Z97. stntlto. I VmW, i Mrt*, afcmftn rali XUX. teto. SI Hl ■■ ^Li H ^L ■■ H ;-• Hl ^^m H^^P H H H H .Slovenski Narod* v*IJa pO poftfl: ra Avstro-Ogrsko: za Nettčljo: cclo Icto skupaj naprej . K 28— ćelo lcto naprcj . . . . K 33*— četrt Teta " « • • • 1J;~ za Amcriko in vse druge delele : na mesec . «... 250 ce!o lcto naprej . . . . K 38.— Vprašanicm j?!ede inseratov se naj pnloži ?a odgovor dopisnica Mi rnatrVa. Upravni&tro (spodaj, dvorišče levoK EaaHoTa ulica *t 5, teleloa ttS5. lnserati se nčunajo po rorabljenem prostoru in sicer- 1 mm visok, ter t>3 mm Širok prostor . enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v- Posta no (enak prostor) 16 vi a, parte in zahvate (enak prostor) 10 vin-Pri večjih inserd^ah po dogovora. Na ptstnena najočila brez istodobne vposlatve naročnlne se ne odra. „RarcMbui tiskara«" t*l*f*a ši. SS. UpiavniStvu na; se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. i d.t to je administrativne stvari .Slovenski Narod* velja V Lfnbllanl dostavljen na dom ali če se hodi ponj; ćelo leto naprej • . . . K 2f»*40 I četrt leta „ . • • • . 6-60 pol leta „ ..... 1320 | na mesec „ ..... 2*20 —■—— POMOiena itevflka velja 10 Ylnar|et. ' Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredal£fro: Knallova alica St. 5 (v pritličju Icvo,) telolon *t- 34. p !P*ii osTon hi Dunaj, 27. decembra. (Kor. ur.) Uradno se raz?!aša: VZHODNO BOjIŠĆE. Armadna fronta general- ield maršala von Macken- se n a. Na Velfkem Vlatkom napredujemo bcji ugodno navzli- nastopa znatnih r:i«!:tt: o-ačen], Ob delenjeni Calmatniulu smo pridobili na prostoru. Ju<*o - zapadno od Remnic;:l - Sa-rat so čete £e?ierala von Fa1!?~«-hayna v petdnevnS bitki predrle moino utr??ne sovrcžn!'cove poz*c«!e v širini 17 km. Tu je bilo vjetih od 22. decembra 7600 voj°-k^v, vsifao-nta Ri.isov in vplen'emh 27 strojnih pa pod.ief?a 32 vjictnikov m 2 stro;ni pušU! seboj. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Izvzemsi živahnega natruljira-nia, Ki jte mnosolirat dovedlo do za nas lagodnih spopadov s sovraž^i-ken: *T razen ariilierij^kega ogn}a od časa cio £«53 vzdolž višin ob vzhod-nem brei?u 7Aaie BisiHce !e neznatno Jicjevanle. V do!?ni O!toz artiljerijski bi :■•!. Armadna fronta general- f e 1 d maršala von Macken- s e n a. Deveta arrnada je v petdnevnem borenju na več tockah predrla moč-nc *z več z žico prer?eten?h črt ob-stejeće, žilavo tranlene ruske pozi-c;!e, ki so fu^o - zsp^dno od Rom!!!-cv\ - Sarat v širini 17 km pooolnoma znvzete. Tuđi donavc4a armada je vdria v fronto sovrainik£, vsemšl nu mreno utrfer.e va«5 ter ga ie prl-sfHla, da se ie umaknil proti se veru v tam pripravljene s^>zic!ie. Boji fo bi!i srditi. Z^ uspeh se je zahvaliti enenpii vodstva in na^r>opo?ne}^i vdanosti čet. SovraŽnikove krvsve 5zsu*>s so 7eH velike. Pa7cntdfea Je pfistil od 22. decembra 75Of) vjetni-kov. 71 ctrojnili pu§k \v 2 metal? min v rc!:ah IX. armncie. ^tevilo vjetnikov 3i\ donavrki annadi znaša l?00. V Dobrudži so v narodu na mo-stišče Mscln isvojevani uspehi. Zr«-konlovi in letačke n^tHje so delovali i!«:r»cšno za ?ovra7"IVovim hrbtom proti važnim žeVcznišKim in priftani-škin napravam. MAKEDONSKO BOJIŠČE. Notenifi večjili bojnili dejanj. Prvi generalni kvsrtirni moister v. Ludendorff. Sovražna fronta na Romunskem prebita. Prva faza velike bitke za dohod k Seretu. kjer se nahajajo slavne ruske obrambne pozicije, se je končala za nas zmagovito. Po petdnevnem Ijutem borenju so predrle naše in nemške čete rusko fronto pri Rom-nicu! - Saratu v širini 17 km ter so prisilile Ruse k umiku. Ker je izvoje-vala tuđi donavska armada ob Cal-matujulu znatne uspehe, smemo pri-čakovati, da se bo sovražnik kmalu na vscj fronti umaknil, ker bi se si-cer izpostavil nevarnosti objetja. Tuđi v Dobrudži se razvijajo boji povsem Ugodno. Tam drži sovražnik močno utrjeno mostišče Maciji, kot 7adnjo in edino svoje oporišče na desnem bregu Donave. Napad združenih nerriških, bolgarskih in turskih čet na to mostišče napreduje in vse kaže. da je tuđi usoda Macina že za-pečatena. Na Romunskem vlada zadnje dni skrajno slabo vreme. Tem boli je ob-čudovati zavezniške armade, kateriti neslomljiva energija se ne nstraši mra^a, snoga in blata in ki navzlic vsem vremenskim neprilikam ne da-jo sovražniku niti trenotek oddiha. Zeneva, 26 .decembra. Fraricoski vojaski strokovnjak Rousset piše. da je računati z zavzetjem Braile. Rusi naj svojo fronto čim najpreje umak-nejo za Seret. Makedonska fronta. Angieško uradno poročilo. 26. decembra. Na fronti pri Dojranu so naše čete uspešno na-padle sovražno glavno crto incd Doj-ranskim jezerom in Deldiltom. Sovražnik je irrel resne izdube. Razde-jali smo več topovskih postojank. Naša Ietala so uspešno z bombami napadla kolodvor v Xanti ter neki so-vražni transportni vlak. Neko so-vraŽno letalo smo uničili. drugo prisilili, da se je sptrstilo na tla. Francosko aradno ooročila 26. decembra. Orijentalna armada. Nič poročati ražen artiljerijskega delovanja v loku Crne fn blizu Bitolja. Vojna z Italijo. 1TALUANSKO LRADNO POROČILO. 26. d e c e ni b r a , 4. ura po-p o 1 d n e. Vzdolž vse fronte posa-mezno artiljerijsko delovanje, katero ovira slabo vreme. Na Krasu smo popravili svojo fronto južno Fajtega hriba. ker smo jo z napadom pomak-nili naprej za kakih 300 metrov. Na nekem griču v zasedeni pokrajini smo našli 150 zabojev z artiljerijsko municijo, katero je pustil sovražnik za seboj. Mir na »talijanski fronti. Mir na italijanski fronti traja dalje. Nikakih posebnih poročil ni. Naša uradna porocila naznanjajo lako-nično: Položaj neizpremenjen, Ca-dorna pa toži o vremenu in pripove-duje, da je zopet padla kaka avstri]-ska granata v goriško rr.esto. Druge-ga nič. Po ofenzivi začetkom novembra so bili na italijanski strani posa-mezni poskusi za novo ofenzivo, ali so kaj kmalu ponehali in vršijo se lc več ali manj hudi artiljerijski dvoboji. Sedaj je tako že sedem tednov in kakor se kaže, ostane še pri tem, kajti Italijani se ne gibajo tako, kakor da bi sedaj pa sedaj zopet pričali ofenzivo, marvreč mirujejo in čakajo. Ali čakajo na naval avstro - ogrskih čet? Ali se hočejo odpočiti in zbrati tako, da bi vprizorili naskok, kakors-nega še ni bilo? Po gorah je sneg in tu je gotovo ovirano bojno delovanje, po goriski ravnini in po Krasu pa ni baš takega vremena, da bi bilo bojno delovanje nemogoče. Ali Italijani. ki so bili takoj po deveti ofenzivi napovedali ogromen nov napad in sicer za najkrajši čas, mirujejo in čakajo. Ali jih je morda obšla mirovna misel in uvidevajo, da bi bilo najpa-metnejše, odložiti orožje in se pobo-tati z nasprotnikom?! . . . Odstevljeni italJjanski generali. Uradni list naznanja. da so generalni poročnik Mirandoli in gene-ralmaiorja Vogliasindi in Carbons stavljeni na dispozicijo. Potopitev italijanske bojne ladje ▼ AdrijL Rim, 24. decembra. Pri katastrofi v Jadranskem morju, katere žrtev je neka italijanska bojna ladja, sta se vtopila tuđi podpolkovnik v general-nem štabu Kalvatore in pomorski poročnik Parmegiani. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Radi pomanjkanja premoga bodo z novini letom ustavljene nadaljne skupine vlakov. Tako pade italijanski železniški promet od 206.000 na 120.000 kilometrov. Vendar naznanja vlada novo ustavijenje vlakov. Novi vladni dekreti pooblaščajo nkcijske družbe Nobel - Dvnamit iji Mettalurgica ltaliana z velikimi raz-lastitvami za ustanovitev novih mu-nicijskih tovarn v Avigliani In Butti-Kliori v Pijeinontu tn v San Marcello Pistoese v Toskani. Zapadno bojišče. Berolin, 23. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: 2e nekaj dni se v vojnih port* čilih obeh strank kotnaj še ome»ia Somma. Ćela bitka ob Sommi je v resnici pri kraju. Ko so se bili pred vec kakor štirimi tedni radnji iirfan-terijski šunki žalostno izjalovili, Je tuđi ogenj franeoske in belgijske artiljerije jako ponehal, da je bilo br^-nllcem mogoče novič zgraditi obrambne naprave, ki so bile mesto-rna samo še po bobnečem ognju razbiti jarki in granatni Hjaki. Ti Stirl tedni relativnega mrru, ki jih je moral dati izčrpani oapadalec branitelju, so enkrat za vselej odločili usodo bitke ob Sommi. Daiies je na ćeli fronti ob Sommi zopet nastal sistem izde-lanih jarkov. Žična ograja stoji ćelo pred najsprednefšo linijo, ćelo tu lež! posadka zopet v globokfh vamih skrivališčlh. Vsi napori in vse žrtvd pet mesecev trajaioČe ofenzive ob Sommi so bili zaman. Če bi se Angle-7A in Francozi lotili še kakega napada, bi morali začeti zapet od kraja1, samo da so dane« Unije braniteljev močnejše in nepremagrlflvejše, kakor so bile I. juh'ia. zakaj za prvim za so-\Tažni o^enj dosegljlvim sistemom jarkov, caka sovražnlka vec Kakor tucat naimočnejših, v popolnem miru in z vso skrbjo z^rajenih branib-nih linij. Kako izredno je oslabljena franeoska ofenzivna sila ob Sommi, se razvidi že samo iz deistva, da nišo niti ob lepem vremenu zadnjih dni, ko so zamrzla tla omogočala porabo LISTEK. V megli, blatu in Ljuisijani. L u i g i C a 1 c o. (Konec) Čudno se mi je zdelo po poti v mesto, da srečuiem toliko ljudi, ki so imeli mehurje pod rameni. Ko sem prvega vprašal po vzroku, mi je. mi-sleč gotovo, da ga vprašam po nje-govem imenu in pokliču, glasno de-jal: Bik, zarobljena mrcina. Prepričan, da cd tega ne dob-m pravega odgovora, vprašal sem isto nekega gospoda prijaznega obraza in z me-hurji pod rameni. Ta gospod je bil pa yes drugačen. Prijazno mi je rekel: Za nlavanje. da ne utonemo v naših rnlakah in blatu. Lepo sem se mu zahvali! in kreni! v kavamo, da si s crno kavo po-plaknem jezik. Pa mislite, da sem jo dobi!. Prinesli so mi skledico, v ka-teri je bila te koči •-?. radeče barve. Poskusil sem in stvar je imela #kus po kuhan em vinu. Ker sem si s prvo skledico komaj namočil svoj jezik, pokliča! sem drugo: ko sem se z drugo ohliznil.velel sem plaćati:»Crve rudeči kavi, 1 K 90 v. hrvala lepa,« irostolela ie brhka točajka, spravila v svoj žep dva »begunćka - (— dve cd-tr^rani polovici dvekronskega ban-kovca) in ni je bilo več. Odhajajoč iz kavarne, sem se vsled tega dogodka spomnil svojega nriiatclja Podplatarjcvega Petra, ki je pred desetimi leti na Ijubljanskem kolodvoru snedel šestdeset žemljic, ker mu je nekdo rekel. da jih stane deset en krajcar ter odšel po opravkih. Za svojih deset mesenih klobas sem s pravo silo kupii par podplatov, za svoje pleče pa pol litra laškcga clja. Pa sem moral letati po Ljubljani prav do trde noći, da sem se znebil klobas in plečeta. Lačen sem bil potern kot vo!k. ZćAo sem se namenil k »Figovctu, da si privežem dušo in telo. Toda. kako naj pridem k »Fi-jrovcu«? Mej tem se je naredila nam-reč z ljubljansko meglo pomešana egiptovska tema. Spozna! se nisem prav nič več v Ljubljani, čenrav sem bil tam IS83. leta, ko sem šel našega pnkojnega c*sarja glrdat, skoro cei teden a!i pa ^- kako uro vrč. Zadeval sem «• kar naprej v razne ljudi, ki so nnsiif v rokah goreče svece, pod pazdr.ho pa mehurje. In kakšne sem mora? ra to slišati: »Avsa. bik, ce-pec. čuk. driska. ekonom, fefla. Kove-dina, hribovec, irhovma, jur. krava, lišaj, mrjasec, neroda, ose!, pijanec. rokovnjač, sodrga, stor, tepec, uši-vec, vol, zarobijenec, žganjar L t. d.« »Pa bi bil tem mehurjevcem fcri-veEal eno ali dve, če so te tako Častili,« prekinil je pripovedovalca glavnikar Dtgarinov Gustelj. »Ti lahko tako govoriš, Oustelj, ko si bil lepo doma. jaz sem pa kolovrati! po megli, dežju, temi in Ljubljani. No, če pa po pravici povern. saj bi bi! temu ali onemu prav rad eno primasa!. Ce pa tefa nisem storil, sta bila vzroka dva. Prvič teh mc-hnrjevcev vsled megle in teme nisem vide!; drugrič setn se pa bal, da ne bi zadei kakega moža s polumes-cem pod brado, potem bi bil pa lepo m za dolgo aamehurjen, jaz Blaž Bogataj. Nraikrtt sasliiim tedaj flasm krtganje: »Kaj boš ti govoriU iaz sem se že s Turki pretepal pri Jajcih v Bosni in Cagovini!« »*Molči, šolo-banla, |ac sem pm podil 66. leta Pre-montemrje notri dol do Sv. Antona v Padovi.«« »Tiho, mlada smrkovca, meni so pa v škofifi za piruhe že več kot desetkrat nmili noge.« Take in enake zabavljice sem sliša*. Takrat je posvetil naenkrat žaromet na razkačene može. Vide! sem, da so vsi oboroženi. Nekateri so imeli na ramah metle, drugi lopate, tretji ravnice, vsi skupaj so bili pa stari še Ie od šestdeset let naorei. Ko jih je objela bliščeča svetloba. napravili so vsi ti mladeniči »pozor« in zapeli v najlepsi disharmoniji: »Fantje se zbirajo 's kranjske dežele, dekleta se jokajo, kaj b'jo začele.« Nemalo sem se čudil pojočim mladeničem. Rad bi bil koga vprašal, kaki Ijudje so ti oboroženci. Pa mi ni bilo treba vprašati. Me je nekdo pre-hitel kar z odgovorom; »Mestne po-cestne barabe so že zopet pijane. So jim gotovo že zopet zvišali zaslužek. Namesto da bi sedaj bolj pridno ceste pometali in blato grabili, so se pa nairli kot žolne.« Ob bliščeči svetlobi sem tuđi spozna], da sem ob Dunajski cesti in ne daleč od »Figovca«, kamor sta me gnala grlo in žeictfec. Zapusti! sem pojoče mestne poduradnike cestnega značaja in urnih krač krenil v staro-slavno pribežališče voznikov, Qo-renjcev in vseh drugih žejnih ljudi. Ko sem stopi! v zadehle prostore, je bilo vse natlačeno. Komaj sem se zrinil k mizi pri vratih. Pa sem ime srečo. Za soseda sem dobfl kranjskega pota, s katerim se pozna-va §e izza fantovskih let. Nekoliko pred menoj je prisel in notrpežljivo eakal, da nakie milost pred očmi brhke točajke. Pa je mora! še po mojem prihodu pol ure Čakati na to. Da mu ni bilo dolgčas, sem mu pa družbo delal. Končno naju je točajka vendarle milostno pogledala in vprašala, kaj bi rada. V bratskem soglasju sva ji od-vmila, da bi ra-da kaj prigriznila, če se kaj dobi. Tedaj bi jo morali slišati, kako je ta tičica lepo zapela: 5-Jetrca so tukaj in led viče, kranjske in druge klobase, s hrenom in brez njega, bržole, zrezek, teiečja in svinjska pećenka, piska v obari i. t. d.« Kar sline so se obema cedile, ko sva poslušala lepo petje okroglolične in jezične točajke. Oba sva bila v silni zadregi, za kaj bi se odločila. Iz te zadrege naju je otela točajka z besedami, da gre v kuhinjo pogledat in povprašat, kaj je posebno priporočljivega. Čez dobre pol ure se je tuđi res vrnila zopet k nama. »Eno porcijo telecje pečenke se še dobi. Druge stvari so pa že vse snedli.« To je bilo vse njeno kratko, a manj jedniato poročilo iz kuhinje. Kakor iz enih ust sva se oba odrezala, da naj prinese pečenko. Skoro je stal na mizi mej nama krožnik okfene pečenke. Nič ne rečem, iep košček je bil. za enega do-volj, za dva pa premalo. In midva s kranjskim potom sva bila oba lačna kot dva volka in s poželjivtmi očmi Stran 2. •dt*OV£N6lU NAKUU", One 28 decembri 1916. 297. Stev, trenutkav; napravili napada, ^naka pasivnost vlada v zraku. Pri jasnem nebo so nemška bojna brodovja lete-!a na zapad. Tiho je postalo o staro-slavljetii angleški premoći v letal-stvu. AngleŠko poročilo z dne 21. decembra, kateri dan je bilo vre-me lepo, je moralo samo priznati izgubo Stirih lastnih letal, dočim Je moglo Javiti, da je bilo le eno sovraž-no letalo razdrto. Bitka ob Sommi je torej končala s popolno zmago ncm-v Škega orožja. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 21. decembra popoldne. Živahno streljanje s topovi nekaj časa ponoći pri Louvemontu ni na des-iiem bregu Može. Od drugod se nič ne poroča. 22. decembra popoldne. Podnevi so živahno streljali s topovi pri utrdbi Hardaumont, pri Louvemontu in Les Chambrettes. Več pre-senetljivih napadov, izvedenih vzhod-no St. Mihiela, v gozdu Gereshants in pri Chapelotte severno Celles in v dolini Fave, nam je omogočilo, da smo uničili male sovražne straže in da smo vjeli nekaj sovražnikov. Na ostalem bojišču od časa do časa streljanje s topovi. 23. decembra popoldne. V Champagni je poizkušal sovražni oddelek danes ponoći po živahnem obstreljevanju vdreti v naše crte za-hodno Auberive; zlahka smo ga odbili. Ponoči je bilo na ostalem delu bojne crte mirno, izvzemši pri Har-daumontu in Chambrettes, kjer je so-vražno topništvo močneje streljalo. 24. decembra dopoldne. Podne\ e ni nič zgodilo, le pri Har-daumonm na desnem bregu Može je »ovražnik močno strelja!. 24. decembra popoldne. Ponoči je bilo na ćeli bojni crti pri-meroma mirno. 26. decembra ob 3. popoldne. Ponoči ni bilo ražen pre-cej močnega obojestranskega artilje-rijskega delovanja v okolišu Lihons nič posebnega. — L e t a 1 s t v o. Tekom dne 23. decembra je deset naših leta! obstreljevalo kolodvor in barake v Nealcu in taborišča v gozdih Cliapitre in Ourscamps. 26. decembra zveče r. Jako močno delovanje obojestranske artiljerije v odsekih Bellov - en San-terre in Fouquescourt.Povsod drugod časoma ponehajoča kanonada. Joffre — francoski maršal. Pariz, 27. decembra. (Kor. ur.) Vlada je sklenila, podeliti Joffreu za njegove odlične službe dostojanstvo francoskega maršala. Portugalska blokirana? Ženeva, 26, decembra. Lvnsko Časopisje javlja, da računa Portugalska z rnožnotjo, da bodo nemški podmorski čolni blokirali njeno obrežje. V Lizboni je zavladalo veliko raz-burjerije, ko je bilo signalizirano, da se najiaja blizu brega nenavadno velik podmorski čoln. Angleži in Sirija. Ženeva, 26. decembra. »Matin« javlja, da pripravljajo Angleži napad na SIrijo, da bi imeli proti Turčiji kaj v rokah. Homatlie na Grškem. Transport grških čet v Pelonez. Lugano, 26. decembra. (Kor. sr.) Agenzia Stefani ob javlja nasleđnje otvestilo: Grške Čete, med njimi tište, ki so stale doslej v blizini Aten, namreč 2. divizija In 4. gorski topni-ški polk,kakor tuđi elementi 12. (pre-veške) divizije so že pustile za seboj Korintski zaliv. Atentat proti Venlzelosu? Solun, 26. decembra. (Kor. ur.) Agence liavas poroča: Neznani ose-ti, ki je kmalu za \ enizelosom pri-spela v Solun, je pri arzenalu pade! iz r k zavoj z bombo, ki je eksplodirala in neznanca ubila. Kakor se sodi, je bila bomba namenjena za napad na Venlzclosa. Vesti o miru. »Frankfurter Zeitg.« javlja, da bo v zvezi z mirovno ponudbo centralnih držav v Kodanju neoticijalno mirovno posvetovanje, na katerem se bo brez ozlra na Arsgleško (?) pre-iskalo, Če so možna oficijelna mirovna posvetovanja. Dalje poroča rečeni list, da se s posredovanjem nekoga ncvtralca že vrše v Kodanju med poslaniki v vojno zapletenih držav pokajanja glede nekaterih mirovnih vprašanj. Take vesti seveda nišo se prav niČ zanesrjive. Ruska duma o mirovni ponudbi. »Temps« priobčuje izjave vodi-teljev strank v ruski dumi glede mirovne ponudbe centralnih držav. Podpredsednik dume. D o b r i n-skij je izjavil: Sovražnikova po nudba je prišla v času, ki je za poga-janja popolnoma nepripraven. Mirovna ponudba je dokaz, da je so-vražnik izerpan in bi rad knnČal vojno, ki presega njegove moči. Zastopnik desđice P u r i š k i e-vič: V sedanjem trenutku je vsako pogajanje za mir nemogoče. Pouda-riti je treba, da so bili Nemci tišti, ki so zbrali uro za mirovni predlog. Naši jako dobro poznajo naše raz-prave in na5 sklep. voditi vojno do konca. Mir bo sele tedaj mogoč, kadar borno mi v Berolinu. Posl. Rodičev: Ni pogajanj z ljudmi, ki imenujejo pogodbe, katere so samLpodpisali. papirnate cunje. Vojna se mora nađaljevati, mir se da skleniti samo na razvalinah pruske-ga militarizma, če naj bo mir soliden in časten. Posl. Aleksandrov: Nemci mislijo, da je mirovna ponudba naj-bolj preprosta stvar na svetu. Toda njih predloži so prišli prepozno. Nih-če se ne bo dal po njih premotiti. Vojna se bo nadaljevala, ker ie pro-pad Nemčije neizo^iben. Osveta, ki zadene ta narod brez morale, ne izostane. Poljak Garusevič: Edini po-goj pod katerim je mogoč mir, je, da Nemčiji ne sme ostati nobeno tuje ozemlje. Alzacijo in Lotaringijo mora dobiti FrancUa. Slez\Tik - Holstein mora dobiti Danska, ^iezija m Poznam morata priti k Poljski. Enakim pogo:em se mora podvreči Avstriia. Pos!. H 2 k o <* e n . zastomiik asrrarcev, ie rekel: Kmečko nrefrval-stvo bo z mirom le tedaj zadovoljno. sva v duhu pozirala že božji blagoslov mej nama. Kranjski pot, ki je sploh pameten mož, je z največjo duševno muko odtrgal svoje oči od dišeče pečenke in mi deial z napol umirajočim glasom: »Veš\ prijatelj Blaž, stara prijatelja sva. Ne bi bilo lepo, če bi se radi koščka ranjkega teleta sporekla in morebiti ćelo stepla. En sam naj sne peČenko. Sne naj jo pa tišti, ki bo boljšo povedal čez tvoje ali pa moje mesto. Ali si zadovoljen?«- Tuđi moje oči so kaj nerade zapustile pečenko. Toda človek ne srne zametavati prijateljskega nasveta in zato sem odcrovoril kranjskemu po-tu: »Dobro, Fida, sprejmem tvojo ponudbo: ker si ti teden starejši od mene, pa kar zacni.« S sv^ojimi ocrni zopet gledajoč pečenko, je spregovoril potovski Fida: *Veš, pri vas je bila pa enkrat ena devica. ki še ni bila mati.« Kar mraz me je spreletef. ko sem siišal te besede in že sem videl v svojem proroškem duhu, kako je izeci-njala pečenka skozi vedno žejni Fi-dov goltanec v njegov nenasitni trebuh. Z bridkostjo v srcu spommi sem se našega ranjtega župnika Gašnerja Porente. ki so umrli ravno pred 25 teli. Naj bi vm svetila ve|pa trobenta. Tistega leta so po novem letu ozna-niali raz lećo poroke, porode In druge take stvari. Tn tisto leto so nas strašno pohvalili, da smo se poboljšali. Rekli so: »Le*os je nflo 60 po-loctav ft> mei lemi mro 59 ocsakoor skih otrok. Lani je bilo pa 89 neza-konskih otrok mej 165 porodi. Veseli me. da ste padH od 89 na 59 in upam. da bo drugo leto še boljše.« Toda mož tega nišo dočakali, ker so še tisto leto umrli. Ves obunan nad seboj in nečen-ko sem prenrsljeval sem in tje. kaj bi odgovoril kranjskemu potn. Nrknj sem moral reci. Tn to kmaliT. če ne se bo pečenka sMa^Ua. Kon'no sem napel svnje možpane in deial: »Enkrat je žive! v Kranju človek. ki se ni prav nič bphal.« Tedai bi morrli vfdeti kran^ske-ea pota. PreMedela so rru 7?PoreT^ lica. ucrasnil ie žnrečt oT^ni n^Tovih poželjivih oči in iz muv^trnr»iri prs se mu je izvil bo'estni vrk^'k: »Na.hudič. pa požri!« Tega prijarne^ra noziva kranj-skemu notu ni b?1o treba ponavljati. ?.€ ie bila nečerka pred menoi in skoro sem jo hmstal in jeđel. Pa moram reč*. nrav dobra in te^a je bila. Samo pošteno 7?lUi jo ie bilo trena in to zalivanje je bilo zelo zc>rnudro. Vsled tecra sem zarnudil trdi no-nočni vlak In se^ moral v T juMian^ prenoćiti. Prencč'l rem ^r hlevti pri dornačem hlanc", ki ie kal prija7en mož In ciober rrfiateli z nekim profe-soriem, ki večkrat rtri njem preno-čuje. Tako i** NTo mr>ie p^tovan'e v Ljuljano, /^elim Vn.m labko noč.« Na te besede ?e nrmoverfnvalec fzpil svoje vino. pla-čai hi od^ei: jaz I pa za njim. da bi mi ne bilo treba T>r&- 1 nočftf v rofstnem kraja mojeca trfa- 1 ^c^aĐr«»tc4K če bo sovralnik tako ponizan, ćm. gm bo za dolto časa minilo veselje do vojne. Sedanja mirovna ponudba je samo past. Z vlado, ki si šteje v čast, da ne oriznava nobenih poeodb, se ni pogajati. Prezident dame Rodzianko je z ozirom na \Vllsonovo noto izja* vit, da trenotek za mirovna pokajanja še ni prišel. Ta se morefo začeti sele kadar bo Nemčija popolnoma poražena in bo mog oče skleniti tak mir, da bo svet zavarovA pred novim krvoprelitjem. Vodja kadetov M i 1 j u k o v je izjavil, da v sedanjih razmerah sploh ne more biti govora o miru ali tuđi le o kakem posredovanju. Vsak predlog bi ostal brez u spe ha, ker bi bit tako za Rusijo, kakor za Nemčijo ne-sprejemljiv. Posl. Singarovje rekel. da je pridružitev Amerike eni ali drugi vojskujočih se strank nemogoč, ker bi takoj provzročila zapletljaje med Ameriko in med Japonsko. Švicarska nota za mir. Nota, ki jo je izdala švicarska vlada v prid miru, je bila na Franco-skem hladno odklonjena. ^Agence Ha vas« javlja kratko: Francoski senat je potrdil. da se sploh ne pogaja s sovražnikom, ki ima zaseden en del franeoskega ozemlja. ter je nedvom-no izrazil, da naredi konec vojni Ie zmaga. — Glede Švice priznavajo francoski listi, da je v silno težkem položaju, tako v materijelnem, kakor v moraličnem oziru, da pa bo Fran-cija na njeno noto ravno tako odgovorila, kakor na VVilsonovo. Tuđi piŠejo nekateri listi, da je zmaea en-tente v največjem interesu Sviće, sicer pa priđe popolnoma pod oblast Nemčije. Oficijozni »Temps« za vrača švicarsko noto posebno oštro In napada z vso ljutostjo Nemčijo. Amerika In mir. Amerikanska nota je bila na predio« republikanskcga voditelja Manna sklenjena v amerikanski po-slanski zbornici Reklo se je, da je udarila ura, ko Amerika lahko efektivno nveljavi svoi vpliv za ohnovi-tev mini in da n^ to ni več treba ča-kati. V Amerika računajo r^ to, da se Wilsonovi noti nridružijo še drage nevtralne države. Italiianska grožnja VVTfsonu. Lugano, 26. decembra. Ttalijan-sko časonisie se je 0 božičnih praz-nikih oh^frno bavilo z rnirovnimi no-tami. Prevladuje rx?klonitev in listi se ohračajo boli proti Wnsonu, kakor nroti ?vici. »Papolo d* Ttalia« grozi VViiso^u ćelo z japonsko vojno na-povedjo. Joffre 0 Hindenburgu. Spanski dnevnik »ABC« objav-lia razgovor nekega amerlškega žur-nalista z Joffreom, ki se je med dm-gimi izrazil o Hindenburgu tako - le: Nesmiselno bi bilo trditi, da ima Hin-denburg le posebno srećo. Gotovo pa je, da se vsakemu vojskovodji nudijo srečne okolnosti. Ko je Hindenburg nrevzd vrhovno poveljstvo proti Rnsiii, ni našel posrbne prijetnega nolo^nja. Prva njegova velika sreča je bi'a, da se ni uctrašil vihre napa-dajoč;h sovražnih mas, temveč da se je po5Tužil baš one taktike, ki jo mora bistro mi^leč general v podobnih sluča^'h vedno uporabiti: sovražno csrmado ra-delfti in potem uničiti po-satrtTne njene de!e. K temu je treba dobrih živcev, katerih ima Hinden-^»urg, kakor se zdi. dovoli. Razentega ie pripisovati velik del Hindenhurgo-vih uspehov okoitščini, da je znal vedno nataneno zračunati. knko moćan je sovrafnik in da je pravilno nre^rK^1 *tratr?ične pogoje nasrrot-tnka. w"^ar se ni motil o sovr^^ni-ku, r»"-^nr ea ni n^dcen'^val. Ve^no ;e natfnčno ona^^vaT vse 5?o\T37ni-Vove ukrrre. «^:Tn^"?5f r»^Tovc gib-H?»?e in fe jt^rb^n nrerd^rU vse mo^ crrV5^ n^c'or^^e.isNn'^ar se ni dal pri-°,TiJti k ^Ti''; kad^r orno so mu pripomogle ^ ust>ebotn njeorove »zvrstne čete. ki sra ?tra5^m> lftibHo ?ti mu brerme'rio zaitr>3?o. Princmnlti ?e seveda. da ima drkber creneral vedno ć^hre voiake. ker vedno amova ooH^tcra njihov nemn* in doseže s tem hoHSi rarvojl niihovih rmožnc«ti. S «t?»b?mi četamf dr\her perteral š« ni nikdar 7™*vzh ^ah cren^ral Da Jp hil navrle dobrim četam že mnogokrat poražen. Vse s parlamentom 1 D u n a 1, 25. dec. Politični krogi z napetostjo pri-čakujejo prvih činov nove vlade. Objavljeni program Clam - Martinžco* vega kabineta poudarja sicer opetovano zelo odločno, da se hoče nova vlada postaviti na ustavno stališče, toda nikdo ne dvomi, da je program sicer prav malo konkreten. Katere »potrebne predpogoje za vzpostavi-tev popolnih ustavnih razmer« je treba ustvariti? Kako hoče vlada-»izravnati pota za parlament« ? Ko bi bila vlada rekla manj, bi bila več po-vedala. Prvi predpogoj za vzposta-vitev ustavnih razmer je sklicanje parlamenta. Ako bi bila vlada na-znanila javnosti, da smatra sklicanje državnega zbora za njeno prvo in najvažnejšo nalogo in ne le za svoj »visoki cilj«, bi bila žc v naprej onemogočila razne dvoumne komen-tarje in se izognila sumljivi hvali gotovih krogov, ki ji skušajo (kakor so to delali pri Korberju in Spitzmullcr-ju) vsiliti svoj program za saniranje notranjepolitičnih razmer. In ta program začenja še vedno s § 14., nemškim državnim jezikom in po-dobnimi zahtevami, ki odgovarjajo morda interesom posameznih strank iz manjšine v državi, ne pa velikim interesom države same. Da se take in podobne kombinacije še vedno porajajo in da se jim tuđi veruje, ni čuda, saj se nova vlada opira izključno le na nemške stranke in že po svoji sestavi od vse-ga zaCetka ni reflektirala na podporo slovanskih strank. Stvaritelji novega kabineta so, kakor se poudarja v čeških krnjih, knez Fiirstenberg, princ fTohenlohe in princ Lichtenstein. Parlamentarni »pridodatek^ novega kabineta je v splošnem skrornen, pa še ta je izključno nemškonacijonalne barve. Nemci so poslali v ministrstvo drja. Urbana, toda politični krogi so si na jasnem, da sta njihova prava zaupnika v kabinetu dr. Barn-r e i t h e r in železniški minister ba-ron F 0 r s t e r. Nemci so bili edini, ki so billr vprašani za mnerije ko je grof Clam* Martinic sestavljal svoj kabinet. Za nenemške stranke se ni nihče zmenir in jasno je torej, da ne more obstoja-ti med njimi in novim ministrstvom nikaka zveza. Ako sta v kabinetu po-leg 9 Nemcev (zdi se namreč. da bo treba tuđi grofa Clam - Martinica šteti za Nemca) tuđi 1 Ceh in 1 Po-ljak, se ne da niti reci, da sta bila ta dva ministra sprejeta >radi lepšega« — da bi namreč kabinet ne izgleda! popolnoma nemško. Baron Trnka je tako izključno uradnik, da se ?a ne sme šteti za reprezentanta Čehov (akoravno mu nočemo očitati, da se ne zaveda svojega češkega rodu), za gališftega ministra pa vendar ne mo* rejo napraviti Nemca; v ostalem je tuđi dr. Bobrzvnski uradnik in ne-političen minister. O novem ministrskem predsed-niku širijo nemški listi baš za praznike razne senzačne vesti in zlasti nemški listi s Ceškega poudarjajo, da je grof Clam - Martinic vnet za nem-šk^ržavni jezik in za druge notra-njereforme v zmislu nemškega programa. »Reichenberger Zt%.* ve PT>-većTafi, da sn nemške stranke odobrile vstop drja. Urbana in drja. Barnreitherja v Clam - Marti-nicov kabinet le. ko jim je ministrskl predsednik izjavil, da bo 1. njegov kabinet izrecno Nemcem prHazen in da bo 2. izvenparlamentarnim potom uredll razmere na Ceškem še v ian'Tarju, vsekakor pa še pred sestan-kom državnega zbora. Posl. K. H. VVrJf pa je povedal korespondentu »Lanzijarer Neueste Nachrichten«, da ;e erof C!am - Martinic iziavil neni-£kim poslancem, da bo izvr|H /r?^> Tikrepov, ki njegovim rojakfm'O. e. Ceh^m) ne bodo prijetni. š * Gotovo je, da podobne vesti n \ -s o novsem izmišljene in da morajo torej sJovanske stranke biti budno na straži. Potrjute se sedai tudf. da je srrof Clam - Martinic s Še 5 svojimi trvvariSi crrofom Des Totirsom. grofom Alfonzom Mensdorfom. grofom Josipom Nostitzom. baronom Pariš-hem in knezom Alfredom Windisch-prr^tzom izstopil iz volivnjiga odbora če^kejra kon7ervralTvneg:a veleposl-smrTcer"le-ta nT >5rlf3orfT Te'ŽBTtTCnr, fiY je hotela gotove dogodke v češky javnosti zlorabiti za oster nastof j proti če?SJcim meščanskim stranka^n.#| Vsi ti pojavi nam moralo biti v resnem času resno svarilo. Dokier se novf kabine* ne nostavi odločno in izrecno r>a staliSSe. da bo vsako m^4 tranjenoltflčno reformo predložil pa^-lamenttj v raznravo, posvetovanje ?ti re^tev ?n dokier tie obvelia načelo, da le ormovitevAvstriie motroča ie v Rorazttmu z y?eml narodi, tako rfotero novo ministrstvo ne sme ori-čakovati. di mu pridelo slovanske stranke r zauĐaniem naprotL Hrononje na Ogrshem. Cesar in cesarica sta se dne 27. decembra dopoldne odpeljala z Du-naja na kronanje v Bcdimpešto. Z njima se je odpeljal fudi cesarjevič Franc Jožef Oton. Na celem potova-njn do Bndimpešte ej prebivalstvo na vseh postajah prirejalo vladarju na-vdušene ovacije. Prvi oficijelni pozdrav na ogrskih tleh je bil na postaji Marchegg, še slavnostnejši je bil v Požnnu, najbolj slovesen pa se-veda v Budimpešti. Mesto je bilo vse v zastavah in po vseh ulicah od kolodvora se je kar trio občinstva. Opoldne je vojaštvo postavilo kordon od kolodvora do dvorca. Dvomi vlak se je pripeljal ob 2. popoldne. Cesar in cesarica sta bila od občinstva navdušeno pozdravljena. Najpfej je o^ovoril vladarsko dvojico ministrski predsednik grof Tisza, potem pa budimpeštanski župan dr. Barczv. Županova hči je izročila cesarici krasen šopek. S kolodvora se je cesarska dvojica s spremstvom peljala skozi mesto v kraljevski dvorec y Budo. Ob cesarjevi kočiji s četverimi konji so jahaii krasno oblečeni jezdeci. Na celem potu so grmeli eljen - klici. V dvorcu je cesarja in cesarico pozdra-vil najvišji maršal. Budimpeštansko časopisje je pri-občilo povodom prihoda cesarske dvojice na kronanje slavnostne članke, vlada pa je odredila, da bo na dan kronanja počivalo vse delo v državnih in sodnih pisarnah. v tr-* govskih ter industrijalnih podjetjih. Kazne politične vetfi. = Avstrijska poslanska zbornica. Izmed državnih poslancev jih je od zadnjega zasedanja 24 umrlo. V vojni so padli Štirje, dva sta v ru-skem vjetništvu. štirje so bili odpe-ljani na Rusko in so tam internirani, dva poslanca sta odložila mandate, 16 poslancev pa ne bo moglo izvrše-vati svojih mandatov. = Kramaf pomiloščen? Z Du-na!a poročajo: GoVoTTSertla je bil na I smrt obsojeni poslanec dr. Karei Kiamaf pomiloščen na 15 let tež-ke ječe, poslanec dr. Rašin na 10 let, redakcijski tajnik Cervenka in agent Zamazal pa vsak na 5 let. = Najnovejša senzacija. Zlasti y zadnjih mesecih mnogo imenovani guverner dunajske »Bodenkreditan^ stalt < dr. Rudolr S i e g ti a r t je od-stopil. Sieghart je bil najprej žurna-list. S svojim izrednim talentom je vzbudil tako pozornost, da je bil po-klican v ministrstvo, a je kot sekcij-ski še^v ministrskem predsedstvu igral veliko in važno vlogo ter imel zelo velik vpliv na vso notranjo politiko. Pred nekaj leti je postal guver* ner »Bodenkreditanstalt« in je ta za-» vod zelo povzdignil ter raz^iril njegov delokrog — Razpust društra čeških že-lezničariev. >Wiener Zeitung« objav-Ha, da je notranje ministrstvo z dekretom z dne 4. decembra 1916, št. 23.207 M. J. temeljem § 24 zak. z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 134, razpustilo društvo »Zemska* jednota zfizencu drah v kralovstvi Českćm«. — Nemški vojni cilji na Balkanu. ^Frankfurter Zeitung«, ki zastopa glede nemških vojnih ciljev zmemo strujo, piše: Zadnji vojni dogodki na vzhodu so odstranili neugodnosti na-Še kontinentalne pozicije, mi, donav-ska monarhija, Bolgari !n Turki smo se združili, da si napravimo proti Pusiji boljse meje, kakor je to mogla storitl politika 19. stoletja. Rusija je s svojo balkansko politiko zasledo- Fvala cilj. da bi s pomočio balkanskih držav dobila Carigrad. V to svrho je piedvsem nodpirala Srbijo, ki se ji je zdela najpripravneiši pomoćnik. Seda>nja vojna je vse sprementla: Botaarija je prevzela vodilno vlo^o na Balkanu In cilj entente Je le Še Srbijo obvarovati poeina^ \i teflfa iz> vira za centralne države dvofe kon-sekvenc: eksistenca Turčije kot ey-roneisko . arijske velesile mora biti zasicruram. Bolcrarija na mora ostati vodilna država na Balkanu s tem, da dobi Makedrmiio fn bolearske de-le Srbije ter Romunije. To ie leđro 297. itev. SLOVENSKI NAKOD*, đnc 28. decembri 1916, StTM 8. bodoče nemske polftike na Balkanu. Kako se da s tem principom spraviti v sklad eventualna obnovitev samostojne Srbije. Crne gore in Albanije, to je problem drugega reda, ki ne more onemogoČiti mirovnih po-gajanj. Vsled padca Romuniie je en-tenta izgubila možnost, potlačiti Bol-garijo in dvigniti Srbijo. Zato je postalo romunsko vprašanje eden glavnih vojnih ciljev entente. Mi se mora-ino vprašati, nam li nudi romunska država v svoji dosedanji obliki 7.a-dostno zavarovanje naše vzhodne flanke (proti Rusiji). Dosedaj še ni jasno, kdo je kriv sedanje romunske politike. Vsekakor pa bo treba Ro-rnunom zlomiti zobe, s katerimi so nas ogrožali. Ali je s tem ciljem rđružljiva sedania dinastija, državna forma, o tem nočemo raznravljati; tuđi o tem ne, kako je urediti romunsko vojaško vprašanje. Rusija, ki svojega vojnega cilja ni dosegla, bi morala priznati te - le posledice: svobodno Turcijo in Veliko Bcl^arijo kot prijateljici centralnih držav. Poljsko in Romunijo kct niib zar.eslii-vi sprednji straži proti vzhodu. Tako hi se dal mir med narodi že sedaj do-^eči, kajti o zapadnih mejah bi bil ^r»orazum z entento lahko niogoč. teli ft umni tm. Odlikovanje. Gosp. prof. B.Lo-v r i č. katerega lepe dopise s fronte v »Naš. Jed.« smo večkrat ponatis-nili, je odlikovan z viteškim redam Franca Josipa na traku hrabrostne svetinje. Učiteljstvo goriškega šolfkcga okraja bo dobivalo svoje službene prejemke od 1. fenuarja 1917 dalje potom plačilne nakaznice poštno-hranilnićndfea urada na Dunaju. To se prizadetirn naznanja, da ne bo vzne-mirjanja, ako bi pošiljatev mesecnih zneskov za kak dan zakasnila. Dve žrtvi obstre!ievan*»a goriškega mesta pred cesarico. Naia ce-sarica se je udeležila božićnice v rezervni bolnišrici 11 na Puriaju (orto-pedična bolnišnica in šola za invali-deh Ko je cesarica. razdeljevala darove med nekarere posebno odlikovane vojake, je zagledala v dvorani tuđi dve deklici, žrtvi italijanskega obstretjevanja goriškega mesta: pred cesarico sta stali. mala Picrina Cociancig. kateri ie granata odbila obe roki, in mala Carmen, kateri je granata odtrgala eno nogo. Punaj>ki listi poročajo, da je cesarica kazala gorko sočutie za obe nesrečni dekli-ci in iu tolazila z lepimi besedami. Umri je v Kandiji pri Novem mestu gosp. Rajko Ž n i d a r č i č, innogoletni župan objine RenČe na Goriškem. star 77 let. Naj počiva v miru. preostalim naše sožalje! Županstvo Vrtojba. sedaj na Verdu št. 105. pri Vrhniki na Krani-skem. potrebuje naslove sedanie?a bivanja svojih občinarjev radi dostavljanja uradnih spisov, ki čakajo na nje. Vsi. ki n".so še naznanili svojih naslovov, naj storijo to tako]. Verd, dne 27. decembra 1916. Ivan Kotlet, župan. Zaplernba premoženja. Dcželna sodnija v Zadru je odredila zaplembo premičnega in nepremičnega premo-ženja: Vida, Nikole in Labuda Srzentića, Vida in Krsta Pavlovića, Jova Kalostra, Lazarja Mitrovića, Gjura in Jova Mikovića. Vida Znoe-vića, Tome Mamica. Krsta Fran^vica, vsi iz občine paštrovske v Boki Kotorski, ki so bili obsojeni na težko čjeo 10 let radi izdajskega zločina. Jednako je zaplenjeno premoženie Save in Mila Mitrovića iz iste obći-ne. Oba sta bila obsojena na smrt. Na Mitro vic u Mili^ se je izvršHa smrtna kazen. Savi je kazen preme-njena na 15 let težke ječe. V niskem vietništvu se nahajajo ro poročiliiu doslih informacijskemu nradu v Vae-ni pri Limvc-': Fran Lav-vrenčič iz Koprive, 23 let star. v OrenhTTrgu: Fra?i Lcjrsa iz DevirM, 21. v Kursranu, gub. Tobolsk; Josio Luznik iz Gorice, v Potranovu Bori-sovliebskem. sp/.b. Jamjslav: MojzU I eba" z Orahovejra, ?7. v Kirk?nch\ gub. Ferkana: Josin L?pii"ar \r, Oori-ce, 30. v Kirsanovu, v\\\>. Tambov; St^rrislav Man'ši? iz >i?r»r»t*e7^. ?1, v Kur5?a^u. erub. Tobol. Ore^burcr: JaVob Mravlje iz ?;r]t\. 21. v Tomsku: Jakob \^r^ s Pon'Vev, 33, v Vinski: Josip Mara£ iz ?^ever.iana. 2?. v Petrovcem, cub. Sara+ov: ATojzii Mi'i'č \i 7cront-ka. 35. v Kurpami. vvfa. Toboisk: Tv. Mp.It iz Sv. Lucffe. 2^. v OrenbnrortJ: -^ostd Manfr^da ;7 Kob?nda. 23. v ^^rrniri>n7: Tv^n M?kov?č* ^7 A^be, 2L v HnrVov«: Anton Hojak iz če-pov?-^. 30, v OreTib»ir*Tii. T*-^*?a *i**n«»'a Itudska š.^9 ▼ Pi*Vn. Okratni ?<>1«?ki svet v Pi?1?u rn>-zfvi'e m^?tne ćrvžine nn sestan<*k. na k*+*r+m naf l, oziroma namestništvenem raz-^lasilu 7. dne 12. novembra 1916 P. I . S. in št. 47 vse olje v Istri zaseže-no in je edino deželna upravna komisija v Poreču pooblasčenn. dajati do-vcljenja za nabavo olja, se javno naznanja, da tišti, ki nabavlja olje brez rečenega dovolje:ij», zacresa presto-pek. ki s:a kazTiujejo politične oblasti in dotičnik izgubi tuđi nabavljeno olje. Hrvatska krajevna imena v Dalmaciji. V naredbenem listu za c. in kr. armado št. 230 z dne 16. decembra se nahaja prvikrat za Ercegnovi hrvatsko ime »in Ercesinovi - mesto ruje oznake Castelnuovo. Tr.ko je tući odpravljeno tuie nazivanje Rasru-sa. Cattaro, Spalato itd. Tuđi Krk, Cres itd. se navajajo s hrvatskim imenom, kar je edino prav in v redu. Treba v tem pogledu storiti še na-daline korake, kajti v uradnih poro-cilih nahajamo še obilo iaških spak za hrvatska in slovenska krajevna imena. Uporaba telefona za privatnike na Reki. Po izbruhu vojne z Italijo je bila omejer.a javna uporaba telefona v mestu in privatnik je moge! po telefonu govoriti samo z oblastmi in kasneje z zdravniki, docim privatniki med seboj nišo mogli govoriti. Kakor se čuje, se sedaj zopet uvede telefonska uporaba za privatnike. Kdo kaj ve? Družina Antona i Paljka, 50 let stnrega, iz Volčjedra^e, nima o njem nikake vesti od začetka augusta, kr> je bežaia z doma. Dru/i-ira se nahaja v vaši Suho št. 6 pri Skofji Loki na Kranjskem ter se s tem naznanja njen naslov Antonu Paljk^. ki 5l::ži'pri Lir. 5. Kdo kai ve? V četrtek, dne 14. decembra t. 1. je odsel od svojega doma 13Jetni deček Stanislav Fnrlan. Deček je za svoja leta slaboten, ima crne lase. crne obrvi, kostaniev* oči. je okroglesa lica, nosi siv jopič, kratke hlače, bele volnene nogovice in okroglo (ita!ijansko- čepico. Oo-vori slovensko. Ako bi kdo kaj znal o njem, naj to proti povrnitvi stro-šTcov naznani na naslov: Ivan Krba-vac, Dntovlie. Primorsko. Jožef Viziti pri 27. crnovojni-^kem polku, 2. stotnija. sedaj v itali-janskem vjetnistvu, i5če svojo družino iz Kror berga pri Gorici. Na-tančna pojasr.:1a daje »Posredovalnica za goriške be^unce v Ljubljanic, Dunajska cesta 3S, Dnevne vesti- — Deželni %lavai; dr. Ivan Šu-steršlč je cdiikoian z redom železne krene 2. vrste. — Novo prebiranje črnoTojnih letnikov 1892. do 1898. se vrši v času od 15. januarja do 5. fcbruarja'1917. Pri Jadranski banki, podružnici Ljubljana so subskribirali na peto vojno posoiilo: Anton Demšar po okrajni hranilri'ci in pesojilnici, ?koT-ia Loka 10G0 K; Neimenovan zavod 500.000 K; Marica Župan po Fr. Hauptmannu, Dolenjska cesta ion K: j Neimenovan ?ooo K: Neimenovan ! 1000 ^'; Evgen Jare. državni posla- i nec 5000 K: Nehrenovan denarni za- ! vod 5000 K: PasojUnica v Louatcu ; nadaljnih ?000 K: Golob 6: Ko.. Ljubljana 3000 K; N?in:eno^an, Ljubljana 7200 K: France Kos. Vinharje^ po okrajni hranilnici in posojilnici, Škof-?a Loka 4000 K: Pavle Demšar. Sv. Filip t>o okrainf hranilnici in posoii!-nici. ?kofja Loka 10TK» K; Neimenovan. Zužemberk 1000 K. — Ljiidskošofefce veiti. Suplen-tinja Vida B o ž i č je imenovana za Ptpvtanrtfco vtmtco v Zagozdctu supientinia Ju lija Bantan za provi-zončno učiteljico v 2užemberku, Alojzija V i dm a r je namescena za suplentinjo v Radečah, ker ima učitelj Josip P o 1 a n c dopust radi bc-leznL Katarina Plevnik \t name-ščena za suplentinjo v Dragatušu, ker je učiteij Tomaz p i t e n c odšei k vojakom. — Nadučitclj Fran Qo-1 j a iz Zalošč pri Dornbergu na Qo-riškem je prcvzel suplenturo na štl-rirazrednici v šmarjah, ker je tam-kajšnji nadučitelj Valentin Mikuž odšel k vojakom. — in sicer v obmeinem prometu, za brzojavke iz Tirolskega. Pred-arelskcga in Liechtensteina 9 vinar-jev za besedo z najnižjo pristojbino 1 K za brzojavko, v ostatem prometu 13 vinarjev za besedo z najnižjo pristojbino 1 K za brzojavko. Temeljna pristojbina se od recenega dne nadalje ne bo več pobirala v tem prometu. * — Nepričakovana sinrt. Ker ni včeraj dopoldne trgovec Ivan Jasene na Starem trgu st. 11 a svoje trgovine nič odprl, se je to dozdevalo njegovim sosedotn sumljivo, zlasti še, ker je bil sicer prav točen v tem oziru. Zato so poklicali ključavničar-ja. ki je vpričo uradnega organa odprl lokal in res se je udejstvila sumnja. Jasene je namreč ležal notri mr-tev. kakor pozneie dognano, zadet od kapi. Njegovo truplo so na policijsko odreJbo prepeljali v mrtvaš-riico k Sv. Kristofu. lokal pa zaptii in oddali kTjnče pnlfcij1*. — C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom na Kranjskem, Dežeioi urad Ljubljana. Dela iščejo: I čevljar, 1 hlapec, 14 za lahko delo, 1 krojač, 1 mlinar, 1 nornik zr vodno se^alićo, 2 za pisarniska dela. 1 posti-lijon. 6 pismonol, 4 portirji, 5 noćnih Cuvaiev. 6 za železniške službe. Od-clati je trafike: v Radomljah, Ambru-su in St. Ožboltu. Pojasnila daje c. kr. posredovalnica, ki se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. drž. obrtne sole, Oorupova ulic> 10 T. nadstropie, vrrta 33. Uradne ure od 9.—11. do-poldne in od 3.—5. pnp^Idne. Nevanju drevja, v ccpljc-nju in sroftvi drevin. v drevesnici. Tečaj bo trajal od 15. fenrnarja. do 1". mnja 19!7 Krreime ^c !? vajen-crv v starosti nd 15 !ft naprej. Sad-jar^ki vajenci dobijo brezpla'čno hrano in stanovanje, v denarj1! pa no 10 K na me^ec. — Prošnje, kat-rim je prHožiti izpustnico ljudske sole Tirmu. posta Novo mesto na Krani-skem dn 1=> Jmnarja 1917. Viničar^k? tečaj nrfredi knietii-ska ?o!n na Ormu za mhderiiče i% vinorodnih krajevt ki se hočejo praktično izve?hati v vseh potrebnih vi-nogradni^kih in trtničnih delih. Tečaj bo tranl od 15. febniarja do 31. oktobra 1917. Spreime se 8 učencev v starosti od 15 let napre?. Viničarsk! vajenci dobijo brezplačno" hrano in ctanovanjf, v denarri pa po 10 K na tnesec.Prošnje katerim je priložiti izpustnico ljudske sofe in krstni list ali na domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmeti.iske sole na Ormu. pošta Novo me^to na Kranjskem do 15. janu^ri^ 1017. Pon?wečfl sele v premojrokrvpn v Trbo'-ljnh 17lcrni delavec Alojzij K!err»enšek. Pripeljali so ga v dežei-no bofnišnico, kjer je vsled ratnih poškodb umri. Vlomi na Spodnjem Sujcrskcm. Pri posestniku Antonu Verstovšku na Blanci pri Sevnici so Utovi ukradli 6140 K denarja in tri hranilne knjižice z vlago nad 7700 K. Zaprli so hlapca Fr. Dobrina in posestnikovega sina Stcfana Mirta. — V okraju Smarjc pri Jcišah se je zgodilo polno vlotnov, a tatov nišo izsledili. — V Pristavi so tatovi odgnali iz hleva Cdvarda Župana štiri žrebeta in tri goveđi, a so vse morali blizu hrva-ške rneje popustiti. Pri viomu v žup-nišče jih je pregnala puška. Na kolodvoru v Grobelnem so zaprli mizar*. skega pomoćnika Alojzija Vuka, ki je na sumu, da je član tatinske družbe, ki straži ob štajersko - hrvaški meji. Pri Vuku so dobili mnogo denarja, povedati pa ni mogel, kje ga je dobil. Mestna klavnica v LjublianL V času od 10. do 17. decembra *e je v mestni klavnici zaklalo 121 volov, 5 bikov, 9 krav, 630 prašičev, 81 te-let, 107 koštrunov, 14 konj; vpelja-nega je bilo 959 kg mesa, zaklane živine se je vpeljalo: 1 goved in 9 pra-Šičev. »Rumena izkaznica«. drama v 5 dejanjih. kulturna slika iz moderne Rusije, zanimiv dokument ameriške-ga mišljenja o kolosu na lončenih nogah, s Klaro Kimball Young v gl. vlogi, se predvaja od hitri petka do 1. januaria 1917 v tukajšnjem Kino-Idealu. Pozorišče je deloma najtem-nejša Rusija, deloma Amerika, deže-la svobodc. Senzacjja prve vrste. Orete Wei\ler nastopi danes zadnjič v štiridejanski dunajski drami: »Te!o in kri za moje ljube«. — Kino - Ideal. »Jimni Valentine«, senzacijona-len detektivski roman, se predvaja v torck, dne 2. januarja na splošno zahtevo še enkrat ter naj nikdo ne ?:arnudi prilike, da si ga ogleda. Ro-hert VVrarwlck v glavni vlogi. Kino-Ideal. Homunculus II. del je pripravljen in ?e ^r> uprizoril dne 3., 4. !n 5. januarja 1917. Glavni vlogi igrata zopet znan^eniti nordijski igralec Oiaf Fonns in Frid. Kuhne. z Nem-sk©ga siedališca v Berlinu ter gdč. ferida, gdč. Lagart in gosp. Benzin-eer, tuđi z Nemškega gledališča v (Berlinu. Prizori v tem fiirnu so viso-kodramatični ter jim je silen uspeh zasiguran. ker daleko nadkrlijuiejo prvi de! tej:a fiiina. Peianje se vrši v gorskih pokraiinah. Kino - Ideal. Za novo*etJia darila. Vojaske narodne pesmi za stiri glasove, vezano 1 K 50 v. v platno 1 K SO \\ po pošti 20 x več. Najlense in naicenejše darilo! Naroča se tuđi pi i izdajateiju: Fran Marolt. Ljubljana. * fffndenhtirg — častti! doktor veterinarstva. Rektor in profesorski zbor veterinarske 5o1e v Hannovru je odločil, da ponudi Mindenburgu častni dok+orat veterinarstva. :: Knežjij^an. Vvad^ar^k! listi trde, da'T)cf pod?T!en knežji stan ogr-skim magnatom ^rofu Lonyayu, grofu Berchtoldu. grofrt Gezi Anđrassy-ju in profil rirvinu Schonbornu. * Velika doba Ta kavo. Lastnik budimpeštanske kavame »Catd Parlament: Dcsider Scheffer je ob-^or^en r»a dobo 12.000 K. ker je svojim gostom dajsl na skrivnem kavo ob rr^Pfn^rm^rr] času. * Toba^ na fronti. Dunaiski listi javljajo: Vojski na fronti dobivajo vsak dan gotovo množino tobaka in cigaret brezplačno. Zdaj je bilo odre-leno. da d v a d n i n a t e d e n ne bodo dobivali ne tobaka ne cigaret, ker so za Božič dobili večjo množino. * Po sosiiinah v Italiji se dobe za kosilo dvoje jedi, za večerjo tro« je, izmed iedi sr^e biti mesna samo cna. Sladke ?edi se dobijo samo ob četrtkih \n petk^h. Za mesno ied ve-Ija sveže meso in mesne konserve.Za kavo ^p daje sladknrja 15 gramov. * Ob^ojcn? mflijonar. Posestnik in rrlhar J-irf Tomanovits v Vaii pri Zomboru na Ogrskem je večkratnr milijonsr. a še vedno ni sit. Sleparil ie 2 žitom m 7 moko in sicer ob sode-lovaniu dveh denarnih zavodov, a konč^o so mu vendar prišli pa sled in pa rbsodTif na tri mesece ječe in na 5000 K globe. * Tri zrwt radfh na teto se povprek pridela v kakih desetih to-^'a^r!ai1 \z več stotisoč ton surovine. Da pridobe tri grame radija mora povrh delati s*e 2F oseb ćelo leto no devet ur na dan. Seveda na imaio pri-doblieni t^;e ^rami radra tuđi nri-merno vrednost — več kakor poldru-c:? milijon krr>n. V Am?riki plačujeio za en gram radija več kakor 100.000 dolanVv. , * Tuici na Bavarskem. Ker se je ncrfao?1o 7* mrion-o li^b'teli^v športa, ki bi se tz<\; udeložili šnnrtnih zimskih pHredb na Bavarskem, je voja-ška oblast obvesfila hotelirje. restav-r^erje. penzije itd.. da Jim za te tujce ne bodo nakazana živila. Tuđi je izSfa mlnlstrska naredba, ki ukazuje, da je vsakemu tujcu v Monako-^ vem povedati, na] svoje prebivanja v tem mestu skrajša. * Zvooeaie na dan krooan}a nm, Ogrskem in Hrvatokem. Na vse župe je došla okrožnica, s katero se nala^ ga na dan 30. decembra, to Je na dan kronanja dopoldne od pol desete do pol enajste zvonenje PO vseh cer« kvah. Dan pred ceremonijo in dan po ceremoniji se mora zvoniti zjutraj pol ure. * Očeta in mater obstrellL V hi-ši mestnega poveljnika v Lvovu, ge« neralmajorja Rimla se je zgodil ne-< srečen slučaj. Za božične praznike, je prišel na obisk generalov sin, ki je pod božičnim drevesom poskušal pU štolo - repetirko. Ta se je sprožila in je ranila generala in njegovo sopro-go, poslednjo tako težko, da so jo mo* rali prepeljati v sanatorij. * Dničenie romunskega petrolei* skega ozemlja. Iz Romunije sta cen-» tralni državi pričakovali žito, živino in petrolej. Kako bo z žitom in z ži-\ ino, še ne vemo. da pa petroleja ne bo dosti dobiti, to poroča iz Ploestija vojni poročevalec dr. Kostner y rBerliner Tageblattu«. Ta pravi, da ie romunska vlada zapovedala, da na petrolejskih napravah ni ničesai: uničiti, le stroje da je razložiti in od-pcljati, olje pa zažgati. Vzlic temu sta dva Angleža dne 5. decembra z&v čela zažigati posamlčne rafinerije* Na proteste nevtralnih ravnateljev' sia Angleža odgovorila, da ima en-*j tenta dosti denarja in da bb po vojnfi iz vse plaćala. Major Thompson jp. lastnoTOčno užgal poskvpje polno olja^.-Kakor so Angleži uničevali petrolej^f sko industrijo, tako so Francozi do-; žigali romunske mline in zaloge ŽHa in moke. Samo v okraju Cronova jrf rnmunski prefekt preprečil požiga4] nje. Nemci so zdaj na delu. da popra-;! vijo škodo pri petrolejskih napravahl in upaio na dober uspeh. * Moške in ženske kreposd. Po< znavalec sveta ie objavil nekaj zan!-» mivih svojih opazovanj o razločka med moškimi in ženskami. Med dru^ gim pravi: Moški imajo povsem do-i ločne navade, ženske se znajo pa vedno prilagoditi razmeram. — Mo^ ški ne bo poskusil zabiti žebeU v ste* no. če nima kladiva; ženska vzamd čevelj in rabi podplat ali pa krtačo ali kar ji sploh priđe v roko. — Moški misli, đa more razmašlti steklenicaij samo z odmaškom; ženska vzama škarje, nož. ali kar si bodi, ali pa po-* tisne zamašek kratkomalo v stekle-^ nico. — Moški rabi britev samo za en namen, ženska pa si reže z njcjj kurja očeša, spiči svinčnike in če tre^j ba olupi ž njo tuđi krompir. Mož vr-fl že pismo naglo v nabiralnik; ženskat prečita vedno še enkrat naslov, po-tj gleda, če je pismo zaprto in le denrf potem počasi v nabiralnik. — 2en-fl ska pogleda vedno najprej konecj vsake knjige in začne svojo beležnf co popisovati obeneni na različniHj straneh, moški pa začenja v obeM slučajih od kraja. — Moški koncu]« pisma s podpisom, ženska napravf pod podpisom Še vedno kako opom4! njo. * ZunaiiiLmtoistec^ grof Otokaij Czernin pripada, kakor smo ŽB PoTO^" čatf,~nemškemu delu te stare ^rofov^ ske rodbine, katera pa je skozi Uf skozi češkega izvora. Cerninovi 4 Chudenic so staroslavna češka ple^ meni taška rodbina, potomd nekda* njih čeških Drslavicov. Rod grofo^ Černinov je dal češkemu narodu mnogo znamenitih mož In žen. Me4 ženami se spominja češka kultnrnrf zgočovina zlasti pramatere sedanjel ga zunanjega ministra grofice Suza* ne Cerninove, kat ere korespondenc^ se nahaja v jindfichograškem arhivu*! Grofica Suzana. ki je umrla 1. 1654.^ ie vedno s ponosom poudarjala, da^ ie Čehinja in posluževala se Je v svo*j jih dopisih izključno le češkega jezk ka. Ko se je ženil njen sin Hum^ preht na Dunaju z Nemko, se mati Suzana ni mogja odločlti, da priđd na svatbo. »Sem stara Čehinja, nem^ ško sem že skoro pozabila, italijan^ sko ali šnansko ne znam; kaj bi de-* lala v svatovski družbi?c Sinaha se( ie morala učiti češko, da je kores^ pondirala s svojo taŠčo.Splošno spo*1 štovana kot modra, veleizobraženai žena ie umrla grofica Suzana CernU; nova komai 54 let stara. * »Bos ie označil me)e ItaUle«* Italijanski irredentisti se sklicujejo y s\^ojih osvajalnih težnjah na Dante* jev stih iz »Pekla vatelj. Vse se tam zapira, le giedali-Šča ostajajo tam odprta. Ljudstvo potrebuje razvedrila, potrebuje vzvi-šene hrane, ker navadne pogreša, vsaj v glavnih delih. Gledališča se ne smejo zapreti, je reke! kancelar. Beseda pesnikov bo hranila igralce, beseda bo delovala, da se vsaj za ure pozaMja na težke čaše. V Rusiji re-šuje beseda pred strelskim jarkom. Žurnalisti so odvezani od vojaske službe. Beseda je torej od najvišjih Instanc pripoznana kot kulturen, mo-čan faktor. Knjige, đnevn; listi, gle-dišče. to so govorniške propovednice besede. Za vsak narod je gledalište ncizmerno važno. Ćim višje stoji dramatična um crn ost. tem višja je kultura in naobrazba. Vsako gledali-šče je dobrota. Mnogo giedaiišč multiplicira dobroto . . . Tuđi v bodoči dobi miru borro ze'o potrebovali besede in jo cenili. Popravi naj, kar je meč zagreši!! Spoštujte tore! bese-do. Vpletala bo nebeške^a cvetia mi-rovnega veselja v zemsko življenje. Spošfufte govoreno ?n tiskano best-do v giedališču in v knjizi. To pa iz pametnih r?.z! rov rajona po samoobrani in iz izpoznanja prave domo vinske Uubezni. Naša beseda je naše duševno boRnstvo. naša duševna samostojnost. Te?ra ne smemo pozab-liiti nikdar in moramo imeti vedrio pred očmi — to moramo većno sbo-stovati, prspeševatf, braniti in ljubiti — svom besedo. — Razpisani sta ravnateljski mesti na !. državni gimnaziji in na nernški gimnaziji v Ljubljani. Prošnje do l.\ januarja 1917. Ob §k!e?u §is*a. Rimnicul-Sarat zavzet Eerolln, 27. decembra (Kor. ur.) VVojiiov urad poroča dne 27. decembra zvečer: Z zapadne in vzhodne fronte nič novela. V Velikem Vlaškem je Rimnicul - Sarat zavzet. Vzhodno Dojranskega jezera so bili angleski napadi odbiti. Umrli so v Ljubljani: One 26. decembra: Mile Cačič, pešec. v rezervni voiaški boinišnici v Marijanišču. Dne 27. decembra: Jera Cajhen. • Kuharica, 73 let, Radeckega cesta 9. r— Ivan Jasene, trgovec, 59 let, Stari trg 11 a. — Teodor Tomek, pešec, ,v rezervni vojaški boinišnici na obrtni soli. — Stanko Indof, sin posestni-ka in monterja, 2 meseca, Hradecke-#a vas 14. Darila. Darilo namesto venca. Častniki in vojaški uradniki garnizijske bolnice št. 8 počastili so spomin umrlega gospoda primarija in višjega medict-nalnega svetnika dr. Emil Bocka s tem, da so darovali 153 K za oskrbo v vojni oslepelih voiakov namcito venca na njegovo krsto. Izdajateli lit odgovorni urednik: Valentin Kopitar. tijtnlM ta ttik »Narodne tUUrme. česti pojavi bolečin v prsih pri mnogih ljudeh imajo svoj vzrok v tem, da mnogi napravijo prsa neprl-stopna svežemu zraku. Take boleči-ne po pravici nazivliemo »oblačilno bolezen«. Ako so prsa razgaljena, je obtok krvi živahnejši in bolečine se sploh ne morejo pojaviti. Zato so pri plemenih, ki se tako oblačijo, bolečine v prsih redka prikazen. Da se prsa utrdijo, priporočamo masažo, gornjega dela telesa s Pellerjevim bolečine tolažečim rastlinskim esenč-nim fluidom z zn. Elsafluid. To paži-vi obtok krvi in utrjuje telo proti vplivom vremenske spremembe. Taka vdrgavanja dobro denejo Ijudem, ki so bolni na prsih. Predvojne cens. 12 steklenic te#a izbornega domaćega zdravila posije za 6 K franko le-karnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 233. Hrvaško Naročite obenem tuđi Fellerjeve milo odvajajoče rabarbar-ske krogljice z znamko Flsa-kroglji-ce. franko 6 škatljic 4 K 40 v. O^e izvrstni domači zdravih" sta bili na več razstavah odlikovani. Na tisoče pohvalnih P'sem. Učinkujeio sigurno, zato naj bodo vedno pri hiši. (t) Mpiienla sprelnisni u svojo plsarno. Fr sve na &v. Fraii 2fovak, sd?ckat v L'nbl'anL Božično in novoletno :: u«5«lje :: nspravite svcicem, sko j'm naročite Mum uMv. pgsmL Gle] teeTme vesti. 4240 ^^SeRCP obrt sarciinc Kiri'ia Korvat modistka, Stari trg 21. Kct učenka «e srre;rre ^e Ljubljsnč-nlra. EV Sprejme %m TH : kleparski pomoćnik: kot 9OSiCVOiia. p!ača r«» dogovoru. P s-rrer.-: r-iu^te na Fran tradUsr, ainiska CCStl tU 14. 4275 he nSte prazne 50Se fna ce briko vrorabf kot kuhinja, M e44a • 1. a*—lac#m itlT. 4269 B—»ra«aka miIi at 1, L aaAalropia. IRem zmssljivo p|*o3ajalkO katera ie izvetbana trgovine papirja in galantni i je. V^top takoj. 4273 fr. 3|U2, Hibljaca, M«*"' ^9 11- ]i-m stanovanje in brano za dijaka I dr2. gimnazije. Plačio postran-ska stvar, ra^tcva se strogost in red. Naslov ptve upravn. »Slov. Naroda«. 4278 Spr«|m«ta mm feotjll trolaiki mMl \i poiocsica sa deto na roito. 4271 3. fziiv, Sv. pelra cesta strv. 111. Gospodična 1S let stara, Želi nastopiti službo koalO* rtstlafe ali b ag«{aićftrke. Izunena v slovenski in nemšKi stenografi i, strojepisju in Ušćim 4277 Naslov pove upravn. Sluv. Naroda«. Kontoristinja z vrč'etno prakso zmožna knjigovod-stra% »troje i** in «n'oh vs«*h nisjir nški^ dei, ±eli slaižbo prewe«ltl. Pnnnihr pod ,tK0Đt9listin;& 10 4118^& ^E* ^ft^Bt VbJi ■ B^aaalK i^a^V ^b^Hb^b^H fiVRfl^a^B ^H^a^Ev ^a^aV^^^a- ^BV^a^Br ^b^b^bv ^b^b^b^b^B9 ^^b^b^bf I trgovec v Ljubljani na Starem trgu štev. 11 a I dne 27. decembra nenadoma crem^nul. I Pogreb nepozabr.e?a pokoinska ^e vr§i v petek, dne 2*. decerrbra I 1916 ob pol 3. uri popotdne iz mrtvaSke veže pri sv. KriStofu na poko- l paliSCe k Sv. Križu. I Dobrernu prijatelju bodi ohranjen prjaren spomin. I V LJUBLJANI, 28 decembra 1916. I , ZalnjoC! prijatelji. ..Iteffer44 in „Eajsar1* s podolgastim, okro?!im čolničkom, Centra) Bobbin za dom in rokodetjstvo aa kmptfo Bajbolja 1b naj* c*n«|e pri liraU A. WEIS8BERQ, tvorniftka zaloga Dunaj U., Untere Donaustrasse 23 III. Hitro razpošiljanjc na vse 2elezni5ke postaje. — Cenovniki v slovenskem jeziku zastonj. 2S86 Posojilnica v Črnomlju refl.j zadruga z neom. zavozo obrestuje hranilne vlogc od 1. jaDuarja Idi7 do prckiica po atv I laMati*. 3KS* Pianine, glasovirje, Orche-strione, električne glasovirje. •^^ S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. KmečKn hroniinico in posoiilnicn ^^^ v Šmarinem pri Liiiji ^^= obrestnjo hranila« vloge od 1. Jannarja 1917 po obrestuje hranilne vloge od novega leta 1917 naprej do preklica po Ravnatelistvo. na znanja p. n. klijentom in udeieženim strankam, da posluje od 1. lannarfa 1917 dalje dopoldne — na prijavo tuđi popoldne — v posebnih prostorih g. dr. Karl Tiillerleve plsarsae v LJubliani, ĐaUnatlnova ollca 7, priflidfe. ____________,____ —----------------------------------------------------------------------- si lahko naredi vsak sam iz mojega edino pravega in najbolj priporočljivega CffFflOliSS RBPSHSOS Eflfillll s priloženimi dodatki in z natančnim navodilom. — Opozarjam pa cenjen^ moje odjcmalcc, da se prodaja raziičnih vrst mahu in drugih podobnih reci za napravo olja. — Iz mojega CflNShee „MofsResn mohu" in po mojem natančnem navodilu napravljeno olje se ne loči nič od pravega olja ter se obdrži več tednov. Na stotine priporočilnih pišem vsakemu iv; raz-polago. — Po pošti se pošilja najmanj 6 zavitkov. / H.«Tata Ivan Urek, Ljubljana II6, Hestnl tri 13. Bres pemisleka!! | šivalni stroji ne>jUp