjrala
lokomotiva rezko in evileče, i\n st' je razloga 1 pisU daloč v noć in kolosa so zaroj>otala fflasneje in šunkama p<> križiijočili   so  tračnicah.
()<\\)r\ s<*m okno 111 pogleda I po postaji. Par nočnih ushižboncev je stalo pri razsvitljoni čakahiioi, nokaj osob jo izstopilo in iz^inilo za ovin-koni v nc»č, snino irori iz prveg^i nad-stropja jo li!;« v noć svet hi luč... Z<l*ij pa zdttj jo hu^knihi milim okn:i tci'uuu senca, nekilo je obstal pri oknu
s čašo v rok i-------dalj^ ni>om mogol
opazovati, kor vlak se jo premaknil in enakoniorno so johi zopot ropotati ^«1 menoj tožka, masivnu  kolosa.
Takrat jo vstopita mlada pos|K)-dična zavita v clolfro mantil jo na ka-tori so si* iskrile drobuo snožinko. Nekako plašno se je ozrla th> kupoju in vide.1 sem, kako je obvisol njon ]K>gled na meni. Ko jo odložila skromen za-vojčok iu r;tz{>ela o^rriujačo, se je zelo neokiisno zasveiila iijo!:a rdoča bluza. Lahiio jo pri kimala v ]>ozdrav in mi sodla nasproti, da sem lahko 11a-tanko opazoval njon obraz. Xi bil ravno lc?p, ustnico skoro nekoliko preširoko, a oči so jfledaL* lzpod temnih obrvi san javo in boječe, tako otroške so sr mi zdolo. da som so čudil, kako da potuje sama . . .
Park rat jo uprla vame vso krasno luč svojih bojočih (.či in napo-slo<I, ko nisoni vodel kako >»i pričel pogovor, sem zazehal prav uospodob-no i u zauirmral bolj sam z«se:
>'Ta  })rokleti  dolgčas —« Pogledu la.    me je pozorno in    je
prikimala:
■fin«no ... i 11 posebno ncK-oj --*t Tuđi njon glas jo bil boječ in ko
jo spregovorila, je gledala v tla.
»Kako to mislite, grospixlična.'' »Silvostrov  večer j^  vendar,  za-
«lnji dan v starom l«ltu, jutri nastopi-
1110 novo —« je oi>oiuniL» in mo poirle-
dala skoro očitajot*i».
Saj res,« seju  pritulil.     »Lt^pŠo
bi bilo doma    ali koderkoli    v    kaki
družbi koi na toj pu>ti vožnji.«
Prikimala ini jo uiolče in so žalost no zagledala v rosno okno.
^Kraikočasnojc bi bilo gospodična, da f»to ostali v cJrir/bi donui-čib —« a ^e predno sem izgovoril do konca, jo odkinialu in /ama!ir;!:> z roko.
>Ximam nikogar! Vi ste mogočo v ioni oziru sročnojsi .'«
»Srečnejši ?« som povzel. »Mater imam, no, pa čo se spominjani nazaj, s€«m bil tuđi doma na ta večer vedno ves nezadovoljan. Pravzaprav jo to sinešno! Hiij je vendar \eeer kakor kak drujF in vso sanjavo pričakova-nje novela leta jo lahko naj već ja Im?-darija: kje pa je zapis ine, da se prie-ne novo leto ravno noooj, stoje se pač, kakor bi se lahko štelo od ju lija ali avgustii, a vse dru^o je ljudsku do-misljija. No, seveda, tuđi bajke in sanje so včasib lepe.«
Gledala me je začuđeno iu je »kimala.
»Moj boiET, dom imate in mater kakor pravite, pa govorite tako mrzlo in grozno, da bi se človek skoro po-hujšal . . ,«
Zasmejal stim >»e in sem se pri-muknil nekoliko bliž-e.
»Molite ^o, pospodićna! Š<v pred kratkim, ko sem videl tam na postaji >kozi okno vesole ijndi, ki so prazno vali v postajeuačohiikovcra stanovanju večer staroga l€ta,6s<»ni se spomnil, da nastopiino kmalu novo, ki nam bo prinosio hojrvo koliko žalosti, razočaranja in so bo^vo kaj — so me obhle takšne jokavo? bolne misli, kor koli-kortoliko je vsak izmeti nas zaljubljen v to sanjarjenje. V naši naravi sami je že, dasi jo vse skupaj smešno, kot sem rekel! Kakšna čuvstva bi vas recimo navdajala, ko bi slavili božič v polet ju, ko so vse aleje iu ulice j>olne razkošnih dam in svira i>ro-ujenadna godba pozno v^ noč, kot kjo v južnih krajib .' ln uasprotno 6« ita-mislite v Veliko noč, svt tlo in solnč-no, z novimi slaumiki in deht^čo po-mladjo — tam kje na severnem polu niod voćnim snogom in dolom! Kam je zopet vsa poezija? No, vidite, tako nas omaini par iieznutncdti, ki so se jib izmislili gotovi ljudje pred davnim časom največ bebi v korist in mi zdaj slepo verujemo van je! Z istimi »vooi ^vone na starega leta dan, kakor pri pogrebu, a uii hoćemo varati lastu«
u^osa in če bi prišel človek in nam rekel: bedaki! — bi se nanj še ježili. Tako je, gopodična! In prav tako sW lahko veseli tu v dolpoča^nem kup*»-ju kot v kaki bopati družbi, ako yt** se napotili na kako veselo  pot.«
Zadnja be*eda jo je zack^la huje, ko vso drugo, kor videl sem natanko, kako jo \-ztrepetala. Se trepaluice so se ji zaklopile kot da noče niti v do-lm vidoti kraja kamor «: je napotila. In ko se jo zoj*»t ozrla vame, so bile njene oči še bolj otožne in zamišljene, tako so se svetile kot da jih je orosila skrivna solza . . .
>In vendar ^o sponrini tako le-pi,« je povzela čf'z nekaj ča^a. »Koliko veselja, koliko sroče vživa mar-sikdo nocojšnji ve<*er. Tuđi jaz sem bila nekdaj deležna teh lepih Silve-strovih večerov, ko smio tako uestrp-ik> pričakovali dvanajste ure, da pozdravimo novo leto, pa je minulo \ *« tako kmalu . . .«
*Krii cez preteklost,« s«ra jo skušal potolažiti — - »in pričaknjiao raje kaj nam prinese bodočuost. Sicer pa, ako ste tako zaljubljeni v ia večer, ga bosto pač se lahko mnogo-krat preiiveli bolj veselo nego da-nes: mladi ste še in človek zna ceniti sreeo sele po ne«rečit veselje Sele po žalosti, Đogre, kako biserna bodof* noe»t vas še pričaknje!«
Pogledala me je nemirno, na to za ti šd U« oči in ustnioe eo «9 JI str«-sle...
maokoli trori valfto i^Mao pdBMđ«
•ki in za njim obrtni poklik in sa te pokliče naj bi lola pripravljala. Tega ljudska &ola v svoji sedanji sestavi m* more vršiti. Osem let v anoraared-ni in razven tega še prenapolnjcni doli sedeti ne vzgaja niti duha, niti telesa. Ko pa preteoe štirinajstletna atarostna doba, tedaj prične ta. veftt-no otrok čas, ko so prosti šolsko dl-scipline in učenja, Kar so se naučili, to pozabijo, in kar bi se v zrelejši starosti morali naučiti, to zenemar-jejo. En del se resi v meščansko šoo, navadno s tena uspebom, da presedi zadnja leta šolske obveznosti. Drugi del prenapolnjuje in pod ralu je sred-ujo solo, da dobi potem priča kovana tnesta v državni in občinski službi od drugih zasedana. Poljedelstvn pa ne-dostaja naraščaja, ki bi imel veselje do pokliča, obrti pa vajencev. Tako je bega z dežele in zanemarjanja obrt-nega stanu precej vzrok ta okolšči-na, da so dežele prenapolnjene s sred-BJimi Polarni.
Dr. O. Steinwender zabteva 5est-letno dnevno solo in štirileten obllga-ior. uadaljevalen pouk. S tem se izobrazba no zniaujša, teniveč razširi in poerlobi: napolodrasla mladina dobiva praktičen pouk in ima potrobno disciplino. Ce se nadaljevalni i>ouk izvede, tedaj bodo srednje sole raz-bremenjene in poljedelstvo, kakor tuđi obrtništvo dobi ta strokovno na-obražen narasčaj, dočim zdaj alpsko poljedelstvo vsled nedostajanja elo-▼eske delavne moči pešu. Tako izva-tia dr. Steinwender.
Da si zajam Činio naraŠčaj za obrtni stan, morali bi v večjih me-»tih usta na vi jat i zavetišea za \ajen-ce, da se učenci ne vzgajajo samo z ozirom na nravnost, teniveč tndi z ozirom na spodobno obnašanje — t*> veda ne glede na politična in konfe-edjonalna nasprotstva. Iz finančnih ozirov bi ustana vijanje takih zave-tiše ne bilo težko.
Če se na ta nepromišljen način navajajo otroci k produktivnemu dolu, tedaj se odstrani, ali pa vsaj zmanjša pomanjkanje ljudi na vseh produktivnih poljih. S tem se bo zvečala ponudba živih produkcijski stro-ski potrebnih predmetov, katere iz-delnjejo obrtnik], se bodo že vjled konkurence zniža li in draginja l>o .vidno ponebavala.
Vsa moja izvajanja se tičejo mo-skega naraščaja-, ne da bi upošteval ženskega, čeprav se morajo tuđi de-klice poprijeti pokliča, ki jih more preživijati. To zabteva duh časa, ti-eteg-a Časa, v katorem se morajo ck»-Idice postaviti na lastne, nosre.
Šolska obveznost, ki tnHi doklico do njenoga dopolnjenega štirinajste-gn leta voze na solo, tvori mnogokrat temelj za njen bodoči poklič. Soveda »e moremo prav nič temn ugrovar-jati, da morajo dekliee posebno v mestih obiskovati solo do dopolnjene-ga štirinajstega leta, da se s tem va-rnjejo v svoji nežni mladosti pred prezgodnjim izvabljanjem kot vajen-ke, in da se laž je telesno in duševno vzgojujejo. Toda ravnotako napačno je, če se v naših modernih zavodili nikakor ne ozirajo na prvotni glavni poklič zrne.
Sicer je popolnoma lepo, da se deklice poučujejo v algebri, geometriji, v modernih jezikih, v glasovir-ju i. t, d., včasih je to ćelo koristno
—  toda bolj praktično bi bilo vseka-kor, da se nekoliko manj intenzivno, da se prav milo izrazim, poučujejo o Jcemični šesta vi naravnih produktov, uearo o sestavi  užitnih jedi in o ce-
To življenje je grozno . . .<- je šepnila komaj sliSno, a kot da s« je prestrašila lastnih besed, je dostavila glasneje: »A včasih vendar tako lepo...«
»Samo to je vrag,« sem ononuiil,
—  »ker je veselje in lepota navadno »a nami, gorje in skrbi pa preil na-stni.«
»Kako to mislite7« me je vpra-pala in njem obraz je bil še vedno ves aaJosten in zamišljen.
»Mislim, da je najvrčji bedak fcdor nosi v srcu j>olno upanja in zla-tih ciljev, kjer takega prićakuj« edi-no razočaranje in nezadovoljnost.«
Takrat je vlak obstal in oua je pobledela. Dvignila se je in zapazil feem, da je njen oevelj razparan čez in čez.
»In seđaj odhajatf%« sem dejal ekoro rnračno, ker vedel hem kana vodi njena pot.
^Odhajam, dasi me je strah .. .,c je Sepnila in mi potJala roko. ?Jn to ravno nocoj, ko me vezo na ta večer toliko snom i nov ...«
»Pozabite jih srospodična in z novim letom pričnite novo življenje, kjcrkoli in kakrsnokoli, samo konca se ne bojte, ker ta je iwojen vsake-mn!«
Posrledala me je hval^žno in je odŠIa. Samo na peronu mj te še par-krat zpsvetila izpod mantilje njena rdpča bluza, tndi rnzpnran čeveij je pogiedal parkrat izpod krila, na to y izgrnila kamor je bila nameti je-na... Jf*z pa hem ostal sam in bilo me j« strah njene bod^>e>io«ti...
Josip Prcmt
wmt pripravljanju dobre mdUbuiake hrane« to se pravi: petnajst- in ieai-najstletne deklioe naj se ute kuhati in delati. Toda od tisoe daklio, ki ao izpolnile svojo dolako obveznost in morda tndi končale »višji Studij«, sna morda komaj deset napraviti kako jajčno jed ali pa skuhati kavo. Vedo pa seveda, dasev gnillh jajcih raivija svepleni vodik in da daje kofein kavi njen okua. »Viftje« dekli-ee se uči — toda ne nauče — glasovir, kar s hčerami oblagodarjjenega družiuskega ooeta pekuniarno zelo obremenjnje.
S takim in enakim vrvUenim znanjem in »Studijem«, ki absorbira velik del rodbinskih dohodkov, naj se za kobilo in večerjo post reže vseni tištim, ki išoejo resitve človeštva v takozvani višji vzgoji naših deklet.
Tako zelo hvaljena višja vzgoja deklic je le tedaj realne vrednosti, če se deklica obeneni tud! vi^ojuje za gospoiinjo ali sa kak druj prakti-čeu poklič Labko dokažem z izgledi, i\u m* morajo tuđi one deklice, ki morajo kak poklič izvrševati ter zaslužiti, brigati za dom iu za kuhinjo. K temu morajo biti pa vxgoji»ue. Ce pa tega ni, tedaj jo navadno tako go*i>o-dinjstvo v najjslabših razmerah, dru-žinski gospodar ne more nikdar do-volj denarju skupaj znositi — draginja slavi potem v takem gospodinj-st\ii prave orgije.
Xaj še na kratko omeniui, da ni-hakor ni po n i že valno, čt» se v gi>*po-dinjstvu pridno pomaga, čeprav m» tega ne potrebuju — prav lahko pa l>ostane mučno in škodljivo, če se o gospodinJ6tvu ničesar ne razume in če se ni navajen na tizično delo, kadar se to potrebuje. Takrat pa poMa-ue rlraginja lahko usodepolna.
Xo samo dtkle iz ljudstva — ali kakor se navadno pravi, iz uižjih slojev — tuđi imenitna dama, katero so vzgojili za kaj »višjega^, priđe lahko mnogokrat vsled tistode 11a stali-5če, da e*e .saznani s kuhanjem. Ker je na eni strani dragiuja od dne do dne večja iu ker na drugi tirani kuhanje ni sramota, tedaj tuđi ni sramota za mlada dekleta, če se uče kuhati.
Na to se bo odgovorilo: ženi, ki mora đanđanes kakor mož v življenje, da >i zasluži kruh, ni treba znati kuhati, prati in čistiti, ker ninia časa, pa tuđi ne prilike, da bi to delala. Toda, da ostanem pri večini, koliko bi se jih ne odtnjilo domu ter se posvetilo izveudomačemu pokliču, če bi ne bila ženika vzgoja napačna. Pre-rlolga »olbka doba b svojim popolno-ma teoivtičnim značajem in dozdev-no vzgojo, ki vzgaja ne wmo pri moški, temvoe tuđi pri ženski mladini domižljavosU ugonablja pri de-klicah zinisel za dom iu njegove potrebe ter jih sili k izvandomarim pokličem, vsled česar izgubi dekliea zmisćl za gospodinjstvo, kakor tuđi \ za štedljivost. In če se ji vendar njene zelje iznolnijo, če &e omoži, tedaj vidi zopet eejo vrsto razočaranj: mož premalo zasluži, plača je premajhna, šivilja, čevljar predraga i. t. d. Kdo je pa kriv, da so šivilja, čevljar, nm-distinja i. dr. tako dragi? Zonu s svojo uapačno vzgojo, ker prinašajo svojo neproduktivno moč v preveli-keni ste vilu na trg, docim nedostaja produktivno delujoeih delavk in sic<.r ne samo uh deželi, teniveč tuđi v me-stih, kar indirektno pospesuje dra-ginjo.
Tr^ovski in učiteljski ^tan, umet-nost hi znanost so riandanes o<iprti tndi dekliti in ji nudijo kruha in samostojnost, kajti žensko solstvo * vete, in vsako mesto ima že višjo dekHško solo. Kje pa naj vendar dobe v>t; te žene na omenjenem polju neproduk-ti\m^ga d*)la zaslužka.' 8to in sto je deklic, ki so absolvirnlft kako višjo dekliško solo, licej ali kaj podobnejrn, in Ki eakajo pri različnih zavodili, podjetjih, šolskili oblastih na službo, f\-\tmv je se tako slal>o plačaua. Za-dovoljuj.' se mnogokrat s plaćam i, za kakorsne, rlandatit^s noče služiti nobena služkinja, 11. pr. učiteljice. Ju kfl'i pa je kriv tegu izrablj-nja ženske, inteligence i Tišti činitelji, ki /, učnimi zavodi ljtidsko»olske absol-vrntinje prav za prav si lijo u a uepro-dnktivno delavno polje. Cc bi 8e večji del teh, na deželi vzrastlih deklic, po dokončani bolski obveznosti obdržal doma na kmečkem po<sestvu ter m* ga vzgojilo za poljedeKtvo, tedaj bi knialu ponehak; tožb*« o nedostajnnju ljudi. Naravnost značilno je za naše razmere, da ne ostane, v bogatnjsib kmeekih družinah niti ena hči doma — doma pa ostane leno polje zapn-šćVuo . . .
Ta bog v mesto m> je tako razvil, <la ni samo v mestih, temveč tndi v tovarniških krajih u^tvaril mezdiio Riiženjstvo. Skrajni čas je torej, da se tortg d-eklioe, ki so dobile v mestib boren za8lužek,vrnejo k poljedelstvu, v^^aj postaja vendar življenje v mesti h vsled narašeajoče draginje ne-znosno.
Cestokrat tuđi trdijo, da ao zvi-^ane place nastavljencev in delaveev tndi krive draainje. Seveda jib ume* n»o smatrati kot indirektne, n#» na kot direktne povzroMteljice.    Velikamki
lnlnma i* raaalpoosi velikili podiet-nlkov, tovmrnarjev, trgoveev i. t. d. potro otrovne vaote denaija. 11 U«4Je moraje torej U podjelja teko uravnati, da jim prinaiajo mnogo razpoloiljivih sredstev, kar je le tedaj mofoee, ee — poate delati s velikim dobitkom* In kdo mora plaeati veliki đobicekf Kossoment V tem 8lučajn dragiuja ni po«ledica visokih mesd, temve* dobro življenje, zapravljivoet in kneije go*»podinj-stvo delodajalcev. Praktično ue to pravi: Ce bi kak trgovee ali tovarnar Bt^zida goeposko palačo, i ina ekvipažo in jahalne konje, ee preživi del leta v Ohtende, Parizu ali na Dunaju, tedaj mora sa to potrebni denar tuđi zaslužiti. Nadaljne zaključke si lahko bra-lec sam napravi.
Kot posebne vzroke dragiuje 8LUHtram bedaujo modo, vsIimJ katere pofctauejo aene in deklela srednjih stunov praveati paraziti v dru/iui. V»l>, kar je novo, moderno, t** uiora kupiti. Vtiak niesee se mora imeli nov drugrocen klobuk. Oblekv iraojo v vsa-kem dnevnem času posebuu fazono, barvo in kroj, kakor: jutra nju obie-ka, promcnadna, družabna, gleda-lišena obleka i. t. d. Da m* morajo vsled take gizdavosti tuđi l>oljhc situirane družine zadolziti, je jasno. Naša nebpauietna moda in zabave konzumirajo ogromno vsoto dela in materijala, katera bi se boljko upo-rabila v korist splošnosti. Tuđi ti ei-nitelji so tnrej indirektni povzročite-Iji ti ragi uje.
•   .   *
Kvidt*ntne so druge pobletiiee drugi nje, ki ne vplivajo samo na i'i-zične, temveč tuđi na moralične procese. V prvi vrsti prišt^vam sem sla-nnvanjske razniere, ki so velikoga jk>-nuna za moralo in psiho.
Udobno, veliko stanovanje j<t mnogokrat toinelj zadovoljuoMi in zdrav ja. Težko je vsakomur, čc ga neugodne razmere silijo, da deli svoj dom s tujei. CeKtokrat se zaradi visoke stanarine stanovanje razdeli. V salon priđe stanovaleo, ki včasih precej tlvomljivo vpliva na gospo«!arja stanovanja. Vsled stanovanj monijo mnogokrat tndi boljše situirane družino s številnimi otroei oddajati sobe. Mnž ue ostaj^t rml doma in dnižin^ko življenje je mučeno.
Vs*e to bi se uc pojavilo, če bi se odstranila prevelika ohreuienitcv hiš-noga gospodar ja s reformo hisnona-jcmuiuhkega daA*ka. Potrebo te reforme je parlament in finaučno mi-jiisti*stvo h? opetovano priznalo. Lnk vs-led tega se nišo mogli odločiti za to reformo, ker ne vedo že gotovo, komu bo pravzaprav koristila. Stanova nj^ka mizerij« se more odstraniti s tem, da se zniža hišnonajemninski davek iu da se kolikor mogoee omeji spekulacija z zemljišci.
Kajti v isti Di^ri, kakor so zni-žuje hišni davek in ogromne eene stuvbibč, se zvisujf rentabiliteta stavbarstva in v isti rurri, kakor se zvi§ujti rentabiliteta moderne hiše, kaiera se je sezidala na meM« stare, sredi mesta ležeče hiše, se oživi ja veselje do zidanja. Ce se pa oživi veselje do zidanja in sploh stavbin=»ki obrt, tedaj bodo zidali stevilne nove Mfavbe v sredini mosta in ne v Kožni dolini ali pa v Novem l'dinatu, ki potem konkurirujo z mi po] podrtimi in nezdravi mi zakotnimi hišami. Te 1110-rajo knialu izginiti in naše mevSto kmalu ne 1k> vee imelo onih razvalin in zapuščenih stavbiš«**.
\\sled nnravnega zakona o po-nudbi in »lOpra^evanju se iuoraj<» znižafi tupatam previsoke stanarine in jtrebivaltotvo bi potem lahko dobilo stanckvanjfi v mestu in ne v okolici. Torej le s tem, da se zniža hišnona-jeinninski davek in omeji spekulacija 1 zcinljisči, priđe htavbinnka pfidjet-nost v normalni tir in v sopla^je s stanovanjsko potrebo.
Ker se prcbivalstvo množi, blagostanje j>osameziiili slojev boljša in l.indje spoznavajo dobroto udobnih stannvanj, se me^to neprenehoma ve-ća. To okolščino zelo i/tlatno izrablja-jo lastniki stavbisč v u a sem meatu s tein, da zahtevajo za te prostore ogromne eene, čeprav je le slučaj, da so postale njihove njive iu travniki vsled zgradbe novih čest stavbišen. lh~aga stavbisča povzročajo zopet visoko stauarine, cia se more obresio-v.'iti kapital, ki je investiran v stav-bišću in hiši. Vsled stanarin pa mora prebivalstvo uajemati manjšn stanovanja, ali mora pa sobe oddajati. Dolznost merodajnih einiteljev je, vse zabraniti, kar ]>ovzroca stanovanjsko kalamiteto.
Ker govorim ravno o stanovanj-skeni vprašanju, naj pogledam se v kuhinjo, saj j© vendar zraven stano-vanjske sobe.
Otrooi pridejo k materi v kuhinjo in bočejo jesti, mati gre k možii in hoće imeti denar, mož gre k deloda-jalcu in sra prosi za povišanjje plafe, ta 6* obrne zopet na državo, ki se obrne do sakonodajaloev, ti pa zopet na davkopladevalee: cirkulacija je končana. In tako stoji ljudstvo v bojo ao-per 4rafinjo in prtteknje veli kl b re-forni. Ar^entinako meao, kvocL mor-ske ribe — nekdaaja luđaka llvfU,
pridejo sopet v veljavo. Topatam m »liši kak pameten svet. Tako je na pr.
Kl kratkim nek narodni gospodar vil, da bi se morale cene mesu jako znatno zniiati, če bi ke prebiva]ci kakega niesta odloetli, da en ali dva dni v tednu ne bodo jedi i raeea.
Koriai* katero pričakujemo od tega predloga, bi bila zelo velika, kajti s lem, da bi &< konzum znižal, bi prišlo tuđi povpraievanje v pravo ra»-merje napram ponudbi. Da ne realizira ta soeijaluo-ekonomieni pretilog, bi se morala na teden vpeljati dva ali trije oficijelni posti, ob katerib bi bo ne jedio me«o. Scvedn ne smemo mislili na r>os1« bogatih ljudi. Za-željena uadomestna jedila bi morala biti seveda cenejŠa nego mcMO. Izvesti hi se moral princip: , Ceno in veuclar tečno.« Seveda ni naloga tega spisa, sestaviti t4jzadevni jedi lm seznum. I*repričau pa s»»m, da bi dobra kuharica izborno sestavila- tak kuhinjski recept.
Kavnotako bi se lahko insceniral majhen, toda izduten štrajk pri vinu in pivu v prostih vbakt*gu ijosamez-nega konzumenta. Ce bi se pila vsak dan na nie*to eue četrtiuke vina sa-in«"> osminka, iiaiiie^to stirih četrtink samu dve. četrtinki, koliko bi ec prihranilo v eneuj letu! Obleko, «tano-vauje, domaće žrivljeuje, zabave, sredstva za odpocitek so že reforonirali, naj &v torej reforinirajo šc naši obe-di in na^e večerj«.
S tem sem torej pojasni! najvaž-nejž*3 vzroke draginje kakor tuđi sredstva zoper draginjo. Preofetaja edinole,    r?abre predloge tuđi izvesti.
Ženfnom in nevestam.
Xi moj nameii riajati obsiruf nauke Ijuderu, ki se hoč-^jo zaročiti ali ćelo stopiti v sv. zakon. To naJogo j» ž^ iz\-r>ilo j»ero bpretnejse, nad vseni poevetnitn vi**oko stojec« osebe. Opisati hoiv>m samo ^llll•aj. ki m* je c]o-grudif zadnji čas v Plauini in vzbuj« mnogo pozornosti pri prostih ljudi. Vse stika glavr, pomežikiije 2 očmi in se ćudi, jeli ui«>#oee, <!a st* hoće lo-citi o<i svoje dru'žiee elovek, ki je ži-vel a ujo v najsre/ciiej<iem za'konu. In vendar je to gola resnica Ko bi *e pri^ro<tilo kaj euakega na Dunaju, b: >e ne čudili, a v notranjskeni tr^i* Planini je tak dog<n!ek — specijaliteta renegatoria pura.
I*o cfli <iolini i u pn*ko doioačih inej zaradi zaslug" za ncništvo ohčc znani mož jr. C. se je »acukra* nav*»li-?al *»vojf» druživ^1 niilot.t]jiv*> gc*^« Filomene Siidgau. Obraćati ji je za-VI hrbet in se smukati okolu slovenske napredne ^Citalnico^ I*parno, da bo njegovo laskavo obnašanje zaman. Ljudje, ki Ijiibijo dane« Xemko, jutri ^e dobrikajo Slovcnki, je tuđi mogo-če, da se zaljnbijo Iei>'pa dno v Ita-ijanko »Lego nazionale« ali cek> v kako Turkinjo s sličnim imenom. Saj ^e rasumemo, kajueda ! Telovadcu ki je skočU najvišje, ni trebu delati aplavza » klicem: )\aj"!Šje si sko-?il!« anipak zadostnje gt.Io ploskanje. On siiio že ve, zakaj »e zu hvali. Tu-ko ludi ljudem, ki imajo na brbtu velike narodne grehe. ni trel>a jx»>ebej praviti, ker se jih zavedajo. Svetu.io-nin Vam g. C, da po rabite to zave>t v Ya>e la.stno dobro in pustite napredno »Citalnico« v miru, da se ne blamirate m* bolj. Saj sami dobro ve-^tt\ tla je v na^i v.f*italniei*r prostor ;amo xa neodvisne Slovence in niki^-?ar drugrega, pa naj bo ze Nemec ali prt   >narejen^ Nfinei*.
Totla pustimo nasv^fe in ravnajmo se raje j»o gf>lu: Vsak j»* svoje sreće kovač!
Tožba za Iocitev zak<»ua je vlože-na po odvetuiku uuivenae analfaln*-tae arabieae dok tor ju Kri&pinu Ma tt'ulorjii. ki inia svojo pi^aruo pri »Treh liišah' onkraj Postoj ne. Raje je tuđi posretloval<M» za Mprejem v »C'italnieo« že določen in boce vso stvar s polnim purom uravnati p>o do-mač«\ da bi Ie jr. C pri^el z malini denarjem do slovenskih časopi>o\. Auipak, pospod posredovale^ se 20I0 nioti, ako misli, da smo ve<hio K» kmetje. Posebno v takih slučaj ih, kadar nam hočejo »Nemci^- usta umet-no zapreti, znamo občevati ž njim i tuđi vnobel« in ue le >^po domaee«!
Siklmarkina podru/aica »8iid-gaii« ui baje radi te najnovejŠe križ* nič razburjena, ampak živi, dasi na smrtni postelji, v zdravem humor ju — Vergniignu. Odkar jo obolela. jo zapuščajo val domači prijatelji. Vsai kako »LuderbaibiYrl« bi ji lahko dnli za postreznico, a ni tega ni^o storili Prijateljice, katerim je bila preje zvezda vodnica, bodlji* sedaj tvojo pot in se ne menijo za njo. Neki akademik, njen najboljši častilec v sreč-nih časib, ko so bili planinski neni-Skutarji in Neroci še prijatelji, ue prestopi več njenega prafra. Tako od-pada list za li*»tom. Teg« so krivi slovenski »bujskaci«, zla&ti oni »Sla-wenhetxerr iz kot« in dottiuci preptri med seboj. ObŽalujemo osodo mlade dame, katero ho razni narodni labko-iivci, ljudje, ki so dane« te*ra, jntri druirega mnenja, iivabili iz Nemclje, da Je pod imenom »S^dfnn« naato-pala na mnšBkma odru v Plaahii la
—    »BUHJmar-ko«. iiil je prizor za   bogove,    kadar sta nastopila z znanim hasiatona prot. Schrantzfrjem —  ljudje ^e potnnijii pevca KorLuovega Korluu — iu peia duet. A sedaj .* NVtu^ka arena v Pla ni ni je pofirbi, ;>8udgau« je brez služ 1>« in — lak ote umira. Sic transit glo-ria ni undi . ..!
Neka n^mska oeeba v Plauini je dejala nekoč nekemu hlape u, da ** bodo v Planini Slovenci sežigali, pokopavali pa samo Nemoi. BrŽkon"-naj bi bilo to za pobožne. Planinco strašilo. Gospoda, kaj pa većina ocl Vas, to ste renegat je, kaj pa bo z Va-ini f! Ste H poza bili hami na sebe?! Pometajte pred svojim praeum! Po kopati Vu* fk) lastni izjavi ue bod<> smeli, ker Vaia kri ni uemška, seii ^ati turli ne, ker no^etc biti to, kav st« bili in 6>to taktično še — Slovenci'. Mogooe mislite uu to, da Yu> bodo po je?lii zamorci, kadar bodi te potovali s sodom v ceutrnlno Afriko?! Poko« pati se 11a Slovenske ni iiikari ne pustite, ker l»odrt<* U'žku poriv ali v oni
slovenski /ciniji, kateru ste izdali!
___£,
„Krtinslil wlim"
Na ćlanek v   >Slovenskem Naro <ln« odgovarjajo Krt inči  v  v-Sloven cu« z dne 17. septembra t, 1. Ta ođgc-vor ali popravek je či^tf» nekaj poseb nepa. Odlikuje ise, to se mora Krtin cem pripoznati, po ncumno»ti, laži U skrajni nesramnosti.    Pravijo, da j« bi!    ćlanek  v »Slovenskein  Narodu-konfuzeu, da ga ne razumejo.  A  bi! je ŽV: tako pisan, da ste fra proklet** df hro razumeli.    Iz ceJega odgrovoro je razvidno, kako neprijotno vam je da ,|e neznani zuanec, tako imenuj^ti dopisnika, nekoliko podrezal  v  g-nil« krtin^ke razmere.      Zvijate >e na var strani in skušat*4 r^snico, ki jo j«* 11« tisnil  >. Slovenski Narod«, »premenit v : SJoveneu'f v laž.
Najhujše pri tem je, da ne veste nrč  fiavchti.   Vx\r bi  vaše  postopanjf npritvićilo. Kar ^ tiče Amerikance in dru6t\ene jK>dpore, r^ravite, da & ni»tc bič prejeli, imate samo obljnb 'jeno. Zakaj  i»a izuajate vsak  tedei' ijiitelin, parcion. buletin, kaj ^te prf tekli  teden  sprejeli   in  kaj  namera-vate t*toriti prihodnji  teden? Vi «t^ govorili okro^r, da imate denar že v žepu, sedaj pa, ko vas je neznani zrni nec nekoliko okrtacil, pa pravite, đt» šc niste uič prejeli.    V eneni olučajr ^te potovo InpraJi, v katerem, to je v**? ša  »tvar.       Zakaj  ne  nhrnnitr  tafefh-stvari  talili   rzase i   Dalje   pravite,   dr krivde, d:i so je ubil veliki zvon, nr sim*mo    nalatrati na hrbet Krtiucev. Koinn pa!\ Niti v Krtini, niti v oko-Tiei, ne dobite človeka, ki bi ne trdll, 'dio boce resnico govoriti, da je Vrtm ska bahavost ubila veliki zvon. Tn ni rHiTuugujo nol>eni popravki. Kar s*^ \m Špurca tiče, je popolnoma nedolžcn.
vCe bi se zvonovi nikdar ne ubili, hi zvonarji nikdur novih no vlili,<   s ^aiiini besedičenjeiii hočete svojo *la-Iki vest  potolažiti. Zdaj ^ele pravza-nrav   veoio,  zakaj  >te   zavrgli   st^r«' keiublje in napravili nove, pretežne \/. same skrbi za kapitaliste-zvonarle 0, kninski prvaki!  Kako krasno s** ziipovarjate! Dotičnik pa, ki  vam jr. sklaut'al popravek, zasluži, da ga pji ?irvi priliki imenujete častnim obča-noin.  Ali bi ne bilo veliko pametne je, ee imate toliko denarja, da ne ve-•>te kaui ž njim, da bi podpirali občiu ske berače, u« pa tu jih, nam sovrafc itib kapitalistov?!
Z orprljami, zvonovi se nič ne post uvi ja ino, in pr izađete nič ne obte-$11 je ino.« Kdaj se je še kdo z uhitim zvonom postavljal ? ^>K tiorkvi stori-t»io vsak po svoji moći, kdor vec u pa. ta v* č naredi.« Tu zoj>et bahate in la-/et*\ Zakaj st«> pa za zvonovc pobirali i>ri svojih sova^eanih dvakrat .* Kn vte videli, da sami nič ne opravite, d« n:a^a ni voljna veliko prifepeva-ti, ste v svojem obupu poklicali dobsk* ^n kaj »lana na T>omoč, da je ta pritisku' na ljudi. Dobski kaplan žo ve, ka i dela. l>rži S41 strojro protrrama klerikal ne stranke, da je treba na šepa kmeta gospodarsko dvijrniti. In mi imn no pol no prepričani, da se je odzval vašemu vabilu le radi tejra, ker hoče krtinske kmete gospodarsko dviflrnitl. \a vprHŠanje, kdo je izzivaČ, bodi kr-Hnski Marti povedano. da nai m^ pazi. Hrusrače l>o zaoelo treskHti tako, da »e ji niti ne sanja. Nesramnim napadana -- eeprav niilo prosite, da hhj w> v«s pusti pri miru - bode v«*dno slfKtil ]»riuieren odgovor. Na svidenje!
Dnevne vesti.
4- Zdruienje »Slov. Naroda« tn »Narodne^« Dnevnika« je obudilo ua Stajerskem kakor tuđi v drugih slo-veuskih deielttb obdeo zadovoljstvo, saj uvideva v^akdo poiucn tega »kle-pa 1a vse »lovenstvo. Ker mar*ikate-ri izmed dotadanjih naroenikov »Na-rodneg« Dnevnika« na Stajerakem dealaj »Slovenakeara Naroda« I« na posna btiš*. hmmm r«slf€mlm rodaljp* ka« 1» «ntffewi m itajoraha«, M m %Om aar#toma mm »Nar. Dnnll«
prljali mm ini m* lbt m*   ubi.
Prosimo jih pa, naj nam teko« i—lfc dnl lanmljiTo poiljtjo Mroftalam ker sleer bi jim morali lUt brtupogajao OBU viti. Tuđi tiate naroeirike, ki so poslali izjave za naroebo, pro&iino, naj nam no&ljejo <im pr*j naročnlno. Ked se da pri časopisi h vzdrževati samo, če se naročnina naprej plačuje.
+ Ljubljana« ljudske iole in Suklje. V svojem znanom članku o noveni cetrtnem zakcrnu se je Suklje povzel tuđi do gorostasne trditvc, da Ljubljana nič ne čuti, kar mora pla-oevati za ljudske sole na kmet ih. Suklje sam ne plača nobenega davka v Ljubljani in otroci njtgovi so tuđi že odrasli ali tako nevpametno bi ven-dar ne smel govoriti. Ljubljana pla-duje «e mnogo let dobro tretjino vseh stroškov za sole na knictih, dasi od teb šo] ničesar niina, kakor ne bo imela ničesar od novih eest. Te m&st-ne tisočaike, ki jih mora Ljubljana da jati za sole na kmet ih, pogreba mestna občina prav bridko. AH ni to skrajno krivično, da mora Ljubljana plačevati mnogo tisoeakov za sole na kmet ih, vsled česar za *voje lastne sole ne moro tega storiti, kar bi bilo potrebno? Ce bi Ljubljana mogla tišti denar, ki ga zdaj placu jt> za sole na kmetih, porahljati za svoje šol-stvo, bi imeli v Ljubljani lahko vse drugacne razmero. Zdaj je po 70 do 80 in se več otrok v enem razn^du. Tega bi gotovo ne bilo, cV bi Ljubljana ne bila prisiljena plaeevati toliko za sole na kmetib. Zdaj nimamo v Loubijani prave meščanske šole, dasi bi jih vee prav nujno pot robovali, a če bi ne bilo Ljubljani toliko plače vati za sole na kmet ih. bi i graje vzdrže-vala kar tri oli Miri n:wčanske soli*. Ljubljanska mladina trpi škodo na vzgoji in izobrazbi ker mora ljubljanska občina *> svojim denarjem skrbeti za vzgojo in izobrazbo knicr-kih otrok. Potem pa so priđe kak Suklja pa se predrzuo govoriti, da Ljubljana nič ne čuti t*>tih ogromnih tisočakov, ki jih plačuje za sole na kmet ih.
-f- Klerikalci med sabo. Deželni poslanrt* M a n d o 1 j se je od povoda) mandatu. Znano je spl<Sno, da je to fitoril, ker ne mare slediti stranki, ki je krenila na tako čudna pota. Seve-da je to klerikaloem skrajno ncpri-jetno, saj je to najboljši dokaz, da trpi a- svojih vrstan same kimovee. Klerikalna stranka — t<} je podjetje uekaterih posamičnikov in v tak? stranki seveda ni prostora za ljudi, ki imajo kako mnenje in kako prepri-čanje. Značilno za klerikalce je, kake nagibe navajajo za ođstop g.Maadlja. V •St raži c: pišejo. da je zaradi tega odstopil, ker ni posial <lrželni odbornik. Mandelj je Sel za klerikalce uino-gokrat v ogonj, eksponiral ©e je žanje in d-elal je žanje, a sedaj, ko se je nmaknil iz politike, ko j-» odloži! svoj mandat, ga predstavljalo kot štreber-ja in kori sto lovca, samo da bi prikrili nasprotje v stranki* Lepo pla-oilo je prejpl jgt. Mandelj!
-r Politično društ\o za Kolizej-ski okraj vabi vse svoje člauc in prijatelje društva na iz red ni obvni 2-bor, ki se vr>i v nedeijo, <in ' 8. januarja 1911 ob 10. dopoldne v gostilni g. Goršeta na Marije Terezi je cesti. Dnevni red: 1. Po ročilo odborovo. 2. Dopolnilne volitve. 3. Slučajnosti. Možje, udeležite se obenega zbora polnoštevilno!                        Odbor.
-r Še enkrat Peerz. Kar je ta clovek počenjal v svoj: uradui 3ast-nosti, presega paČ» v-«e moje. V neni-ških učiteljskih in političnih listih so Peerza dolžili najgrjih hud<>df*l-stev. Označili «> ga kot zločinca in navedli eelo dolgo vrsto uprav jltofo-^tasnih slučajpv Iz njepovega »delo-vanja<; za Šo!o in za ntinštvo. Polegr listih nemskih lictov, ki smo jih že opetovano navedli, je tuđi meseoni-k ?>Die Landsehule« priobćil vse te ob-tožbe in vse te krieeče sluenje. A Peerz se ne npa tozlti. S praznimi izgovori polepsujt* svoj b^g. Strah ga je dokaza resniee. S t^m j*; Peerz sam sebe obsodil, da ni o njegovi krivdi nobenega dvoma več. A ta človek je iše vedno okrajni bolski nadzornik in učiteljiski profesor. Zu. slove.n^kega nčitelja zadostuje najnezaatnejša malenkost, da mu vrat zavijejo, Peerz pa je obdolžen pravih ilTvčinov, a dasi se ne upa tužiti, je vtndar še vedno okrajni bolski nadzornik in uri-teljiški profesor! Da se kotVvsko nenrStvo temu kakor en mož ne upre, je pač nad vse značilno in le ka2e, ka-3ie nazore o šol^ o učiU^Ijieah, o morali in <^ nadzorniških dolžnostih ima to kočevsko nemštvo. A ^e veliko zna-čihiejšc je, da &e krani^ka cerkvena ali duhovniška stranka ne opre. Duhovniki vedno govore, kakor bi imeli vro moralo v zakupu. St rasa u-&ko so osrorcfni zaradi vsak**«ra naj-bolj nedolžnega plesa, a za Peerzovo početje je »Slovenac« šrle snoči našel prvo grajalno besedo in se to samo vaJed škandalov, ki jih delajo kaplanu Kopitar ju. Tu se vidi, kako naša duhovnifika stranka še največjo demoralizacijo 8Čiti. sanio če se gre za Človeka, ki klerikalni »Iranki usln-&e izkazaje, pa naj je tuđi tako za-arrizen nasprotnik Slovencev kakor Peejrz. Kako more biti pri taki stran-
ki pdUm itahdfftik, nam je fm mt*-
»UBljivo.
+ Valttev t MaTiko lavararal-afoo t Trsi«. Ze v jutranji iidaji *mo poročali, da je bil suoči kondap akru-tinij Izid volitve je presenetljiv; ođ-krito povedano, niamo pričakovali tega izida. V vseh skupinah delo-dajalcev no sedaj zmagali itali-janBki kandidat je in smo torej Slovenci izgubili dva zastopnika. V skupini dolojemalcev nismo Slovenci doalej imeli nobenega zastopnika, aedaj pa smo pridobili zaMopotvo v IV. skupini in v raz6odišču delojemalcev. Pravzaprav je torej o&talo vse pri starem, toda za-dovoljivo to ni in čudimo se, kako j© moglo pri ti do tega. Kadar dobi ni o natanene podatke o številu oddauih (rlasov, bo treba to zadevo \Tieti nekoliko v pretres.
-r »Moravski trg Lesee ...» V radnji številki »Dom in Sveta« trdi dr. Jos. Torainsek v članku o Ajdov-shem gradcu, da ne borno nikoll našli na nobenem zemljevidu tistega kraja, ki ga imenuje Prešeren (v romanci »Judov&ko dekle< \ »moravski trg Lesce-.'. Gotipod doktor no moti; omenjeni kraj se prav lahko najde na zemljevidu, in sieer južno od Kon-štata^ mtHl Svi tavo in I^vareavo, na ^ioravskem. Trg ima približno toliko prebivaleov, kakor doleujska metro-l>ola ob Krk i; niod nj im i je uokoliko Zitlov. Ko «*em se uiudil m^seca julija leta lS9t». pri stricu v Itakodavib pri TovaČovu (postaja Hratitk) ob reki Moravi, torej na Haui, .smo napravili ti'ekega dno izlet v Lvsiee. Horaei, ki taru bivaju, izgov.arju.jo Lt?seee, kakor tuđi bele name^to byly itd. Tam ima grof Dubskv svoj grail z lepim vrtom in divnjakom« {č. obora, n. Tiergrarttni), v katvrein so bile navadno srne. Judovskegra tem p!ja nisem zapazi!; uajbrž be zdaj »dele« stoji«, kakor pravi vrb&ki labod v svoji romanci. Koliko se je že ugibalo o pomenu besode »divnjak«! Prepričan sem, iia je bil tišti moravski grrofie, o katerem iKremo v živ-Ijoujepisih našega pos*nika. ?rrot' Kmanuel Dnbskv, ki je bil rojen leta ISOG. in študiral jus na Dunaju pri-hližiio od leta 1824. do 18*28. Prezren, ki je bil najbrž instruktor Dut»-skega, je labko slični od ttig"a marsi-kaj o moravskih razmerah. Xaj ^.e omenim, da je imel Emanuelov očo v vw)ji laati tuđi po^tštvo Drnovioe, ki ni predalek od Lvsie. — Prof. Ivan K o š t i a 1, t. e. v Gradcu.
-f" NemSke marke n« Spodnjem Stajerskem. V Berolmu je neko društvo za nemstvo v inozenistvu. Kakor vsako leto so nettfe&ko deviee nabrale veo je vsot« za nemžtvo v inozemstvu ter jih razdelile za božićnico. Spod-nje Štajersko je dobilo 455 mark t j. 532 K 35 viu. Od te vbote &o dobili otro^ki vrte i v Studencu, Brežicab in Velenju po 25 K, sola v Krivini 5h, v Pobrežu pri Mariboru 50, v Tez-nem 40, v Slov. Bistrici 30. v S»n*niei, v Vojniku, Hra^tniku, Pik rvah, La-škem, Sv. Lenardu. 8t. liju, Ljuto moru, Ormožu, Slatini iu na Pra^er-skem po 25 K. Pa bodo vendar Xem-ei >♦: veduo trdili, da so ne podpir« g-ermanizjacija po na-^ih slovanskih dei^?lah l neznškimi markami. Seveda vlada Uj }K>poinoma mirno £lo-da. Kadovc*<lni smo, kfij hi rekla naša slavna vlada, ee bi Slovenci dobili par sto rubi je v ali dmarj^v za pod-poro nasib res potrebnih -Tovfn«-.kih sol, katerih nam država navalio svoji zakoniti dolžnosfi  M*fme dati.
-f- Celjska Zvrza in Merikalci. V 6etrif*k j»^ bi i v Celju o^r'ui zlx»r Štajerske Z\vs«>. Su to zbor »vanje so prišli tuđi klerikalci kot ^stopniki uekaterih bivših <"*lanic in -«> <\\ igni-li velik krava! o kaierom poroee Sk>vent^k<t pa*v* tako. kakor nj^mu kfjže. Mislim, da >toje crotov^ klerikalne orpranizaeije na tako slnbih no-ffab, da klerikalri pa^. tiimajo uahe-nf»cra vzroka uranjati t;ike burfco.
-f- Vojaške vesti. S 1. januarjem 11*11 so inieiio\Hni pri Ijuhljanskem domobranskom pešpolku št. 27: za m»ročnike v neaktivni službi neaktivni praporščaki in kadeti: Rudo];' Delkin, Viljem Hukovnik. Jožef Trot-ttnieh, Božidar Defrancc^cbi; za pra-rnjKrakc v neaktivni .službi: Frane Kadunis Rudolf Vol^k, Tomaž Smetana, Avffuštin Hlnilkv, Karei Mohr, •Tožef Kuntner, dr. Leopold Lampe in Leopold Mastnak; za neaktivne kadete: Mi lan Kičmene, Albin I>omj-eelj. Mat i ja ftkerbee, Herman Lisee, Viktor Durini, Jurij Sonsa, Anton SleiS Anton IV»ležal, 8t. Barle.
»- Iipremembe pri eraskeru na-meatništvu. Dunajska »Zoito- znova T>oroča, da postane bamn Haerdtel sUijerski namestnik, o redanjem sta-jf-rskem nsmestniku grofu Claryju pa poročajo, da postane reneralni intendant dvornih gledali^O na Du-naju.
—   Potrjen zakon.  »Wiener Zei-tung« objavi ja zakon z dne 22. t. m. o  iistanovitvi  podpornega  fonda   za stanovan^ko o«lcrHo.   ,
—    2rebanjk Ijobljansklh sreek. Pribodnji ponedeljet, dne 2. januarja, m vrsi v prostorih tnkajšnje mest-ne blagajne 46. žrebanje srečk ljub-Ijanskega loterijske^a poaojila.    Iz-
zrebalo se bode 800 *ro6k % flavnim dobitkom 50.000 kron. Zrebaaje, ki je javiio, 8e pričoe ob 10. dopoldne. Mestna bUnina bo omenjeuega dne za promet s »trmnkami zaprta.
— Na deiels* ladrago ffi4o^ra* foT v Lfivbliaai prihajajo od vseh krajev pritoibe, da agenti dvomlji* ve eksistenoe obiekujejo naše kraje, se izdajajo za fotografe in bodijo od biše do niše ter niamijo obeio&tvo, da tae pusti fotografirati in sprejemajo naroeila na povećane slike, razglednice itd. Ker so dike, ki jib kazejo za vzorec, navadno dobro izdelane, se jih žal i bog mnogo usedo na ta lim. Seveda je treba dati pri tej priliki preeejšni predu jem. Ko je pa kdo kaj na roči I, dobi v najboljšem blučaju po preteku veo uieseoev kako skrajno slabo mazarijo. Največkrat se pa pri-poli, da pri dotičnem agentu naroče-nib slik sploh ni in izročenega de-narja tuđi ne već. Ako naroeuik po-teui toži, izve, da je post a 1 žrtev pre-friganega sleparja. Občiustvo se torej v laMnem interesu opozarja na te a*?ente-fotografe, kateri niti nimajo oblast veno potrjene pravice. Dauda-ne« imamo že fotografov-doinačiuov zadosti, ki bodo gotovo vsaj bolji* po-htregli kot pa U*k tujeo. od kaUrega se niti ue ve, od kod in kaj da je, in ga vidite samo dane^, j>otetn pu nik-drir več. Ker ne je v zadnjem easu več tak ih slučajev pvipetilo, prosi dežel-na zadruga fotografov v Ljubljani slavu«* obeinstvo, da ji poroea v vba-kem slučaju o&kodovaiija. Kakor hitro dobi zadruga dovolj gradiva, bode ruegično uastopila iu uputi je, da t>e J>ode potem vendar pc^roeilo tako poćt-njanje omejiti.
Sinion CJregorčieeva javna ljudska ktijižiiica. Uoe^pod Fran P 1 a-ninec, vižji revident južne železni-••♦- v P-i je podari] Siinou Grefrorčićo-\ i Undski knjižnici veeje htevilo slo-v^uskih in hrvačkih knjig-, Veleduš-nemu prijatelju narodne pro&vete Ik>-<ii izrečena najiskreu<ejša zahvala!
Mašecvauje oupuieeneaa delav-ca. Peter Kuncer is Prus je blužil pri ^o»tilničarju Alojziju Kunaverju v Dra vijah kot hlape«?. 21. t. m. je bi i pa odpuieea iz službe. \'&iled t4?ga se ,k> hot4jl niaščevati. Xai»Iednjega dne je prišel mod 6. in 7. uro, ko ho Hili vA pri maši, v Kunaverj«-v hle.. tara z gnojnim i vilanii pobil eno ko-UoZ, zlomil potom g-noj'io vile in neko fcvetžlko. Na to je <xišel ter vzel u bi to kokoš s se boj.
Požigaiec. Iz Kitinnika poročujo: 25. t, in. proti deseti i^ri pouoei je zgx>re! kosolec Miirije.JKocelj iz Trzi-na, vreden kakili 400 kron. Sosedoin se je posreoilo o^enj lokalizirati ter na ta način resiti s slamo kriio hi^o Apolonije Rui-igaž, ki je bila odda-Ijcna ^anio pedera kora kov. Kozolec je najbrže nekdo zažgal. Osuialjon je ;u.'k -Sletiii delavoo iz Trži na, katere-jra ž?o tuđi pri jeli t**r ^a izročili karaniškemu okr. sodišeu.
f Rado Scdej. A'čeraj je umri v Kranju d»lnvni tajnik >Xarodue oi-talniee-   pr. Rado Sedej. X. v m. p.
Xapad.    Ko t>e tjo pivd    kratkim
♦ ill^tni     pobeoiiiik  Janez   ^Inrkun    iz Hašolja   v   kranjskem     rkiaju   peijal Iz Pred dvora domov, ;?o g-a na okrajni et-sti    blizu Zjrornj« Bele    napad li trije,     s  pjilioaini   ol>orr>lriii     možje. Kden txn je iako udaril, «ia je ob|ezi«l. Njegov konj jt> prišel  proti eui  uri io polnoei sam  doniov.     Marknu    je
• Johil tr-^ke po^kodbo in si jo tuđi eno rebro zlomil.     Ko se je proti     jutru 'opet zavede], se jo le s težavo privle-nel domov.
Poučno predavanje. Zavotl za ;>o<j>ešovanje obrti na Kranjskein T>rire-di v nodeljo, dne S. januarja 1911 ob polu 2. uri pof>oldno na Ble-du v hotrlu »Evropao. poučno predavanje. \u t<?,i osobito za obrtnike važni priredit vi !>odo prodavali: 1. gro-spod Ivan Kreg-ar. prods« dnik zavoda /a i"»ospesev«'irij*' obrti n^i Kranjskein o obrtnem pospetevanjn in izobrazbi obrtnika. -. Gos»>od inžmir Dušan Sern*v o ^lektriki tu mali obrti. '^.Gospod dr. Fran Windiseiter, tajnik ir~ Novske in oljrtniske zbornico v Ljubljani o stanrrvski in gospodaivki or-gapizaeiji obrtnika.
Zaboj z £»alanicrijskim blagom ukrade!. 26. t. m. med šesto in sedmo iin> zvečer je bil' trs:ovki Mariji Sin-karjevi v J^vomiku ukraden zaboj z ^ralanterijskim blagom iu e»Wr z voza, ki je stal pr. d ^ro^tilno Joiefa Meneinprerja nti Savi. Ravnoisti tal je ukrade! voznikti Ci rilu Bajželju l^elerino. Zahoj so na^li nasledn.ieira dne na vrtu Monoin*rerjeve prost i Ine in sieer nanol  praznoga.
Mokronop. IVed Vratkim je po-roeal »Slovenski Narod« o tat vi ni Pr* Antoiu Z u p a «i č i t- u v Požnigori pri Trebnjem. Tata se je zasleriovnio liod imenom fttef an 6 k r t. T>ne 29. t. m. pa so orožniki v Št. Ruprtn za-saeili neznaneg'a moža in gu osumili tat vine volov. Tirali so 9a pred okrajno sodisee v Mokronog, kjer se je izdal za Janeza Đrezovščeka, rojenefra v Kihenbersrn na Primor-skem Iet>i 1882., ter da je konjski tr-Rovec. Ko sra je po zaslišanju soHni si u ara odpeljal nazaj v za pore, je nlel in l^ežal knkih 300 korakov dale* od sođnesra poslopja. Toda roka pniviee
3
it ]* dohitftU in je ho«ei9 nofel. bmw ral v upore. Izročilo §e mi bo okrajni sodniji v Trebnjem. On sieer Uji veako dejanje, toda njegovo obnašanje in posebno njegov beg govori za to, dm je on nkradel vole. Ka vesti mora imeti še mnogo drugih grehov, in prav bi bilo, da se morebitni oškt>-dovanei, ki imajo njega na bumu, ogiasijo pri &odišću v Trebnjem.
Iz Hadeč se nam piće. Trgovci trga Radeče in trgovci na Zidanom mostu bo cklenili zanaprej opustiti razda janje v^akovrstnih hoii^nib, novoletnih in veJikonočnih daril ter bodibi pod kakršnimikoli imeni e»vo-jira odjemalcem, ter no v to nadome-tstilo darovali vočji zne«ek za »tavbo nove farne cerkve v liadečah, kar naj cenjeno obOinotvo blagovoli na znanje vzeti.                                -
Odgovor na nem£un»ko net»ram-ii<»st. Iz Trlx>velj *se nam pibe: Kot odgovor na barab«ko vedeuje hrast-ninkih nemdurskih gasileev in tur-narjev, ki so 2*3. t. ni. med potjo pri (Migrebu bivšega celjskoga župana Itakuscha v kolodvorski restavraciji v Trbovijah jK^kazali svojo nembko kulturo in pieteto na ta način, da no ftoiiietali družbeue vžigalice po tleh, jih pomendrali in nadomeutili z biid-niarkinimi, so slovenski železnicarji )K>e»taje Trbovlje na brali za družbo sv. C-irila in Metoda 11! kron, katero ve-oto so f>oblali družbi. Na z^lar!
III. narodna zbirka, ki jo je pri-redil klub naprednih hloventkih akademikov v Celju, je imela dohodkov K UHO 04 in stroškov K 49 85. Kaz-delil se je torej znesek K 1500 50 iu fcieor takole: Družba bv. Cirila iu Metoda za obrambni sklad K 400; pwl-iwrno drubtvo za slovenske visoko-šolet? v Pmgi K 100- ; na Duuaju K 100-— in v Gradcu K 100-—; di-jaska kuhinja v Celju K 100*—, v Mariboru K 100*— in v Ptuju K 75; liožjenica v Pol želi K 25*—, v Muti K 20"—, v Slovenski Bistrici K 20•—, ^Sokolski dom« v Celju K 20*—, v Ilrastniku 25 K; >/Sokol« v ftent Pavlu K 20-—, »Sokol* v Kajhen-bnrgu K 25'—, vSokal^ v Oruiožu K 50-—; klub v Celju K 100j—; slovenska šola v Marnbergu K 25*—; ljudska knjižnica v Gaberjih K 25, v La^kein trgrj K 25*—, v Slovenski Bi-Mriei K 2~y—; ljudskim knjižnicom »Bodočnostix 50 K; ljudskim knjižr nieam »»Ppc»svele^ (odsek Konjico in Slov. Bistrieaj K 70'—; Narodna čita urica v Celju 50 K iu Slov. plan. ilruštvo (č>avinj»ka podružnica* K 40.
Svinjar. Poljedel»keg;a delavca Valentina P e r g e r ja v Klakah pri Kozjem so aretirali tor ya. izroeili okrajueiDu ^odi^ču v Kozjem, kjer je tlorabil ne^ko lOletno in neko llletno deklico. Za zločin so izvedeli, ker sta olx- dekliei oboleli.
Gosiilniearje* a božićnica. Iz Sent •Turja ob južni železnici nam ix>roca-jo: Na sveli veoer je pri^el posećtnik 1 'rano Pintar popoluorna pijan v postilno Miliaela Podgrajska v Drami ja b pri Št. Jurju ob južni žo-lezniei. Tam se je zat>el nek Janez Zidar šok s Piutarjein prepirati. Cto^tilnit-ar je hotol ta prt-pir kon-rat i in sieer b tem, da je prije 1 Piu-tarja ter ga 5» tako silo na tla podrL da si je Pintar pretre>^el niožgrane. Nezavestnegra s*> ga. odneali doinov.
Svoje starse okradla. Iz Sevnicv poroeajo: Natakarioa Marija Cvirn na Đlauoi je otlpeljata svojim star-sem vola v vrednosti 400 kron ter g-a pro<iala nekemu nie*&rju v Sevnici 7A %J40 kron. Predno je pobegnila, y doma vlomila v nek zaHoj ter ukrutlla 12 njepa 310 kron. Ko i** je v neki prosti Ini ravno prav dobro z-abavala, so jo aretirali.
I)avi*no knjižico p4>narediUi« Iz Š«>šianja poroeajo: Po^estnica Tcro-zija M a u d e 1 j e na Maleni Vrhu je v svojih dveh davenih knjižieah popravila vpise o pla^ilnem davkn na vis je \-sote. Ker so bile ponarodl** prenerodne. jib je davrni uradnik ta-k«o spoznal ter \>o stvar ovadil so-diseu.
Koparska lolpa- li Kadpoue po-roeajo: Ž«? dl je easa ^t^asi v okolici KHdpooe dobro organizirana ropar-ska druhal: f»o*«bno rada krade ko-ko.si. Tako je bila zopet t!5. t. m. jk>-no<*i pridao vua deki*. Posestnikcma Poilerieu. vulffo Koeeberju, in Zie-irlorju v Potrni w> ukradi i vse kokoši. Tuđi v Zenkovcih &o skuhali tatovi svojo srećo: vlomili ho na ^tirih me-stih, a so jih povsod napnali. IVtvl nekaj dnevi so hoteli zločinci vlomi-ti v skladišce trgovca Polaka v Knl-tenbrunu, ki jih je pa pregnal h strtv li. Zalediti dosedaj še nišo mogli nobenega teh zvitih in nevarn.h uzmo-vičev, ki imajo svoje bivaliSče nnjbr-ie v eosedni Madžarski. Razumljivo, da je prebi valstvo v okolici rad gon-ski vznemirjeno vsled teh ueljubih noćnih obiskov in da je podvojilo svojo pozornost.
Nemški človekoljnbl. KakSno ljubezen imajo Nemci do svoje stra-dajode družine, kaže pae najbolji sledeči slučaj, o katerem porocajo gragki listi. V Građen je oek mi%ar-ski pomoćnik Zobbel pred kaki mi pe-timi m#eeoi xapustil svojo tono in 6 otrok t©r odM v Munmscblag. Ubo-
tra droiinA je od mrtsa in glađo om rala, dokler ni mož, oziroma oče p< slal za boiić uvoj, na kalerem je bil zapisano »9 kilogramov mesa za otn kew(. Družina, i>osebno pa se*tradai otroci bo bili veseli, da s« zopet ej krat do sitega najedo — ko pa ma odpre zavoj, najde v njem velik ki nitn in palico. Takega čina j© znaože pać samo Neraec.
iz Uiobttsnice na Koro^kem 1 nam pon/ca: Pred kratkim je na»t lo v fami e^rkvi veliko razburjenj \ek rK«»ci-tnik je prišel v oerkev, , pokloknil pred altar in kričal »bi dič — hudić ^edi tam za altarjem Kričal je toliko časa, da so prihit« njegovi prijatelji in Pa odpeljali c*^rkve. \ekaj dni pužne je m> ga o-dali v blaznico v Celovec. Mož , zblazn+'l, ker je v neki pravdi izgnfc vv.' svojti prernoženje.
Drugi planinski ples v Trst Po daljćtm odmoru treL let so bo< vr^il dne 11. februarja 1911 dru, veliki planinski ple* v Trstu. Da 1 Jx>de le enak svojemu predniku, t inuc it»tega ^e i*elo prekosil, to prič jo ogromne priprave, ki se vršijo raznih ods»ekih in pododborih z v marljivr/^tjo. Ples se bode vrfeil vfeeh prc^storih Narodnega doma, \eliki gledalKki dvoraiM, &>kolo telovadni dvorani itd. W\ ti prohte bodo bprenienjeni v diven planins 8vet, kojih opremo izvršuje koj »kr no dekoracijski odsek j»od spretni vodstvom na&ega slikarja-umetnil Pr. G!. Ker letos planinski ple* Ljubljani odpade, upamo, da pohi \*-l navdu-^-eni planinci in planini ter njih prijatelji dne 11. februar na veliki planinski  ple» v Trst.
Zagonetna   bmrt.   Iz  Trsta   poi eajo: Nek kmet z imenum F^rluga ua^el   predvčerajanjim     v   Trst-eni! v tr2a^ki okolici v nekem    vodnja utopljenca.    Spoznali o v njem    \ >e»tnika Jožefa   Bana.  Na  obrazu imel   več  po^kodb.  PreNkava  bo  c grcala, na kahšen uačin j^ Ban um
I* prvega  nadstropja  skoilla. Zagreb peročajo:     Policija je pri veerajsnjim  izvršila pri  neki dekli i mečom Magda Jurković hišno p: "*»kavo. Ko je bila prviskava koii< na, jo je stražu i k pozval,    naj gr* njim k neki stranki, da bo tam k( fron tirana.     Začet koma  nm  je  ra< volje sledila.  Kar naenkrat  jra je prosila, naj ji dovoli, da jrre na sV ni»če. ^la je v nek kabinet  v prv< tiadstropju Ur ^k^»čila §kozi okno dvorišč*.    Dobila je težKe    notrai [K^kodbe.
Elektroriidiog:r*f ^ideal -■«. Z ven grla^'Tl'e po£te irna od »obote (ieeembra 1910 do torka o. janaa1 191! slfrleči «iTK>red: Ka<!ilci za *ta-(Komično.) Žurnal Patbe št. «^port). Beff iz effiptovtkegra suie >tva ali Obljubljena dežola. (Um niski film.) Tolstepa pogreb, ilz ren posnetek.i L ti kov ft vuk fee pri lje 2 vlakom 555 h. (Komičnog 1 tiat£& k zadnjima dvema predMa1 raa ob 7. in p*>] 9.: Junačka rodbii »Drama^ Otok Bornholin. (Nara^ fH^ftnrtek.^
Obljubljena iležela ali begr rgipto\^ke.ea suženjstva je najnov sa umetna kinematografska rep ilukcija. ki jo proizvaia k nm-Pi letu kinomatofrrat' Ideal. Odliki ?»c po krajini) dekoracij^b in izb uem predstavljanju, ter je, obisk vsak^a izpla^ijiv.
Pii snočTrjcm žrcbnnju v kli matofrrafu »Ideal« >> '/ndcla prvi 1 litek srećka serija 5973 >U 103, dri p:t sorija SSO >t. 367.
S!o\^nvk« Filharmonija prin na iK»vcpa l^ta dan v veliki Union< dvanuii ob pf»frrnjonih mizah ve ljudski koncert potl c****hnim v< fetvom kapelnika p-. Czajaneka. S| red to T>ot izkljncno 2ahuvna oper na J^lp^ba. Zaoetek koncerta ob 8. r r«er. Vefopnina 60 v. — Obenpm 1 znanja imenovano društvo, da bo r*a»u predpusta e^aino še en Jju<ih konc rt, in sicor na dan i^v.Treb ki Ijev (6. prosinca 1911.) Za ta koti« pridobilo je društvo za !*od»»!ovai znamenito s^listko na harfi gos Oriinwald z Dri ni ja. Ni>tančnQ poi c:lo o t^m koncertu Med;.
Prijeta žepna tatlrn. Ko je v< raj nek kovnv iz Gorenjsi^ira v ni <rosti!ni v Koloflvorski ulici za^p ne je nrinila k njemu lUiletna brezi selna sinžkin.ia Kntarina Žavbeto ia !^t. Vida pri Zagorju trr r tikradla iz telovnika srebrno iep uro. Kor je oškodovnnro t«tvino 1 koj opozil in ovadil, je policija tati kmalu nato izsledila in prrtnva Pri aretaeiji je imoli! 2avheto ukradeno uro se nri sebi Oddali 90 pristojnemu sodi^ču.
Arctovan« je hi U zaradi po* iwi ja in tat vine "20lelna sln*kir Frančiška Zavrinikova iz Škoi liOke, potem istotako znradi po«tof nja ueka 181etna šivilja iz Dolei nkeira in SOletni hlapce Anton ] kateri je bil zagre&il neko nenrav de janje.
V Amerlko se je vceraj bo oHneljati delavec Joief Rnfnr iz { T>ul nri Krš**™ ter ee s tem ortt**i ti voj«5ki dolžnoftti. Xa kolodvo filtižbuiori fttražnik mn i*» n* nuka prenredil in $r» ^retovml. OddU! to dežeinemn sodUNhu
^ DeUTtko flbanj*. Vh*r*S •* j* t juinega kolodvora odpeljak) v Ame-riko 16 Hrvatov, 6 Slovenccv in 9 Maoedoncev.
ljubljeno ia najđeno. Slikar-*ki pomoćnik Ivan Gre^orić je izgru-bi\ žensko ročno torbica s srednjo vsoto denar ja. Mesarski inojster Josip Koprivec je na&el usnjat potni ikovceg1.
Nova kavarna. Gosp. Stefan Mi-holič oboe znan in priljubljen kavar-aar v »Iliriji«, kupil je ka varao Pua na Sv. Petra nasipu, katero otvori popolnoma na novo opremljeno dne 1. svečana 1911. G. Miholie je poznan še izza časa, ko je bil plačilni mar-ker v Naroilni kavarni, Evropi ter Avstriji. Novo podjetje se toplo pri-poroča.
Gostilno »pri Raku« na Krakov-jskera nasipu prevzel je pospod A. Kame],    Slovenec iz g-oriške okolice.
Izkaz posredovalnic«* slovenske-ga trfrovskejra društva »Merkur« v Ljubljani. Sprojine se: 3 kontoristi. 1 potnik, 5 pomočnikov mešane stroke, 1 pomoćnik železninske stroke, 1 pomoćnik specerijske stroke, 1 pomoćnik modne in palanterijske stro-ke, 5 prodaja lk, 4 učene i. Službe išee: 3 knjiprovodji, 2 korespondenta, 4 kontoristi, 2 potnika, *2 poslovodja, 21 pomočnikov moš-ane strike, 6 pomočnikov železjiinske stroke, 12 pomočnikov manufakturne stroke. 10 pomočnikov specerijsk^ stroke, 5 pomočnikov modno in jralanterijske stroke. 7 kontori^tinj, IH blagajni fark, 15 prodajalk. 4 uftnei, 2 učen ki. Posredovalnica pos!oju za delo-dajalre in čhtne društva popolnoma hrerplačno. zn dni^ ri proti mal: od5k<xlnini.
Ameriške novlee. Rojak nstre-lil soprogro. V mestu South Canon, ColoraHo, je dno 5. decembra rojak Josip Puh iz Škocijana pri Vol. LaSoah, star 26 lot. iiRtrolil svoj > zono Marijo ro.i G n j d a iz Mar. Dev. v Polju pri Ljubljeni. *\aro komnj 17 let. ki je prišla pred šestimi niost*-ci tjnkaj k svojim stnrš m. Morilčov klobuk so potom na£li r>h roki, iz če-sar sklepa jr>, da v po dojanju skočil v vodo in izvršil samomor. Vzrok: Ijnbosumnost.
Hurotfns hlmmte.
Za obrambni sklad družbe st. Ci-riia in Metoda s,» se nadalje zavezali plaćati p. n. gs.: 862. Dr. Janko Šav-nik, odvomiski kandidat v Trst\u 863. Ilinko Omdolini, predstojnik pok. urada v Trstu.
Mitim dimiti,
Silvestrov večer ljubljanske ;a „Sokola*4. Mramornati kipi na današnjem Silvestrovem večeru ljubljanskega „Sokola" v telovadnici Narodnega doma: 1. Boriici. 2. Iz olimpijskih iger: tekma v teku; 3. borba za truplo Patroklcjevo; 4. Perzej z glavo Me« duse (Ben. Cellini); 5. rokoborci; 6. David (Mich. Angelo); 7. lov za srećo. — Sporeći koncertnih točk: 1. Koračnica; 2. Stiaral: „Slovanski motivi", overtura; G.Lehžr: „Knežna", valćek; 4. Dvcfak: .Slovanski plesu št. 8; 5. Jaki: „Slovenski biseri", potpornje. Suppe: „Pique Dame", overtura; 7. Zajc: Duett iz opere „Zrinj-skiu; 8. Lehšr: „Grof Luksenburški*, potpourri.
Znano je, da telovadno društvo »Sokol I." neumorno skrbi za svoje člane in prijatelje, zato se je zmislil napraviti v soboto, dne 7. januarja vMestnem aomu prav domac zabavni večer, še veliko bolj zabaven kakor je bil japonski in sicer „planinski večer" zato pr poročamo za nežni in nenežni spol samo kmetske, turistne in športne obleke.
Slovenski pevsko društvo „Ljubljanski Zvon*4 priredi dancs ob osinih zvečer Silvestrov večer v „Mestnem domu". Sodeluje pomnoženi ljubljanski sekstet. Spored: 1. J. Ocvirk: „N; pjt-nicau, moški zbor. 2. „Dve narodni pesmi", moški zbor. 3. J. Muhvič: »Mir", četverospev (br. Lumbar, Roz-man, Štamcar in Pipp). 4. E. Adamič: „Vasovalec", moški zbor. 5. Komični prizor. Med posameznimi točkami svira godba. Opolnoči alegorija, po polnoči ples. Vstopnina   1   krono.
Oružniški upo<ojenci na Kranj-skem se vabijo na ustanovni občni zbor, provincijalnoga odbora držav-nega društva orožmških upokojencev 2a Kranjsko, ki se vrši v nedeljo, dne 8. januarja ob pol 4. popoldne v re-stavraciji „Novi svet" na Marije Tere-zije cesti v Ljubljani. Predmet: volitev odbora in vpisovanje Članov. Posebno se opozarja na to zunanje gospode kolege.
CIrcolo italiano — laški krožek je dobro obiskan. Prvi tečaj se vrši 2krat na teden, vsak ponedeljek in četrtek zvečer od 8. do 9. ure; II. tečaj pa le vsak torek od 7. do 8. — Članarina znaša mesečno 2 K. Pouk v L tečaju je toliko napredoval, da je obisk priporočati zlasti onim, ki imajo že nekaj predznanja v gramatikt, a ne Se dovolj za U. tečaj. — Kogar zanima
lašfina, naj te fflati ni navo dne 5. Jtnutrja 1911 ob 8. mfer v L nad-stropju mestnega ddcliiktga liceja, kjer se lahko prijavi kot član. Tuđi v n. tečaj lahko vstopijo novi čUni.
Telovadno društvo »Sokol* v Kamnlku priredi dne 5. svečana pri« hodnjega leta v zgornjih prostorih DruStvenega doma društveno maska-rado. Kamničane in drugo občinstvo opozarjamo 2e sedaj na to prireditev.
prebivalcem šentjai obskega o kraja!
Bsbm v sakato, l«trl v ■•dali«,
tor v pmaialtok tai torak papaMia
a« 3.-8. lipalaala
: gospodarsko laprohio InStf o a: M\iWi\ skrai
popisovalne pole zi lioio \\i\\i
xa  vaaJidga Urana  brtipUtata
Kdor želi glede tfga pomoći in pojas nila, naj *e /glasi v go;>tilni pri  Županu na   Sv. Jakoba   trgu,   kjcr   bo   v   tem ča^u posloval društveni odbor. Potrebne listine kakor rojstni list,   domovin >ki list ali debvsko knjižico  je pnnesti seboj.
Prosveta.
Slovensko    deželno      gledalUče.
Fribocinji predstavi bostu jutri, na Novo leto, dne 1. januarja, in sie-T fHjpoldne ob 3. uri pri znižanih conah Loharjeva opereta »(Jrof Luk-semburški« (izven abomioinenta; za lože par); - zveivr ob 7. se igrra pr-vic burka »Misnica« (za nepari z g. JJanilovo, gr. Verovškom in g. IV>hu-slavom v glavnih vlogah. Sodeluje ves ensenible.— V torek opereUi Kal-mana »Jesenski manever« (za par). - V cetrtek prvič drama »Zavetje«, snisal Dario Nieodemi.
»Glasbena Matiea«. Prihcnlnji veliki koncert bo v nedeljo, dne 15. januarja 1911. Izvajale se bodo |>o l>evskem zboru izključno slovenske izvirne, med njiini deloma najnovej-še skladbe.
lWmm ]ug.
—  Zaprisega proti    modernizmu na  Hr-vaškem.  Hrvaški  listi  poroea-jo, da je škof dr. Krapae v Djakovu v eetrtpk dopoldne v tamkajsnji kato-drali zaprisegel duhovnike svoje f>ko-
ij'\ da ne pripadajo modernistično-mu gibanju. Skofija pokojnega Jurja Strossmaverja je torej pr\Ta na Hrva-£kem, v kateri se je izvodel znani pa-požev »motu proprio« proti modernistom. Smelo lahko trdimo, da bi pokojni veliki Strossmaver, ako bi še živci, nikflar ne pripustil, da bi se s takimi zaprisegami omejevalo svo-bodno prepričanje poilrejene mu du-hovščiue. Sicer pa je zelo dvomljivo, v<i ho<Uy take za {»rišete kaj izdale proti razvoju modernizma.
—  Turski    konzulat  v  Mostara prepovedan. Iz Carigrada    porocajo, dn je avstro - ogrsko ministrstvo zu* nanjih del obvestilo tursko vlado, da pod nobenim pogojem ne more dovo-liti,    da bi fee v Mostaru    uBt.movil turski konzulat.
—  Vel javnost  crnogorske u ;i  ile-narja v Avstriji. Splitskemu      N'ašf^-inu Jedinstvu«  pisejo s Cetin.'i:  »V list ih se je pisalo, da oKstoje h*» neke zapreke, ki za vi rajo, da Ae ni »topila v veljavo trgovinska pogrniba, skle-njenfi  med  Avstro - Ogrsko  in Crno goro.    Po in forma ci jah  na merodnj-nem  mestu, obstoji  edina zapreka v tem, da zahteva ernogorska vlada, da bi  imel  Crnogorski  denar veljavnost tuđi v Avstriji, kakor ga ima avstrij-ski denar v Crni gori. Po Beii'kaj do-šlih  poroci li h  z  Dunaja,  se    avstro-offrska   vlada  tej  zahtevi   ne     upirn, vsled eesar se je nadejati, dn bo v naj-kraj^em easu    uveljavljena    avstrij-sko - ogrska trgovinska jx)godba.
— Jezikovne naredbe v Dalmaciji. Zadrški »Novi List« javlja, da izda namestnik Nardelli naredbo, s katero se s 1. januarjem uvrde v vse orade politične stroke hrvasko - grbski kot uradni jezik. Izvzeti so pri tem samo računski uradi, v kolikor »e tiče re-gistrov, a tuđi pri teh uradih se uvede s 1. januarjem 1912 hrvaščina kot u radni jezik. S tem stopi jo v veljavo jezikovne naredbe z dne 26. aprila 1900.
—  Slovanski kostamni ples priredi dne 21. januarja  1911   »Rusko-srhski klub« v Belgradu v veliki dvorani pri »Kolarcu«. Te dni se je se-stavil odbor odličnih gospa in gospic, ki  bo skrbel  za slovenske kostume, za slovanske pleše in    za   okrašenje dvorane v slovanskem slogu.
DnudiBnatel
n SNiusrai sun.
—  Veltk ter MU «t«Md Matl-eitu V Tbpltaah a« CMkta j* umri U dni ieleznićni    inspektor    Lftd. Ku-ehvnka, ki je sapustil vm svoje pre-inoienje — okroglo 300.000 K ~ eV Iki »6ol*ki Matici«. Toplice so po većini nemiko meeto, pokojnik je obče-val Um mudo v nemiki družbi in je imel tuđi za ženo trdo Nemko, ki je bila selo delavna    v    tamkaj&njem damfikem odseku »Schulvereina«. — Zato ta dar vzbuja v nemćki javnosti veliko razočaranje, v ČeAki pa radost-no iznenađenje.    Pokojnik   je   o«tal kljub narodnoAtno neprijaznim    raz-meram, v katerih je živel, dober Ceh, kar je pokacal » svojo sadnjo    voljo. — Kako vse drugare je žal pri nas!
—  Ruski Hm j ^ Parliu bo otvor-jen po noveni l«tu in bo imel    takoj štiri razrede, ki te bodo raz&irili na 8 razredov.  Kdor bo dovrši 1 na tem liceju 4 razrede, lahko vstopi v peti razred gimnazije na Ruskem brez iz-kušnje. Kdor pa bo dovršil cei licej (deve, kadar bo popoln) lahko V6topi na rusko univerzo.    ftolnina bo zua-šala na liceju 500 frankov. — V Parizu živi 50.000 Rusov.
Izpreif sofli&L
Cerkveni tatov pred zagrebiklm sodiščem. 15. novembra sta prišla k zagrebškemu zlatarju Ferd. SchOnbuch-nerju dva mladeniča, ki sta ponudila v prodaj razne cerkvene krize in kelihe. Sdjčnbuchnerju sta se oba niladenića zdeta sumljiva. Ko sta pa ta dva to zapazila, sta pobegnila. Schonbuchner je ćelo zadevo prijavil policiji, ki je začela zasledovati ta dva cerkvena tatova. Redarstvo je dognalo, da se eden od te tatinske dvojice piše Ivan Krče-lić, katerega je tuđi kmalu na to tuđi aretirala. Krčelič je pri policiji priznal, da je 8. novembra njegov tovariš Anton Jevšenak s svojo ženo Lizo vlomil v župno cerkev v Ponikvah na Sta-jerskem. 14. novembra je prišel Jevšenak s stvarmi, katere je tam ukradel, v Zagreb, kjer se je sestal s Krčelićem. Na to sta šla ukradene stvari k Schon-buchnerju prodajat. Policija je aretirala na to tuđi Jevšenaka, njegovo ženo in nekega Kramerja, ki je vedel za ukradene stvari. Zoper vse štiri so uvedh kazensko postopanje, ker se je pa vlom izvrši! na avstrijsKih tleh in ker so Jevšenak, njegova žena in Kramer avstrijski državljani, je celjsko okrožno sodišče zahtevalo, naj se mu vsi trije izroče, kar se je tuđi zgodile. Zoper Ivana Krčelića se je pa vršila v četrtek pred zagrebškim sodiščem kazenska razprava. Obsojen je bil na deset me-secev težke ječe.
Razne stvori.
Žena mora v solo! Iz Budimpešte poročajo: Nek poljedelec je z dovoljenjem naučnega ministrstva po-ročil štirinajstietno hčerko svojega so-seda. Zdaj je pa prišla šolska oblast na to, da deklica še ni izpolnila svoje šolske obveznosti in je zahtevala od moža, naj svojo ženo vpi£e v solo. Ker tega ni storil, je bil obsojen v denarno globo.
Z okraskl božičnega drevesca se zastrup la. Z Dunaja poročajo: Pred\čerajšnjim je umrla v otroški bolnišntci neka deklica. Ker je deklica po zavžitju cukrastih okraskov z bo-žićnega drevesca zbolela, je mogoče, da so ti okraski vsebovali strupene barve. LJvedli so preiskavo.
' Duhovnik ustrelil svojo ne-vesto. Iz Budimpešte poročajo: 241etni reformirani duhovnik Kirnik je trikrat ustrelil proti svoji nevesti, občinski učiteljici Tereziji Benešovi, ter na to nameril revolver proti sebi. Deklica je bila takoj mrtva, Kirnik se je pa smrtnonevarno zadel.
*  Svojo mrtvo mater je hotel izkopati.    Iz   Neunkirchna   poročajo: Tu   so   prijeli  nekega delavca,   ki  je hotel   izkopati   na   pokopališču  truplo svoje matere. Pokopališkega čuvaja in župnika, ki sta mu hotela to uhraniti, je napodil z lopato.  Orožništvo ga je nato prijelo.    Rekel je, da se je hotel prepričati, če je res njegova mati, ki je tam pokopana.
*  Zastrupljenje v cerkvl. Iz Pe-terburga   poročajo:    V   Peterhofskem okraju je obolelo po obhajilu v vaški protestantski cerkvi 32 oseb.   Dognali so, da je nalil cerkovnik v kelih mesto vina  pomotoma  neko  mešanico   žve-plene kisline.   Tri osebe so že umrle.
*  Kuga v Slblrljl.   Iz Gornjega Udinska   poročajo,   da  je tam  blizo umrla ćela rodbina 6 članov za kugo. Leseno bajto, v kateri je rodbina prebivala, so zažgali, pustivli v njej mrliče, ki so z bajto vred zgoreli. Tuđi drugje so se pojavili slučaji kuge. Ker pa so ob astva izdala obširne zdravstvene odredbe, se nišo v zadnjem čašo pokazali več novi slučaji te kužne bolezni.
*   Omožena   iolarfea.   V   Mil-waukee v državi Colorado (Sev. Amerika) se je oženil James H. Tvlor z dvanajstletno iolarico Mitifo Mitedied
V prvih leđnih je jela mlada žena za-atmarjati lolo, in soprog je dobil od lolskega ravnateljstva fledeče pismo: .Kakor je iz seznamka o ftolskih za-nudah razvidno, Vala 121etna gospa le delj časa ne bodi v solo. Ker je to zaneraarjanje Sole protizakonito, Vas opozarjamo, da bi bili šolski uradi prisiljeni proti Vam nastopiti z glo-bami ali z zaporom, če Vaša gospa v petih dneh ne priđe v Solo/ — Mo-žitev Se ne oproSća od Solskega ob-iska.
*   Veliko židovsko gledaliUe po vaoro najveejih evropskih    glcdaliSe l>odo zgradili v Varšavi. Zgra/Jila jra bo akcijska družba, ki  bo imela na razpolago temeljni kapital par inili-jonov.
*  Curite božični dar. Na božični večer je prišt-1 k nekemu ni i zar ju v Tynu ob VI ta vi star mož in si je kupil — rakev.  Na vp rasa nje M>sedov, za koga je to kupil, je dejal: »Za se; vedno benj bolan in dolgo ne bom več. Ne mararn,    da bi z menoj po smrti imeli skrbi!«
*  Napoleonov sođobnik, V Alek-
nandrovki pri Peterburgu živi šlep ili gluh btarček Nikolaj Vikulin, ki je hii rojen leta 1799 v Moskvi. Prav dobro se spominja Na[K>leonovega npada v Moskvo.
*  Poševni stolp v Plsi    se   je v zadnjem  rasu  zopet    precej    nag-nil. Vendar j^  komisija dognala,    da  ni nevarnofcti za stolp in tuđi zvoniti še 8jnejo v njem.    (> Božicu so se torej l>o  veeineseonem    premoru  s  pisan-skega po&evnega siolpa zopet    oglasili zvonovi.
*  Dvoboj za Šalo — e» smrt u im iz-idom.  Iz  AftH na Češkom    poraoajo: Na b\eti večer je sel tovarniški d^la-voc Janrz Hollerinj? z večimi mladi-mi  dekletami  in  fanti  k  polnočniei. Tt>daj je potegnil on in 4e nek dru^i fant v šali revolver   ter    sta   hoteia ostalim pokazati, kako 9e dvolnjjuje. Na^nkrat pooi strel in Hollerling w» zgrudi mrtev na tla.
^ L'sodo pol na zamena. Iz Barcelone be porota: V jecah v Figrneras sta zaeeli streljati predsnoćnjim dve patrulji drug-a na drnjTO- Poveljuika I>atrulj tta bila namreč mnenja. da hoč^jo jetniki uiti. Razvila se je prava bitka, v kateri je padel en podrast-nik, ranjen pa je bil en etotnik in en vojak. To v^st, ki prihaja nara\iio6t iz Barcelona, je treba sprejeti z vso rezervo, zakaj v očigled napetim raz-meram je zelo verjetno, da ta boj no temelji na zmoti.
*  Srce ni ciganski primas Jancsi.
Iz Budimpešte poročajo: Znani ci-frauski primas Rigo Janesi, kateregra ljubavni roman s princezinjo Chiinav je pred več leti vzbujal velikansko zanimanje, je prišel zopet v Budim-pesto z neko jako lepo in elegantno Amerikanko. Trdi, da je njt-prova so-proga in hči nekoga ameriskega pro-l'osorja z imenom Katarina Had liv in da ima več milijonov dolarjev pre-moženja. V Ameriki je samo en pr«>-fetior s takim imenom, ki je milijouar in ki ima tuđi hčerko v starost 19. lot. Ta Hadlev je socijolog in nacijo-nalni ekonom, obenem pa pred^ednik vseučiliščn v Yali. Xi pa he dognano, če je ta hči tepa profesorja žena Janesijeva.
*  Smrtna obsodha    glmnadjsta,
Poročaii smo že, da je urnoril dne 23. novembra gimnazije Tovgeridže v Ti Hisu svojega učitelja Troickega, Tega nesročnoza »o sedaj obesili. V%*8 čas pred smrtjo w^ je vedel zelo mirno in je videl v sebi ćelo junaka, Tu-dL ko so ga odpeljali na mori^če, se jp š> smejal in šalil, ko pa je zagledal krvnika, nm je upadlo srce in začel je jokati ter jokal do svojega konca. i 'e je izvrftitev smrtne obsodbt^ na tako mladih zločincih, ki se, kakor kaže jasno ta slučaj, niti ne zavedajo res-nosti položaja, opravičljiva, je več ko dvomljivo. Drastično osvetljujc ravno ta slučaj, kako ne srne biti pravosodstvo. Dečka, ki mu roje po glavi bogve kake romantične id»\je in ki izvrši v tej zmedenosti zločin, usmrte kakor največjega zločinca, in vendar so ta deček niti ne zave<1a, kakšna sodba ga caka. Ne samo iz občečIoveSkega stalisča je taka ob-eodba naj več je graje v redna, mar več jo tuđi dokaz, kako malo so se potrudili sodniki in zdravniki, dobiti tuđi vpoglod v duševno razpoloženje in v intelektualno sfero ne«rečnika.
• Vefc *a*«! Profesor: »To je fe treij© vprašanje, oa katero mi ne ve-ftte odgovora.« EH jak: »Dajte mi malo Te* 6asa, da prcmielim . . .« Profesor: »Prav rad . . . Ali vam z&dostu-jeta dva tečaja!«
Dobri o*e. ». . . Poizvfrfel srni natančnejiio o vas in do bi I taiko ^laba poroci la o vafipm življenju, da vam svoje najmlajse hčerke ne mr^rern da ti za ženo, pa" pa, 6e hočHe, vani dam najbtarejso . . .«
Telefonsko In nrzolauno porodio.
Golju f i ja pri ljudskem   gtetjn.
Kočevje, 31. deceinbra. Hišni poKestniki so dobili tiskan ukaz ko-čevskega županstva, da se bo vršilo ljudsko štetje v obe-inski hiši in ne po hišah med prebivalci. Kamen temu je ogoljufati Slovence glede občeval-nega jezika. Slovenskih hišnih po st^stnikov je v Koćevju u8, a še nobe-den ni dohil števne pole. Stevni ko misar je izvrženi učitelj Borubskv. Prosimo  p</*>lanee za  pomoć!
Pret»U)luniisJednik    ne ^re na Rusko.
Dunaj,    31. decemb-a.    Zunanje ministrstvo odločno den.fiituje vesti. <i& bi  priše!     prestolom^lediiik  nad vojvoda    Fran Ferdinand    na Rusko in £«• udeležil    lova v Skieriiiewir*ah.
Teroristi   v   Berolinu.
Berolin, 31.  decer"* -         Lokal-
anzeiger^ javlja iz Viv-            ia    so
udrli v kujigorno nekeg& ondotn^a zida teroristi in ranili lastiiika, nje govo hčpf pa u^trelili.    T^rori«tf» m* aretirali.
Stapin^ki  <lemokr«t.
Lvovt 31. decembra. Organ Sta-pin^krpa »Uazeta Pow^whns« prf*-neha izhajati. Svoj«t abonente je prepustila »Gaz^ta^ listo »Novine«-, katere lastnik je v oxkem stiku z <le-mokratično stranko. Ta korak Sta-pinskega pomenja, rla se* hoč> pribli žati demokratičnim  načelom.
Dopust  srnskega   prestolonaslednika.
Belifrad,   31.   decetrJjra.     Pr*-to lonaslednik   princ  Aleksander se  poda prihodnji teden na večtedenftki dopust na Riviero.
Prestolonasletluikov  jfovor.
Budimpešta, 31.  decembra.    Go vor rninistrskfga predsednika Khue na v parlamentu o odgovtrru  prento-lonaslednika     provzroća     še      vedno ogorčen odmev v javnosti.  Kritizira se zlasti dejstvo, da je spravil  mini strski    prexlsednik     prestolouaslednj kov govor v javnost, zlesti mu predbaci vajo  opozicijonalne  stranke,     di\ je priobeil ta govor,    kar    imenujejo neodpustno     izrabljanje    prestokma-slednikove osebe v  politične    svrhe. Pripravlja «^ v tem ozirn velika ak eija v parlamentu.
Proti revolucija    na   Portugal&kem.
London, 31. decembra. Portugal sko poslanstvo izve iz Li sa bone, d^ je položaj na Portugalskem sieer zelo vznemirljiv in resen, vendar pa da so vesti, ki prihajajo o protirevo-luciji pretirane. Angle>ki j>o«%lajiik brzojav I ja svoji vladi iz Lisabone, da je položaj na Portu fra tak em zelo napet, vendar pa dogodki ni<*o take-ga značaja, da bi dali povod resaenui vznemirjenju.
Pariz, 31. decembra. Iz Lisabone manjkajo Še vedno vs^ke direktne ve^ti, poročila, ki prihojajo v^eči del čez Angle^ko nišo jxivseni zanegljiva. Jakobir^ska stranka zla>ti v ve^'jih indu&trijsikih mrstih dobiva od dne do dne več prista&ev. Meti iK>(M*dujočimi sloji s^ širi frtrah pred izbruhorn anarhije. PrfilsiHlniku republikanske vlade Bragi »e svetuje od v«eh strani, naj rekonstruira v očigled dogodkom, ki «e pripravljajo, kabinet.
Pariz, 31. decembra. Minister zunanjih zadev javlja littu »Matin<„ da vlada na Portugalskein ponol«n mir, stavke, ki so povzrcćale še pred par dne vi naj veo je skrb\ »o do maloga vse končane, vstaje ni nikjer. Armada je zanesljiva in pov&em mirna, bojne latlje in mornarioa »a vede.io popolnoina po j redpUib. Iz Lisahone je odplula bojna mornarica samo iz službenih ozirov.
Statistika kranjskih glasov
xa volltv« v dmU sav. sap. nasgod w Trstu za 1.1911 —191-4,
Ootpodarjl.                                        D^lavci.
IV«I. III«           —    ■                                 -»    ;'    iV«*« Hl«-------------------------------■—— gltsov               78    •;                                  .        gfasov              669 „_A   txr          Stcvilo gUsovnic         382   ■ 1   Vm4   f%f          Stcvilo gltsovnic         331 gtasov              562                                       .        gUaov             4233 „_A  mr           St«vi*° g»*»ovnic          25   |      v-#   v           Stevilo gUsovnic         23 IVAt* V»                                                           ■-        1VM« V«      ------------------------------— .-------- glaaov              42                                      .       £|a»v             1467 Stevilo gUtovnic         898   h   p1I|O^          StevUo gl«wvnic         8iO gUtov             1249                                      .       gtMov           'SlŠ
Gospodarstvo.
Stresna opeka ali Eternlt?
Z ozirom na naš članek o Eternitu, ki smo ga v predalu .Gospodarstvo" priobčili v št. 474 našega Usta, poroča se nam sledcče:
Leta 1903 se je slišalo prvikrat ime „Asbest-Cement-Schiefer*. Ker se pa že koj od začetka to blago ni ob-neslo, treba je bilo misliti na drugo ime in kmalu za tem pojavilo se je ime Eternit, za katerega je delala iz-dclujoča tvrdka velikansko reklamo s spričevalom, katerega je izdal c. kr. tehnologični muzej na Dunaju. Toda ne dolgo za tem je imenovani muzej uradno preklical svoje spričevalo. Temu so morali biti gotovo vzrok tehtni vzroki in je glasilo društva „Oest. Tonindustrie-Verein* na Dunaju z navedbo slučajev iz prakse dokazalo, da Eternit nikakor ne sodi za kritje streh. Omenjeni list prinaša sodbe očvidcev, ki trde, da je pri najrazličnejših požarih pokal Eternit z veliko detonacijo in da so posamezni škrli leteli daleč na okrog, tako da so ognjegasci morali pred njimi iskati 2avetja. Toda Eternit je pokazal še veliko več svojih slabih lastnosti, tako da so nekatere dežele prepovedale baje rabo Eternita.
Kakor nam naznanjajo slovenski tehniki se ena prvih kapacitet na polju visoke stavbe, vseučiliški profesor na dunajski tehniki Artmann, negativno izraza o Eternitu in njega porabo od-ločno odsvetuje.                          34t>8
Domaći izdelki strešnikov nadkri-ljujejo v vsakem oziru Eternit, ki je pri tem najmanj še enkrat tako drag in se more ravno naš domač izdelek kosati s skora vsemi drugimi tovrst-nimi izdelki.                             xXx
Uredništvo in upravnišfoo
»Slovenskega Naroda"
Izdajatelj  in  odgovorni  urednik: Kasto Pustoslenišck.
Darila.
Upravnifetvu naših listov so poslali:
Za Ciril - Metodovo družbo: G. Fran Medica, Mori, Tirolsko 15 K, kot novoletnico družbi. — (t. L. Mi-kusch, tu, 20 K, kot novoletni prispe-vek. — G. Tone Poljsak, posestnik, Žapuže, Ajdovšeiiia, 3 K 50 viru kot preostanek uaročnine. — O. Fr. Svetio, Ilauenstein \Varta a, d. Eger, se-daj Dunaj, 10 K. kot novoletni pri-spevek. — G. Ivan Sešek, magristrat-ni svetnik, tu. 10 K. kot novotetno da-rilo. — G. Jos. Cizelj iz Polzele, 10 K z jreslom: Složimo! zdrnžimo se! Pelajmo
skupno
Slovence od nekdaj že kliče obu pao; na^protno pa temu kdor stori, imena Slovence pao vreden ni! —- G. Jos. Virant, Vei. Lašee, 80 K. mesto venca na krsto pokojnemu Ma-tiji Hočevarju, darovali različni da-rovalei, katerih zaznani »mo tuđi od-stopili družbi, ki jih imenoma objavi. Skupaj 148 K 50 vin. — Hvala! Na zdar!
Poslano.
Narodovo zdravllo. Tako se sme imenovati bolesti utešujo e, mišice in živve krep-ČujoČe, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko iganje in sol", katero se splosno in u pcšno pur^nlja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja Cena ste-tlenici K V9Q. Po poštnem povzetji razpo-šilja to mazilo vsak dan lekarnar A. M0LL, c in kr. dvorni zalagatelj na Dunaju, Tnch-lauben 9. V zalogah po de/cli je izrecno zahte\ati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.      2 29
Kaši ja jote opozarjamo na ins«-rat o Thvmomel Scillae, pruizkii&cn izdelek, ki ga zdravniki večkrat pri-
poroeajo.
&
Bralce opozarjam na veliki novoletni katalog svetuvno znane firme za ure Makt Bdhnel na Dunaju, IV., Margareten-strasse 27, kateri katalog s 5(XK) slikami se dopošlje vsakomur, ne da bi moral kaj kupiti. Dopisnica z natanćnim naslovom na gorenjo firmo zadostuje.
Čajepivca po vaej monarhiji bo
zanimalo, da praznuje sedaj jubilej V5 letnega obstanka im pori na firma za čaj Josip Toifl na Dunaju, VI 2 Gabergasse 13, vrlu znana z uvedbi) slastnega Talanua cejlonskega čaja. Ta leta 1886 ustanovljena tvrdka za uvoz čaja, izdatnega, aromatskega in slastnega Talanda cejlonskega čaja, si je med pivci čaja pridobila na stotisoče prijateljev. Tuđi kot veletrgovina z jamajskim rumom in konjakom uživa ta firma v strokovnih krogih največji ugled.
vitraj ob 10 uri S mtaat prispel v prisuJiče Pichguirđ (Angleftko). ko Je oopoltift »vetovai rekord, namrec voln}o U LtvetpooU v N«w York ta niza) v Fidiguard, vitevii 41 sr ob-stanka v Ncw York«. Pot nataj ft naalopil v soboto 17. decembra in Je vsa vožnja trajali tja in nazaj 11 dni 23 ur s povprečno vožnjo 2507 voilov. Najveći« Xenenl ^^^ <k>sclciia razdalja 582 milj. Na vožnji »m in tja se je vozilo 3000 potnikov in 3800 bolićne poite in zavitkov.
X aloloaloom ravmjo okoro vol IJualjo avllno brosokrbaiOt kakor bi ne bi) toliko vreden kakor vsak drugi naših or-ganov. katerih obolelost vsakega vznemiri, n. pr. pljuča. In vendar, če želodec ne dcluje redno, oslabi delazmožnost vsega teleća. Zatorej je dolznost vsakega človeka, da pazi na naj-manjše motitve in skrbi za čimprejšnjo ureditcv. V 13 namen je pripraven žc 40 let najbolje preizkušen dr. Rose balzam la želodec iz le-karne B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelji v Pragi.   Dobiva se tuđi v tukajšnjih  lekarnah.
i         Ne maramo imetl fflavobola, ho-
| leeiii v križu, zobobola, trgan ja v udih, zbadanja, veviuatičnih boleoin v hrhtu iu mišioah. Rabimo Fellerjev fluid z znaiiiko »Elsafluid«. Tueat na po?kušnjo stane samo 5 K franko. Fellorjeve odvaja !m* rabarbarove krogliee z naniko »ELsapillou^ krepo /elode<s pospešujejo prebavo in oživ-ijajo slast ter ublaže kr«> in posi»esu-je.jo izločanje. 6 bkatljiv franko 4 K. Dobe se pri E. V. Feileriu v Stubii'i Elain trg, St. 238 (Hrvačko).         1
Priporoćamo našim -rodbina-m
koiiasko cikorijo.
COGNAC
6ro|  KcglcMch   Dstvan   ntedai
(OroSa Štela&a Kegle-icha aasl.)
V tuzeir.stvi!  in  inozemstvo kskljntao odlikovan s č&stnisni premlfami.        405S
W    Dobiva se povsod.   ~W£
Vum strahu ii!i vidimo adlioli
/K^i otroke,   ob   si.ncoi   rr.iazu,   ko  buci
;Wj veter   in  se  sneženi   metei vali  po
^Qjiy cestah.   Taka  pot v solo  pozimi  je
, j.» v  res nevarna in kdor svoje otroke ljubi,
*2JQL* jih  r.c oblači samo tupio, nego jtrr,
r$7*/ da  seboj  tuđi   par  Favevih pristnih
Zt     soden.skiti mineralnih  rastilj,   ki va-
"-$š&^ rujejo  proti  prehlaji,   in prehtejo, ki
'^&fc1 jo že imamo, odpravijo Intro in na-
*^r?*   ravnim   potom.    Škatija stane samo
tiZ^lt  Yi l 25 in se dobiva po vseh zadevnih
*lQfc* trgovinah. Ponaredbe ociločno zavra-
^W'   čajte.
Gcnaralno  iastopsho   2a   Avstro-Ogrsko:  \V.
Th.   Guntzcrt,   c.   kr.   dvorni   založnsk,   Duaaj
IV. I,   Grosse Meugasse 17.
Za vinepivce
za mahanje s trtnim sokom: ^^             ^                     naravna
---------alkaliena kislina
nevtralizira
vinsko kislico
prijetno rezoče^a
okura. Ne
l?af*va vina.
2apo?nni, ne žabi: Bolan ali zdrav, Le „FLORiAN" rabi, 2elodcu bo prav!

je krepčilo  želodca,
potrebno v vsaki skrbni  hi§i?
Ljodtkt ktkovoee^                    Htcr R 3*4t.
Kibiietia kikOTOst^                 m    „ 4*80.
Naslov ziBar^ili:TFAORIAN", LjbIUim,
Postavno varovano.
FtHrtl      .      e antiseptiftna
Melusine ustna in zobna voda
kl mtrtfl «leMM ta o4straa|«t« n«prlieteo sapo li «st
t »fkl—lai i »«¥04110» 1 kroao. Deželoa lekarna Milana Leusteka
v L|Qbl|«Bl, Sm1|#ta »mU ttev. 1
poleg Fruc Joitfovegi jtbilejneg* uosto.
Mel«sta«-«staa ta Mtaa to4m.
bunja,   Hnaško,   22.   februarja   I9O8.
Blag gospod lekarnar! Prosim vljudno, pcšljite mi zopet tri siteklenice Vaše Izborno delujoče antisvptltiie velnatae-nsta« soba« vodtf katera je neprekusljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal.
Spoštovanjein Mato Kaurinović, kr  pošte meštar.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30. decembra: Trulila Cer-nivo, zaftebniea, 89 let, C-ra<lišc*e 11. — Alojzij Cerar, sin želczuiškogra d«4-1av<*a, <> let, Bohoričpvu ulioa 28. -Lucija Snrk, žena deiavea tobacm-tovarm% 32 let, Karolinška zemlja «t. 31.
Slnndn_flE2iAii alejama i LjemjanL____
ll IS. Izvsa 2kBR. (Za toi« par).                      DmSt. prdst. 2859.
V  neđeljo, 1« ]anuarja ISU.
Ob 3. uri popoludne.
§ro| £uksemburšM
Opčit'ta v treh deianjiii. Besed;lo spisala A. M.    WiUner   in   R.   Bodanzkjr.    Ugla^bil Franc Lch^r. Režiser Jos   Povhe Kapelnik v* r oi.   Fr i d. Rei ner.
Blagajnica se odpre * .3. uri. ZaCetek ob 3. uri.         Konec ob l 6. uri.
pnhoBnja predstava v neOcljo zvečer
Št. G6. (Kepar).          Đrn^t predst. 2070.
V  raedeljOj 1. januar ja 191L
^ Začetek ob 7 zvečer 2gj
S5»vitrta! Eurks!              Pnrlćs              Benirts! toki!
MISNICA
Burka v irch dtjani??>.  - Spisala Aleksan* der Engel  in J, Hcrst. — Za  •■!;■'. cp^^i ode:   priredil   Fran  liobal.   —   Režiser A. Verovšck.
Blagajnica se odpre ob *   7. uri. ZaCetek ob 7. nri.         Konec ob l   10 uri.
PiiiiOiloja preflsisva !io v torek, 3. iannzna.
Zćtne cene w Budimpeiti.
Dne 3!. decembra 1910. T • r «h I n*
PSenica za april 1911 . . za 50 kg lf 96 » » oktober 1911. . za 50 kg 10 9 Rž za april 1911 .... za 50 kg 7 77 Koruza 2a maj 1911 . . . za 50 kg 5 55 Oves za april 1911     ...   za 50 kg   g n
Eftbllf.
Neizoremenjeno.
Heteorolosično porodio.
V;iit>:> nC Borjem Stol.            Srednji zračai ti U 733-0 ■«
1 !    čas   StaBjc    i«  !       >       1 cj i         J    i f mm     #— **            —* 3<K'2.pop.i 7373'     0t>  §1. vzsvz. i oblačno „ ; (*. zv. i 7356   - 0 9, brezvetr. pol oblač. 31.' 7. zj. 1 736 4—40!       »           mtgla •                 I                 i                 1                        J Srednja vćerajšnja temperatura     0 3\ norm. —2 6'.  Padavina v 24 urah 0 0 mm
Narodna čitalnica v Kranj«
javlja tužno vest, da je premiml njen odbornik gospod
Rado Sedej
xasetai atidiik u #4l«riik čitaltke
včeraj dne 30. decembra 1910. ob 9. uri zvečer po dolgl in mučni bolezni.
Pogreb bo jutri 1. januarja  1911 ob \,4. porx>ldne.                        438
bodi mu blag spomin. Kranj, dne 31. decembra 1910.
j Pojasnilo!
PredstojniŠtvo zadruge trgovcev s premogom v Ljubljani si usoja z ozirom na ravnokar tu nastalo tako krt-čečo reklamo ientjanškcga prenio ga tn na željo več interesentov. podati sledeči približni pregled v red nosu tu v obče nahajajočih se vrst premoga, katerega nam je iz prijaznosti prepustil stro-kovnjak. Tu temelji vretfnost tu okoli v obče poznan in konzumiran trbo-veljski premog t. j. ako je trboveljski premog s toliko in toliko kalorija mi in pepelom vreden K 304, jt temu v primeri praktično vreden šentjanški s toliko in toliko kalorijami in pepelom K 188 in mirenski K I'66, Češki K 3*94 na 100 kg nasproti navedenim cenam, kakor se ena ali druga ten vrst premoga v resnici prodaja. Potem-takem prepuičamo sodbo o praktični vrednosti premoga cenjenim konzumentom samim, kakor tuđi, kdo je večji zapravljivec, ali mogoče tišti, ki ne kuri sentjanškega premoga, kateri je v tem slučaju manj vreden nego v resnici stane, ali nasprotno.
Preg ed vrednosti:
! Trtanfjsb  \ 4000 !    «    !    3 04     j    3 <M     j knjsnilct    ' 2800 \    20    i     2 40      .188     j ' Ktrraski         2400      24          2 08   - '     166     , ; kita             5400 j   31.',   ;     320      j     394      i
I Sicer bi morda pri praktični pre-iskušnji razlika ne bila tako ogromna, ali vsekako pa še taka, da ne pnstoja šentjanškemu premogu tako kričeča reklama.
Zc drago prgmoao ržegg
zračna,  lepo  meblovana   ali   prazna   s
po-ebnirn    vhoHnm    SO   OđdS«     —    Več
pove FHAN SAS, Gradište 7.     -Jt\
Biv?a     od^ ^;;tel';ci     it>    učife^ic*
vzamc nekaj gospođičen ni   đeklic
na in i« stanovanio
ter pod strogo nadicrstvo. Konverzacija na  domu se vrl\ menjaje v slovenskem, laškem in fraDCoskem jeziku. Cene pri merne. Stanovanje rdravn in  mi'no.
Vpr-a ep rv4 BleiweisOTi cesti št. 20, I. nadstr., levo.             4363
ia posiaine prosti.   1045     lJR/f|f I
Kdor želi imcii
dobro  «ro,   oij
iibtcva z zninko
JIIII"
ker te ure u> naj-
btilj  lrpežne ti
■ataočce, dobe se
pri
Fr. Cudnn
urar ju In trgovcu v Ljubljani.
Deliičir in ustopotk švic&rskib lovam „Uiioo" v Bieli io Oesovi.
Uhanl, prstani, brtljuti«
Svetovno znano najfineiso blago po   najnižjih  cinah.
Hotel
Tratnik
I „Zlata kaplja"
:   '          Ljubljani         iqi3
Sv. Petra cesta štev. 27
|                v MiftlBi tolodTOra.
|.%   Lepe zračn« sobe.   •*•
! Primano fina kuhinja. |       likera« pl|at*.
i                       MsIm mm*
mB/H rOraEwl««qaVi prVNHii
unranrotfna prMfcai
PIANINO
se po ceo i prr»Ha n* v# j»«l i gv, Fotra
cesta, vhoj fiaiackega cesta At t,
]. nadaircpie                 4376
Kiiiita
sprejme takoj odvetnik na deželi.
pi-nurl*-^   ni   upravniatfo   oa   naslov „koncipijent* •                    4ari
ia, ip. in. poflanki goslopji!, njivi! in Mi
ob reki  Kj'P'  na  Vmici       4373
5*T   se proda.   "VI
vpra^anja nu iaaipa Drailcrja,
c. kr. kancel'sta v  Kranj ki  gon.
Sanssouci
pnzem M|btljš! ibiđU, izie:?k pt friRt, meMt     I  2 Jo
Carte Ui Carte DlantHe. .  .  .   K 275 Isti sjrsrreaTe Tiriu. specfstltsli .  I r-
Rakarska todita. p:;ionka imUMi i l-
Gennaro Ossoinack, Gorica
ođUkovane tampaolske kl«ti.
3671                Embalaža gratis.
Prešernovs slike
prSbSia is pciili: po pcštnem ponetji Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena illkl 5 kroo.      2730
SSprejme «»^
potnik
z usnjem, ki ima veselje potovati proti
proviziji.    Pisnene ponuibe  pod   »J.
A.tf na upr. nSl. Naroda".
Gostllna trgovina
z vrtom, konj-kim hlevom in lepimi s>o-hami  v vrč|pm   rn~«tu   na  G■ »r# njskem
se takoj prostovoljno prote.
Na>lov povc upravnišivo »^loven-skega  Naroda«.                                4634
■  Dobro vpeljana
kovačnica
in o rod je zraven   «a  odda takof sa ▼ofc let ¥ aa)e a bi iu L] ubi lane.
Ko\ač  mora biti lzurjen pn konjih in
drugem  delu.    Kje,   pove upravništvo
.Slov. Naroda.*              4255
, Razglednice,
umetniške,',
io
pokrajinske
ne   dobe verino v veliki izbiri v
„Ha* toiiiarai"
preštmota ilica 7.
SvOie     ZdraVie    si ohraBitel ltginejo Vam .bhoiti in bolećin*. oči, živci, miiiee ia kite se Vam ojaCijo, spali boate Sdra»o, splotao dobro rira«t»eno r^pelui^ij« bo   i«Frt M JstopUo, ako bodete TabUi pristni Fđlerjev -%'   z «u«nko .Elsilluid.. Tocat na pobtafejo 5 kroo fn»ko, UdM~«ee »amo Ickunar E V. F.U« v Snbiei. EU. «rg te«. 238 na Umak«.
Solidni hl vpeljafti
potnlki,
ki bi hoteli proti proviziji priporočati in vsprejcmat! naroćila a ork predmet, ki je trgovcem in tuđi privatnim o*e-bam oeobhudoo pntrrhen. m ltta|*. Ponudbe pod tpoti*fcm prttett, na uprav. »SIot.  ;\aroda.«              4326
X  Trgovsko izobražen  X
zasebei iraik
X     samec, 35 let star,   Slovenec, do     9C
Xpoljubne visoćinc v?rščinc zmožen,     ^_
išče  pri   večjem   trgovskenj   pod-     9C
Xjetju,   aii   bančncm   zavodu   pri-      u
mernc službe.                                    ^C
V            Nastop  začetkom maja 1911.     V
MM              Prijazne  ponudbe  pod A. Z.       —_
ifC     upravništvu „SI. Naroda".     3890      X
Stampilije
vwh  vrst za  mtf*, dra£t?a, trgot oe ita.
Anton Černe
graver ia  lidesovatelj k«v cako vili *Ua>piU|
Uobljono, Sv. Petroc. 6.
\         Ceaifcl traafco.
PososIto
obscgmjoće približno 16 oralo* ohatojcćc is hi*«, gospodarskoga poalopja, njiv, traToikov in vi Dograda, M prffta pod ugodnim! pogoji proatovoijoo radi rodbmskth   razmer.   Pri   bili   je   tuđi
kmwmtadmtL                                     4314
Onieni  kupci na i  se r glasi to  pri J«tm|« lM|ia»  fer«!** il jt»
!■■■■■■■■■■!■
j novoleto
| Mtte« vteai prijttetjea.  ,
I  zsucea li ce*j. o4jea«l-  ,
I ceo ter se atjtefleje ari-  ,
I porotom im u€«yM» M-  |
I     kl«^Jenost pri sakat<    (
■ prr!s1liiwHljs|k,|r  i
J pftn, spss^B^Nimii  |
i   tvr fnriit pMI A straln     i
I  Ia ji'flvim. da bodejo BMji   I
I cenj. udjemalci postrvieai   I
I kz vedao bftljiim blagast   !
I  po oajnitji ccsi tu f po-   I
I       polno zadovoijMst.        I
! FRANC KOS,  i
I    tneb. p'etilaa iodustrija     |
▼ Ljubljani, Sodna oi.   <
v         Z^cm cen/. ćamam,  v mes*u in na dejeti islf — j ijrefam
*            najlteše — cdfcite sakvcfe ja prijalo na^hr.jcnosi
i          srečno ugao leta!
r
I     Modni salon              £oana Schilter
i              '   '    ==• 5"- Psfra cesta št. -?/. =====
■^t—^—■------------—                                      ^
Srečno novo Isto
3€li ia$trJrt briurJcc in Čssalr.ics ja gotpeče in dam*
>: 6. čtaoinšeh a izubijani >:
Jstefate srecKo  kcjo   !eic svojim ctnjcnm aamam ■                /': gospedcm, faters ,costrsjata             ,t-
cTr. JCtsvačef:                                       «#, o3ezdićkowsky
damski frizer.                          4360                        frizer in mašer.
-^^-----              ____________________
Veselo ia sretno
novo leto
I         želi
vsem častitim naročnikom, prijateljem io znaocem ter se ptiporoča za nadaljno oaklonjeno&t io mnogo-brojen obisk      4351
M. VALENTIČ, brivec
Wolfova ulica štev. 6.
.Srečno in veselo
novo Iefo
1             |cli vdctn svojim ceu i.
noročnifioin  in odjc-
molirem io se jim pri-
pcroča   )<x oadoljnjo
uoklonjcncsi
Jl?.ai^ija  Qevi]c
}Wancovo na6rc;je 7.
1911
3% (3erknice.
V$zm svojim čobrcimfam, fri
50  mi  v   mojt  veliki  ns^rcči,
%o  5C7!  pcgorsl   on kite ti r.a
pomač, *fi?ič/?n
srečno novo lefol
V .^rct^sm   bedem   irnsricma
priotičil vsc sućjs o c&s do*
dcsrotnl^c.    2 r.aJLQč;o  hvz*
tejnos'fo idani
J?aaa Waršič, mitar.
trgovina
i suHtaalai blagom
na deirli. Kdor bi ime! »e>cljr do vi-nogradništva, kupi lako rif-kaj pnsrs'va.
Vpraiati \f. Ifaaeij Pagaa, 9*> kril« p. »taajal ■• Brasa.      4288
9                     ~ \*
Srečno no 00 leto os em, Li ima/a dobro sreo in t/n-besea do naroda.
J?oaa J&onač.  •
Kalim .LEDN.
na Starem trgu ftt. SO it Je kakor navadno  11
vso noć odprta.
Za obilen obi^k se   priporoćatm
Leon io Fani Pogiik.
Zaloga vina
JOSIP PERTOT
Barko vije - Trst   404.

restavracija in kavama ^
želi \-5em cenj. gostom in prijateljem v Ljubljani in na deželi
srečno in veselo novo leto! -----Ivan Bračić  ^^=
Hotel „ILIRIJA"       ^31                Kolodvorska ulica. _________________________■--------------\_____________________
r
Vs+n   ctnjenim  gostom,  prijateljem in jnancsjn feUua
srečno novo leto
L                                                                               _________________                                                                  ------------
w         Cbsnem  vljitdno rff^nanja^a, da 5 t. ja-   f  ^^ (ft^Jll nuarjem t9tt                                       V    >^/
opu$Hva t\avarno „Jlir'ja"            "' ^
o dne t februar ja t$tt pa
otvoriti a hatmrno ^aa*
pepotnoma prenovljeno,
2ah'jaljvj€va se ja dosedaj opajano lauDonje isr ss pruo+G a^a i v bodoče toli ias^aui naklonjenosti Zla * k eca ob čmst* a.
3" poštovanjem
i3O             Stefan in /[na Jrfiholič.
JTSvojim odjemalcem ^^i!
r prijateljem in znancem   ^1
želi                 \
veselo in srečno
v 18 ION /
i Ivan Rojina;
J               klepar              J
> Ljubljana - Sp. ŠiSka. l
Vsem cenj. od-jemalcem, prijateljem in znacem
srečno nevo leto!
Priporočam se za nadaljnjo naklonjenost
Z vsem   spošto-vanjem
3van Černe
tanetnind mojster io za-stopsik mizarske zaiip ::      v St. Uto      ::
v Ljubljani
Ihuujka asta.
ffisem cenjenim trgovcem  in adjemalcem
cH'oUnske ti ti u ne primesi
srečno novo (eto
*
Mol insha tovaru a %ahavnoprime, »*^~ a £jubjani. -&*»
Heitarradla jri Kor.
Vsem častitim      \[j gostom „pri Roži*, kakor
tuđi   vsem   znancem   in prijateljem želi
srečno in veselo
novo leto!
w Ivan Fiala
restavrater.
Slavnemu   obeinstvu,   prijateljem in znancem,   gostom   in  odjemalcem kličeva              4378
veselo in srečno
novo leto
ter prosiva §e v prihodnje tako obiska kakor dosedaj.
Ana In Ivan Erbežnik
posestaik, nesar i« {•stilaKar.
w
Prodajalka
Starejša, s kavrijo, katera je izmjena v prodaji obleke ter razume vodstvo in gospodinjstvo, dobi dobcr prostor proti proviziji. — Ponudbe na upravniStvo »Slov. Naroda* pod „Kavcija".   4356
Žagar
l* žago na jarem (Vollgatter), ki razume  dobro   brusiti   in   jarem   urediti,
se takoj sprejme.
Ponudbe   pod   „iag*rski mojstftr"
na uprav. „Slov. Naroda*.    4347
U6e se
picnist ali = =plonlsfnia
u kincmatog-a/ ,Jfical* v IjubljmL
P'smrne pooudbe je poslati na F« PO Oka] | kinematograf »Ideal« v Ljubljani.                                             43"21
Kompanjon
z 1°.OOO K se IŠčd za neko že mnogo let obstoječo, jako dobro idočo trgo-TlnO z mešanim blagom v večjem trgu na deželi. Trgovina, polfg katere se Đahaja tuđi gosilna, je zclo dobro uvedena, jako živahen promet. Tedaj lepa dobičkanosna   priložnost.
Interesenti blagovolijo vprasati za naslov pri upravništvu »Slov. Naroda« do   24.  januarja   1911.                    4340
Dobro idoča
s posestvom in gospodar^kimi po*lopji,
lepim vrtom ud. se da na Savi pri Jesemcah
M" takoj v najem. ^H
Gost i Ina se nahaja ob glavni cesti r neposredni blizini  torarne.
Narnnčr^i^a    paja-ri a    daje    xa«
stopstvo OdssKe plvovarne na Jeseoicah.                                     1234
V  prJj.Tznem trgu na D »lenjskem prQ*
dasta Se   iz  prohte roke
ena popolnoma nova, prikladna za dve stranki, druga v dobrem starcu, pripravna za tri obitelji. K vsaki hiši spada obs^žen vrt za zHenjavo. Zelo ugodne sveze z železnico. Ker v poslednjih iet h letoviščarji kaj radi posečajo ta kraj, stanovanj za nje pa vedno primanjkuje, bi se ti objekti zelo plodonono obre-stovali. Razven tega sta h\<\ pripravni tuđi /a v>ako obrt
Za naslov je vprasati pri upravo. »Slov. Naroda.«                             4341
Pozor!                  Pozor!
V  zelo prometnem večjem trgu na Sp. štajerskem,   kjer je sedež okr. bodiš<*a in  drugih   uradov  ter več tovarer,   86
proda Iz proste roke v?ied rodt>m
skih razmer izvratno u.-pcvajoća     4342
trgovina
z Ain bfegom in dzitei priđeiki
kakor tuđi dobro oblikovana gOStilnft r vsn gostilniško opravo. Samu L'U mili. cd kolodvora. Cena po  dogovoru.
Ponudbe sp^ejema iz pnja/no«ti upra^n. »Slov. Naroda« d> 30. Janu* ar|a 1911 pod šifro „Lepa priiožnost."
%               i
w Izvrstne, izborno vzhajalne \
špirit ne
drože
franko  na vsako poštno ali pw              brzojavno postajo             g
I Mnhso Maysr I
I    preje baron Dumreicherjeva   J [l   tvornica  špirita  in  droža   i
m     v Sarskeu JKarc/tL     I
f 43o3                                           1
ijueiit Boronlk
puikar w B»r*vljali (Fm* taob) na Koroftkftm.
m prtporoci t udeiovame *ta*a*raMb pm*** *a lovce Hl ttrelcc po 11 Jnortatai aistemih pod popolnim Jamstvom Tuđi pre> 4citt|* stare saitokresmce, »preleta* vsafco-tTttna pepm»llft ter jth toeno to dobro lzvrtnfe. Vtc puikc so m c. kr, pmkaie-valuid in od mene preizkuiene. — llytm 13               vam I «*filfci sa»t«nj.
I Ravnokar je došla nova pošiljatev
tepih     m,
reklamnih koledarjev
katere oddam po izvanredno nizki ceni. — Vpraša se naj pri
3vann Jonaču v tjubljni,
I   nasproti glavne poite.
? Zakaj ?
bi  se vsakdo  moral  prepričati   o ^hdnosii tkalnlce mra/pošiljalnicc
Bratie Krejcar, Dobnuka it. 9213
na Češkem?
V'sakomu posljomo brožuro in ve-
liko zbirko platnine in pavolninc gratis in franko.
Vse  opreme   In oprave.   Za pcv
iikušnjo naročite  Scst  rjuh la la
150 200 za K  14•-.
Najboljše
kar oiorets kuDifi je
Milo
iz tvornice 2a milo v [Ai.
Dobiva se po  vseb boljiih I       trgovinah na drobno.
Hiovejša twi klavirjev
G F. JURaSeK,
prvi la   ediai  ćeiko-slovenski  uglaše-valec klavirjev in trgovec
v fjubljani, foljanska cesta 13.
Priporoćajo $*   klavlrji, planini in harmoniji ne-
presežni po dobr kakovosti glasu in sui dni *-btavi, edi-nole    slovanski   Icdelki
1*         od 450 K više,   harmoniji pa
od 150 K vi^e Via v to stroko spadajoča poplavila kakor tuđi uglaševanje vseh siste-mov klavirjev izvršuje po jako niskih brez-konkurenčnih cer.ah Imenovana tvrdka vzame ttare klavirje v račun za najviSje cene, ako se pri njej kupi nov klavir. Ža vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. »Glasbeni Matici^ in drugim slovcn-skirn    zavodom    uglašuje   klavirje    edinole
koncesionirana tvrdu Jurisek.
Hovisl! SitoFi zdraisl
Kdor je Sokol in kdor naše Sokole ljubi. ruj se lakoj obrne na trgovsko tvrdko
Bačić i drugovi
v Zadra (Dalmacija)
--------   ki ima v zalogi krasne   --------
sadrove kipe „Sokol"
v naravnih barvah, s svileno zastavo v roki (zastava je lahko po volji kupca hrvaška, slovenska ali srbska). Ti rtaj-lepši okras domov, sokolarnie, čitalnic, društev, obdn, uradov, gostilen, kavaren, družinskih prostorov. je visok 1 meter 4315        10 cm in stane samo
K te*— sa gotov 4omt X 12* - aa aMoecao oipia6ew|e.
Od vsakega prodarreg« Sokola dajemo po Kl*— za sokolski dom tistega mesU(
odkoder je kupee
Naročbe naj se naslavljajo na trgovsko tvrdko Bactt I trafevl v failr« (Dalmicijj>t katna ima tdtna pravico proda)«ti te kipe v Datarudji, Hrvalki-SU-voniji, Bosni-Hercegovini in ha črnl gori
Vrnttev od vojakov.
AaaVii   %fakaaa   aaflaaa>aBjBi      a^^g^^^   ^^    fjB^aB%aaa\   flaa^a4aY#JBa\
■toa. U vratvtl te od vojaka*, ta**. VmK ■alfo kaH|a ore aslaio; HMoa «a aava atlac m kalar. kl te k kiko loMo. 9» iijttmrko ga *a-
itk N)egovt atarfi nlao nlkoH teipA; v no* druitel nlna aobcacn, UUM aalai v prsah. Ktr Imamo neko pHiatdjicn» kl je oaaVavUi po vaaem kitraam. vat iroit«, U M ml ao slali »teklciiko litćfa aoravtte. A«a Bolupc, Berlin. SchOnhauser-AUee 141a.
Lekamar <4oWvW a» pit«o dM 19. oktobra 1896, ie Ukoj odpotlal oldicno itcklciilčica Nckaj tednov pozneje, |e pisala cospa DcnoU v novič: .21. novembra liM. Gospod Duvot, kakor je moj sin zaviei idravllo, ki ste mu ga poslali, Ie ochal dajatl od sebe stftat ti katar.
Bfthme.
in ni kašljal «koro nič već. Mofl |e iopet dobfl, in ko je Še nekaj časa rabil ono zdravilo, je bil popolnoma ozdravljen. Najsr6ieja hvala. Vse svoje življenje Vam bodem hviležna, in bala stm se že za njegovo življenje in zdravje, ki mu je potrermo za svoj vsakdanji kruh.
Sai Vani radovoljno dovolim moje pismo razglasiti, in ne mortm zadostno priporociU to zdravilo, v&em ki trpe na pljučah in na prsih. Ana Bdhme."
Rabljen je zdravila „Ooudron-GuyotJ, pri \ saki jedi, in gicer enakomerno in zaporedoma, iadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tuđi vnetje *>apnika. S nomoćjo tega idravila zamore ozdraviti celo zacenjajočo orno-tico, kajti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem da uničuje mikrobe tame. Ni mogoće si predstavljati bolj pripro-stega in uspešnejšega zdravila.
V slućiju, da M se komu ponujalo, kako drugo sredstvo namesto pravega »Goudron-Guyof, tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoće kdo zdravttl od vnetja v sap-niku, od katarja, tedaj naj zahteva v kkarni Ie pravi .Goudron-Ouyot*. Dobiva se istega iz ntke posebne vrste smreke, ki raste na nor-veškem obrežjn, in je napravljen lastnuroCno od Gujx)ta, izumitelja raztopljivega katrana, in lako tuđi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Zji odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko; Goudron-.Girvotova nosi im^; ^Guyot" natiskano v velikih čfkah svoj podpts v vjjolčasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Parts.
To zdravUo stane 10 vinarjev na dan in tuđi ozdravi.
Oni. ki se ne morejo privaditi katranovemu okusu, lahko nadomestijo istega z krogljicsmi Guyot, ki so narejene iz pravega norveSkega katrana, in katere zavzemajo. 1 — 2 pred ali tuđi med jedjo, so lahko prebavtjive, korifttne že* !odcu, in stanejo jako malo.
Barva pastil Guvot je bela, in vsa ka je zavarovana s crno natiskanim pođpisom ,Guvot*.
Zaloga: Maison Frere, 19, nic Jacob, Pariš, in v vseh lekarnah.
Dobiva se v lekarnah: Gabr. Piccoli, Sušnik, U. pl. Trnkoczy in pri vseh priznanih lekarnah.
Ifupeifoifati % mineralni li anhBilni .1 ujbolj preizkit§ao U najbolj zaesljivo ^       josf orovo - ktsliisko
gnoiilo zine ulje
Jamstvo so najliltrsjftl m&mmk. ■ajvlijl <loMO». • Zm •p«ml«tfiif« «otew nemrpljlvo.               ■——
WB m.Mš «a¥ KB«
2HMii aktve, kaliint in sslitrm saierte'Ht aianfSiji
ni tvvrauf a okIu aMjih. InpM, knlipln
zii 191 11 tnšto.
Pisama v Prag I, Pffkopv Stev. 17.
Loajvarte>v                        1
KOLEDAR U RMETOJALCAJ
Ije ravnokar izSel.           ■
Radi nepričakovanih ovir pa ni bilo mogoće izdati koledar ja z novo vsebino pač pa ima tuđi letoSnji ko*
I   MM. Koledar je &eve pri* rejen  za  leto 1911  in ima novi zapisnik. Vezan je kot navadno v m^no usnjeno   I ■   imitacijo in ie 1 ozirom na   1^ I    gornjo opazko cena zniiana    1^^ ^J    in »Une koledar ie t kraja«    W| ^          • poMo !•!• 8.                1
a^vi w9 mnaH 99 Oflajai SHa^^vajajL Naroča se pti zalomutni
IVAN BONAČ
v Ljubljani. Pcmt m l»>tttrw—toi l'piHI«.  I
Za slaboknrBe to prebokle
|t adrntaMte  priporaf—a In* 4ll>
aa^aalB^Baaa^A va^BA                  xfuva
f K0Č5
aaa^i^^MipjafV aaF^^aiBj*Wi 4 staklenice  (5 kg)  (nnko   K  4—.
Br.  Novakovih  Ljubljana.
TOirL"
CALAHDA
CSTL0N ĆAJ
5r«Čno in u«5«le
nouo leto!
jft//m vs*m svojim ctnjtnim
odjtmolcem in st pricoro*
Čam ja nadaljno301 panjt
2 vsem spoŠtcvanjem
Jo^ip Čertalič
4327 ievtjarski mojster £v   Jetra ceste ši- 5t
Vsea svojim tast naroeafkon. pnjiteljem in mioceni žeJtm
ofln. nsdi Dm lih!
ZaaTaljajetn se ja tfosedanjo ■aklaojeaaM ter se »riporoCan tu4i B*4*lje v izmao rseh
hnjigoveftkih alol.
harfist skrlu m sdMni. — Cox atme.
Z ©4JitahB »poštofaajes
Franc Breskvar
knjlgovoc Mobilan«, rraacovo nabr. f.
Anton Breskvar
j         klju£avni&ar
\  Florijanska  ulica  štev.  9
želi vsem svojim cenjenim naročnikom,  prijateljem  in   1 '        .        zr ^ncem                 '
!   veselo in srečno
i doto leta!
Zahvaljuje jih za dosedanjo ! naklonjenost in se priporoča 1         tuđi za v prihodnje.
,     pMtretH vedaa s«Ii4iia ii toćsa.     .
V^^___________________J
Delikatesna 0 0 0   0  trgovina
M. RAVTAR
Jurčičev trg štev 3.
Želim  vsem   svojim ce-
njenim odjemoklm pri-
jotel/em in znancem
|    sreČM*
qoao teta.
Zahvaljujem se J(m za domdanj* *M*pa*j9 im prosim em/mm maklonje-mosti t*di v prihod^
fj|J!!p\
Idi —•   *«ij«ai»   ■ ■■ ■ Nfci    ■
vcsclt ta sre&M    1
novo leto J
I    Obilo sreče
kDovioletnll
želi svojim znancem,  prijateljem
in odjemalcem   ter   se   priporoČa
z veiespoštovanjem      431a
I Ivan N. Adamič
I        prva kranjska vrvarna ifaMlan«,  Sv. Petra  o«s«a.
Veselo in srečno
IHOUO LETO ?
želi
vsem svojim cenjenim odjemalcem tcr sc priporoča v bla-gohotno naklonjenost
Lovro Rogelj
tvornica sodavice gi    ::   in pokalic   ::   ^
Vrh ni Ka. ^
ir;
•  :: Veselo ::  ■
flOVO LETO
2     želim v^em cenjenim     •
—     odjemalrem In naroč>     —
pj     rikom, zahvaljujem se     _
pj     za   dosedanjo   naklo-     jm
pj     njenost  m  se  pripo-     aj
■     ročam tuđi v nadalje     ■
■   fran  Medic   ■
S         č«YiJtrskt  m*ist*r to         ■
■      LjBMjni. St Fitra ctsti Z.      ■
>               '---------------■------------a
Vsem   častitim   naroćnikom,  prijateljem in znancem želim
veselo in srečno
J0Y0 LETO
ter  se zahvaljujem za
dosedanje zaupanje in
9   se jim priporocam   *
:: tuđi v naprej. ::
Ivan Mohorič
krojač
Ijitijai. Jt. Ptfra cb& ft 21
Rcstavracija „pri Zvezdr
——— (Fcrilnc)            ■
toreka  taat faato«.   trlja-taljcai hi ztaaceai
srečno
novo leto
tet m tdpaftd ccajcoi ta* kfeijcatajj tmii n4atja
PKTEII KRISOH
restamcUa J>RI ZVEZDP
ryp^»----------■—■--------"^=
te^   Vsem   častitim   gostom,
l '    prijateljem   in   znancem
/.   .*.      želiva      /.   ,\
srečno in veselo
! novo leto
^]      zahvaljujeva se jim za do-sedanjo   naklonjenost  ter se  jim   priporočava  tudi zanaprej.
Tomažin Metka Bizilj
..        gnstllna.jri b'mlafji"
'}   v Ljubljani, Pred Škofijo.
Srečno in veselo
novo teto
ielita ce*J. gttte« ii
MLloydM
tersvojia prtjtteljea ii se v nad*lj»# uklo-njeiost priMrtfttt M mno|©vr*tit viu
KiM kU Miat
Singer Xo.
f*nđak* t U^vd, fefoji Irufip Jbnm acsti
izreka vsem svojim častitim naroč-
nikom in odjemalcem v Ljubljani  !
in   na   deželi,   kakor   tudi   vsem  <
cenjenim    obiskovalkam    raznih  <
kurzov za vezenje               <
nou© lete i
ter se vljudno priporoča tudi za { 4307                nadalje.                        J
i
luliHMjii itftlni
LjaMjtaa, KoMvtrske ilice
iJhri mmnm THUrfr")
Idi VMm čist. gostom, odje-
malcera, prijateljem in znancem
4308  srečno
HOfO LETO!
Zahvaljujoč se za dosedanji obisk se priporoča tudi na-I     dalje prijazni naklonjenosti. \\   Z odličnim spoštovanjera    t
\ ftntan k Mm
1          rMtavrater.
i       ____                            _
I $rcčne in tf€$ele
j  i L€TO!
j              ž<ti
J   Jl. Jfomafič
I Ljubljane, V^slizej
15 Sreloo in rt c
novo leto!
vsem    svojim    velecenjenim   ođj
malcem in prijateljem s prošnjo, c
me tudi zanaprej počaste s svoji
zaupanjem,   ki   si   ga   prizadeva
£ vedno opravičiti.   S posebnim spi
I          štovanjem se priporoča
I konfekcijska trgovin
fl. Lukić
t         Ljubljana
S   Pred   škofijo  št.   19.
\     Srečno
i novo lito
£            želi    vsem    prija-
q            teljem in znancem
g           ter svojim cenjenim
m            .'.   naročnikom   .*.
.,  Josip Dežman
I    lastnik knjigovežnice.
Srečno novo leto
želim vsem cenje- j . nim gospodom m ■B     obiskovalcem    —*
■ ■■svojegaBBB
Hgiatan
ter prosim tudi v nadalje
za   naklonjenost    in   se
priporočam
z vsem spoštovanjem
franjo Zajc,
brivec
Dmajika [Rta ft. 12.
4        Vsem velecenjenim obisko-4 valcem                                   4309
i kavarne „^lustria"
4 kakor tudi prijateljem in znan-^ cem kličeva
\   veliko srečo
Jv novem letu!
4 ter se priporočava za prijazno ^   naklonjenost tudi v bodoče.
4         Z vsem spoštovanjem
1 fani in 3van Stritar
^       kavama „AUSTRIA"
4 Ljebljana, vaga! Resijeve ia St. Petrske ceste.
Cekarnar Sabrijel Piccoli
c. in kr. đvorni zalpimk in papeiev dvorni zalcinik.
želi svojim cenjemm ođjernalcem
srečno novo letofr*
I     A
Veselo in srečno
NOVO LETO
želim vsem svojim odjcmalcem in s€ > jim tem potom najtopleje zahvaljujem za došle]   mi   izkazano naklonjenost, ' zlasti vsem naroćniloom in odjemalcein ! za obilen obisk moje trgovine vkljub temu, da sem ;o prerrrestil iz sredine me- , sta v bolj oddaljeno lastno hiso. Pnpo- I roćam se tudi v nadalje in znamenjam |
4304    z odličnim spoštovanjem
ALOJZU  KOT^SIKA
vrtnar in trgovec s sem«ni
Bleiweisova c. ali Vrtača Sti. ^         V LJUBLJANI.
fJ               Vsera prijiteljem to  Št
I      znancem ie!i rodbina       \>
i  \immli Ituslrta \
Idumieto! ]
Vsein svojim cenjenim častitim gostom,   odjemalcem,   prijateljem in znancem se srčno zahva-ijujeva   za   izkazano  zaupanje v  starem   letu  ter   si  usojava X  priporočati se tudi  nadalje   in i                   želiva vsem          4265
I srečno in veselo
j novo leto!
i  ta in fi Ogom
*  Pred igriščem št. 1 v Ljubljani.
Srečno in veselo
M0¥0 liETO
'i
žeii   vsem   cenjenim   gostom, prijateljem  in znancem ter se !     jim tudi nadalje priporoča
Jffarija Ravnikar,
ooinilaib M Hnutt
Vsem svojim p. n. gostom, ►    prijateljem in znancem 4306
srečno in veselo
NOVO LETO
proseč  jih   nadaljne  naklonjenosti.
Gostima „pii lipi"
1 Fanl Plapper.
I Vsem cenjenim odje-i malcem in prijateljem I     ----------- želi -----------
IBlI 1 Sili
i po leto!
[   3van fajžiga
I    4335 Ljubi] ina I    trgoTink  z moko. I___
Vsem častitim gostom, prijateljem in znancem /.    .".      želi       /.    .\
veselo
in se priporoča nadaljni naklonjenosti
gostilna Flegar
ViSmat, Zaklka cesta.
\ Srečno in veselo
IJJOVO ££ĆO
^  želiva cenjenim odjemalcem so-
•  davice ter vsem cenj. gostom,
;  prijateljem in znancem,  ter se
C  priporočava    tudi   za   nadalje
i          z velespoštovanjem      4267
\ Q. in fr. Jolte
> i2(teieTatelj udarne, puesfvik in gostKnitar.
[  Josip Posočnik}
''             krojaški mojster             I
[   v Radovlitci na Goreajskem'
i;         žei vsem cenjenim na-          f
|s          ročnikom in odjemalcem         i
i  veselo In srečno  \
I   iluiU ICIUi  i
I1   ter se obenem vljudno pripo-   ;
i   roča   v   nadaljno  naročbo in
I]                    priporočbo.      4280
i                                                                                                                                 A
'Vscn^ ccnjcnin^ odjcmalccn^ ;cli
v srečno in veselo novo Icio
y     j3unli^amskc pivovarnc v Iiju5ljani,      \
1 '<3"'''   '    1 Ocstilis „pii lMnf na foiinali.
^jg   Veselo in srečno   a-
novo leto
r želi vsem  gostera  iz  Ljubljane  fn ^ izven Ljubljane ter se priporoča še ° z=     za nadaljni  obisk  z odličnim spo-     — štovanjem                           ■
Anton Kališek
posestnik in gostilničar.      |
!■■■                                                                                                        ^m
Vsem cenj- nim odjemalcem, \ rija-teljem in znancem želi                    4281
srečno
novo leto!
fin\. Jajec
cntiJCDi uIih. iti TraKt.
'                                         I
f      Vsem svojim cenjenim odjemalcem.   I
*           prijateljem in znancem žetira
■          veselo in srečno
\  novo leto!
Zahvaljujem  se jim  za  dosedaijo
naklonjenost  in se priporočam tudi
za nadalje.
Jvrdka JMlatija jComt,
čevljirstvo Sv. Petra cesta štev. 30.
r-------"---------"^
Vsem   p.   n.   cenjenim
naročnikom,   prijateljem in
znancem in tudi častnikom
i    se priporočam ter jim želim
veselo in srebo |
novo leto!
Zahvaljujem se jim za
i   dosedaj mi izkazano naklo-
!   njenost ter se  priporočam
za  zaupanje tudi v novem
letu.   Z odlič. spoštovanjem
tmilntaZata
I    LjamaHU   $**•* «Hca It 3.
Srečno in veselo 1
HOVO LETO
želim svojim p. n častitim obiskovalcem, prijateljem in znancem ter priporočam i nadalje svoj prvi najelegantnejši in s higijeniCnim konfortom urejeni
tonski ii teulii sam.
Njihovi naklonjenosti in podporil
I se   priporočajoč   z   zagotovilom I
dobre   in   čedne   postrežbe   se I
priporočam         4268   I
I       z odličnim spoštovanjem       I
Aleksailer filil
brivec        I
mm. Mm tu kiJ
Sići 11 rt uvo li
vsem cenjenim gospodom odjemalcem, prijateljem in znancem želi
Jos. Zidar, Ljubljana. !
WK>           V<MI mjim cenJeii" •<•]<"»•«■ viu.       ^fil
F| )   -»        iastitiia g«st«a. prijatelj«« la naacem        &    ( |
J^.7        -------------- telia prav--------------        V>J
i srečno novo leto
I      ter se ji« prijazno priportCam Udi y prlaoteje. Z rtlcspoitovMJcm
I     IHIH MOL MMO i M hum
IM   —^-^ Šmartno ob Savi. ——-—«:   ^
DUaftl KshdL
(Konec.)
Narodno - radikalno dija&vo*
Dijak in politika! Pred tinlnoin smo o tem izrekli naše mnenje s Cer-ničevimi besedami in danes ad com-plendum še navajamo popolnoma v našem smislu pisano sodbo klerikal-nepra Speotatorja v 17. letniku »Zore« (str. 50.): »Veliko se je že pisalo o raznicrju dijaka do politike. Po mojem mnenju vendar politika ni ni-kak šport . . ., politika je zelo važen faktor v razvoju naroda; in za usodo svojega naroda so mora vendar zla-sti vsak intelig-eiiten Hovek, torej tndi dijak brijati. Vsak državljan se pa sieer mora n. pr. na Kranj-skem, kjer je vpeljana volilna dolž-nost, s 24. letom udeleževati politike, saj so volitvo politieen akt. Kako naj se ta akt z razumom vrši, ako nima volilec pojma o politiki. Zato se pa tuđi prizadeva od vseh strani dvig-niti politično izobrazbo tuđi prepro-stega človeka. Edino akademik, ki naj pozneje morda igra tuđi vodilno vlogo v narodovi politiki, edino njemu se ni treba za easa studij briga U za politiko?«
Pecanje z javnimi stvarrni, ki že iz starega veka pomvnja veliko dr-žavljansko pravieo, tuđi dijaštvu ne srne biti quantitee negligeuble. To naše naziran.ie je »edaj že povsod pri slovenskeni dija-štvu prodrlo; a naj-demo ga tuđi pri drugih slovanskih dijaŠkih organizacijah in se n. pr. >Ukrajinskyj Studtntskvj Sojuz« živahno ndeležujc kulturuega in poli-tičnega življenja svojega naroda.
V povećanje svojega vpliva pa se politično sorodni družijo v organizacije, v politične stranke, katerih vsaka v svojem programu za stopa svoje ideje.
Kdor torej hoče, da ne bo ostalo njegovo politično naziranje le večji-del neu poštovano privatno mnenje, ki s par isto misleći mi prijatelji ui-česar ne pridobi, vstopi v stranko, katere ozadje daje pomen in katere ime in delovanje realnih tal.
Kakor je povsod organizacija potrebna, tako je zalsti v politiki stranka neobhođno potrebna. To pri-znava tuđi prvi letnik »Omladine« >ftr. 162.: »V organizaciji vsakdo vee doseže, zato si poisči stran-k o.«
In ravno glede strankarstva ali nadstrankarstva nam je govoriti ocl-ločilno besedo.
G. kolega Ćernič piše o tem v decembrski številki 7. ietnika »Naših zapiskov« sledeče: >;Politika ni istovetna s politično stranko. Lahko seru politik. ne da bi bil v kaki politični stranki. Nadstrankarski ali izvenstrankarskl s»eni lahko, ne da bi bil zato izvenpolitieeu.
Politično dijastvo jo lahko nađ-strankarsko ali izvenstrankarsko •— seveda samo do gotove meje — ako ni nikake politične organizacije, ki bi odgovarjala njegovemu naziranju na kulturnem, gospodarskom, soci-jalnem in narodnostnem polju. A rni-sleče in v bodoonost gleda.joče tliju-štvo bo izkusalo reformirati katero izined obstoječih strank, oziroma jo potom razprav in kritik pripraviti do reform. Će se mu to ne posreći, se ne srne ustrašiti polagati temelje tuđi novi politični stranki. »Kjer je politika, tam so tuđi politične stranke,« naglaša Masarvk — kor pač morajo biti. In kjer so ljudje rezadovoljni s slovensko politiko, hoteč jo izbolj^a-ti, tam se mora roditi politična stranka, inače je vsa njihova nezado-voljnost in kritika brez hasni.
Povzemimo: dijaštvo se ne more ogniti političnemu dejstvovanju; ako ni nobene politične stranke, od-govarjajoče naziranju dijaštvu, ostane izvenstrankarftko, pač pa skuša potom kritike sebi najhližjo stranko reformirati, prilagoditi jo svojim idejam; če to ne gre, ne nreostaja drugega, kakor misliti na silovanje lastne politične  organizacije.
Ta Cerničeva izvajanjn so karakteristična za tisto specifično slovensko lastnost, da mora vsaka kavama in vsako gostilnisko omizje tvoriti svojo »stranko«. Zakaj bi si pa še Černič s svojim i prijatelji ne dovolil kaj takega. Pa če govorimo resno, je to ravno na paka, ker se hoče pri nas le »s kritiziranjem« reformirati, mesto, cia \ii se z vztraj-nim delom skušalo doseči uspehe. Drugič pa Cernič takoj pobije svojo tezo o možnosti dija.škega strankarstva izven politič.nosti s tem, da sam pravi, da ^ne preostaja drugega, ko misliti na snovanje lastne politične organizacije.«
S tem je Černič sam pobil svoj dokaz za  izvenstrankarstvo.
Politienost in strankarstvo je v resniei nerazdružljivo, za nas je tedaj v praksi le vprasanje, ali je res potrebna nova slovenska politična stranka in posebno še taka, kakor jo hoeejo Cernič in tovariši?
T>h mora biti realen politik stran-kar, je dognano, in če se oziramo po svojih političnih strankah, priđe za nas v poštev edino narodno - napredna. Če nam tu vse ne ngaja, ali jo borno izboljšali s  »kritiko«,     ki  vsled
naše navadne o«troAti v«dno iifubi svoj blagohotni prvotni namen, in s osnovanjem nove »stranke« (kakor da bi bilo to mogooe kar tako, brez globokib gospodarskih in kulturnih vzrokov!!), ali s tem, da stopimo v njo in z delovanjem v nji poeasl, pa gotovo napredujemo v svojem naučenu. Mi se moramo odločiti za zadnji način, ki se v praksi pokazuje kot praviien. Lahko bi naš teli mnogo in-stitucij in korporaeij, v katerih smo, dasi totalno zavožene — vzbudili zo-pet mogočno življenje, dasi smo bili eu sam proti vsem, a vendar smo dosegli vse, kar smo hoteli preudarnim an vztrajnim delovanjem v dotičnih organizaeijah. Nasprotno pa se je radikalna taktika »kritikovanja in sno-vanja novih organizacij« polinoma izkazalu nepravo. Stare naprave be t> | tem nišo izboljšale, nove pa nišo inie-f .le prave životvorne podlage iu za-tlostne življenjske moći. Radikalna teorija pa vzgaja nasprotno demora-liziranost v socijalnem pomenu in uek duševen anarhizem, ki le izpod-kopuje naravno potrebo socijalne in-I tegracije. Kritika ni pozitivno delo j .in z navajanjem na vedno nove organizacije, če v stari le kako odborniško mesto ni ;>prav« zasedeno, s&d ne doseže drugega, kot delitev moči v malenkost nih prepirih, ki se razširijo v »programatske diference,« mesto, da bi skuhali osebne kaprice podrediti interesu celote, kajti čim vee ja je integracija, tem popolnejša je organizacija in sploh socijalna družba, to se pravi, tem večji bo napredek in gotovejši bo obstoj poedincev.
Tendenca, producirati vedno novih, a pri tem življenja nezmožnih jn v narodovem razvoju tuđi neutemeljenih političnih organizacij, je že a priori neprava in jo odklanjamo.
Če tedaj M. Ceruič o nanxlno-iiuprednem dijaštvu govori: »Zdi se, da so ti ljudje popoluoma prespali razvoj slovenske zgodovine v zadnjem d* set let ju — vsaj naučili se ni-$0 iz njega nič, pa tuđi ničesar poza-bili (?!), ker inače ne bi silili v libe-ralizem, to duševno smrt,« mu ne za-merimo, saj ni to povedal on prvi; kakor ne bo samo on ostal blamiran l>ri toj trditvi.
Da bi se z vstopom v stranko krij.išala tista preljuba akademska svol>oda, oziroma pravica do svobod-ne besede in bi pričali »bivzpomem-ben činitelj za slovenski narod«, kakor se boji zadnja »Omladina«, je smešno, ko imamo vendar s stranko enak program in se v tem okviru lahko svobodno gibljemo, brez mej pa tuđi radikalna »akademska svoboda<; ne more biti, vsaj toga bi jih naučil vsak policaj.
Sanirati morebitne j>omanjklji-vosti je mogoče le v stranki, ne izven nje; odstraniti jih pa mora biti naša naloga že iz ozira do celote, da bi jih Pa pri tem sami sprejeli je ravno tako nemogoee, kakor je gotovo, da bi z vztrajnim in smotrenim delovanjem dosegli vse, kar hočemo. Tako smo v manjšem obsegu dosegli že pri mnogih organizacijah vse in last not least tuđi — pri n a rodno- na pred ne -mu dijaštvu.
Če smemo tedaj k rsovemu letu žileti našemu dijaštvu odkritosrčno vse dobro, želimo, da upošteva in sprc^jema nazore te na>< razprave. Potem bo pa tuđi naše flijastvo vsaj napredni slovenski javno^i dalo naj-lepše novoletno darilo s tem, da bo na podlagi razpravljaiiili idej ustanovilo na enketi dne 5. jaiuiarja 1011 organizacijo     svobodomi » lnega    na-
rodnonaprednega dijašt\■:■.. *            *
Enkcta narodno - naprednefra Hijaštva, ki bo razpravljala in sklepala o enotni zvezi narodno - naprednih akademičnih društev, bo zboro-vali dne 5. januar ja 1911 po § 2 zakona z dne 15. novembra 1867 v ljubljanske ni ;>Xarodnem domu« od pol 10. d^ 12. in od 2. do pol 5. popoldne. Vsako narodno - napredno društvo zastopajo po trij-e delegati, ki imajo polnomoč v imenu svojega društva sklepati. Vabljeni se prosi jo priti z društveni mi znak i in točno ob napo-vedanem času.
Enketi svobodomiselnega narodno - naprednega dijaštva. Dobili smo nasledoji dopis: »Dne 5. januarja 1911 se zhero zastopniki vseh slovenskih narodno naprednih akademičnih ilništev v Ljubljani. Pri tem zboro-vanju naj jim bo v mislili tuđi slov. ^rednješolec, ki jim je po duhu in po «rcu eden in isti. V zavesti, da dobe dober naraščaj, če ga zbude že v sred-njesolski dobi, naj se pomenijo o tem j>erečem vprašanju; zakaj do danes je narodno - napredni srednješolec *»ivotaril brez akademika v sloven-skem narodu. Nihče se ni zmenil Kanj in le žalostna natoloevanja so ga tlačila k tlom. Dobro vedoc, da se zbirajo naši visoko&olci k regneniu debi upanio, da se pomen i jo tuđi o narodno - naprednem srednješolcu. To je klic slovenskoga srednješolca, ki naj đoni v z boro val no dvorano do njegovih prijateljev. Upajoc, da nišo naše prošnje zaman, kličemo: Popol-nitev bodi nai visbr, luč, resniea nače delovanje.«
(Opomba uredništva: Dasi ee je akademično ferijalno dru-itvo »Sava« tuđi doelej krepko zavre-malo za naše srednješolce, rendar ob-Ijublja uredništvo »Dijaikega vest-nika«, da se bo izpolnila zgoraj izra-feena želja narodno-naprednega sred-nješolca.)
- Plis-Staifenii klei
klefl, topi, *a|« ml * NMn ae pri
Franou Kollmannu.
Vinko jKajdič »jijim iD v Kraaju
^^__    (Kranjsk*).    —^^
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pe-kovske  mojstre  ntprecenljive vrednosti.
Zabtopstva in zaloge:           28
¥ Lt«M|ani:  PoAfrmtf«, Traovem,    ,
Kotevi«,   Trstu   Borici,   C«love«,    : Bsllakv« lolcano, Inomost«,  Trl-
tfeatv, ladra, f pileta, Ircegnovem,    ,
'         Botom, laraleru ia Fnlfii.          ;
|    Brzojavi:  Valjčni  mliu,  Kranj.
V Amerike \n Kaaađo
pripravna, esnena !■ iaa«sl,lva r*tB|»
Cunard Line.
Odhođ Iz domaćega prlitmaliča Trtta;
Pannonia  18. januarja 1911, Ultonia 17. februarja 1911. Sa::onia, 4. marca 1911.
Iz Uverpoola:               1515
Maj večji in najlepši  parniki sveta.
Lusitania,   7.   januarja   28.  januarja 18. februarja 1911.
Mauretania 21. januarja, 11. februarja, 4. marca 1911.
Pojasnila in vezne karte pri
Audi*.   C»«U«B0«>C£ v L|nbl|ant, Slomi bova  ulica fttev. 29,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New Vork III. razred K 180
za odraslo   osebo  z davkom  vred  in 100 K
za otroka pod 10 leti z davkom vred.
i              fristni kranjski
lanenooljnati firnež Oljnate barve
▼ posodlcah po Vs» 1 kf kmkor tndl v vt\lh p#Miah.
JFasadnc barve
za hik, po vzortih.
Slikarski vzorci
n papir za vzorec.
£aki
prisM agldki a mm, a pokStva ta za pok.
Stcklarski klej
(kit| piuiiit tai so^h#VB#
Karbolinej & Jđavec (gips)
a pilitoje ta za stavke. OPIO        :«
iMabfi Meta a zitarje I ki a tsato ikrt
pripmii
|^ol|3CanptiiUni
v SJMaL lakkn^kt cnatl
Ključavničarstvo'
Ig. Faschinga vdova Poll«BSld molp it 8.
Reiohov« hifta.
itedllnlh ognjlšč.
livrsta« tai MUiii itto.
Cen« zmernt. Popravila se i   i točno izvrftujejo. i   i
l!aive(ia zdega inatiil do ulfliip otroških vozičkov
^      žlme.
1 M.PaUč
▼ Llabllud.
Stzuttn BnćiikM se piS|i s pomtjm.
Josip Rojina
krojač prve vrste
te oahaja seđij t lastai biši
Fm Mela cesta i
konkurira z največiimi tvrd^ami glede f inega kroja in elegantne izvrši tve.
Tvornilka zaloga najfiDejšiii aigl. iD fraoc. specijalitet blaga.
: Zavod za iiiormiL:
—   Najboijši kosmetiški predmeti
JE      za olepšanje polti i;i telesa so:
^        J^      J^milopotOh, «2        ■§      HB » creaa po s
-.        ^^H      «1«» n  Menthol   r.
s   !■ oa^^K
«       ^^H    sotaiprmiekpoiOh;
fl       ^^^^^    za ohranitev in rast las:
5 I ■ dalMMi*sfpo
O    Ti izdelki .Ada", ki so oblastveno
—            varovani, so naprodaj lev
i Mri U
k'    Ph. Mr. Josip Čizmar v Ljubljani.
I           Kapajte zanpno te domaće izdelke!
Oblikovana
Prva kranjska
tvornicu hlavmev
Ljubljana
HHSarjeva ulica 5   Recheijm hiSa
RDD8U L MM
i i
o
?
O
3.
I
8.
7
Priporoča svo>« pnrc vnfej* 5» ppdnebj«
solidno  na\rc|€wc   ■*•)•)•••§   Msvlf*|Oj  in
HarioiHI* tuđi ■■iolir«lwi
a|^   flpIP«   VJV^BBaTjp   M   V^b^bbV   •■*•
Poprave in ugUlevanja se izvrtufejo točao w           in računijo najcentjt.^       _
podružnica v Trstu,
Plazxa dol Pontoro»»o 3.
obrestuje
■  vlogc na knjižice    4\\  m m premijske vloge      434*#  ■
■  vloge v  tekoćem   računa  ■
■  .*. .-. po dofovoru. .s. •'.  ■
Poštnc polo2nice se pošljejo  na 2eljo zastonj.
Bančni posii vsake vrste. 2642                   Vadija in kavcije.
OLLA
je več   nefo
2000zdrivni-
kov oznaCilo
sUtoIAo.
Zaloga v Ljubljani: A. niiTka, t. SnšeJk, Oabriei Piccoli, lektr-iiar, A. Kaić. drogerija, knU
_________________________           Kris.er.
Zahtevajte, da Vam Va§ dobavitelj da OLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago".
Uustrovan, poučen in onginalen cenov-T.u z navt'obo prodajališč 2a^to^j od tTOf-■ico u gmmi OLLA aa Dunaia n. 300, Prstorstr. 57.                                     ^O^
Lasne nm
(kite)
dolga preveza.   .   .   K 5*— I
poldolga pro?exa    .    n 7fl-
kratka premsa   .   .    „ *"—
lf           n       veta   „12- —
ncino sretk (bloiđ)  in sive -*0 9 draZje
pnporoča                          I
S. Strmoli,
brlvte ia lasniiar,
Ijabljana, pod Jrančo št. 1,
Ciravom ćevljarsatega mostu). tzdclojf vsa laftrtićarslia dala solidno m oku&no. Crn* za delo kite 3 K. Kcpnfe zmedene :c rezane ženske lase po Btjviijil cenah. 1164 ______________                                  ----------*
Edina slovenska kisla voda
lilsunška sl j liia
je po xdraTniakih strokOTBjaklk
priznatu med najboljšiini pianinskimi ki^limi vodami, je
Izborno zdravllo
ra katare v gTlu, pljučih, ielodcu in ćreveaiK za ielodčoi krč, zaprtje, bo-lezni v ledvicah in mehurju ter pospe-Šuje tek in prebavo. TolstovrŠka slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tuđi osvežujoča
namlma klsla voda
Odlikovana je bila na medoarodni raz-
stavi v Inomostu   1896 i a na higijeničai
razstavi na Dunaju 1899.                    174
Naroda se pri oskrtalit^tt Tolat#-
Triko alatlao, p taitaal (Koroško),
kjtr se dobe  tuđi ctniki in prospekti. IM Cistib M*ik«T fre t aarodne nameae.
Slovenci 1 Svoji k svojim ! Zahtevajte povsod le ToUtovrško slatino ! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.
B9» lio kupujte  |
n\č druerea nroti
kašlju
hrlpaivo)*tlt kataru In *••!•»
sanjti« kr£na«JMi In ••la>vaka*
bb« kaal|«v nego slastne
^ Kaiseriefe
ne karam«!«
* rflfin  n0*   povertenih lUllll       tzpričeval od
_______ * J JlUJ  zdravnikov In
■I"    ■       IrUVlP  zasebnikov   za-[             jamčuje gotov uspeh.
EaiHik 10 ta 40 vlav, akaO|a
•O il—Uli. Prodaja jih: ¥L|«M|aoli
Ubtlđ pt. Tntkocry, icUrna. Rih. SaiaOc. to-kam«. Dr. O. Plcc«!i. tcUnu. Dctelaa 1«. kara« Mr.*tLA»t atMas, tokafMftrtkmal. Mr. Pb. Jocčlima«. ionu A«t. KmkT«i» ftrij«. a. Cvartara, arag<tr1|« JUrt|aM.
kanu. Novo m***. C AmMImSzrSummZ Novo mm**. Jw 3m, tokaiM frt Mar. P. Vi-f€r%. M4m WadM. totanu. MiMlln. A. a»-
m kompanjona
et vrlo razširjeoo obrt in siccr mlin m 3 pare kamnov itd. tcr iago in prodajo lesa s dobodkom 30.000 K. Obrt je vredna 101 »000 K Na vpra'a* sja odgovarja Fogiaa, Karlovec, Hnra&o. 4324
Srtino dovslltas, te 18 lot ststs-fete aa|starol*a ljofcliajiska
■asiedovalnea slaienaj ii služi G. Flux
Oosposka  ulica  itev. 69
prtporoća Ia ntmeMt le boli**
tt Iskajote vsake tuste
kakor
prijatno trgoTsko ia goatUnttko osobi«. Kaira raslicnih alatab, slasti sa ssaaks. Vtftiaa tu kolikor motno hitra poatraiba zagotovllsaa.                1348
Pri vntajib vprasaajib se prosi zaaigka za odgovor.
Ali *• viiti,
da se dobe
MHAlirinKBijinklRM
„ADRU I"
JiBjcriii ii lotraantiktin
B. ČVANČARA
SelenbnrgoTa nllca 5. Največja zaloga
francoskih in angleških par-
fumov,   fotografskih   apa-
ratov in potrebščin, ruma,
Čaja in konjaka.   «&
IO. pL Rlef nmayr & Fed. Bambero v LlDbljani
ravnokar izšlo:
I       Slavoj 3(lepec
| Zbirka slovenskih dtatov in alorizmov
broširana K 250, vezana K 3 50
I                                  po  pošti  20 vinarjov već«
Z veščo roko in z dobrim okusom je Siavoj Klepec vtcj knjigi zbul 1086 aforizmov in citatov iz slovenske književnosti ter jih uredil po abecednem redu Knjiga je visoke književne vrednostl, zakaj v njej se zrcaJi mišljenje in čustvovanje odličnih slovenskih pisateljev, mislecev in pesnikov. ^Ai'onzmi in citati" nišo, da bi jih čitatelj prebi ral zdržema; ali pomalem uži vani podajajo čvrsto duševno hrano, zlasti ker odpirajo širok pogled v veliki razvoj slovenske književnosti od Prešernovih časov do današnjih dni. Tukaj so zbrane rasnotere dragocenosti, ki bi bile na čast tuđi vsakemu velikemu narodu.                      4370
^^m\     Dobiva se v vseh boljših knjigarnah ali naravnost iz založbe     C K I^Mk         Ig* P1- K|einmayi* * Fed. Bamberg v Ljubljani.        jSfi
^ Restavracija „Pri Roži". ^
Najvdanek podpisan! vtjudno jđvlja p. n. obtHnstvu iz Ljubljane in z dežek. da prevzame z dnem 1« januarja 1911
staroznano, renomirano restavracijo
v Ljubljani, Židovska ulica.
Cprt na svoje dobedanje dolgoletne in bogate izkušnjc v najodlićncjših hotelfh, med njimi v hotelu .Union" in v hotelu „Tivoli" v Ljubljani upam, da bom p. n. občinstvo v vsakem oziru zadovoljil z izborno kuhinjo kakor tuđi 2 izbranimi domačimi in tujimi vini ter vedno z dobrim obležanim
—— plzenjskim prazdrojem« ——
Prijazni restavracijski lokali. Elegantni saloni v I. naditropju za uključene družbe. Naročita na ekskvizitne gostije. ShajaliŠče ljubljanskih meščanskib krogov.                                                                                                      1,374
Zagotovfjajoć p. n. obćinstvo vsestranske najskrbnejše postrežbe in proscć blagohotne naklonjenosti beleži
z najodlićnejšim spoštovanjem vđani ^,                 lV3H   Fm1&|    roitirntir „Tri roil«.         m
VkiMainkiitrimii
Ravnokar je isiel
wm l«t« 1111
::    Id je zek> praktičep ia vsake^a    ::
Cena 30 v komad
Dobiva se pri zaLžniku
PH. I0UČ, IjaillaM,
4125       Mtotlll tT9 11—IA.
Berite to takoj!
Prvi znaki tcike oboldosti 5.0 bolećine in težkočo v misicah in £ivdh. Narava je dala tlovekj živce, da more misliti, Čutiti in vživati. Ni pa hotela narava, dl bi provzročali 2i\ci človcku bolečine.
Vrsaka bolećina ia vsaka bolehno»t je gotovo znamenje nevarnosti. Saj ni treba, da bi morala slediti vsaki botezni takoj bmrt, viuika bolezen pa pruvzroći iahko trajne, tcike bolc-čint; in tuđi rnufno smrt
Eden najvećih izumov zadnjega ćj&a btierni za tem. da na prav enostaven način okrepća 2ivce in osveži krt, kar &tori, da prebije telo z lahkoto vsako bolezen. To je način zdravljenja, katerega uporaba je zelo enostavna. Ne rabi *e nobeno zdravilo, nobeno mazilo, noben aparjt ali pa takozvana zdravilna gimnastika, marveč ta metoda je zelo tnoitjvna, ki smo jo povzdi po naravi. Zdravniki in prote>orj1 so uporabljali ze ta način zdravljenja v korist trpečemu č\o-veštvu in so se izrazili zelo priznavajočc o nji. Zdi se mi, da inu ta metoda velik pomen za človcštvo. Berite eno onih Stevilnih pri^nanj, ki prihajajo \>ak dan izumitelju:
Velecenjeni gospod!
V prijetno dolžnost si štejem, da vam na-zrtanim veselo vtsi,- ki bo tuđi vas zelo veselila. K3kor seni omenil že v svojem prvem pismu, so izjavili zdravniki, da so mi dnevi Zc Šteti. BljuvaJ sem kri, bil strašno ner\ozen in rievrasteničcn in sem jedila zc!o slabo prebav-tial, tedaj &cm spolna!, da se mi bliža konec. Sel sem k već zdravnikom, da mi rešijo življenje, toda vse je bilo zastor.j. Ko s>em bral v ča>opisih poročila, kako blagodejno vpliva vaša metoda na človeiki organizern, sem se obrnil do vas s prošnjo, da mi sporočite natančnejše. Držim be važih navodil in to c dobrim uspehom in se bom tega držal tuđi v prihc<Jnjosti. Že čez nekaj dni sem nehal bljuvati krl. sem do-b!l sla^t tlo j^di in sem i>e poćutil od dne do dne boljšega. S3mo to obžalujem, da se nisem dal prej fotografirati, da bi se videlo kakšen sem bil takrat, ko so ini bili dnevi žc šteti in kakšen sem danes. Prlporočam se vam naj-toplejše in želim, da objavite to moje pismo s pol ni m imenom.
S spoštovanjem
Prior Dra^lćcvle.
Te vrMicc je dobil izumitelj od tega čisla-nega duhovna, ne da bi ga bil za to prosit in popolnoma prostovoljno, ctt tuđi izumitelj pUca teh vrstic ni nikdar poznal.
Izumitelj jesestavil knjigo, pisano priprosto in polji'dno, ki jo sedaj razpošilja fK>poinoma brczplaCno, da uvede to metodo.
Će   se  ravnate nekaj   časa po tej   metodi,  ! boste zdravi,in  čili  in   imeli zdrave iivec ter svezo  kri.   Če   uporabljate   to  metodo  vsako leto  nekaj   časa  se boste ohranili   telasno  in duševno čilegft.
Zahtevajte interesantno in pod u č no knjigo takoj. predno zinanjka eksemplarov, ki jih razpošiljamo zj^tonj. Pišite dopisnico in napišite ime in naslov zelo razločno na Frano Oraefe Budimpešta odd. 471, Tahakgasse 29.
riftlt« takoj I   I Knjiga lattttij I |
Dopm MHioc^              433T
trgovina
na prometnem prostoru se radi rodbinskih raimcr tsk#)| *44m*
Ponudbe se blagovolijo  poslati na uprav. »Slo*. Naroda« pod šitro ŠL ••
Gostia -
a itt i uji ili i) m
v obljudenem kraju bVvin večje želez-niske postaje in tovarne na Gorenj-skem. Za pojasnjia se je obrniti na upravništvo wSlov. Naroda* v Ljubljani.
m^f    Nedosežno     *
T t ameriika izeaidba T
I Bteiloa^sko ajuusto alajajo xs aaoUia* Forabao aa littTl 4*90.
t*Z 2 ailjena bos«v prodanih v kratkem cas«.
8lai|aaalLO vaavaato alaajo %m ttmlu
(Varstvo zenbk.) Priporočiii najprvi zdrav-niski strokovnjaki, porabno na leta K 2*€0. Kdor posije denar naprej (tuđi pismene znamke) mu posije diskretno tu poštnine prosto,   i-icer 50 vin. već,   edina  prodaji
^1      H. AUER      J. tvornica za gumasto blago.    | ft>aaa| IX 2, Ilaaa4orf«ratraaa« 3—0.
Večja   zatarovalataa   iMo   ataiaofft)
potnika
10 kraiOTBO %MMtmim\k% proti vitola, provuiji. Dohouki se zvećajo Še s prodajo pisalmh strojrv.                               , Popudbe pod NTrftla#)M O* uprav- c otitvo »SloT. Narod*«                     4323  .
,„!                                                         .         .       -1
Prvi
sleveosld
Izpnlni
eptik io Mnjiik
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenbur^ova ulica št. I.
Zlatnina
prisnaao okcanib vrorcev In  po unerol  ceal  dariia aa
noi^o let©
te dobi pri zlatarja
I. VECCHIET
v Ljubljani,            2158
nasproti   glavne   pošte«
^                 P. n.
^         Dovoljujcm bi p. n. občinbtvu vljudno
naznaniti, da sem svojo
trgovino
na Radeckega cesti št. 2
prepusttl gosp. Vekoslavu Me&crko.
Zahvaljnjoć se za častno zaupanle, katero se mi je toliko let v tako obilej mcii izkazalo uljudno, prosim naj se v cnaki meri blagovoli ohi^niti tuđi mojemu nasledniku.
0         Z odličnim spoStovanjcm
A         IVAN BAHOVEC.
^                              mm y
P. n.
Z ozirom  na predstojeći oglas gda.   " K*ana Bahovca 51 dc\oijujcm vljudno na* znaniti, da sem prtvsal njegovo
špecerljsko
trgovino
na Radeckega cesti št. 2.
Pri tej prilik: \ljiidno prosim, titj se blagovoli mojemu predniku izkazano zaupanje ohrarriti tuđi meni, ker te bodem vedno potrudil, ohranili trgovino na  on em đobrem glasu,   ki ga je imela
doskj.
Z odličnim spoštovanjem         4366 4
VEKOSLAV MESERKO. A
N0V0LETNA DARILA!  !
n   Predno si nakupite božičnih daril   i!            [
blagovolite si ogledati Se moje izložbe rn presodite cenc! —                 R
Potrudite se potem v mojo trgovino,  kjer se Vam  dajo drage                 s
volje vsaktera pojasnila* da &e prepričate in odioćili se bodete                 M
:        takoj, da si nabavite svojih potrebnin le pri tvrdki        :                  I
H. SUTTNER, ^^ f
Mestni trg                ali               Sv. Petra cesta,   p
Spedalaa trfOTtaa najnovejMh precizijskih ur (i tipr'čevali toćno«tt>    r
•▼•!• lasta« tSTsras sr ▼ »¥lcl s vsrinrsao snimko „IKO".    |j
Salvosta zaloffa ar. xUtaia« ta arabraia«, |av«lo¥                  r
Imt BrU|aataia aaaJta^ tta^ Istotako oaroaua iibira kina-                  I
sraarmcfa alafa, kakor naatavkOT, iadllaafja oroaja 1UL«                  |
▼ma v satama4arM|a«Bi alogii.                                                                  c
Postrežba strogo solidna.                       Cene najnizje!    [
■a plamoM vpraaanja sa otffovarja x obratno poftto.          i
Telefon 273.                                                Brzojavni naslov: „H. Suttner--     [
;    «T«?■**"■*   mamai««»aaj   ftaa   po^tnlae   |»a*^aiS^.     u    f\
^risten dober
brinjevec
se dobi  pri                 1220
i.SEBEHIKU»IPOlSlftl.
4172
Kdor ho£e eeoo kupiti
reKlnmne Koltđnrle
oaj se takoj oglasi pri
L.   PEVALEKU
v LJabljani, Žldmska uUom.
RB-tf^omaj    aaaaj   Devin - Buokau. ^^ ^BTaHav ^Bv   aV a^L^_ b^BB                  p*«p«iniea •
aa ^ar^f ^aaa^Bal ■■     DunaJ lllf a« amnurkt u.
.......uročeporne lohomobile
•n*Z%Xlklm„ breat ventila.
OHfllnalnl Vslfs« fra^bon« aaftl*.......10-SM PS.
Obratni »tfojl  itajva^ja |»opo>ltiasti !•• ltr«ailjlvo«tl
wm~ mm industHjo in poIJMtolstvo. -mJ
jy    Zimska, fina   >^»
damska m otroška^
oblačUa in parilo
M- Kristofič-Bučar
Ljubljana
Stari trg st. 28 (nasproti ZilanriU).
Ispio   -   plaAoov   -   poloHn.
Sprejema zavaravanja člove&kega Življenja po najraznovrstnejiih kombina-cijah pod tako ufodniroi pogojl, ko nobena druga zavarovalnica,
Zlasti je ugodno zavarovanje na dolivetje in smrt z maniiaJoCtnii s« 19«              vpiattfl.
„SUAVIJA"
••• • •••  v«aj«MM« x««ap««alR« banka iPrail  ••• • ••■
t*r laSal Đaldn f UHai S^fiSStJMŽ I iainl atl fKL XL *^i
Zavaruje poslopja in premičninc proti pofarnim Ikodam po najnitjih c«nah. Škode cenjuje Ukoj in najkuUntntie Uiiva najboijU »tove«, kootr posluje.
DovoUoJ« U firtm dobttka UdatiM »••fottt v aafvaa« Ia obiaokoritmt I
——•^——————-^—— -                       i
ienskl ieshA     I
Ženska volilna praTlea t kultvrala driarah.
Ce zaslednjemo zfodovino gibanja za žensko volilno pravico v vseh kultnruih driavah, todaj je značilnot da se je stremljenje po politični, ka-kor tuđi stanovski enakopravnoeti iene v romanskih državah pojavilo razraeroma pozno. Mnogo prej se je začelo gibanje za žensko volilno pravico v Ameriki in na Angleškem. Leta 17S0. so dobile iene v državi New Jersev* v Ameriki volilno pravico, začetkom devetnajstega 8toletja, nam-ree leta 1807., so jim jo aopet vzeli. Pravijo, da se je takrat le slučajno dala žeuam volilna pravica. In tako se je v Ameriki pravzaprav še-le leta 184S. začelo gibanje za žensko volilno pravico. V tem letu se je vršil v Se-neci Fališ prvi ženski kongres, kate* rega ste sklieali Lucretia Mott in Elizabeta Cady Stauton. Mrs. Stautou je imela govor, v katerem je z veliko zgovomostjo zagovarjala vzroke aa intelektualno in politično enakoprav-nost žen. Deset let pozneje je nastopi-la Sušan B. Antbony, neumorna bo-riteljica za ustanovitev svetovne zve-ze za žensko volilno pravico, in t»e je s svojimi sestrami borila za 8vobodo, pravico in resnico. Za ta boj ženske svobode bodo ostala nopozatma imena Elizabete Cady Stauton in Humane B. Anthonv. Z vesto prijateljstva je te dve ženi vezalo skozi eno elovesko dobo, druga drugo sta se spopolnje-vali. Tako je šesta vila Mrs. Stauton, Ici je bila mati sedmerih otrok, v svojem prosteni času vso spise za easa boja zoper suženjstvo. vse vloge v zmernostnih in vzgojevalnih vpraSa-njih itd. Mrs. Sušan Anthonv je pa potovala od kraja do kraja, bala se ni nobeuega pota, nobene daJjave, da je razširjevaJa misel osvobojenja žene v najoddaljenejše kraje svoje prostrane domovine. V velikem literar-neni delu, The Historv of Woman Snffrage, so ohranjeni spomini na doliroletno skupno delovanje obeh teh ž>n. Žalibože, ni ne ena, ne druga teh dveh /vesti h boriteljic dozi vela po-polne zmage svojih velikih idej.
Usponi, katere je doseglo gibanje za žensko volilno pravico, 6o uvaže-vanja vredni in se jih inora prav posebno naglašati. Štiri države Združt^-nih severoameriskih držav so dale žeuam popolno politično volilno pravico: Wyomiug leta 1896, Kolorado Ifta 1893, Idalio iu Ttah leta 1896. V mnogih drugih državah se je pa v za-konodajnih zastopih jako resno raz-pravljulo o vpraSanju ženske vol i Ine pravice, tako n. pr. v Maine, Verinou-tn in Pregonu.
Mnogo uspešnejše pa je bilo delovanje žen na polju šolske volilne pravice, ki se je leta 1874. najprvo uvedla v državi Kansa», poiajroma pa v 25. državah. Različne naredbe v prospeh javnega zdravstva, pred vse ni v šoiah, so se uvedle vsled posredovanja žen. Delovanje žen je jako ugodno vplivalo na zakonodajstvo v tistih državah, v katerih imajo žene volilno pravico. Tako so n. pr. v Kolorado, Wyomingu in Idaho zvišali var-stveno starost deklio na 18 let, v TV*yoniingu so otroško delo prepove-daJi, v Kolorado so strožje izvedli zakone za varstvo otrok.
Posamezna ameriška društva za žen&ko volilno pravico v posamnih državah so združena v trdni organizaciji, v takozvani »Xational Wo-nmn Suffrage Association*. ki je bila leta 1868. ustanovljena. Predsedni-ca te velike organizacije je metodi-^tovbka pridigarica Anni Shaw, za\o nadarjena prvoboriteljica za ženske pravice.
Kakor v Ameriki, tako **> žene tndi na Angleškem kmalu dosecrle politično volilno pravico, toda leta 183!}. so jim jo zopet vzeli. Novo gi-Kanje se je začelo skoraj ibtooasno kakor v Araeriki. Leta 1851. so iz&li v ~Westminster Review« prvi rlnnki o osvoboditvi in kot prva boriteljica je nastopila Lvdia Ernestina R°eker. Par let pozneje je izšla slavna knjiga, kntero je spisa! John Stuart Mills — ;>The subjection bi Woman« (podložnost žene) in ki }e napravila velik preobrat v tem gibanju. John Stuart Mills je tuđi zastopal prve predloge o ženski vol i Ini pravici leta 186H. v angle^ki zbornici. In te leta 1869. se je v Londonu vršilo prvo javno zbo-rovanje, na kater^m se je zahtevala nvedba ženske volilne pravice,
Nn Angloškem so za to vpraša-nje vslcd tega tla ugodna, ker sod^ln-jejo žene že već nego sto let pri koma na!ni upravi združenega kra 1 jest va in je to njihovo delovanje kar najbolj uspesno. Zone imajo aktivno in pasivno volilno pravico pri volit-vah za občinske, okrajne in ubožnost-ne sveta, razventcga imajo žene pasivno volilno pravico za mestne in grofijske svete. Posebno stališe za-Tzema v tem ozirn mali otok Man, ki inia svojo lastno, od A n gr lije popolno-mn neodvisno upravo; tu so dali leta 1880. z novim zakonom o volilni pravici ženam popolno politično svo* bodo.
ISkorsj lai* m U*m m «ntW0te žen© delale vlo#» im poiiamtnt sara-di uvedbe ienake Tolllne pravice. Pri glaaovamju v parlamenta $o velike manjiine nastale sa tanko volilno pravico. Dne 3. febroarja 1897. je ćelo većina anjrlefte poalanake sborni-oe v drngem branju glasovala ia nvedbo ženske volilne pravice — go-spoftka zbornica je pa ts formalnih ozirov zabranila drugo branje.
Letu 1880. 6O se ustanovite tri velike strankarsko - politične ženske organizacije — Primrose League, konservativna, Tlie Womens liberal federation in The Womens liberal Unionist Association, 2ene so se za-eele praktično udeležovati politične-ga življenja. Popolnoma razumljivo je, da je ta stran kar ska ločitev oslabila moć gibanja za žensko volilno pravico na Angleškem, ki je Še - le začetkom sedanjega stoletja zopet nekoliko oživelo ter ae okrepilo. Nu-vejšega gibanja za žensko volilno gibanje na Angleškem pač ni potrebno Ina tem mestu natančnejše pop i sova ti, ker je itak znano iz vsakdanjih vesti. (Dalje sledi.) •      .      •
2. Zanintivo imenovanje.    Baro*
niea dr. Marija Pos^sauer je bila imenovana za knjižničarko v ž^lezni-Nkem niinistrstvu. Xa tlunajski uni-verzi je Studirala romansko filologijo ter bila promovirana za doktorieo. Njena s**stra dr. Ga brije la Possaner je prva avstrijš»ka zdravnica, Obc sestri «te hčeri bivšega sekcijske^t šefa v finančnem ministrstvu barona Po*saiu»rja pl. Khrenthal.
?*. Zoper porozni prsta u v žepu. Iz Xew Yorka poroeujo: V New Ver-;>eyu se je tisoč žen združilo v sKupeu klub, da zacno boj zoper one zakou-ske može,ki izven hiženenot>ijo ix>roč-nejra pr^tana. Zahteva teh žon se glasi: Varstvo vašim h^eram prcnl napadi oženjenih mož, ki be izdajajo za samce! Zahtevajo zakonsko predlogo, v kateri se zahtova za tistc zakonske može, ki nosijo poiwn: prstan v žo-pu, deuarno globo v znesku 500 dola rjev ali }>a 2^.pc»r cio dveh ler.
Ž. Žena — voditeljica meteorolo-gijske postaje. V Temešvarju jo bila pred kratkim imenovana grospodična Otilija D^reoz za voditvijieo ondotne tneteorologij^ke postaje. To imenovanje je zaradi tejra interesantno, ker je prosi>odična Berecz pna ženska, katari se je povorila taka »lužha. Gospodična Bereez je i*i v z^odnji svoji mladosti kazala posebno veselje za meteorologrijski studij. ct>mur so se-veda ue smemo prt-već čuditi, vsaj jo hči, temešvarskegra ra\iiatelja met^-oiolog-ijske^a zavoda. Podpirala je svojega oeeta v nje^rovem delovanju in je sla pozneje v Budimpešto, da se tam znanstveno izobraži. Po smrti ooetovi je dobila njegovo mesto.
Ž. Druga ženska lekarna na Ru* ^kem. Xa Ku>kem »o preij kratkim otvorili drugo žensko Iekarno. Prva je v Petrogradu. Vodi jo ženika, ki ima lo ženske zaposlene. Gospa Mećnov, ki je bila ]>rej v petroj^rad-ski lekarni zaposlena, j« zdaj otvorila enako lekarno v Moskvi.
n.čnepomcgo!
Eli [UHliii
usrali \t\U\»l!
L R1SBER8ER
Ljubljana         ^ Sodnijsk« ulica *t- 5,
Ranitve
ker se s Mm lahks na^maojiU ranitev raevi^« uo prav hodih, %ttko c«tjivih ran. tt *> let se pPHHM #•■§•#• aatfto obfiAt'a k« oraećujoče ob*«2ilno f-re<i*tvo, ki vlo£c ti rane. Varu}« rane, lajiavrvetje t-i botečln«, hladi ;n p<>spefttije saraftć*aj« m a«c«lit«v.
Cei \oittA ' K«J. Bdor poSlje po pošti oaprci S K ij b dobi 4, fcđor7K pa 1*) foočkov f oitnlne prosto na ruk'jio postajo Avatro-Ogra««.
■*J«^PaW a^^a^HalBM vna^Bal SBaW ^9 ww aV
B. FRAGNER, ck.«*******.
U&*ra* pri aa1aygBa %1kf, Ww9g^ttttš ■kWMaT
V|^*^aJt     laftfcAHM    ^a^am.    bbb^b«BbbB-      aaaam     Bat     aBa^Baaja«aM        I
*'<fPVI^P^^'*     ■*■■ ■ ■■*■     *J^^>   BH^Vp      W«   V*   W0V9"aV        I
đ*                4026                A  I
A. KUMST
ŽlaTawwajai mHo> Ma«. 4.
Velika zaloga obnval
Aaa flEttkA Itt T/flaaaTA  aaft BaaMNb
VtakrtM Hratita te imfatfejo **m hi
f atoti €«•*. V»e mm m sfcv«ajij«j* ta
z«zniai«i€ii. * Pri zua^JIh ur«effife uj
se Uag«T*li vitru pMliti        40
totttraukc
slrrcBskc ploUe!
C*mm m 4-- lm
Gramofoni ~zzr
Dobi te tuđi na mesečne obroke. Mtnajtt tiki) ImpftfM mAt piiBiNiw io ml f&
FR. P. ZAJEC
Ljubljana,  Stari trg štev. 26.
Josip Stupica
v Ljubljani,  Sloroškova ulica št. 6.
Priporočin  stojo   bogato  utog* iijriiliticjiili
konjskih oprav
Ukor tuđi krasao opr«aBli«a«
kočije, druge vozove Iniujraillčnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor todf vse
druge v eedlarsko obrt spadajoče p*>tr«b-
ičine kakor tuđi že obrubljene vozove
In konjske nprmw*»
RaprodaJ Ima vci Ispili
yfat. JCrejči
rjnbljana, Vol|ova oL St. 5.
pt'P'ro^a   svcio   bogato   zalOffO
ujBiMeni«i*ilif   ma|tia«]tili
kožuhovin, kl obukov
in čepić«
Prtvzema tvdl vsa v to vrstt spa4a*
joca Mpravila proti oajniiji ceni.
Kopnje tuđi vsakovrstve kote 4It-
|««M in jih najbolje plafejt.
_Jlago ccbo i n solidno^
ročnih del
IOM I JliEI
m UpinjI^^L                I
ZMojvsIm ojHmi Stav« S» I
I  Predtiskarija   |    |
I     | Tamburiranje   |
[   Montiranje :-: | ~[
[     | PHriranje x m I
■aaaaaatl .flnBBBaafBaanaBa«ia«*J
laaaav^av   *^^^^^^^H^b^^H^Bs^^^hHBT]HVJBJhJHI
*****   ***■*?* «*y£ JI« fa*rt>;
■^^^^t ajviaaBVVJBBja* •■■BSDneV XkV
MU kS MMitaiLShlt Dobiva se povsod po lekar-1 nah9 dr serijan in  trgovinah z rućninsklmi vođami.    2tiŠ2
^_____________
NIGRIN
(Fernolendt)
Jc uja^jic čistite xa ćertje. Dobiva se pov*c j. li brsti nntiri n Nh|i a#iiii— t ifeU iw(iqL
Jfajlepša : novoletna darila:
priporo^a
Milko Kropei
urar in trgovec     v±>i
v Ljubljani,  Jurčičev trg 3.
VeUka uloga zlatik, grobnih Ia alkllmstlh iapnili ar Ia vorlilo, stoackUi ar9 b pntaao* ia ahaaov.   c
ffet/dtin/
lUjbelft z» zob«
Izmtn puki zi ntiraj?
Amerlko
« krta i MH Mriti
veUkanl:
Katoria ikaiarte flenjito. %m trn Aacrika   ...... cMOT n
Oenkai......»MJ* -
Pits. Uatali.....£•* "
prat. t»Mt.....awa». m
FRSEUNIG
IJubUanap
KoMvvnka alca U. ia.
Ženitna ponudba.
tZttbrttesa, M Ici stan |Ȥy    I
ilČM, siaipatkM T»iBJo«ti. sirseca I teattraseiU, f %osp^lajst?o prm? 4*hn izirjeaa io 6kr»aai ? ra-fetevaJi, s frtmotnjtm okofl MIO kro«, $t itU sciuaiti f svrbo skJc-■iue iakMa s stare^te gnfšm, ki Hm priacrtd ek$J$tetc«x
Sura resa«, te atealaie p#-n4*t iaj se posiljaj« aa apraT-alstv* ^SIot. Nareda" p»4 ■astovMi: „Sročen sakoa" u« 4ae !O.jaiMrjt 1111.                 4235
__
POZORI
pnf^   Najoovejši ia najiioejii    *VI
pletilni stroj
M laptoa, oogavica, ia drug* pla-
ffjfuaa    nudi   v-akomjr   f rez   razlike tra|aa Ia tofrer sulvtak.
Glavno  zastopstro   in   prodaja  za Kranjsko, Primor^ko itd.                 2578
Franc Kos
■tahaaltea    lataatriia    pUtaala moint kanlekolja
Tliitljaoi. Sotfoa ulica itev. 3.
Prospekti In oenlkl brezplaeno«
Ushiti toiani za opelo in cemeit
zahtevajte samo strojc pre-izknSenega  sestava  tvrdke
K. itovottri
jjfiHaHi mm stnjn za ttraiikt ii Iliaru
Praga-Visočany
Opremi za irožBC peči, transmisije, po-sode a ImpregaofMJe tepeake L t. 6-
Na vpogled mnogo pri porodi.    3820
Ctno posteljno  ptrjt!
NajMjsi ^iki Mkapai Tir.                      2815
"*   "          Kg  »iTrja^dobrct^
paheneca 2 K ; b^lj-dctfa i 4 i K; primi polbeteea 28» K; belrga 4 K , bt lr|fm puhaste^a   5 10   K;
--------------------- —-^=^int brl« ga,      puljc
Df^ 640 K   8 K; k- poha. ai ega 6 K, 7 K,
belejp, finrjja   0 K ; na finrj* p»sm puh \t K.
Nar»<ila •* 5 kjr aapr^j fraake.
ZtotovUene poste Ue '^T*™
drega, belc^a ali mrrenega nankinga, rer» cica 180 cb d »Iga, 20 cm »irolia, - dveata ggiavntcaraa, 80 etn dlg, 60 cm itt , polojena • sofim, «fiiB, prav atanovitnim puh*stiia perjem 16 K; na pol puh <0 K; puh 4 K; posamcxt»e pernice O K, 1 K, >4 K, lb K, ttflavnic« 3 K. 3 50. 4 K. Pernica, 200 cm dolca, 140 cm *ir. 13 K, 14 K 70. 17 K 90, 21 K, »glavnica, 90 cm dolga, 70 cm Wr. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica U močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga. 111> cm iir. 12 K 80, UK S0. Kaspoailja »c po povsetjti, od 12 K napre) franko. L-hko ae franko laiĐrnia za neugajaioce me me denar. NlU.ćm cenovniki  gratis m franko.
S. HtigM. Mfl« fl. 787. ČCttt
Kelesanem
= v znanje! =
Kdor si hoće ohrmniti tvoje kolo t debrem stanju, za ćasa rabe pm te ogattt mnogim »troškom, pu*ti aej svoje kolo v timski triiji tkrboo pro-gledati, oćttttti ter ▼ primerao tempo* riiaatm prostom ihtaniti.
V*e to pretkrbi proti mali od-ikodntai, primrr^n prostor pa da aa nupoltfo iTMpltlN tvrdka
K.ČAHEUIIK
ImaJULm    4a«aka^M^a*    m   l^kl^a^     1«-,       —
ipaCa|aaVJa  Il|«9flaa*i  a eMafal   Hl  eaPI
I         «,               paaMBoaBi WKKm
ljlll|efa%l|- efe^a^Kal ^PiW»^
fHF^ Dobre harmonike K 4-90. *W
^H^^k A^h^^hdk   i^to^^^^^^^^^^B   ^^^aa^a^^a^^ai^Bi^Bi^B^     a^^^k^^^^^  ^a^^^a^a fl    A^^rian^a^fel   a^^^^^^^^^ ^k^^^^^b^^^^^ ^^K ^a^^^^^ ^^^^^^£
St 300%: 10 tipk, 2 registra, 2t glasov, vtlikott 24 X12 cm ■ 4#t 5t657\v 10 tipk, 2 registra, »glasov, velikog 30X15 cm ■ |*M | §t.3J5V4- 10tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 24X12cm ■ Mt it 663«,: 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 31 x 15 cm B #■— §t 685». 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 28 x 16 cm ■ >* Sola za samouk zastonj pri vsaki harmoniki. Ra i pol i 1 ja po povzetju
<-t£ZZr*AS KONRAD, -gs-- M*tt «.Mt, t*k«.
Olaval katmlog a 3000 aiUajBl aa ialjo vsafcaaui mini ta traafc*.   2901
Št. 41.701.                  OT*                       m
Razglas.
Podpfsani mestni magistrat naznanja, da je c. kr. dežeina vlada z razpisom z dne 27. decembra 1910, št. 32.250 zaradi kuge na parkljth in gobeu, ki se je iz Bosne v Ljubljano zanesla, i i vinsko cajm* v LJmMJaal
to daljne odredbi piipovedtJa.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 30. decembra 1910. Za ostrbtvaiije  ©bčlnslim ©pratll  mesta Ljubljane  začasno  postavtjeai c. kr, Jezetae ttUe §?etnfk
Laschan, I. r.                              4d6o
^B*       '       ^~~               '   ~"   ----'   ----
^S-^                       najnovejše in najpopoInejSe
>   sredstvo za snaženje srebra in posnbrenje
Z zajimćeno vsebino srebra zi snaženje, iiboJjsanje ter posrebrenje srebrne posode. jedilne priprave, skled in drugih predmetov iz alfenida, novega srebra, medi, bakra. itd.
J^ajpcpolncjšc nadomestils za ^alvar.sKo posrebrene.   I
rectrpljivc za gospodstva. h\fi kavama r&avraciji itl llaprkj po vsei! to'^iS drojer j^. I ;                           trgovioal} z b:nroin io HiatcrijaiBii l^:m ttl Cčna sfeki. 70 i in f 1                      I
9ISOLINCC9  generalno  razpečavalisče  za Arstro-Ogrsko 1
DUNAJ, V. IVSargaretengdrlel 6t. 142.                        ^46>   f
|ED.  ŠMARDA
ctlastveno   potr^esa  pctovalaa   pisama
j Ljubljana,  Bunajska cesta 18.
V novi hiši „Kmetske pcsojiinlce", nasproti gostilne pri „Figcvcu14
Izdaja voznih listov za vse razrede frar.cuske prekmorske družbe
Vožnja traja s&mo 6 điti!
zdaja tuđi vozne listke iz Amerike v staro domovino, prireja posebne vlake 1863                        in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillets).
H                               Krasna umetniška reprodukcija v vet barvali
I.-.   .-. znamenite Grohsrjeve slike .-.   .-.
I                         ustanovitelja slovenske književnosti
H  vUoka 66 cm in ilroka 55  cat  je  najlepši okras vsake  slovenske hiše.   Ta H         reprodukcija je tploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
I               S^"   Cena s pošto K 3.20.   TRJ
H                                           Dobiva se v
I HflRDOHI KHIARM v Ljubljani, prm m 7.
K&mjOHMlBBraaHMWBMHi»H^HBBiH^HHIiHHMMiHHHMHHBBaaaaaiBaBlBVBaaaBHaMBMBai
3van ]ax in sin
v Ljubljani                 I
Dunajska   cesta  17 I
priporoca svojo bogato zalogo      ™
t vozclh kdes.
Šivalni strojl
sa rođbki* im mkr%.
BrezplaCni kani za me*je f hiti.
Pisalni strofi JfilEK".
Avsustjeplt
IsiahUt, a»afa?Ua ta ptMaJa ftak#mtet
sode
Blaž Jesenko
LfaMlau, atarl trg 11
priporoča
klobnke
cilindre, čepiće itd.
-------■  njijnovsjše fmmmn* ,.-----
po najnižji ceni.
B K^^BfllHiv^l^Ba^nr ^^BflE^^B^^aia^P'IMI^B^B^BkiaV^^BHBBi^^B^ftal^^^l
o a
41
JS
o a
>■ •«
A.
9
-^3
3
A
Majcenejie
Mtik in Mite
domaćega izđeiUa priporoca
tvornica deinikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred ŽkoMio 15,               Stari trf 4,
Freiercova ulica 4.

f. li Kaiser p«.ik.r
i ijaiiai hHHtfim da». s
priporoća  svojo bogato aalogo raano vratnih
0 ii anibBif
lovsklli potrtMMatVMli M kolos (^cikiov) ►anof tuđi
metatad #4^m|
po oajoiijih cenab.
Ponravil«  piiftkf   aalaHO kro#ov9 hialhla^r foeao i«
•oiict&o.
HHbia«           IsUatvtioi IIM.       Itki u uvsol hhhbi
Čudovito I Bazdellli borno 1500 K za flarlla In y gotovem denarfn.
Za re*ilca po!rg stoiečr slike ttno raspisali gen navedeni znesek.   Vsak  kdor najd-    Uupćcvair, in   ga   preslika,   dobi   mo^ko   ali   darr hko on. v  vr^dnosti  20 K »li  na željo   15 K   V   gOtO-Vtal«  Dolinost je  pa, da vsak poAiljalec n^ruc izvrstno   denarnico   »Portuna«   \n znesek  ran; K   1 70 prtioii v poštn h  znamkah  ali posije  p po<tbi nata^n c». Po do&petku rc^if^v s^ d^r:l r^zde'e.   V-e p*,^\ atve na na^fov    Metropola
■ugarla.   A. Hack«nb«rg9   BudsposU, «Uea ■•.■** 27.                                 422>
Ime-..______Iraj                   cesta
UEBIGOVSk
•t«  manjka dandanas  pri nobtnem
gospodinjstvu, kjer resntčno dobro kuhajo* Pripravljen lae ćistega masa najbolja« vrate.    403i#
Edina zaloga
izuirnih
amrrlsKih
čevljev. i
Avsi[.«rilli3
zaloga levljev
v Ljubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
C. kr. avstrijske     ^jf   državne železnioe.
Izvleček iz voznega reda.
^VV^lfaiv^aa    •»•!     a\a  oLtvbra   1BIO.
NaH lm MmM|aaw Q«a. iaL)                fr$Mm€ v aV|«»l|ma9 (|atm   taltivtt
T-O* »lutraj.  Omdbi   riak v   »oieri:   Trf^      7.|4   ajutr«|i    O«ek>n»   vlak   it   Jeaeat-    *
Jeaeoicc,    Trbil,    Beljak.    Gonca,    Trst,         aveil   na   bnovtak   U   tiofltna,    DrU^ii
Celovec.                                                                ?>age.    Linča,    Monakovega,   Solno gradi
T^e slutraj. Oarbai vlak v aneti: GroanpHe,         Badj^asteina, Beljaka, Liorica, rr<ti. iriići
^t. Janž, Kadolffovo, Straia-Topttce, Koćctjc.      «^o2  nutraj:  O»ebm v zk  ii Kodefia. Rih
g ia oapoltn*. Oaebm vlak v amen   |e»e-         doifovega, Groauplja, Št. Janža.
niče,   z   zvezo    na   brzovlak   r   Ceicv^e,      10-12  dopoldn«:   Osebni    vlak   \z   Trbiža,
Dunaj j. k.f Linč, Prago, uraJdao«. Berlin,         Jesenic   v  ivezi   na   brzovlak   iz  Dunaja,
Beljak, Badgattetn, Solnograd, Monakovo,   ,     ^.   k.,   Celovca,   Vlismgena.   Da^seldorfa,
Kolin.                                                                    Kolina   VVicbbadna,   Frankobrođa,   Mona-
11-4M> MpaMn«. Oaebaivlakvaiiieri: Trtič,         kovega,   Solnograda.    lnomusu,    Baiga-
jcjjeoice.  Trb*  I«  Celovec Gorica,      ^1-^^   o^j   Tlmk   |f   ^^
mrt*. Kodairovo, St Jani. Strafe-Topiica,         strair - Toplic,     kadolfovc«.     Gro^uplji;
K^«^«-                                                         I     St Jania                           ^
K?    ™*         k*    ^^       ^   j      io^.Haiiaka.Gonca.Tfata.io.enie.T^rfc
^*1011^                                                          i • »• nr«eor:  O»er>m «!an t )eae 'te, v zvt J
•>!• awa6ar,   Oaabal vlak w «a«ri:   lrftf,   i     na  brzovlak  iz  Berlina,  Draž dao,   fra/o,
laaaaica«   s sv«xo  na brzovlak v  Beliafc«   '      Linča, < *w>vca,  Monakovega,  Soltiograio,
ttJovae. Dunal, z. k.( Badgastein, Solno-   |     Badgasteina, tteliaaa. Dunaja j. ic
grad,   Monakovo,    Inomoat,    Frankobrod,   | a-45 i.oo^rt O*eoak ?ta* a de.]a*a, Triili
Wietb*4t«, Kolin, IHtoscIdorf, VUttlngtfl,         Leiovca, Trna, Gortce. je*»uc. TrUća
TfbH.                                                                a>O7 EV%6mn uaebai vlaa u Kocev t. S(nTe*
NI avaiar. Oaakal vlak v mari: Gvaaaplji         Toplih Kadolfovega, Groauplja.   St Janii,
Št Jani, IMattavo, KatevK                          !»*«• a*no+4i O^bai vUk • Troda. ^« j/C1
1010  »anat  Uailai vlat v «atd: jtt#.        Hel»aka, Trata. liariee. Icaaaic
■Mt, ttaHat, Oatki, Ti*                             Mlat* v fc|«MlaM (IrtitM itlaiaifa).
a^B^ ai BjAva^haaM MvtevaM kaaa^«^«.     #>+# ajutran Mtiaatc   it ^inn^«.
r*S tay«r«| Uic«m< * a*i v K—mc.             i a>i% avćari Metanec .< k««iu «a»
§*€»• »apaKw#t Maaaac v Kaaaan^                MIOh "•44i Mtiaiiac U Ka.nnika is <&
t*m utiar Mcia ft t Mmatt.                  i     ntdtl>ah in prainlkik % meatcu oktobru.
f|w purth Miitm t Kiatttt H flvaf.     Caipr^iai la naum aa aavdaa* * *faaii '
^9^ajA^MmmW   ^a&   B^^^^K^Hfek   ^*   ak^^b^^^m^^^^   ^B^^av^a^aiavtta                                                                               ^^^h^^^^^^^^a^^^^^^^^K   ^L»^^^»                                      ^^
Cl kr. aitetit-ftakiillkt rtfaattl|itfi f Trtto